avgust " C Hijaclnt 8 J Helena * ?? 2 J2- P°Mnk. ffc/'^3 i] S Filip Bonicij SS i iernei 2« 5 L«dovik. kraljt 5s 5 I3' PobiiST 29 ? Auguštin an i Janez' ob8'- e I, I Soza,ii« 81 C Rajmund AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v joe ietu; s. p. družbe sv. mohorja v ^ chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. to " Evropa v torek čakala, kak odgovor bo poslal Hitler Angliji. _ Napetost še nevarna, toda upanja ni izgubiti, Povdarila angleška vlada. — Hitler zvišal zahteve. — Poljaki stavili načrt za rešitev spora. n Lo«don, Anglija. — Med-<}rodna situacija se v torek . V nobenem oziru bistveno spremenila, pač pa se je prikovalo, da bo padla odloči-ev> ko bo Hitler poslal svoj £ovor angleški vladi na nje-noto, poslano mu dan prej. ^ samo Anglija, marveč cela r°Pa je nestrpno čakala na kako se bo glasil Hitlerjev Ugovor. . ^ torek se je angleški parent sestal k izrednemu žaganju. Vendar pa ni sklepal ? nice'm'er važnim, marveč je J, njega sklicanjem imel hamberlain bolj namen, da Jadno obvesti državo o zad-M razvojih dogodkov. Pri el Priliki je Chamberlain po-zatrdil, da se stališče £leške vlade ni izpremenilo, p^več, da je ta še vedno odbilo pripravljena, da v slu-vojne takoj priskoči po ol3ski na pomoč. Kljub nape-111 razmeram pa je še ved-0 Upanje, da se ohrani mir, j® Povdsiril Chamberlain, in to , v glavni meri odvisno od kak odgovor bo prišel od Iverja. V višji zbornici pa 'stočasno govoril zun. mini-Henderson, ki je omenil, a Je položaj še vedno poln ^Varnosti, vendar upanja! " temu še ni izgubiti. ^ko pa se upošteva razgo-t,0r> ki ga je imel Henderson HitU NEMŠKI PAR-NIK ZADRŽAN Parniku Bremen preprečen odhod iz New Noiw Yorka. New York, N. Y. — Parnik Bremen, last nemške družbe Severonemški Lloyd, je bil v torek zjutraj, neposredno, predno je nameraval odpluti v Nemčijo, ustavljen in zadržan v pristanišču od ameriških vladnih oblasti. Ladja je morala ostati tukaj v torek celi dan in je bila podvržena te'me-ljiti preiskavi. Pri tem je bilo 17 potnikov prijetih in odvedenih na suho. Ni se izjavilo, kaj je pravzaprav dalo povod za ta nenavadni nastop ameriške vlade, toda iz neke opazke se da sklepati, da vlalda sumi, da je ta parnik takozvani "privateer," namreč, da ima od svoje vlade namočilo, naj skuša delati škodo trgovstvu kake sovražne države. -o- SQUALUS SE ZOPET POTOPIL Portsmouth, N. H. — Ponesrečeni podmornik Squalus so zadnji' ponedeljek ponovno skušali dvigniti na površje, toda zopet jim je, zdaj že drugič, padel na dno, ko ga je- PREDSEDNIK KATOLIČANOM Katoliškemu zborovanju priporočal molitev za mir. erjem dan prej v Berli- bila že skoraj polovica nad o katerem pa govore le ne-. aclaa poročila, ni upanja, yl bi se kriza mirno končala. tem razgovoru je Hitler ne ' ^o ponovil svoje zahteve po . ^ansku in koridorju, marveč dodal, da mu bo morala >0l.iska prepustiti povrhu še " 6z'jo. To je edini .način pojave s Poljsko po njegovi uamisli in, dokler ne bo ta ^jena, ne more biti govora o e®evanju drugih mednarod-vprašanj, ktj'.ero mu je julija ponudila. Ker pa je a> kakor znano, Poljska pri-ravljenai, da gre v vojno že va Gdansk sam, je toliko bolj J^tno, da ne bo popustila j, aJ> ko zahteva Hitler ša več. v 0 Pa bo Poljska riskirala se boste tudi Anglija in aivcija morali takoj zaplesti. s ^ed številnimi predlogi, ki 6 Javljajo te dni za porav- vodo. POLETNA ŠOLA KATOLIŠKE AKCIJE Chicago, 111. — V Morrison hotelu se je v ponedeljek otvo-lila poletna šola, katero vodi katoliška akcija in ki se bo nadaljevala skozi celi teden. Predavanj se udeležuje do 500 duhovnikov in nun ter okrog 1500 lajičnih oseb katoliške mladine. -o- NEMCI MORAJO DO SKRAJNOSTI ŠTEDITI Berlin, Nemčija. — Vlada je postavila pod svojo najstrožjo kontrolo vse življenjske potrebščine v Nemčiji in natančno določila, do koliko je upravičena vsaka oseba. Odmerjena porcija pa je do skrajnosti pičla in situacija povsem spominja na trde dneve, ki jih je nemško prebival- Washington, D. C. —- Med razdrapanimi svetovnimi razmerami, ko stoji narod proti narodu z orožjem v rokah, se v tem mestu vrši točasno kongres, ki nudi vse drugačno in bolj razveseljivo sliko. Na njem so namreč zbrani v prisrčnem prijateljstvu delegati iz vseh mogočih držav, kate-reNVse veže ena in iskrena vez, namreč.da bi se ohranilo bratstvo in prijateljstvo med narodi. Vrši se namreč kongres organizacije katoliških dijakov Pax Romana, in iz Evrope je prihitela delegacija 130 članov, obstoječa iz Poljakov, Nemcev, Francozov, Italijanov, itd. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu pismeni pozdrav, v katerem je priporočal udeležencem, naj molijo za mir in ohranijo upanje, da bo kljub sedanji temi končno prevladala modrost med narodi. Še prej je tudi papež Pij poslal'zborovanju svoj pozdrav in blagoslov. -o- JAVNI SHOD PREČ. G. K. ZAKRAJŠEKA SIJAJNO USPEL Chicago, 111. — V torek večer je sprejela slovenska naselbina sv. Štefana nadvse prijazno in toplo, svojega dolgoletnega bivšega župnika preč. g. patra Kazimirja Zakrajše-ka. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Take udeležbe od starejše generacije že dolgo ni bilo v naši dvorani. Govorniku, ki je govoril precej nad eno uro, so sledili vsi z največjim zanimanje'm, ko je ganljivo apeliral na narod, naj ne pozabi svoje lepe slovenske domovine zlasti v teh težkih časih, ko je obstoj malih narodov zopet v nevarnosti v Ejvropi. i Podrobneje poročilo o shodu sledi v jutrišnji številki. -o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' NIZOZEMSKA ODSLOVILA AMERIKANCE Amsterdam, Nizozemska. — Tukajšnji listi so zadnji ponedeljek priobčili opozorilo v£|3'm Amerikancem, naj takoj zapuste Nizozemsko. Zlasti se ta poziv nanaša na Amerikam ce, ki so prišli na Nizozemsko iz kakih drugih evropskih držav. Tem se je naročilo, naj se v par dneh izselijo, češ, da bodo druga&e deportirani v tiste države, od koder so prišli. Isti dan je kraljica Vilhelmina v radio govoru povdarjala, da bo Nizozemska ostala nevtralna, in proglasila se je mobilizacija, da se ustanovi armada 400,000 mož, ki bo imela varovati nevtralnost države. KRIZEMSVETA — Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je obvestila tu-jezemske države, da so v nadalje vse brzojavke, poslane v Francijo, podvržene cenzuri, poročila pa morajo biti pisana v navadnem jeziku in so tajni kodeksi prepovedani. — Santiago, Čile. — V poslanski zbornici je prišlo zadnji ponedeljek do burnega prizora, ko sta med prepirom" dva poslanca potegnila revolverje in pričela streljati drug na drugega. — Tunis, Tunizija. — Iz niih obnašanja v sedanjih časih se razvidi, da tukajšnji Jtalijani želijo bolj, da se Italija zveže s Francijo kakor pa z Nemčijo. Neko italijansko društvo priporoča tudi Italijanom v Franciji, naj podpirajo to državo. JAPONSKA SE UTEGNE PRIBLIŽATI AMERIKI Tokio, Japonska. — Poverilo za sestavo nove japonske vlade je bilo v torek izročeno generalu N. Abe in pričakuje se, da bo ta mož izbral take člane kabineta, ki bodo, kakor on sam, naklonjeni temu, da pride med Japonsko in Ameriko ter drugimi zapadnimi državami do bolj prijateljskih odnosa j ev. HRVATI ISKRENO SPREJETI Belgrad navdušeno pozdravil Hrvate, ki so prispeli, da stopčjo v vlado. — Upanje, da bo država zdaj edina. Belgrad, Jugoslavija. —Nedavno doseženi sporazum med belgrajsko vlado in Hrvati je našel globok in zadovoljiv odmev v tukajšnji prestolici. To se je razvidelo zadnji ponedeljek, ko je prispel semkaj vodja Hrvatov, dr. Maček, z ostalimi člani, ki bodo stopili v novo preurejeno vlado. Velike množice ljudstva so jih pričakovale ob dohodu in jih bur-no pozdravljale. Glasom sporaizuma bo v novi vladi 11 Srbov, pet Hrvatov in en Slovenec. To je začetek izvajanja doseženega sporazuma. Preurediti pa se bo morala ustatva države, po kateri se bo država sama primerno razdelila tako, da bo imela vsaka pokrajina svojo samoupravo. To bo vzelo več časa, toda pričakovati je, da se bo stvar v prijateljskem duhu rešila. Š to spravo se je končal notranji spor, ki je raizdvajal državo skoraj celih 20 let njenega obstoja, in zdaj se pričakuje,da bodo posamezne avtonomne edinice bolj vneto sodelovale za dobrobit skupne domovine. -o- PO "BLIŽNJICI" SE PRENAŠAJO VESTI Nfew York, N. Y. — Brzojavne in telefonske linije med Londonom in Parizom so tako zaposlene, da je skoraj nemogoče, priti na vrsto. V tej zadregi se j-e pariški dopisnik nekega tukajšnjega lista po-služil nenavadnega! načina, ki je gotovo prvi v zgodovini Ker ni mogel direktno občevati z Londonom, se je zvezal z New Yorkom. Tako je pošiljal svoja poročila najprej preko Atlantika v New York in od tam so jih poslali zopet preko Atlantika v London. Svet se v resnici postavlja na glavo. M* Jugoslavije Strašna nesreča v mariborski tekstilni tovarni, kjer je transmisija popolnoma razmesarila mladega delavca. — Kralj Peter prvič na Triglavu. — Smrtna kosa. — Nezgode in druge vesti. Pretresljiva nesreča [daj se je s svojo družbo popel i Q poljsko-nemško spora, je I * eden, ki ga j,e priobčil J/^aVski list Gazeta kateri Poljska, sj. je nekako uradno gla-\ 0 Poljske vlade. Po načrtu j, Hsta naj bi se problem j, J} na isti način, kakor sta ^a Hitler in Mussolini po-j, brio zadevo na južnem Ti-lskem. Ta rešitev, kakor V»o, je obstojala v tem, da (] j® tamkajšnjim Nemcem j ^a razpolago, da se rao-j)al0 aH izseliti v Nemčijo, ali jj Po&tati zvesti italijanski dr-. 'jani. Isti način bi bil pri-tudi tukaj, pravi list, C^eč, da bi se poldrugi mi-Poljakov, kar jih je v j, -iičiji> iahko izselilo na nasprotno pa naj gre stvo preživljajo tekom zadnje vojne. Določila gredo do malenkostnih podrobnosti, ne samo v živilih, marveč tudi v obleki. Tako je ukrenjeno, da ne Vrnejo ženske imeti več kot dve obleki, vri spodnje obleke, dve spalni obleki, šest parov nogovic in šest rutic. Moškim ste dovoljeni enako dve obleki ter tri srajce. Glede čevljev ni nikomur dovoljeno več kakor dva para, dočim hmejt) zimskih rokavic imeti moški po dva para, ženske pa samo enega. 800 000 Nemcev na Poljskem v Nemčijo. S tem bi se napravil konec vsem sporom za ozemlja. Anglija je poskrbela s skrajno natančnostjo, da v slučaju vojne obvaruje svoja mesta in svoje naprave pred napadi iz zraka. Gornja slika kaže velike hladilne stolpe neke električne tovarne v Leicestru, ki so jih pobarvali in maskirali tako, da sličijo zdaj od daleč skupini dreves. Ti Maribor, 13. avg. — Snoči se je pripeti1;} v tovarni Ehr-• ich strašna nesreča, ki je pretresla vse delavstvo. Na grozovit način j,e izgubil življenje v transmisiji 35 letni delavec Adolf Ješke iz Studencev. Ješke je bil zaposlen v Ehrli-chovi tovarni kot grebilec v oddelku za izdelovanje vate. Nesreča se je pripetila ob 20.40. Jaške in njegov tovariš Tomaž Zemljič sta začela ob 20 čistiti stroj v svojem oddelku, ki ni bil več v pogonu. Ob 20 ga je ustavil vodja Iiriber-nik na ta način, da je vrgel gonilne pasove s strojev. Pasovi so obviseli ob zidu na gonilni osi, ki je pritrjena pod stropom ter so je še vrtela, ker so bili v tem času stroji v sosednjem oddelku še v obratu. Po Zčmljičevi izjavi se je pripetila nesreča na ta način, da je skušal Ješke z omelom, ki je bilo pritrjeno na 2 m dolg ročaj, pomakniti gonilni jermen k steni. Pri tem pa je Ješke najbrže stopil na jermen, ki je ležal na tleh, na drugem koncu pa ga je z omelom hotel dvigniti na sklep osi. Pri tem pa je prišel jermen na!-enkrat spet v pogon, ovil se je nesrečnežu okrog desne noge nad kolenom ter ga bliskovito potegnil pod strop, kjer mu je v hipu ovilo telo okrog osi. Vrtelo ga je s silno hitrostjo ter pri tem udarjalo z vso silo ob steno , tako da je bilo v nekaj minutah izpremenjeno v brezoblično krvavo maso, od katere sta odleteli roka in noga, glava pa se je sploh razdrobila, tako da so od nje našli le še nekaj kosov. Kožo je s trupla skoraj popolnoma potegnilo, levo roko je odtrgalo ter jo vrglo več metrov proč, desna noga pa se je odtrgana zataknila med os in jermen ter tam obvisela. Ljudje, ki so to videli, se bodo do smrti spominjali prizora z grozo. -o-- Kralj v slovenskih planinah Ljubljana, 13. avg. — Letošnje poletje so naše gore in planine imele odličnega gosta, nagega kralja Petra II., ki je napravil s svojimi šolskimi tovariši zadnje dni več izletov po Sloveniji. Po svoji turi na najvišji vrh Kamniških planin, na Grintovec.ie sklenil obiskati tudi našega sivega očaka Triglava. Že v sredo se je 3 {svojimi tovariši odpeljal z Bleda v Mojstrano, odkoder je peš nadaljeval pot mimo slikovitega slapa Peričnika v Aljažev dom v Vratih, kamor so prišli nekoliko pred poldne-vom in se nekoliko odpočili in kosili, nakar so pot nadaljevali. Kot navdušen turist si je kralj izbral težjo Tomiškovo pot in po njej prišel najprej do Staničeve koče, odtam pa na Kredarico, kjer je prenočil. Drugi dan zjutraj na vse zgo- na vrh Triglava. Bilo je krasno vreme in se je kralju nudil diven razgled na vse strani. Kralj je bil silno navdušen nad lepotami našlih gora, saj kaj takšnega v hribih še ni doživel kot včeraj na Triglavu. ' Nazaj grede si je izbral pot mimo sedmerih Triglavskih jezer. Tudi ta pot mu je nadvse ugajala. Nekaj časa se je zadržal v koči pri Triglavskih jezerih. Včeraj zjutraj je kralj s svojimi tovariši odšel iz te koče preko Komarče do slapa Savice, kjer ga je že čakal avtomobil, s katerim se je on in njegova družba odpeljala na Bled v dvorec Suvobor. Kralj je bil s tem svojim izletom na Triglav izredno zadovoljen. Kljub temu, da je toiia njegova pot dolga in naporna, kar nič ni bil utrujen. Ni mogel prehvaliti, kako lep je naš gorenjski kot, nad katerim kraljuje stari očak Triglav. l -o- Drzna tatvina V stanovanju sodnega sluge, ki stanuje v okrožnem sodišču v Mariboru, je bila izvršena drzna tatvina. Iz omare v spalnici je izginila zlata zapestna ura, zlata verižica, zlat poročni prstan ter še vee drugih dragocenosti s 35 dinarji gotovine vred, da znaša škoda nekaj tisoč dinarjev. Sumijo, da je tatvino izvršila neka kaznjenka, ki je čistdlai stanovanje. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ana; Turk, vdova pokojnega vele^ uglednega trgovca in posestnika v Idriji Ivana Turka. Prišla je iz Idrije, da se pri svoji hčeri pripravi za zimo v mrzli Idriji, pa jo je tu dohitela smrt. — V Laškem pri Celju umrl Franc Faibjančič, pehotni narednik in vojaški referent na okrajnem načelstvu v Laškem. Star je bil 51 let. -o- Vodovod Kakor poročajo iz Celja, gradi tovarnar Westen na Miklavžev hrib vodovod. Občina mu je gradnjo dovolila seveda le pod tem pogojem, da bo" zgradil tudi javno pipo obi cerkvici sv. Miklavža. Tragična smrt V bolnišnici v Sisku je umrla za legarjem' mlada učiteljica Nuja Cesar, rojena Firm iz ugledne Firmove rodbine v Rad van ju pri Mariboru, kjer je njen oče šolski vodja, mati pa učiteljica. Šele tri mesece pred smrtjo se je poročila in ko je s svojim mož,em bivala na počitnicah v Capragu pri Sisku, se je okužila z iegarjeml ter umrla. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* Usoda Evrope v rokah Hitlerja-Belorad pozdravlja spravo !l5MNO.) 167. _CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 31. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 31, 1939 LETNIK (VOL). XLV1IL, Četrtek, 31. augusta 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC zdaj Hitler, Mussolini in Stalin, se bodo v Evropi nadaljevali, včasih v krajših, včasih v daljših presledkih. Evropski narodi žanjejo to, kar so včeraj sejali. Jutri bodo želi, kar sejejo danes. Kar seješ, to žanješ — je božji zakon! Ko bi Evropa to razumela! V Evropi divja takozvana "bela vojna" in z njo vred "živčna vojna". V prvo spada v prvi vrsti vohunstvo in izdajanje informacij o eni državi dragi. V slednji pa grožnje in priprave. "Živčno vojno" vodijo doslej le sile, ki se zbirajo okrog osišča Rim—Berlin. Živčno vojno vodi prav te dni Hitler proti Poljakom. Ob meji je nastavil okrog in okrog Poljske polno vojaštva, ki se neprestano pripravlja, kakor, da zdaj zdaj vkoraka preko meje. To dela Poljake silno nervozne, ker ne vedo ne minute ne ure, kedaj bo treba udariti in se braniti. Nemci pa to izvajajo po načrtu, da bi Poljaki zgubili glavo v tej živčni nervoz-nosti in bi udarili ter s tem povzročili konflikt. Potem bi Nemci imeli izgovor: nismo mi začeli vojno, marveč Poljaki, ki so udarili in so zdaj odgovorni za vojno. Gre torej v živčni vojni za to, da se izzove slabejšega, da se spozabi in udari. Potem pa naj bi padla vsa odgovornost, poraz in vse drugo nanj. Amerikanski Slovenec The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.. Established 1891. i Prvi in najstarejši slovenski list v AmeriM. Ustanovljen leta 1891r Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Ce*mak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year...................-................. For half a year ................................ For three months ............................ Chicago, Canada and Europe For one year I--------------------—--------- For half a year ------------------------------ For three months ..„---------------------- Single copy ....,................................... Naročnina: Za celo leto ...........-...................$ Za pol leta ...................................— Za četrt leta ...................................... Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto _____________—~----------......$ Za pol leta ...................---------------- Za četrt leta ...................................... Posamezna številka ........................ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža. ________ __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nekaj vzrokov Debela gos. — Miha Je gosteh in posade ga zl'.ave gospodinje. Na mizo prii»eS gos in jo postavijo prav PrC Miho. "Glej, glej!" sc razvese Miha, ki je velik prijatelj d bre pečenko, "zdaj pa se«1 zraven mastne gosi." Gospodinja ga pogleda n kam začudeno in užalicl Mihi se zazdi, da ga je P° mil, za,rdi in zaječija: . jj; "Oprostite, milostiva, 111 sem tisto na mizi'" Zmotil se je.. — Nekem" ' porterju se je posrečilo Vy[ Edisonu, katerega je vpr»*' "Vi ste torej iznajo'1 stroja, ki govori?" Edison se je nasmehnil. .1 gledal reporter j a in odvrni "Prijatelj, vi ste v zmoti. Takega stroja, ki ri, nisem napravil jaz, te«1 nekdo drugi, in sicer lZ Adamo\»ega rebra. .." TARZAN IN SLONOVI LJUDJE . Ko sta bila že daleč zunaj,- jima je bilo povedano, da je cela brigada zunaj, katera se trudi, da bi vjela velinan-skega in strašnega divjega slona, ki povzroča razdejanje po okolici. "Le je žival zares tako strašna kot pravijo," reče Valthor otožnb, "se ne bomo vsi živi vrnili s tega lova." Valthor in Stanley Wood sta postala kmalu nerazdružljiva prijatelja, ki sta večkrat jahala skupaj, ko sta pod vodstvom večjega števila vojaštva, vodila. slon6 ha včzbališče. Nekega dne, ko so se bili že vrnili iz takih vaj, jima ie bilo zapovedano, da zopet pripravita slone za vajo. Znanje jezika teli prebivalcev se mu je videlo sedaj prva in najpotrebnejša zadeva, kajti potem bo morda kaj izvedel o Gbnfali od domačinov. Kmalu je bil toliko vešč, da niu je eden viti-zov Valthor povedal, da je Gonfala v palači Piiorosa, krutega diktatorja, ki si je s silo prisvojil vlado. Tako je bil Stanley Wood prideljen ostalim jetnikom, da je kakor oni, oskrboval slone, jih čistil in jih hranil. Bili so to velikanski, bojni sloni'. Kljub, temu, ' 1 1-; i! t I i i* i s * i1 :! | j i i y NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC i Iz Temeniške doline i 28. jul. je bil zopet okraden i naš trgovec in gostilničar g. Alojzij Bregar v Št. Lovrencu. . Pokradeno mu je bilo večino-ma manufakturno blago, v skupni vrednosti okoli 5000 ; din. Tatovom niso nič še na sledu, je pa gotovo zopet kaka tatinska tolpa, ki krade po dolenjskih krajih, kakoi pred par leti Kodrova, ki je okradla ravno istega trgovca. V nedeljo 6. aug. je Obhajal pri šolskih sestralh v Šiški nvojo zlato mašo g. Nikolaj Žugelj, upokojeni župnik, duhovnik tržaški škofije, a rojen Dolenjec — Belokranjec. Rojen je bil 15. jul. 1. 1865 v Podzemlju v Beli Krajini. Služboval je najprvo kot frančiškan na Trsajtti in v Klanj-Cu v Hrvatskem Zagorju. L. 1900 pa je prestopil v tržaško škofijo, kjer je deloval dve. leti kot ekspozit in zasilni učitelj v Zvoneči, potem zopet ■ dVe leti kot ekspozit v Dutov-Ijah. L. 1904 pa je dobil župnijo Kringo v dekaniji Pazin. . Po prevratu pa je moral za- ■ pustiti svojo župnijo, nakar . se je naselil najprvo v svojem ■ kraju v Beli Krajini, nato je i bil 9 iet v Spodnjem Brniku, i 2 leti v Kamniku, nakar se je . naselil v Dravljah in potem v . Šiški. V Kringi, kjer je bil i župnik, je ustanovil Bralno t društvo in knjižnico. i Na Bregu pri Litiji je umrl > 26. jul. Jožef Simončič, ugle- - den posestnik in lastnik žage i iri mlina, mož, ki je bil daleč - na okrog znan, spoštovan in » priljubljen. Bil je dolgo let > občinski odbornik in odbornik i Hranilnice in posojilnice v i Šmartnem pri Litiji. \ V Škocjanu pri Mokronogu s se je ustanovil pripravljalni i odbor, ki je prevzel težko na- - logo, da sezida v Škocjanu ve-i, lik prosvetni dom, ki naj nosi a ime slavnega misijonarja ;- Ignacija Knobleharja, in v ka- terem se bo mladina gospodar- bo. Hvala vsem s katerimi smo se se&li; z nekaterimi prvič, z drugfmi po dolgem času. Vsi ste pa bili prijazni, vsi veseli, zato vsem hvala lepa in Bog plačaj. Če bo pa še kate-rikrat nanesla prilika, se bomo še kedaj videli na prijaznem Willardu. John in Ana Zalokar OD PODRUŽNICE ŠT. 20, sžz. Joliet, 111. Tem potom naznanim vsem tistim članicam,katere ste šest ali več mesecev dolžne; (poglejte vaše plačilne knjižice), da plačate zaostale asesmente do 4. septembra'. — Na seji meseca avgusta je bil izbran odbor, ki bo po hišah pobiral asesment in sicer 8. septembra. Torej, da ne bote v zadregi, ste prošene, da to storite poprej, da ne bo treba po hišah hoditi. Vsaka ziavedna članica, ko pristopi v podružnico, obljubi, da bo izpolnjevala svoje dolžnosti in da bo asesment redno plačevala. Prosim, da upoštevate ta opomin. — Pozdrav! J. Muster, tajnica -o- bile dovolj primerne za vsako mesto. Da, bolj so snažne in Iepš|e, kot marsikatere mestne in se močno odlikujejo od hiš farmarjev drugih narodnosti. Dosedaj sem videl farmarske hiše po nekaterih državah na vzhodu in srednjem zapadu, več tudi tukaj okrog Chicago, Pa se mi hiše niso prav nič do-padle. Zato ni čudno, da ne morem najti besed, s katerimi bi opisal slovenske farmarje na Willardu. Vidi se, da se naš narod postavi v vsaki stvari, tudi glede farmarstva, pa četudi je tukaj v Ameriki vse drugače kmetovanje kot je bilo v starem kraju. Ja, kdor če res videti napredne am;eriške farmarje, naj kar k Slovencem . na Willard etopi, pa' bo mar-, sikaj videl, za kar mu nikoli . ne too žal, kot tudi meni ni. l Dokler bom živ, se bom spo-i minjal willardskih rojakov, . njihove prijaznosti in gosto-, ljubnosti. Nikdar tudi ne bom i pozabil onega "pevskega zgo-ra" pri Mr. Perovšku, ki nam . je vsako jutro na vse zgodaj . tako ubrano prepeval jutranji-. co. Samo škoda, da! je posta- jal ta zbor od dne do dne sla-bejsi. Njihovo število se je silno naglo krčilo in če bi bili ostali mi še nekaj dni tam bi bili ta zbor popolnoma uničili. Vsaki dan je namreč zmanjkalo'katerega teh pevcev, ki se nam je bil prišel predstavit na mizo. Pa na, mizi revež ni mog'el več zapeti, pač pa smo se mi gostili z njegovim'okusnim mesom. "Škoda; je teh prijaznih! pevcev," sem večkrat omenil Mr. Perovšku, pa on ni potrdil moje sodbe. No in nazadnje nas je eden teh pevcev celo spremljal proti domu, ki pa seveda ni nam pel, pač pa ,ie dišal, ker se je bil spremeni! kot vsi ostali njegovi tovariši, v okusno pečenko. — Hvala vam rojaki, prijatelji in znanci tam na Willardu za vso Vašo prijaznost, gostoljubnost in postrež- PRVIČ NA WILLARDU 1 So. Chicago, 111. Njb morem si kaj, da bi ne povedal nekaj 'besed o slovenski farmarski naselbini na Willardu, Wis., kjer sem se mudil ravno nekaj dni pred Velikim šmarnom, in to prvič. — Nudila se mi je bas priložnost, da si ogledam to naselbino, o kateri se toliko sliši in bere. Gnala me je nekoliko tudi radovednost, koliko je resnice na vsem tem. — Moj sin John in njiegova soproga, sta se odpravljala\na Willard, pa mi je Johnny rekel, če bi ja,z in mama, hotela z njim. Pa sva prikimala s soprogo, da pojdeva. Dne 10. avgusta smo se že zgodaj odpeljali od doma in srečno, brez vsake nezgode prispeli na Willard do večera. Najprej smo se ustavili pri očetu soproge mojega sina, Mr. Frank Perovšek, ki je že star Southchikažan. Nisem pričakoval, da bomo tako dobrodošli kot smo. Pa to ni bilo samo pri Mr. Perovšeku, jmpak pri vseh slovenskih rojakih, pri katerih smo se oglasil. Eden se je hotel bolj ska-zati kot drugi in to glede prijaznosti, kakor tudi glede postrežbe. Izgledalo je, kdt da ■ hočejo drug drugega v prijaz-, nosti in postrežljivost prekositi. Tako smo se sestali Tone-| torn Trunkel, videli Franca Franceljna, Franka Zupanca in še več drugih, katerih imen ' se ravno sedaj ne morem - snomniti. Kakor sem spoznal, se imajo naši slovenski farmarji na 'Willardu v resnici dobro. Vsega imajo, — (razun morda denarja) — in kar je največ vredno, je vse doma, vse sveže, da gre kar z njive, vrta, ali dvorišča v lonec in na mizo. — Nisem verjel vsčm govoricam, ki so 3e širile o slovenskih farmarjih na Willardu, sedaj sem se pa sam prepričal. Take hiše, kot jih imajo Slovenci na Willardu, bi Zavezniki in njihovo Društvo narodov je zgrešilo pra-vi cilj, ko so gledali le na to, da Nemce obdrže v določenem okviru mirovnih pogodb, mesto, da bi bili v Nemčiji podpirali mirovne in demokratične voditelje in njihove stranke. Nemškemu narodu bi morali dati, vsaj za dobo dveh generacij demokratično vodstvo in temeljito demokratično vzgojo. Tako bi iz ošabnega in prevzetnega nemštva začelo nastajati miroljubno in zmerno nemštvo, katero bi ne ogražalo miru v Evropi, pač pa bi tvorilo močno in trdno podlago miru in srečnega sožitja v srednji Evropi. Tako se je pa zgodilo, kar se je. Razmere so se razvijale, kakor so se, Posledice vsega tega so bile velike napetosti predlanskem, lani in svet doživlja iste zopet letos. Napetosti se bodo nadaljevale, dokler ne bo zadel Hitler na nekoga, ki mu bo njegove drzne zalete začel vračati s silo. Neglede kake uspehe Hitler še doseže, tudi zanj pride dan, ko nastopi začetek njegovega konca. Lahko je, da bo končal preje, kakor mislimo, morda ga čaka Napoleonov konec. Eno ali drugo. Evropa je imela svoje Cezarje, kralje, Napoleona, Viljema Hohenzollerna in zdaj ima Hitlerja, MUsšolinija in Stalina in druge. Vsi zatrjujejo, da delajo za mir. Kaka ironija! Kakor otroci se igrajo z 1 ognjem v listnjaku, zraven pa trdijo, da delajo za varnost proti ognju. Tako se ne dela za varnost proti ognju. Vsak pameten človek to vidi in ve. Evropski narodi imajo lahko najlepši mir med seboj, če začno zidati evropski mir na pravičnosti, resnici, ne pa na sebičnih osvajalnih namenih. Dokler bodo pa evropski državniki le varali eden drugega in se posluževali zahrbtnih vlog in intrig, kakor se, Evropa ne bo videla kaj dolgotrajnega miru. Pojavi, kot je bil pred malo več, kakor sto leti Napoleon in pred 25 leti Viljem Hohenzollern in Toda nekaj drugega je bilo. Versaillska mirovna pokora je začela pritiskati povprečnega nemškega človeka k tlom. Povprečen Nemec je začel računati, da te pokore ne bo konec tekom njegovega življenja in da bodo še njegovi potomci nosili težke verige obveznosti vojnih dolgov in J reparacij. Ob teh težkih in mučnih mislih so začele vsta- ' jati v dušah nemškega ljudstva vse vrste mnenja, kakor . vstajajo v duši človeka, ki bi ga vrgli v globok vodnjak in ne ve kedaj bo konec mučnega čakanja na rešitev. Prime se Vsake bilke, ki mu nudi kako upanje. Tako in v takih razmerah se je porodil v Nemčiji narodni socializem in z 1 njim Hitler, katerega politična drama je znana. Prepričan sem, da razun tistih Hitlerjevih pristašev, ki jim je njegovo nazijsko gibanje prineslo boljšo osebno bodočnost in eksistenco, da bi našli prav malo Nemcev, če bi jih postavili v svobodo in bi jim v popolni svobodi dali priliko glasovanja, da bi glasovali za Hitlerja. Prav gotovo bi Hitler ne imel nikoli prilike postati niti vodja stranke, kaj še le diktator države, ako bi bili zavezniki toliko modri, da bi bili nemški povojni republiki odpustili pretežke vojne dolgove in bi" bili dali priliko in podporo tedanjim demokratičnim voditeljem, kot je bil predsednik Ebert in Stressemann, uveljaviti v deželi demokratična , načela. Zadovoljen Nemec, bi ne iskal rešitelja, kakor ga je. Tako pa, pritisnjen ob tla, pod težo vojnih dolgov ni imel v nobenem poizkusu ničesar zgubiti, pač pa le priložnost nekaj dobiti. Vsak njegov poizkus ni bil zanj nobena rizika, pač pa skoro v vsakem slučaju le pridobitev. V takih razmerah se je pojavil Hitler in zrastel med njimi v mogočnega diktatorja. V svojih blaznih zaletih je doslej imel srečo vse skozi. In Nemci vidoč to, si mislijo: dokler naš "fuerer" za nas samo dobiva in to brez vsakih žrtev kot dosedaj n. pr. ukinjenje vojnih dolgov, zasedba Pore-nja, priključitev Avstrije, zasedba Cehoslovaške in me-melskega polotoka in gleda zdaj še za več, da pridobi za nas, so že vse te dosedanje pridobitve toliko vredne, da mu sledimo in če treba tudi nekaj žrtvujemo. S tem je Hitler obudil v nemškem narodu stari tevtonski napuh, da zdaj v senci kljukastega križa juriša z njim vred in mu je pripravljen slediti čez drn in strn. N. N.: Četrtek, 31. augusta 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 MNENJA 0 RUSKI VOJSKI zanimivih sodb angleških, francoskih in nemških vojaških strokovnjakov o moči in vlogi ruske vojske. 9 vojaški vrednosti ruske VoJske je mogoče čitati najbolj različne sodbe. "Revue des Deux Sondes", v kateri sodelujejo kot v°jaški strokovnjak najboljši francoski strategi maršal Pe-ain> geenral Weygand in gene-ral Debeny piše: "Vojaška moč J°vjetske unije predstavlja fak-or> ki bo imel odločilen pomen na tehtnici evropskih vojaških •' Predsednik vojnega odseka v francoski zbornici Archim-ki slovi poleg predsednika Daladiera kot eden najboljših Poznavalcev vojaških vprašanj civilisti v Franciji, je stal j* 1935 na stališču, da je ruska vojska sposobna samo za de-enzivne operacije in da je nesposobna za ofenzivne akcije v yečjem obsedu. Lansko leto pa je Rjavil v francoski zbornici: Svoje mnenje o ruski vojski sem docela spremenil, ker sem Se Prepričal, da se je temeljito Preobrazila in da je danes spojna tudi za največje ofenzivne °Peracije. Ruska vojska ima danes med vsemi evropskimi voj-«ami največje rezerve izvežba-'"h vojakov. Oborožena je naj-olJ med vsemi vojskami v Ev-°Pi ter oskrbljena z vsemi o-tenzivnimi orožji." Zanimiva je tudi sodba ruske-emigrantskega vojaškega SLOVAKI POD NEMŠKO KOMANDO ea strokovnJaka, polkovnika Pjat-iickega, ki seveda ni prijatelj p°v.jetske Rusije. Polkovnik "iatnicki pravi: "Ruska vojska Je danes tehnično odlično oboro-Zena in izvežbana za moderno v°jno. Organizacija vojske je !z°rna, poveljniški kader odli-CGl1. moštvo pa naravnost sijaj-'io." prancog^i general Bara- V ki •Rusov, Predstavljala v slučaju mobiliza-ClJe v evropskem konfliktu fak-0l" Prvega reda. Ruska vojska z večjim številom meničnih orožij, kakor najboljše v%ke v Evropi." Te sodbe se y lsijo torej zelo optimistično. e«dar je treba reči, da tudi eftlški strokovnjaki zelo visoko moč ruske oborožene sile. . Aktivna ruska vojska šteje j*anes skoraj dva milijona mož tega je okoli 900.000 vojakov tudi ni velik prijatelj piše: "Ruska vojska bo do] tovornih avtomobilov, trak-v 'lev. lokomotiv in železniških ^Sonov. Na drugem mestu je v le ° ukciji jekla in surovega že-jjQ, • aluminija, nikla, svinca in ta Sa" ^Uska industrija je že le-£ >Sein, kakor nemška, v stanju lle vojne produkcije. "Berli- ner Borsen Zeitung" piše o njej: "Vsa sovjet. gospodarska, posebno pa še industrijska delavnost, se ravna izključno po vojaških interesih. Prehod ruske industrije iz mirovne produkcije v čisto vojno proizvodnjo je mogoč vsak trenutek, preko noči brez posebnih težav." Ruska vojna industrija lahko računa na skoraj popolno avtarkijo ruskega gospodarstva. Saj je ni za vojno produkcijo potrebne sirovine, ki je ne bi Rusija pridelovala sama doma. Gospodarska avtarkija Rusije je v nekem pogledu celo popolnejša, kakor je avtarkija Zedinjenih držav, ki morajo uvažati nikel, mangan, krom in kavčuk. Z vsemi t.emi surovinami je Rusija dokaj dobro založena. Z izgradnjo tovarn za sintetični kavčuk krije tudi v tem pogledu svoje potrebe. Na vprašanje, ali je ruska industrija tudi tehnično sposobna prozvajati uporabni vojni material, odgovarja zopet "Borsen Zeitung" sledeče: "Slabosti in težave, s katerim se mora boriti rusko gospodarstvo, v splošnem ne prihajajo v poštev pri vojni industriji. Ona razpolaga s prvovrstnimi stroji, delovnimi silami, strokovnjaki in prvovrstnimi surovinami. Najboljši dokaz za to je ruska letalska industrija, ki izdeluje v vsakem pogledu odlična letala in vse neštete sestavne dele in pomožne aparate za letalstvo. Ruska letala, ki jih je zaplenila nemška vojska na čeških vojaških letališčih, so bila prvovrstna. Pri tem je znano, da niso dobavljali Rusi Čehom svojih najmodernej-šh strojev . . ." Ruska letalska industrija gradi danes poleg novo stvor j ene angleške najbolj stabilna letala, ki so se obnesla na svojih slovjtih poletih po arktičnih pokrajinah. Za letalsko industrijo pa ne zaostaja tudi dosti ostala ruska vojna industrija, ki gradi že desetletje sem vse mogoče vrste orožja po vzorcih in načrtih največjih svetovnih tovarn orožja. Tako je ruska vojska danes oborožena s prvovrstnimi izdelki svetovne industrije orožja, kakor so sloviti ameriški tanki Christie,angleški Vickers in Car-den ter francoski tanki Renault. Produkcija v ruskih tovarnah orožja je serijska in ima tako danes sovjetska vojska nad 5000 tankov Christie in Vickers, do-čim razpolagata Anglija in Ze-dinjene države samo z okoli 2000 kosi teh najboljših tankov na svetu. Kakovost izdelkov ruskf vojne industrije je dobra. Tako je napisal angleški polkovnik Martell po manevrih lanskega leta o ruskih tankih: "Priznati moram, da je bilo tekom manevrov nadvse malo število poškodb pri sovjetskih tankih in letalih. Število havarij je bilo relativno dosti manjše, kakor v naši vojsko." Na podlagi izkušenj istih manevrov je napisal šef francoske vojaške misije, general Loiseau: "Tehnična o-prema orožja sovjetske vojske stoji np nepričakovani visoki PISMA PR1MSK0VSKEGA GOSPODA (Dalje) ■ XI. NEKDO ME JE PRAŠAL ZA ZAKLAD. Ljuba Filomena, da si mi zdrava! Tukaj pošiljam zahtevano. S. naj jemlje na tri ure podnevi, K. pa po trikrat na dan, toliko kakor stara dvajsetica, ona pa kakor en sold, pa naj slino požirata Slika kaže del preostanka slovaških vojaških čet. Te pa so se morale brez dvoma priklopiti nemški armadi, ko je v ponedeljek zasedlo nemško vojaštvo vso "samostojno" državo. stopnji Po sodbi francoskih in nemških vojaških strokovnjakov razpolaga sovjetska vojska tudi z odličnimi utrjevalnimi strokovnjaki. O njih piše berlinski "Mi-litar Wochenblatt": "Kar se tiče utrjevalne tehnike stoji sovjetska vojska danes sigurno v isti vrst z nemško in francosko vojsko. Sovjetska vojska je bila najboljša učenka francoskih u-trjevalnih tehnikov. Sovjetske obmejne utrdbe ob zapadni in daljnovzhodni meji v ničemur ne zaostajajo za Maginotovo linijo in Siegfriedovo črto. O rezervah sovjetske vojske krožijo najrazličnejše številke in podatki. Sovjeti o.tem poglavju vztrajno molče, akoravno sicer niso preveč zapeti v vojaških zadevah. Po nemških podatkih o oborožitvi držav širom sveta v knjigi "Gesamtwehvkrafte aller Staaten" šteje ruska aktivna vojska okoli 120 divizij pehote, 34 divizij konjenice, 25 brigad tankov, 100 polkov lahke poljske in 80 polkov težke artilerije. Po istih virih je okoli 30 ruskih pehotnih divizij motoriziranih. Rezerve ruske aktivne vojske so vsekakor ogromne. V rezervi prve linije, ki obsega vojake izvež-bane v letih od 1932 do 1939 je 3,600.000 mož. Poleg te prve rezerve vodijo posebne rezerve strokovnjakov za lctalcc, šoferje tankov, mehanike in tehničn? stroke orožja. V zvezi s tem je uveljavljeno načelo, da mora od-pasti na enega letalca aktivne vojske 5 letalcev v rezervi. Po nekaterih angleških poročilih, ki pa se zdijo pretirana, razpolaga danes sovjetska vojska z okoli 220.000 izvežbanimi vojnimi letalci rezervisti in okoli milijon (?) mož, ki so sposobni sesti za motor in ga pravilno upravljati. Rezerva drugega poziva šteje okoli 3,500.000 mož, rezerva tretjega poziva pa 6,500.000 mož. Skupno lahko postavi sovjetska vojska danes na bojišče 13,600.-000 mož izvežbanih rezerv poleg aktivne vojske, brez rezervistov tehnične stroke. Od tega odpade na operativno vojsko okoli 5 milijonov mož. Osnovno vrednost sleherne vojske pa predstavlja poleg njene tehnične priprave in oborožitve njeni človeški material. O človeškem materialu sovjetske vojske piše "Militar-Wochen-schau": "Vzgoja sovjetske peho te kot glavne edinice ruske vojske je taka, da nudi vsa jamstva va čim bolj učinkovit nastop v slučaju potrebe. Vojaška pripravljenost sovjetskega vojaka se niti od daleč ne more primerjati s pripravljenostjo ruskega vojaka v carski vojski, ker je neprimerno večja in popolnejša. Posebna odlika ruskega vojaka je njegova spretnost pri uporabi strelnega orožja. V ruski pehoti je danes na stotisoče tako-zvanih sniperjev, ostrostrelcev, ki nosijo posebna odlikovanja. Druga odlika ruskega vojaka je njegova sposobnost za dolge in naporne pohode. Marši od 60 km na dan niso v ruski vojski nobe- Elito ruske vojske tvorijo letalci, ki imajo dober sloves. Ruski letalci so osvojili več svetovnih rekordov v raznih vrstah poletov, posebno v poletih na daljavo. Ledeni predeli arktike so postali visoka šola ruskega Voj-nega letalstva. O ruskem častniškem zboru krožijo različne vesti, ki jih je težko kontrolirati. Gotovo je samo to, da je kader aktivnih častnikov polno zaseden in da ima sovjetska vojska okoli 120,000 rezervnih oficirjev. V vojnih akademijah je okoli 16.000 gojencev, tako da vstopi v sestav vojske letno po 4000 mladih oficirjev. O ruskih oficirjih piše italijanski general Graziolli zelo povoljno in hvali, da odklanjajo doktrinarstvo. O starosti višjih poveljnikov iin njihovi sposobnosti pravi angleški general Wawell, "da so višji oficirji v veliki večini mlajši ljudje. Starost večine višjih Štabnih oficirjev se giblje med 25. in 40. le tom. Sigurno je, da je "čiščenje kora višjih oficirjev" leta 1937-38 prizadejalo sovjetski vojski težko moralno in morda tudi drugo škodo. Z justifikaci jo Tuhačevskega, Jegorova, Ja-kirja, Alknisa, Putne in drugih je sovjetska vojska izgubila sigurno odlične statege, a to ni glavno. Važnejše je, da so njihove obsodbe izrekle, da ni zaupati niti najvišjih vojaškim voditeljem . . . Težki nedostatki ruske obrambe pa so slabe prometne razmere in kronična kriza sovjetskih železnic, ki je ni bilo mogoče o-zdraviti z vsemi še tako drakon-si'imi sredstvi. To pa pove marsikaj tudi za druge panoge . . . D. V. "*0- KAJ SE SLIŠI PO SVETU? EDEN HEARSTOVIH LISTOV PRENEHAL IZHAJATI Chicago, 111. — Preteklo ne deljo je izšla zadnja izdaja tukajšnjega Hearstovega lista Herald and Examiner, ki se je združil z drugim Hearstovim listom, Evening American. Novi list nosi ime Chicago Herald-American. Vsled denarnih težkoč se je listu Examiner že pred par leti zmanjšala oblika za polovico in iz istega vzroka je list zdaj popolnoma izginil. Tal list ni edini, ki se je imel boriti s takimi težko-čami; že več drugih listov širom dežele je zadela podobna usoda. "ŽIVČNA VOJNA" MU BILA PREVEČ NAPETA Chicago, 111. — Mednarodna situacija v Evropi in pa kritično stanje, v katerem se nahaja njegova domovina, je šla Poljaku Johnu Pluska, tako na živeje, da si zadnjo nedeljo zvečer na svojem stanovanju na 2229 No. Seeley mož' s strelom končal življenje. Obpanec, ki je bil star 50 let, je pred svojim dejanjem govoril s 26 letnim sinom Edvar- na. Dal mu je pravico, naj najemno pogodbo takoj razdere, če bi tožiteljica še kdaj igrala pri odprtem oknu ali pa če bi sploh več nego eno uro na dan mre varil a ubogi instrument. NAJBOLJ LIČNA FARMA Chicago, 111. — V kontestu za najbolj lično farmo v chi-caškem okrožju je dosegla prvo mesto farma A. J. Gudema-na, blizu Francesville, Ind., ki meri 400 akrov. Kontest je proglasila Pure Milk Ass'n in se ga je udeležilo 12,000 farm. Lansko leto (To je bilo bržkone leta 1884, in je bilo torej to pismo pisano spomladi 1. 1885.) sem dobil iz Ogrskega neko pšenico tako, da smo iz enega bokala pridelali en mernik, (Približno iz 11/2 1........25 1, dočim daje navadna pšenica k večjemu osemkratni pridelek.) letos sem pa dobil neko vrsto mehiškega ovsa; raste lepo, kakor bo že dal. Tukaj je bil neki bolnik, ki več dni ni ničesar jedel, le vodo je pokušal; je bil žejen, a ni mogel piti, le pokušal je vodo. Nazadnje sem'mu dal tri pomaranče, in te so ga ozdravile. Ko jc tiste pojedel, je še po osem pomaranč poslal, nakar je začel jesti in zdaj je dober. Tako včasih tudi zdravniki niso kos boleznim, tudi jaz nisem nič vedel, pa sem mu vendar pomagal, ne da bi bil vedel, da mu bom pomagal. Tukaj je Bog posegel vmes. Po mojih mislih je imel žolčno mrzlico. 1 ___* T ' Na Španskem sta dva kralja. (Prvi kralj je bil Alfonz, kot drugi je vsekakor mišljen Don Carlos, za katerega se je borila stranka karlistov.) Zdaj pred kratkim je bil domaravnatelj (Bržkone isto kot maiordomus.) drugega španskega kralja pri meni, mu je prvi kralj povedal. Dal sem mu zdravil, in pisal mi je, da so mu pomagala tako, da že davno ni bil tako zdrav kot zdaj. Pa prosil me je, da naj še za njegovo sestro pošljem zdravil .. . Tako je imel lepe črne brke kot orel perje. Tudi kralj ima take brke. So prav prijazni Španci . .. Nekdo me je vprašal za za-klad (šac); rekel sem mu, da naj ga koplje, pa ga je dobil; v znamenju je bil, pa ga je skopal. Sedaj pa hoče gospodar od kopača denar. Tudi moj hlapec ve za en zaklad, pa jaz ga ne grem kopat. Francozi so zakopali bla- gajno, ko so šli iz dežele. Hlapec pravi, da tam tako votlo doni, kjer pravijo, da je zakopan zaklad. V Švici vem tudi za en zaklad, a to je daleč. Zaklad je že dober, dušni zakladi pa še boljši in ta je: Boga čez vse ljubiti in svojega bližnjega kot samega sebe; ta zaklad vsakdo lahko najde. Črešnje pri nas dobro kažejo, vino tudi, žita so pa nekatera redka. (Drugega dela tega pisma manjka.) (Dalje pj-ih.) -o- rr; ŽENSK NE CENIJO V Notranji Mongoliji leži dežela Tajutov. Ruski raziskovalci, ki so pred kratkim prišli od tam, poročajo, da ne zavzema ženska nikjer drugje na' svetu tako nizkega družbenega položaja kakor tam. Prezir ženskega spola gre med Tajuti tako daleč, da se ženske n,e smejo učiti niti govorice mož, temveč morajo uporabljati popolnoma drug, dosti primitivne j si jezik. Če žensko zasačijo pri poskusu, da bi se naučila moškega jezika, zapade smrtni kazni. Seveda so primeri, da mora moški ženski kaj povedati. Ker pa moškega, ki se je spozabil takoj izženejo, mora uporabiti ovinke: z znaki izrazi željo drugemu moškemu in ženska, i ki so ji ti znaki pralv za prav namenjeni, jih mora ujeti z očesnimi koti in se jim seveda takoj pokoriti. Da bi kakšna ženska poskusila obi*niti se do kakšnega moža, je tam nepojmljivo, da niso za ta primer določili niti posebne kazni. na posebnost." Francoski gene- dom in mu dejal: «Well> sin> ral Loiseau piše: "Ni dvoma, ds kakor kaže> stoji Poljska pred bodo v bodoči vojni med najboljšimi vojaki ruski. Če je kdo pripravljen na vse težave, ki jih bo nudila moderna vojna, potem je to ruski vojak." V ruski vojski so danes v aktivni službi letalci, ki so preleteli nad milijon kilometrov ter imeli že nad 7000 poletov. Pri tankih služijo ljudje, ki so presedeli za krmilom nad 20.000 ur, dočim so tanki, ki so prevozili v nepretrgani vožnji do 6000 km. Ruski šoferji tankov so osobito izvežbaiii za vožnjo po gozdovih, skozi močvirja in po jezerih, za kar imajo posebne tanke amfi-bije, ki se lahko drže do 24 ur na vodi. .* .1. t . PRESTOL KRONANJA ANGLEŽI SKRILI London, Anglija. — 600 let atari prestol kronanja, na katerem je sedel v 1937, ob času kronan ju,tudi sedanji kralj Jurij, so zadnji petek zabili in odpeljali iz Londona v neko neznano skrivališče. Podobno so za prestol poskrbeli tudi tekom zadnje vojne. r^j'ww'spwtirii'v Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. £«l»aiiai«HlliH!M Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avtnua Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ^iiiiHiiiiniiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiBiiuiiaiiiiaiDiBS vojno." Odšel je nato na toilet, od koder se je kmalu nato zaslišal strel. KLAVIR PRI SODNI OBRAVNAVI Neki hišni posestnik v Le Havru je posta/vil neko svojo najemnico pred alternativo,da zapusti stanovanje brez odpovednega roka. Prišlo je do sodno obravnave, pri kateri je dal sodnik postaviti klavir v razpravne dvorano. Nato je pozval tožiteljico, naj nekaj zaigra. Po dveh minutah je dejal, naj takoj preneha in je razsodil, da je gospodarjeva zahteva popolnoma ' upraviče- TWWW DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj to bile naSe cene: ZA DINARJE: Za $ 2.30______________ 100 Din Za $ 4.50______________ 200 Din \ Za $ 6.60............... 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................10C0 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30______________ 100 lir Za $12.00_________________ 200 lir Za $29.00_____________ 500 lir Za $57.0C_____________1000 lir • Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Učbenik Angleškega Jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga, žepna oblik«, TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriiki uv gleičinL Slovar j« priredil to teatavQ znani profe»oc J. Mulaček, U h bival vež let v Ameriki. Knjiga ima 295 ■trani 1 CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko ——$1.25 NaroČila s potrebnim zneskom Je poslati eu»: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Jacob Gerend Furniture Co. Priporočam« naš pogrebni zavod. Dobite naa podnevi 1* p«tao& Imamo tudi vsdkovrttno pohištvo p« smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wi*. Tek? ' a edvisi vse od volje le eT1f človeka ali neka skuP1 ' mongolske in semitske sk jn ne, ki ima osodo ruskega slovanskega naroda v rok' -o---,» Oglasi v "Am. Slovene« imajo vedno uspeh! da ne- 'živi izvir! rodu je krasna knjiga, ki govori o trdnem Brjanov. Zanimiva povest, ki more vS ^ ga zanimati. Spisal jo je znani sloven® pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal "Na krvavih poljanah". fineHi Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na * knjižnem papirju, platnice klasično m° no opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNIN0 $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, IH>n°i9 Pisano polje _J. M. Tr—k_