gospodarske, obertniske

naroc
■
Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta Z fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl
kr
dn
V Ljubljani v sredo 20. marca 1861.
Kaj
Angleži

bolje: globoko ali plitvo oranje
in Belgijanci, kterih kmetovanje je na naj višji stopnji, so se najbolj «flobokega oranja poprijeli, in orjejo, kakor skušnje pripovedujejo, včasih celó do 27 pavcov debele brazde s skozi in skozi železnimi plugi. Ce nam ni ravno tako ravnati, vendar je prav, da to vemo.
Da se bo sčasoma
globoko
oranje tudi pri nas vpe
ljalo, posebno v debeli zemlji, je gotovo, kakor hitro se
bodo naši
kmetovavci prepričali, da je na brazdi več pridelka kakor na plitvo izorani.
globoko izorani
Da je
globoko oranje posebno v debeli zemlji bolje
»à éě A ' É [	m^^^H Htt	A y
od plitvega, se vsak kmetovavec ze iz sledecega prepriča:
1. Koreninam se globokeje zemlja prerahlja, da se lože bolj ukoreninijo in na vse straní razprostć; če pa korenine globokeje v zemljo segajo, tudi bilke bolj spešno in krep-keje rastejo. Skušnje uče, da mnogoverstne rastline, če
njih korenine po 4 do 7 pavcov globoko segajo, se boljše ponašajo', kakor pod brazdo, ktera je le po 3 do 4 pavce loboka; pri globokem oranji ne zadevajo korenine tako
cr i?
naglo
na spodnje terdne tla kakor pri plitvem . kjer je brazda komaj 2 do 4 pavce debela ; zato je tudi zeroje
na tako plitvo orani njivi slabo, dostikrat tudi gluho, posebno ob suhih letinah, slama pa navadno slaba.
2. Bolj ko je njiva globoko orana, manj močirna je od une, ki je plitvo orana. To se pri debeli zemlji prav
^■■■■^■■■■■B več
■v
se

lahko zapopade iz tega, da zemlja, ki je* 6 ali pavcov globoko preorana, brez škode več mokrotě povžije kakor njiva enake debelosti, če je komaj za 3 pavce globoko preorana.
3. Ce je njiva globoko preorana, ji suša nikoli toliko škode ne prizadene, kakor plitvo orani, ker vlažnost delj časa v sebi ohrani.
4.
V globoko
preorani zemlji pognjijejo hitreje gnojni drobci in žito potem hitreje raste in bogateje obrodí. Angleži terdijo in pravijo, da je na takih njivah přiděláno žito dosti boljega jedra in težje.
5.
Na globoko obdelanih njivah ne poleže žito tako
rado.
6.
goršo rast tudi globokeje
Globoko orane njive napravimo zmožné tudi za take rastline, ktere potrebujejo za njih
zrahljane zemlje, kakor, na priliko, ogeršica, koruza, repa krompir. pesa itd., in posebuo pa razne deteljne plemena.
Nasprotniki globokega oranja pa pravijo, da plitvo
?
orjanje se je že od starodavnih časov obderžalo, in staro kopito jim več veljá kakor mlada pamet. Oni pravijo:
1. Zita v 3 do 4 pavce globoko preorani zemlji imajo že dovelj prostora, se na vse plati lahko razprostirati in spešno rasti, ce se le njiva dobro pognoji; oni pravijo
Al vse to nasprotovanje stoji na slabih nogah, se vé, če je zemlja dosti debela.
Pervi ugovor podrč že to, da se na njive ne seje samo žito, ampak tudi take semena, ktere svoje korenike lobokeje v zemljo spuščajo, kakor detelja, trava in druga
ar
klaj
Ravno tako tudi d
ugovor ne more obveljati. Ako
se pred setevjo njiva večkrat preorje in spraší, se podorani
gnoj z zemljo tako pomeša, kakor je za rast raznega žita
najboljše, ravno tako se tudi vlažnost po večkratnem oranji
tako po brazdah razdeli, da žitu nikakor ne škoduje, ampak le hasne.
Da pregloboko oranje predolgo terpí in preveč stroškov
i in
res ;
prizadene, je pač
v enem hipu kaj bolj nihče !
al kdo si zamore brez denarj
pri kmetijstvu napraviti! Menda
v
Ce se bo
globoke

oranja

se vé da le v debeli
po
zemlji, sploh poprijeli, se bomo v malo letih prepričali, bolji in boffateji žetvi, da nismo zastonj delali; oni gospo darji *>a, ki se še vedno plitvega oranja deržé, bodo spo
znai) korist globoke rali.
Na Bokalcah mesca sušca 1861.
J. F. Zevnik.
Gospodarska novica

(Kebri za juho). Novice" so nam že večkrat po-vedale, kaj in kako s kebri ravnati, da se pokončajo in kar je moč v prid porabijo. Pa nam vendar še povedale niso, da se iz kebrov ravno tako dobra juha (župa) skuhati dá, kakor jo gosposke kuharce iz rakov skuhajo. „Kaj pa še?" — bojo morebiti nekteri bravci pri teh besedah za-
kričali
»
pojte rakom žvižgat s
kebrovo juhor Ne, pri-jatli moji, da bi vam silil tako jéd na mizo; le povedati
in vašo pozornost toliko
»
vam hočem kaj novega od kebrov,
bolj oberniti na kebre; če več
govorimo
bomo začeli pokončevati in toliko bolje bo za nas.
od njih, bolj jih
V
časniku „Iris"
srno brali *!edeče: Dr. Schneider iz Fulde
tako-le piše: Kdo bi verjel, da kebri (hrošči) tako dobro juho dajo, kakor se tukaj v Fuldi res iz njih kuha in rada vživa. Kuha se kakor rakova juha. Kebri, ki se jih za enega člověka 30 šteje, se taki, kakor se vjamejo, opero in v možnarji stolčejo, z razbeljenim sirovim maslom cvrejo in potem v goveji juhi skuhajo; ko se je na situ přecedila in na opečen kruh vlila, se potem na mizo dá. Ce je prav goveja juha slaba, ji kebri posebno dober okus dajo; bolja je in redivniša kot rakova juha; ima dober duh, barvo pa
ko kebrove repetnice.
Juri Pajk.
(Velika kaljivost pšeničnega zernja). Da je
2. da se gnoj, če pregloboko v zemljo pride, preveč žitno zernje
5
razgubi in rastlinam ne hasne toliko
dolgo
časa kaljivo, je sploh znano; da pa

ko na plitvo orani ostaja tavžent in več let kaljivo in rodovitno, menda ne
njivi in terdijo, da se preveč mertvice na verh spravi
t
ki
y
ni za rast pripravna; dalje pravijo
3. da je globoko oranje in da jim prevelike stroške globoko oranje več in močneje živine vprezati.
pretežko, delo predolgo prizadeva, zato ker
terpí,
vejo ljudje. Pokazala se je pa ta zitna lastnost lani na Francozkem.
Nek učen Francoz, potovaje po Egiptu in ondi preisko-
morajo za vaje starodavne kraljevske spominke in gomile, je najdel v
med drugimi starinami tudi 5 pšeničnih
nekem
grobu
94
«zero, ktere so morebiti mnogo tisuč let pokrite ležale v	ni
grobu, od sončuih žarkov ne razsvetljene, davnej pozab-	vidil
ijene od ljudi. Franeoz jih je vzel seboj, in vernivši se v	ravuo v postu pečejo in kaj nam pomenij
•	*	•	1	A	«	*	to"	I I 1	mt Vf	â • « I	«	•
kdar takrat nisem tega mislil t kar bi zdaj, če bi presto
in jo jedel (povsod namreč ni te navade). Zakaj preste
domovino leta 1849 je on teh 5 pšeničnih zern vsadil v rodovitno zemljo, radoveden, jeli bodo nicale ali ne?
Nasi poboz
ščine do
predniki niso le sami iz otročj
pokor
sv. matere katoliške cerkve sveti štiridesetdanski Lejte čudo! Izniknile so, rastle so, ter pognale iz 5 post v molitvi, svetem premišljevanji, zatajevanji samega zern 5 bilk, ktere so bile po 7 čevljev dolge, in kterih sebe in dopernašanji druzih dobrih del preživeli, temuč so vsaka-je imela mnogo prelepih klasov. Iz teh klasov se je tudi skerbeli in si prizadevali, tudi v sercu svojih otrok
pridobilo 1200 zern.
Vsled
tega nepričakovanega uspeha
precej iz mlađega Ijubezen do te dobrotljive cerkvene za
je nek umen kmetovavec, gosp. Drouillard , leta 1850 po-	povedi in sploh pobožnega duha obuditi. V ta namen so v
skušal od tega zernja saditi ua treh različnih krajih, in to	postnem času svojim dornačim posebne kruhke darovali;
na severni bolj merzli strani, v sredi in na južni bolj topli	naredili so namreč tem kruhkam podobo dveh k molitvi plati francozke dežele. Přidělal je mnogo mnogo lepe pše
nice. Od toda so poskušali tudi drugi kmetovavci seme te staronové pšenice sejati. Ravnali so pa tako-le:
sklenjenih rok, jih k goreči molitvi (prec es) iu spodob
nemu obhajanju svetega postnega časa uuemati.
Od tod tedaj ime „postně préste" (Fasteubrezeln).
In
sejali
Polovico neke njive so s to egiptovsko pšenico po- ce presto prav pogledaš, ima posebno, kakor jih sèm ter

polovico pa z navadno domačo. Perva
egip
tjè po Gorenskem velike pečejo, res sklenjene kouče raz
tovska pšenica
je dala 60
zern ;
druga
domaća cepljene, kakor so persti na roki; će pa nima ravno pet
le 15, v tem, ko navadni pridelek je komaj 8 zern. cepov, je pred ko ne od tod, ker tisti, ki so jih pekli,
Žerno za zeruom in po versti vsajeno (ue vsejanoj dala je niso vedili, kaj presta pomeui in uči.
Gorenski.
ear ©
iptovska pšenica 556terni dobitek!
Zdaj napravljajo na Francozkem s to pšenico vedno
več imenituega zernja
Besedica o srenjskih volitvah

Naloge deželnega odbora krajnskega

glede na zgodovinske in narodne pravice
Dragi odborniki, bratje moji! Ne zamerite mi
»
da
opomnim nase dolžnosti, na ktere so nas sosedje naši zavezali, ko so nas za odbornike odbrali. Premišljevaje te dolžnosti se mi pred oči postavijo dolge rajde opominov za
V zgodovinskih rečéh naše domovine in njenih starih pravi red našega življenja. Naj pa tukaj omenim le nektere. pravicah dobro zvedeni gosp. dr. H. Costa nam je podal
Pervič opomnim, da to ni nobena nova naredba, da se sledeči spis, ki ga je v poslednjem zgodovinskem zboru v srejnah možje postavljajo za vižarje domaćih manjših
opravil. Kar jez vem, je ta naredba že stara blezo 3348
■	hhi m	m
govoril, naj bi ga tudi v ^Novicah" razglasili. To toliko
storimo, ker so v tem spisu razodete reci res beseda o pravém času. Tako-le se glasi omenjeni spis:
raji
let
i
kar se vidi v 2. Mojzesovih bukvah, v 18. poglavji. Ko je namreč Mojzes izraeljsko ljudstvo iz egiptovske Deželne poslance naše čakajo marsiktere reci, ktere sužnosti izpeljal in je přišel ž ujimi v puščavo, in ko bo treba domoviui v korist rešiti iu v kterih bojo pokazati je madjanski duhoven Jetro, Mojzesov tast, to slišal, je imeli svojo umnost, vednost iu skušenost. Med najvažniše přišel Mojzesa obiskat v puščavo. Enega jutra pa. ko se naloge deželuega zbora spada po mojem uineuju	Mojzes vsede, da bi ljudstvo sodil, ktero je stalo od jutra
pervič: da dobi krajnska dežela spet svoje stare do večera okoli njega, in ko je njegov tast Jetro vse to meje, ki so po pravici njene bile sto in sto let in ki sem vidil, kar je imel opraviti, mu je rekel: „Kaj je to, kar
delaš z Ijudmi? zakaj sodiš sam, in vse ljudstvo čaka od
jih pod naslovom: „Die Grânzen des Kronlandes Krain" v
pa tudi v „Laib.
Freihafen von Triest" leta 1849 popisal Zeitg."
5?
1
jutra do večera?" In Mojzes je odgovoril. „Ljudstvo pride
je bil unidan o tem dober popis. Treba je, da se prašat po božjem sklepu". Jetro pa odgovori: „To ni dobro,
najpred polje pozná, ktero hoćemo obdelovati ali za ktero kar delaš; odberi izmed vsega ljudstva zmožnih mož, kteri hoćemo delati;
se Boga boje in v
drugo bo, da se deželi poverne njeno nekdanje uko
nost
u
kterih je resnica in ki sovražijo lakom-In postavil je eue izmed njih čez 1000, ene čez
reninjeno (radicirano) pre može nje, ktero je ali v der-	100, ene cez 50, ene cez 10; ti naj sodijo ljudstvo vsaki
žavno kaso steklo ali pa se po drugih potih pogubilo; tù	čas, in ako bo ktera reč više, naj jo préd-te prinesejo;
sem spadajo nekteri daci, nektere cestuine iu mostuíne, ne-	sami naj manje reći razsodijo. Tako bo tebi polajšano, ker
ktere naklade fimposti), nekteri namestki (aequivalenti).	bo breme med dru
tro
razdeljeno, in Bog bo s teboj

In
Treba je, da se to deželi spet poverne, ker vprihodnjič Mojzes je tako naredil. Še enkrat: Kaj je rekel duhoven mora to vsem deželanom v dobro priti. Ne bo pa težko Jetro? pravice do teh dohodkov skazati;
„Odberi si zmožnih mož",
namreč. kteri bodo
mogli svoje
dolžuosti opravljati. Zdaj pa je zadosti, da le
tretjič: vse želi polajšauja davkov; dezelnim poslan- nektere moze imenuješ, ce tudi niso zmozni.
com bo tedaj treba pozvediti: kako so nekdaj davke raz
pisovali in
stirjevali, da
kdaj

Nadalje je rekel: „Kteri se Boga bojé, v kterih je to, kar je pravo iu dobro bilo ne- resnica, iu ki sovražijo lakomnost". Takih je celó težko
je mogoče, tako
se glede na sedanje čase v prevdarek vzame;
kje najti; vendar je pa naša dolžuost, kar
če ter tie: ker je gotova reč, zoper ktero ne more ravnati. Skusimo najpred sami sebe popraviti, potlej bomo
biti nikakošnega ugovora, da ljudstvo na Krajnskem kakor	znali tudi druge.
vsako drugo ima pravico do šolske izomike, se mu	Bratje moji! nikar pa ne mislimo, da so med nami le
tedaj morajo pomočki na roke dati, da se omikati more.	samo trije možje prisegli za pravico se potegovati, ampak
Deželnirn poslancom bo tedaj treba, to reć v svoje pomeuke	nas vseh je ta dolžnost. Bratje moji! hodimo mirni, ponižni
vzeti, da se dovelj ljudskih šol po narodnih potrebah in po po poti resnice, da se bomo vredni storili zaupnosti, ktero potrebah sedanjega časa napravi, da se povzdigue omika nam je ljudstvo skazalo. Mi imamo s ponižnim poterpljenjem
Mož se
in blagostan ljudstva našega. Tudi tù utegne
preteklost, ki
je mati sedanjosti, marsikak svèt
dati.
med ljudstvom dobrega imena in veljave iskati. spozná, kdor več zopernost med ljudrni poterpeti zná. Bratje
moji! tudi to se ne spodobi za može, da kadar skupaj pri
v r
Postně préste

demo
»
le eden cez druzega vpijemo
brez poterpljenja
i
in
inu besedo pregriznemo, da še izgovoriti ne more. To na
»
Se se spomnim, kako radi smo kdaj šolarćki in tudi vado pustimo ženskam, kterim ni mar, če se tudi sprejo,
še učenci na viših šolah v postu po pres ta h segali
j
pa
da le veliko sklepetajo. Bratje moji! opominjam vas
5
kar
pise modri v sv. pismu, rekoč, kadar je prevzeîen uespa-metnik za visjega postavljen, takrat ljudstvo od žalosti svoje glave pobeša; ono žaluje, ker vé, da bo tepeno. Blagor pa jim, kjer imajo mirne in ponižne vižarje.
Tako bratje moji! Mir, edinost, poterpljenje, ljubezen naj bo naše vodilo! Z Bogom ! #)
Na Jesenicah.	Anton Pazler.
Stanje Slovencov.
(Konec).
Sjedinjenje dosihmal zelo raztresenih Slovencov bi
se tudi dosta lehko učinilo i storilo, ker su naše slovenske pokrajine dosta lepo okroglene, i se narodnosti slovenska i nemečka točno i ojstro delite i niste tako pomešane, kakor narodnosti v Ugerskoj, nego meja gré naravnost od Zilje čez Belak (Villach) do Radgone (Radkersburg) i samo med Radgonu i dolnju Lindavu se razprostira jeden slovenski rukav proti severu. — Da nikto nam po krivici ne očita, da hoćemo slovenski del Koruške i Stajarske mo-žebiti někam zavleči, možebiti někam v globoku Indijn. Nečto takoga nam Slovencem niti v sanjah ne napade, ako bi se nam dovolil jeden jedini deželni sbor, to bi ostalo vse nepre-
menjeno, kakor je bilo do sada, to bi se ne premaknula
tep
ni jedna ves, ni jeden terg, ni jedno mesto, ostal bi Dobrac kde sada stoji, ostalo bi Pohorje (Baherngebirg) kde je do sada stalo s slovenskimi goricami vred, reke Zilja, Drava i Mura bi tekle i v napřed tam, kde su do sada tekle, vsa razlika bi obstala v tom, da bi slovenski poslaniki šli mesto na šest landtagov, v Celovec, v Gradec i tako dalje, samo vsi na jeden deželni sbor, i ješci ti muži bi se vernuli po dokončanom sboru opet lepo na svoj dom.
Da nikto nas ne obreče, da hoćemo dežele tergati, mi samo želimo to sjediniti, čto je nenaravno raztergano, to je slovenski narod; mi želimo samo to razločiti, čto je v pro-tinaravnu smesu vkup stlačeno, čto se vkup ne sliši i samo
nezadovoljnost uzrokuje i deržavi škodu naredja.
Mi se v istini uadamo, da se nam Slovencom bude dozvolilo , sjediniti se v jeden celek v Slovenii i deržati jeden jedini deželni sbor; v toj sladkoj nadi, v tom radostnom očakovanji nas moćno potverduje ustava deželnih sborov izdana 26. svečana, kjer se veli, da sbor štajarski, krajnski, koruški itd. se skliće v poglavno mesto, ako cesar kako
drugač ne sklene.
To je jasno — da se možeju deželni sbori sloveuski 8brati tedaj kje drngje ; kde? — to nam je vse jedno, ka-morkoli presvetli cesar milostljivo nam zaukažu, radi pojdemo — brat k bratu, Slaven k Slavenu.
Da bi se to na postavni poti doseglo, naj bi poslanci iz slovenskih dežel v prihodnjem pervem sboru vsak na svojem mestu to želju odkrili i lepo zagovarjali.
Tretja naša potreba: Bratska sloga s Hor va ti. i uzajemnost s Slovani, osobito z avstrijanskimi.
V čem ta sloga i uzajemnost ima obstati, to se na-tenko i točno ne dá naznačiti, v obče bi se to moglo tako-le izreći: Čtogod Slovenci, kakor narod, nameravamo, pišemo aii delamo, pri vsem na svoje najbližje susede Horvate i na ostale avstrijanske Slavjane se ozirajmo. — Pravilo nam budi: Nihil slavici a me alienum esse puto; to je po slovansko: Rto caasjaHCKo to Harne čto slavjansko to naše.
Za sada je najpotrebnejše, da se bližamo i onda složimo v književnom jeziku horvatsko -serbskom. To lepo,
*) Kakor slišimo, je mogel naš častiti dopisnik zavoljo popisa srenjskih volitev na Jesenicah prav neđolžno že marsiktero grenjko požreti za svoj dober namen, da je srenjo pohvali], ker je dobro volila, nasproti mnogim drugim srenjam, ktere — kakor so „Novice" že dosti takih izgledov iz različnih dežel dale — delajo z volitvami kakor svinja z mehom. Kaj Vam, Jeseničarji, ni všec, da Vas kdo oćitno hvali in še za izgled stavi drugim slovenskim krajem? Saj ste umni možje, znate brati in pravo loćiti od hudobne zvijače.	Vred.
razgovetno i jedemo slavjansko narečje pišu uže sada Hor-vati i Serbi njih šest milijonov. Ne dá se oceniti, kako koristno i polezno bi bilo za nas Slovence, ako bi svoje narečje po malo tako pojepšali, da bi se ž njimi v književnom jeziku složili. Cto bi mi Slovenci napisali, bi se čitalo po vsej Jugoslávii, lahko bi se knjige naše razpro-dale, ker bi ne imele za čitatelje samo Slovence, nego vse Jugoslavjane, nas več od sedem milijonov. Tu je veselje vzeti v pest pero, kada spisovatelj se spomeni, da pisučega razume zajedno Slovenci, Horvati i Serbi. Valjane knjige v književnom horvatsko-serbsko-slovenskom jeziku spisane bi se gotovo ložeje na svet izdajale i ložeje se razprodale, nego spisane samo v jednom narečji. Mnoga izverstna knjiga se v slovenščini niti izdati ne može, ker bi se med Slovenci premalo kupcov našlo i bi spisovatelj za svoj trud i za svoj trošek na izdavanje knjige imel mesto dobićka še le škodu. Kto rad v svoju gotovu škodu piše i se rad v svoju škodu trudi?
Da bi se Slovenci složili s svojimi najbližnjimi bratrs i susedi Horvati i Serbi, to bi nič ne bilo novoga, tudi uič težkoga ; v pravopisu smo se s Horvati uže složili. Počeli smo od početka nekteri Slovenci pisati v „Novice" sedanjim organičkim pravopisom, najpred samo poredko i po samim, onda jih je přistupovalo neprenehoma več i zadnjič je bil ta pravopis skoro nevedeč npeljan. Tako je bila perva uaj-važnejša i najtežja stupinja k slogi storjena.
Primimo se delà marljivo pri tej priči, brez otezanja. Krepko přijeto, na pol dokončano! Samo sledeče da učinimo: Kto hoče pisati izklučivo samo za Slovence, on naj piše i v napřed, kakor je pisal do sada.
Kto bi blagovoljno želei pisati uzajemno — on naj piše po slovensko, v povedih, stavkih (Sâtzen) kratkih i ne zapletenih — naj namesto našega temnoga o: soditi doby imam veliko ribo, oni delajo — stavlja po horvatsko-serbsko u : suditi, dub . imam veliku ribu, oni delaju ; — onda naj sklanja pridavna (adjectiva) s terdim soglas-nikom na: oga,omu,om: velikoga, velikomu, pri velikom, z velikim; mehka pridavna pa na: ega, emu, em: vrućega, vrućemu, pri vrućem, z vrućim. To bi bilo za sada dosta. —- Sedanji horvatsko-serbski jezik ima pak — kakor naš slovenski, — tudi nektere osobitosti, kojih bi mi ne imeli nasledovati, piše se na primer o: orao? dao, mesto l: orel, dal; za poluglasnik pišu a: lovac, konac. bolje: lovec, konec, po serbsko se koncovke množnikove z dvoj-nikovimi zamenjuju i pisme h se večkrat izpušča i se piše:
rana, lieb, mesto: hrana, hleb.
Dane so nam sada ustavne pravice, koje se bodu ješče dale dalje razviti in razširiti po deželnih sborih v deržavnom sboru. K tomu je pa neobhodno treba, da se po ustavu ustavno ravnati znamo, da se vemo naših pravic ustavnih dostojno služiti, da se dobro naučimo braniti jih, razvijati i dalje širjati jih. Pravica je samo tistemu k prida , kteri se je pametno služiti zná; n< vednoinu i zaspanomu se zgube i mu zaspe take najlepše pravice. Pozor tedaj, domoljubi, časi so važni, naloga nam velika!	Matija Majar.
Lepoznanski del,
Turki in raja.
Poleg ilirskega.
(Dalje.)
V.
Jasna noč nasledovala je krasni dan. Mirni mesec tiho je popotoval po svojem nebeškem potu, odevajoč sterme verbunce Balkana s srebernih žarkov obleko. Mertva tišina vladala je v tabora hajdućkem. Na ravnini pod vedrim nebom ležali so hajdaki, pokriti z debelimi plajšči in z orožjem za pašom. Tu in tam se je vidila senca strazarjev* ki so varovali tabor hajdučki na vse straní.
96
Bilo je okoli polnoči, ko neka ženska stopi iz nam že ševa, hči okrutuikova, hči mučitelja kristjanov, da se moreš
&nane dupline. Boječa se ozira na vse strani in vidši, da s tem ponašati ter imaš pravico, imenovati
„sužnega
CL
ine ne,
• •
vsi spijo,
odgerne
naličje,
in
ar
lej krasno lice E iu i- prostega sina prostih planin, potomca slavnih preddedov, ki
rino! Ljubila je s čisto roso oblajeni zrak, in zlasti to so knezovali v Serbii, dokler niso psi enaki tvojemu očeta noč je pohlevni vetrič milotople sapice pihljal. Cerne
v t
oci
se
ki si
ga
Plaha
izdali rod in Kristusa? Ha, slušaj, kdo sem jaz, ji svetijo enako svitlim biserom; varuih korakov stopa v oholo psovala s sužnjim, in spoznaj, kdo si ti!" bližnju doliuico, ugodno mesto iskaje ob bistrem potoku, ki se nasloni zdaj Emira na skalnato stěno in zakrije si z je padal v svitlih jagodicah raz stermih pečin in vil se naličjem obraz, kajti ua beg misliti ji ni, bila pa tudi ni
»
enako srebernemu pasu po skriti dolinici. Vsedši se na v stanu prenesti predirajoč pogled razdraženega hajduka.
prilični kamen vprč
oči
v peneči slap, utopljena v
globoke
Ta stopi zdaj bližej k Emiri; po kratkem prenehljeji začne
misli. Bilo je li od žalosti ali stiske

pogostoma
zdaj zdi- ji zopet govoriti: „Zaklinjam se ti pri živem Bogu, da je
ki je
huje iu pritisuivši roke na serce milo zašeptá: „Kaj me resnica, kar ti hočem povedati, ker živ je še Bog, tare? Oče so ini dober iu ljubezujiv; gotovo vse storili vidil slavo serbsko, slavo roda mojega. Slušaj me toraj!

bodo
žalosti" omolkne.
da me oproste. Iu vendar sem tužna, da bi rjula od Ko je prekleti vaš prerok Mahomed svojo pasjo vero od
in svitla solzica
• •
priigra
ji v krasno okó.
5?
Se li bode Aleksi srečuo povernil?"
Zdaj zopet
vraga
dobil in nasiedniki
njegovi
podvergli
so polomesca
tiho s pregovori
»
Aleksi !
kako lepo je to ime
i
da
ga
sveti Jeruzalem, ustalo je celo keršanstvo in šio je branit svete mesta. Ze takrat je bil neki Giavać vodja v vojski
ni lepšega na svetu". Večkrat zdaj tiho izreče In zopet beseduje sama pri sebi: ^Kako je to
ime „Aleksi".
kristjauski; Libanon je čul
njesrovo
©
bojno slavo, in reka
da
ga
ni
Cedrou pila je kri dedov mojih. Pa kaj čem ti
govoriti
o
ne eriega turškega junaka, ki bi bil tak, kakor Aleksi? tem? Ti bi me ne razumela, ker ue poznaš skrivnosti Gd njega se bom žalostnega serca ločila; on je tako dober, sv. pravoslavne vere iu si prevec zaslepljena v peklenskega
ne bom pozabila! tvojega preroka. Toraj ti le še samo to rečem: da že ta-
oh nikdar
ga
on mi je rešil očeta,
Allah, da bi veroval v preroka, gotovo bi ga moj oče po- krat je bilo ime mojega roda slavno v celi Serbii, in da ni
stavili na tako visoko službo, da.....pa
kaj mislim!" ugasnila slava
njegova
tudi takrat ne, ko je glasoviti Bran
Rudečica ji zalije zdaj lica iu omolkne, prestrašena od misli, kovič izdal Amuratu vero in domovino. In ako
Bog
dá. tudi
>
kakor da bi jo bil kdo poslušal.
umenje bližnjih germičev jo prebudi iz
vprihodnje ne bo
ugasuila
zvezda naše slave, kajti, svo
nj enega
sa
bodni v svobodnih gorah, branimo svobodo svojo v sredi
njanja, in pogledaje na kviško
zagleda
pred saboj člověka. neprijatlov. Ime naše z
grozo
izustuje Turčin in prekleti
Vsa přepadena pozabi zakriti si z naličjem lice, ter skoči, poturčin, z radostjo pa se spominja ga zatreti naš narod;
da bi pobegnila ;
al neznan človek jo nježno in vendar kajti ostali smo
udani Bogu
iu rodu, in to je več kakor da
ćversto prime za roko in posadi jo na prejšno mesto.
n
Tiho,
bi vladali v desetih takih pašalukih, kakor v enem preganja
tiho, lepa devojka!"
rece
5?
ne beži od tistega, ki oče tvoj revne kristjane. Si li čula?
To sem jaz;
se ti uklanja ;
vedi namreč, da ti si pridobila moje serce, in kaj si Ti?
Da si hci paševa: no, zato si sužnja ha
kterega bi nobena reč na zemlji tako ne razveselila, kakor remska, hči izdajavca,
odg
ojena v pasji veri, žertva pe
čarobni tvoj
pog
led !"

i
Začudjeno je poslušala Emira besede
nezuanega
zaza
renega člověka, spominjajoča se prilizovanj, ki jih je čula
klenscekova
pasjega gobea !"
Ha!
kaj si tedaj? Nič, slina si, ki se cedi iz
j
preplaši se zdaj hajduk sam nad seboj, strast prešine jo toraj misel, da bi to se mu ohladi; kakor mahoma prerojen vprč žaleć oči v de-
v očetovem haremu utegnil biti poslanec njenega očeta, ki je najdel pot do vojko, ki
uničena
njene tamnice.
Ojstro pogleda ptujca ;
krepka iu čversta
dila.
od njegovega psovanja se skoraj je zgru-Kri se unemiri hajduku, brezupeu se verže k nogam
rast, zažareno lice, tamno oko, iz kterega se je brala strast Emire in kliče: „Joj meni, kaj sem storil! Ne spominjaj
in divjost, in kar več, ojstri za pašom vtaknjeni hanžar z
se
mojih besed, pozabi jih! Hudobni duh je
govoril
v
deržkotu na križ, na vratu pa amajlija z ostanki svetnikov strasti iz mene in premenil me
v najdivješega
člověka na
vse to ni spričevalo o Turčinu, ampak o hajduku. Dub svetu! Oprosti, Emira, moji Ijubezni !
Ti rnolčiš?
Pr
devojke se vendar hitro razabre; mirno in tiho ostane se- Bogu te zarotim, pregovori samo besedico : mi li je živet
dej oca
na pećini čakaje, kaj hajduk ž ujo namerava.
Ta
ali poginiti ; živeti s taboj, ali maščevati nad saboj dvojni
se ozrč okoli in vidši. da nihče zmed njegovih družejev se
gre h
proti tebi namreč in proti mojemu svetemu
prija
ni prebudil, veliko več, da jih v skriti dolinici ne bo nihče telstvu, ker sem pobratima Aleksa Mladenoviča spravil na zapazil, oberne se zdaj k Emiri in reče: „Nisem spal, ko pogubonosno poslanstvo, edino le, da bi jez s taboj sniti
mogel
si izšla iz dupline svoje o bledi mesečini; pa kako bi tudi spati, ker sem te vidil pri svitu dneva včeraj in danes.
se mogel?"
Kdor solnce gleda, oslepí; in kdor tebe
n
To tedaj je bil pravi uzrok tvojega
izgovora

zagleda,
zgubi na zaverne zdaj Emira, dvigne se od zemlje in ponosno rece
večno mir svoje duše. Tudi jez sem ga; reci devojka, ni „Vkljub tvoje prevare prisežem ti pri
grobu
svoje matere,
ti li po volji, da sem se podstopil slediti tvoje korake ?"
?? »
Jez sem vjeta
Ne
u
reče Emira ;
kaj morem?"
da bode se Aleksi srećno vernil, ali me pa nikdar vec ne bo vidil oče moj !"
rugaj
nu se
cc
reče strastno hajduk,
rt
ne daj
Igor prebledi.
rt
Zato tedaj zametuje mojo ljubezen
Ci
pa tudi Bog, da bi se bistro tvoje okó zatemnelo od ne- misli sam pri sebi, potem pa glasno rece: „Dobro! bomo volje". Željno gleda strastni mladeneč v krasno Emirino vidili! naj bo poslanstvo že srečno ali nesrečno, nikdar več
lice, in z zdihljejem sklenivši roke zopet pregovori: „Ver jemi mi, devojka! da brez tebe ni sreče za me na svetu

Ijubeznjiva! bodi moja"!
ti ne boš vidila tvojega harema!"
S temi besedami odstopi hladnokerven, kakor da bi se ne bilo nič pripetilo; al bledo ujegovo lice je kazalo, da
Vsa zavzeta je poslušala Emira besede bi rekel obno- ne bo nič dobrega.
(Dalje prihod.)
releva hajduka. Tako ji ni še nikdar nihče
govoril
>
kaj
tacega si bi ne bil upal ziniti, komur bi bilo ljubo njegovo življenje. Oholost paševe hčere zavrč v nji, in pozabivša, da je hajdučka robinja, vzdigne se serdito ter reče: „Ne zabi
Nove pesme

5
kdo sem jez, in kdo si ti, revni suzenj

Pesmi Miroslava Vilharja. III. šestka. Iz kamnoti
skarnice
Egerčine
v Ljubljani.
Igor obledi ; al odmah mu zopet
šine
ogenj v lica ter
Spet nas je slavnoznani naš pesnik razveseli! s šopkom
merivši s strašnim pogledom osabno devojko ponosito pre- micnih slovenskih pesem, ki so bile v posledujem govori: „Kdo si ti, in kdo sem jez? — kaj misliš, hči pa- niku" oznanjene; beseda in napěv sta njegova.
„oglas-
Cujrao
»
91
kaj v muziki izverstna gospodičina, ki je tudi sama dobra Jugoslaveni in posebno Slovenci na tem, da se nam ka pevka, o pesmah III. se^tke pravi: „Lepa lastnost Vilhar- takega izpolniti ne more, ker svet ne gré po uaših, ampak
jevih pesem je, da so proste in lahke za petje, ćeravno bi po ptujih glavah, vendar zamoremo saj nekaj storiti, to je,
ki so bolj za petje v dvo- zvunanje spoštovanje izkazovati svojim dobrotnikom, svojim
rodoljubnim pisavcom. Temu namenu vstreči, bo izdal gosp.
ue bilo napaćno, ako bi take,
Kra
ranab namenjene, nekako bolj umetno zapletene bile. ljica vseh pesem te sestke je „Planiuarca"; to je prava vrednik omenjenega lista zberko slik ali podob za narod narodna pesem in že sama dnarja vredna, ki ga cela ta jugoslavenskih zasluženih 18 mož. Ti možje so: Bleiweis,
v
«
Zvonček", kaj mićna pesmica
a
zberka veljá. Najlepše druge po mojem mnenji pasoše: Bogovic, Dan ici c, De m eter, Gaj, Vuk Stefa Na jezeru", ki prav v serce sega, „Na goro* in pa u o vic, J. Kukuljević, Auto u Mažurauič, Ivan
Mažuranič, Miklošić, Pućić Orsat, Preradovič, Rački, Stoos, Šulek, Trn ski, Utješe novic, Vu-ko ti novic; vsi so spisavci, in većidel pesniki. Podobe
Zastavica zgodovinska

izredne stavbě ćud, ko velikansk labud; Kupčijski svet že davno in daljno me pozná, Moj meč tamníl že svit je „p o i o m e s e c a".
Dvigujem z morja se Sproslirat se po njem
bodo narejene po najboljsih umetnikih na Dunaji v najvecji obliki (Royal-Format) na kinežkem papirju; vsaki mesec bote se na svitlo izdajale po dve podobi. Predbrojenje (naročilo) terpí do 10. aprila; moreš se pa podpisati za
Zdaj pa će vzef dvoglavnenť orlu me kraljić!? Al orel v bran zročí me žene u
vseh 18 podob po 2 gold.; zraven podpisa
imaš
položiti
mom
Sprejeť dostojno Poznate bravci mene?
, k1 je tič oskubsti derznega kraljića.
v a r h a ?
roparica?
Balantinov.
polovico, polovico pa, ko boš 8 podob imel že v rokah. Vender se more na posebno željo v ti predplati kaj olajšati. Kdor se želi samo za edine podobe podpisati. bo jih dobil po 2 gold. 50 nov. kr. Samo naroćniki bodo jih dobivali
)
ker v
tergovini
Dopisi

Na Dunaji 16. sušca. H. B
se ne bodo prodajale. Kdor se podpiše za vse podobe, bo dobil brezplaćno knjižico s kratkiriii životopisi teh mož. Izdavauje takih podob pa še bo dalje šio, in
Kaže se, da čeravno k(*or bo vse te podobe vzel, bo h koncu dobil lepo izde-
so se nekteri veliko naučili in zmodrili, jih je še zmiraj 'ano podobo Strosmajer-ovo, ki se bo v štacunah pro
dosti
ki nič ne znajo, nič ne razumejo ustavnega
ljenja,
k
nič ne cenijo dobrot po njem podeljenih
pak ki
pet
davala po 4 gold. Nadjamo se, da bojo domoljubi nekoliko premožni z radostjo segli po teh gotovo krasno naprav-
po druzih potih
v staro kolobocijo zateg
po vsi sili si Ijenih spominkih! V pozivu pravi slavni izdajatelj te zbirke,
prizadevajo. Žalibože! da je tacih izgledov še tukaj v po- «aj se dnar za narocilo njeno pošlje franko v Karlovec glavitnern mestu dosti! Čakajo nas tedaj še hudi hudi boji, (Karlstadtjn Kroatien) pod naslovom: Abel Lukšič, iz
da bodo besede iz papirja tudi zares v življenje spelj da bo vsak nare
davatelj „Obcih poslovnih novin", in naj se naznani ime in
i u [japiija IUUI ti i gn % uivijwijv ° r	-------° 11------1.................* •11 '»^j	«i	• «
d dobil, kar mu gré po božjih in človeških	značaj naroćnika, stanovanje in posleduja pošta,
postavah, temveč po ustavi in omiki današnjega veka. Kako	iz Karlovca. (Odperto pisemce svojim ro-
pomankljive zaumeue in dozdevanja ima še većina o svo-	jakom). Od več strani svoje drage krajnske domovine sem
bodi
uarodnosti in o
Enim je svoboda vse, narodnost pa nic; urugim
h deželnih in občnoderžavnih! prejel pisma, ki me iz dežele vabijo, da bi se volitev za
dru
deržava ćez naš prihodnji deželni zbor udeležil. Ker ne morem na vse vse in posamesue dežele se morajo v nji raztopiti, tedaj z přejete pisma pojedino odgovoriti, očitujem s tem jasno, da
malim razloćkorn vse tisto, kar je bilo popred. Vse pa je postalo, kakor Nemec pravi, čez noč. ali kakor mi Slovenci
pravimo
Bahovega in druzih enacih sistemov; vsi se kot liberalna
meni sedaj nikakor ni mogoče, za tako veliko čast prositi ali pa pri volitvah za odbor udeležeti se. Opominjam pa pri
na vrat na nos liberal, tudi najterdneji stebri tej priložnosti vse drage domorodce in rodoljube, naj si na
vso moć prizadevajo, take može za poslance izbrati si, kteri
za krepák obstoj
našega
sterd ponujajo volivcom za poslance v deželni zbor in pre-stajajo zdaj uajhujšo politično spoved. To je veliko čudo, ker
kaže veliko brezznačajnost in spremenljivost ljudi, ki plajšč imamo upati, da bodemo vse
naše
lepega carstva, za zdravi napredek
drage domovine iskreno uneti so, ker le po tem takem
, ktere nas še priča-
nadloge
po vetru obraćajo, da je kaj. Najbolj surnljivi pa se nam kujejo, z zdruzeno mocjo odvernili. Jez pa kakor cesarsk
zdé tako imenovani nemški liberalci, ki jih je menda uradnik hočem za naprej po svojem geslu: „Avstrija čez
pošteno na korist vsemu delati, naj bodem zunaj doma
povsod dosti, največ pa tii na Dunaji, ki se še nič naučili niso, pa so tudi vse pozabili. Znano je, kaj so nameravali
vse** ali v
v
Frankobrodu
žalostnega spomina!
in kaj zdaj spet
dragi
V Karlovcu 6. marca 1861.
svoji domovini.
Leop. Mart. Krajne
>
c. k. kot. ureda id sodnistva aktuar.
bolj tiho ali glasno govoré in kako ustavuo svobodo raz-umevajo.	(Konec prihod.)
Iz Karlovca 12. sušca. Tretji zvezek zanimivih
izhajajo pri nas, ima zraven
drugih praktičnih sostavkov en spis o berače nj u po Hor-	niki po obćinah. Volivni način po postavi od leta 1849 bi
vaškem, ki priporoča, da naj se pravi siromaki domá hra-	bil ustaven, samo preveč pisanja davlje, kar je pri nas
iiijo, lenúhom pa da se po sklepu vseh srenj ali občin nič	stara navada, tedaj menda zgodovinsko pravo? Pa naj bo

obćih poslovnih novinah", ki
Iz llaloz na Staj. 10. sušca. Tudi po naših krajih
so se na novo volili srenjski župani, svetovavci in odbor-
vaškemj stoje
nima drugih dosledkov kot le dangubo in
več ne dava; ker to, kakor reći zdaj (ne samo na Hor- to; al drugo je, kar šce vselej tamo meri, kamor vse pre-
teklih 10 let. Vsi spisi so bili neslovenski, vse razklade,
lenost.
Drugi
sostavek pa
in o nagradah naroda",
govori o „zaslugah
za narod če bi jim smel to ime dati, z nemškim imenstvom ter zmes
ter dokazuje, da narod, ki štuje s kako slovensko besedico v napaćni skladnji, predstojnikova
prisega nemška, indi tudi slovenska, česar okrajui vradnik
namesto njega ; za
in slaví velike svoje može, samemu sebi največ koristi ; pa v naravi ćloveški je vendar, da večidel ne gola slava in ni zual brati, in je mogel kdo
>
drug
prazne besede, ampak „samo dobro premišljeni interesi" svetovavce je prestava na desni strani. Šče bolje me je bo
, ko sem zvedil, da se je gosp. uradniku na Ptuji žan
velike delà na svitlo
vodijo; in
v tem, da so Englezi
naj
lelo
pametnejši, ker oni svoje ljudi znanstvene, ki trudé se za darstvo ponujalo; vendar seje, poznaje jagneta Haložane, za
srećo svojega naroda, pronocujejo, kakor tudi vojnike in tako spremstvo zahvalil. Vemo zalibog tudi, d a je v nektere druge zaslužence povzdigujejo med plemstvo (žlahtnike) ter srenje na pr. v Cirkovce neslovenskega vradnika res orožnik
jim tudi sredstev
dajajo, da
poganjati se za blagor svojega naroda.
morejo brez težkih skerbi dalje sprevajal, ter puško navzoč volivcov nabijal, ker so terjali
ki bi jim bil tolmaćil in vodil volitvo;
Čeravno smo mi
slovenskega uradnika,
98
uradnik vidé nezadovoljnost je odšel, orožnik pa položivši med njegovim sladkim toda sramotnim spanjem vsa ostala paško na dotične pisma, ktere je soseska htela imeti, je
slovanska kerv? Nočemo derzno ugibati, ako nam je
gosp
rekei; kdor se jih dotakne, naj si nasledke samemu sebi Ascoli, sicer poštenega serca, ravno
kaj takega svetovati
pripise. Nato je tiho nastalo in žandar je s pismi vred od- hotel s svojo opazko „prepozno, prehitro". To pa rinil. Tudi po
drugih
občinah so že ljudje
razg
tasili, da ne beremo in slišimo
vemo,
da Slovan ima obilno sovražnikov več
nemškega
morejo
Solnograscani
uradnika potrebovati. Kako bi se na pr. ali manj v vseh narodih, s kterimi se stika, ki bi
S*
radi

ponašali, ako bi jim terdega Poljaka ali z lepo ali s silo poptujčili. Bog ne daj te sramote doziveti
tudi uismo nikoli
Mi
tesra
Madjara, ki ne zná nemški, volitve vodit poslali; ali smo ne nam, ne našim potomcoml mi kukol, oni pšenica? mi poseje, mekine, oni celo zerno? mislili, nikakor še ne obupali, najmanj v poslednjih časih,
mi martinščaki, oni sladka rumena jagoda? Poglej dačne odkar se je jel naš narod ćverstejše zbujati. Mi smo še knjižice, junake v polkovih! Kdaj bo ustavnost, rav- vedno terdne vere, da bo přejali pozneje napočila tudi nam
nopravnost tudi nam resnica?
Haložan.
zlata doba.
Po jugoslavenski akademii, utemeljeni v
Za
Iz Gorice 6. marca. (Domaćim in inostrancom mar
grebu
po pervaku jugoslavenskem, preuzvišenem vladiku
nam je vsem Slavenom zbudila
se
Ako Bog
sikaj v prevdarek). Naj tudi „Novice" povejo, kolikor v	Josipu Štrosmajer-u,
njih poštene predalce spada, o večernih govorih, ktere imajo	svitla zvezda na vzajemnem literarnem obnebji.
sedaj nekteri učeni gospodje v poslopji tukajšne vikše realke.	dá in neobhodno potrebna sv. edinost, bomo ž njeno pomočjo
i govori, letos pervi pot nasnovani, imajo skoz in skoz	v kratkih letih saj mi Jugoslaveni edini literarni jezik imeli
t;
po
obilno udeleževavcov, ki so enkrat za vselej plaćali 2 gld. a. v. Polovica čistega zneska je odmenjena zavodu
za učene predmete, za izobražene Slavene.
spoznajmo saj enkrat prav živo
zanemarjenih otrok in
druga
polovica v poinnoženje knjiž
jemo Poleg tega
Tega potrebu-kot riba vode.
naj
bi bila naša vsakdanja naloga, svojo vza
nice na c. kr. višji realki v Gorici.
Pervi je govoril, jemno bratovsko Ijubezen zmiraj bolj oživi jati, priporočevaje
(v talijanskom jeziku) gosp. dr. K. Doljak, mestni župan, slavenske časopise jo zmiraj bolj krepčati iu se po pošteni
15. svečana
y
frančiškana
»
o življenji ra nj čega Vas cot ti-ta, poti poganjati za pravice, ki nam
grejo po volji cesarjevi,
blažega
spomina. Zapopadek je bil nravnega za pravice, ki so bile in so vsakemu narodu temelj napre
duha, podučnega značaja, se je kaj dobro
prilegal
soli,
dovanja. To je, prizadevati si moramo neutrudljivo, da ob
cerkvi in deržavi. Množica ga je pažljivo bila poslušala od veljá naš jezik v uradnijah in šolah. Pri tej priči spomnim
govorniku
nazaduje z
živim
se deželnih zborov, ki bodo muogo odločiti imeli v nasi pri
konca do kraja in izverstnemu
ploskanjem razodela očitno pohvalo. — Drugi govor je hodnji osodi. Bodo v blagor ali nesrećo Slavenov. Gotovo imel gosp. F. Vili i eus, začasni voditelj realke, v nem- v naš blagor, če nas bodo nadomestovali pravični domorodci.
skem jeziku 22. svečana: „o dnaru sploh, o ri m skem Upamo, da so se že prizadeli domoljubi posebno ćč. penezu posebej".
ar cr
Kazal je govornik novce iz rimskih duhovni s svojim upljivom take možé v prihodnje deželne
časov pred in po rojstvu Kristusovem. Kolikor se je za paziti dalo, je to razkladenje zunej omenjenega dnara malokoga zanimivalo.
za nase
starega
poprijel gosp. Ascoli
y
jud
y
zbore spraviti, ki se bodo neustrašljivo potegovali pravice in se upirali vsakemu sovražnemu duhu. Kolikor je Tretjega govora se je krepko previditi, bo v goriškem deželnem zboru laška stranka izvoljen profesor modroslovja močno nadomestovana. Mi Slovenci
°*oriški utegnemo tudi
©
in literature v Turinu, 25. svečana. Govoril je „o etno- še dalje praznih rok ostati, ako bodo naše pravice grafiških evropejskih zadevah1'
y
nas
po talijansko, jezik, naše šole zagovarjati imeli ptuji, ali poptujceni ali
Tudi vemo
' Vs	•	'	"	'	* ' '
Cversti govornik naštel je evropejske narode, njih plemena, plahi zajci, ki si ne bodo upali še dihati ue. njih jezike, njih narečja, dežele, v kterih prebivajo, meje, da ne manjka takih, ki uarn bodo ugovarjali in nam že
s kterimi se stikajo. Po tem takem spomnil je tudi tistega
ug
ovarjajo: „
Čmu se vi Slaveni toliko trudite za vaš jezik?
velikana, kteri na eni strani mraza trepeče in zmerzuje pri saj ga nećemo ne v uradnije ue v više šole, ker je še pre
ledenem
morji
y
v tem
y
ko na
drugi
strani pod toplim okoren, zarobljen, nikar priličen učenim spisom in
pred
nebom v zahodnji Evropi, v Azii si pot s čela briše in metom". Mi bi takim in enakim besedovavcom brez ovinkov lupi žlahnega sadja pod senco cvetečega drevja. Spomnil tako-le
odgovorili :
je namreč Slovanov, naroda
najvecjega
v Evropi, toda olikana kakor je laščina ali
Res je, da nasa slovenscina ni tako
, n i r e s pa , da je
nemščina
žalibog malo spoštovanega od inostranca iu to
gotovo
zato
y
naš jezik
V
se
tako okoreu, da bi se v njem spisati ne dale
ker se je prezaspan pravičnemu gospodarstvu po zaniker- opravila zadevajoče naše ljudstvo, ali da bi se v njem nikar nosti odpovedal, ter hišne ključe v žep potisnil ptujim,
ki
učiti ne dali tudi učeni predmeti. Nasprotnega
nas
uči
ze
mu sedaj v njegovo škodo kot umestjeni gospodarji bčrbajo zadosti naša mala literatura, prepričujejo nas naši učeni
po
njegovih
škrinjah, omarah in zakladih in
ffa
pčhajo
z
mozje
y
ki so
V
ze
marsikako učeno
knjigo
na naš jezik zlo
zbog
okoljnost ne še vse belemu dnevu izro
njegovega ognjisca. In omeujeni gosp. Ascoli, kaj je nek žili, čeravno rekel o tem nesrečnem zaspancu? Po tem, ko je marsikaj čili. Okorna in zarobljena je sloveuščina, veste komu?
opravil o njegovem razném narečji, o slovenskem dualu
y
O
tem
)
ki se je učiti nočejo, ki jo zatreti iščejo
y
tem
y
literaturi, je rekel nekako tako-le: „Národ si o va uski,	kteri v šole nepraktične greščine na cente in, celó franco-
v Evropi narod najveći, ako bi posedel edino	ščine ali angleščine, vpeljujejo in jo priporočujejo z večo go-
literarni jezik po zgleduTalijanov, Francozov	rečnostjo kakor pa jezik, ki ga govori narod v deželi. Vemo
in Nemcov, bi užugal in prekosil vse druge so-	sicer, da kolikor jezikov kdo zná, toliko ljudi on veljá; pa
sedne narode". Kteremu domorodeov se ne sirijo po-	tudi terdimo, da taki clovek malo velj a, ki najpotrebnisi
nosno persa pri taki pravični besedi! Toda gosp
govornik
deželni jezik zanićuje in ptujšino namesto
njega
vpeljuje.
pristavi
v
sklep svojega govora
še
následuje opazke: Iu ako bi tudi res bilo, kar naši nasprotniki o našem jezika
n
Narod slovanski se je zbudil prepozno in pre- kvasijo, ali sledi iz tega, da se mu še dalje vsa poštena
hitro; prepozno
ker se je predolgo mudil le priložnost v njegovo otesanje jemlje? Ali je šio nek tali
s ptujo literaturo; prehitro
ker namesto po- janščini ali nemščini v začetku v šolah in uradnijah ravno
9
Gotovo da ne
prijeti se edinega vzajemnega literarnega je- tako čversto spod rok, kakor ji zdaj gre zika, se je razcepil izobraževaje svoje razne vsak začetek je težak. Protivniki naši! nikar pa narečja". Pač obžalovanja vredni narod! Nesrečni narod, oplašite po našem tirjanji. Kot vselej smo tudi sedaj
9
se ne
kteremu do zdaj ni bilo
v
se
dano toliko duševne
moči
y
da bi
sebno mi Slovenci, z malim zadovoljni. Sperva
naj
se bil v literaturi zedinil! Al vprašam: Če se je Slovan kakor more; ne bomo vas pisano
gledali
y
če tudi
prepozno in prehitro zbudil, ali se ima tedaj zopet vleči, ptujo besedo vpletete.
Al
naše serce bo veselja
iff
, po-
kako
ralo,
terdnejše zaspati izročivši
tako ptujcu nož, da mu izteče
viditi
y
da ste nam vi Lahje in Nemci pošteni prijatli, ki kot
99
miroljubni, keršanski sosedje in bratje nam serčno radi pri- Kranjskem, in mu želi ponuditi priložnost, se se poganjati
voščite in dajete kar nam po pravici
gre
spoštovanje
našega
junaško za vse pr
v prihodnjih 6 ljubljanskih deželnih
milega jezika, našega
verlega
naroda!
Pa oj
f
kje sern? zborih
Iz Bistre 15. susca. Ker je „novičar" iz Ljubljane
kam sem zašel? Poslopje realke, govorniki! kje ste? Glejte kam človek zabřede, komur kri ni voda! Po tej opazki zadnjikrat omenil medveda, naj Vam povem, kako smo ko
se vernem nazaj v sobo realke se še poslovit od govornika
smatina zasačiii.
Zadnji sneg je bistriškim lovcom veliko
juda.
Gosp. As co I i je še mlad človek, tukaj
mnogo
spo
veselja prinesel. 5. dan t. m. že pozno na večer přiteče
štovan zastran njegove učenosti, posebno v jezikih. Kako lovstva varh iu pove, da je medveda zasledil. gorko mu je serce do naroda njegovega, je bilo očitno pri nas je 12 lovcov skup sklicalo, al
predolgo
Naglo se nam je noč
tem
lcllI, kako se mu je serce zadosti zibalo pri omeni Je- terpela. Komaj tedaj petelin zjutro zapoje, že smo jo udarili ruzalema, okoli kterega si je z mocnějším glasom sanjal s puškami na rarnah čez Barovnico dve uri deleč v gore.
zedinjenje po celem svetu razkropljenega hebrejskega na
Kmali smo mu bili na sledu. Na tihem smo hribček
55
Kunji
roda. Ne manj pa se ie pokazal iskrenega, svobodoljubnega verh" imenovan, obstavili. AI komaj so sronači se oglasili, Talijana. Zunaj nekterih preuapetih opazk je zapopadek ce- že poči pri tretjem lovcu puška,
iu na ves
glas lovec,
lega
njegovega govora dopadel, dopadlo pa ni njegovo na
Jauez Telban
i
zakrici: „morto!
medved leži!"
Mi
rekovanje prehitro iu preenoglasno. — 1. marca je govoril slite si nase veselje! Hitro pritečemo vsi skup, pa vidimo g. F. Pfeiffer, civilni inženir: „o nauku od glasov" velikega medveda, čez dva centa težkesra na tlćh ležati.
po nemško. Razjasnoval je svoj
govor
ter razne
glasove
izmikal s poskusi
na
drotu, elastični vervici , strunah,
steklu, na glasoviru itd. Terpel je
Al
govor
skoraj 2 uri.
Povem Vam, da nisem še vidil tako velike zveri tako
smert storiti; al ni moglo tudi drugač biti, zakaj je šla medvedu nad očesom ravno skozi možgane
naglo
krogla
ar ©
»,	^.»«v...« .v«. - ~ ■ f< ~ • j ~ ri ~ * " • ------—	----c	•»
ospod Pfeiffer, humorističnega temperamenta, je dolffi in mahoma mu končala življenje.
Anton Galle.
čas krátil s šaljivimi opazkami, da je svoje poslušavce vec
Iz Itamnika 18. t. m. Gospod dr. Gauster
9
c. k.
krat v glasen smeh posilil. Govor je več ali manj dopadel. zdravnik okrajne naše, je v pismuv kterem volivcom Prihodnjič bodo se štirje govori, namreč: 8., 15., 22. in mesta kamniškega, teržiškega iu radoljškega naznanja
da
27. marca. Z veseljem naznanjam domorodcom, da bo 22.	želi za poslanca teh mest v deželni zbor ljubljanski iz-
t. m. spregovoril v slovenskem jeziku častiti naš gosp.	voljen biti, tako do jedra naših deželnih potreb segel,
Marušič, katehet spodnje gimnazije in učitelj slovenščine.	da njegov Verli rodoljub hoče očitno pokazati, da se ne sramuje spre-
program vse
druge prekosi, ki smo jih dosihmal
brali. Ko se
drugi
le bolj okoli splošnih reči, se vé da ho-govoriti tudi pred celim svetom, vpričo sovražnikov v svojem meopatično vertijo, ki so sedaj v ustah dunajskih kandi-maternem jeziku. To je pravo in tako mora biti. Spoštujmo datov navadni, se on ozira posebno na potrebe naše de-naipred sami sebe, in spoštovali nas bodo tudi drugi narodi, žele, v kteri sicer ni rojen, pa si jo je poznati prizadeval.
Josip Furlani.
Ko
Iz Prema na Notrajnskem 6. sušca^ J. G.
je včeraj burja najhujše razsajala, se je v Ce tah fari unel zvečer ob 9. uri hud ogenj in hipoma je pogorelo
Ce bojo srenje gorenske že pred volile našega korenjaka gosp. dr. Toman-a v Radoljci, bi za dr. Toman-om menda
v naši zaslužil dr. Gauster izvoljen biti.
Iz Ljubljane. V saboto bo tukaj velika vojaška slo-
15 hiš z vsem poslopjem, nekaj krav in prešičev, še več vesnost. Cesarski polk pešcov „kralja belgiškega", v kterem
Sreča velika, da so ljudje vsi iz ognja zbežali. služi tudi kakih 500 Krajncov in slovenskih Štajarcov
mm	___—.	_	^	mm	mm	*m.	m.	a.	_	Ik.
pa ovac. Odnesli so pa malo več od
y
tega,
kar so na sebi imeli. Se
bo
prejel novo zastavo (bandero), ki jo bojo na kongresnem
hujše je za prebivavce to, da so pred 11 leti tudi do stega pogoreli. Naj se dobrotniki usmilijo revežev!
ci-
planišču ob 9. uri dopoldne
blagoslovili
svetli knez in škof.
da
ar
Iz Idrije 18. sušca.
ospod K. D e ž m a n
v'/
V V
utegne
/ojaška muzika zjutraj ob 5. uri bo napovedala slovesnost, Z veseljem Vam naznauim, ki jo bo končala spet muzika vojaška ob desetih zvečer. za poslanca našega mesta Ob eni se bojo gostili prostaki tega polka v Št. peterski izvoljen biti, ker naš po celi deželi slavnoznani rojak kosarni, ob štirih pa oficirji v strelišču; ob osmih zvečer
bo gledišče za podoficirje.
Iz Ljubljane 17. sušca. Hvala Bogú! přejeli smo
pozna nase okoljsine dobro in ima sicer vse lastnosti zboru kranjskih poslancov biti naš namestnik.

v
Krajnske gore 10. sušca.
Tudi pri nas smo
novega nemškega
časnika „Ost
4. in 5. t. m. župana
in druge srenjske može vpričo obče
v f
spoštovanega aktuarja Haine-ta volili. Po kratki in zlo mirni volitvi je bil izvoljen za župana gospod Si me u Zerjov, posestnik in mož vsem poštenim po volji, za 1. svetovavca gosp. Mihael Razinger, c. k. poštar Podkorenom, prav
včeraj iz Dunaja pervi list
und West", kteri bo zagovarjal pravice Slovanov avstri janskih, ki dosedaj med tako imenovauimi „vélikimi" novinami razun „Wanderer-ja" nismo nobenega časnika imeli ki bi bil imel pošteno besedo za nje
?
In kakor ti „velikaši" krokajo, tako čivka drobnica v vseh nemških „Landeszei-
umen moz
kterega
gosp
smo vsi veseli, za 2. svetovavca pa Andrej Jakel, žitni kupee, kterega imamo tudi
. ki
tungah
u
i
beri ktero koli hočeš. „Gleiches Recht fur Aile"
naše verle može
zlo zlo radi. Prav lepo je bilo viditi so se tako omikano obnašali in brez vsega upitja in hruma volili. Sosedje! ker imamo pa zdaj spet prave možé izvo-
Ijeue
»
jih moramo pa tudi dostojno spoštovati. Njim so ve
(enake pravice za vse) si pišejo na čelo, pa „gleiches Recht" hočejo le za juda in protestanta, za narod slovanski imajo le psovke. Ni jih sram v obličji ce-sarjevega patenta od 20. okt. od naših pravic drugač govoriti kakor od „separatizma"
in
55
like skerbi naložene; oni bojo imeli dosti z nami opraviti; kažimo svetu, da smo možati Gorenci, ki ne spoštujemo le samo cesarsko gosposko, temuč tudi svoje ljudi, ki smo si jih sami odbrali, da so v srenjskih rečéh naši vižarji.
panslavizma", in ce Slovenec želi kar in u gré kakor vsakemu drugemu narodu, berž želje take dobijo ime „slovenische Agitationen".
Tak spis smo brali
v
se
le te dni spet v judovskem „Frem
u
iz Celja, in v cezjudovski „Pressi" iz Ljubljane.
v
J. S. Krajnskogorski.
denblattu
Kaj res mislite, da s takimi napadi neprenehoma
bote
Iz Sniartni pri Litii 16. sušca. J. B.
Obcina
naša je blagorodnega gosp. Dragotina Ulepiča, c. k. mini-sterskega svétnika, zdaj v Zagrebu, s pismom 12. sušca 1861 št. 41 poprosila, naj blagovoli ji skazati čast, biti njen častni ud ali družnik, in upa biti uslišana. Znane so ji velike zasluge, ktere si je on že pridobil za deržavo, katoliško cerkev in kmete ko deržavni zbornik leta 1849 in ko vodnik odškodovanja gosposkih davkov in desetine na
ubili narodnost našo?
5
kako se motite! Narod slovenski
živi in ne bote ga ubili, će skerhate s takimi nesramnostmi tudi jeklenih pereš na cente. Cesarjeva beseda je naš škit, ki v diplomu od 20. okt. pravi: „leh erklâre meiuen festen Entschluss in Allem, wo sich die Interessen der versehie-
Tudi roi smo přejeli to pismo v slovenskem jeziku, al malo časa pred natisom današnjega lista, ga tedaj nismo mogli na-
tisniti.
Vred.
denen Sprachen und Nationalitâten beriihren, jedem wie mesta blizo škocijskih mestnih vrat čisto novo poslopje, ki immer gearteten Zwange oder Dručke, als auch jedem
unbefugten Hervorrufen , Fordern und Verbittern na-
tionaler oder sprachlicher Gegensàtze auf das Entschiedenste
entgegentreten zu wollen".
In vi „Friedensapostelni
: u
y
ki
pri
poročate zmiraj „Einigkeit", recite očitno, komu je ta
mora že do 25. aprila gotovo biti; tla bojo 8 čevljev vi-visoko zidane, vse drugo bo leseno. 4 možje so prevzeli to stavbo in se zavezali za vsaki zakasnjeni dan 1000 gold, kazni plaćati. Ce pa kdo misli, da bo to poslopje le 20.000
gold, veljalo, se
pač zlo moti. Več ko 300 poslušavcov
„Einigkeit" potrebna. Kdo je nepokojnez: ali tisti sin, ki bi se tudi rad in pohlevno k očetovi mizi vsedel, pa n e
pa tudi ne bo v njem prostora imelo.
5?
Fortechritt" hoče vediti, da deželni zbori v sme, — ali pa ta, ki ga od mize suje? Ce priporočate posamesnih deželah bojo le do 26. aprila vkupej ostali,
„Einigkeit der Nationalitâten", priporočajte jo tištim, ki ker po tem času se bojo iz deželnih zborov izvoljeni der-
vse hočejo pograbiti za se, pa ne tištim, kinični- žavni poslanci začeli na Dunaj podajati.
majo, čeravno imajo pravico kakor uni. Berite pervi spis
y
v 1. listu „Ost und West" pod naslovom: „Oesterreich und Nationalitâtsidee". Ako imate se mervico poštenja in če ste nekteri
Iz Tersta 14. sušca. „Wanderer" piše, da so za
danes, kakor na kerstni dan kraljestva italijanskega, tudi
res Avstrii udani, poboljšali se bote.
To je spis
y
ki je
tukajšni „italianissimi"
uameravali demonstracijo
?
pa
zidan na terdni skali, ki je tudi najveća hudobija podreti ne more; to je zlato skoz in skoz. Pa ne mislite, da ga
kraška burja jo je odpihala; ponoći so sčm ter tjè potaknili tribrojne banderca; al nihče ni porajtal te otročarije.
Iz Gorice 14. sušca. Naš svetli veliki škof in knez je spisal prenapeti Slovan v prederzni zabavljivi besedi; gg. Andrej Gollmajer so na 20. t. m. poklicali volivce
spisal ga je v mirni besedi slavni vreduik, ki je z edinim Za deželni zbor v Gorico, da bi se pred posvetovali, kosra tem spisom pokazat, da bo angelj nebeski Avstrii, pa tudi bojo volili 21. t. ni.
strah vsem njenim protivnikom.
Vi pa
5
Slovenci vsi
y
ki
berete tudi nemške časnike, naročite se na-nj
y
živo vas
prosimo, da podpiramo vsi naš list.
Iz Tirolov. Iz Inšpruka. Pri uas se nahaja pona-
in papirnatih desetic, pa vsi
rejenih goldinarskih bankovcov
tega resnega poljana bolj kratkoćasno in poglejmo, kako se
Pa prestopimo iz so tako slabo s peresom izrisani, da se lahko poznajo
poganjajo in preganjajo sedaj ponudniki (kandidati) za
de
Horvaško. Iz Zagreba 17. sušca. Predvčeranjina
je presvitli cesar kot kralj horvaško-slavonski 6 raz pis o v, želni zbor. Ceravno nam dohajajo žalostné novice iz dežele, ki mu jih je začasni horvaško-slavonski dvorni dikasterij v
kako se ljudém odbijajo poslanci po njih volji, in se jim horvaškem jeziku předložil, svoje ime v horvaškem je-vrivajo drugi (ob svojem času bomo morebiti o tem kaj več
o*
ovorili), vendar tudi
----- ------------ziku z „Franjo Josip" podpisal. To je menda per vini brez smeha slišati, kako iz Ljub- krat, da je cesar avstrijanski pisma v horvaškem jeziku
íjane vhajajo na deželo se ponujat gospodje, kterih nihče podpisal tudi s horvaškim podpisom.
ne pozná, z obljubami, da bojo deželo i z veliča li, čeravno
r>
^ ^	■■■■■■■■■■■■■ 9 W.
jo malo već poznajo kot rak listje, in kako so nekteri „li beralni", da je strah! Ta obeta volivcom, da bo davke varstva na ustavni
Ost und West" nazuanja novico iz gotovega vira
?
daje prestrojitev horvaško - slavonskega
deželnega
pogla
spravil v pervem hipu na polovico; uni, da bo berž funt soli po grošů; eden hoče „pravico bo berž konkordat poderl in sto drugih reći. V Ljubljani se
Ogersko.
podlagi (iovoljena.
Iz Pešta 15. sušca. Na današnji dan so
v stant dati", drugi, da
nekteri prerokovali prekucijo pri nas; al tištim vragom
5
ki
sejejo nalašč seme sovražtva in
nesloge,
da bi podpihali
bojo ponudniki se le v cetertek oglasili; vsak bo nck pri- punt in njegove žalostné nasledke, je spodletel njih naklep; basal celo bisago obljub, pa na spo ved ne bojo nikogar djali, vse je ostalo mirno. Sedaj so volitve za deželni zbor zato ker se je bati
posiljenih pregreli. Kaj bomo tedaj povsod najimenitneja reč.
Bog obvari, da bi si kdo
v Ljubljani skuhali, se se ne ve ravnopravnost domaćega naroda zapisal na bandero; takega bi na rotovžu koj zaperli!
C esko. Iz Prage. „Narod. Listy" so veseli
«	à I	V A i	•• A	* »	1
y
da je
Tudi iz No-mislijo izverstnega govornika g
svoje v mestni odbor pražki velika većina domaćih ljudi (Cehov)
HHHHHjl	HHB ospod
ar
e»
tranjskega smo slisali, da
dr. Ahaćič-a za poslanca v deželni zbor voliti. še nekaj. „Presse" ni mogla požreti novice, da so študeutje
izvoljena in da se je s tem ocitno pokazalo, kdo je v češki domoviui. „Presse" se v 74. listu strašno repenči
Zdaj pa nad tem
y
da je
»
čechische Partei"
zmagala ;
vendar jo je
v ravno tistem listu potolažilo to, da so v Berni vendar saj
Gimnazija staro-
8. gimnazijskega razreda unidan brez vednosti profesorjev enega juda spravili v mestni odbor, obešli v šoli podobo gosp. škofa Strosmajer-ja in da je od- mešká bo česka.
stranjena bila za to, ker za učilnico ni pripravna. Ker je „Presse" govorila, naj govorijo tudi „Novice" in rećejo po njih zvedbi, da to ni čisto pravi razlog, ker podoba Štros-majer-jeva kinči vsako izbo na naši zemlji, za ktero se je
Bukovina. Naša dežela je dobila spet svoje s a m o-stojno deželno poglavarstvo s sedežem v Cernovicah.
Rusovsko ill Poljsko 15. sušca. Car Aleksander
, ki so mu jo Varšavljani
je 9.
t. m. odgovoril na prošnjo
preblagi gospod v poslednjem deržavnem zboru tako iskreno podali. Nevoljen pravi car v pismu, da prav za prav bi ne
imel porajtati te peticije, ker že sam vé, kaj ima storiti in
potegnil; al to je bilo krivo, da gospodje niso, kakor šolska
postava veleva, popřed poprosili si. vodstva za dovoljenje, je tudi vedno storil svojo dolžnost; z merzlo besedo obeta
i '	.it-	• » •	£ *	*	v i , t	4	. .	______v	• «	*	m	^ t «
postavna pot pa se nikjer ne sme gresiti.
jim prenaredb, ki jih terja čas in blagor carstva.
Deželni
„Novice" unidan gospoda Ambroza niso za po- poglavar poljski je deputacii povedal to, kar mu je car slanca kmetiškim srenjam priporočale, mislé, da bo v Ljub- «aročil, pa dostavil je nekoliko milejših besed Poljcom v ljani želel voljen biti. Ravuo pa prejmemo pismo, v kterem tolažbo. Poslance je zlo po ter I ta carov odgovor. Vodja
gosp. Ambrož pravi, da ..volitev
77
y
v Ljubljani rad drugim
prepusti, kteri na deželi niso znani; bravci „Novic" po de
deputacije grof Zamoyski je odgovoril: „Vzamemo sicer, kar
nikakor nismo bot". „Ost und
—, —.. — ——------------, —.v. p"	se nam je reklo; al s tem se . ««
želi pa me že več kot 12 let poznajo in vejo, da se po-	West" pravi, da sinu cara Ni ko laj a ni bilo lahko mo
sebno rad za kmetiške potrebe poganjam; menda je to	«r0če predreti po očetu svojem prejetih sporočil; vendar je
priporočila zadosti, ako ta ali una srenja na kmetih me	storil to, ker je prejel peticijo. Vse hrepeni vediti, kaj
želi za svojega poslanca izvoliti."	bo dalje, pa vse tudi mirno pričakuje příhodnosti. Govori
--se, da liberalni veliki knez Konstantin pride v Varšavo;
ljubši jim po vsaki ceni kakor knez Mihael.
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaj a. Ker ni pripravnega poslopja za prihodnji
d e r z avili zb
poslancov, se bo začasno napravilo zunaj
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.