SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld., sa četrt leta 4 (Id., sa |*dsa mesec 1 rld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za s sls leto 12 (Id., sa pol leta 6 fld., sa ćetrt leta 3 rld., ia jeden mesec 1 (14* V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino ln oananlla (iaserate) vsprejema upravnlStvo ia ekipedlelja v „Xatol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne тгабајо, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlštvo j« t Semcnlikih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldn«. Štev. 45. V Ljubljani, v četrtek 25. februvarija 1897. Letnil* XXV. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 25. febr.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob V, 11. uri; vlado zastopata dež. predsednik baron H e i n in vladni svetnik M e r k. Prva točka dnevnega reda je nadaljevanje o proračunu normalno šolskega zaklada. Finančni odsek, v čegar imenu poroča posl. Viš nikar, predlaga potrebščine za 1897 leto 384.025 gld., torej 8582 gl. več, kakor dež. odbor; tako je letošnja potrebščina višja za 22.168 gld. kakor za I. 1896. Plače znašajo 337.805 gld., dotacije 5658 gld.; nagrade, podpore in draginjske pri-klade 39.405 gld., pokojnine učit. udov 340, miloščine 217, razni troški 600 gld. Kot izvanredna potrebščina se nasvetuje v znesku 11.360 gld., in sicer 1900 gl. kot draginjske priklade za učitelje in učiteljice v Ljubljani, ki nimajo naturalnega stanovanja in stalnega dopusta, 1. plačilnega razreda po 40 gl. (360), II. plač. razieda po 50 gld. (350), III. plač. razreda po 70 gld. (770), učiteljicam po 30 gld., šol. slugi Benčini 80 gld. Z» drage izven Ljubljane stalno nameščene učitelje in učiteljice pa fin. odsek nasvetuje do definitivne nove organizacije podpore v znesku 9460 gl., in sicer vsem učiteljem in učiteljicam IV. plač. razreda po 30 gld., učiteljem II. iu III. plačilnega razreda, kateri nimajo naturalnega stanovanja, po 30 gld., za vse druge učitelje in šol. voditelje II. in III. plač. razreda skupaj 1000 gld. Kranjsko ljudskošolsko učiteljstvo je namreč predložilo dež. zboru prošnjo, katero je podpisalo nad 400 učiteljev in učiteljic. V tej prošnji zahtevajo, da se uravnajo letni dohodki učiteljstva tako, da bodo dobivali plače, kakor c. kr. uradniki vil. in 10. plač. razredu po novem zakonu, meščanski učitelji pa plače 10. in 9. plač. razreda. Ne more se tajiti, d» sedanje plače kranjskega učiteljstva nikakor razmeram in potrebščinam niso primerne in je povsem opravičeno, da se vsaj nekoliko zboljša gmotno stanje učiteljstva; a na drugi strani mora dež. zastop uvažerati neugodni položaj deželnih financ, ko namreč navzlic visocim prikla-dam redni dohodki ne dosezajo rednih potrebščin. Pomisliti tudi treba, da vsled razvoja ljudskega šolstva narašča potrebščina od leta do leta. Tako je znašal dejanjski trošek za šolstvo I. 1893 327.656 I. 1894 343.875, leta 1895 že 355.967 gld., letos se proračunava že na 384.025 gl. brez doneska iz dež. zaklada za učit. pokojninski zaklad, ki za tekoče leto znaša 22.000 gld. Vsled tega Ho. odsek nikakor ni mogel ustreči prošnji, ki zahteva zvišanje plač na 800, 900 in 1000 gld., kajti potrebščina bi se nenadoma zi letos že zvišala za okroglih 230.000 gld., ter bi znašale samo plače 527.000 gld. Da bi dež. zastop pokril to potrebščino, trebalo bi zvišati priklade na vse direktne davke za 15 odet. in bi se samo za ljudab* šole porabilo 39 odstotkov naklade, dočim znaša sedanja za vse potrebščine 40 odst. Tacih prihodkov, kakor jih zahtevajo učitelji v svoji prošnji, nimajo v najbogatejših deželah avstrijskih. S tem pa ni rečeno, da se za učitelje noče nič storiti. Finančni odsek namreč nasvetnje resolucijo, s katero se dež. odboru naroča, naj se natanko pouči, kako bi se moglo gmotno stanje učiteljstva zbolj-šati, in da že v prihodnjem zasedanji dež. zbora predloži načrt zakona, s katerim bi se dež. zakon z dne 28. decembra 1884 izpremenil tako, da bi se vsa potrebščina nor. šol. zaklada pokrivala s posebno šolsko naklado. Da pa se vendar že letos nekaj stori, je sklenila večina fin. odseka, da se dovolijo draginjske LISTEK. Črtica o Kreti. (Sestavil I—v.) Evropsko diplomacijo vznemirjajo dogodki v orijentu, ki bodo morda spravili evropski mir iz ravnotežja. Vsak dan donaša brzojav zanimive vesti zlasti iz glavnega mesta Krete, namrež Kaneje. — Zato upamo, da bo zanimalo naše čitatelje, ako podamo nekaj statističnih in zgodovinskih podatkov. Stara Kreta (turško Kirid), sedaj Kandija imenovana, je otok srednje velikosti v sredozemskem morju. Dolg je 255 km, širok 12—56 km, površina Znaša 8618 km8, torej je za dobro osmino manjši kakor kranjska dežela. V 51. urah prehodil bi popotnik otok po dolžini, za širino na najožjem kraju bi pa rabil samo 2 uri. Obrežje otoka je večinoma jako strmo, vender je na severni strani mnogo zalivov, ki delajo mnogo pripravnih pristanišč. Po dolžini se razteza gorovje, čegar najvišji vrh je Ida (2456 m). — Podnebje je jako milo in zdravo; le kader potegne iz Afrike scirocco, narase vročina do 40° C. Po leti nikoli ne dežuje, po zimi so pa pokriti samo hribi s snegom, kadar pada temperatura do 7°. V gozdovih rastejo posebno hrasti in platani, tudi mirte in na južnem obrežja palme. Izvaža se največ olja, vina, medu, voska in svile. Prebivalstvo je večinoma grško. Kristjanov je 234.213, mohamedanov 37.840 in 3200 judov. — Poglavitno mesto je Kaneja, ki ima 10.000 prebivalcev. Kreta je imela včasih eto mest (4xai4|jreoXi(; II. 2. 649), izmed katerih se v I. buk. Makab. 15. 23. imenuje tudi Gortina. V letu 67. pred Kr. je postala Kreta rimska provincija, iz katere so pregnali morske razbojnike. Pozneje so otok v last vzeli grški cesarji, katerim so ga vzeli Arabci I. 823 po Kr. Vojskovodja Fokas je pridobil grškemu kraljestvu zopet Kreto 1. 961 po Kr., ki je ostala last grških cesarjev do leta 1204, ko je bil Carigrad vzet po križarjih. Pozneje so jo dobili v last Benečani, kateri so jo imeli do 1. 1645. Glavno mesto Kindija pa se je udalo še le po triletni hudi vojski, v kateri je padlo okolu 150.000 ljudij. Udalo se je mesto leta 1668 in od tedaj so ves otok posedli Turki. V slabih letinah (1863—1865) je prebivalstvo ječalo pod težkimi davki, zato se je uprlo, a bilo je s pomočjo egipčanskih vojakov od Turkov premagano. Grška je pošiljala denarne pripomočke in vojake, evropske velevlasti pa so svetovale sultanu, naj otok odstopi Grški. Upor je potihnil, ker je porta obljubila nekatere preosnove. Veliki vezir Aali-paša doklade, ki bi znesle skupaj 9360 gld., dočim manj* šina predlaga 17.000 gld. O tem predlogu je bila že v včerajšnji seji daljša debata, katere so se udeležili dr. Tavčar, baron S c h w e g e 1, dr. Žitnik in Ažman. Vsi govorniki so naglašali potrebo, da se učiteljske plače primerno zboljsajo, razlika je bila le ta, ali naj se dovoli draginjska doklada za letos po 30 gld., kakor je sklenil fin. odsek, ali po 50 gld. Pri razpravi glede podpor učiteljstvu je posl. Globočnik stavil nekatere spreminjevalne predloge in sicer : a) vsem stalno nameščenim učiteljem IV. plačilnega razreda se podeli doklada po 50 gld.; b) vsem stalno nameščenim učiteljicam IV. plačilnega razreda po 30 gld. ; c) vsem stalno nameščenim učiteljem II. in III. plačilnega razreda izven Ljubljane, kAteri ne uživajo naturalnega stanovanja, po 50 gld. Poslanec Kalan izjavlja, da bo glasoval za ta predlog, ne morda iz političnih razlogov, ne zato, ker bi odobraval pisarjenje urednika „Učiteljskega Tovariša" g. Dimnika, katerega so itak obsodili tudi treznejši in previdnejši učitelji, marveč zato, ker bo to povišanje le malo obremenilo deželo, bo pa vendar učiteljstvu precej pomagano. Po besedab, da je vsak delavec svojega plačila vreden, gre to tudi učiteljem, ki imajo jako težavno in zelo važno opravilo. Poslanec Hribar skuša zagovarjati učitelja g. Dimnika ter se tudi izjavi za predlog. Pri glasovanju so bili ti spreminjevalni predlogi vsprejeti z glasovi slovenskih poslancev proti nemškim. Vsprejeti sta bili tudi naslednji dve resoluciji: I. C. kr. vlada se pozivlje, da prične vsako leto primerno donašati k potrebščinam za ljudsko šolstvo v vojvodini Kranjski; dež. odboru se nalaga, je prišel 1. 1867 sam na Kreto in je sklical zbor odposlancev v Kanejo. Davek je bil za več let odpuščen. S tem so bile velevlasti zadovoljne in zahtevale so od Grške, naj pretrga vsako zvezo s Kreto. — Ko so se pa 1. 1878 zopet začeli upori, poslal je sultan Muktar-pašo, ki je dovolil prebivalstvu lastni pokrajinski zbor, obstoječ iz kristjanov in mohamedanov, samostojnost finance itd. Grk je bil imenovan generalnim guvernerjem. Krečani niso bili nikdar na dobrem glasu. Bili so vedno udani lenobi, pijančevanju, prepiru in laži. Tudi apostol Pavel jih tako označuje, ko je prišel na otok ter ustanovil krščanske naselbine. Pustil je tam Tita, ki je njegovo delo nadaljeval. Tit je imel sedež v Gortini. Ostanki tega mesta se poznajo še sedaj v obližji mesta Retimo. Nastalo je še 11 škofij, ki so vse spadale pod nadškofijo v Gortini. Ko so pa Arabci zasedli otok, so pregnali vse škofe. Pod turškim vladarstvom so se večinoma vsi katoličani izselili, in rimska stolica je zamogla Kandijo podeliti le kot naslovno škofijo. Grki imajo pa še sedaj svojega nadškofa, kateri ima pod seboj še 11 škofov. Katoličanov je samo okolo 1000, kateri so pa večinoma revni. Bazun stolnice v Kaneji ima samo še Kandija jedno cerkev, Retimo ima samo kapelo. Kapucini imajo v Kandiji in v Kaneji po jedno deško šolo; dekliško v Kaneji pa oskrbujejo sestre sv. Jožefa. j t—i da se v tem smislu takoj pričue pogajati s c. kr. vlado. II. Vis c. kr. vlada se vnovič pozivlje, da v svrho boljšega nadzorovanja Šolstva čim preje imenuje posebnega dež. Šol. nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in da eventuvalno predloži načrt zakona glede stalnih okr. šol. nadzornikov po vzgleda zakona za Galicijo. Posl. dr. Žitnik v imenu lin. odseka poroča o letnem poročilu glede loterijskega posojila ljubljanskega. Pasivom 1,729.112 gld. 43 gld. stoje nasproti aktiva : a) v investicijah: klavnica ad 4. 192 277 gld. 32V, kr., vojašuica ad 5. 475.490 gld. 93 kr., vodovod ad 6 601.379 gl. 14 kr., skupaj 1,269.147 gl. 39'/j kr. ; b) v inventarju in prvotni izgubi: inventar ad 2 8025 gld. 65 kr., prvotna izguba obrestij ad 16 53.847 gl. 28'/, kr., skupaj 61.872 gl. 937, kr. c) v izplačilu mestni občini 131.641 gl. 46 kr. Ako se vse to sešteje, znaša 1,462.661 gld. 79 kr. in odtegne od zneska pasiv 1,729.112 gld. 43 kr, moralo bi gotovega denarja koncem 1. 1895 biti 266.450 gld. 64 kr. Bilo ga je pa: v mestni hranilnici, kakor je vidno pod točkami 8-14 151.798 gld. 84 kr., v blagajnici ad 1 6.965 gld. 88 kr., v klavnični zalogi ad 3 200 gld., v obligacijah ad 15 84 630 gl., skupaj torej 243.594 gld. 75 kr., tedaj manje za 22.855 gld. 89 kr., ki so bili pokriti pod točko 17. s tirjatvami za vodovodno naklado, navrtalna dela in večjo porabo vode. Omeniti je, da se točka 29. pasiv popolnoma krije s točkami 11—14 aktiv in da se je od letošnjega leta nadalje uredilo knjigovodstvo tako, da se bodo vodili posebni računi o amortizačnem zakladu in o vodovodnih rezervnih fondih. Amortizačni zaklad in denar za neizžrebane srečke je na posebne knjižice naložen v hranilnici. Iz tega poročila je razvidno, da je uprava z loterijskim posojilom vestna in natančna. Vsprejet je bil predlog: Visoki deželni zbor naj sklene: 1. Glavna bilanca mestnega loterijskega posojila za 31. dan meseca decembra 1895. 1. se jemlje na znanje. 2. Dalje se jemljeta na znanje to bilanco do-polnujoča računa anuitet ter dobička in zgube, kakor tudi mestnega lot. posojila ljubljanskega proračun za 1. 1897 s potrebščiao 72.592 gld. 23 kr. in s pokritjem 80.106 gl. 94'/, kr., torej s prebitkom 7.513 gld. 717, kr. Posl. dr. Sch a ffer in dež. predsednik baron H e i n naglašata, da se vrše obravnave glede primernejšega in jasnejšega načina bilanciranja, v katerem bodeta jasnejše izražena loterijski in amortizacijski zaklad. л Posl. Hribar odgovarja, da so tudi že v sedanjem poročilu natančno obsežene vse glavnice, naložene v raznih napravah, in je vsa uprava z loterijskim posojilom vestna in pravilna. (Konec sledi.) Konečno še par besedij o sedanji Grški. Kraljestvo je postalo leta 1832. Prvi kralj je bil Oton I., drugi sin bavarskega kralja Ludovika. Ker se pa ni znal ljudstvu prikupiti, je bil odstavljen leta 1862. Grki so se zbrali k volitvi novega kral)a. Izvoljen je bil z 230.016 glasovi angleški princ Alfred, drugi sin kraljice Viktorije. Velevlasti ga pa niso pripo-znale. Zjedinile 60 se v osebi Viljema iz Danske (roj. 1845) drugega sina princa Kristijana. Ta je bil tudi v resnici voljen 30. marca 1. 1863 in je vzprejel ime Jurij I. V zakon je vzel rusko veliko kneginjo Olgo, ki mu je porodila štiri prince. Upor na Kreti začel se je že leta 1866. Uporniki so zahtevali, da se otok priklopi Grški. V Atenah se je sestavil odbor, ki je vstaše podpiral z denarjem in prostovoljci. Velevlasti bo zahtevale, da pretrga Grška vsako zvezo s Kreto. Ker se pa Grška zato ni prav nič zmenila, kakor tudi sedaj ne, stavila je porta ultimatum. V slučaju odklonitve bi nastala vojska. Ker je Grška res to storila, bila je vojska neizogibna. Grško ministerstvo je sklenilo na posodo vzeti s pomočjo pa-trijotičnega posojila 100 milijonov drahem. Ker se je pa podpisalo samo 100.000 drahem, je moralo ministerstvo odstopiti. Kako se bodo sedaj razvile razmere, nam bode pokazala bodočnost. Politični pregled. V Ljubljani, 25. februvarija. Občinske volitve v Trstu bodo izpadle, kakor je bilo pričakovati, povsem ugodno za laško iredento. Zmagala je namreč dosedaj v vseh razredih z velikansko večino, kajti v tretjem in drugem razredu so prodrli skoro z vsemi oddanimi glasovi in bo izpadla volitev tako tudi danes v prvem razredu. Nasprotne stranke se volitve niti ne udeležijo, ker itak nimajo nikakega upanja na zmago. Jedino okolica daje tržaškim Slovencem nekoliko upanja, ker bivajo tam večinoma še pošteni narodni možje. Deželni «bori. Gorenje-avstrijski deželni zbor je rešil v zadnji seji več važnih zadev. Mej drugim se je vsprejel po dolgotrajni debati predlog glede obnovitve pogodbe z Ogersko in dotičnega poziva na osrednjo vlado. Razpravljal je konečno tudi o zavarovanju delavcev zoper nezgode. Nekaj govornikov je bilo za deželno zavarovalnico. Istotako važen je bil tudi razgovor o posredovalnicah za službe ter o razsodiščih. Deželni zbor se je o teh napravah izrazil zelo povoljno. — V bukovinskem deželnem zboru je stavil posl. Rott predlog glede uvedbe splošne in tajne volilne pravice v vseh razredih. — V štajerski zbornici se je glavar s toplimi besedami spominjal umrlega poslanca Morreta ter naglašal njegove zasluge za deželo. — Odsek za volilno preosnovo v moravskem deželnem zboru je z vsemi proti jednemu glasu vsprejel načrt zakona glede uvedbe direktnih in tajnih volitev. Volitveno gibanje. Zadnje dni dohajajo razna poročila iz mest in z dežele o prvotnih volitvah za peto skupino. Jedno velja skoro za vse kronovine, da namreč prodira socijalna demokracija z neznansko silo in zmaguje povsodi tam, kjer njej nasprotne stranke ne napno vseh svojih močij. Izjemo delajo tu samo kronovine Gorenja in deloma Nižja Avstrija, Salnograško, Tirolsko, Kranjsko, deloma Primorsko in morda še sem ter tje kak del posamnih večjih kronovin. Socijalni demokratje so zmagali dosedaj v češko nemških mestih; seveda gre trda tudi v večjih čeških mestih; dalje v Sleziji, katero so socijalisti tako rekoč preplavili s svojo agitacijo. Malo boljša v tem oziru bo Galicija, nadalje Štajerska, Koroška in druge. Kakor vee kaže, priborila si bode židovska» hčerka precejšen del nove pete kurije. Najbolj je seveda oškodovana nemško-liberalna stranka, kajti njena moč je v posamnih delih tostranske polovice že tako opešala, da si le tu pa tam pribori kako drobtinico. Da je novi sovražnik pridobil si toliko tal, je vzrok prvič vlada, ki je popolno mirno gledala socijalistično nevarno pcčetje in je le v najskrajni sili posegla mej nje s svojo močjo, akoravno bi bila morala vedeti, da ravno državnemu redu preti od te stranke največja nevarnost. Nadalje so krivi tega voditelji ostalih strank, ki so pripisovali socijalistom premalo važnosti in vsled tega premalo skrbeli za organizacijo svojih somišljenikov. Konečno je pa veliko pripomogla do tega vse graje vredna nejedinost v raznih strankah, katerih vodje v najkritičnejem času ne pomislijo, da je na dobičku vselej le tretji, ki gleda stvar samo od strani. Vse to je treba resno pre-udariti, potem se pride do zaključka, da se pogubnim navalom ni težko ustaviti, ako se vztrajno or-ganizuje prebivalstvo ter je pouči za vse slučaje. Kreta avtonomna. Najnovejša poročila pravijo, da so se vse velevlasti dogovorile, Kreto proglasiti avtonomnim, vender pa ostane še nadalje pod varstvom Turčije. Angleška je tedaj s svojim nasvetom zmagala. Turčija ali bolni mož ob Bosporu je seveda a tem zadovoljna, kajti manjka ji vsega, kar je za vojsko, če tudi z malo Grško, potrebno. Ali se bodo pa tudi Grki tako brezpogojno podvrgli velesilam, .ter otok, katerega so že za svojo last proglasili, s svojimi vojaki zopet zapustili, je zelo negotovo. — Kralj Jurij je, kakor nam je včeraj brzojav iz Aten poročal, na vse pripravljen, šel bo do skrajnosti, ne boji se nikakih groženj in ne mara se s Krete umakniti, naj pride karkoli. Tudi za uporne domačine, kristijane, se ne ve, ali se bodo odpovedali Grkom ter se zopet sklonili pod turški jarem. Krvavi boj med Mohamedanci in kristijani se pa nadaljuje, da je groza. Zato je zelo nevarno, ako bodo morali Grki s svojimi silami s Krete. Predlog glede razdelitve Turčije. O tem vprašanju ]e objavil dunajski „Fremdenblatt" članek, ki se glasi nekako tako-le: Ako bi se Turčija črtala na zemljevidu Evrope, moralo bi se jo omejiti na Azijo, kjer bi se pokazala kakor majhna država pod imenom „Mala Turčija". Rusija bi zasedla Armenijo in ozemlje, po katerem se približa Bosporu in Dardanelom. Angleška bi se polastila Egipta ter zasedla tudi Arabijo ali vsej obrežje Arabije. Umestno bi bilo tudi, da zasede Angleška ozemlje ob izlivu Etfrala. Francija bi podedovala Maroko, katera država bi bila zajedno s Tuuieom in Algirjem jako plodovita in velikanska francoska kolonija. Avstrija bi si vzela Sirijo in Mezopotamijo ; tudi Albanija bi pripadla avstrijskemu cesarstvu. Italija bi zasedla Tripolis. Nemčija, ki hrepeni po razširjenju svoje prekomorske trgovine, bi dobila od Angleške „Walfisch" — pristanišče v Afriki, kajti Augleška najlaglje odškoduje Nemčijo, ker Angleška zasede mnogo zemljišča. Slednjič, da ne bi si velesile skočile v lase zaradi Cirjegagrada, treba v Tra-ciji zasnovati malo neutralno državo, katere središče bi bil Carjigrad pod pokroviteljstvom evropskih držav. — Dvomimo, da bi bile vse velevlasti zadovoljne s tem načrtom. Na Filipinih so dosegli Spanjci v zadnjih dneh pomenljiv vspeh ; osvojili so si namreč jedno najvažnejših vstaških postojank Silang. V glavnem mestu Španije vlada vsled tega nepopisno veselje. Ob jednem je došla v Madrid vest o načrtu generala Polavieja, po katerem namerava napasti v pokrajini Cavite utaborjeno glavno vstaško silo. Napad se bode izvršil na treh straneh, najmočnejši oddelek šteje 14 000 mož in 16 topov. Ako se posreči Spanjcem prodreti v glavni tabor svojih nasprotnikov, potem so ti sploh popolnoma brez moči in se morajo udati Spanjcem na milost in nemilost. Vstaši razpolagajo z 10.000 Mauserjevimi puškami iu več topovi. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. februvarija. Volitve volilnih mož. V P e Č a h 23. febr. Danes sta bila izvoljena dva volilna moža za peto kurijo. Jeden je zanesljivo katol. narodnega mišljenja, drugi je omabljivec. Za četrto volilno skupino sta pa izvoljena dva volilna moža kat. narodne stranke, ki bosta glasovala za g. Jos. Pogačnika. Volilna borba je bila izvan-redno huda, ker se je agitovalo vsestransko. Mogočni vpliv bližnjega Zagorja prihaja na površje. Iz ižanske župnije se nam poroča : Pri volitvi v občini Studenec so zmagali nasprotniki s tremi možmi, v občini Iškavas, Verblenje, Tomišelj, Iškaloka je zmagala kat. narodna stranka z 8 možmi za kmečke občine in 5 možmi za V. kurijo. V občini Cerklje pri Krškem so izvolili 23. t. m. zjutraj v V. kuriji 10 mož naše stranke za dr. Kreka, popoldan 11 mož jednoglasno za Viljem* P f e i 1 e r j a. Iz H r e n o v i c, 23. februvarija: Pri nas so danes bile volitve volilnih mož za peto in četrto kurijo. Da je bilo živahno, si lahko mislite, če vam povem, da je bilo v peti kuriji pet konservativnih mož izvoljenih s 64 in 63 glasovi, dva z 59 glasovi pa prideta v ožjo volitev. — Popoludne dobili so liberalci sedem svojih s 67 proti 47 glasovom. Da bi ne bili v zadnjem trenutku liberalci jeli vlačiti in voziti svojih k volitvam in da bi še na volišču ne bili marsikaterega Če ne za se pridobili, vsaj ne odvrnili od volitve, bi bili propali. Da je gosp. Majer Franc, logar kneza Windischgriitza, zoper katoliško stian ne le volil, ampak tudi agitoval, je jako značilno. Iz Suhorja, 24. februvarija: Pri volitvi volilnih mož dne 24. t. m. na Suhorju pri Metliki so izvoljeni po trije volilni možje za Vilj. Pfeiferja in in dr. Kreka. Iz Dolenjevasi pri Ribnici smo dobili nastopno brzojavno poročilo: Izvoljeni v peti in četrti skupini po štirje katoliško - narodni volilni možje. Iz Radovice, 24. februv.: Pri včerajšnji volitvi sta bila soglasno izvoljena za peto skupino dva, za selske občine pa trije volilni možje katol.-narodne stranke. Občini: P r e m in C e 1 e ste izvolili dne 22. t. m. vsaka po enega volilnega moža za dr. Kr ek a in vsaka po enega za dr. Žitnika. Sv. Jakob ob Savi 25. febr. Pri volitvi dne 24. t. m. je bil v občini Podgorica v V. kuriji izvoljen 1, v IV. kuriji pa dva volilna moža, ki bota volila katol. nar. poslanca. V drugi občini te fare, v Dragomelju, kamniškega okraja, je bil dne 20. t. m. izvoljen v IV. kuriji 1 volilni mož katol. nar. stranke, za V. kurijo pa isti dan v tej občini in v občini D ep al j a vas in Trzin skupno 2 volilna moža tudi kat. nar. stranke. V občini D o 1 izvoljeni so z veliko veČino vsi katoliško-narodni volilni možje, kateri bodo oddali svoje glasove dr. K r e k u oziroma g. Pogačniku. I z I h a n a : Pri volitvi volilnih mož dne 24. t. m. sta bila izvoljena v peti skupini 2, v skupini za kmetske občine pa 3 možje, vsi odločni pristaši katol.-nar. stranke. Krško, 25. febr.: Pri včerajšnji volitvi volilnih mož za peto kurijo izvoljenih je bilo 11 liberalcev. (Izid volitev v trebanjskem in notranjskem volilnem okrajni je po danes nam došlih poročilih iz Vipave in Št. Ruprta za našo stranko zelo ugoden, tako da je absolutna veČina kandidatoma gospodoma Vodji Povšetu in dr. Žitniku zagotoljena. — Z radostjo konštatujoč to veselo novico, prosimo svoje somišljenike in vzlasti volilne može, da krepko vstrajajo pri svoji dani moški besedi. Cujemo namreč, da nasprotniki sedaj mislijo pasti nad volilne može, ter da jih bodo skušali odvrniti od volitve. Treba torej največje pazljivosti in najstrožje discipline. Slava zavednim St. Ruperčanom in vrlim Vipavcem. ki so odločili zmago ! (Osebna vest.) Baronica H e i n o v a , ki je zaradi bolehnosti dalje časa bivala v Opatiji, se je včeraj povrnila v Ljubljano. (Gospod Fran Žužek,) c. kr. nadinženir, je v včerajšnjem , Slov. Narodu" v „Poslanem" na naslov našega vredništva razvil svoj program kot dr-iavnozborski kandidat za notranjske kmečke občine. V prvi vrsti pomilujemo gospoda, da ni našel za svoj program primernejšega mesta, oziroma oblike; v drugi vrsti pa itjavljamo, da z našo notico v predzadnji številki ni v nobeni zvezi g. dr. Žitnik, proti kateremu je obrnjena ost njegovega „Poslanega". Gospod Žužek trdi, da je on kot c. kr. uradnik mnogo neodvisnejši, nego gospod dr. Žitnik. Tega menda gospod Žužek sam ne veruje. Dalje gospod Žužek kot razlog navaja za svojo kandidaturo, da mora plačevati letni davek, kakor maloka-teri veleposestnik. Po tem načelu bi morali v državnem zboru sedeti sami veleposestniki in milijonarji. Naravnost smešno pa je, da bi kot tehnik rešil Notranjsko vse bede, kajti dvomimo, da bi on hotel in mogel na Dunaju izdelavati načrte za razne vodovode. Ko bi pa on res to hotel, potem naj ostane doma. Konečno se sklicuje na svoje katoli-čanstvo in duhovniške sorodnike, katere pa tudi mi dobro poznamo in čislamo. Dobro, zakaj pa ni o pravem času zglasil svoje kandidature pri osrednjem volilnem odboru katoliško-narodne stranke in se še le v zadnjem trenctku usiljuje, Notranjcem ? Dr. Žitnik se sploh nikjer in nikomur ni ponujal za kandidata, pozvali so ga zaupniki iz Notranjske, naj prevzame kandidaturo. Sicer pa vredništvo „Slovenskega Naroda" samo dostavlja, da za tak „program" ne prevzame nobene odgovornosti! (Zdrav je v Ljubljani) od 14. febr. do 20. febr. Novorojenih 16, mrtvorojena 2, vmrlih 19. Med njimi za ošpicami 1, jetiko 3, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvcuda 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi 5 tujcev in 7 iz zavodov. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, oslovskim (dušljivim) kašljem 7, vratico 1. (Od Device Marije v Polji) 23. febr. Pri da našnji državno - zborski volitvi volilnih mož bila je prav močna vdeležba. Izvoljenih je v obojni volilni skupini, v V. in IV. v vsaki po sedem zanesljivo katoliško narodnih mož. V kmetski skupini bila je volitev soglasna, ko je nasprotna železniško-učiteljska ter malo-uradniško tovarniška stranka v V. skupini s krog 100 glasov manjšine tako sijajno podlegla. Značilno je, da sta uČitelj-kandidat pa dež. vrtnar najglobje padla in je prvi zmed 160 volilcev vjel 16 glasov, deželni vrtnar pa 29. Bivši žend. straž-mešter Ženko pa niti svojega glasu ni mogel spe-čati, ker ui bil vpisan v volilne listine, da si je ta mož, še na glasu od zadnjih občinskih volitev, se najstrastneje navduševal in teical za pogorelo stranko. No, vrtoglavih socijalistov je že dokaj tukaj, osobito med železničarji, na katere se je pritiskalo od sile. (Iz Dobrepolj) 24. feb. V sinočnem „Sl. Nar." beremo dopis iz Dobrepolj, v katerem dopisnik pripoveduje, da za naše „katoličane" volitev ni dobro iztekla, da ешо todi vsi katoličani, da pa nimamo vsi patenta, da daje patente katoličanstva vodstvo sadruge in bralnega društva. Javka, da hoče imeti vodstvo (katero ?) posebno strauko, ta*o katoliške, da niti „SI. N." ne sme v njene prostore i. t. d. Lamenta se, ker se je bral z leče pastirski list in se je razpostavilo „Najsvetejše" za srečen izid volitev. Jezi se, ker je naše klerikalno (imeniten dovtipj društvo priredilo ob istem času izlet v Rib in je šel brez dopisnikovega dovoljenja seveda tudi ka-pelan g. Traven z društvenimi pevci. Žito je pri volitvi v peti kuriji — propil. Seveda I Potem se znaša nekaj nad Robarji, ki mu zaradi klerikal-nosti niso všeč. In napćsled pove, da so pri volitvi volilnih mož — samo v V. kuriji, kar je pozabil povedati, voljeni možje, „ki imajo srce na pravem mestu in so uneti za blagor ljudstva, četudi ne trobijo v klerikalni rog". — Sedaj pa čitatelj, ki poznaš naš kraj in razmere, oddahni se! — —--— — Da ne boš taval dolgo v tmini, kdo so tisti volilni mož;e, ki imajo srce na pravem mestu"...... Ti moram takoj sporočiti, da se njih imena oveko-večijo. Ti so: Znidaršič Franc iz Zienske vasi, gostilničar in vinotržec; Brdavs Franc, c. kr. poštar, trgovec in gostilničar in Erčul Janez, posestnik in tesar .... Torej ti so uneti za blagor ljudstva .... In kdo je izlegel dopis v „SI. Narodu" ? — No, kdo neki ? . . S p i č k o v Tone iz Podpeči I . . . . Sedaj pa veš vse ... . Čudimo se nesramni predrznosti dopisnika, s katero natolcuje vodstvo zadruge in bralnega društva, čudimo se hinavskemu napadu na g. kapelana, še bolj se pa čudimo nesramnemu ponašanju s „slavno" zmago v peti kuriji. Kaj so Vam klicali volilci, kateri niso smeli voliti ? Ali niste čuli razjarjenih klicov: Cez devet mesecev se vidimo ? — Ali ne veste, kaj to pomeni ?--Da, brcate ! . . Imeli ste ves vpliv in vso oblast, katero ste pa izkorišče-vali zase! Ljudstvo se zaveda svojih pravic in svoje moči, zato je Vas strah, zato se Vam majejo stoli. — Zastonj I Take zmage, kakoršna je bila zadnja Vaša, koristijo nam, ne pa V a m. — Vi pa, Tone, ki ste zamenjali plenkačo in puntaho s peresom, pokazali ste zadnje — dni ves svoj „značaj". In to je prav! . . ... Ako pa hočete: Na svidenje! I^^Polar.y f LiskovicV je 2Б. t. m." popoludne ponorela cerkev in župnišče. ..-..-•- . - (Orožne vaje c. kr. deželne brambe v 1.189/.) A. Pri domobranski pehoti. Za poziv k orožnim vajam v letu 1897 so namenjeni: a) Vsi neposredno v c. kr. deželno brambo uvrščeni domobranci nabornih letnikov 1896, 1893 1891 in 1890, iz-vzemši tistih domobrancev letnika 1890, pri katerih morebiti izjemoma doba vseh doslej opravljenih orožnih vaj presega 16 tednov, b) Iz vojskine re-serve v deželno brambo premeščeni naborni letnik 1886 ; nadalje c) iz sledečih nabornih letnikov, in sicer iz 1892 oni neposredno uvrščeni, pri katerih doba vseh doslej opravljenih orožnih vaj ne presega 12 tednov, potem iz letnikov 1889, 1888, 1887, 1886 in 1885 oni, pri katerih ta doba ne presega 16 tednov; d) naborni letniki 1896, 1893, 1890, 1889 in 1888 nadomestne reserve c. kr. deželne brambe, izvzemši onega moštva nabornih letnikov 1889 in 1888, pri katerih doba vseh doslej opravljenih orožnih vaj 8 tednov ne presega, potem od nabornih letnikov 1892 in 1891 ono moštvo, katero še ni 8 tednov, naposled od nabornih letnikov 1895 in 1894 oni, kateri še niso nobene orožne vaje opravili. — B. Pri domobranski konjiči. Pri domobranski konjiči je v letu 1897 k orožnim vajam v prvi vrsti pozvati neaktivno moštvo nabornega letnika 1886 in, če treba, tudi tiste domobrance nabornega letnika 1885, kateri jedne ali več postavno predpisanih orožnih vaj v vojskini reservi, oziroma v deželni brambi niso opravili iz katerega si koli vzroka. („Uradni list".) (Iz Prage) Zupan Podlipny je predlagal v mestni seji z dne 12. t. m., da se posodi za pogreb vodje nemške šole Sperka najlepši stekleni voz, in da se izreče njegovi rodbini sočutje mestnega sveta. Pokojni Sperk je bil hud Nemec, veliko si je prizadeval spraviti češke otroke v nemške šole itd. Sedaj se mu skazuje čast, ki se ni skazala še nobenemu češkemu učitelju. Res je, da se je postavil mestni svet na človekoljubno stališče, in želeti bi bilo, da bi se na tako stališče postavili mestni odborniki tudi v nemških mestih. A ne bilo bi mogoče, da bi se ekazali Mladočehi toliko spravljivimi i proti svojim političnim nasprotnikom Staročehom ? Staro-čehi so se vendar umaknili MladoČehom pri volitvi žnpan», in tu je vsak mislil, da bodo mladi za to hvaležni. Pa kaj se je zgodilo ? Ko so sklenili staro- češki zaupniki vdeležiti se državnozborskih volitev ter povodom tega ponudili mladim kompromis, so ga le-ti odklonili ! Le tako naprej. Med seboj se kregajmo, skupnega sovražnika pa na rokah nosimo! Staročehi so se obrnili na napačno stran. Koliko bolje bi bilo za nje, ako bi se bili obrnili na katoliško stranko. Zdaj kandidira z dr. Riegerjem še devet drugih njegovih somišljenikov, koliko jih bo izvoljenih ? Prav je, da kandidira za Budjejevice knez Fr. Schvvarzenberg. Na ta način se Lhko ta okraj za češko stvar pridobi. — Pri volil, shodu dr. Horsky-ja v Horaždovicah so razsajali socijalisti s Židi vred s tako silo, da so rabili poleg ust tudi nože in noge. Jeduega župnika so tepli, jednega župana pa nevarno ranili v spodnji del trebuha. Glejte kolik strah imajo rudeči pred kapelanom. — V neki občini pri Plznu je stekel jednemu gospodarju pes. Dal ga je takoj ustreliti. A govorjenje je šlo naprej, kakor bi bil stekli pes druge pse oklal. Pride okrajni živinozdravnik, šolski otroci so morali pse pripeljati ter pobijati celi dan s koli. To se je zgodilo ua svečnico. Telegrami. Št. Rupert, 25. februv. Sijajna zmaga, izvoljenih je vseli devet mož za g. Povšeta. Gorje, 25. februv. Danes dopoludne izvoljeni volilni možje pete kurije bodo vsi volili g. dr. Kreka. Vipava, 25. februvarija. Kat.-narodna stranka v trgu Vipava prodrla v obeh ku-rijah, v vsaki s tremi zanesljivimi volilnimi možmi. Borovnica, 25. februvarija. Zmaga je naša tako v peti kuriji, kakor v kmečkih občinah; obakrat so z veliko večino izvoljeni štirje zanesljivi možje katoliško-narodne stranke. Dunaj, 25. februvarija. Presvetli cesar je vsprejel včeraj popoludne grofa Goluhov-skega, ki se je poprej posvetoval z ruskim poslanikom grofom Kapnistom in novoime-novanim ruskim poslanikom v Kodanju, Ben-kendorffom. Leyov, 25. februvarija. Danes zjutraj je umrla mati ministerskega predsednika grofa Badenija, ki se je takoj odpeljal z Dunaja in dospe sem jutri zjutraj. Belgrad, 25. februvarija. Kralj Aleksander odpotuje v Sredec 28. t. m., torej dva dni preje, kot je bilo spočetka določeno. JOog-odlii na Kreti. Dunaj, 25. februvarija. Nasproti neresničnim poročilom o nameravanem napadu Krete od strani Italijanov, kakor tudi, da je sultan že pritrdil predlogu velevlastij gledč avtonomije na Kreti, izjavlja „Fremdenblatt", da se ta korak sploh še ni storil. Budimpešta, 25. februvarija. „Cng. Oorr. Dur." izjavlja, da so popolno neresnična poročila nekaterih to- in inostranskih listov, češ da se mobilizuje avstrijsko vojaštvo. Kolonija, 25. februvarija. „Koln. Zeitg." poroča iz Berolina: Tudi glede tega se je doseglo splošno sporazuniljenje, da sc morajo v slučaju, ko bi se Grki ne hoteli udati, blokirati grška pristanišča. Rim, 25. febr. Velesile so za avtonomijo Krete. Nemčija zahteva, da Grki prej zapuste otok. Grški narod denionstruje zoper velesile. Velesile bodo morda prisilile Grško, da pusti Kreto. Kralj Jurij bo bržkone moral prepustiti prestol svojemu prvorojencu. Pariz, 25. febr. „Agence Havas'- poroča iz Kaneje: Pričenši s 23. t. m. so napadi potihnuli. Francoska vojna ladija v SL-tiji je vsprejela na krov 300 ranjenih kri-stijanov in mohamedanov. Carigrad, 25. februvarija. Na grško mejo je odposlala vlada osem polkov konjenice in 40 baterij. Tujci. 23. februvarija. Pri S-'o».m: Grossmann iz Neiichatel-a. — Kostner i Dunaja. — Miihlstein iz Krankobroda. — Ipetein iz Trsta. — Gopfert, Weipert, Ileilbronn iz Monakovega. — Epitein it Prage. — Dieeks iz Ilaiuburg-a. — Kurz, Wittels z Dunaja. — Landsinger iz Idrije. — Klinger iz Fiirstenfelda. — Paula iz Novega Mesta. — Brandis iz Gorice. Pri Maliču: Mannheimer, Waidhofer, Palda, Altraan, Klein, Hollmann, Benediet z Dunaja. — Kssinger iz Mona-kovega. — Mellinger iz Budimpešte. — Cubelivi iz Bihača. — Wittmann z Dunaja. — Tautscher iz Beljaka. — Oratzl iz Gradca. Pri avstrijskem caru: Blason iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Kliebki«ny iz Beljaka. — Prebil iz Trsta Pri Lioydu: Kiedel iz Gradca. — Kittel z Dunaja. — Nemec iz Budejevic. — Žgur iz Vipave. — Slanic iz Rakeka. — Srbljan iz Gradca. — Premrou iz Gorice. Meteorologidno porodilo. R Л Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 24 9. zvečer 748'4 4-3 si. svzh. jasno 7. zjutraj 2. popol. 747-8 I 748 8 1 —1 5 10-2 si. jzah. sr. ssvzh. megla jasno 0-0 malo m. Srednja včerajšnja temperatura 4 5°, za 3 8° nad nor« Zahvala. 148 1—1 Za mnogoštevilne dokaze častnega in ginljivega sočutja, ki so se nam skazali povodom bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda Antona viteza Laschan pl. Moorland iz krogov sorodnikov, prijateljev in znancev, od strani korporasij in društev, kakor tudi iz oddaljenejših krogov prebivalstva na resnično toiažljiv način, za krasne vence in mnogobrojno spremstvo izrekamo vsem, vsem, posebno pa čestiteinu zastopstvu mestne občine ljubljanske, vojaškemu veteranskemu društvu, prostovoljni požarni brambi, kranjski hranilnici, nemškemu klubu deželnega zbora, kazinskemu društvu, konstitu-cijonalnernu društvu najglobokejo, najiskrenejo zahvalo s prošnjo, da ohranijo našega dragega pokojnika v prijaznem spominu. V Ljubljani, dne 24. februvarija 1897. Žalujoči ostali. "Vabilo k občnemu zboru Hranilnice u posojilnice v Meti, ki sc bo vrSil dne II. marcija 1897 ob 10. uri predpoldne v prožtiji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Volitev načelstva in računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1896. 4. Razni nasveti. 149 l-i Načelstvo. Št. 6843. Razglas. 144 3-2 a) i) c) Da bo mogoče za V. kurijo razpisane volitve volilnih mož v Ljubljani brez posebnih težav in točno imšiti, izpremeni se tuuradni razglas z dne 30. januvarija letos št. 4027, glede časa in kraja teh volitev tako-le : Volitve volilnih mož vršile se bodo v Ljubljani 4. dan marca letos od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. d» 6. popoldne, v III., IV. in VI okraju pa tudi 5. dan marca letos od 8. do 11. ure dopoldne v sledečih prostorih: Volilci I. okraja volijo vsi v mestni dvorani; v II. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do I. v š o 1 s kj sobi št. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci s črkami M do Ž v pritlični sobi na desni strani vhoda vVirantovi hiši; v III. okraju vol