Poitnfna olatana v gotovini LCtO LVIIf.	V LJubljani, V SObOtO, dne 26. ]unl|a 1930 Št. 146 1. izdaja St. 3 Din
Naročnina
Dnevna Udaja
H kraUrrtM> Jm»>nU« meseCno 25 Din polletno 190 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din neaeihlM l«to>a celote Ino v Jugo-slavijl 120 Din, za Inozemsivo MOD
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, peill-vrsla
mali oglasi po 1'30 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri vcClero o naročilu popust
Izide ob 4 zjutral
razen pondeljka In dneva po prazniku
■Baaašaaaaaaaaa
Uredništvo /e v KopUarfevl ulici št. eilll Sokopld ae ne vraCafo, netranklrana plama se ne mprcfcmafo * Uredništva telefon U. 2030, upravnlštva št. 2992
Informativen list za slovenski narod
Prazni upi
Znano jc, da igra južni Tirol v sedanjih Mednarodnih homatijah v Evropi tudi svojo vlogo, nič manj važno kakor Tripolis ali Po-saarje, Med diplomatična sredstva namreč, s katerimi si antagonistka Francije, Italija, skuša pridobiti oporo v Nemčiji, spada tudi netenje nade, da bi se ta dežela mogla kedaj vrniti Nemcem ali pa, du ho vsaj v dogledneni času uživala večjo svobodo, če ne popolno narodno kulturno avtonomijo.
Mislim, da Vas bo zato zanimalo, če Vam narišem, kakšen je sedanji položaj v južnih Tirolah in ali se sme iz, njega sklepati, da bi se nemške nade v doslednem časti mogle uresničiti.
Odkar je bil g. zvezni kancler Schober v ftamu, se lahko ugotovi, da so se metode fašističnega režima v južnih Tirolah ublažile, da se pa v velikih vprašanjih stvarno ni izprcnie-nilo ničesar, razen toga, da jc Mussolini privolil v imenovanje dr. Janeza Geiisslerja za knezo-škofa v Bolzanu. »Politično sumljivi elementi« se več tako intenzivno ne nadzorujejo kakor prej in policijske šikane so malodane prenehale; v stvari in v ciljiih fašistične i>olitikc pa je ostailo pri starem. Radi itega je soživljenje Nemcev z gospo<lujočo manjšino postalo nekoliko bolj znosilo in ni v toliki meri določeno po političnem terorju na eni in strahu na drugi strani, kakor prej. Sistem v svojih temeljili pu slejkoprej »trdno stoji«.
Kaikor pač veste, jc v južnih Tirolah samouprava prejichala biti. Sicer se južnim Tirol-oem v tem oziru nc godii ne Iniljše ne slabše kakor Italijanom samim, toda italijansko občino vodi vsaj italijanski komisar, dočim spadajo nemški občinski načelniki danes med bitja iz fcejeslovja. Vrhtega je italijanska občinska upirava neprimerno dražja, nego je bila prej domačinska, čeprav nočemo reči, da bi bila italijanska državna uprava sploh slabša od bivše avstrijske; vsaj red na železnicah jc večji. Kar tvori največjo rano južnega Tirolu. je brezobzirno poitalijančevanjc, glede katerega ai opaziti niti najmanjše preorientacije režima.
Zunanje poitalijančenjc dežele je \ sokakor popolno, kajti če Amcrikanee predrvi južne Tirole z avtomobilom, ne l>o, uko sc nc bo spustil v razgovor s prebivalstvom, opazil nobenega zunanjega znaka nemškega značaja dežele. Drugače pa je v srcih. Ljudstvo je složno in je ostalo od prvega do zadnjega človeka nemško: renegatov južnotirolski Nemci nimamo tudi enega ne. Črne srajce so brez izjeme vsi Italijani. Zelo razrušilno delo pa opravlja šola, in sicer v tem oziru, da sicer ne izpodjeda direktno tradicionalnega nemškega mišljenja, pač pa otroci ne znajo več pravilno nemškega jezika, tako da se čedalje bolj [»javlja revščina na označbah pojmov, to sc pravi, da eksisti-rajo stvari, za kateTc mladina 110 pozna več nemšikc besede, ako jc dotični pojem redek in presega jezikovni zaklad, ki jc vsakodnevnemu življenju družine potreben. Poučevanje verouka, ki ga opravlja farna duhovščina, je zato zelo otežkočeno, ker otroci svetopisemsko povest pač razumejo, ne morejo jc pa sumi pravilno ponoviti ali pa šc celo napisati. Sicer ta pojav še ni splošen, vendar pu jc siguren znak začenjajočega se proccsa.
Nemci v južnih Tirolah smo toliko na bolj-lem od drugih narodnih manjšin v Italiji, da imamo nekaj nemškega privatnega pouka, ki pa je podvržen tolikim omejitvam in šikanam, da jc njegov praktični pomen zelo majhen. Prav v tem oziru pričakuje prebivalstvo po Schobrovem obisku v Rimu, da bodo prenehale vsaj policijsko šikane, s katerimi se jc doslej ta pouk na vse načine omejeval in tudi onemogočal. Vendar pa zaenkrat šc ni videti znamenj, da bi fašistični režim nameraval dati privatnemu pouku nemškega jezika popolno svobodo.
Seveda pravijo nekateri, da je boljše tako. Criim bolj brezobziren je režim, tem večji je tihi, notranji odpor prebivalstva. In končno, naj se zgodi karkoli hoče, ostane cerkev ki jo nepremagljiva varhinja materinega jezika. Za ohranitev narodnega čutenja jc zadosti, čc se_ v cerkvi nemško moli, poje in pridiguje. Kajti naši ljudje so sc ponotranjili in so ostali nedotaknjeni od gonje za veseličenjem, kaT pospešuje notranjo zbranost in povzdignjenost. Ta-Ie resna poteza, ta obrnjenost našega ljudstva na znotraj jc prav očividna in to pride seveda zelo v korist narodnemu čutenju. (Žal da med Slovenci in Hrvati v Julijski Benečiji ni tako. — Opomba urednika.)
Toda, čeprav je vse to resnično, pa sem jaz in z menoj večina mojih sorojnkov odločno mnenja, da jc treba zagrabiti tudi za najmanjšo konccsijo od strani režima, ki more naš narodni in kulturni položaj olajšati in zboljšati — naj bo tudi v najminimalnejšii meri.
Da preidem zdaj vnovič na aktualno vprašanje. da-li sedanje milejše ali boljše, rečeno, previdnejše vršenje oblasti od strani Italije pomeni začetek kakšne resnične preusmeritve dosedanjega kurza, ki je šel za amalgamizncijo Neinccv v italijanstvo brez ostanka, potem jc treba nn to odgovoriti, da take preorientacije ne opazimo. Bojimo sc, da na« najnovejši kurz
Uprava /p vKopltar/evl ul.it.6 ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.6S0 ln 10.349 za lnaerate.Sara/evošt.7563, Zagreb št. 39.0U, Praga tn Dana/ št. 24.707
Gospodarsko zbližanje MA
je sad konference v Sirbskem Plesu - Mata antanta dobi novi statut
Štrbske Plešo, 27. jun. x. Po oficijelnem komunikeju se je danes na zaključni seji Male antante podpisala trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Romunijo. Nato se jc govorilo o praktični izvedbi pariške pogodbe glede vzhodnih reparacij in tozadevnih podrobnih določb. Nato so pedali ministri pregled splošnega gospodarskega položaja držav Male antante. Ugotovili so, da obstoja danes po vsej Evropi tendenca po boljši organizaciji gospodarskega sodelovanja. Razen tega so razpravljali tudi n novem statutu Male antante, katerega besedilo bodo podpisali še danes. Prihodnje zasedanje Male antante bo v Romuniji.
•Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc podal izjavo, v kateri je navajal, da ima češko-slovaško-romunska trgovinska pogodba poseben pomen, ker je bila sklenjena v času, ko vlada težka gospodarska kriza v obeh državah in po vsej Evropi. Nova češkoslovaška carina na žito in moko jc sicer pogodbo otežkočila, vendar se je pogodba zaključila pod vtisom političnega prijateljstva med obema državama. On in dr. Marinkovič upata, da sc ho kmalu posrečila tudi slična trgovinska pogodba mod Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Kar tiče vprašanj iz pariškega dogovora gledo vzhodnih reparacij, je šip v glavnem za tehnično izvedbo tega dogovora. Dogovorile so se skupne smernice za skupno postopanje. 0 gospodarskem položaju v Evropi in posebno v državah Male antante so vsi Irije ministri drug drugega natančno infor-
mirali. No pričakujejo nobenih čudežev in vsa gospodarska vprašanja se bodo preštudirala temeljito. Daljo se jo govorilo o vprašanju Društva narodov, o zastopanju Male antante v Društvu narodov, o volitvah v Svet Društva narodov, o programu prihodnjega zasedanja Društva narodov in o gotovih tehničnih vprašanjih.
Novi statut
Obširno se jo potem dr. Beneš izjavil o novem statutu Male antante, ki se bo prvič zabeležil pismeno. Ta statut se bo objavil prihodnje dni. Na vprašanje Vašega dopisnika, ali se bo statut predložil Društvu narodov, je odgovoril minister, da jo lo slvar Male antante. Novi statut je dokument, s katerim se bodo po anglosaksonskem vzorcu pismeno fiksirale vse dolgoletne skušnje, ki so jih ministri deživeli na dosedanjih 11 konferencah Male antante. Gre pri teni predvsem v splošnem za tehnično organizacijo Male antante, za vprašanje predsedstva konference, sklicanja, skupnega protokola in nastopa posameznih članov, ki opravljajo misije v imenu Male anlante. To je važen dokument, ki podčrtava notranjo trdnost Malo antante ter je jasen znak njene solidarnosti. Dasi v načelu ne prinaša nič novega, je vendar važen, ker je prvi oficielni dokument Male antante. Stopil bo v veljavo že na prvem prihodnjem zasedanju Male antante.
Strske Plešo, 27. jun. p. Opoldne sta minister Beneš in gospa Iieneševa priredila banket v čast gosloni. Pojioldiie jc bila zaključna konferenca, o kateri bo izdan končni komunike. Ministri se bodo
jUtri razšli. Marinkovič bo odšel v Bukarešto, kjer bo ostal tri dni.
Zbližanje z Madjarsko
Budimpešta, 27. jun. x. Dr. Beneš je dal ob priliki konference Male antante zastopniku lista »Pesti Naplor intervju, v katerem je naglašal zbližanje mod Madjarsko in Malo antanto ter izdatno zboljšanje razmerja. 0 vprašanju restavracije Hahshuržanov je izjavil dr. Beneš: s>Za nas jc povsem eno. kakšno državno obliko si izbere Madjarska, ker sc to nas prav nič ne tiče. Poskus restavracije Hahshuržanov pa bi sc v treh dneh končal ravno tako, kakor se je svojčas končal poskus nesrečnega cesarja Karla. Priznavam, da prav nič ne verujem, da bi bil tak poskus verjeten.« — V političnih krogih so te Beneševe izjave povzročile veliko pozornost in se navaja, da bi bila tudi eventuelna restavracija llabsburžanov notranja zadeva Madjarske, ne pa zunanjepolitična. Voditelj krščansko socialne stranke dr. Turi je izjavil, du se nn Madjarskem ne bavijo resno z eventualno restavracijo llabsburžanov. Madjarska si v tem vprašanju pušča prosto roko. V nedeljo bo v Šopronju velik shod legitimi-stov, na katerem bo poleg grofa Alberta Apponyia, grofa Jožefa Hunyadyia in grofa Jožefa Szechenyija govoril ludi poslanec dr. liaraes in na katerega je prijavilo svoj prihod okoli 30 poslancev magnalske zbornice. Nastop dr. Baracsa povzroča pozornost, ker velja za vodilno osebnost liberalne opozicije.
Ameriški finančni strokovnjak
o slovanskih državah
j *1
t
Slovanske države potrebujejo tuj kapital za gospodarski podvig
Belgrad, 27. jun. p. Kakor smo že poročali, sc tukaj mudi finančni svetovalec poljske vlade iti bivši ]XMiiočnik ameriškega finančnega ministra Charles Dewey. Bivanje odličnega ameriškega finančnega strokovnjaka je v naši prestolnici vzbudilo vseobčo pozornost. G. De-wey se je par dni bavil s proučevanjem gospodarskih vprašanj in je v to svrho stopil v zvezo z vsemi merodajni 111 i činitelji. Danes dopoldne je l_)ewey sprejel zastopnike tiska in jim dal o svojih dosedanjih vtisih tole izjavo:
»Skoro tri leta so že minila, ko sem bil imenovan za člana odbora poljske narodne banke. Bil sem pozvan zn finančnega svetovalca. Za časa svojega bivanja v Poljsk: sem imel priliko obiskati države Srednje Evrope in sc seznaniti z najnovejšimi problemi. Rezultat je bil ta. da sem dobil mnenje o slovanski rasi. o njenem rasnem pojmovanju in njeni delavnosti. /. zelo majhno pomočjo od zunaj so države Srednje Evrope dosegle glede obnove tisto, kar je uničila vojna, enako tudi glede razvoja in
zdravega gospodarskega napredka. Vidim, da je prišel čas, da sc da prirodnemu bogastvu in narodni delavnosti vzpodbuja z uvedbo tujega kapitala in z izkušnjami, da ne bi bil napredek prepočasen. Da bi se ta spodlntjn zares izvršila, je potreba dokazati sigurnost udeležbe inozemskega kapitala. Radi tega bi. bilo svetovati, da sc pospeši izdaja zakonov, s katerimi bi se zaščitili interesi manjšine in s katerimi, bi se i»o-ložaj tujega kapitala postavil na isto mesto, kot je domači, kot Američan verujem, da 1h> poslovni in finančna intenzivnost moje domovine poštnin vedno večja in večja. Cilj obiska sosednje Poljske jo tu. da proučim njene po-trebe in probleme, tla bi po vrnitvi v Ameriko, ki sc bo vršila nu koncu tega leta, čim bolj koristil, tak« interesom svoje lastne kakor tudi interesom države, v kateri sem v poslednjih par letih delal z velikim zadovoljstvom.«
V razgovoru s čusnr.kurji je Dewey omenil, da jo bil še od Nj. Vel. kralja sprejet v av-dionco.
99
Južni križ" v New Vorku
Znnimive izjave letalcev
Newyork, 27. jun. AA. Major Kingsford Smith je pristal s svojim letalom »Južni križ« na letališču Roosevelt v Newyorku. Pred pristankom ie obkrožil v spremstvu 12 ameriških letal mesto. Polet iz. Nove Fundlandskc v Newyork je v po-četku ovirala gosta megla. Pozneje je pa bilo krasno vreme. Ko so Kingsford Smith in njegovi tovariši pristali po velikem poletu iz Dublina v Nev\fyork, jih je sprejela velika množica z ovaci-jami. V razgovoru z novinarji je Smith dejal, da ovirajo polet preko Atlantskega oceana najbolj vremenske neprilike.
Smith je nadalje pripomnil, da dvomi, da bi bil severni Atlantik pripraven za prekooceanski trgovinski prom.it. Težkoče so velikanske.
Odlično stanje Iranc. financ
Pariz, 27. jun. AA. V poslanski zbornici jc predsednik vlade Tardieu izjavil, da je stanje državne blagajne odlično. Njena sredstva bodo z lahkoto pokrila predvidene vojaške izdatke, kakor tudi kredite za pospeševanje gospodarskega udejstvovanja. Nato je zbornica z veliko večino odklonila socijalisličen predlog o anketi, ki naj ugotovi stanje državne blagajne. Socijalistični listi napadajo zadržanje socialističnih poslancev v zbornici in velijo, da je francoski socijalizem nacionalističen,
zunanje politike Italije razun nebistvene ublažitve administrativnih in policijskih forin ne bo prinesel ničesar.
Riva, 24. junija,	Hildcbrnndus.
Meteorološke študije dokazujejo, da je na tej zračni progi veliko nevarnih mest in da je treba premagati nasprotne vetrove.
Newyork, 27. jun. x. Ob 23.30 srednjeevropskega časa je letalo i-Južni križ« pristalo na letališču Roosevvellfield ob nepopisnem navdušenju newyorškega prebivalstva. Smith je izjavil, da razen poleta v San Francisco, da dovrši polet okoli sveta, nc namerava nobenega drugega potovanja. Drugi pilot van Dyck je izjavil, da je bila pol strašna in da je srečen, da se bo vračal s parnikom. Tudi radiotelegrafist je izjavil, da ima zadosli in da naj drugič napravi pol kdo drugi. Od Bostona dalje je spremljalo »Južni križ:: več ameriških vojaških lc-lak Ko je letel nad Nevv.vorkom, so ga prebivalci pozdravljali z vseh streli, v pristanišču in v tovarnah pa so v pozdrav tulile vso sirene.
Stališče Španije
Gospod, konferenca na Sušaku
Sušak, 27. jun. z. H. julija bo v sušaški mestni posvetovalnici konferenca gospodarskih krogov savske in dravske banovine. Obravnavalo so bo vprašanje zveze Slovenije z morjem in zgradbe proge od Kočevja na sušaško progo.
Nov obrtni zakon
Belgrad, 27. jun. p. V trgovinskem ministrstvu se završujejo dela na ureditvi materijala za izdajo novega zakona o obrtnikih, ki bo 15. julija predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Bilo je govora o tem, da bi se sestala širša konferenca zainteresiranih. Vendar sc je lo opustilo, ker so vse strokovne komisije sestavile la zakon in od vsega začetka pri njem sodelovale.
S z seje VZS
do Panevrope
Madrid, 27. jun. x. španska vlada je izročila francoskemu poslaniku svoj odgovor na Briandov memorandum. Španska vlada poz/lravlja načrt z vsemi simpatijami, ne prikriva pa težkoče, ki se protivijo uresničenju ideje, dasi je za idejo v poznejši bodočnosti več upanja. Španija je navdušen pristaš Drušlva narodov in smatra, da se mora evropsko sodelovanje vršili v okvirju Društva narodov. Španija no more prislali brezpogojno, ker jo tesno zvezana z latinsko Ameriko in nc bi mogla pristopiti k nobeni organizaciji, katera bi motila te odno-šaje. Tudi ne bo pristopila k nobeni skupini držav, ki bi bila naperjena proti eni ali proti več državam. Evropska unija ne sme imeti nobene osti proti nikomur in popolna suverenost posameznih držav bi i ne smela biti prikrajšana
Belgrad, 27. jun. AA. Na seji vrhovnega zakonodajnega sveta dne 26. I. 111. sla bili izvoljeni sekciji za proučitev zakonov, uredb in pravilnikov iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in zakonov iz resora ihinistrstva za trgovino iu industrijo.
V	sekcijo za pred mete iz resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje so bili izvoljeni lile gospodjo:
Kosla Timotijevič, dr. Slavko Miletič, dr. Ilani-dija Karamehmedovič, dr. Andrej Gosar in dr. Albert Kramer.
V	sekcijo za predmete iz resora ministrstva trgovine in industrije pa so prišli tile gospodje:
Dr. Gjuro Šurmin, dr. Dragoljub Arangjclovič. dr. Slavko Šečerov, dr. Milan škerl in Vilko Krpan.
Sekciji imata nalogo, da proučila predmete, ki so bili predloženi vrhovnemu svelu in da predložila poročila plenunui vrhovnega zakonodajnega svela
Obnovitev trgovskih pogodb
Belgrad, 27. jun. z. Strokovnjaki zainteresiranih ministrstev zbirajo podatke za zaključitev in obnovitev starih trgovinskih pogodb, katerih roki potečejo to lelo. Zelo je verjetno, da se bodo ta pogajanja vršila v Helgradu in da jih bo vodil naš delegat in izvedenec, ki sedaj vodi pogajanja na Dunaju, dr. TodoroviJL
Avto ob tramval
Zagreb, 27. jun. z. Pred glavnim kolodvorom sc je zgodila strahovita nesreča. Avtobus, poln ljudi, je Ircil v tramvaj. Pri loj priliki jc padel nek jrot-nik pod kolesa. Kolo je šlo preko noge- V bolniri so mu morali Iakoj nogo odrezati. PonesreJenec se piše Krav os Andrej iz Maribora. Nesrečo jc zakrivil šofer, ki se je izgovarjal. <la ni videl Irain-vaja, ker je bil avlo prenapolnjen.
Strela užgala z dinamitom natovorjen parnik
London, 27. jun. x. Med hudo nevihto je vPe-raj na reki Sv. Lovrenca udarila strela v par. nik, ki je bil natovorjen z dinamitom za rai-streljevanje rečne struge, da se razširi plovna pot. Strela je užgala 20 ton dinamita ter se ]• parnik popolnoma razletel. Nn njem je bilo 49 mož posadke, od katerih jc 31 ubitih ir. 13 ranjenih,
Kaj je na nemšho-ruskih pogajanjih ?
Ako presojamo nunu-rje med Nemčijo in Sovjeti, postaja vedno bolj jasno, da je Nemčija sklenila rapallaki in berlinski dogovor samo uradi tega, da na eni strani da protiutež ogroževanju svojih meja, kakor je mislila, da ji grozi od zapada in vzhoda, m drugi strani pu, da uajde trg za svoje industrijske produkte.	*
Sčasoma pa je politična realnost pokazala, da more biti Nemčija pomirjena glede varnosti svojih meja. Pač pa se je dvignil sredi nemškega naroda nov, mnogo hujši sovražnik — komunizem. Težko gospodarsko stanje dežele je vedno bolj množilo število brezposelnih in s tem tudi število nezadovoljnih. kar je razumela zelo spretno izrabljati boljševiška propaganda v svoje svrhe.
Nemčija se gotovo ne bi pomtšljala spričo te nevarnosti takoj prekiniti s sovjeti, ako si ne bi obetala od oficielnega prijateljstva z Rusijo gotovega materijelnega dobička za svojo trgovino. Tako pa je vedno oklevala in okleva še dan«s kljub temu, da je ravno na tem polju doživela mnogo prav bridkih razočaranj.
Znano je, pod kakšnimi poniževalnimi okoliščinami »o morali nemški kolonisti zapustiti Rusijo. Nemški inženirji so bili aretirani od sovjetskih oblast s praznimi pretvezami in izgnani "v domovino. Kljub velikim finančnim žrtvam, ki jih je nemška trgovina doprinašala, da si osvoji prvo mesto na sovjetskem Irgu, jo stalno izpodriva Amerika. Nasprotno pa se množi nemški izvoz iz Rusije. Mesta da bi bila trgovska bilanca napram Rusiji visoko aktivna, grozi, da postane pasivna. Sovjeti se namreč prizadevajo, da kolikor mogoče osaino6voje svojo industrijo.
Nemški ponos je bil v zadnjem času upravičeno globoko žaljen od najnovejše sovjetske časopisne kampanije, ki je prikazovala nemško blago r slabi luči in celo javno izražala dvom o poverlji-vosti nemških industrijskih ponudbenikov.
Ako bi torej Nemci sledili samo svojemu čustvovanju, potem bi bilo pač težko koga dobiti, ki ne bi bil za prelom s sovjeti. Toda gospodarski interes je tu in ta je močnejši kot čustvovanje. Tako vidimo, da se zopet znova poskuša s pogajanji, do katerih nimajo pravega veselja ne na eni ne na drugi strani. Agencija Wolff sporoča, da je dobil nemški poslanik von Dircksen nalog, da prične pogajanja z Moskvo, istočasno pa -»Izvestija*: trdijo, da na vsem tem ni ničesar. A ni še dolgo, kar so ista >Izvestija<: predlagala, da bi bilo dobro izboljšati slabo razmerje do Nemčije.
Položaj je zaenkrat tak. da se od obeh strani šele preiskuje teren in i>ogoji, kako priti do trajno boljših odnošajev. A težko bo kaj, kajti sovjeti se nečeHto bahajo in so ponosni na to, da je v zadnjih mesecih njihova propaganda v Nemčiji mnogo napredovala. Nikakor ne kažejo volje, da bi v bodoče opustili to svoje najbolj učinkovito in najbolj nevarno orcžje. Kar bi trenutno Nemčija hotela do-•eči, je baš prenehanje boljševiške propagande med nemškim delavstvom, drugič pa zasigurati svojim ljudem in svojemu blagu varnejšo pot v Rusijo. Kavno teh pogojev sovjeti ne bodo hoteli sprejeti. O'! tega svojca minimalnega programa pa nemška vlada in zlasti sedanja desničarska vlada ne more odstopiti, ako noče, da proti njej vstane večina na-rcda. Zato ni mnogo upanja, da bi v doglednem času prišlo med Nemčijo in Rusijo do zadovoljive pt^jodbe.
Soholshi zlet
Belgrad, 27. jun. AA. Program /.letnih prireditev v nedeljo 29. junija jc sledeči:
I.	OI> 7.30 dopoldne formiranje svečane /letne po\orke.
II.	Ob obhod povorke na /letišče.
III.	Oh 3.30 tretji javni nastop s sledečim razporedom:
1.	proste vaje-Sokolov.
2.	vaje vojaštva s puškami,
vaje združenih oddelkov šol vojne mor-
nn ricc.
4. vaje Sokola s palicami.
3.	vaje mornarjev .z vesli.
6. nastopi vojaških oddelkov prijutcljskih držav,
nastop konjeniške šole iz Zcmuna.
IV.	a) Ob 8.30 sokolska akademija v gledališču na Vratarju,
b)	ob 8 predstava drame »Zatone v gledališču pri Knezovem spomeniku.
c)	ob 8.30 na zletišču koncert. Po koncertu bodo izvajali nočne borbene prizore.
d)	narodna veselica / narodnimi plesi itd. nn zabavišču pri Savinački cerkvi.
Zdravljenje vojnih invalidov
Ljubljana, 27. jun. AA. Zdravljenje vojnih Invalidov v Toplicah pri Novem mestu se prične dne 3. julija 1930 /a vse upravičene vojne invalide dravske banovine. Obsega radioetnanacijske kopelji, po potrebi tudi mehanoterapijo, za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo (hrano in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah.
Pravico do brezplačnega zdravljenja na osnovi čl. tt>. in 113. invalidskega zakona imajo sicer vsi \ojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni, toda vojni invalidi VII., VIII. in IX. skupine le tedaj, če je bolezen, za katero se žele v Toplicah zdraviti, v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo.
Prcšnje je naslavljati na kr. Dansko upravo dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti :
1.	doka/, o Invalidnosti: uradno poverjen prepis sodnega aklepa o priznanju invalidbine, po starem ali novem zakonu ali prepis uverenja, da je upravičen prejemati invalidnino tudi po novem invalidskem zakonu;
2.	»travniško Izpričevalo uradnega zdravnika, da je lako zdravljenje potrebno.
Vojni invalidi VIL, VIII. in IX. skupine morajo razen tega priložiti prepis invalidskega uverenja o zadnjem komisijskem pregledu.
Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik pri prvi zdravniški preiskavi. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme je skupM v poslopju Invalidskega dom«. ~
Rim
dela na spravi med Ogrsko in
Romunijo
Berlin, 27. jun. <1. Med vprašanji, ki jih je italijanski minister /a /iinauje zadeve ob svojem poselu v Varšavi načel, je' lnilo, kakor trdijo dobro informirani nemški diptoiuatični krogi, eno najbolj važnih vprašanje /.bližanja med Budimpešto in BiiknreStom. na kar se zadnje čase koncentrirajo vse diplomntične sile Italije.
Poljska bi bila /u tako nalogo v resnici nujlftolj pripravna, ker ima z Madžarsko ruz-sodiščni pakt. ki hti/.iru nu poljski izjuvi, du je na triatlonskem miru desinteivsiranu, to je, du se je vzdrževanje ali revizija tega miru nič i.e tiče. Na drugi strani pu obstoja na jtesnejši politični in vojaški pakt med Poljsko in Romunijo. Poljska l»i / enega stališču tem lažje med Budimpešto in Bukureštom posredovala, ker bi Romunija v slučaju kakega aranžma na z Madžarsko imela za slučaj kakšnega konflikta / Rusijo krit hrbet, kar bi odgovarjalo tudi interesom Francije — bi torej ne pomenilo poljskega afronta proti Frunoi.ji, Ker Italija brez vsakega dvoma dela na vpostavitvi ogrske krone po Otonu, bi rada še prej eliminirala možnost bodočega konflikta med Madžarsko in Romunijo zaradi Scdniogriiškcgit. kjer bi v slučaju /opetnega zavladanja llahshuržunoV na Ogrskem madžarska iredenta nevarno narasla — kar hoče Italija po madžarsko-romunskem sporu/umu, oziroma paktu preprečiti. ,M<m' ,se reči. da jc bil t« splu.lt glavni namen obiska g. Grtui-
diju pri Pilsudskem. Zatn se jo podal Grunti! po teni obisku na Dunaj preko Budimpešte, kjer s C je lo/udevpo razgovarjal z grofom Betllle-
iioin.
Italijanska zunanja politiku se je lotila tega problema v Vtirštivl s tem večjim prepričanjem v uspeli, ker je o I povratka in introni-/acije Karolu s polno gotovostjo pričakovala popolne preusmeritve romunske politiko v itn-lofilskem zmislu. v čemer se je pa, kukor vemo, ua čeli črti iiručiiutilu.
Če se, pravijo v Berlinu, vpoštevu odločilnu vloga, ki jo je igrala Italija pri zaključitvi turŠko-grškc prijateljske pogc.lbc, pa s tem kombinira njeno prizadevanje, da bi se tesneje zvezali Vur.su vu-*-'B.u dim pešta— Bukarešt, potem jc očividno zn vsakega, du meri politika Musso-Hnlju nn popolno izolacijo Jugoslavije; Največja važnost konference Male antante v štrbskem Plesu in njenih zunanjepolitičnih re/.ultutov jc /.lito tu, (hi pomeni preprečitev tega načrta, kar je tudi bilo pričakovati, ker je bil pač: v palači \enezia zasnovan s prevelikim optimizmom in čisto napačnim vrednotenjem političnih smeri Poljske in Romunije. I vori pu obstoj tegu načrta seveda slejkfiprcj stalno nevarnost motenj, s katero je treba računati, čeprav je ideja gru-pticije držav od llelsingforsa — Poljska je namreč baltiški blok več ali menj uresničila — do Rima precej zelo fantastična, naj jo je tudi Crumli maršalu Pilsudskemu slikal ikkI znpc-
Po seviljski revolti
Pariz, 27. jun. d. Delavska revolta v Sovi 1 ji je sicer potlačena, t<xla razburjenje prebivalstvu se ni |H>lcglo. Scviljsku revolta, ki ni toliko sad kakšnih komunističnih rovanij kolikor posledica skrajno velike socialnc bede, ki danes med nižjimi sloji špunijc vlada, jc resen nieinento ne samo za režim, du v postavi čini prej normalne parlamentarne razmere, ampuk tudi za vse ]xilitike starih strank, bodisi ino-narhiste bodisi republikance, bodisi liberalce bodisi konservativce. Kliče jim namreč, da jc zadnji čas, tla se v .Španiji umaknejo borbe in intrige za osebne stolčke in ugodnosti stvarni politiki izboljšanju gospodarskega položaju dežele in socialnega stanja velike večine prebivalstva.
Zlasti je mizerno stanje kočarjev in kme-tiškili delaveev v sicer naravno ta>ko bogati Andaluziji. Edina do/.daj v Španiji nedavno lz,-delana statistika o dohodkih v poljedelski 'strdki izkazuje, da povprečni letni dohodek kmeta družinskega očeta v provinci ji Kor/loba nc '.rose ga niti 1200 pezet (okoli 8000 Din). Spričo tega pač ni čudno, če agitacija revolucionarnih elementov najde ugodna tla.
Zelo se je opazilo, du je ob nemirih prispel v Scviljo general Martine/. Anido. ki tam prav za prav niina ničesar iskati in sploh ni več- v aktivni službi. Bil jc minister za notru-njc zadeve pod Pri-mom de Rivcro in sc jc po svoji upokojitvi po sedanji vladi generala Bc-rcngucra 'podal na Portugalsko. Njegov prihod
v Sev il jo se smatra kot provokaoija, tembolj. k»'r so mu člani fašistične Union Patrlotica priredili ovacijc. Martine/. Anido zelo intrigirn proti sedanji vladi in želi. du bi se vpostavila vnovič diktatura, kar pa se mu ne lw> |>o.sre-čito, ampak l>o izzvalo le še večjo revolucionarno propagando, česa r general Berengucr sum ne želi. Zdi se, da lx> vlada Mnrtineza Anido pozvala, tla se vrne na Portugalsko.
Vprašanje povratka Santiago Albo na oblast je zopet postalo dvomljivo. Katoliški ->11 Debate« meni, da sestunck med kruljem in AI1h> v Parizu ni bil srečna poteza. Albo so hoteli nekateri prevariti, da bi bil sprejel oblast, ki bi se bila pn končala s popolnim neuspehom /atrj, kar bi bilo imelo za |)osledico anarhijo, katero bi bile gotove osebe izrabile za proglasitev portovne diktature. Dobra, da Alba vlade ni sprejel. Zaenkrat je najboljše, čc general Btfrcnguer vodi i>osle dalje in sicer z vso potrebno energijo.
Liberalni >E-t Sol« pn naspio-tno obžaluje, tla sc Alba ni vrnil v Španijo. da- prevzame vodstvo države. Ne odobrava, tla se je izrckrl za nadaljnji obstoj režima generalu Berongucra. ki noče deželi vrniti ustavnih svoboščin. Tako se bo splošno konliiziju lc še povečala-.
Konservativni »ABC« je naklonjen . Iiodoči liberalni levičarski vludi, meni pa. tla je bil sestanek v Parizu le hipen blisk nn temnem španskem nebu, ki za enkrat šc ne bo prinesel blagodejnega dežja.
Sestanek letalcev Male antante
in Poljske
Prireditev belgrajskega aerokluba
Belgrad, 27. jun. AA. Na Vidov dan t, 1. se bodo p rvič sestali letalci aeroklubov ' držav Male antante in Poljske. Ta sestanek prireja bel-grajski aeroklub. Sestanek predstavlja važen datum v razvoju letalstva držav Male antante. Udeležili se ga bodo najvažnejši predstavniki letalstva naše in prijateljskih držav, da se dogovorijo, kaiko naj priredijo vsakoletne letalske tekme držav Male antante. Dozdaj so prirejale take tekme samo vojne avijacije držav Male antante. Danes dopoldne so pričakovali prihod češkoslovaških letalcev. Ob 11 dopoldne so se podali češkoslovaškim letalcem nasproti naši piloti Sondermajer, Slano-jevič, Vayer ter veliko število drugih pilotov in
Schober obišče Prago
Dunaj, 27. jun. x. Zvezni kancler tir. Schober, ki bo začetkom julija napravil v Budimpešti vljudnostni obisk pri madjarski vladi, bo obiskal Prago jeseni ?Neuigkeits-Weltblatt< pripominja k temu, da se obisk Prage predvideva zato, ker je nastalo neko nesoglasje med avstrijsko in češkoslovaško delegacijo v Ženevi, ko se je neko vprašanje rešilo ugodno za Avstrijo in je dr. Schober odpotoval, ne da bi se formalno poslovil od čeških delegatov. Ker pa polaga dr. Schober važnost na to, da manifestira dobro razpoloženje s Češkoslovaško, mu je na tem, da pride osebno v Prago, posebno ker tudi nemške stranke na Češkoslovaškem polagajo važnost na to, da se poudarijo prijateljski odnosi med obema državama.
Poincare se umakne politiki?
Pariz, 27. jun. x. Pri volitvah v pariško odvetniško zbornico je dobil Poincare 702 glasova, znani odvetnik in bivši poslanec Giaffery pa 017 glasov. Millerand pa je prišel v ožjo volitev.
Pariz, 27. jun. z. »Echo de Pariš* prinaša, da je z izvolitvijo Poincarea v svet odvetniške zbornice in z bližnjo njegovo izvolitvijo v zborniško predsedstvo postalo izključeno, da bi Poincare skozi tri leta mogel sodelovati aktivno v politiki.
predstavniki našega tiska. Ob 11.46 so prispela češkoslovaška letala, tri po številu, na bedžamij-sko letališče. Češkoslovaško letalsko delegacijo vodi podpolkovnik Jaroslav Plast, spremljajo pa ga generalštabni kapetan 1. razreda Sindler ter predstavniki češkoslovaškega aerokluba Lipovsky, inž. Vladimir Voraček, major Silka ter podporočnik Bohuslav Sedlaček. Čehoslovaki so bili na aerodromu prisrčno in toplo sprejeti. V imenu naših vojnih letalcev jih je pozdravil komandant 6. letalskega polka g. podpolkovnik Tomič z oficirji, v imenu jugoslovanskega aerokluba pa podpredsednik Sondermajer z mnogimi člani. Danes popoldan pričakujejo prihod poljskih letalcev.
Posvetovanje angl. državnikov
London, 27. junija, AA, Včeraj sc je i&stal ministrski predsednik MacDonald v spremstvu tajnika za Indijo Wedgwooda Bena z bivšim ministrskim predsednikom Baldvvinom, s sirom Au-steom Chamberlainom, z liberalnim voditeljem Lloy-dom Georgem in z lordom Readingom. Razpravljali so o poročilu indijske ustavne komisije in o nadaljnjih korakih za rešitev tega vprašanja, ki se bodo storili istočasno v Indiji in v Angliji.
Angleško-japonsko prijateljstvo
London, 27. jun. x. V buckinghaniski palači je bil danes prvič po kraljevi bolezni prirejen državni dine na čast japonskemu prestolonasledniku. Kralj Jurij je v svojem govoru izjavil, da je bil japonski cesar imenovan za angleškega maršala. Dalje je izjavil, da stavlja angleška vlada vse svoje nade na pomorski dogovor, ker je odstranil pomorsko tekmovanje meti Anglijo, Ameriko in Japonsko. Dasi ne obstoja več zveza med Anglijo Iu Japonsko, bo prijateljstvo med obema državama trajalo še nadalje.
Egipet po posnemal Indijo?
London, 27. jun. x. Nahtts paša je včeraj na zborovanju stranke Vaft zahteval, naj stranka na vsako ustavno kršitev Sidki paše odgovori po indij-skejn vzi»pu a iuku £$uuin <grpuratiyD i*>kr,e!yui.
ljfvo prispodobo .kulturne burijere krščanskega zapttda proti a/.ijiitskemu boljševizmu'.
Kar tiče v tem načrtu Nemčijo, si Nemci >'( delajo nobenih iluzij, da imajo po načrtu g. Mussolini ju igrati samo vlogo »cirkuškega hlapen , kakor sc je nekdo tu drastično izrazil. Nemci ho prepričani, dn Italija srčno želi priti do sprave s Francijo, da lc oftaml Jugoslavijo. V tem ju sploh ves cilj in zmiscl politike palače Vene/in. Italijanska vodilna liuržuuzija skuša Francijo prepričati, tlu jc zanjo stokrat boljše, če se z Italijo sporazume in si z njo razdeli »interesni sferi« v Evropi, kukor du se udu ju »utopiji sporazuma z Nemčijo« in |>a »dvomljivi antanti z Veliko Britanijo, ki je samo še z enim prstom na nogi v Evropi«. Nemški desničarji, ki ginjeno poslušajo Musso-linijevo pesem o »nujni |>otrebi revizije mirovnih pogodb«, so slabo slišali, ka jti Mussolini'ni nikoli zahteval revizije mirovnih pogodb sploh, ampak samo nekaterih, v prvi vrsti trianonske, dočim je že večkrat izjavil, da sc Italija \cr-zajskega miru nc misli dotikati.
V ostalem se ne du tajili, poudarjajo nemški politiki, da je Madžarska v sedanjem položaju postala jako važen činitelj mednarodne politike in je zaradi tega treba z njo računati drugače kukor doslej pti dobre odnošaje 7. njo vrednotiti višje nego so se morebiti od njenih sosedov vrednotili dosedaj.
Zastruptjenja v Lubecku
Pariz, 27. jun. AA. Pastcurjcv zavod pri-obeuje ugotovitev o tem, du jo uradna anketa nemške v latlc ugotovila vzrok smrtnih primerov v otroški bolnišnici v Liibccku. Nu podlasri tc uradne ugotovitve smrtni primeri niso nu-stopili /ttrudi u|)orube preventivnegu piotitu-berkulo/.negu cepiva i/. 1'asteurjevegu instituta v Parizu, marveč /uradi usodne pogrešite v laboratoriju bolnišnice v Liibccku. Uradnik! tega laboratorija so zamenjali francosko et pivo z vi-rujentnimi tuberkuloznimi kulturami
Nemški poslanik pri Briandu
Pariz, 27. jun. AA. Minister za zunanje zadev« Briand je sprejel nemškega poslanika v I>arizu von Hoescha. V poučenih krogih (rdijo, da je nemški poslanik očrlal Briandu glavne obrise nemškega odgovora na s|M>meiiico o federaciji evropskih držav.
Italija bojkotira Ameriko
Rim, 27. jun. AA. Italijanski ministrski svet ie razpravljal o načrtu za boj proti novi ameriški carinski tarifi. Italijanski gospodarski krogi so sklenili, da bodo popolnoma bojkotirali ameriške blago.
Jugoslov.-italijanska trgovina
Rim, 27. jun. p. Po uradnih podatkih znaša italijanski izvoz iz Jugoslavije v prvih treh mesecih tega leta 102 milijonov lir proti 128 milijonov lir v preteklem letu. Italijanski uvoz v Jugoslavijo znaša 71 milijonov proti 68 milijonom v preteklem letu.
Podoknica gosp. Petru Grassetliju
Enemu najstarejših ljubljanskih prebivalcev in prvemu svojemu slovenskemu županu g. Petru Grasselliju se je Ljubljana snoči dostojno oddolžila. Ob pol 9 je priredil pevski zbor »Glasbene Malice« pod oknom Grassellijevega stanovanja uspelo podoknico. Ljubljansko občinstvo pa je tej podoknici prisostvovalo v veliki množici, med katero je bilo opaziti prav mnogo starejših osebnosti našega javnega življenja.
Pevski zbor »Glasbene Matice« je pod vodstvom prof. Juvana zapel troje lepih pesmi, primernih za tako priliko: Aljaževo »Divno noč*, Vilharjevo »Našo zvezdo« in Ipavičevo »Domovini«. Med petjem je odšla deputacija »Glasbene Matice« čestitat Grasselliju kot edinemu še živečemu ustanovitelju »Glasbene Matice« in njenemu vnetemu pospeševalelju. V deputaciji so bili predsednik »Glasbene Matice« dr. Vladimir Ravnihar, predsednik pevskega zbora g. Silvan Pečenko in podpredsednica pevskega zbora gospa Klemen, tina Hrovatinova. V imenu »Glasbene Matice« je izrekel čestitke g. Grasselliju dr. Ravnihar, g. Grasselli pa se je še prav čvrsto in krepko zahvalil In s tem dokazal, da si je ohranil svežost duhu in živahnost besede še v svoja visoka leta.
Po končani podoknici je pričelo občinstvo vzklikali: »Živel Grasselli!« in mu prirejali ovacije. G. Grasselli sam, ki je podoknici prisostvoval z okna, pa se je ginjeno zahvaljeval.
Odlikovanje g. Grasselij«.
Belgrad, 27. jun. AA. Nj. Vel. kralj je bla. govolil odlikovati g. Pelra Grassellija povodom njegove 901etnice z visokim odlikovanjem reda Sv. Save II. stopnje.
Drobne vesti
Belgrad, 27, jun. p. V trgovinskem minlstr. slvu je bila danes pod predsedstvom načelnika dr, Steinmetza-Sorodolskega konferenca o prodaji oziroma o izvozu opija in drugih drog. Prihodnjo nedeljo bo še ena konferenca, na kateri bodo sodelovali tudi zainteresirani gospodarski krogi.
Belgrad, 27. jun, z. Naš poslanik na Dunaju dr. Grga Angjelinovič je dopotoval v Belgrad ia je bil od Nj, Vel. kralja sprejet v avdienco.
Sofija, 27. jun. AA. V Gabrovu so našli v neki kleti truplo tvorničarja Ganče Papova. Bil je prvak Cankovljeve skupine. Zaenkrat še ni dognano al! gre za politični umor.
Dunajska vremenska napoved. Nevihte, t ostalem ostane dosedanji značaj vremena, morda nastopijo sapsdBi vetrovi.
Ljubljanski vodovod
praznuje 4 O letnico
Pred štiridesetimi leti dne 29. junija 1890 je bil ljubljanski mestni vodovod slovesno otvorjen.
Gotovo bo zanimalo vsakega Ljubljančana, kako^ se je od leta 1870 do 1890, toraij celih 20 let, reševalo vprašanje, na kak način bo preskrbeti ljubljanskemu mestu potrebno vodo. Zato priobču-jemo kratek historijat o spočetju ljubljanskega vodovoda. V to naj nam služi izvleček iz poročila predsednika vodovodnega odseka g. Ivana Hribarja leta 1888 občinskemu svetu.
Pred 50 leti
Nedostatek pitne vode čutil se je v Ljubljani že davno. V celem mestu namreč ni bilo več kot 12 (javnih vodnjakov. Prebivalstvo pomagalo si je pač s tem, da je zajemalo vodo iz zasebnih vodnjakov; a to je šlo le, dokler je bil dotok vode zadosten. Aiko pa je vsled suše začelo nedostajati vode po vodnjakih, zaprli so hišni posestniki zasebne vodnjake za splošno porabo.
Naravno je, da so se pri takih razmerah čule pritožbe o uedostatku pitne vode. Obč. svet je v seji dne 20. maja 1870. leta sklenil ustanoviti posebno komisijo za pregledovanje vodnjakov. Ta kamisip, je dala pred vsem javne in tudi nekatere zasebne vodnjake kemično preiskati, da kon-Statuje, kakšno vodo pije ljubljansko prebivalstvo. Preiskava je pokazala, da je pitna voda v Ljubljani večinoma tako pokvarjena, da bi rab* njena v slučaju nalezljivih bolezni bila nevarna. Kljub temu pa je komisija v poslednji svoji seji, dne 29. aprila 1876. leta sklenila, da se ima mestnemu zboru priporočati, naj bi napravil jeden vodnjak na Marijinem trgu, kateri bi dobival vodo iz vodovoda s tivolskega hriba, jeden pa na Križevniškcm trgu 6 podzemeljsko vodo. Na vodovod, ki bi preskrboval celo mesto z dobro in zdravo pitno vodo, izrekla se je komisija v žc omenjeni seji jedno-glasno, da ni misliti.
Prve pobude za vodovod
V	seji dne 21. decembra 1882 leta stavil in »temeljil je mestni odbornik in poznejši župan g. Ivan Hribar samostalni predlog, naj se radi silno potrebe vodovoda in za pospešitev predpriprav, ustanovi posebni vodovodni odsek šesterih članov. Ta predlog je bil sprejet, ter so bili v odsek voljeni: dr. Josip Drč, Fran Fortuna, Ivan Hribar, Josip Tomek, Fran žužek io dr. Josip Dornig.
Vodovodni odsek konštitutoval se je v svoji prvi seji dne 25. maja 1883. 1. izvolivši g. Ivana Hribarja za predsednika in g. dr. Josipa Drča za namestnika.
Takoj v prvi seji, dne 25. maja 1883. 1. izrekel se je odsek za napravo tacega vodovoda, ki bi mesto preskrboval s pitno vodo in z vodo za vso ostalo potrebo.
Odsek je določil, da bo zadostovalo za vsako 06eb0 po 60 litrov vode na dan, tedaij računajoč prebivalstvo na okroglih 30.000 duš vsega skupno 1&.000 hI; vendar je pa jemajoč v poštev bodoči razvoj mesta, sklenil vodovod urediti tako, da bode dovajal v mesto vsak dan po 100 1 vode za osebo, tedaj vsega vkup 30.000 hI (danes porabi Ljubljana do 180.000 hI dnevno. Op. pisca.)
V	isti seji sklenilo se je tudi privzeti v odsek kemika g. prof. Baltazarja Knapitscha in naprositi radi geološkega proučevanja ljubljanske okolice, podravnatelja geološkega državnega zavoda na Dunaiju, g. Dionizija Stura, kateri je radostno obljubil biti na uslugo mestu s svojim znanjem. Objednem je izirekel željo, naj bi se mu za to, da bode vedel staviti svoje nasvete, sporočilo, kako visoko se bode potrebovala voda v Ljubljani. Odsek je določil, "da se ima voda vzdigovati šest metrov nad višino najvišje stoječe hiše v Rebru, tedaj na absolutno višino 340 metrov.
Kje je najboljša voda
Treba je bilo določiti, odkod vzeti vodo.
Na podlagi poročil odsekov, se (je odsek mogel izreči že odločno za edine tri kraje, od koder bi se zmogla vzeti voda za nameravani vodovod: Babin dol, Skaručna in Savska nižina (ljubljansko polje). V Babinem dolu in na Skaručni so bili na razpolago živi izvirki, katerih bi se bilo moralo v prvem kraju vzeti več, v drugem pa bi bil zadostoval eden sam. Z ljubljanskega polja bi se Imela vzeti podzemeljska voda, o kateri je odsek mislil, da je filtrovana savska voda.
Ko se je prišlo do teh uspešnih preiskav, sklenil je odsek pozvati v Ljubljano g. Dionizija Stura, da izreče svoje mnenje, katera voda bi bila prikladnejša za vpeljavo. Ta je pregledal studence na Skaručni in v Babinem dolu ter vodnjake na Posavju in na ljubljanskem polju. V svojem poročilu je g. Dionizij Stur naglašal, da je podzemeljska voda na ljubljanskem polju obilna, jako okusna, čista, hladna in zdrava in torej pripravna za vodovod, posebno ker bi se dala napeljati v mesto brez velikih stroškov. Vendar bi on ne bil zanjo v prvi vrsti, ker se bode mesto gotovo širilo v »meri proti Savi in bi prej ali slej vsled tega vodovodna voda postala onesnažena.
Vodo v Babinem dolu označil je istotako za vodovod pripravno a dostavil, da nanjo ni misliti, ker bi sicer sedaj še zadostovala potrebam mesta, ako bi se pa isto količkaj razširilo, bi je bilo premalo. Za najpripravnejši kraj, kateri naj bi vodovodni od?ok imel pred očmi, označil je Skaručno, ker bi se dobilo obilno hladne, čiste in silno okusne studenčnice, katera bi se po njegovih mislih dala napeljali v mesto brez velikih stroškov. O tej priliki izrekel je g. Dionizij Stur mnenje, dn voda v vodnjakih na ljubljanskem polju ni. kakor misli •dsok, filtrovana savska voda, temveč, da jc to voda istega izvora, kakor ona voda, katera priteka Upod zemlje pri Skaručni in na Povodju.
Vodovodni odsek je končno napravo natanč-aih načrtov in proračunov izročil g. ing. Oskarju gmrekenju, obenem pa sklonil, da se imajo izvršiti vsa še potrebna dela; kar se je ludi zgodilo. Da te stvar reši brez odloga, pregledali so tehniki odborov načrt. Rezultate so predložili odseku v aeji dne 14. marcu 1888. I. in odsek jih je odobri! v nnbip.m obsecu. odločivši se za prvo alternativo,
to je za vpeljavo vode z ljubljanskega polja. Po odsekovem predlogu naj bi veljal vodovod -185.486 goldinarjev.
Na podlagi tega poročila g. Ivana Hribarja je občinski svet v svoji seji dne 13. julija 1888 soglasno sklenil, zgraditi mestni vodovod po načrtu, kakor ga je izgptovil ing. g. Oskar Smreker. Takoj v jeseni leta 1888 se je pričelo z delom.
Vodovod deluje
Vsled raznih ovir zaradi visoke talne vode v letu 1889, je bil dovršen vodovod, pri katerem so sodelovali razni domači in tuji podjetniki, spomladi i 1800 tako, da se ije prvič raztakala voda po ljubljanskem mestu 17. maja 1890. leta. Slovesiv otvorjen je bil mestni vodovod 29. junija 1890 I Tedaj je imel občinski svet ljubljanski slavnostna sejo, pri kateri je bil načelnik vodovodnega odse ka, poznejši župan g. Ivan Hribar izvoljen za častnega ob&ma ljubljanskega.
Mesto je imelo na razpolago dovolj najboljša pitne vode za vse domače in sanitarne potrebščine Sedaj šele je uvidelo prebivalstvo, kakšne dobrote uživa od tako srečno izpeljanega vodovoda, ki jc zlasti v poznejših letih povzdignil Ljubljano na nivo najzdravejših mest naše države.
Vedno obširnejše zahteve pa so se pričele staviti mestnemu vodovodu, ko se je pričela Ljubljana modernizirati.
Prvotne skromne naprave po starih hišah so se umaknile razkošno urejenim modernim, ki zahtevajo neprimerno večjo porabo vode.
Razen privatnim stavbam pa oddaja mestni vodovod ogromne množine vode raznim javnim in zasebnim zavodom in industriji.
Vsled regulacije mesta so nastale široke ulice in trgi, ki se morajo škropiti z vodo mestnega vodovoda, jednako velja za obširne mestne nasade. Vsi ti faktorji so povzročili, da je postal prvotno zasnovani vodovod nezadosten.
V	letih 1908—1910 je bil vodovod razširjen z novo glavno dovodno cevjo, ki spaja vodarno v Klcčah z reservoirjem na tivolskem hribu. Razširila se je tudi vodarna v Klečah, izkopal se je nov vodnjak in postavila nova črpalka za 90.000 hI vode na dan.
Do tedaj je imel vodovod 2 črpalki, od katerih je črpala vsaka po 45.000 hI vode na dan.
Vodovod se je tedaj leta 1910 povečal za 100 odstotkov delazmožnosti.
Po prevratu je postajalo tudi to razširjenje vodovodnih naprav nezadostno, tako, da .Je bila mestna občina primorana leta 1928 postaviti v Klečah četrto črpalko za dnevnih 90.000 hI vode. Vse štiri črpalke dvignejo lahko na dan 270.000 hI vode.
Na ta način je ustvarjena v mestni vodarni potrebna rezerva pri strojni napravi, da se mestu ni bati v doglednem času pomanjkanja vode, ako-ravno je narastla poraba v poletnem času že na 180.000 hI vode dnevno. Vendar pa bo morala skrbeti mestna občina pravočasno tudi zn poninožitev vodnjakov, ker sedanjih 5 po številu, ne bo zadoščalo za tolike množine vode, kot jih zmorejo sedanje strojno-črpalne naprave.
Končno omenimo nekoliko statističnih podatkov o sedanjem stanju mestnih vodovodnih naprav, ki naj označijo, kako je vodovod, ki je bil prvotno zasnovan za dnevno dobavo 30.000 lil vode, po 40tih letih dosegel že 180.000 hI na dan porabljene vode.
Poleg ljubljanskega mesta oskrbuje mestni vodovod danes tudi sosednje občine: Moste, Jezico, Zgornjo Žiško in Vič ter škofove zavode v Št. Vid u, blaznico na Studencu, državno železnico i. t. d.
Dolžina glavnih vodovodnih cevi presega danes že 115.000 metrov. Na vodovod je priklopljenih preko 3.900 hiš.
V	teku leta 1929 je bilo črpanih 52 milijonov hektolitrov vode nasproti 4 milijonom 900 tisoč hektolitrov v letu 1891, 11 milijonov hI (1. 1910) — 18 milijonov hI (I. 1910) — 35 milijonov hI (1. 1920).*
Iz teli številk je razvidno, kako rapidno raste od leta do leta poraba vede v Ljubljani in njeni okolici.
* Ljubljanski vodovod oskrbuje sed?j ca. 70.000 prebivalcev, tako dn je odpadlo 1. 1929 na vsako osebo 200 litrov vodo na dan.	A. C.

d£AStr\
tCdor ga ta ga ceni
Prvi slovenski župan Ljubljane
'ubilej Petni GroKsellija.

Na lovu za cigan«
Jesenice, 25. junija 1930. Pretekli teden so se pojavili v brezniški fari na Gorenjskem cigani takoimenovani >kotlarji«, ki kaj radi »trgujejo« s konji. Tudi pri posestniku Janezu Zimi v Zabreznici pri Žirovnici so se oglasili. Kupčija je bila kmalu sklenjena. Zamenjala sta konje s tem razločkom, da je Zima ciganom navrgel še čedno vsoto denarja, ker ciganov konj je izgledal še dosti dobro. Drugi dan je Zima debelo gledal, ko je prišel v hlev in videl, da se je članovo klijuse skoro na glavo postavljalo od samega kašlja. Pravijo, da so mu cigani za en dan vnaduho zaprli..« Slučajno sta isti dan prišla k njemu konjska mešetarja, Jaka in Pepe, ker sta slutila nekaj r/kšefta". Jezna, da so ju cigani prehiteli, sta kmeta najprvo oštela, zakaj s cigani kupčuje in ne ž njima, sta se pa ponudila, da dobita konja nazaj za nekaj odškodnine. In začel se je zanimiv lov za cigani, ki je trajal celo noč od sobote zvečer do nedelje zjutraj. O letn lovu bi se dal spisati cel roman.
Na kratko bodi povedano, da sta Jaka iu Pepe hodila, oziroma se vozila (opremljena sta bila namreč s kolesi) od vasi do vasi, od ene orožniške postaje do druge, povsod sta pa izvedela, dn so cigani že šli naprej. V Kovorju pri Tržiču sta pa imela srečo. Izvedela sta. da cigani taborijo v vasi Za-rče pri Podbrezju.
Radi previdnosti sla šla naprej v Podbrezje po orožnike, ki so cel ciganski tabor pripeljali v Podbrezje. Cigani so se upravičeno jezili nad našima junakoma. Starejšina ije celo poklical Pepeta na stran in mu obljubil večjo nagrado, če stvar popustita na miru. Ker pa imenovana dva zelo veliko držita na svojo mešetarsko besedo, seveda o tem ni bilo niti govora.
Stvar se je končala s tem. dn je prevaram Zima dobil konja in denar nazai n««. dvn junaka ua častno zasluženo uazrado.
>. N.o /upan mestu Ljubljane in po dolgi dobi nemških županov prvi slovenski župan S- Peter Grassclli slavi danes v najožjem rodbinskem krogu svoj 90. rojstni dan. Čeprav je izročilu jubilantova želju, da ta svoj redki jubilej proslavi lc mod najožjimi svojci-vendar jo osebnost Petra Grnsselliija tako ozko združeno s politično zgodovino Slovencev, da javnost iu njen glasnik, časopisje, nc more molče preiti tega redkoga dogodku.
Peter Grassclli sc je rodil dne 28. junija 1841 v Kranju kot sin Andreju Grasscllija in Manije, roj. VVallund ter praznuje torej danes svoj 90. rojstni dan in stopi s tem v 90. leto. S tradicijo jubilantove rodbine je namreč z.d riiženo, da se jubileji praznujejo na ta način in jc jubilant praznoval tako tudi svoj 70. in 80. rojstni dan I. 1910 in 1. 1920.
Pravne študije jc Peter Grassclli dokončal v Gradcu in so je 1. 1865. poročil v Kranju z Marijo, roj. Krisperjcvo, ki je sedaj žc l>o-kojnu. Pred petimi leti pu sta še slavila svojo diamantno, poroko.
Peter Grassclli jo vse svoje življenjsko delo posvetil, razvoju i,n osamosvojitvi Ljubljano. Skupno z našimi najzaslužnejšimi politiki, kakor Poklukar, jem, Murnikom, Bleivveissom, Luko Svctiem. Klunoin, šukljejem, Vi.šnikar-jem, dr. Kersnikom, Vošnjakom iu drugimi, se je boril jkkI šov inističninui avstrijskimi vladami za nacionalno pravice Ljubljane in slovenskega naroda. Slu vil je svoje najlepše uspehe, ko jo za času Taaffejeve vlade in ob akti vni pori pori deželnega predsednika Kranjsko Winklerju, goriškega rojaka, priboril Ljubljani slovensko zastopstvo in bil izvoljen I. 1885 za župunu Ljubljane, kateri je županova! do I. IH%. Ti uspehi so I>i 1 i tem bolj pomembni. ker jo v to dobo padla proslava 600-Ictnicc pripadnosti Kranjske bivši Avstriji in sc je tc udeležil cesar Franc Jožef L, ki sc jc moral na lastne oči prepričati, da jc Kranjska s prcstolico vred popolnoma slovenska tako |x> prebivalstvu kakor tudi po predstavnikih naroda. V jubilantovo dobo župano-vunja je parilo tu li usodno leto IH95., ko jc zadela Ljubljano potresna katastrofa.
V priznanje jubilantovega uspešnega in nesebičnega delovanja ga je poslala Ljubljana v parlament na Dunaj, kjer je imel v llohenvvurtovem klubu odlično vlogo. Več vo-livnili dob pu je bi! deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja v kranjskem deželnem zboru in v visoki starostii s pokojnim dr. Tavčarjem deželni odbornik zu času deželnega glavarja Detele. Tudi nova popre vrat na doba ni pozabila njegovih zaslug in v priznanje njegovega delu mu je bil podeljen prod sedmimi leti red sv. Save III. reda.
Prav tako odlično vlogo kakor jmlitik jc zavzemal jubilant tudi kol odličen družabnik, časnikui. pisatelj in prevajalec. Urejeval in izdajal jo tednik -Triglav« in sodeloval odlično pri ostalem slovenskem časopisju. Znan je bil tudi izven Slovenije po svojih duhovitih in originalnih dovtipih. V svoji mladosti in moški dobi je pisal in prevedel v družbi z opornimi pevcem Nollijem več veseloiger in dram, ki so izšlo v i-Taliji«. Nekaj jih ima pa še v rokopisu. Z Nollijcm sta nastopala kot glavnu igralca pri prvih slovenskih predstavah ljubljanske čitalnice, i.n sicer jubilant kot junaški ljubimec. Kljub svoji visoki starosti jva sc šc dunes živo zanima za našo politiko in literaturo i ii ni nobenega pomembnejšega dogodka v obeli, da ga ne bi poznal dobro Ugodna usoda, ki je spremljala in vodila jubilanta v njegovem javnem delovanju, mu je bila naklonjena še bolj v njegovem družinskem življenju. S pokojno gospo je živel v vzorni harmoniji in tudi svoje sinovo in hčere jc vzgojil v odločnem narodnem duhu. Njegova pokojna lic.i Marijo, v Ljubljani znana kot »županova Micika«. jc bila navdušena narodna delavka za Spodnje štajersko. Sin Pro-kop je bil dolgo leta višji uradnik bivšo Vvstroogrske bnnke na Dunaju, pozneje pn ravnatelj »Obnove« v Ljubljani. Dr. Mirko jo ob prevratu, torej v najtežji dobi prevzel vod-«ivn Hr2.-ivur.irn Dra\<lništvu v Mariboru, sedaj
Andrejčhovemu Jožetu
Odkritje njegove spominske plošče
V občini Krošnja ob državni; cesti Ljubljana—Celje jc pripravljalni odbor pridno na dobi, da odkrije dne 6. julija t. 1. svojemu rojak ii pisatelju Jožetu Podmiljšuku — An-drejčkov emu Jožetu na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo
Andrejčkov Jože jo bil rojen v Krašnji dne 24. marca 1845. Na pobudo tedanjega župmika g. Jurija Varlu, ki je vodil v Krašnji zasilno šolo, osnovnih šol še ni bilo, iu o:l čigar jv» prejel Jože osnovne miuko, so dali Jožkovi starši nadarjenega fanta v gimnazijo v Ljubljano, kjer je bil po 7. razredu pokliicaii v vojake. Meri vojaško službo si jc nalezcl J. Pod-iiiiljšuk kal neozdravljive bolezni. Nato je dobil Jože službo brzojavnega uradnika v trstu, umrl pa je v Ljubljani dno 24. decembru 1874, stur komo j 29 let.
Prelcst Ornega grabna, kmetiška idila in vsa tedanja romantik« vraž in strahov ter naposled živahen promet, kii sc je razvajal mimo krasu je po drž. cesti, je dal nadarjenemu Jožetu, ki jo razpolagal z bujno domišljijo in žtfrno ljubeznijo tlo domače grude, dovolj pobude, du jc začel opisovati domače kroje in ljudi. Po njegovih spisili jc šolska mladiina najraje segala. Z oziirom na kratko Jožetovo življenje jc bilo njegovo pisateljevanje kaj plo-dovito in jc v tistih časih znatno oplodilo poznejše pripovednike.
Ljubljanski izletniki, ki se udeleže odkritja, se odpeljejo s Kainuičunom ob 7.46 do Domžal, odkoder se vrši prevoz do Krošnje z avtobusi. Ob 10 bo opravil iz prijaznosti domači g. župnik sv. mašo. nu kar sc vrši odkritje plošče s slavnostnim govorom našega mora vškogu rojaka prof. v pok. g. Maksa Pirnnta.
Popoldne se vrši na prostem ljudska veselica s koncertom, kii ga priredi železniear-sko glasbeno društvo sSIogc« iz Ljubljane. Pri sv. maši poje moški zbor vSIogc«,
Pripravljalni odbor vabi vsa društva, Ljubljančane in vse, ki čutijo hvaležnost do naših slov. pisateljev, na slavnost. Udeleže naj se je zlasti vsi bivši in sedanji dijaki brdskega sodnega okraja ter vsi, ki so rojeni v tem okraju blizu ali daleč v javnih ali privatnih službah. Skazimo čast spominu Andrejčkovcga Jožeta, navžijmo sc pri tej pni liki krasot Črnega grabna in se poveselimo ob zvokih in I pesmih naše neumorne »Sloge« vsega, česar smo dosegli in po čemur so že naši vcltnožje tako vroče hrepeneli.
Rojstna hiša Andrejčkovcga Jožeta 8 šolarjev ranila pairona
Novo mesto, 26. jun.
Ko so šli 25. juin'j<i šolarji iz šolo v .šinar-joti. jc našel Lojze Jerman iz Gorenje vasi neko staro vojaško potrono. Dal jo je Francetu Pirli, ki jo je položil nu kamen ter začel z drugim kamnom udarjati po njej. Med tem se je nabralo polno drugih dečkov krog njega. Naenkrat pa pntrona eksplodira s tako močjo, da je znatno poškodovali) osem krog stoječih dečkov. Pet jih je šlo domov, med tem ko so trije ostnlii kar na inestu za cesto. K sreči pa jc kmalu privozil mimo novomeški avtobus, ki jc pobral ranjence ter jili odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v kandiji. kjer so jim nudiili hitro pomoč. Kdaj bo žc konec teh vcdnili nesreč, posledic svetovne vojne.
šmarjetu, 25. jun.
Trije dečki, ki so bili pri nesreči hudo ranjeni, so: Viktor Gal iz Zbur. učenec II. razreda; Fran Dcrepasko tudi i r Zbur, 'učence I. razreda, in Janez Novak iz Zagorlce, učenec II. razreda. Ii so dobili težje poškodbe po nogah. Ostalih pot učencev je zbežalo domov. Nekateri od teh so dobili manjše poškodbe. Eden med njimi, Jožef Anderlič liz Zbur. učenec II. razreda, pa je nn eno uho oglušil.
Ženska žrtev tovarniškega stroja
Včeraj se je v litijski predilnici pripetila težja nesreča. Delavki Mariji Malinovi je zjutraj ob 8 stroj zmečkal desno roko. Z dopoldanskim vlakom je bila prepeljana v Ljubljano, z glavnega " kolodvora pa jo je reševalni avto prepeljnl v bolnišnico. Nesreča jc lem httjša, ker jo Mallnova mati treh otrok. Da te prehnani. je prihajala vsak dan daleč s Šumanskega hribu garat v Litijo m bore krajcarje. Kdo bo sedaj materi vrnil delavno roko, ki jc hranila tri otroke? — V ljubljansko bolnišnico so iz Zagorja pripeljali rudarjevo leno Heleno Ragužinovo. Pri padcu si je zlomila desao nogo.
pa je višji državni pravdni.k v Ljubljani. Leon je banski svetnik v Ljubljami, najmlajša ličet-ka Anica pa živi na Dunaju. Jubilantu čnati-tnino najiskrcneje in mu želimo, dn bi m« inogb čez deset let casmati šc k stoletnidi
OCaj pravite ?
Ako poiljem prijatelju eno postajo (10 kilometrov) daleč zabojfek, n. pr. 10 kg tresenj po potti, plačam. 20 Din.
Ako se pa sam peljem s istim vlakom in vzamem seboj če 2,') kg črešenj (ker do 35 kg je prtljaga prosta), in jaz povrhu tehtam 96 kg, čretnje pa, kakor rečeno, 25 kg, kar da skupaj 121 kg, se pa peljemo vsi skupaj za i Din.
Prosim. Vas, gospod urednik, premišljujte to čudo in razložite ga strmečemu občinstvu, čc znate. Jaz ne znam lega razložiti in tudi no bom znal, dokler mi bo Bog ohranil zdravo pamet.
Letna poročita
na srednjih šotah
Kar je javnost že dalje časa zahtevala, to se bo letos izvršijo: vse srednje šole bodo zopet izdajale svoja letna poročila. Vsebina teh letnih porodil bo (»a strogo omejena samo na objavljanje uradnih podatkov o stanju zavoda: poročilo o učnih zbirkah, o profesorjih, o dijakih, o učnih knjigah itd. Po učnem uspehu se delijo dijaki v šest vrst: v tiste, ki so izdelali z odličnim, s prav dobrim in z dobrim uspehom, v tiste, ki imaijo ponavljalni izprt, v padle dijake in v neocenjene. Odlični in prav dobri dijaki se bodo v tisku ločili od ostalih.
Prav tako bo iz letnega poročila razvidno, kdo je izdelal dobro, kdo je dobil ponavljalni izpit in kdo je padel. Gremo torej nazaj proti dobi lokacije, ko (je bilo natisnjeno tudi, na katerem mestu je dijak po svojem uspehu. Razprav, ki so jih poprej (pred vojno) prinašala letna poročila — iu dedoma morala prinašati! - pa sedaj ne bo več. Samo ob kakem svojem jubileju bo smel posamezen zavod objaviti svojo zgodovino. Urez pretiravanja lahko rečemo, da je poprej izšlo v letnih' poročilih mnogo znanstvenih razprav, ki so bile za tetna poročila prav malo primerne. Dostikrat so prinašala letna poročila razprave strogo znanstvenega značaja o kakem podrobnem vprašanju iz kake panoge znanosti, ki so bile tako specialne, da jih noben dijak ni bral. In vse, kar stoji v letnem poročilu, naj bo pisano predvsem za dijake! V lem oztru torej ne žalujemo za razpravami. Pač bi se nam zidelo umestno, če bi letna poročila prinašala poljudno ipisane krajše članke o stvareh, ki se tičejo dijakov: o higieni v počitnicah, o potovanju, o tasberi poklica, o učenju tujih jezikov itd.
Stroški za letna poročila se krijejo s tem, dn jo vsak dijak dolžan naročiti letno poročilo. — Marsikomu bo neljubo, da bo letno poročilo razglašalo urbi et orbi, kdo je na kakem zavodu padel. Kakor eujemo, se je to uvedlo radi tega, ker so se v poslednjih letih množili primeri, da so dijaki ponarejali izpričevala in s ponarejenim izpričevalom na tujih zavodih vstopali v višje razrede. Tudi v Ljubljani smo že imeli tak primer. Sedaj se bo dala morebitna potvonjenost kakega izpričevalu ugotoviti že iz letnega poržila. ker si bodo vsi zavodi v državi mod soboj izmenjavali letna poročila.
Iz sodne dvorane
Ljubljanii, 24. junija.
Pred malim senatom tukajšnjega deželnega sodišča se |>e dane* vršila kazenska razprava proti Josipu Martmjaku, samskemu dclavcu iz Srednje vasi na Gorenjskem, ki je obtožen, da je dne 3. maja t 1. na Lužah pri Kranju zabodel z noženi Josip« Bajta v levo stran prsi. Sunek je bil smrten in je Josip Bajt na mestu izdihnil.
Navedenega dne je obdolženec — kakor pravi obtožnica — sedel z svojim bratom Janezom in dvema drugima fantoma v neki gostilni na Lužah pri eni mizi, pri nasprotni mizi pa je sedela druga fantovska družba, med katero se je nahajal tudi pokojni Bajt Josip. Prvoimenovanl fantje so izpili 2 litra vina, Martinjak Josip pa je povrh pil še pivo in 2 osminki z vodo pomešanega Spiritovega žganja. Ta količina mešane alkoholne pijače je bas zadostovala, da je fantu užgala kri v žilah in ga spravila v samozavestno, da ne rečemo v bojevito razpoloženje.
Okoli pol 11. ponoči so vsi fantje zapustili gostilno in se ustavili sred vasi na koncu hiše posestnika Morana Janeza. Pokojni Bajt Josip je tedaj izustil one usodne, nepremišljene besede, ki so ga stale ml jen je. Pozval ije obdolženčevega brata Martinčka Janeza, naj gre spat, ker da je še mlad. Ta poziv je bil kakor leden pljusk na razbeljeno železo. V obdolžencu, Martinjaku Josipu, se je oglasil čut užaljenega ponosa in omadeževane fantovske časti. Pariral je poziv Josipa Bajta z možato pokroviteljsko gesto in samozavestnimi besedami:
»Nikamor ne bo šel! Dokler bom jaz tukaj, bo tudi moj brat!«
Lok je bil napet. V Stadiju najvišje fantovske bojevit os t i in maščevalnosti sla stopila oba Marti-njaka in Bajt od ostalih fantov vstran — in lok se je sprožil. V tiho noč se je zarezal bolesten krik Bajta Josipa:
»Jaz sem zaboden! Dajte mi kol. da pa bom s kolom !<
Takoj nato se je Bajt Josip zgrudil nezavesten na zemljo, brata Martinjaka pa sta se jadrno odstranila z usodnega me»ta. K nezavestnemu Bajtu je planil Kristane Franc ter na hitro poskrbel voz. s katerim ga je odpeljal domov. Bajt Josip pa je bil medtem že umrl. Zadet je bil z noženi naravnost v srce.
Obtoženi Martinjak Josip je zakrivil s tem zločinstvo zoper življenje in telo po S 176-11. k. z. Sodišče ga je obsodilo na tri leta robije. na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, na povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvrši Ive kazni, na plačilo odškodnine zasebnim udeležencem Francu IJajlu 2100 Din, ekspozituri Kranj 8f>4 Dtn ter na plačilo takse v znesku 150 Din. V kazen »e mu vračuna zapor od 4. V. do 24. VI. t. 1.
Moderne domske obleke
foulord in umetna svila Crcpelta in poplin . . Barvast« etamin kreton Bluze in krila . . . . Klotaste halje, močne
od	150 Din
od	240 Din
od	60 Din
od	85 Din
od	95 Din
naprej nudi ▼ veliki izbiri
F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v naših izložbah!
- PEGE -
odstrani takoj In brez sledn „Creme Orlaolt Dobiva ne ▼ lekarnah, rlrogonjah In pnTfunierljah. Zalo ga: »Coemochemia. Zagreli, BniiOikiasov« z3. leieion 40-
Pozor na položnice
Celi današnji poštni nakladi smo priložili položnice sa obnovitev naročnine za mesec julij, oziroma xa tretje Četrtletje ali drugo polletje ia one p. n. naročnike, ki plačujejo naročnine četrt- ali polletno vnaprej. Cenjene naročuike najvljudneje prosimo, da se poslu-iijo teh položnic čimprej, ker * tem znatno olajšajo poslovanje v upravi in si zagotove redno daljnje prejemanje Usta. Obenem z novo naročniuo naj pa vsak poravna tudi morebitni zaostanek, ker se prične z ustavljanjem neplačnikoin že v prvi polovici prihodnjega meseca. V dvojo korist nuj torej nihče ne odlaša z obnovitvijo naročnine!
Koledar
Sobota, 28. junija: Irenej, škof, mučenec; Leon II., papež. Vidov dan.
Nedelja, 29. junija (3. pobinkoštna nedelja): Peter in Pavel, apostola.
Ponedeljek, 30. junija: Spomin »v. Pavla. Dan je dolg 16 ur in 2 minuti.
Osebne vesli
—	Diplomirana pravnika. Dne 23. t. m. sla
bila na tukajšnji univerzi diplomirana gg. pravnika: Loj k Leo iz Viča pri Ljubljani in Rozman Konrad iz Ljubljane.
= laprašani sodniški pripravnik g. Pele je
dodeljen na službovanje na okrajnem sodišču v
Kozje.
—	Premestitev. Premeščen je skladiSčnik-zvaničnik 1/2 Jamšek Jurij, skladiščnik, Celje v Maribor glav. kol. in ne »klad. sluga, kakor smo pomotoma objavili v Slovencu od 22. t. m.
= I« železniške službe. Nameščeni so za zva-ničnike 11-3: Marentič Franc, premikač. Novo mesto; Bonisegna Karel, premikač. Zalog; Feštanj Matija, čuvaj proge, prog. sekc. Zid. most; Berganl T van, čuvajj proge, prog. sekc. Ljubljana gor. kol., dol. proga; Štrukelj Alojz, sklad, desetar, Rakek; Leden Viklor, premikač, Zalog; Kranje Anton, sklad, desetar, Rakek; Vadnjav Lovrenc, premikač, Jesenice; Hren Anton, lov. sprevodnik, Ljubljana glav. kol.: Kotnik Peter. tov. sprevodnik, Ljubljana gl. kol.: Resnik Alojzij, kretnik, Šoštanj; Grobov-šek Frančišek, čuvaj proge, progovna sekcija Jesenice; Frahs Jakob, blokovnik, Rakek; za slnžitelja 2. skup. Burkelc Leopold, svetilničar. Zidani most. — Upokojeni »o zvaničuiki 1-1: Pernek Franc, vla-kovod/ja, Maribor gi. kol.; Jančur Simon, adniin. zva-ničnik, Maribor glav. kol.; Mihevc Franc, obrtnik, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Kramar Josip, vla-kovodja, Ljubljana gl. kol.; 1-2 Saišek Roza, kom. zvan., Maribor gl. kol.; zvaničniki 11-1: Sajovic Mihael. skladiščnik, Kranj; Rubin Franc, Jesenice; Vodišek Franc, desetar, prog. sekc. Zid. most; Osval-dič Ignac, čuvaj proge, prog. sekc. Maribor glav. proga; Cotič Franc, kretnik, Brezovica; Slavta Karel, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Lipovšek Jurij, čuvaj proge, prog. sekcija Maribor gl. proga; Stem Franc, blokov, sluga, Pragersko; Ostrovršnik Ivan, skladiščnik, Sevnica; Valeučič Franc, blokov, sluga, Ljubljana gl. kol.; Faganel Anton, pisar, sluga, Rakek; Kosil Franc, kretnik, Maribor kor. kol.; Kovačič Jožef, kretnik, Pragersko; Kodrič Jurij, čuvaj proge, progovna sekcija Maribor gl. proga; (irabar Djuro, progov. sekc. IMuj; Robar Franc, kretnik, kurilnica Maribor; Zajec Ignacij, kurjač, kurilnica Ljubljana 1. glav. kol.; Kamnikar Alojzij, nadltUr-jač, kurilnica Ljubljana gl. kol.; Tomažič Jernej, pisar, sluga, progovna sekc. Jesenice; Urbane Jožef, nadkurjač. kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Grzetič Ivan, desetar, progovna sekcija, Ljubljana gor. dol. proga; 11-2 Tertnik Franc, premika?, Zalog.
Novi grobovi
-j- 0. Vit. Loingcr. Umrl je 24. t. ni. v Sleyru na Avstrijskem starejšim Ljubljančanom iu duhovnikom dobro znani jezuit o. Vit. Loinger. V Ljubljani je veliko in goreče delal kol priljubljen nemški pridigar in spovednik od 1. 1869—1894. S svojo apostolsko marljivostjo si je pridobil srca vseh, ki so ga poznali. Dosegel je visoko starost 86 let. N. v m. p.!
-f- V Zalogu je umrla v četrtek ga. Marija Gradišek. roj. Robida. Pogreb bo danes ob 5 popoldne k D. M. v Polju. N. p. v m.!
N. p. v m.I
Šolske vesti
A Končni izpiti na Drž. dvorazredni trgovski suli v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. direktorja dr. L. Bohma od 2. do 25. (junija. K izpitu je bilo pripuščenih 73 kandidatov in kandidatinj, od katerih jih je napravilo izpit 53. dočim je bilo odklonjenih za 3 mesece 6 kandidatov in 13 kandidatinj, za 1 leto 1 kandidalinja. Končni izpit so napravili(e): Birtič Franc, Caleari Franc, Čeme Josip, Jenko Franc, Kitzer Anica, Korošec Marija, Mille Helena, Pirš Bogomir, Pogačnik Marija, Primožič Anton, Ross-mann Edvard, Sijanec Camilla, Škof Karel, Špaca-pan Bogdana, Tomažič Antonija, Volk Josip, \Ve-ber Franc, Zalokar Josip, Zevnik Kristina, Accelto Fanči, Bratož Rada, Franetič Milena, Grlj Josipina, Kecur Kristina. Kopušar Oirila, Mozetič Draga, Plestenjak Marija, Poznik Marija. Pungerčar Franja, Sluga Vida, Tonili Anica, Traven Marija, Vail-goni Vilibalda, Vodušek Tatjana, Vrhovec Leopol-(iina, Zornada Lidija, Zupane Marija, Zupančič Anica, Breeelj Marija, Delgos Alicc, Galobič Regina, Gregori Štefanija, Jerman Mihaela, Knm-nikar Draga, Kosec Jožica, Krušič Mira, Martelanc Marija, Mirtič Valerija, Rugelj Marija, šimnovec Marta, Volčič Anica, Zavašnik Milena, Zevnik Antonija.
A Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje za I. letnik dne 1., 2. in 3. sept. I. 1., za II. letnik pa dne 4. sept. t. 1. Naknadno vpisovanje se bo vršilo še dne 10. sept. t .1. Pričetek vseleij ob 8. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili(e) IV. razred srednje šole ali pa meščansko šolo z za vršnim izpitom. Sprejemnega izpita ne bo. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev in i>odjetnikov, ki bodo po dovršeni šoli ostali v domačem jiodjetju. K vpisovanju je treba prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, kol kovano z Din 5. V II. letnik se sprejemajo samo tistifc), ki so dovršili(e) I. letnik drž. dvo-razredne trgovske šole. Absolventi trgovske šole imajo v službi pravico na dijaški rok. Vpisnina znaša za vse po Din 150. Dne 12. sept. bo objavljeno na razglasni de^ki, kdo je sprejet v I. letnik in kdo je odklonjen. Otvoritvena služba božja bo dne 1K. sept. t. 1. ob 9 v križanski cerkvi.
A Trajanje pouka na dri. trgovskih šolah. Na razna vprašanja obveščani javnost, da ne obstoja nobena namera, da bi se sedanje dvorazredne trgovske šole spremenile v trirazredne. Pouk na trgovskih šolah bo trajal kakor doslej lako tudi ' nauaije 2 leti. — Gogaia.
Zvon zvoni in glas te čefe.1 ,po v«em svetu oznanjaj« t . vVporahljajte' Albus-Zvono le aUo,
•t® v«!!l-.n»J!ep«e opere pertloj/'
Skrbna, gospodinja pere dobro ohranjen® perilo samo*z. Izvrstnim in nedosežnim Al4 bus-Zvono milom.^ker ve, da" je to^najboljS« sredstvo za pranje. Čistoča l Zdravje t* ako se brigate za'to, boste uporabljali, za pranje perila/dečjega in'odraslih, vedno samo'.Albus-Zvono milo,' ki ludi desinficira.
ZVONO MIL"0 dobite v ..VSAKI, trgovin t.
A Vpisovanje na drž. deški in dekliški meščanski šoli na Jesenirah se bo vršilo 29. in 80. tega meseca od 8. do 12. ure. Novinci naj prineso s seboj zadnji šolski izkaz, krstni list in potrdilo o lepljenih kozah. Zglase naj se v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Pri vpisu so plača za zdravstveni fond Din 20. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili četrti razred osnovne šole.
A Vpisovanje na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se bo vršilo na vseh šolskih oddelkih šele začetkom septembra.
Mata kronika
i
it Polovična Tožnja za Brezje dovoljena. Na ; posredovanje predsednika mariborske Prosvetne j zveze dr. J. Hohnjera je uspelo dobiti za skiipšci- ; no na Brezjah polovično vožnjo. Da je mogoče ! stvar t redu organizirati, je omenjena skupščina mariborske Prosvetne »veze preložena na nacetek avgusta. Podrobnejša pojasnila priobči »Slovenski gospodar«,
it Prihodnja šlevilka »Slovenca«. Ker je Vi-dovdan po tiskarski tarifi dela prost dan in ker se tudi po sklepu časnikarskega društva ta dan ne dela, bo izšla prih. številka sSlovenca v torek
I.	julija.
■jr Sv. Jojit. Jutri 20. junija se zbere kršč. soc. delavstvo na svojem taboru na Sv. Joštu nad Kranjem. Po sv. maši, katero bo daroval č. g. dr. Andrej Snoj. bosta govorila pred starodav no lipo tovariša Langus Jože in prof. Krešl Tone. Tabor se vrši ob vsakem vremenu, zato naj ne bo nikjer vzrok slabo vreme, da ne bi od kje prišli. Pridite vsi na delavski tabor Gorenjske!
it Desetletnica mature. Tovariše maturante
II.	drž. gimnazije v Ljubljani 1. 1920. prosim, da mi pošljejo predloge za proslavo (niesio, čas, obseg i. p.). Milan Grošelj, prof., Maribor, Krčevina, Ser-nečeva 111.
ic Višji tečajni izpit, ki se je vršil v Murski Soboti na samoupravni realni gimnaziji pod predsedstvom ministrskega odposlanca, gimn. ravnatelja dr. Josipa Tominška iz Maribora, je razmeroma zelo dobro uspel. K izpitu so bili prepuščeni vsi kandidati. Izpit je napravilo 8 kandidatov, trije pa so bili do jeseni odklonjeni. Izpit so napravili gg.: Camplin Ivan (oprošč.), Gabre Vlado, Jerič Mihael, Kovač Štefan, Nemec Ludovik, Škraban Janez, Vlaj Štefan, Wolfarth Ludovik.
ic Za rudarske otroke. Podmladek Rdečega križa dekliške osnovne šole v Ribnici je zbral za rudarske otroke v Kočevju vsoto 1032 Din in jih izročil Vincencijevi družbi v Kočevju, naj jih ta porazdeli med rudarske otroke. Istočasno se Pod- , mladek Rdečega križa dekliške osnovne šole vsem j darovalcem najiskreneje zahvaljuje,	!
ic V gluhoncmnico v Ljubljani se sprejemajo ob pričetku šolskega leta 1930-31 gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Pro£n e, ki jim je pridejati rojstni list, izpričevalo o cep- . ljenih kozah, zdravniško izpričevalo, domovinski j list in event. izkaz o imovini, je poslati zavod- ; nemu ravnatelju do 15. julija t. 1. PogCiji sprejema so razvidni v Službenih objavah Jugoslovana z dne 4. junija 1930, št. 3. — Ravnatelj.
ic Natečaj za vojaške zdravnike in lekarnarje. Na temelju rešenja ministrstva vojske in mornarice od 3. I. m. bo lelos sprejetih iz meščanstva v aktivno vojaško službo 40 zdravnikov in 10 lekarnarjev. Prošnje je poslati sanitetnemu oddelku ministrstva vcijske in mornarice do 1- seplembra t. 1. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista štev. 24/1930, ki je na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
ic Dru& vo učiteljev glasbe in pevski zbor UJU. Na naš stvarni oficielni, ne anonimni popravek v »Slovencu dne 8. in v >Slov. Narodu dne 11. junija t. L, ki bi moral po pravilih takta iziti pravzaprav iz pevskega zbora UJU, so priobčili časopisi nekaj odgovorov od prizadetih in neprizadetih strani, ki skušajo vsi z raznimi podtikanji, domnevanji, sumničenji in zavajanjem na polje osebnosti odvrniti čitatelje od jedra našega popravka. Da ne bo nesporazuma, pribijemo: Pevski zbor UJU je kot popolnoma nov zbor, brez zveze s takratnim obstoječim tržaškim pevskim zborom in brez ozira nanj, osnovalo, ustanovilo, organiziralo, denarno podprlo (v ta namen priredilo tudi poseben koncert), preskrbelo nolni materijah sobe za vežbanje, korepetitorje, dopuste za učUekje-člane, prenočišča i. dr. DruštTo učiteljev glasbe v Ljubljani, ki je bilo kot nadetrankarsko strokovno društvo edino zmožno, da združi takrat po strankah tako zelo razcepljene pevce pod eno egido. Poedi-nec, ne Peter ne Pavel tega dela sploh ne bi bil zmogel. Da dorasli sinek včasih pozabi na svojega očeta, je pa znana stvar, zakaj se ga nekateri gospodje pri zboru UJU sramujejo, nam pa ni znano. S tem zaključujemo časopisno »kampanjo:, kakor imenuije naš stvarni popravek neka brihtna glavica ia žoiiiiio pevskemu zboru UJU, da bi se še
nadalje krepko razvijal in s še boljšim uspehoai udejstvoval v zapocetih smereh, saj smo ga v.tt namen ustanovili. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani.
ic Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola v
Zg. feiški pri Ljubljani prične novo šolsko lelo 1. oktobra 1980. Učenke bodo imele priliko se učiti nemščine s pomočjo konverzacije. Prospekti na razpolago. — Šolske sestre.
ic Osmrtnico po nenadno umrlem gospodu Fr. Klinarju objavljamo danes v celoli, ker ie bila v včerajšnjem listu vsled neljube telefonske motnje pomanjkljivo objavljena.
ic V Službenem listu kraljevske banske upravo dravske banovine št. 10 od 27. t. in. je objavljen .•Zakon o draginjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojaških akademij-, dalje Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkfhr, ^Pravilnik k zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih , »Pravila o opravljanju učiteljskega izpila za začasne učitelje in učiteljice narodnih šol, ki nimajo popolne kvalifikacije za stalne. učitelje., Izpremembe in dopolnitve v uredbi filozofske fakultete v Beogradu , Odredba o uradnih nazivih banovinskih zavodov, ustanov in podjetij dravske banovine in VRazglas kraljevske banske uprave dravske banovine proti pijančevanju ln nespodobnemu obnašanaK.	' ■'■•■
•k Pomoč novorojenčku in dojenčku«, knjiga primarija dr. Dragaša jc izšla ter se dobi v vseh knjigarnah. Praktična in priročna knjiga obravnava nego otroka, duševni razvoj, vzgojo otroka, praktično pripravljanje hrane, navodila doječi materi, kaj naj je in kako naj živi, prvo pomoč otroku pri boleznih in nezgodah in nego otrok poleti. Knjiga stane samo 24 Din in se priporoča vsaki hiši.
ic Kubična računira za okrogel, rezan iri tesan les, sestavil Mirko Logar. 1929, ije v našem kmetskeni in lesnem gospodarstvu neobhodno po-Irebeu pripomoček, s katerim sa na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera laku za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 1<X)), kakor za tramove, in lo pri slednjih "c samo v metrih, ampak tudi v čevljih in colah. Knjižica, ki mora bili v žepu vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dobijo se pa tudi posamezne kubične račuuice od istega avtorja in v isti knjigarni kakor — Kubična računica za okrogel les Din 20, za rezan in tesan les Din 30.
ic Moderna higiena ust. Mnenja zobozdravni-ških strokovnih autoritet o najprimernejših sredstvih za čiščenje zob in nego ust že slolclja hodijo različna pola, in je kozmetična industrija evropskih •in amčrlških držav večinoma brez objektivne, znanstvene kritike pograbila vsako idejo, da bi usula na človeštvo z bajno reklamo podprto ploho najrazličnejših zobnih čistil. Na podlagi najnovejših poskusov je'mehka, v,danes priljubljeni tubasti obliki napravljena zobna pasta ali zobna krema v zvezi s prijetno okusno zobno vodo in dobro tudi vrzeli med zobmi prodirajoče zobno ščetko ono sredstvo,
•k Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi jirebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, Izpuščajih,, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef«-gren-eica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josefs-voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah.
Sladkorno bolezen
(Diabetes)
ozdravite lahko in hitro z Radensko zdravilno vodo. Navodila za pitno zdravitev doma dobite na zahtevo od Zdravilišča Slatina Radenci.
Bloboho znižane cene v svili!
FOULARD SVILA, krasni vzorci, fina
kvaliteta, Široka 95 cm, samo ...	65 Din
Bemberg Parisette, šir. 72 cm ....	58 Din
Dagmar svila, velika izbira.....28 Din
Razne umetne svile........20 Din
nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c.
s katerim lahko dosežemo neoporečno higieno ust m zob. Kakor že povedano, gre pri tem samo za mehanično čiščenje,' ki ga pa ne smemo ogrožati s elabimi sirovinami. Na Nemškem porablja prilično 6 milijonov ljudi za vsakdanjo nego zob in ust Chlo-rodont. Poraba te zobne paste znaša prilično 8 odstotkov vesoljne nemške porabe zobnih past. Pa tudi po drugih deželah, zlasti v prekmorskih krajih, je konzum zobne paste Chlorodont kar ogromen. Iz teh številk je torej razvidno, da vzrok razširjenja in splošne priljubljenosti tega zobnega čistila ni samo reklama, nego zlasti in poglavitno strogo znanstveni izsledki, ki so že celo vrsto let vodili sestavo te zobne paste. Iz vsega sledi torej, da predstavlja aohna pasta Chlorodont idealno ustno-higiensko kombinacijo neporečnega zobnega praška s prema-Sčenim milom, kalijevim kloratom in ustno vodo, katere redna poraba že po kratki rabi preskrbi
zdravo ustno dolbino, lepe v prirodni barvi popravljajoče se zobe z zdravim in svetlo ohranjenim zobnim loščem.
fr Opozarjamo na oglas A. in F. Kajfež, ki i otvorita s 6. julijem svojo novo preurejeno go- < stilno v Florjanski ulici.
fr Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg 10. Knjigarna in antikvarijat, kupuje že rabljene šol- ' ske knjige (predvsem za srednje šole) po kar najbolj* ugodnih cenah. — Za oddih in letovišče ima knjigarna na razpolago najraznovrstnejše ceneno lažje čtivo, za odrasle in mladino.
fr Letovišče je zame predrago. Najbolj zadovoljen sem in najceneje izhajam, ako grem dnevno v Unionsko klet na kozarček dobrega Štajerca.
fr Amerika ni le zemlja čudes, ampak tam imajo tudi več smisla za realnost in stvarnost, kot to mislimo. Pred nekaj dnevi sta v Chicagu trčila avtomobila neke dobro znane filmske igralke in nekega filmskega glasovitega igralca. Pri tej priliki pa je prva izjavila, da se mora zahvaliti samo Dunlop obročem, da ni prišlo do katastrofe, ker je Dunlopov profil tak, da dopušča trenutno zavoro in ni gladek.
fr Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
* Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih I »Dom slepih« ima položnico 14672.
Ljubljana
Kakšen bo ljubljanski nebotičnik
Ljubljana, 27. junija.
Da bo Ljubljana končno dobila svoj prvi nebotičnik, to je 9edaj že gotovo. Kakor je našim bralcem že znano, bo ta nebotičnik, to se pravi osemnadstropno poslopje zgradil Pokojninski zavod na Oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice, tik Ljubljanske kreditne banke. Danes se je vršil komisijonelni stavbni ogled na licu mesta. Stavbišče si je dopoldne ogledala stavbna komisija, v kateri so bili za Pokojninski zavod predsednik g. V r t o v e c in ravnatelj,dr. Saga d in, za Ljubljansko kreditno banko kot najbližjo sosedo bodočega nebotičnika dr. Pavlin in upravitelj poslopja LKB ravnatelj Nebenfuhrer, za mestno občino inž. P e r k o , komisar Svetel, mestni fizik dr. Rus in občinski svetnik Jeglič. Mnenje celotne komisije je bilo zelo ugodno in je pričakovati, da bo stavbno dovoljenje v kratkem izdano. Že jutri dne 28. t. m. pa prično delavci z vrtanjem terena. Univ profesorja, dva priznana naša strokovnjaka Hinterlech-ner in dr. Forster bosta namreč preiskala geološko formacijo terena.
Nebotičnik je Plečnikov zamislek in je izdelal tudi projekt, po katerem so bili napravljeni načrti sanj. Nebotičnik bo tvoril arhitektonsko središče in zaključek vse Ljubljane. Prvih pet nadstropij nebotičnika bo namenjenih za pisarne, to pomeni, da bo v teh nadstropjih 72 pisarn. V pritličju in medpritličju bodo trgovski lokali. V zadnjih treh nadstropjih bodo stanovanja. Na vrhu nebotičnika pa bo posebna atrakcija za Ljubljančane — sezon-
Kai bo danes 7
Vidodanska vojaška proslava na vežbališču •b pol 9 zj.
Stolnica: Ob 10 slovesna služba božja.
Francoska umetnostna razstava v Narodnem domu.
Lekarne: Nočno službo imajo danes in jutri: Mr. Bahovec, kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VIL
V ponedeljek: Mr. Sušnik, Marijin Irg 3 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
0 Trnovo. M u s i c a s a c r a na žegnanje 29. t. m. Gabriel Franek: Missa solemnis (z orkestrom), Chlondo\vski: Graduale, Wagner: offerto-rium. Introitus in Communio koralno, Fr. Kimo-vec: Tantum ergo, Fr. Marolt: Janez Krstnik.
© V cerkvi sv. Petra. Na praznik sv. Petra in Pavla bo v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani ob pol 10. slovesna sv. maša v čast sv. Jožefu z orkestrom, pri katerem sodeluje tudi višji kapelnik dr. Čerin. Gradual od Kristinusa, ofer torij od Premrla.
O Francoska razstava v Narodni galeriji se bliža zakljudku. Vstopninska statistika pove, da si mnogi še niso ogledali razstave. — Na Vidov dan bo vodstvo zvečer ob osmih in v nedeljo ob pol 12, « čemer se nudi zadnja prilika, da se zamudniki seznanijo z delom in smermi francoskih mojstrov dikarjev in grafikov.
0 Ljubljanska posadka bo proslavila Vidov dan. Komanda mesta objavlja; V zmislu točke 478 do 486 Pravil službe II. del bo Vidov dan ljubljanska gamizija proslavila na svečan način 28. junija ob 8.30 dopoldne na velikem vežbališču pri Devici Mariji v Polju. Program svečanosti: 1. Pričakovanje komandanta divizije; 2. svečana zaduinica padlim borcem v borbah za osvobojenje in zedinjenje; 3. svečana revija čet po komandantu divizije; 4. defiliranje pred komandantom divizije. _ Druga posebna vabila se ne bodo pošiljala.
0 Mestno županstvo poživlja ljubljanske hišne posestnike, naj danes, na Vidov dan, 28. junija 1930 v proslavo in spomin padlih borcev za domovino razobesijo zastave.
0 Vincencijeva konferenca za župnijo Sv. Jakob v Ljubljani priredi v nedeljo 29. junija izlet na Homec pri Kamniku. Odhod s kamniškim vlakom ob 1 popoldne iz glavnega kolodvora. Člani in prijatelji konference se vljudno vabijo, da se izleta čim obilnejše udeleže.
0 Trnovska cerkev bo drevi bajno razsvet-Ijena, ker imajo Trnovčani jutri žegnanje.
0 Ogenj na, Rožniku. V gozdu nad Šiško je te dni mastal manjši požar, ki je zavzel dimenzijo 800 kv. metrov ploskve, in osmodil okoli 100 mladih drevesc. Ogenj bi se še bolij razširil, da m pritekel neki moški in z nekaterimi otroci pogasil ogenj.
Katar želodca m črev
ledvične in jetrne bolezni, turi v želodcu, gorečica, pehanje, bolečine v želodcu po jedi, bljuvanje itd. »o posledica
neuretene prenove, neredne slollce
Pri vseh teh pojavih se priporoča opoldne in zvečer po jedi prašek „Magna" na špici noža v malo vode.
»roleh „Platfna" se dobiva v lekarnah
ska kavarna. Ta kavarna z najkrasnejšim razgledom, kakor si ga je le mogoče misliti, bo znatno dvignila tujski promet v našem mestu. Klet bo v dveh etažah. V spodnji etaži bo centralna kurjava. Promet po vsem poslopju se seveda ne bo mogel vršiti izključno le jx> stopnicah, temveč tudi po liftu. Poslopje bo imelo vzidana dva lifla, enega, I ki bo stalno krožil in drugega brzovoznega.
Poslopje bo iz naravne opeke, deloma pa ludi I iz belega podpeškega brušenega kamna. Dela za | stavbo so že razpisana. Med stavbeniki in drugimi i obrtniki vlada kajpada za to zgradbo veliko zani- I manje, zakaj prav gotovo bi se vsakdo rad udele- | žil del na tej stavbi, ki bo največja v Jugoslaviji. Rok za vlaganje prošenj pa poteče, kakor je razvidno iz našega inserata, dne 12. julija.
Pred komisijskim ogledom se je vršil še ogled za drugo veliko stavbo, ki bo zidana prav blizu in ki seveda ne bo lako velika kakor palača Pokojninskega zavoda. To je palača zavarovalne družbe >Dunav<, ki bo stala na oglu Aleksandrove ceste in Bethovnove ulice. .Sedanja >palača« na istem oglu, to je cvetlični paviljon tvrdke Korsike, pa se bo morala seveda preseliti. Med palačo Ljubljanske kreditno banke in palačo ^Dunava^ pa bo zgradila trgovka Mila Kambičeva veliko stanovanjsko poslopje. Tako bo vse to zemljišče v sredi mesta, ki je bilo od potresa skoro 30 let navadna gmajna, • se zazidano in to s samimi velikimi monumental-nimi ijtavbami. Ljubljana se krepko razvija in modernizira.
Vi ljubite
dobro kavo!
Ce bi se s tem le toliko ne izpostavljali neugodnemu delovanju kofeina (srčnemu bilju, živčni napetosti, nemirnemu spanju itd.).
Vaši želji za dobro kavo morete neomejeno zadostiti, če pijete kavo Hag brez kofeina, ker Vam daje ta popolno jamstvo, da celo zdravniške dokaze, da je absolutno neškodljiva.
Ne samo zato, ker je brez kofeina, ampak prav tako tudi radi neprekosljive kvalitete, boste cenili kavo Hag. Ona je najboljša in najplemenitejša zrnata kava, ki se odlikuje zlasti po svoji močni in ugodni aromi. Kavo Hag piti pomeni imeti večji užitek in boljše zdravje.
Maribor
□ Lažne menice. 43letni delavec Alojzij Bohak iz 1'obrežja, 61 letna delavka Jera Bohak iz Pobrežja ter 40 letna delavka Marija Majerič iz Maribora se obtožujejo zaradi zločinstva naprav-
Prepričajte se sami,
da si prihranite 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z železnino
Stanko Ftorjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35
0 Prošnja ljubljanskim hišnim posestnikom in stanodajalcem. V dneh od 6. do 11. septembra t. 1. [ se bo v Ljubljani vršil VII. mednarodni akademski , misijonski kongres, ki bo po svojem namenu in j pomenu in po svoji mednarodno prodirajoči misi- i jonski zamisli za Ljubljano in za vso državo iz- ] redne važnosti. Udeležba obeta biti velika, kajti priglašajo se iz vseh mogočih držav akademiki, i profesorji, učitelji, duhovniki itd. Treba jim je pa ! preskrbeti stanovanja. Ker nam je na tem, da jim i nudimo čim prijetnejše bivanje v Ljubljani, prosimo I vse hišne posestnike, gospodinje (dijaške), najem- j nike in sploh stanodajalce, da nam sporoče, če bi hoteli v kongresnih dneh nastaniti po enega ali več udeležnikov brezplačno ali vsaj za nizko ceno. Skupna dijaška stanovanja bi nam zlasli dobrodošla. V sporočilu jc navesti naslov event. ceno in ostale pogoje. Reflektiramo pa seveda na snažne, kolikor mogoče zračne sobe. Prosiseo pa, da naj bodo cene res zmerne in vzdržne, tj- Pri pravljalni odbor za VII. Ciam, Ljubljana, Seme-niška ul. 2,
Mo izbiro tnolcefiriev
za srajce od........15 Din naprej
prvovrstne sifone od.....11 Din naprej
kakor tudi vse vrste blago za datnsko in moško
perilo po jako nizkih cenah — nudi
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
0 Trije samaritanski tečaji krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Dne 23. t. m. sta se zaključila dva samaritanska tečaja v Mestnem domu. Teh tečajev so se udeleževale zaščitne sestre, poklicni gasilci, delavke in delavci. V obeh tečajih jc bilo 65 udeležencev in udeleženk. Dne 24. t. m, pa se je zaključil samaritanski tečaj v Mladiki. Tega tečaja se je udeleževalo 15 gojenk gospodinjske šole in 15 učiteljic, ki bodo na svojih zavodih poučevale higijeno. Uspehi vseh treh tečajev so bili prav dobri in se je z njimi izdatno pomnožil kader usmiljenih samaritanov in sama-ritank v Ljubljani. Vse tri tečaje je vodil zdravstveni nadsvetnik g. dr. Rus. Pomagala pa sta mu gg. dr. Frajnta Mis in dr. Otmar Krajec. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa razvija živahno delovanje na polju narodnega zdravja.
O Pod voz jc padel. V četrtek zvečer je peljal posestnik Franc Potočnik z Ilovice št. 68 voz po Ižanski cesti. Na oglu pred ižanskim mostom je pri sunku padel pod voz in se močno poškodoval, tako da so ga morali ljudje prepeljati v bolnišnico.
0 Solnce med nalivom. Včeraj popoldne ob pol 5 se je vlil nad Ljubljano močan naliv, ki pa je trajal le nekaj minut, vendar je temeljito izmil mestne ulice, kakor ne bi to mogel noben škropilni voz. Med nalivom je celo sijalo solnce, po nalivu pa se je na vzhodni strani vzbočila sijajna mavrica.
0 Javna dražba zarubljenega primoža bo
dne 2. julija t. 1, od 9 dopoldne dalje na mestnem magistratu. Več na razglasu, ki jc nabit na mestni deski.
0 Tvrdka Novak na Kongresnem trgu pri- j poroča svojo veliko zalogo blaga. Več v današnjem | oglasu.	j
© Drva ^premog najceneje pri »Kurivo«, Dunajska 33. — leieiOn 3434.	i
gospodarski banki v Mariboru, in sicer Alojzij Bohak v imenu Ivana Slokana, posestnika na Pobrežju, kot izdajatelja menice; Majeričeva pa v imenu Marije Slokan iz Pobrežja kot žirantinja. Marija Bohak pa se obtožuje, da je menico uporabljala in dvignila na podlagi le menice pri Zadružni gospodarski banki v Mariboru omenjeni znesek 8000 dinarjev, ki jih je deloma zapravila deloma pa njen mož porabil v svrho kritja raznih dolgov. Obsojeni so bili: Alojzij Bohak na Iri mesece strogega zapora, Jera Bohak na štiri mesece strogega zapora, Marija Majerič pa na dva meseca strogega zapora. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Guzelj, dr. Lešnik in Kolšek prisednika. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. llojnik.
□	Takole pravijo, da bi bilo boljše. Radi Ustili-le bazenov na Mariborskem otoku. Eden je za drobiž; dobro. Drugi za neplavalce; dobro. Tretji za plavalce; dobro. Prikrajšani pa so pri vsem tem plavalci-začetniki, ki jim ni do .morske: vode v drugem bazenu, kjer se mladež izčrpava v žogo-melu; veliki bazen pa je samo za dobre plavalce. Zalcrej se glasi njih želja: v velikem bazenu naj se napolni voda do lakšne višine, da bo gornji tlel namenjen plavalcem začetnikom. Želja je lu; kazalo bi jo izpolniti, ker spada glavni kader kopalcev ravno v lo kategorijo.
□	Mednarodne rokoborbe. Tudi v čeirlek zvečer je. bila veranda uuionske pivovarne nabito polna radovednega občinstva, ki je z velikim interesom zasledovala potek rokoborb. V treh parili so nastopili rokoborci. Kot prva sla nastopila madjarski prvak v srednji kategoriji Bognar iu italijanski prvak v srednji kategoriji de Petri. Igra je bila zelo fair. Zmagal je v 14. minuli Bognar. Bolj ogorčena je bila druga borba med Jugoslovanom Jarc-šem in Avstrijcem Ka\vanom. Borba je ostala po 25 minutah neodločena. Odločilna borba med Bolgarom Beličem in Čehom Jandero jo končala v 24. minuli z Beličevo zmago. Včeraj zvečer pa so nastopila ob veliki napetosti glede izida Bognar : Weiss, Ka\van : Belič in Jandera : de Petri. O končnem izidu mednarodnih rokoborb prinese poročilo Slovenski list v ponedeljek.
□	Mariborski gledališki igralci na turneji.
Kakor smo žc poročali, se podajo člani tukajšnjega Narodnega gledališča na daljšo turnejo. Dne 2. julija nastopijo v staroslavnih Rušah, dne 3. julija V Dravogradu, dne t. julija pa v Prevaljah. Na sporedu so nekatere znamenite šaloigre, razen loga tudi pevsko točko.
□	V finančnem odseku se jc razprava glede uvedbe občinske trošarino zaenkrat prekinila. Mnenja o predmetnem vprašanju so bila precej različna in deljena. Razprava se bo v odseku nadaljevala po vrnitvi župana dr. Juvana.
□	Prva drž. dekliška meščanska šola. Vpi-sovanje za šolsko leto 1930-31 bo 30. junija in 1. julija dnevno od 8—12 in od 15—17. V prvi razred se sprejemajo učenko, ki so uspešno dovršile četrti razred osnovne šole. K vpisu naj pridejo novinke v spremstvu staršev ali njih namestnikov, Prineso naj s seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list ln potrdilo o cepljenju koz. Pri vpisu plača vsaka učenka 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učenk. Siromašne učenke so le prislojbine oproščene. Revne učenke dobe v šoli učne knjige brezplačno, ravno lako toplo juho, kadar imajo popoldanski pouk.
□	Važne spremembe v mestnem avtobusnem podjetju. Glede avtobusnih voženj na Mariborski otok: Z ozirom na velikanski naval občinstva preteklo nedeljo se v svrho brezhibnega prevoza na otok ne bodo izdajali vozni listki več po šoferjih, ampak samo v predprodaji od 8 zjutraj do 8 zvečer na Glavnem trgu pri Marijinem kipu in v Kamilici pri cestnem odcepu po uslužbencih avtobusnega podjetja. Vstop brez voznega listka se sploh ne bo dovolil. Občinstvo, ki se vozi tlo Kam-nice, naj zasede zadnji del avtobusa; potniki do gramozno jame pa prednji del. — 20% popust nn vseh podeželskih progah se uvede s 1. jultjem t. I. Velja samo za vožnje preko prevoženih 20 km. — Knjiga za pritolbe ali želje se nahaja od danes naprej v prometni pisarni na Glavnom trgu. — V Rogaško Slatino danes avtobus ne vozi; počenši z jutrišnjem dnem se uvedejo posebne vožnje iz Rogaške Slatino na kopališče Mariborskega otoka. Prijaviti se mora najmanj 10 oseb. Odhod iz Slatino ob 9.30; ob 17 povratek. Voznina sem in tja je 80 Din.
□	Prva matura na tukajšnji trgovski akademiji. Na tukajšnji trgovski akademiji je opravljalo završni izpit 33 kandidatov. Drevi priredijo abiturijenti v spodnji veliki dvorani hotela >Orel< komerz, na katerega so vabljeni /lasti starši abitu-rijentov. V torek tLne 1. julija ob 3.45 pa se podajo z graškim brzovlakom na poučno lurnejo skozi za-padno Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Francijo in Italijo. Vodi jih prof. Prezelj iz Ljubljane, ki je lansko leto poučeval na tukajšnji trgovski akademiji.
□	Zaradi slabega šolskega izpričevala. Od doma sta pobegnila 12 lotiti Kari Roba, sin strojnega pomožnega delavca Karla Robo, Pristaniška ulica 7 ter 13 letni Jožef Korošec. Izginila sta v smeri Pohorja. Vse lo pa: zaradi slabega šolskega izpričevala.
□	Razstave v vseh mariborskih osnovnih šolah. Starši in prijatelji mladine se ojiozarjajo na razstavo pismenih izdelkov ter deškega in dekliškega ročnega dela, ki jih prirede mariborske osnovne šolo danes na Vidov dan in pa jutri v nedeljo. Prepričajte se o sadovih, ki jih rodi tiho in neumorno šolsko tlelo.
□	V dravsko valovje se je vrgla včeraj zjutraj v bližini Badlove tovarne 19 letna služkinja Stanislava R. l'a so jo rešili in prepeljali v bolnišnico.
□	Konccrt v mestnem parku bo julri ob pol 11 do 12. Svira Drava .
□	Vlom v unionski kino pred sodiščem.
Na zatožni klopi so sedeli včeraj 26letni slaščičar Franc Jarčič iz Maribora, 28 letni delavec Ivan Le-bič, 32 letni delavec Anton Valh in 26 letni ključavničar Edvard Lončarič. Obtožujejo se, da so v noči na 6. aprila vlomili v pisarniške prostore tukajšnjega unionskega kina ter odnesli raznih predmetov v vrednosti 6500 Din. Jarčič, Lebič in Valh so bili zaradi tatvine že predkaznovani. Zaradi nadaljnjih poizvedb se je razprava preložila.
□	Za inozemstvo išče nujno tukajšnja posredovalnica dela več ključavničarjev, elektrikarjev in elektrotehnikov; razen lega dobi takoj zaposlitev na domačem delovnem trgu l ključavničar, 2 kovača, 1 steklar, 1 usnjar, I mlinar, več kuharic, sobaric in delavk, 10 elektroinehanikov, 4 elektro-monterjev, 1 mizarski ter 1 kolarski mojster.
□	Iz Drave so potegnili pri Obrežu pri Središču železničarjevo soprogo Alojzijo Krempelj, o kateri smo poročali, tla je pred dnevi neznano kani izginila. Bila je delj časa bolna ler je očividno izvršila samoumor v trenutku duševne depresije.
□	V Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrl g. Ivan Finžgar, oče nadzornika varnostne straže v Mariboru, dne 27. junija v 83. lelu starosti po daljši in mučni bolezni. Pogreb bo v nedeljo, dne 29. junija ob pol 15 na larno pokopališče v Sv. Lovrencu. Bodi mu Bog milostljivl
ZOBNI ATELJE
FRANJO RADOVAN
nasproti velesejma je za čas šolskih počitnic odprt samo
ob torkih, sredah, četrtkih in petkih.
Telefon št. 12-12	Telefon št, 12-12
Solnce in Nigserol olje
in krema (Patent št.5922) za solnče-nje in masažo krepita Vaše zdravje in Vam delata tiho rezervo za zimo
Drogerija GREGORIČ, Ljubljana. Prešernova nT. 5
Prepričajte se o trpežnosti VRVARSKIH IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne
Ivan N. Adamič, Ljubljana "'J.'1/.'
in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20: Celje, Kralja Petra c, 33, in v Kamniku, Šutna 4.
KONC. ZOBOTEHNICA
Paula marija Kocsan£i£
Ljubljana, Dunajska c. 29 (v hiši Gospodarske zveze) sc je vrnila s svojega študijskega potovanja in zopet
redno dnevno sprejema
Telefon štev. 3472
01 solnca lariavde zdravo kolo doMfe,
ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopeljo nadrgnete z
NIVEA-CREME
Trgovina v Jugoslaviji: Jagosl. P. Beiersdori & Co., d. s o. j Maribor, Meljska cesta 56
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti suho, ko j« direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa «e treba dobro ^^ nadrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno —^s^manjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v njej vsebujoče^« Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v koto m Sele pronikla krema more popolnoma uve-1 ljavrti svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5,10in22, tube po9in 14
Celie
" Ob priliki današnjega praznika Vidovega dne bo ol> 8 dopoldne n celjski opatijski cerkvi slovesno žalno-opravilo /u vse, ki so dali svoje življenje junaško na oltar svobode našega naroda. Sv. opravila se udeleži vojaštvo in predstavniki vseh celjskih oblasti jn javnih korporacij. Ob o dopoldne l>q spominska svečanost na Glaziji. Rezervne častnike opozarjamo. da so v zmislu zakona dolžni prisostvovati opravilu v cerkvi in ua Glaziji ali pu podali komandantu mesta / razlogi podprto opra-v ičilo.
& Na glasbeni šoli Glasbene Matice v Celju se zaključi šolsko leto-danes na Vidov dan z razdelitvijo letnih šolskih spričeval. Vpisovanje za vse glasbene instrumente in predmete bo t. septembra v ravnateljstvu, Slomškov trg št. 10. I. kamor se lahko pa vsak čas pošljejo tudj pismene prijave gojencev. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
& Z avtobusom v Logarsko dolino. Včeraj je pričel obratovati na progi Celje—Logarska dolina mestni avtobus. Vozil bo do nadaljnjega stalno vsnk dan. Iz Olja odhaja r** prihodu vseh vlakov in avtobusov ob 15.15. vozi skozi Mozirje ob 17.40 in prispe v Logarsko dolino ob 11.45. I/. Logarske doline bo odhajal ob 4.55 zjutraj, vozil skozi Mozirje ob 6.52 in prispe v Celje ob 8.25. Vožnja iz Celja v Logarsko dolino stane Din 55, v Solčavo pa Din 51).
er Zrelostni izpiti na tukajšnji državni realni gimnaziji so sc pod predsedstvom ministrskega odposlanca univ. prof. dr. Nikole Ra-dojčiča i/. Ljubljane vršili prošli teden. Med 19 kandidati je bil I ustnega izpita oproščen. 11 jih je izpit |>oložiilo, 7 pu jih je bilo reprobi-runili. 2 za eno leto, 5 pa za 5 mesece. Izpit so položili: Ivan Dolluir. Karel llereog. France Ja-ger. Boris Jagodič. Adolf Jukhel. Ivan Likar. Fvgen Marek (oproščen). Marjan Medvešček, Ivan Možina, Milica Petič, F'rane Pinter in Ivan
librana vina
2(M) lil. črna in belu. letniki 1921. 1924. 192* in 1929, silvanec. bil rgiintlec, rizling, rulandec. muškat, en bloc ali tudi \ manjših količinah poceni naprodaj. Naslov v upravi Zcitung« v Celju.
Deutsche
Žličar. Pozornost vzbuja visoko število rep robi ran i h kandidatov.
& Izlet celjskega Kot. prosvetnega društva v Rogaško Slatino. Člani pevskega zbora odidejo jutri, 29. juniju na Slatino z v lakom ob 7.44. Pri Sv . Križu poje zbor med pozno službo božjo. Skupni obed bo v restavraciji Julija Ogrizek na Slatini. Ob 5 popoldne se vrši v Društvenem domu pri Sv. Križu predavanje o slovenski Ijmclski pe,smi in potc.ni koncert s programom, ki je z tijini zbor že v Celju dvakrat uspešno nastopil. Izleta naj se udeleže tudi drugi člani našega društva. Ako gen. direkcija drž. železnic dovoli znižano vožnjo, dobe vsi udeleženci potrebne izkaznice. Kdor se nc more peljati i/. Celja zjutraj, naj se posluži vlaka ob 9.48 ali pa avtobusa ob 12.50. Brzovlak s Slatino mirna zveze. Vrnemo se zvečer ob 17.58 z vlakom ali pa z avtobusi. Ker je za vse udobnosti dovolj poskrbljeno, naj se nihče ne ustraši skupnega izleta. Več nas bo. bolje bo!
Plttf
Bralno druitro Rogoznica je na občnem zboru sklenilo preurediti in povečati knjižnico ter nabaviti nove knjige. — Društvo šteje 58 agilnih članov in je priredilo lani 5 gledaliških predstav. Na čelu društva je z malimi spremembami ostal dosedanji odbor,
V necelfo 6. julija priredi bralno društvo Podvinci na vrtu posestnika g. Pihlerja Medvedovo gledališko igro »Stari in mladi«.
Nevihta. V sredo popoldne se je naenkrat stemnilo in po vsem ptujskem okraju je razsajala nevihta. K sreči se je vlila le ploha dežja, drugih elementarnih nezgod ni bilo.
Iz gradbenega gibanja. G. Kos«ar je dal svoj hotel prebeliti in preurediti sobe za prenočišča ter ostale prostore.
Novo mesto
Nesreča. Rom Franc iz Okrilja pri Planini je vozil trame iz hoste domov. Ko pa hoče na nekem ovinku prijeti konja za uzdo. ga zgrabi konj tako močno za roko, da mu napravi veliko rano. Sedaj se zdravi v bolnišnici v Kandiji.
UmrU je v Novem meslu 24. junija 80letna K 1 e m e n č i č Ana. N. v m. p.!
Škropilni avto si je nabavila naša mestna občina. Pripeljan je bit v Novo mesto že 10. t. m. zvečer in drugi dan so ga takoj poizkusili in škrope
m sedaj z njim. Avto je izdelala tvrdka Griif in Scblteft, Dunal-Wlen, dobavil pa ga je zastopnik
omenjene tvrdke g. Jožo Bohinc v Ljubljani in je »tal 240.000 Din. škropi s treh strani, le rezervoar je premajhen; drli namreč samo 2200 J vode. Avto Ima na zadnjem koncu tudi gasilsko pripravo. Prosimo pa še, da bi » tem avlom vsaj včasih poškropili tudi druge večje ulice, ne samo glavne cest?, ki tečejo »kozi mesto.
Kranj
Peter Graselii — čaitni meščan kranjski.
Kranj, 27. junijja.
Občinski svet mesta Kranja se je danes ob ti popoldne sestal k kratki občinski jieji, na kateri se je na predlog občinskega starešinstva soglasno imenoval z« častnega občana g. Peter Graselii, kranjski rojak, kf bo jutri slavil jubilej svoje 90 letnice. To imenovanje naj bo skromna zahvala za njegove zasluge, ki si jih je stekel v času ležkih nacionalnih borb s prevladujočim nemškim elementom. Zupan g. Pire je takoj po sklepu seje brzojavno sporočil g. jubilantu Častno' imenovanje in mu tudi poslal brzojavne časlitke.
Gimnazijska razstava. Drž. gimnazija v Kranju priredi te dni razstavo dijaških izdelkov. Razstava je odprta danes '28. t. m. od 10 dalje, 'jutri pa cel dan. Razstavo priporočamo v poset.
Dev. Marija v Polja
Prvo sveto obhajilo v D. M. v Polju. Na dan
sv. Alojzija se je v D. M. v Polju vršilo prvo sveto obhajilo. Matere se čutimo primorane izreči naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so oskrbeli za obhajilo, samo vzoren red in za to, da so našim malčkom po sv. obhajilu priredili veselje in se jim je dalo zajtrk, popoldne pa še juiino. Prirejena je bila ludi mala igra, pri kateri so sodelovali naši prvoobhajanci. — Skratka: priznati moramo, da Je bilo za gv. obhajilo vse kar najskrbnejše pripravljeno in vzorno urejeno, za kar gre hvala v prvi vrsti g. katehetu Sladinu in gdč. učiteljici Heršmanovi, pa ludi vsem ostalim, ki so k prireditvi prispevali v kakršnikoli obliki. Vsem se najtopleje zahvaljujemo in pripomnimo še to, da talcega prvega sv. obhajila, kakor je bilo letos, v D. M. v Polju še ni bilo.
Procesija Sv. Rešnjega Telesa se Je izvršila leto« prvič ob polnoštevilni udeležbi šolskih otrok, med letni veliko belo oblečenih s svečami v rokah. Se povsod pozna velika vnema našega mladino-ljuba. Pogrešali pa smo leto« zastave in godbe Prosvetnega društva, to pa zato, ker je večina godbenikov bilo zaposlenih v vevški papirnici, kakor tudi mnogo delavstva; kar ne dela čast upravi papirnice, da se tako tepta verski čut našega ljudstva. Ni še dolgo tega, ko so morali na delavnike praznovati, Malo več takta prosimo v bodoče.
Smrtna kosa. Umrl je 22. junija in bil dne 24. pokopan posestnik Jože Podgoršek (vulgo Matu«) iz Vevč. Umrli je bil skrben gospodar, blag značaj, praktičen katoličan, tretjerednik. Pred dvemi leti mu je umrla žena, sestra duhovnika Salezijanca. Zapušča več krščansko vzgojenih otrok. Dne '25. junija pa smo položili k večnemu počitku v ljubljanski bolnišnici umrlo gospo Rešelc, soprogo strojevodje v Vevčah. Tudi rajnica je bila blagega značaja, usmiljena do revežev, velika podpornica naših društev. Vsi ti jo bodo zelo pogrešali. Naj ji dobra dela poplača usmiljeni Bog. Pogreb se je vršil z zastavo In godbo Prosvetnega društva in je pokazal, kako jc bila spoštovana. — Počivajta v Bogu blaga značaja. Preoslalim svojcem naše iskreno sožalje.
Cerkveni vestnih
Letošnji uovomainiki
V nedeljo, na praznik sv, Petra ln Pavla ajutraj bodo v tukajšnji stolnici posvečeni * mašnike naslednji gospodje:
B e n e d i k Valentin, G a u d e Bogomir,
Košir Jožef, S e d e j Janko, Petri? Anton, Pip p Viljem, Skvarča Stanislav in Starec Maks.
*
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno oobožnost v četrtek 3. Julija v urSti-linski cerkvi. Ob 3. url bo prva sv. maša, ob pol S. uri bo pridiga in ob 6. url bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. ReSnjega Telesa, tla se udeleie evharistične pobožnosli v uršulinski cerkvi.
Praznik presv. Srca v cerkvi «v; Jeiela r nedeljo 8S. t. m. Ob 8 slovesna maša. Zvečer ob pol 8 procesija z Najsvetejšim, ki bo ves dan Izpostavljeno v po čaščenje In zadoščenje. Popolni odpustek kakor na porcijunkulo dobe verniki v nedeljo tn na predvečer pri vsakem obisku cerkve, ako molijo nekaj po namenu sv. očeta.
Kongregaelja ia gespe pri sv. Jotefti ima dne 2. julija sv. meso ob 7 na Rožniku.
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani. V nedeljo slovesno praznovanje praznika presv. Srca Jezusovega. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa so-lemnis v C, zl. Ig. Mitterer, ofert. Improperius, zl. p. H. Sattner; po maši: himna Kristusu Kralju, zl. V. Vodopivec. Vse skladbe spremlja oddelek orkestra dravske divizije.
it društvenega življenja
Kat društvu rokodelskih pomočnikov mo ob
751etnem jubileju darovali deloma kot preplačik> za »Jubilejni zbornike Gospa Angel« ČeSnOvar, goslilničarka In posestnica, 300 Din; g. Ferdo F«, renz, kleparski mojster in predsednik Obrtniško-stavbne zadruge, 200 Din, ln preč. g. dr Ivan Zor*, univ. profesor v p., 100 Din. Bog povrni vsem dobrotnikom in jim obudi obilo posnemovalcev!
Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani priredi v nedeljo 29. t. m. izlet v 6t. Vid nad Ljubljano. Zbirališče ob 4 popoldne pri Cebavu, K številni udeležbi vabi — odbor.
Moteklub »Ljubljana«. V nedeljo dne 29. t. m. Izlet na Kofce nad Trfičem. Z motorji do Ankeleta pri Sv. Ani, nato pešizlet na Kofce ca. 2 url peS-hoda. Oprema turistovska. Po članih vpeljani gosti vabljeni. Start ob 5. uri zjutraj Izpred kavarne »Evropa«. — Odbor.
Nararje. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo 29. t. m. ob 3 popoldne v Društvenem domu igro »Živa pokopana*. Igr« je lepa. Vsi prijatelji prosvete uljudno vabljeni.
Gasila« društvo Jeiira priredi 0. juliju veselico na Ježicl na vrtu posestnika Erjavca. Preskrbljeno bo z vsakovrstnimi jedili in dobro vinsko kapljico. Sodeluje viška godba. N« veselo svidenje!
Trgovsko ieguanje, ki ga priredi pevsko društvo jKrakovo-Traevo« v nedelje dne 89, t. m. na vrtnih prostorih gostilne Kolezije (pri Pelcu) obeta kakor vsako leto tudi letos obilo zabave in razvedrila. Preskrbljeno bo za jedačo ln pijačo. Velik plesni prostor bo pripomogel, da pridejo tudi plesalci in plesalke na svoj račun. Zalo vsi v Kolezijo na proslavo trnovskega žegnanja.
Učni uspehi na naših srednjih šolah koncem šolskega teta 1929—30
Zavod	Skupno število učencev koncem šol. leta	Skupno število učenk koncem šol. leta	Šlevilo učenk v odstotkih	Izdelali so									Skupno je izdelalo			Ponavljalni izpit imajo iz enega ali dveh predmetov			Niso izdelali			Redovani niso bili		
				odlično			prav dobro			dobro														
				v s IV 3	učenke	'e? O. 3 01	učenci	S I 1	skupaj %	učenci	4» -S 9 >!J	skupaj %	učenci	m u a 9 >o 3	skupaj %	učenci	učenke	skupaj %	učenci	učenke i	skupaj %	it učenci --J.	S a <u 3	e. 2 M 00
Humanistična gimnazija v Ljubljani......	615	93	1314	46	13	8-33	169 ! 29 ! 27-97 1 i			211	27	33-62	426	69	69-92	140	15	21-89	46	8	7-63	3	1	0-56
Humanistična gimnazija v Mariboru*......	581	87	1302	81		1213	1 | 182 | — I 27'23 t 1 i 1			173 __ ™	—	25-89	438	—	65-27	132	—	19-76	94 9	—	14 07	6	-	0-86
Humanistična gimnazija v Št. Vidu......	278	—	—	37	—	13-30	114	i — 14i-oi:			—	28-42	230	—	87 73	38	—	1367		—	323	1	-	0-37
II. drž. realna gimnazija v Ljubljani......	378 464	434	53 44	13	38	5-fi7	112	115	3165	145	1M	3461	270	314	7193	72	81	18-84	33	nn O t	8-62	2	2	049
III. drž. realna gimnazija v Ljubljani , . , . .		—	—	31	—	008	125	—	2694 1	139	J.	2906	295	—	6358	98	—	21T2	68	—	14-22	5	—	1-08
Ženska realna gimnazija v Ljubljani......	• —	639	100	—	47	7-35	—	152	23-75 ! 1		229	35-84	—	428	6698	—	128 ! -0 03 1		—	76	H-89 3-60	—	7	110
Realna gimnazija v Kranju.........	275	109	28-39	18	14	833	89	31	3125	91	40	3411	.198	85	7369	50	17	17-45	26	7		1	—	0-26
Realna gimnazija v Kočevju.........	251	49	10-33	4	1	166	45	14	1967	110	18	4267	159	33 67	64- -	45	7	17-33	42	11	1767 13-98 9-41	3	—	P-0'53
Realna gimnazija v Novem mestu.......	289	90	23-75	17	6	607	47	28	1979	109	33	3747	173		6333	69	15	2216	45	8		2	—	
	428	114	2103	30 12	19	004	105	41	26-94	153! 31 1		3395	288	91	69-93	94	15	'2011	43	8		1	—	0-18
Realna gimnazija v Ptuju .........	270	62	18-07		2	4-22	45	14	1777	101	1:1 23	3735	158	39	59-34	71	15	25 90	41	6	1416	—	o •j	0-60
																								
	780	14	1 70	29	— ■	365	144	6	1889	282	8	36-52	455	14	5906	214	—	26 95	110	—	13 85	1	—	0-13
Realka v Mariboru............	473	113	19-28	19	10	495	106	47	2628	220	34	4334	345	91	7457	96	19	1963	32	3	5 17	—	—	-
Državno moško učiteljišče v Ljubljani.....	169	_	—	3	___	1 77	64		3787	50	_	2959	117		69-23	47		27-81	1	, ,	0-59	4	___	2'3J
																								
Državno žensko učiteljišče v Ljubljani.....	—	257	100	—	9	3-50	—	142	55 25	—	67	2608	—	218	8483	—	32	12-45	—	3	117	—	4	1-55
Zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani	■ —	60	100	—	—	—	—	21	35-	—	31	5167	—	52	8667	—	8	1333	—	—	—	' —	—	
Zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Žkofji Loki	—	50	100	—	5	10-	—	31	62-	—	11	22-	—	47	94-	—	2	4 —	—	1	2 —	—	—	—
Državno moško učiteljišče v Mariboru.....	178	—	—	5	—	281	56	—	3146	107	—	| 6011	168	—	94 38	10	__	562	—	—	—	—	—	—
Državno žensko učiteljišče v Mariboru ......	—	281	100	—	6	2 14	-	129	45'91	—	91	3238	—	226	80 43	—	49	17-44	—	1	035	—	5	1-78
Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester t Mariboru	—	181	100	—	10	763	-	99	75-57	—	10	j 7-63	—	119 ( 90-83		—	12	9 16	—	—	—	—	—	—
• Podatkov za učenke nismo mogli pravočasno dobili.																								
** Nam na prošnjo ni dala na razpolago podatkov.
ZJUTPA3 za
izkuhavanjs
šchichtovo TERPENTIN0V0 MILO
pa je pranje gotovo!
9 svetnikov
iz Družbe Jezusove
Tzredno sveto leto ob priliki svojega zlatomaš-niškega jubileja želi sv. oče Pij XI. slovesno skleniti in venčati s tem, da proglasi danes, na praznik svetih prvakov Petra in Pavla, za svetnike 10 redovnikov: frančiškana bi. o. Teofila da Corte in 9 jezuitov.
Sv. Robert Bellarmin, kardinal
Kakor je gospod 13og obudil v začetku svete Cerkve učene in svete može, ki so branili Cerkev in ohranili njen nauk cist paganskih zmot, tako je poklical na bojišče svete in učene može tudi v 10. stoletju, ko so nameravali krivoverci izpodkopali sveti veri temelje in uničiti Cerkev. Eden od velikanov, prvoboriteljev in stebrov Cerkve v tej dobi je kardinal Bellarmin.
Rodil sc je v toskanskem mestecu Montepul-ciano 4. okt. 1542. Izredno nadarjenega 14 letnega dečka pošlje oče.na jezuitski kolegij v istem mestu. Po borbah za poklic stopi Kobert kot 18 letni mladenič v Družbo Jezusovo. Že za časa svojih študij v Florenci in Padovi je zaslovel kot propovednik. V svojem 28. letu je bil posvečen v mašnika; takoj nato je nastopil službo profesorja bogoslovja v kolegiju v Louvainu.
Takrat ustanovi jezuitski general kot branik zoper protestantske napade na Cerkev v rimskem kolegiju posebno učno stoiico za predavanja o spornih vprašanjih katoličanov in protestantov ter jo izroči o. Bellarminu. Kmalu je učenjak zaslovel po vsej Evropi. Njegova predavanja so tiskali in širili. Izdajal je sveto pismo in dela sv. očetov in deloval v raznih kongregacijah papeškega dvora.
Nekaj let je bil hkrati duhovni voditelj mladih jezuitov v rimskem kolegiju. Tu je vzgajal med drugimi tudi sv. Alojzija. Ko je postal nato rektor rimskega kolegija, je^bil kot preti stojnij; zel^ ponižen in Ijubeznjiv.
Papež Klemen VIII. ga imenuje proti njegovi volji za kardinala in nato za nadškofa v Kapui. Umel je pridobiti srca ljudstva in duhovščine; silno so ga ljubili. Tu ga pokliče sv. oče zopet v Rim. Odslej deluje Bellarmin v več papeških kongregacijah, preosnuje nekatere redove, piše knjige in pisma, kako naj vladajo škofje in krščanski vladarji.
Kot 80 letni starček se Bellarmin odpove visoki službi ter se vrne v mir in tihoto rimskega noviciata Družbe Jezusove, da se kot redovnik pripravna svojo smrt. Umrl je 7. okt. 1621, potem ko je kleče prejel sveto popotnico.
Po njegovi smrti se je zgodilo dovolj čudežev, toda deloma so veliki zgodovinski dogodki, deloma pa tudi svetnikovi nasprotniki preprečilii njegovo proglasitev za blaženega. To je izvršil 18. maja 1923 šele sedanji sv. oče Pij XI., ki bo danes proglasil bi. Bellarmina za svetnika.
Sv. kanadski mučenci
V Kanadi, kjer so danes cvetoče katoliške Škofije, so prebivali še pred manj kot 300 leti divji Huronci in Irokezi. Kot prvi misijonarji so prišli med ta dva divja naroda oo. frančiškani Čini je bila ustanovljena Družba Jezusova, so šli v Kanado tudi jezuiti že v prvi polovici 16. stoletja. Med jezuiti, ki so se oglasili za Kanado, je bilo tudi naših osem mučencev, Francozov, šest patTov: Izak Jogues, Janez de Brebeuf, Natal Cha-banel, Anton Daniel, Karel Garnier, Gabrijel La-lement in dva brata laika: Rene Goupil in Janez Lalande.
Jezuiti so želi takoj v začetku lepe uspehe; velik del Huroncev se je pokristjanil. Toda sosedni divji Irokezi so radi tega Huronce in njih misijonarje sovražili ter so sklenili, da bodo vse po-kristjanjene Huronce pobili. Tako je prišlo do mnogih napadov in bitk med obema plemenoma. Posebno so se Irokezi znosili nad misijonarji, kadar so katerega ujeli. Med temi je bilo naših osem mučencev. Umrli so vsi mučeniške smrti med letoma 1642. in 1649.
Najstrašneje so mučili o. Brebeufa 1. 1946. Brž ko ga ujamejo, ga privežejo na kol. ga žgo z gorečimi bakljami po vsem telesu. Hrabri m oz bodri sredi muk krščanske Huronce krog sebe. Zdaj mu od režejo ustnice, prebadajo grlo z razbeljenimi železi, a ker pater tudi to muko junaško prenaša, mu iztrgajo srce, ki ga eden od divjakov pogoltne, meneč v svojem poganskem praznoverju, da bo tudi on odslej tak junak.
Na dan sv. Alojzija, 21. junija v svetem letu 1925 je vseh osem mučencev prištel sveti oče Pij XI. blaženim. Kmalu po beatifikaciji je več oseb na priprošnjo blaženih mučencev ozdravelo. Dva od teh čudežev so strogo natančno preiskati in v treh rimskih kongregacijah proučili, in letos 14. maja je sv. oče izjavil in objavil, da se more varno in brez skrbi pripraviti slovesna kanoniza-cija mučencev. Tako bo danes sv. oče vseh osem kanadskih mučencev hkrati s kardinalom Bellar-iuinom in o. Teofilom da Corte iz reda sv. Frančiška v baziliki sv. Petra v Rimu slovesno proglasil za svetnike. Ob priliki bomo pozneje tudi v Ljubljani na oltarjih počastili nove svete može, ki pričajo svetu, kako so današnjo obilno duhovno žetev v Kanadi rodile — žrtve prvenke svetih kanadskih mučencev.
y*
Zena globoke misli
(Dr. Ksenija Atanasijevič: Filozofski fragmenti, knjiga druga, samozaložba, Beograd 1030., 240 str.,
30 Din.)
Odkrilo moram reči: prijetna knjiga. Za vsakogar, ki notranje količkaj aktivneje živi, ki ga zanima svet duhovnih vrednot in ki z mislijo bredc dlje kot mu seže drobno telesno oko. Tem prijetnejša še za one, ki so se v poznanju filozofskih sistemov više povzpeli. Za one prve bo knjiga Atanasijevi-ceve (če ne v celoti, pa vsaj v prijemljivejših odlomkih), odkritje, za druge impulzivno doživetje, odraz izklesane in skrajno samožive osebnosti, morda ogledalo, v katerem bodo globoko nekje našli same sebe z doživetimi prevarami in najglobljimi spoznanji.
Ksenija Atanasijevičeva se je učila pri Brani-slavu Petronijeviču. Toda danes že prav malo njegovih vplivov odseva iž nje. Leto za letom se bolj ločuje od njegovega nekam nepraktičnega, neživ-ljenjskega sistema in postaja od knjige do knjige odkritosrčnejša in sainoniklejša. Tako je druga, nedavno izšla knjiga njenih »Filozofskih fragmentov daleč individualnejša ko prva. Avtorica jo je široko raztegnila in je prostorno za tretjino večja od prve. Dočim se vprvi bavi s problemi metafizike, je v drugem segla po morda manj abstraktni snovi in v dveh obsežnih oddelkih z naslovom »Etički od-lomci« rešuje probleme iz področja etike. Razmišljanja in zaključki o psihoanalitiki, ki jih je pisateljica firvctno nameravala izdati skupaj z »Etičnimi odlomki«, so morali radi obsežnosti knjige iz-ostati. Izšli bodo kot tretja knjiga »Filozofskih fragmentov.«
V prvem delu knjige govori o človeku in osebnosti (sir. 1—59) in stališču ki naj bi ga človek zavzel do tosvetskih pojavov, ali da se bolje izrazim, do bitij in stvari, s katerimi se kot družabno bitje nujno srečuje (70—174). Sicer pa avlorica ni strogo po istovrstnosti nanizala te zdaj krajše zdai daljjeJragirrf te, ampak jih obravna v .valovili črti in mešano. V naslednjih odstavkih bom nekaj vsaj zame najfcjlj mikavnih in svojevrstnih sentcnc podal iz izvirnika.
»Etičnije je nepromišljeno i plahovito učiniti zlo, nego svesno i posle mnogo razmišljanja ne učiniti dobro« (str. 11). »Covek se teško snalazi. ako nema dovoljno ograničenosti da se pokori nametlji-vini uputstvima, ni dovolino iačine da im se od-upre, ni dovoljno pameti da ih nadmudri i izigra« (str. 70). »Naša čestitost i naša najbolja vrednost dolaze, možda, do najjastiiicga izraza onda, kad otvoreno i radosno priznamo da ic neko nad nama« (str. 30). Posebej sem si zapomnil sledečo konsta-tacijo: »Kod svesnih i jakih ljudi ono šlo se mora pada ujedno (se krije) sa onim šfo se može« Cstr. 09).
Na mnogih mestih sem zasledil klice Knežcvi-čeve fragmentarične filozofije ("»Misli«), Samo da jih Atanasijevičeva tuintam okrene na svoj mlin. Celo njegov čisto zunanji, stilistični vpliv se ji na nekaj straneh pozna.
Atanasijevičeva si je v prvi in še boli v tej drugi knjigi »Filozofskih fragmentov« zgradila komplicirano in do minucioznosti izdelano stavbo svoje praktične filozofije. Poudarjam »svoje« in »praktične«, ker dasi je njena knjiga pisana za vsakogar. ne bodo mogli vsi, ki io bodo presnavliali v sebi, končno sprejeti njenih včasih tako postranskih in morda le zanjo osebno ugodnih rešitev in zaključkov. Prav zato pa, ker more la filozofski sistem v organski celoti veljati le za redke posameznike, ki ga pa tudi ne bodo v vsej širokosti aplicirali nase. sledi logičen zaključek, da ta filozofija ni praktična v vseh ozirih, ampak sti določivni besedi »svoi« in »praktičen« v tesni medsebojni zvezi.
Par zakliučkov te njene »praktične filozofije«: »Prvi uslov (pogoj) da nam se digne cena kod budi ieste da budemo prema niima bezobzirni, dosledno i bez ustupaka« (str. 79). »Nišfa ni je tako promašeno (pogrešeno) i beskorisno kao kajanje. Jedino još osveta« (str. 170). »Pitanje šta o nama drugi misle, ne treba nikad da se pojavi u našoj svesti« (str. 129).
Zelo mnogo polaga Atanasijevičeva na molčečnost in zaprtost v samega sebe. Takole pravi: »Valja otisnuti svakoga, od koga preti opasnost da se uvuče u naš život. Reči svoiu nameru (izdati načrt), znači osujetiti je (onemogočili). Gospodari smo situciie, kad svi od nas odu nentoljene radozna-losti« (str. 95). Ona namreč zahteva izdelano osebnost, ki sama sebi zadostuje. S tem pa zadeva v potrebo in dolžnost človeka kot sociialneea bitja. Tu bi omenil njeno (čisto Cankarjevo) podobo o »za-klenjeni kamrici« (str. 97). Sicer je pa koncem koncev zelo resnično, da »ljudi nisu u stanju da razume-ju našu otvorenost, ali če zato biti sposobni da pobožno zadrže našu laž« (str. 94). Molčečnost, pravi, je »najpriporočljivejša stvar, ključ za vsaki uspeh in pot k mini« (str. 113). Po teh in mnogih podobnih zakliučkih ie jasno, da Atanasijevičeva živi iz naše dobe, jo dobro pozna in ilustrira in je zato tem sprejemljivejša.
Cisto Kneževifeva je misel: »Iz raslojanja (oddaljenosti) se ne samo preglednije vidi, nego se i pouzdanije misli« (str. 121).
Kot pozitivno vrednost moram naglasiti, da se pisateljici skoraj nikjer ne pozna ženskost.
Zapomniti si velja še naslednje reke: »Do-sližno ie samo ono Sto ostaje uobručeno osečanjem mere (148). Najoveštallja zloupolreba rečima: go-inilati superlative radi toga da se opišu čiste osrednjosU (110). Treba hrabro da iščistimo od obmana svoju zavisnost od drugih (163). Kad smo polcenjenL onda Je plus u našim rukama. onda smo, zaceiv, lui naduločui (105). Izvanredno je
] zadovoljstvo iči nepozmit i nez.ipažen, i biti da-I leko od sviju, i od dobrih, i od rdavih (130). Pi-i tanje, šta o nama drugi misle, ne treba nikad da ; se pojavi u našoj svesti (129). Ono što ne smemo da ispoljimo (pokažemo), a što ne možemo da uništimo, moramo da zabravitno (zaklenemo) u sebe- (102).
Kako možat je odstavek na str. 22: 'Slabi i nemočni vredm.u smisao za lepo. Snaga (moč) je estetična. Ne samo bedno, nego još pre ružno izgledaju ljudi koji nijedno svoje uverenje ne smeju da kažu, bez zaziranja šla če na lo reči oni nad njima.
V drugem delu >Eličnili odlomkovc (str. 177 do 240) je še mnogo manj suhega teoretiziranja.
Zaborav je najbolja odmazdac (povračilo), pravi (str. 183). O večnosti zaključuje, da je »ulešna več simim lini što permanentno trajanje sadrži u sebi sve mogočnosti (str. 186). Ideje o Bogu, večnosti, neskončnosti, rešitvi duše pravi, da so .»f»desno ueodoljive< (str. 186). Delo ji je rešitev iz mnogih skušnjav. Na str. 201 pravi: -»Zaposlenost jeste još i najbolja odbrana svih svetskih propin a-nja . O prijateljstvu misli lako-le: »Prijateljstvo je od izvanredno tankoga tkiva, i zato je neoslvar-jjivo nastaviti (nadaljevati ga, kad se jedilom prekine. Kao zakrpljena svečana hal ina od tanke materije i ono vred i samo kad je celo« (str. '203). O družbi: >Društvo (družba) nebliskih odvlači nas daleko od našega jezgra; boravljenje u prijalelj-skome utočištu vrača nas »opstvenoj duši' (str 205). 0 vesti: »Savest cslaje jedina i najbolja orientacija za naše delan e (str. 211). Zunanje zastrt, ali zelo resničen je stavek: »Melodije sa variacijama nisu visoka muzika« (str. 220).
; Kljub vrdnemu in vedneinu poudarjanju molita zmožnosti-«lo\«ka,. ob . koncu vendar prizna, da mi mrtvačkoj ili svetiteljskoj dotraialosti svečano" priznamo kako smo nejaki, da hitno popra-| vimo lok zcnialjskih stvari, i polažemo oruze* j (str. 240).
Druga knjiga »Filozofskih fragmentov je uspel zbornik duhovnih resnic; nekatere so na več načinov povedane in je s te strani knjiga nekim široka. Ksenija Atanasijevič je v njej kristalizirala človeka v raznih situacijah in subekliv-110 zamišljeno. Posebno privlačen je pisnteljičin stil, široka skala izražanja in zato rela vrsta novih doslej v srbščini še nerabljenih besednih sestav (grupacij).
S'epr pa knjiga zasluži, da eden naših poklicnih filozofskih kritikov napiše obsežno ocrno o njej.
Belgrad, 19. junija 1930.
Tone Potokar.
Nemški glasovi o Ivanu Cankarju
Kritični mesečnik »Literarischer Handvveiserc, ki ga izdaja Herderjeva založba v Freiburgu i. B., prinaša oceno o obeh pri Nielhammerju na Dunaju j v nemščini izišlih izborih Cankarjevih del. O j »Hlapcu Jerneju« piše. Josef Leo Seifert: j Slovenski pesnik Ivan Cankar (1876—1918) spada i brez dvoma med velike pesnike slovanstva in nje-| gova dela vsebujejo mnogo nepozabnih prizorov. ! Njegova tragika pa je v tem, da je — sin globoko ; vernih malih ljudi — zašel kot študent na Dunaju i pod vpliv socializma in da ga trpljenje, ki ga je moral prestati, ni izčistilo kakor Dostojevskega, marveč da se je v svoji trmi začel zaletavati v Boga, kar je njegovemu pesniškemu delu prizadelo mnogo škode, jtlapec Jernej, junak njegove najbolj znane povesli, ki je delal 40 let na kmetiji, išče pri vseh instancah, ko ga mladi gospodar zapodi, svoje ipraviceT — celo do cesarja gre, pred katerega ga seveda policija ne pusti. Tedaj pa obupa nad Bogom, zažge kmetijo in razkačeni kmetje vržejo njega samega v plamene. Za svojo - pravico« pa smatra Jernej to, da pripada posestvo njemu in ne mlademu gespodarju in da ima o n odločali, kdo sme gospodariti. — Trpinčeni in obupani pesnikov duh si daje duška v zasmehovanju krščanstva in njegovih jiredstavnikov, tako n. pr. v povesti župnikovega sina Polikarpa in njega maščevanju na svojem duhovnem očetu, ki se človeku zdi kakor peklenska vizija.
Kljub temu moramo to knjigo priporočili baš katoliškim krogom, ker ulegno postati marsikateremu brezskrbnemu in mlačnemu katoliku me-mento, da je Ireba ludi v resnici v življenju krščanstvo resno upoštevati. Prevod je izvrsten.«:
O »Hiši Marije Pomočnice« piše v isti reviji J o s e p h Albert: »Slovenec Ivan Cankar je umrl po trdi mladosti in mnogih udarcih usode kmalu po svetovni vojni v starosti -10 let. Povest, ki jo oznanja naslov le knjige, hoče prikazati pre-maganje nečistega sveta na življenju otrok, ki so neozdravljivo bolni ler v bolnišnici hrepeneče in veselo pričakujejo smrti. V svojem koprnenju po Bogu so skoraj vsi bogatejši nego ljudje, ki prihajajo od zunaj. Izredna jiesniška nadarjenost žari iz tc jiovesli, kakor je njena gradba malo umetniška. V nekaterih slikah stopa čutnosl preveč močno na svitlo. — Drugi del knjige, pod naslovom Moje ž i v 1 j e nj e;:, podaja izvlečke iz pisateljeve mladosti. Tu se razodeva pristni pesnik z vso svojo notranjostjo ter silo in lepoto jezika. Ti listi nimajo primere v vsem novejšem evropskem slovstvu. Verna preprostost matere zmaga nad vsem znanjem lega svela, tudi nad svojim lastnini, v svetu znanstva ouraščeiiim sinom. Prevod v nemščino je mojstrski.«
R a j k o Vrečer, Savinjska dolina s po. sebnim ozirom na splošno, krajevno in Upravno zgodovino v besedi in sliki. Samozaložba. Žalec 1930. Tiskala tiskarna Brata Rodč & Martinčič v Celju. 270 str. 40 Din.
Žalski nadučitelj R. Vrečer jc poiskal po raznih tiskanih in rokopisnih virih vsa poročila, katera se ozirajo na Savinjsko dolino, je tista zbral, uredil in v pričujoči knjigi izdal. Razdelil pa je snov v štiri dele — kakor je že v naslovu knjige označeno —: I. Splošni zgodovinski oris (str. 1—33). Obsega zgodovino Savinjske doline od predzgodovinske dobe do najnovejšega časa. Za večino bralcev bo nov opis rimskega vojaškega taborišča na Ločici pri Polzeli (5—9) s 4 slikami. — II. Kronika Savinjskih občin. Je popis 18 občin v Savinjski dolini po abecednem redu — brez Celja. Omenja kratko zgodovinski opis občine, župne cerkve, vrsto župnikov od začetka 19. stoletja, vrsto znanih županov, zgodovino šol v iup-niji, opis gradov in drugih zanimivosti, kolikor je ravno našel v virih ali jih ie sam znal. Obseg posameznih občin kajpada ni enak. Saj tudi ni bilo povsod gradivo enako obilno. Mislim, največja zasluga dela je ravno šolska zgodovina; njegovi stanovski tovariši so mu dali vse gradivo na razpolago. Ta del obsega str. 35 do 242. — III. Upravna in gospodarska zgodovina (str. 243—262). Razpravlja o upravah posameznih dob od rimskega časa do sedaj, pripadnost Savinjske doline k posameznim upravnim ednotam, gospodarske in živ-ljenske razmere v raznih časih. — sledi še dodatek: Iz moje preteklosti, v katerem pisatelj opisuje vse svoje rodbinske razmere, vsakoletna potovanja, svoje službe, sodelovanie pri raznih pevskih in godbenih društvih in končno tudi »vole pisateljevanje. Pri tem dodatku, ki mi nehote sili v pero Prešernove besede: »Kaj pa ie tebe treba bilo...«, pa nam zamolči — iz. sramežljivosti? — svoj roi<lni dan in lelo rojstva. Knjigo krasi tudi 50 slik raznih gradov itd. po Vipcherju in novejših posnetkih, nekatere so v tci knjigi prvič obelodanjene. Knjiga bo gotovo našla mnogo prijateljev v Saviniski dolini. — S tem bi bila moja naloga končana, ko bi me vest ne silila vsaj k opazki: Avtor ni bil vedno srečen pri izbiri svojih virov, in ie delal s preveliko naglico. Vseh n: pak vsled tega nc morem in maram tukai naštevati. Pisatelj n. pr. zastopa še vedno že davno ovrženo bajko, da ie panonski knez Pribina imel svojo kneževino v Saviniski dolini. Zato pa vkliub večkrat poudarjeni meji med oglejsko in solno-graško škofiio od 1. 811 naprej, Dravi, po kateri je Savinjska dolina pripadala kajpada Ogleju, strašijo po niei sclnograški nadškofje in posvečujejo tukaj cerkve, kakor Petrovče, Žalec, Sv. Rupert itd., ustanovljene po Pribini, Kocelu (16, 19. 35, 45, 111, 114, 174, 194). Iz tc krive podmene še sledijo marsikatere ponesrečene trditve, katerih ne moremo vseh tukaj navajati. — Velika naglica se spozna nc samo v dejstvu, da avtor datira svoje delo na str. 267 s 1. majem 1930, referent pa je knjigo po pošti prejel žc 16. maja, ampak tudi v mnogih tiskovnih pogreških. Teh navaja avtor sam na koncu skorai dve strani, pa še iih je cela kopica ostala! Nekateri zelo motijo. N. pr. str. 17: 505 mesto 605; str. 20: cesar Friderik II., namesto celjski grof Friderik II., kakor stoii sicer na str. 132 pravilno; str. 162: 1147 namesto 1137 itd. Medtem še str. 1.: v Negavi namesto: v Ne-govi ne štejemo med tiskovne pogreške. Potem razna nasprotja. Ali ona mešanica na str. 174: O arhijakonih nima pravega pojma (253)1 — Po našem mnenju bi bil g. Vrečer najboljše napravil, ako bi dovršeni rokopis pustil vsai pol leta ležati. Potem pa bi ga mirno še enkrat pregledal in predelal, ker bi sam še prišel na razne ne-dostatke in tiste popravil. Nato bi šele naj dal delo v tisk in prvi stavek že pridno korigiral. Tako bi sicer drugače lepa knjiga na svoji veljavi izredno mnogo pridobila.
Celje.	A. Ljubša.
*
Jadranski almanah, ki ie prvič izšel 1. 1923. pod uredništvom dr. Lojze Resa, drugič pa 1. 1924. pod uredništvom dr. Janko Kralja, je zdaj izšel ; v tretjič pod uredništvom Rado Bednarika; Gorica, 1930. Prinaša sledeče sestavke: Ivan Rejec, župniki Notranje vrednote kulture so odločile. — Dr. Mirko Rupel: Rezija, Režijam in rezijanščina. — Dr. A. : Kacin: Nov slovenski rokopis iz 15. stoletja. — ' t Franjo Kos: Prebivalstvo Gorice v kasnem srednjem veku. — Rado Bednarik: t Franjo Kos. — Msgr. Arko: Nekdanji socialni položaj idrijskega rudarja. — Filip Terčelj: Prosvetno delo v povojni dobi. — Rado Bednarik: »Mladika«. — Milanoviči Iz istarske kulturne prošlasti. — Josip Rustja: Razvoj zadružništva v Julijski krajini. — Dr. Bercž: Trst — Hamburg. — Dr. Štele: Novo cerkveno slikarstvo v Julijski krajini. — France Gorši: Glasbeno življenje v letib 1924,—1930. — Matija Brav-ničar: Naši glasbeni umetniki v tujini. — Dr. A. Kacin: Slovenski tisk v Italiji od 4. novembra 1918 dalje.
Prva celotna izdajal Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55'— Susosiovanska knjigarna v Ljubij« ni.
Fran Orehek:
Elektrifikacija Slovenije
oziroma pogodba med KDE in MOL.*
Modne novosti
1.	Ensemble iz rjasto-rujuvega krepp caida s kratkimi rokavi; vrlina jopica z ovratnikom iz belega krepp georgette-a in reversjem iz rujavega krepp satina.
2.	Kostum iz kachc fraise barve; jopica z velikim cape-om, ravno krilo z dvostransko položenimi gubami.
3.	Športni kostum l gumbnim obšivom, žepi in usnjenim pasom; krilo položeno v gube.
4.	Cestna obleka iz mandljevo-zelenega l\veeda s profiitimi šivi, gumbnim obrobkom, kletnimi gubami in ovratnikom iz pikee-ja.
5.	in 6. Bratec in sestrica: bela pralna svila s plavjmi pikami in tenuioplavim obšivom; hlačice na gumbe iz temnoplavega platna.
7.	Otroška oblekca iz belega, plsano-vzor-častegu voile-a, zadaj zapeta, vrat, rokavi i» pas obšiti s trakom skladne barve.
8.	Obleka iz pralne svile, bela s črežnjevo, rdečim vzorcem; poševno ukrojen životek in širok obrobek na krilu sta iz črešnjevo-rdečega china-kreppa.
9.	Haljica iz živo pikastega mezlaua z nazobčanim robom, ovratnik in obšivi na rokave-kih iz belega pikee-ja.
10. Poletna obleka v obliki ovoja iz roža-stega china kreppa; krilo spredaj gladko s širokim všitim, v gube položenim deloip, Midaj zvončasle oblike.
Žena na% svojo nalogo ume
Ker sem bil načelnik odseka, ki naj vodi pogajanja med K. U. t'], in M. O. L. podajam v tej zadevi tudi ja/. svojo laiško mnenje. Predvsem pa naj ugotovim nastoppo:
Gospod vseuč. profesor dr. Vidmar je v »Si. i Naroduz dne 22. aprilu t. 1. nu moja izvajanja, ki jili je objavil »Slovenec dne 19. aprila t. 1., zapisal, da z mano ne more debatirati, ker sem laik. Na to mu nisem odgovoril, ker sem si mislit, pride še čas in priložnost, da mu povem nastopno:
Kes je, da sem laik in da se kot lak tudi nikdar nisem in no bom vmešaval v vprašanja, ki so zgolj tehničnega značaja. Glede splošno-goapo-darskih vprašanj pa mislim, da smem istotako imeti •voje mišljenje in o njih razpravljati. Ce sem pa laik, tudi v tem vpogledu po mnenju g. univ. prof. dr. Vidmarja, je tudi njegovo razpravljanje s to strani laično. Tehnik je tehnik. Tehnika iu gospo-apodarslvo pa ni einj in isto.
Toda k stvari:
Dne 13. junija se je v občinskem svetu pričela razprava o vprašanju priključitve Ljubljane na elektrarno v Velenju. Razburjenje veliko! Vsi dnevni časopisi: Jugoslovan , :Slovenec . Jutro«, »SI. Narod , «o imeli dovolj člankov o elektrifikaciji banovine, o priključitvi M. O. L. na Velenje, o go-»podarskih problemih itd. članki se še nadaljujejo in se bodo še nadaljevali, tako trdijo i z vestni, krogi iz raznih taborov. Mnogi članki so bili st\ui—« m dobri, mnogo jih je bilo, ki so bili velika nesmiselnost.
Iz vsega tega prerekanja in pričkanja je pa vendar povzeti eno vodilno misel, da mora izvesti splošno elektrifikacijo lo dravska banovina in da je le ona poklicana v to. Tudi mestna občina ljubljanska sa temu ne protivi in so vsi njeni zastopniki, bodisi v občinskem svetu ali v elektrifi-kactjskem odseku le miselnosti, da je elektrifikacijo izvesti mogoče le banovini in da je le ona v prvi vrsti v to poklicana. Mestna občina pa je kot taka pripravljena z vsemi svojimi močmi podpreti to akcijo, seveda s pridržkom, da ne utrpi gmotne škode. Toda o tem kasneje.
Po razpravi v občinskem svetu jc izšel prvi • članek v Jugoslovanu, dne 15. junija, ki sicer nima j direktne zveze z razpravo v občinskem svetu, pač pa je dotični članek, naslovljen: »T. P. f). je za elektrifikacijo Slovenije , zelo značilen. Članek je povsem točen in pravilen, toda objavljen je bil v času, ko bi si lahko kdo, ki ni o celi zadeva točno poučen, ustvaril napačno mnenje, češ, da obstoji med M: O, L- i" T, P, D. kak dogovor in da vsled tega mestna občina zavrača predloženo pogodbo K. 1). E. članek je, kakor že rečeno, povsem umesten, toda ne ob pravem času objavljen.
17. junija je izšel drugi članek v »Jugoslovanu -., ki zopet obravnava elektrifikacijo vse Slovenije in ki razpravlja, kaj so predlagale K. D. E. M, O. L. Članek se opira na besede, ki sem jih zapisal svoječasno v Slovencu-, češ, da še enkrat ugotavljam, da se ponavljajo enaka predava-nja in raapravljanja vedno le tedaj. kad«, nekaterim ne gre kaj v račun. — Tudi danes stojim na tem stališču. Prav žal mi je pa tudi izreči to, da bi hilo veliko bolje, ko bi vse tc zadeve no priile v taki obliki v javnost, ker to škoduje le namenu samemu.
Po debati v občinskem svetu se je pojavilo mnogo poklicanih in nepoklicanih, ki so razpravljali o elektrifikaciji po časopisih in konec vsega konca je la, da se je javnost s tem popolnoma desorientirala in zbegala.
Poročilo, katerega sta podala g. dr. Fettich-Frankheim in g. inž. Dietricii, zavrača že samo na sebi vsa izvajanja v tem članku.
Nekaj bi pa moral vendarle še k temu pripomniti. K. D. E. se obvezujejo M. O. L. dobavljati električno energijo od koderkoli. Ta pasus pogodbe mi je zelo nesimpatiBen. M.O. L. je pa le pripravljena jemati tok od K. D. E., katerega te bodisi koderkoli same producirajo. Temu besedilu pogodbe se pa protivijo K. D. E. in zakaj, mi ni znano. Bojazen obstoja v lem, da se misli tudi še na nekoga drugega proizvajalca električne energije iu to je Fala. Mestna občina pa noče jemali falskega toka potom posredovalcev. Ce bi ga že morala jemati, ga lahko jemlje direktno in si posredovalno provizijo ali dobiček sama zase pridrži. Tak postopek K. D. E. ne bi bil upravičljiv, kajti če bi se K. D. E. zvezala s Falo, bi bilo isto, kakor če bi se zvezala s Trbovljami. T. P. D., kateri se pravi, da je tuj kapital, jo enaka Fali, ker tudi la je tuj kapital. Jasnost v pogodbi je v prvi vrsti predvsem potrebna. M. O. L. izključuje T. P. D. kakor tudi Falo, torej naj tudi potem K. D. E. poleg T. P. D. izključijo Falo. Ako se to doseže, bode že napravljen prvi korak do zhližanja.
Nadalje mi je ludi nerazumljivo, zakaj se je moralo pri preračunavanju, koliko stane mestno
* Priobčujemo ludi ta prispevek k debati o elektrifikaciji, da se čuje tudi druga plat zvona, v tem slučaju stališče ljubljanske občine. »Slovenec« v tem sporu zasleduje le la cilj, da po svojih močeh pomaga rešiti to velevažno vprašanje na način, ki bo najbolj v korist našemu ljudstvu. — Uredništvo.
občino proizvajanju električnega loka, vzeli za podlago leto 1929, tedaj dobo, ko je me«! na občina proizvajala električni tok * parnimi stroji na zelo drag način. Novi turboagregat bo proizvajal električno energijo mnogo ceneje, kakor se je dognalo po veščakih. Jaz moram to verjeti, ker sem laik. Ako bi mestna občina akceptirala pogodbo v obliki, kakor je predložena in obračunavala na uažin, kakor ja predviden, bi imela dvojne konzumente. Za stare konzumente bi morala lok plačevati po 1.08 Din, novi kemzumenti, kakor zatrjujejo K. D. E., posebno pa induslriia, pa bi dobivali tok po nižji ceni. — To bi ustvarilo dva vrsti občanov.
Da pa je ne mogoče mestni ohčiui delati razliko med občani, Jc umevno.
V Jugoslovanu« z dne 19. junija pojasnjuje celo zadevo sam g. ban ing. Sernec. Vse lepo in pravilno, toda jedro tistega, o čemur se vse suče. to je o načinu zaračunavanju električnega toka, tudi s tem člankom ni rešeno. Gospod ban citira tudi izvedeniško mnenje Orniga. Glavno, kar je za niostuo občino izpovedal Ornlg, je pač to, — kar smatra g. ban za j>ostrnnsko stvar —, da je na*in obračunavanja težak in kompliciran. Torej eden jiajmerodajnejših izvedencev v Avstriji je istega mnenja, kakor večina članov elektrifikacijske komisije in občinskega sveta. — Ali se mora res ta način obračunavanja obdržati, ki je za strokovnjaka kompliciran, kaj šele za nestrokovnjaka?
Sem mnenja, da naj bodo pogodbe take,, da so vsakomur jasne, tudi laiku. Ali ni noben drug način obračunavnja mogoč, ki bi ue bil lako kompliciran? Zakaj mora ta pogodba imeti isti način obračunavanja, ki ga ima Fala in mesto Maribor?
G. ban omenja tudi, da je odpor proti današnji akciji banovine močan in da stoje v enotni fronti [»roti tej akciji T. P. D., Zveza industrijcev slovenskega ozemlja in vsaj navidezno večina občinskega sveta ljubljanskega. — Zadnjega, to je večino občinskega sveta, g. ban lahko izloči. Čudno se mi pa dozdeva, da ne najdem v toj enotni fronti Fale. Ali je res Fala tako brezpomembna, da »ploh ne pride v poštev? Ali je Fala tako podjetje, ki prav nič ne more škodovati in noče škodovati akciji banovine? V tem bi želel, da se nam natoči čistega vina, da se poslužujem izraza gda. bapa.
M. O. L. se je predložil osnutek pogodbe. Ali se ta osnutek ne sme v točki 7 (obračunavanje) 7>rav nič spremeniti? — Če je tako, poiem je to diktal!
M. O. L. pa danes še ni premaganec, da bi morala podpisovati kapitulacijsko pogodbo. Za to je še vedno čas. Boj še ni dokončan, in če bo ta boj končan na ta način, da bo Ljubljana podlegla v celem obsegu, potem lahko K. D. E. prodlože v podpis kapitulacijsko pogodbo. M. O. L. pa danes še ni v tem položaju, vsled česar hoče skleniti trgovsko pogodbo in v to je pripravljena vsak čas, biti pa morajo njene koristi v vsakem oziru sedaj in v bodoče popolnoma zavarovane. V tem smislu pa mora braniti koristi M. O. L. g. župan.
Da se pa pride do sporazuma med obema pogodbenikoma, je treba predvsem strpnosti. Ne eden ne drugi pogodbenik ne smo nastopati tako, da bi drugemu kazal svojo moč in ga hotel s to močjo prisilili do tega, da podpiše to, kar ne smatra prvi za dobro, pravilno in koristno.
Vsled tega se mi ne zdi povsem neumestno in ni i je tudi nerazumljivo, zakaj se vse prošnje, ki jih je vložila M. O. L. za razširjenje svojega omrežja velike napetosti, kakor tudi za sekundarno omrežje, ne rešijo od pristojnih oblasti, dasiravno bi morala ta revšitev že davno biti izdana v smislu obstoječih zakonov. Pravilno vložene prošnje nimajo in ue smejo biti odvjsne od pogodbe, ki jo ima skleniti M, O. L. in K. D. E.
K. D. E. so banovinsko podjetje, kakor Je mestna elektrarna mestno podjetje. Mestna elektrarna izvršuje tudi inštalacije. Vzemimo, da bi prišel nek instalater, ki je upravičen ta dela izvrševati, in bi zaprosil pri mestnem magistratu, da mu le-ta izda tozadevno koncesijo ali obrtni list. — Mestna elektrarna ima tudi trgovino z električnimi potrebščinami. Prišel bi drug za to upravičeni in bi zaprosil za obrtni list. Mest-i magistrat, ki podeljuje v svojem prenesenem delokrogu te pravice, pa bi ne. hotel prošenj teh dveh prosilcev rešiti, ker bi s tem nastala dva nova konkurenta mestni elektrarni in ker vrši enake posle mestna elektrarna. - Tako postopanje bi bilo ožigosati, bilo bi protizakonito, in vsakdo bi se moral zgražati nad tem. Mestni magistrat ne sme svoj stalež v korist mestne elektrarne izrabljati.
Ce lo velja za mestni magistrat, velja tudi za vsak drug urad.
Prošnje, katere so od strani mestne elektrarne oziroma M. O. L. pri pristojnih oblasteh za razširjenje električnega omrežja vložene, so pa tudi tako malenkostnega značaja, da se jih pač tako veliko zasnovana banska elektrifikacija ne more strašiti in ji tudi ne morejo bili resen konkureut ali v resno škodo.
Obojestransko naj se odstranijo vse ovire, naj se pride do spoznanja, da je eden drugemu potreben, in prišlo se bo gotovo do skupnega uspešnega delovanja, katero bo v korist ne samo obema pogodbenikoma, temveč splošnosti.
>Vsaka žena naj se na svojo nalogo razume.^ Ta izvrstni nasvet je dala nedavno mlajšem« Ženskemu rodu pesnica Annie Swan. » Kajti,« je dodala, mnogo zakonov ponesreči po mojem mnenju znto, ker žena ne zna voditi gospodinjstva. Tudi bj morala vsaka žena vedeti, kako je treba z zakonskim možem ravnati.«
Glavni vzrok vsega zla je v tem, da se •toliko mladih žensk obupno prizadeva, da bi dobile moža, ko ga pa imajo, pa pozabljajo na najenostavnejše dolžnosti. Večinoma je temu vzrok njihova neizkušenost in sebičnost.
Za pravilno vodstvo gospodinjstva je treba mnogo umnosti in izkušenj in nasproti možu mora imeti žena mnogo razumevanja, mnogo življenske modrosti. Mnogo je žensk, ki mislijo, da imajo dolžnosti le nasproti sebi in da so storile svoje za zakon že s tem, da so pred oltarjem rekle »da*. Resnost življenja pa začenja še-le po medenih tednih,
V zakonu mora mož skrbeti za prehrano družine, ščititi ženo in otroke pred vsemi ne-prilikami življenja in jih po možnosti osrečiti. Če se mož v svojem pridobitnem poklicu izkaže nesposobnega, potem je slab zakonski mož, in če misli izključno le na svoje delo —■ izvzemši seveda posebne, kritične dobe — je pravtako slab zakonski mož. Ravuo tako ni za zakon mož, ki mu je ljubša tuja družabnost, šport in druge zabave nego družinsko življenje.
Stara resnica je, da bi vsak rad postal star, ker je to pač edina pot do dolgega življenja, da pa star biti nihče noče. Zal pa se starost za svoje pravo ne da oguljufati. Mladost se da z umetnimi in naravnimi sredstvi pač podaljšati, več pa ne. Današnje ženstvo je itak kar na splošno za deset do dvajset let na boljšem nego prejšnje generacije, ko se more še mladostno oblačiti in tudi čutiti, ne da bi se kdo nad tem izpodtikal. Še pred par desetletji so se ženske s tridesetimi leti čutile in so veljale kot stare približno tako, kakor danes komaj s petdesetimi leti.
Toda tudi sodobni ženski so postavljene starostne meje, ki se jih vsaka sama zase prav dobro zaveda, o katerih pa misli, da jih drugi ne vidijo in igra dalje mladostno vlogo. Na svojo škodo. Gotovo je čisto prav, da skuša vsakteri človek ohraniti toliko zdravja, sve-žosti in bodrostl do zadnjih let svojega življenja, kolikor le more. Vendar se poznejšim letom spodobi resnejše obnašanje; ne sme se siliti v družbo mladih ljudi kot enak z enakimi in zlasti ne sme starejša ženska boleti biti koketna. Ženska, ki tega pravočasno ne razume, vzbuja v najboljšem slučaju pomilovanje,
Seveda, pa ni vedno nečimernost, ki sili danes priletne ljudi, da se nočejo priznali za take. Resnica je, da danes prinaša starost strahote, ki jih prejšnje dobe niso poznale. Preje so mladostno svežost in lepoto zamenjale druge vrednote, ki se niso nič manj cenile. Namesto ljubezni je človek užival spoštovanje, spoatljivost; leta so mu prinesla udobne eksistenčne razmere; njegova izkušenost, poznavanje ljudi, njegovo delo, njegovi svčti so se visoko cenili. Starost zato ni imela nič strašnega, poniževalnega, družabno izključujočega, marveč je bila lepa, prijetna nagrada za delavno življenje mladih in zrelih let.
Zakonska pogodba ne terja od žene niž manj nego sposobnosti v gospodinjstvu in vzgoji otrok, kakor od moža njegov pridobitni poklic. Tudi naj žena ostane v zakonu ravna tako prikupna, kakor je bila pred njim. Če zahteva od moža nagnenje in ljubezen, mu mora oboje tudi sama dajati-
Žal, da daje večina moških dražestniai ženskam prednost pred stvarnimi in sposobnimi. Seveda pa dražest in sposobnost nista nezdružljivi; dražestna ženska, ki se zanaša le na to svojo odliko, igra tvegano igro in zanemarja pri tem svoje najočividnejše dolžnosti. Zakaj srečujemo toliko praznih, abotnih starih žensk? In zakaj toliko zagrenjenih, čemernih žensk v srednjih letih in starosti? Enostavno zato, ker so bile nesposobne, da bi se prilagodile življenju in združile sposobnost z vedrostjo in ljubkostjo.
Največje zanimanje za svoje otroke velja kot hvalevredno za žensko. To je pravilno, če to ne zajema popolnoma vsega njenega življenja. Nobena žena ne sme zaradi otrok zanemarjati svojega moža. Dušno in telesno zdrave otroke je mogoče mnogo bolj prepuščati same sebi, nego delajo to matere, ki se imajo rade za izobražene, ki pa ponavadi nimajo dovolj znanja in spoznanja, da bi vse teorije različnih svetovalcev tudi dobro prebavile. Slednjič družinski glavar' ni samo sredstvo za pridobivanje denarja; marveč mu je treba dom napraviti domač — kar bo tem boliše za oba dela.
Vsi vemo, da danes ni več tako. Današnji čas ceni le rekordne uspehe in užitke, ki so dani le mladim in mlajšim letom. Bliskoviti tempo današnjega življenja za izkušnje prejšnjih dob nima več zini sla ne uporabe. Pa tudi v gmotnem oziru sedanje gospodarske razmere starosti ne dajejo tiste varnosti in zaščite, da ne govorimo o obilju, ki jih je bila praviloma deležna starost v prejšnjih časih.
To je pač tok časa, ki se ne da na mestu zavreti. S tem je treba računati in se prilagoditi. Iskreno je treba priznati staranje, a zdravje in moč ohraniti in negovati: Ne sku-šajmo hiteti s časom s tem, da si barvamo osivele lase, marveč s tem, da skušamo zmagovati njegov brzeči delovni korak. Slednjič mora trenutno precenjevanje mladine — tudi na popriščih, kjer tega niti ne zasluži in kjer bosta polagoma pridobljeno znanje in izkušnja oslala vedno merodajna — ponehati, življenje mora preiti v naravnejši tok, ko bo brutalno odrivanje in zametavanje starejših ljudi nemogoče. Tedaj bodo pač ob sebi izginile tudi ženske, ki bi hotele še a šestdesetimi leti igrati ženo »nevarnih let«.
Tvrdka
A- KUNC
Ljubljana — Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče nizke I
UPORABLJAJTE SAMO ORIGINALNI
„ZACHERUN"
NAJBOLJŠE SREDSTVO ZOPER MRČES
PRAVI
FRANCK
vedno
odU&n kako-j-ost
Umetnost pravočasnega staranja
Citate! j em »Slovenca" za nedeljo
ma
F. F. v. Conring:
Szdajaika
Indijska črtica.
Beguni Allah Visaya je smuknila iz svoje hiše z globoko zastrtim obrazom, postala za trenotek v senci smokev in se ob granatni jablani ozrla na verando in ua okna, če je kdo ne vidi. Poteni je z glasno utripajočim srcem ni-tela dalje. Mimo slabo dišečih karavan in Cho-rassona, mimo vladne palače in policijske barake — v častniško kazino.
Ko je hotela kreniti po stopnicah, ji je stopila nasproti straža v khakl-uniformi in jo vprašala, česa želi? Občnem je prišel mlad sluga, čisto rdeče oblečen, skozi vrata.
»Rada bi govorila s kapitanom Bonsonby-jem.«
Straža je ostro motrila zastrto damo in se vprašala, ali ima nos? Kajti na splošno se tako globoko zastirajo samo tiste indijske žene, ki jim je mož kot samolasten krvnik odrezal nos.
Potem je vojak vprašal: »Kaj pa hočete sedaj ob sedmih, tik pred jedjo, še od kapitana? In kdo ste sploh, da se kaj takega drznete?«
V tem trenotku so stražo odpoklicali. Tedaj je dama vzela iz žepa deset rupij in jih ponudila slugi: »To je tvoje, če me odvedeš k sahibu (sahib = gospod).
Fant si tega ni dal dvakrat reči; od vedel je Indijko, predno se je vrnila straža, v hišo in tam v podčastniško obednico, kjer se je ravno mudil kapitanov sluga. Ko je ta videl damo, se je prestrašil, slednjič pa jo je le javil svojemu gospodu.
Kapitan Bonsonby, veder Irec, ki še ni služil dolgo na indijski meji in je poznal njene nevarnosti le iz pripovedovanja tovarišev, jo je povabil, naj vstopi in jo najljubezniveje sprejel. Ko si je odkrila obraz, je z zadovoljstvom opazil, da je bila izredno čedna. Ponudil ji je pleten stol in jo vprašal: »Kaj mi je naklonilo čast?«
Zardela je, obmolčala, nato pa neposredno vprašala: »Ali veste, gospod kapitan, da je lani nekako ob tem času vojaški sel tu v kazini zabodel častnika našega polka samo zato, ker je bil belec in si vsak Indijec šteje v čast, umoriti kakega sahiba?«
Kapitan Bonsonby je postal zdajci pozoren. Dvignil je glavo in ostro pogledal svojo obiskovalko. Kaj naj bi to pomenilo?
Opazila je njegovo izpremembo in takoj dejala: »Ne bojte se nie, saj prihajam le, da vas opozorim na nevarnost.«
Kapitan Bonsonby, drugače hraber vojak, se je le nekoliko ziuedel in mukoma dejal: »Ne, o umoru ne vem nič. Saj sem bil še-lo nedavno prestavljen iz Londona semkaj v B&rren. Toliko so mi pripovedovali, toda ...« se je zdajci prekinil, »hoteli ste me svariti? Pred čim? Pred kom?« Pričakuje se je nagnil naprej in jo pozorno gledal.	.
»Kdo bo storil, ne vem, vem le, da je iz taistega kraja kakor oni, ki je storil lani.«
Ali mi ne morete kaj natančnejšega povedati? Kako ste zvedeli za nameravani napad?«	v , ..
Znova je zardela in topot se bolj nego prvič, in rekla komaj slišno: Casluik Indijcc Mahoob Ali...«
»Poznam!«
»... je našel fotografijo, ki sem jo...« tu so ji dolge veke zasenčile oči in glas ji je prešel v šepet, »napravila o vas, ko ste jezdili mimo... Ker me ljubi, vam je v svoji ljubosumnosti prisegel smrt in najel onega človeka, čegar ime pa mi ni znano, da vas umori in s tem dokaže, da njegova rodovina ni slabša od one lanskega morilca,«
Kapitan je zgrožen skočil na noge.
»In kdaj naj se to zgodi?«
»Nocoj med obedom.« .
Pogledal jo je, kakor bi imel pred seboj blazno žensko, toda kmalu mu je bilo jasno, da je ženska jako dobro vedela, kaj dela. Prožil ji je roko: »Prijateljica Angležev ste?«
Položila je svojo ozko, rujavo, s prslani okrašeno roko v njegovo in odvrnila: >Ne vseh.« In zopet je zardela do senc.
»Iskrena vam hvala! A vaše ime?«
»Beguni Allah Visaya.«
>Oh sedaj vas spoznam,« je zdajci zakli-Oi 1, »stanujete v hiši ob kanalu Sarra-Jam, pred katero rastejo snjokve! Videl sem vas enkrat, a potem nikoli več..«
»Ko ste prihajali mimo, sem se vedno
ikriMalo minut nato je z globoko zastrtim obrazom cdšla, kakor je bila prišla, on pa je ostal z umljivim razburjenjem v srcu.
Umoriti ga hočejo. V teku te ure pn obedu Toliko je bilo gotovo in Mahoob Ali je b
tega pač spJosobengTcda kdo naj bi bil najet, morilec? Kako in v katerem trenotku ga bo
naPSpe!e?letela ga je zona m vpra^ sc je, kaj naj stori? Ce se sedaj umakne nevarnosti,
ga bo zalotila drugič nepripravljenega. Torej
je že bolje, da se postavi po robu sedaj.
Vtaknil ie nabit revolver v zep in se od-
PraVCIeVmordda,'r"e skupaj vendar-le niso praz-
" ^Oslrcf sTj*e'od strani ogledal trojico domačih slug Premotril je ludi njihovo obleko e se morda ne skriva pod njo kako orožje, toda nič sumljivega ni mogel opaziti.
Srce mu je bilo prav do grla m zde o se mu ie kakor bi sedel pri svoji las ni krvmsk no edini Ko jo lako sedel in jedel, s. je ud reTel če ne bi bilo morda pametno napeljali StorV lanski slnčai? Cisto odkrilo in jn-sno'dn bi s 'tem morilca, ki je moral slišat, vsako besedo, oplašil? Vendar je to opusi I, ker mu je bil l^ik kakor ohromel. S.lno ga je prijelo.
YV. Kcmakizzy pl. Nohara:
Srečanje z generalom Nogi-jem
Dobro se še spominjam pomladi 1912. Takrat pem študiral v Tokiu in živel v hiši industrijca in barona M. kot »domači študent«. Domači študent je japonska ustanova, ki zagotavlja mlademu dijaku življenje v dobri hiši, gostitelju pa pomoč zanesljivega, izobraženega mladega človeka v lastnosti nekakega zasebnega tajnika.
Moja naloga je bila nekoliko drugačna. Predvsem sem moral skrbeti za okrasitev prostorov z broncami, slikami in napisi; polog lega sem moral pazili na vrt ali bolje park, ki je spadal med najlepše v mestu. To niso bile posebno lahke stvari in so zahtevale vso pozornost, posebno, če pomislimo, da v japonskih hišah okrasja — kakemono, bronec — ne ostanejo na enem mestu dlje kakor teden dni, marveč se neprestano premeščajo; pri tem pa treba paziti, da se vsak okrasni predmet sklada s prostorom, letnim časom in z ostalimi okrasnimi predmeti. Tako mora biti n. pr. cvetica v vazi v nekakem soglasju -j cvetlicami na siikah.
Nekega večera proti koncu marca, ko sem bil ravno vtopljen v tako delo, sem zaslišal pred hišo konjski peket — v tej, inače tako tihi okolici, redek ropot. Potem sem slišal, kako je služabništvo z najizbranejšim spoštovanjem pozdravilo nekega gosta in ga odvedlo v sprejemnico. Hitbl sem l.!r nc da bi mi bili gosta še-le prijavili, da bi g., gospodarjevem imenu pozdravil. In nemalo sem sc začudil nad gostom, ki ni bil nihče drugi nego general in feldmaršal grol Nogi. Bil sem pač že slišal, da spada slavni vojskovodja med znance našega domačina; vendar ga dotlej še nismo nikoli pozdravili v hiši in ga sploh še nisem bil videl iz obličja v obličje. Vtis, ki ga je napravil name, je daleč presegal onega, ki je izhajal iz njegovih slik; tršet in skoraj majhen, me je spominjal na umne besede nekega zapadnega učenjaka, ki jc govoril o monumentalnosti v majhnem« japonske umetnosti, ki sem jo menil spoznati tudi v postavi in osebi vojskovodje.
Potem je prišel domačin, baron M., iu nioža sta sc pozdravila prisrčno,
Pokazalo se je, da je prišel general k nam s čisto določenim namenom. »Vračal som se že pozno,« je dejal, »iz vojnega ministrstva, kjer imamo le duj. več nego dovolj dela — in videl, kako se vrača ljudstvo z dežele domov, obloženo s cvetočim vejevjem. Tedaj sem se spomnil, da pravkar cveto črešnje: Kdaj prido ubog cesarjev uradnik, kakor seni jaz, do tega, da bi šel za ves dan na prosto in se posvetil naravi? Spomnil sem se pa, da imate vi, baron M., vrt, ki slovi zaradi svojih prakrasnih čreš-njevih dreves. Ali bi bili tako dobri in mi dovolili, da se smem pol ure pomuditi v njem? Ne bi hotel motiti in prosim, da sc name prav nič nc ozirate; sam se bom nekoliko izprehodil iu nato neopažen izginil pri stranskih vratih.«
Baron je pomislil trenotek, pogledal skozi okno in opazil, da je bilo za občudovanje cvetja že dokaj pozno in temno. Bodisi, da je bil ne-čimern zaradi svojih črešenj — bodisi, da jc hotel sivemu vojskovodji prirediti čisto posebno počaščenje, na vsak način me je poklical na stran in mi dal nalog: Naj v naglici zberem mehanikov in monterjev, kolikor največ morem, in ti naj po vsem vriu napeljejo električne žice in v vsa drevesa montirajo električne žarnice — vse prikrito in natihem in vse mora biti gotovo — v pol ure. Hitel sem na telefon in dal trem — štirim instalacijskim tvrdkam potrebna naročila.
Baron M. je dni v tem vse oknice spreiem-nice zapreli, da general ne bi o pripravah ničesar opazil. Naročil je, da so gostu prinesli pogretega vina in mu je stregel z različnimi prigrizki, da bi pozabil na čas in se ue žuril z odhodom.
Ko sem vse potrebno odredil in nadzoroval začetek dela, sem se vrnil v sprejemnico in opazil, kako se je general zatopil v čitanje nekega napisa, ki ga je bil umetnik naslikal na zlat papir. Na tabli je bila napisana naslednja bajka:
Ko je vojskovodja Nita Jošisada prejel nekoč od cesarja Godaigo v dar kadilo izbranega vonja, je rekel cesarju: Ce pojdem nekoč za mojega cesarja in gospodo v boj, bom preje to kadilo zažgal v svoji čeladi. Ce ti tedaj, moj cesar, naznanijo, da je sovražnik dobil v plen posebno lepo dišečo glavo, potem vedi, da se je Nita Jošisada boril do zadnjega.
General jc položil svojo majhno, mišičasio roko na spodnji rob table in je besedo mrmrajo ponovil, potem se je polagoma okrenil in dejal zamišljeno:
»Bili so časi, ko je bilo vojskovodjem dano, da so smeli umreti za svojega cesarja. Dandanašnji pa slojlmo cb strani in gonimo tisoče v smrt — potem pa sedemo za pogrnjeno mizo in spimo v pripravljeni postelji, v tem ko /are zunaj na večernem nebu grmade in hropejo umirajoči v mlakah krvi.
Tudi jaz sem bil nekoč vojak in mlad častnik, in tedaj se je pripetilo, da sem izgubil — nu Kitajskem — zastavo. Moj cesar me jc le očitajoče pogledal, ni pa zahteval moje krvi — takrat mi je prvič podaril življenje.
Pri Liao-Yangu sem izgubil najstarejšega sina, pri Mukdenu drugega in pred Port Arthur-jem zadnjega. Videl sem: v drugo mi jc bilo podarjeno življenje.
Vojna je minila, vrnil sem se, z odlikovanji posut, domov, pa vendar sem bil žrivoval sto-iisoče najboljših sinov domovine. Tedaj sem vedel: Moje življenje je zapadlo v tretje, in vendar mi ga jc cesar znova podaril. Poslej je meje življenje v njegovih rokah, ua njem je, da ga zahteva, in jaz se ne bom obotavljal, da ga dan).«
Sklenil je z majhno, skoraj plaho kretnjo love roke, kakor bi prosil oproščenja, v tem ko sva baron in jaz sedela globoko zalepljena.
General je spil čašo vina in pokazal na napis:
>Siccr me pa to spominja na resnično zgodbo iz vojne, l;i mL je bila prišla ua uho. Toda odigrava ae med priproštimi ljudmi iti vas bo dolgočasila.«
Oba sva seveda odločno ugovarjala in nujijo prosila generala, naj namji zgodbo pove. General drugega iudi pričakoval ni, kajti bil jo pač znan kot zelo molčeč, a tudi kot dober pripovedovalec, čc jc kdaj začel in bil dobro razpoložen. 5o enkrat si je dal naiočili vina in začel:
»V neki vr.si blizu Kanagavc, katere ime je postranskega pomena, jc živelo mlado delile, kakor jo tisočo drugih; imenujmo io liana. Živela je v precej skromnih razmerah, in njen zaročenec., Taro Tamaki ga imenujmo, jc ob začetku vojne odšel k vojakom, dočim se jc bil preje, ker je imel njegov oče zelo veliko posestvo, odkupil od redne službe.
Ko je odhajal, mu je obesila Hana okolu vratu amulet, kakor jih nosijo pri nas: majhna vročica, večinoma iz zlalega brokata, ki vsebuje na tenkem papirju zarotitev iz duhovniške roke. Taro je utegnil misliti na izrek, ki visi lu-kaj, utegnil pa ga iudi ni poznali; na vsak način je rekel za slovo: >To veš, Hana, da se vrnem, čc.ostanem živ. In vedno veruj, da sem živ in da mislim nate. Čc ti pa pošljejo la amulet, ki ri mi ga obesila okolu vratu, potem vedi, da sem mrtev in da si prosta in moraš vzeli drugega — če n.araš.:
Hana je jokala in obljubila, da bo vedno mislila na te besede. Svojega zaročenca hi smela spremiti na kolodvor, v pozni noči, brez godbe in hrupa je odšel polk, in le od daleč
Bil je nenavadno molčeč in izped vek je skrbno pazil na vsak gib služabništva. Vselej ga je spreletel mraz, čim sc mu je kateri od njih približal, in cddihnil si je, če je videl skledo, ki so mu jo bili prožili na levi, že pri svojem sosedu na desni. Vedeti in ne moči ničesar storiti — kolika muka! Stokrat raje bi bil z odprtimi očmi drl smrti nasproti, nego tako prenašal zalezovanje.
Na misel so mu prihajale pravljice iz Tisoč in ene noči in ob tem mu ni bilo ugodneje. Turbani slug so govorili le prerazločno orientalski jezik in njihov neslišni, begajoči korak ga je spominjal na palače, mu pripovedoval o suženjstvu in zalezujoči osveti.
Začel je šleti vlripe žil, ki so kakor s kladivom udarjnle ob senca. Eden, dve, tri.. Poškilil je po slugah in začel znova šteli: Ena, dve, tri...« naprej ni mogel. V nos mu je udarilo izparivanje teles domačih slug, česar drugače ni nikoli opazil. Zopet je poškilil. Nič sumljivega ni bilo videti. Nenadoma je pomislil lia starega Samuela v Londonu, ki mu jo bil dolžan, in moral se je srdito smehljati. Ta potom ne dobi nič in iskati bo moral kritja v njegovi zapuščini.
Njegova zapuščina! Kljub kritičnemu položaju bi sc bil najraje glasno zasmejal. Po-gladil so je z roko po obleki, da je začutil ročaj ostro nabitega orožja. Tudi njegova mali je bliskovito šinila mimo in potem mlado, pb-volaso bitie. Toda sentimentalen ni hotel bili.
Hudiča! Tega no. »Ena, dve, tri...« ali oni veliki z zastrtimi očmi ni posegel v žep?
Bliskovito jc skečil na noge, stoj se jo prevrnil po tleh. Vsi so se. začudeno ozrli vanj. A že se je vrgel na rujavega, in v tem ko je njegova levica zgrabila Indijca za grlo, se je desnica kakor s kleščami oklenila njegove roke.
Na tla je padlo bodalo.
»Straža!« je zaklieal hripavo.
Ni trajalo dolgo, ko so pepelnato prepad-lega indijskega gorjanca odvedli.
Potem je kapitan sedel in povedal syojo zgodbo, ne da bi bil navedel ime dame z ve-lom. Vsi co občudovali njegovo hladnokrvnost in njegov pcgtim, Nihče ni bil ničesar opazil.
Ko je nastala noč, se je kapilan splazil iz hiše, da bi se Allfih Visayi zahvalil.
Ko je šel mimo Velblodjega parka, je srečal Mahoob Alija, ki je po vsej priliki prihajal cd kanala in bil vidno neprijelno presenečen, da je srečal kapitana. Kljub temu je uljudno pozdravil. Bonscnby-ja je čudno spre-lctelo, vendar je lutol dalje.
Ko je prišel do i-mokev, je trenotek poslal in prisluškoval, nato je stopil v odprio hišo. Ncbchega glasu. Nobenega človeka. Nekak čuden molk. Šel je po stopnicah in vstopil v o-bo, v katero se ju zlivala mesečina in srebrila vse predmete. Tu je ležala harpa; in poleg nje na tleh z bodalom v prsih v svoij krvi — Allah Višava, izdajnlka.
je videla v yokohamskem pristanišču prevozno ladjo, ki je s četami odplula proti Koreji.
Potem so prišli zanjo težki dnevi, dnevi, ko ni vedela ni kod ni kam s svojim srcem, tako težko ji je bilo. Hrepenela je, postala bleda in bolehna, kakor tisoči njenih sester, pa ji vendar ni bila v tolažbo, v oporo zavest, da v svoji bolesti ni bila sama; kajti taka žalost je dana, da jo nosi vsak sam, kakor ve
Slednjič ji je prišlo na misel, da je za svojega zaročenca sestavljala majhne zavoje, sčle ženske ljubezni, dasi je vedela, da ga njegov oče z vsem obilo preskrbuje. Upala pa je, da mu bedo njeni skromni darovi ljubši od bogatih očetovih.
Vsak dan jc prihranila po dva vinarja, in ko je imela skupaj zaokroženo vsoto, je nakupila jestvin, pletenin, predvsem pa tobaka i rt cigaret in iz tega napravila majhen zavojček. Tega je nesla uro daleč v Kangavo na pošlo, kjer ic dobivala tudi pisma, ki so prihajala po enkrat do dvakrat na leden, kajti vojaki večkrat niso smeli pisati.
Vojna se je vlekla, na obeh straneh je bilo mnogo ranjencev in ujetnikov. In nekega jutra, ko ie sla Hana zopet z zavojčkom na pošto, so stali na obeh straneh poljske poli visoko-raščeni tuii ljudje v zelenkastih uniformah in delali na njivah. Straže, ki so stale poleg, so dejale, da sn to ujeti IUisi. Ti se pa nikakor niso zdeli pobiti, marveč veseli in vedri; bori ro so delali, sc zraven pogovarjali ali prepevali, in če si je kateri ogreval premrle roke na ta način, da je z njimi mlatil okolu sebe, je bilo videli, kakor čc se mlin na veter hitro vrli. Majhne in žolte so stale poleg straže v svojih oguljenih uniformah in nerodno nosile svoje težke puške, kakor bi z njimi ne znale ravnali. Tedaj jc thmi neugnan ponos razširil njeno malo srce, da so li mali, šibki vojaki zmogli veliko Riue iu iih celo mnogo ujeli. Polom co sc ii pa vendar-le tudi zasmilili mladi dolgini, ki so včasih, ko so počivali, stali tako sumi in se oložno ozirali proti zapadu.
Posebno eden.je bil med njimi, ki je bil vedno nekako sam zase; ni bil čisto lako velik kakor drugi, ne čisto tako širok in močan; imel je podolgovat, bled obraz in obilo črnih las. Ta ir; v-.bujal pri Hani prav posebno zanimanje in usmiljenje, in ko ga je videla tako sedemkrat ali osemkrat, jc vprašala ono izmed sira/., kdo
_ in. (o bi mu smela dati kako malenkost. Kajti junaško sc je bila odločila, da mu da polovico zavojčka!, l;i ga ie bila namenila Tam. To je etorila tem raje, ker je tiho upala, da bo s lem dobrim delom nad sovražnikom odkupila od usode življenje svojega ljubega.
Na kaj drugega pri tem ni mislila, in tako
je večkrat obdarovala.
Toda zapr.dnjaki, in posebno Rusi, pravijo, so drugačni. Po njihovem ni mogoča uikaka pozornost, nikaka dobrota bodisi moškega nasproti ženski, bodisi ženske nasproti moškemu, za katero se ne bi skrivalo nekaj drugega — močno nagnenje, odlikovanje ali celo ljubezen. Kajti oni ne razumejo nepreračunanega podar-janja, kakor ga pozna narava, cvetlica na primer, ki nc vidi, koga obsipa s svojim bogastvom. Posebno pa je zanje pri žendii najmanjši dar moškemu le člen v verigi do največjega daru, ki ga moro dati ženska.
Tako jo prišlo, da je Rus, ki je bil časinik in so ga pritegnili k poljskim delom samo k"t tolmača, v pozni popoldanski uri dekletu odkrilo priznal svojo ljubezen.
Imel jc prav — pn zakonu in nazorih svoje dežele; ni mogel vedeii, da zakoni in nazori dežele, v kateri se je nahajal sedaj, dekletu prepovedujejo, da bi sovražniku priznala kaka globlja čustva, pa najsi bi jih morda tudi moola gojili zanj. Toda uljv.dnost je Hani kakor s lino i masko pokrila obraz, tako da je Rus mislil, da | se v svojem mnenju ni motil. In ko je imel kasneje, zaradi dobrega obnašanja, vsak večer eno prosto uro sa izprehod, sta pač hodila skupaj, držeč se za roko, v tem ko je on pri. povedoval o svoji domovini, ki jo je zelo ljubil, dasi ni imel tam ne prijateljev ne sorodnikov.
Spomladi jc stari Tamaki, Ta rov oče, umrl in Hana ga ic pomagala pokopali. Sedaj je bila čisto sama z Rusom in z mislijo na svojega daljnega zaročenca.
Poleni so pisma izostala.
Zavojčki, ki jih je odpošiljala, so prihajali kot ncdostavljivi nazaj. Dirjala jc na poveljstvo, na polkovni urad, ki jc vodil sezname o izgubah, prosila in rotila je vaškega župana, naj kaj siori, da se najde Taro — toda vse brev uspeha, o Taru ni bilo najti nobene sledi.
Rekli so ji, da mora biti ujet — da ga je mogla ravno tako na tisoče koscev raztrgati granata ali mina, tako da o njem sploh ni ostale sledi, se ji niso upali reči.
Prišli so seznami o ujetnikih, ki jih je izda) sovražnik, kmalu so bili prečitani, kajti niso bili dolgi. Ime Tamaki je bilo nckajkratov v njih, ker je na Japonskem sploh pogosto, in vsakokrat je Hani planilo srce v grlo kako' divja ptica, teda Taro Tamaki so ni nahoja med njimi.
Nasproti Rusu je Hana verovala svo obraz«, kakor pravijo, in on je samo opazil, cb se je vsakoledenski delež na cigarctah in tc baku podvojil. (Nadaljevanje prih. nedeljo.)
I. A. Krylov:
Osel
sedaj... živo
Kmet osla je imel, ki se tako krotak je zde!, da ni dovolj ga mogel prehvaliti. Da bi pa v lesu se ne zgubil kaksenkrat, — obesil tu vi je kmet zvonček na vrat. Zdaj osel se nadme, začne se košatiti (najbrž je o rodovih slišni kaj), misleč, da je poslal visok gospod A novi čin zadel je revčka osla v (to ni samo za osle poučljivo). Povedati vam moram brž: Ta osel ni imel časti obilo. A do zvončka se mu prav srečno je godilo: Ce v oves je zašel, v ogrado ali rž, — odšel je tiho spet, najedši se do sita. Sedaj pa ta sprememba temeljita! Naj dene, kamor če, se veliki gospod, na vratu novi čin pozvanja mu povsod! ... Zdaj vidijo, ko kmetova gorjača tu iz rži, tam z gred preganja pojedača! A v ovsu sosed spel, začuvši glas zvončka, s krepelcem oslu bok ravna ... Tako je na ubogega vehnoža izhujšanih kosteh ostala ua jesen samo še koža.
Tako i pri ljudeh v časteh
je z 16povi... Doklčr je fin pohleven,
še lopov ni tako videven;
a važen čin na njem je ko zvonček:
Njegov glas siroma in daleč je donek...
Oblak
Nad pokrajino, od vročine izsušeno, se velik je oblak podil; a s kapljico je ni poživil niti eno, temveč je ves svoj dež na morje izlil. Nato z dobrotnostjo se svojo gori hvali. »Si mar kaj dobrega s to darežljivostjo napravil, ka-li?« i zavrne gora ga.
»Kako naj gledati na to hudo ne bode! Da si svoj dež ti na polje izlil, ves kraj gladu bi rešen bil; i v morju je že brez tebe zadosti vode.'
Prevel Georges.
M.Zoščenkor
Carjevi škornji
Letos so v Zimski palači razprodajah vsakovrstno carsko šaro. Muzejski arhiv ali kdo že je s tem kupčeval. Ne vem, kdo je bil to.
Šel sem tjekaj s Katarino Fedorovno. Potrebovala je samovar za deset oseb.
Samovarja pa tam sploh ni bilo. Bodisi, rla je car pil čaj iz čajne ročke ali pa da so mu ga nosili v kristalni časi iz kuhinje — ne vem, ampak dejstvo je, da samovarjev ni bilo na dražbi.
Zato pa je bila tu množica drugih stvari. In vse v resnici zelo krasno. Različne carske zavese, bordure, čaše, pljuvalniki, srajce in vsakovrstne druge carske reči. Zijaš in ne veš, po čem bi preje posegel, kaj bi kupil.
Katarina Fedorovna je namesto samovarja za svoj denar kupila štiri srajce iz najfinejšega batista. Zelo lepe. Carske.
Jaz pa sem v seznamku stvari zdajci opazil škornje. Ruske golenice. Osemnajst rubljev.
Takoj sem se obrnil na sodruga, ki je s tem kupčeval: Povej mi, prijatelj, kakšni škornji pa so to?«
Odgovori mi: Sam veš, kakšni — carski škornji.<
In kakšno jamstvo, da so to res carski škornji? mu dem. Morda, pravim, jih je nosil kak dvorski sluga, vi jih pa prodajate za carske škornje. To ni lepo,« mu pravim, »naravnost nepošteno.«
Odgovoril je: Vse to uaokolu je imetje carske družine. Ne kupčujemo s capami. Pokaži,« mu pravim, blago.« Ogledal sem si škornje. Strašansko so mi bili všeč. Tako ozki, brhki. Tu konica, tu peta. Pravi škornji. In sploh malo nošeni. Morda jih je imel car samo trikrat na nogah. Podplat se ni še nikjer luščil.
»Katarina Fedorovna, pravim, ali je bilo mogoče preje sanjati o carjevih čevljih? Ali pa na pr. v carjevih škornjih iti preko ceste? Kako se svetovna zgodovina menja, Katarina Fedorovna!
Osemnajst rubljev sem položil na mizo, lahkega srca. In seveda za carjeve škornje ta cena niti ni bila visoka. Odštel sem, pravim, osemnajst rubljev in nesel carjeve škornje domov.
Res, obuti jih ni bilo lahko. Ne samo na onuče, ampak tudi na navadne nogavice so se dali le s težavo potegniti: Kljub temu, sem si mislil, jih bom že izhodih«
Tri dni sem hodil v njih, da bi jih iz-hodil, četrti dan je odpadel podplat. In ne samo podplat, ampak vse spodnje nadstropje s peto vred. Noga je pogledala ven.
In to se mi je pripetilo sredi boulevarda in moral sem po lastnih podplatih teči preko celega ntesta.
Najbolj pa je bilo človeku hudo za denar. In nikogar ni bilo, pri komer bi se bil mogel pritožiti. Ce bi šlo za katero naših tovarn, to bi ji bil mogel človek nekaj zagosti, rdečega ravnatelja vreči na cesto. Tu pa, prosim, carjevi škornji.
Seveda sem šel naslednji dan v arhiv — toda tam je bilo že zaklenjeno. Razprodali so. Nu, in potem je dejala Katarina Fedorovna: Kaj hočete, od revolucije je pač že več nego deset let. V tolikih letih more nagniti ne samo carjev škorenj, ampak škorenj vsakega kralja. Šivi strohne. Treba vendar razumeti.
Ampak, ko so caričine »rajce v prvem perilu razpadle, je Katarina Fedorovna na-psovala na ves carski režim cele gore zelo hudih imen.
Claude Farrčre:

Dekle na potovanju
(Nadaljevanje.)
Veliki F u.
Anamitski Fu je precej visok uradnik, čegar obla: t odgovarja našemu okrajnemu glavarju ali pa županu. Fu v okraju •-Pisalnega orodja iz jadeja - je nedvomno zaslužil naslove, ki mu jih je zaupno prisodil Fernand Dubourg: Stari lopove, bandit v pokoju . Da. Ta Fu je rad in uspešno ropal po manda-rinskili cestah, plenil polja in nalagal vasem kcntribucijo. Toda mladost ne traja večno, ln Fu v okraju Pisalnega orodja iz jadeja je pestal, čim je prišel v leta, eden najpošte-nejših mež z belo brado • ■.
Kar se tiče njegovih hčera, so bile to tri dražestne lutke, ln nič ni bilo prijetnejšega nego svetla in blesteča zlatorjava polt njiho-. vih ram, ki so se odražale cd črne svile njihovih gladkih, komaj malo z zlatom in koral-dami okrašenih tunik. Roke so sličile draguljem. svilene in nežne. Usta so se odpirala nekoliko široko, čisto majhni neski pa so bili videti skoraj otročji. .. Tcda oči, zelo črne in zelo podolgasfe, so se bliskale umno, prikupno in poredno — vedro. Mala bitja so bila stara petnajst, šestnajst in sedemnajst let. ln to bi na Francoskem ne bilo mnogo. Toda ua tropski zemlji je bilo dovolj, da so ne razvile v žene, zrele za možitev. In če jih je pesetila Ko Mi, je bila morda najbolj otroška od vseh.
Gospod Dubourg je bil obljubil Ko Mi, da se vrne v soboto, in Ko Mi je obljubila, da bo v tem obiskala Fu-a Nguyen Van Hok-a, je pd našla čas za ta obisk še-le v petek. Pot je bila predolga — osem do deset milj tja in nazaj — da bi jo mogla opraviti v enem popoldnevu. Tembolj, ker se je bilo treba zgodaj vrniti; gorke ceste so po sclnčuem zatonu nevarne; in ong kop. Njegovo veličanstvo tiger, se včasih smuče tam okolu. Pot je Ko Mi poznala, ker je bila v spremstvu Fernanda Doubourga že dvakrat v Yamenu.
Po približno triurni ježi je dospela na cilj. Obdalo jo je pol dvanajstorice civilnih in vojaških služabnikov, ki so •'zelo plemenito obiskovalko« najspoštljiveje pozdravili. Nato so jo takoj odvedli pred starca, ki mu je bila koža na obrazu kakor iz pergamenta in ki se mu je živahni pogled skrival za neštevilninii gubicami poševnih vek. Izsušene poteze so izražale prekanjeno premetenost, ki se je mogla poljubno izpremeniti v blagohotno dobrodušnost ali pa v najneizprosnejšo krutost. Nekaj tiste zavratnosti in surovosti, ki se je je bil nalezel v stikih s Kitajci, ko je z njimi plenil po Kouangu in Yunanu, je temu Anam-cu ostalo tudi v starosti.
Čim je Ko Mi vstopila, je razvil Fu vse svoje viteštvo. Pred vsem je vprašal po zdravju obiskovalke, po utrujenosti in vročini, ki jo je morala prenašati na tako dolgem potu. Dejansko je bila Ko Mi pobeljena od prahu in je na dušek izpila rituelni čaj, ki ga ji je podal Fu lastnoročno. On pa je bil neumoren v poklonili in je istočasno izdal povelje, da nemudoma obvestijo njegove tri hčere. Nakar je, kakor je zahtevala spodobnost, vprašal po svojem »občudovanja vrednem prijatelju \ Fernandu Dubourgu: kje je, kako se mu godi. Ko je zvedel, da je gospod Dubourg popolnoma zdrav in zadovoljen, se je zahvalil višjim silam.
Ko Mi je nenadni prehod z žarečega solnca v hladno senco dvoran Fuovega domovanja nekoliko ztnedel; le raztreseno je poslušala domačina. Kljub temu je opazila, kako se Fu trdovratno vrača k vprašanju, kje se pravzaprav nahaja njegov »občudovanja vredni prijatelj«, katerega dne se vrne in če je popolnoma gotovo, da se njegovo potovanje kako nepričakovano ne podaljša. Ko Mi se je vznemirila in se spomnila, da je pravzaprav po-oblaščenka svojega gospoda; in opozorila je na to starega moža:
> Gospod Nguyen Van Hok, odsotnost gospoda Dubourga bi se bila vsekakor iahko podaljšala, kakor ste namignili. Toda ne brez moje vednosti, to se pravi, ne da bi me bil o tem obvestil. Pomislite, da sem v njegovi odsotnosti edino-le jaz, ki ukazujem v hiši. Vedno je treba odločb in ukrepov. Gospod Dubourg, ki to zelo dobro ve, bi mi bil sporočil nova navodila, če bi bil moral svojo vrnitev odložiti.«
• To je res, to je res! Kakšna redka sreča 7.a mojega občudovanja vrednega prijatelja, da je našel v taki mladi, negrajni osebnosti tako dragoceno pomožno moč!
Smehljal se je in živahno giba! svoje suhe roke z dolgimi nohtovi na prstih. Nato je nenadoma vpletel novo, nepričakovano vprašanje :
Sedaj pridejo kmalu najhujši dnevi sU. šne dobe ... Vročina bo Iu neznosna . •. Toda v Toukingu na primer je že hladno, zelo hladno celo... Vem to. ker sem preje živci v Tonkingu . • ln nedvomno vas bo moj občudovanja vredni prijatelj odvedel tja, zaradi vašega zdravja. Treba je že dokaj let živeti tukaj, da more kdo več lel zaporedoma prenesti našo koehinkineško vročino...«
Začudena ga je pogledala Ko Mi:
Kolikor vem, gospod Dubourg ni nikoli govoril o tem, da bi šel v Tongkina... in vrhu lega se izvrstno počutim .. ■«
Nguven Van Hok je navdušeno pritrdil;
Kajpada, čisto prav, izborno! Setn si mislil, ko sem vas občudoval!... ln gospod Dubourg Cisto gotovo ni nikoli govoril o tem, da bi šel
v Tonking, proti nikomur ... Toda mogel bi
bil. ■. čisto samo nasproti vam ...«
• Ne. prav nič ni omenil.c
Ne da bi vedela zakaj, je bila razsrjena.
Fu, fina glava, je to čutil iu hitel zaključiti zasliševanje:
Ah! Slednjič...! Tu prihajajo moje hčerke, da vas z v. o spoštljivostjo pozdravijo. Prešini vas, gospodična, bodite jim prizanesljivi...! In blagovolite odpustiti neumno govorjenje moža, ki ne zasluži, da bi se imenoval slarega in ne ve drugega storiti,, nego da polaga k vašim nogam svoje najvdanejše spoštovanje ...«
F u o v e hčere.
Fu Nguyen Van Hok je bil sprejel Ko Mi v službeni dvorani, da bi ji s tem pokazal svoje globoko spoštovanje.
Po zaključeni avdienci so se na prvo znamenje, ki ga je dal Fu, med stebri pokazale njegove dražestne hčerke. In sedaj, ko je Ko Mi zapustila lepo slavnostno dvorano, prekoračila več dvorišč in galerij iu brezkončno vrsto stopnic na prostem, se je mogla slednjič edpečiti med številnimi svilenimi blazinami ua globokem pletenem naslonjaču. Na Velikih podstavkih, ki so stali na majhnih mizicah, je hlapel v brezrečnih kitajskih čašicah zeleni čaj, nežen kakor dih in blagodlšeč. ln ker je bila obiskovalka navidezno zelo lačna — Ko Mi je to pošteno priznala — je pritekel cel sprevod žensk, ki iz kuhinj niso nosile samo peciva, slaščic, praženih mandljev, svežih mandarin in drugega sadja, marveč tudi krep-kejše prigrizke, s katerimi so Fuove hčere neomejeno postregle svoji »veliki, najstarejši sestri v , in lo brez vseh predpriprav. Kajti Fu Nguyen Van Hok je za svojo osebo sicer živel po običajih svojih prednikov, svoje hčere pa je vzgajal na evropski način in zanje je vpeljal v svojem starem Yamenu, kolikor se je pač dalo, evropske običaje. Tako so Ko Mi postregli z vsemi mogočimi prigrizki, vsakdanji kruh vzhodnih dežela — riž — so ji pa prinesli še-le na njeno izrečno željo. Kajti to je bila njena najljubša jed: skledica lepega, snežnobelega, čistega riža, skuhanega brez vseh pridatkov, kakor ga zna tam skuhati vsak človek, a ga pri nas ne spravijo skupaj najbolj učeni kuharji...
•■Ali ga imate v resnici radi?: je nekoliko skeptično vprašala Ninon.
->E, seveda ga imam rada! je z vso svojo odkritosrčnostjo vzkliknila Ko Mi. »Ve tedaj riža nimate rade?«
•»Oh! me,« je odvrnila Ana, najstarejša, nekoliko zagonetno, lo je brez pomena... Toda po mojem mnenju je treba biti že domačin, da ima kdo riž v resnici rad ...«
Ta beseda »domačin« iz ust mlade, najboljši družbi lndokine pripadajoče dame. Ko Mi ni malo presenetila. In nejasno je čutila, da je ona, mlada dama dobre francoske družbe, tej Ani po svojih mislih, svojem okusu in nagnenjih bliža nego kak anamitski pripadnik nižjih slojev.
Pri vsem tem so pa nosile Ana, Nineta in Ninon predpisano anamitsko oblačilo, ki jim je gotovo mnogo bolje pristojalo nego kak pariški krojaški izdelek. Vsako pleme je vedno znalo iznajti nošo. ki mu je najbolj prijala. In nič ni lepšega kakor ženska iz Kitajske, Perzije, Japonske ali Indije v lastni narodni noši.
Ko se je pokrepčala, se je Ko Mi udobno naslonila v svojem naslonjaču, njene tri male prijateljice pa so v polkrogu posedle na blazine ob njenih nogah. Ne da bi bila Ko Mi zelo velika, je vendar za dobre pol glave prekašala največjo Fuovih hčera. Vpoštevajoč še obleko, so bile videti Ana, Nineta in Ninon kakor resnične majhne deklice ob nogah znatno starejše sestre, štiri rjave in plave glave so se sklanjale druga k drugi, da bi si medsebojno zaupale svoje dekliške skrivnosti.
»Ko boste v Tongkingu...« je začela
Ana.
Ko Mi je planila: Kaj se to pravi, ko bom tamkaj? Saj ni nobenega govora o tem, da bi se peljala tjekaj! Zakaj mi pravite to? Vi tedaj veste za stvari, za katere jaz nič ne vem?!«
Tri ntale norice niso bile Fu. In Ko Mi je sklenila, da jih temeljito izpraša. Tcda zvedela ni ničesar.
Ah, ne,« je odvrnila vsa zbegana Ana, ne, ničesar ne vemo, se razume, da ničesar. Kako neki le? Samo slišale smo... Kaj ne, Nineta, kaj ne, Ninon? Rekli so, da pojde gospod Dubourg v Tonking... In vi o tem v resnici ničesar ne veste?«
Zdelo se je, da so vse očarane nad tem. In ko se je Ko Mi nekoliko začudila, so izjavile napol zmedene napol smeje — kajti nehale so biti popolne Azijke, a popolne Evro-pejke vendarle še niso bile:
^Ne smete nam zamerili... Toda veselilo uas je, priznamo, ko smo opazile, da ničesar ne veste, čeprav niste od lukaj... Umejle: me, azijske žene, skoraj ne obstojamo... Me ubogamo, in to je vse naše življenje- Zena, kakor sle vi, ki ukazuje, odreja, to so nam zdi tako neverjetno...! Nu, če se poletu slučajno zgodi, da o kr.ki stvari nič ne vprle, da vas niso obvestili, da vas niso vprašali za svet — morda ni lepn od nas, da vam to povemo, toda to nekoliko ublažuje našo inferiorm st... Ali ilc hudi, cla vam t-> povem .. • ?
Ne, Ko Mi gotovo ni bila huda. Radovedna, lo da! Torej je bilo le nekaj resnice na tej zgodbici o Tongkingu, o kateri je malo preje prvič slišala iz Fuovih ust? Najraje bi bila lakoj odjezdila domov. Gospod Dubourg je imel sicer priti šele naslednji dan. Toda kaj zato! Želela je biti čim prej doma in tamkaj čakati nanj.
Tem bolj, ker ni bilo varno, predolgo ostajali: brezpogojno je bilo treba biti pred mrakom v bližiui Pisalnega orodja iz jadeja^, veliko prej.. •
To je rekla svojim prijateljicam. In popolnoma so ji pritrdile. Treba je bilo le spomniti na strašnega tigra, ki se na večer prebudi, da so se velike, črne oči razširile v strašni grozi:
■ Čakajte, je dejala Ninon, ki je imela kot najmlajša izkazovati gostu najmanjše usluge, »takoj velim osedlati vašega konja.« Ko Mi je pritrdila in se zahvalila: »Preneumno, da nimam niti revolverja 8 seboj.«
Ana in Nineta sta onemeli; potem sta razširili roke:
Revolver, proti tigru!? Menda se norčujete! Saj bi ga sploh ne čutil. Sicer pa ima prav pregovor: »Če tigra vidiš, je nevarnost že minila-; Tiger napade človeka vedno le od zadaj.. .«
»Pravzaprav,« je menila Nineta, »so t5 tigri zelo strahopetni! '
Ana, praznoverna in prestrašena, je ugovarjala: »Molči! Nikoli se ne sme kaj reči proti njegovemu veličanstvu tigru.«
»Ali to prinaša nesrečo?« je vprašala Ko Mi.
• Da,< sta istočasno pritrdili sestri. Ninon se je vrnila: konj je bil pripravljen. •>Na vsak način imate danes obilo časa,« je dejala Ana. Saj vam je znano, da podnevi še nikoli nihče ni videl tigra... Ali se nočete posloviti od očeta, predno nas zapustite? Veselilo bi ga.«
»Oh!« je dejala Ko Mi, »nikakor ne bt bila odšla, ne da bi mu bila preje izrazila svoje spoštovanje.i
Vse tri so se odpravile k njemu- Ana je vstopila pred Francozinjo.
Fu je ležal zleknjen na veliki postelji iz rdečega laka, glavo je udobno naslanjal na blazino iz riževe slame; kadil je iz dolge bambusove cevi z ustnikom iz slonovine. Sluga je držal rjavo porcelanasto posodo nad rituelno srebrno svetilko, drug sluga pa je basal novo pipo z opijem, da bo pripravljena, ko bo Fu prvo pokadil.
Smehljaje in veličastno je Nguyen Vari Hok prekinil svoje opravilo ter zelo vljudno vrnil pozdrav Ko Mi. Potem je Ko Mi odšla in odnesla s seboj nepozabljivo sliko pušečega starega Anainita v okviru iz rdečega laka in s slonovino in bisernico vložene ebenovine.
Davno pred mrakom in brez najmanjše nezgode se je Ko Mi vrnila domov. A seveda gospoda Dubourga še ni bilo. ln ko je čakala nanj, je imela Ko Mi dovolj časa premisliti, da tajnica, in bodisi tudi prvovrstna, slednjič le ne more vedeti za vse tajnosti svojega predstojnika.	(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
REŠITEV KRIŽALJKE:
Cedra, draga, gaber, Beri a, tabor, borba, Bv kar, karla.
REŠITEV ČRKOVNICE:
Lipa, jek, ula. Bog, os, dan, oči, moka, alga, kol. delo, oprava, rak, gos, amen, Istra, mir, Amor. — Ljubo doma, kdor ga ima.
Za nagrado sla izžrebana: Ignacij Cuderinan, Tupaliče (Gregorič: Poezije) in Nežika Dolinar, Belgrad (NVilde: Pravljice).
Čudovito zdravljenje revmatizma, nespečnosti in hudega glavobola
Prejeli smo dopis g. Rad. Stojanoviča, črko-slikarja in slikarja v Beogradu, Knez Mihajlova 46, katerega objavljamo, ker je v največji interes za vse one bolnike, ki bolehajo na teh in ostalih boleznih: »Pred nekoliko dnevi je bila moja neznosna bolezen, revmatizem in trganje v kosteh tako huda, da sem moral vsled velikih bolečin in utrujenosti v posteljo. Na srečo sem vzel po nasvetu nekega mojega dobrega prijatelja malo steklenico Togal-tablete. Ker vsled hudih bolečin nisem mogel spati, sem za par dni sploh izgubil spanec. Priporočene Togal-tablete sem jemal zjutraj, opoldne in zvečer in čudno — prvo noč sem dobil nekoliko spanja, drugi dan so bolečine precej ponehale in v 5 dneh sem že vstal iz postelje. Sedaj imam dober spanec in bolečine so mi povsem neznane, pa kljub temu hočem jemati Togal še nadalje. Pri tej priliki pa moram izraziti svojo zahvalo na učinku Togal-lablet. V resnici, jaz sem mislil, da je to samo reklama, ko priporoča Togal 6COO lekarnarjev, ali izkušnja me sili, da iz vsega srca priporočam bolnikom Togal-tablete kot radikalno sredstvo proti bolečinam v kosteh in revma-tizmu. Vedno Vam hvaležni in udani Rad. Stoja-novič, črkoslikar, Knez Mihajlova ul. 46, Beograd, 20. maja 1930.« — Podobno kakor g. Stojanovič jih piše mnogo tisoč, ki so porabljali Togal proti revmalizmu, protinu, išiasu, bolečinam v sklepih in udih, živčnim boleznim vseh vrst, zobobolu, glavobolu, gripi in ozeblini, kakor tudi proti nespečnosti. Togal odstranjuje na priroden način iz telesa one snovi, ki povzročajo bolečine in učinkuje naravnost pri korenu bolezni. Kako sijajno učinkuje Togal tudi proti glavobolu, potrjuje zopet i gospa Adler iz Ahena: »Nikoli se nisem nadejala, I da se bom mogla na tako lahek in nagel način iznebiti svojega strašnega glavobola. Sredstvo je naravnost čudotvorno.« — Togal pomaga takoj in je zajamčeno neškodljiv za srce, želodec in druge organe. En poskus Vas prepriča. Togal-tablete dobite v vseh lekarnah. Zahtevajte pa izrecno Togal-tabiete, da ne dobiie druge, slabše izdelke. Samo na la način ne boste razočarani. Vaša lekarna Vam bo hitro nabavila Togal, v slučaju, da jih nima y zalogi.
Mirko Kunčič;
Ptiček z dvema kljunčhomu
49.
Ilustriral J. P.
Med divjim kričanjem in javkanjem -o cokovnjači vzeli pol pod noge in jo urnih krač odkurili v gumo.
»Hura! Ali ste zdaj site, grdobe rokovnjaške? je Terezinka zmagoslavno požugala s pestjo za njimi, ko se je iz koroba ,'a spet spremenila v punčko. »Vdrugič se mi ne iz-mažete tako poceni! Prcniikastim vas, du samega sebe ne boste več poznali! Živijo!«
50.	' •
To sem jaz! je s hreščečim glasom odgovoril nekdo namesto tete Brzopete.
Terezinka in teta Brzopeta sta jadrno okrenili glavo v ono smer.
Izza košatega grma je priracal majhen, a kakor sod debel in zavaljen dedec. Zaničljivo je premeril teto Brzopeto, ki je bedasto in plašno buljila vanj, od nog do glave ter /a-rohnel:
»Torej na lak način si me hotelu dobiti za moža, baba nemarna! Čakaj, čakaj, lo mi bo5 pošteno plačala ...!■-
Stisnil je dlani v pest in se besno zakadil v teto Brzopeto. Ta pa ni dejala ne bcv ne mev, nego je kakor zajec poskočila skoro dva metra od lal in začela skokoma bežali. Debeli Krevljačev Anže se je kakor zvrhan sod počasi valil za njo, sopilial kakor lokomotiva, mahal z rokami po zraku in žugal kakor pobesnel norec, ter rjovel, ko da hoče ves svet prekričati... Bil vam je to kaj smešen in zabaven lov! Terezinka se je smejala, kakor se ni še nikoli v življenju.
(Nadaljevanje prih. nedeljo.)
»Živijo!« je kakor v odmev nekclo s tenkim, piskajočim glasom zaklical za njo.
Presenečena se je Terezinka obrnila na peti in ostrmela: neznansko visoka in malone kot prekla suha babura je slala za njo in :e ji prijazno režala skozi pošastno široka usta.
Kdo pa ste vi?« se je ojunačila Terezinka in jo preteče pogledala.
»1, kdo neki, dušica zlala?« je s pomirljivim in dobrodušnim glasom odgovorila čudila babura. »Jaz sem teta Brzopeta, juhuhu!< ln je _ hopla-hopl poskočila visoko od lal.
»Pa kaj hočete od mene, teta Brzopeta?; se je čudila Terezinka.
»L kaj neki, dušica zlata? je zacvilila oabura. »Nič drugea kot to, da me naučiš "a-•odejnega izreka!«
»Pa kaj bi vi s čarodejnim izrekom, teta brzopeta, kaj?« se je zavzela Terezinka.
»I, kaj neki, dušica zlata?« se je na vsa usta zarezala babura in sramežljivo pristavila: »Ženina si bom poiskala z njim, ženina! Zdaj sem grda in stara — zato me nihče ne mara. S čarodejnim izrekom boni postala zalo dekle, potlej me bo kar koj vzel za ženo Krevljačev Anže. Juhuhuk
Kdo pa je la Krevljačev Anže, kdo?« je s hlinjeno rcsilobo in važnostjo vprašala Terezinka, čeprav bi se bila rada ua vse grlo zasmejala. Zaslutila jc, da v glavi sirote ne more biti vse v redu ...
51.
J. Turen:
Pegica
Marjetico zavidamo vsi. Saj smo prepričani. da živi najlepše življenje, o, t;iko življenje, ki ga mi ne moremo živeti nikdar. Saj je še majhna, oči ima take kot nebo v prvi pomladi, a lase take, kot so solnem žarki ob rosnih poletnih jutrih. In vemo, da mora Marjetica radi legu živeti lako življenje, kot j;a žive samo še angelci, sprehajajoči se in prepevajoči po rajskih livadah.
■ A se vsi molimo. Pač Marjetica prepeva in je vsa vesela skoro vse leto. Samo poleti ne. Oh, poleti, ko bi morala biti najbolj vesela, je pa hudo žalostna. Če ji pogleda vroče poletno solnce v obraz, se zgodi strašno čudo. Kar zaščemi jo po licih in glejte — rumenkaste pegice se ji izvijejo iz kožice in se ko-šalijo po licih. Pa se Marjetica umiva in umiva, da jo žge vse lice. a pegic je vedno več, vedno več. Zato ji pravimo vse poletje Pegica.
In je Marjetica žalostna in nesrečna, na si ne ve prav nič pomagati. Že slo molitev je bila izmolila, že sto sanj je bila presanjala, a vse zaman. Nesrečne pegice so se bile udomačile na njenih licih, pa jili preženi, joj,
ce moreš!
A včeraj je bila zagotovo prepričana, da bo vendarle kcnec njenih nesrečnih peg. Saj je bila ponoči sanjala tako lepo. Sam Bog ve, odkod se je vzel majhen možiček, prav lak možiček, kakršni hodijo po pravljicah in se smejejo in vedežujejo otrokom. Prst je položil na usta in rekel: Ho ho. neumna si, Pegica! K cigančkotn pojdi!
Marjetica se je prebudila in ker je bilo že jutro, se prav nič ni bala čudnega itio-žička, ki se ji je bil prikazal v sanjah. Prc-udarila je liiožičkove besede in se je razveselila. »Rekel mi je, da naj grem k cigančkom,« si je dejala, v Pa pojdem k cigančkom.«
Cigani znajo marsikaj. Dosti ciganov je že bila videla, a pegastega cigana še nikoli. Zato pa je bila Marjetica prepričana, da ji bodo cigani resnično pomagali, saj so umni in se znajo ubraniti nesrečnih peg.
Iz predalčka si je vzela že dolgo časa hranjeni tolar in sc je napotila naravnost proti gozdu. Saj je dobro vedela, kje šatorijo cigani. Približala se je zanikrnemu šoloru in je opre/ovala. Starih ciganov in cigank se je Lala, ker je mislila, da so vsi čarovniki in čarovnice.
A glej — pred šotorom je sedel samo droben ciganček, kušlrav in črn kak« r zam-T-ček Brez strahu je Marjetica stopila k njemu.
»Ciganček, lep si in črn kakor ztunor-ček ga je nagovorila. -Prav nič nisi pegast. Oh. povej mi, kako se ubraniš peg? Kako naj se ubranim ludi jaz? Tale tolar t: dan, če mi poveš. Poglej ga, ciganček!«
Cigančku so se zasvetile oči kakor miški, če pade v moko. Naglo je segel po tolarju 111
ga skril v svojo pest.
»Ho ho,« se je zarežul. »Povem ti, Pegica vse li povem. Saj nisem lako neumen. Smiliš se mi, Pegica! Zalo ti pa povem, ka.vo
se iznebiš peg. Cigančica postani, pa ne boš nikoli več pegasta. Samo cigančica postani! :
Zasmejal se je na vse grlo. še preden se je Marjetica zavedla, je skočil na noge in zbežal s tolarjem v goščavo.
Marjetic« je bila žalostna, ker je videla, da jo je ciganček samo zasmehoval in opeharil. šla je nazaj proti vasi. Tam ob cesti se je vsedla na kamen in bridko zajokala. Saj je vedela) da jo je imel nesrečni možiček v sanjah samo za norico. Še celo črni ciganček se ji smeje zdaj in hiti s prisleparjenim tolarjem v vas, da si kupi bel kolač. A Marjetici so ostale na ličili pege iu bodo ostale tam, dokler bo živa.
O joj, da sem tako nesrečna, je zdi-hovula Marjetica, ln mi ne mere pomagati nihče, prav nihče!«
A je šel mimo sta ri Pogoreiček in se držal v dve gubi. Pogledal je Marjetico in se začudil na vso moj.
-I, glejte jo no!« je dejal. Kako ti joče! Ali je nemara muc odgriznil glavo tvoji punčki? Dej, govori, pa ne cmeri se iako. Strašno si grda.
»Možiček me je v sanjah opeharil, striček Pogoreiček, ciganček pa me je opeharil za tolar,« je jokala Marjetica. -Pa imam še vedno pege po obrazu in jih bom imela vse dni. Joj, lnido je, striček, joj, hudoU
Beži, prismuknjenka!« se je razhudil stric Pogoreiček. Zaradi majhnih pegic se jo češ? Poglejte jo no! Kaj bi šele počenjala, če U ne imela noska ali bi bila brez tega itii onega ušesa? Prismuknjenka, noben človek ni brez napake. Ali naj se jočem ludi jaz, ker ae držim v dve gubi? Pegice ti bodo izginile že same od sebe. Veš, takrat, ko ti lasje ne bedo več zlati, temveč 1 odo črni kot eigančkovi. Do lakrat pa kar liho počakaj.
-Ali res, striček? se je razveselila Marjetica. Pa bodo res lasje poslali črni in bodo pege radi tega izginile?«
»Res, res — kdaj sem pa že lagal?« ju je zavrnil Pogoreiček. Namuznil se je in odšel po svoji poti.
Marjetica je zdrvela domov iu je ves dan prepevala. Stričkove besede so imele silno moč in jim je verjela, kakor du s0 pribito. Vsako uro je premišljala, kdaj ji bodo lasje počrneli, a ni postala prav nič nestrpna. Mislila je samo na lase, a pege ji niti na misel niso prišle več. Pozabila jih je popolnoma in ne domisli se jih niti danes nili jutri, ln prepeva in čaka, kdaj ji postanejo lasje črni.
Pa če ji postanejo črni. nam ne bo nič kaj prav. Saj imamo Marjetico rajši, če se ji vsipljejo solnčni žarki okrog glave. Pegice pa niso vredne bogve kaj. Kdo se pač zmeni zanje? Še ciganček bi ne dal pripeharjenega tolarja zanje ...
60.
^TRTCKOV!
59.
Dragi Kotičkov striček!
Blagovoli sprejeti tudi od mene lep pozdrav. Doma sem iz Planine pri Rakeku. Ali Ti poznaš Planino, striček? V njeni okolici je pravzaprav mnogo zanimivosti. Po dolini teče reka Unca, ki izvira blizu nas v Malograjski jami, ki pa je že na italijanski strani. Mnogokrat poplavi našo dolino tako zelo, da se moram s čolnom vozili v šolo. Striček, aH Ti poznaš Logarček? I vidi -i ogledat lo jamo, da Te ludi jaz ob lej priliki spoznam.
Prosim Te lepo, uvrsti me med svoje ko-ličkarje.
Zbogom, Kotičkov striček!
Saša Držaj, učenec IV. razr. ljudske šole.
Odgovor: D r a g i S a š a !
Tvoj lepi pozdrav sem blagovolil sprejeti in sem ga vesel, da nikoli lega. Saj ta U o redkokdaj kakšno pismo odtamkaj dobim. Planino poznam prav dobro, toda samo — / zemljevida. Tvojo izjavo, da je v njeni okolici pravzaprav mnogo 'zanimivosti, podpišem z obema rokama. Saj skoro ni kotička v naši domovini, ki ne bi bil z zvrhano mero prirodne lepote in zanimvosti obdarovan.
Da reka Unca večkrat poplavi Vaso dolino — je pa naravnost nesramno od nje. ve.-, j O, da sem jaz IJim, bi ji že pokazal, maloprid-I niči grli! Tako bi jo ozmerjal, da bi jo en-I krat za vselej ininiio veslje, pot en jat i takšne i neumni sli. Jaz bi ji na v ašem mestu krnlk««-| mah) prepovedal teči čez mejo na našo stran. ' Naj ostane v Italiji tii naj lam uganja svoje I norčavosti in burke, če hoče!
Zna i enilo jamo Logarček si bova morda ob priliki ogledala s Požgančevim očetom. Oni se namreč tudi iako zanimajo zanjo. So dejali, da bi jim tamkajšnji zrak morda ceio 1 juti revmatizem iz nog pregnal. Kadar nama bo torej sreča mila -- z žoltimi cekini mo-šnjiček napolnila — jo primuhava tja. Dotlej pa' se dobro imej i:i ostani čil in zdiav in ju-naše ki vil
Koli č k o v s t r i č e k.
71 Dragi Kotičkov striček!
Jaz Te prav lepo prosim, da me postaviš v svoj kotiček. Jaz strašno rada čilam otroško stran v »Slovencu«, najrajši pa čitam Tvoj kotiček.
Kaj pa kaj Požgančev oča? Ali so še tako polni revniatizma?
, Pa da ne boš mislil, da je moj ata kar tako. Je že priden. Je vedno naročen ua Tvoj kotiček.
Prosim, odpiši!	t
Te pozdravlja Verica Sašelj, učenka II. razr. v Mokronogu.
Draga Verica!
Da imajo Požgančev oča še vedno polno ljutega revniatizma v glavi in nogah, je žal bridka resnica. So popili že tri sode raznih zdravil, so se s pekočimi koprivami tepli po životu, so potočili že zvrhan škaf grenkih solz — pa vse nič nc pomaga. Ljutemu gospodu revmatizmu niti na misel ne pride, da bi -e poslovil od njih. Od sile prijetno in zabavno se mu najbrž zdi, če se Požgančev oča togo-tijo in jokajo ...
Ali sem kdaj trdil, da je Tvoj ata kaf tako* ? Še vedno in povsod sem dejal, da :>i kar tako , čeprav ga ne poznani in ga -e. nikoli v življenju nisem videl. Ne očitaj mi torej nekaj, kar ni res. Tudi to, da je priden. Ti rad verjamem. In da je naročen na moj kotiček? O, primojkokoš, to se mi pa naravnost imenitno zdi in se bom s tem bahal pr vsej vesoljni Ljubljani!
Lepo pozdravljena!
Kotičkov striček.
;	~ 6i.	*a>
Dragi K o t i čk o v striček!
Tvojega odgovora v Slovencu« sem b, tako vesel, da mi je srce. od veselja kar poskakovalo. Med tem časom sem še večkrat mislil nate in z veseljem prebiral Tvoje vrstice.
'lepot bi Ti rad kaj lepega povedal tei Te s tem kratkočasil in razveselil. Pa sam ne vem, kaj bi... že veni! Predvsem Ti moram povedati, da imam našega g. kaplana in Tebe in našega očka in mamico za Bogeeni najrajši, pa našo gospodično učiteljico tudi. Potem pridejo še drugi na vrsto. Angelčka varuha bi bil pa kmalu pozabil, ker imam tudi njega zelo rad. Gospodu kaplana imam zato tako rad, ker je priden. Ali si TI tudi kaj priden?
Povedati Ti moram tudi to, da imam lep majniški oltarček. Vsako jutro, ko vstanein, in zvečer, ko ležem k počitku, molim k Mariji lepo molitvico: O Gospa moja, o Mnti meja!« — Rad bi tudi Tebe naučil to lepo molitvico, če jc še ne znaš.
Včasih sem pa ludi poreden in mamici nagajam. Pa ne smeš biti zato hud name. striček. Saj bom priden odslej.
Nad vse me veseli, da si mi v svojem odgovoru obljubil, da se bova seznanila enkrat. Saj res, striček, se pa bova! Veš, takrat, ko pojdem z mamico in očkom v Ljubljano, Te boni obiskal.
Če me stibPeš v svoj kotiček, Ti boin prihodnjič še kaj lepega povedal.
Te iskreno pozdravlja
Marjan Smole, učenec 1. razr. v Žužemberku
Odgovor: Dragi Marjan!
'tvojega presrčnega pisemca sem se res ua moč vzradostil. Tako se piše Kotiekovemu stričku, tako! To, koga imaš za Bogcem najrajši, si pa že tako lepo povedal, da ne bi mogel lepše povedati nihče na svetu! Se koj vidi, da imaš srce na pravem mestu in da hi pobič, kakor se spodobi.
Če sem tudi jaz kaj priden? Veš, to je pa kočljivo vprašanje, dragi moj. Jaz vendar ue moreni samega sebe hvaliti po listih, da sem priden, čeprav sem na tihem trdno prepričan, da sem ... Zato bom to svojo vrlino in čednost rajši skromno zamolčal in rekel »zapik-! So dejali Požgančev oča, da je bolje tako, ker da je molk zlato iu ker že itak vsa zemlja širna ve, kako strašno priden in »fejst« možakar je Kotičkov striček. Če to potrdijo Požgančev oja, bo kar držalo in ne morem na to pristavili drugega kot skromno piko.
Šmarnice so medtem že minile, zalo maj-niškega oltarčka gotovo nimaš več. A tisto lepo molitvico, ki jo tudi jaz šc iz mladih let znam, vkljub temu moli še kar naprej, da Te bo Marija še bolj vzljubila in bo ostala Tvoja zaščitnim skozi vse življenje.
Da si včasih tudi poreden in da mamici nagajaš, sicer ni lepo, a tolaži se s tem, da ni otroka pod božjim solnceni, ki bi bil vedno priden in ki bi svoje mamice nikoli ne razjezil in razžalostil. Jaz, Kotičkov striček, to predobro vem. zato nisem prav nič hud nate in sem prepričan, da Tvoja porednost ne izvira iz hudobije, nego izvira zgolj iz otroške razigrane, sli in zidane volje. O, saj sem bil tudi jaz nekoč mlad m poskočen in vesel!
Sprejmi mnogo lepih pozdravov od
K o 11 č k o v e g a s t r i č k a.
Večno počitnice.
Ja. Jožek, kaj bi pa ti rud postal, ko boš velik?.
-Zidar in učitelj!
-Oboje?«
Da! Zidarji imajo počitnice pozimi, učitelji poleti.
Prva misel.
r,':'.ti: Janezek, vstani! Šola gori!«
Jane-'p k: Potem mi pa danes ni treba vtduli!?
Pravilna prehrana
V mesečni reviji >-Hygeias., ki jo zdaja Zveza ameriških zdravnikov, je napisal vse-učiliški profesor dr. Russel Boles zanimiv ivla-nek o podlagi pravilne prehrane, iz katerega vesnemamo sledeče:
Razen beljakovin, ogljikovih hidratov in tolšč potrebuje naše telo tudi vodo, vitamine in gotove mineralije, kakor železo, kalcij in fosfor. Hrano, ki vsebuje beljakovine, rabi naše telo za izgraditev staničevja. Te vrste
Sugenio Chiesa. bivši italijanski minister, je :e dni v Franciji, kjer je kot nasprotnik fašizma živel v pregnanstvu, umrl.
tirana je meso, ribe, jajca, sir, mleko, grah in fižol. Ogljikove hidrate rabimo za energijo in toploto našega telesa. Ogljikove hidrate nam lajejo sadje, zelenjava, sladkor, kruh, krom-)ir, riž in testenine. Hrana, ki vsebuje tolšče, lam daje tudi toploto in energijo. Sem spa-lajo v prvi vrsti smetana, maslo, olivno olje, >relii, mastno meso iu mastne ribe.
Kovine, ki jih potrebuje človeško telo, ka-for železo, kalcij in fosfor, pa se nahajajo v nleku, siru, rumenjaku in tudi v zelenjavi, .lasti v sala ti. špargljih, špinači, v grahu, fi-iolu itd. Največji del človeške hrane bi moral lestojati iz zelenjave, sadežev in žila. Največ •cdilnih snovi je v njihovih ogljikovih hidra-ih, vitaminih in kovinskih soleh. Celuloza, ri jo tudi vsebujejo, pa daje za pravilno de-ovanje želodca tako važno težo.
Izmed različnih vrst kuhanja je najboljše rraženje, kajti pri tem se nc izločajo mine-•alne snovi in tudi vitamini niso pri tem nič oškodovani.
Zelo je razširjeno mnenje, da so sadeži, SI vsebujejo kisline, za ljudi, ki imajo v sebi preveč kisline, škodljivi. Temu pa ni tako, vajti kisline sadežev se pri prebavijanju hitro spremene v alkalij. Na ta način se pomnoži 7 krvi množina alkalija.
Jajca so zolo bogata na živalskih beljakovinah in posebno rumenjak vsebuje mnogo nemastnega vitamina in cliolesterina. Ker pa vsebujejo prcccj veliko množino živalskih beljakovin, se jih moramo, če nam gnijejo čreva in še v drugih slučajih, kjer so te beljakovine škodljive, ogibati. Rumenjaka se moramo ogibati tudi pri boleznih na žolču, zlasti pri žolč-nent kamnu, to pa radi precejšnje množine cholesterina. V kakšni obliki se jajca uživajo, ni tako važno. Zdrav, normalen želodec prebavi trdo kuhana jajca ravno tako kakor mehko kuhana. V slučajih akutnega vnetja •želodca ali črev pa je radi lažje prebave boljše, če uživamo mehko kuhana jajca.
Me30 je ravno tako neobhodno potrebna hrana. Vsebuje velik odstotek živalskih beljakovin. Nekatere vrste mesa pa vsebujejo tudi mnogo tolšč. Vitaminov nima meso skoro nič. Ker pa se meso počasneje prebav!ja, kakor druge snovi, moramo njegovo uporabo zmanjšati v vseli slučajih, če se je izpraznitev želodca zavlekla.
Kava povzroča precejšen prirastek želodčne kisline, vendar ne smemo radi tega reči, da je prepovedana. Radi svojega razburljivega delovanja na živčni sistem človeka je škodljiva in se je ne sme uživati, če niso pre-bavljalni organi v redu. Psihološko delovanje čaja je popolnoma slično kavi.
Kakao iu čokolada sta bogata na tolščah iu povzročata radi tega težave, če se izpraznitev želodca vrši počasi in pri boleznih na žolčnem mehurju.
Mleko je eno najbolj hranilnih snovi, ki so nam na razpolago. Vsebuje tolščo, ogljikove hidrate, beljakovine, mineralije, vitamine, in vodo. Kuhanje mleka ne škoduje njegovi hranilni vrednosti, vendar pa uniči precejšen del vitaminov. Pasteriziranje mleka pa uniči le manjši del vitaminov. Zelo razširjena je zmota, da je dotok mleka v želodec vzrok pro-bavljalnih motenj. To ni res. Takoj, ko priteče mleko v želodec, tvori nekako strnjenino. Ta strnjenimi se med procesom prebavljanja spremeni v motno, mlečno tekočino in se v tem stanju absorbira.
Mnogo čujemo dandanes govoriti o vitaminih. Ti so sicer vedno obstojali, toda ime jim je šole leta 1913 dal Kazimir Funk. Vitaminov se učenjakom še ni posrečilo izolirati. Tudi ne vemo natančno, v katerih snoveh človeškega telesa so vitamini potrebni.
Dobro mešana hrana, ki sestoji iz vseh gori navedenih snovi, je najboljši pogoj zdravja. Jemo pač lahko vsak dan kaj drugega, vendar en obed ne smo vsebovati preveč različnih jedi.
Novo parlamentarno poslopje Severne Irske v glav ncin mestu Belfastu bo dokončano in bo eno najlepših parlamentarnih poslopij na svetu. Okrog ogromnega poslopja bodo zasadili
20.000 dreves.
Češčenje katoliških mučenikov
Mesto Memphis v Združenih državah Severne Amerike je postavilo pred kratkim spomenik katoliškim sestram in krščanskim bratom, ki so ob priliki epidemije mrzlice v letih 1873, 1878 in 1897 žrtvovali svoje življenje za bolnike. Kljub silnemu deževju je bila udeležba pri svečanostih odkritja spomenika tudi od strani nekatoliškega prebivalstva zelo ve-
Priprave za olimpijske igre leta 1932, ki se
slndion prezidavajo in ga bodo
Junaška mati
Iz Piacenze v Italiji poročajo o junaškem činu materinske ljubezni. Elvira Cravedi, mati šestih otrok, je začula klice na pomoč, v katerih je spoznala glas svojo 9 letne hčerke. Deklica je, igrajoč se, padla v dva metra globoko močvirje. Mati je brez premišljanja skočila v vodo, zagrabila hčerko in jo privlekla do brega. Toda, ko jo je že skoro rešila, jc uboga mati začutila, da ji pojemajo zadnje moči. Dno je spolzko in blatno in začela se je že potapljati v močvirje. Hčerka in njena junaška mati bi gotovo našli smrt, če jima ne bi ob pravem času pritekli na pomoč ljudje. Mimoidoči moški so v nevarnosti za laslno življenje skočili v močvirje in privlekli iz njega najprej deklico in nato še junaško mater.
v Los Angelesu v Kaliforniji: tamkajšnji da bo prostora za 150.000 gledalcev.
lika. Prisotni sta bili tudi dve sestri, ki sta tedaj nalezli to bolezen, pa sto jo srečno prestali.
Ko se je tedaj pojavila v mestu epidemija, je 20.000 prebivalcev takoj zapustilo mesto. Negovanje ostalih pa je bilo pripuščeno izključno le katoliškim sestram in krščanskim bratom. 10.000 oseb je padlo tedaj kot žrtev zavratne bolezni, med njimi 19 duhovnikov, trije laiški bratje in 23 sester. Pripovedovanje dveh še živečih sester je strašno. Rumena mrzlica je bila tedaj še malo raziskana, zato tudi bolnikom ni bilo mogoče nuditi kakih olajšav. Umrli so v neizrekljivih bolečinah, pogostoma sto na en dan. Krsto so zbijali skupaj šolski otroci, dokler je bilo kaj lesa na razpolago. Pogrebi so se vršili večinoma ponoči ob svitu bakelj. Često je duhovnik sam kopal grob, da so naslednjega dne njega samega položili vanj. Ko je zvečer nastopila tema, je bilo videti na cestah samo še sestre, duhovnike in zdravnike, kajti zapustiti hišo po zahodu solnca je bila tedaj sigurna smrt. 19 duhovnikom so že preje postavili spomenik.
nike ji omogoča, da sama preišče aparat in ga popravi. To je morala na potu do Jave storiti dvakrat. Enkrat na potu v Birmo, ko je v megli in dežju zgubila orijentacijo in ni mogla dognati, kje leži letališče v Rangoonu, pa se je moral spustiti na tla v Singori na Malaki. S tem je izgubila nade, da bi potolkla Hinkler-jev rekord, čeprav je do tega trenutka letela hitreje od njega. Letalski krogi ne smatrajo tega za njeno nespretnost, ker proti vremenskim prilikam se ne more nihče boriti. Tudi na nadaljnem poletu je imela letalka smolo, da je skoro vso pot vlekel nasprotni veter. Radi tega se je mogla le počasi pomikati naprej in tako ji je zmanjkalo bencina. Spustiti se je morala na tla v nekem mestecu v sredini Jave, poleg neke sladkorne tovarne. Pred lem pa je radi silne burje morala leteti nekaj tir tik nad pragozdi, nad morjem pa je morala leteti samo dva metra visoko in je bila tako neprestano v življenjski nevarnosti. Vendar ni obupala, ampak je z mirnim očesom ugledala poleg sladkorne tvornice malo polje, ki je bilo dolgo samo 150 metrov, in je pristala brez resnejših poškodb na lelalu. Upravitelj tvornice je z brezmejnim začudenjem ugledal z okna svojega urada, kako se tik tvornice spušča na tla letalo. Hitro je skočil s svojimi uradniki na pomoč, medtem pa mu je ž? prišla nasproti pogumna letalka. Ugotovili so, da imajo krila pet lukenj, ki so jih dobila pri spuščanju na neki ograji. S pomočjo delavcev je lstalka te luknje hitro zamašila. Z veliko spretnostjo se je dvignila v zrak in v zadnjem hipu ušla trčenju z neko zgradbo. Od tod je odletela nekaj kilometrov naprej na začasno letališče angleške zračne linije v Tjomalu. Ko je v restavraciji letališča obedovala, je bila silno nervozna in utrujena. Ljudje so komaj verovali, da more tako mlado dekle, ki povrhu tega še tako nežno izgleda, prenesti take velike napore. Po obedu je letalka zopet dobre volje skočila v letalo in odletela v Surabaj, kamor je srečno prispela. Naslednjega dne je odletela v Port Darvvin in odtam naravnost v Sidney, čeprav so jo pozivali, naj se spotoma oglasi še v drugih krajih. Izjavila je, da je silno utrujena in da ne more odlašati s svojim, že itak dolgo trajajočim poletom.
Curih — mesto milijonarjev
Mesto Curih ima relativno z ozirom na število prebivalstva največ milijonarjev. Po najnovejši statistiki pride na vsakih 600 prebivalcev en milijčnar. Od 240.000 prebivalcev je 406 milijonarjev. Ta nenavaden porast zasebnega imetja se da tolmačiti z zaupanjem finančnega sveta do švice. Splošna gospodarska kriza in nesigurnost, ki jo je izzvala nezaposlenost v posameznih deželah, sta vplivali na to, da se je kapital zatekel v mirno Švico. Curih kot mesto milijonarjev zaostaja le za nekaterimi severoameriškimi mesti.
Sila ogroža ladijski promet, le več tednov trajajoča vročina in .suša jc vodno stanje rek b o znižala da je po nekaterih plovnih rekah ustavljen promet z ladjami. Posebno težko |c pnz.-d t tfornji tok reke Oder med mestima Brcslau in Brieg, kjer je v prcn:zk. votli obli-.alo o r f,
400 tovornih čolnov.
Uspeh letalke
Amy Joknsonove
Vsi naši čitatelji se gotovo še spominjajo slavne angleške letalke Amy Johnšove, ki je sam poletela iz Anglije v Avstralijo. Ves svot govori sedaj o 22 letni deklici, ki se je izognila vsem nevarnostim dolgega poleta in ki jena Javi le s težavo ušla smrti. Hrabra in obenem skromna letalka nikakor ne taji, da bi nc bila v smrtni nevarnosti. V Semarflngu, kjer jc med potjo pristala, jc rekla, da jo jc spre-letela grozna bojazen, da bo vsak čas padla v morje in cla je brezpogojno izgubljena. Pozneje je šc dejala, da jc bilo to strašno, v resnici strašno in da je mislila, da se nikakor nc bo rešila. Mislila je, da je vsega konec. Priznala je, da je silno utrujena in da komaj čaka, da pride v Sidney. 2elji mlade letalke jc bila, da pololče Hinklerjcv rekord na progi Anglija—Avstralija. Tcda sama ni imela dc-j.o, ;to za tako podjetje, Noki plemeniti lord. ki sc zelo zanima za letalstvo, ji jc pomagal. Tako jc ona kljub mladosti dobila diplomo pilota in diplomo mehanika ler se jc mogla tiodali na ta volilu polet. Njeno znanje mehti-
Sir John Simon, vodju indijske po njem imenovane komisije, ki je sedaj izdala drugi zvezek svojega poročila.
ZA KRAT
Frtaučka Gusti ma beseda
Ni douh ud tega 4ve sm brau pu • jjj časnkeh, de maja pu svet, pusobn u Amerik, že take cuge, ke ma usak vagon radio ajnšla-liran, de Ide tud na rajž puslušaja lohka muska, pelje in use, kur se pu svet gu-di, in se Iku še med polja pu cen unter-hollaja. Že tu lohka zveja u vagone, kdu je tukj al pa tam la nar bi fajn /;oga brcu, al pa tega al unga pu foršrift naklestu jn iz tem dusegu rekord ket ta nar bulš pretepač :uga »vela.
Men se zdi lu hedu intresantn. Sam lu m na gre prou u glava, do dubi tak pretepač zalu, če en mu zube vn zbije, al pa clu ceu jjus udbije, še lopa nagrad in puhvala pu časnkeh, iumr ue b na-redu Buli ve kulk dobrga sojniu bližnmu, M on lu res na gre u glava. Ce je že dandanšn svet i u p -frknen, de pretepačm daje nagrade, nej b že niu nagrada listinu, ko je pršou ub zubc ul pa uu i;us, de b s iz ta nagrada lohka kupu fouš zubc :>i pa fouš nus. Tu b blu pu pravic, ne pa narobe, ,'isfga, ke sojmu bližnmu zube vn zbija pa ksihte slauša, listga nej b pa za ene par mescu raj zašli, de b sp udvadu sojmu bližnmu škoda in trplejiio delal. Uca-seh je blu že Iku
Če b jest preh tu vodu, de s člouk lohka iz prelepavanjeni tud soj usakdajn kreh sluz, b se jest ceu soj živlejne rajš pretepavu in drugm nusove udbiju, kokr pa de se tlela marlram in garam kokr črna zvina.
No, pa pestima la reč, nej u že kokr čc. Jest tku nimam nč ud tega. Jest tud nism lou ud lega guvort. Jest sni tou le puvedat, de lu ni no pusebn-ga, če maja pu svet u vagoneh radio ajnštalirane, de Ide pu pot muska puslušaja. Kdur se če že med potja iz muska unlerhollai, lohka uzame iz saba gramaton, sej jh ma Rasbergar tulk, de jh predaja. Oranialon lohka ceu dan in cela nuč u vagone navija in se tku unlerholta, de šc sam nave, kdaj se u Nov mest, al kanir je namenen, prgunca.
Mica Kepa:
Kako so Kostrevničani češplje kradli
Kdorkoli prihaja od Bogenšperske strani v Ko-strevnico, pripoveduje, kako so gori pri grajščini češplje, polne: komaj držijo "<pfe" — vse je podprlo. In koliko jili je! — cel drevored sama mlada drevesa.
Čudovit jo ta drevored! Tam od hrastovega gozdiča se odloči procesija dreves in se vije v lepem loku po planoti, ob skrbno negovani » belim peskom posuti široki stezi. Tam ob visokj živi meji prostranega parka, se vzpne procesija nekoliko navkreber, zavije na desno in se polagoma ustavi pred gradom. Tu držita dva kosala oreha »nobo čez cesto, bandcra pa vrsta vitkih smrek ...
Če imajo grajski drevesa seštela — kdo ve?! Kostrevničani jih imajo: dvainšestdeset jih je!...
Prihodnji teden bodo češplje olresli, — polem bo drevored prazen in pust...
Pa se dogovarjajo kostrevniški fantje: Ander-ličev, Kajetov, Lesarjev, Komarjev, Lukčev, Zajcev in Mačkov Jaka, da bi stopili en večer gori v drevored... »Ali pojdemo?« »Pojdemo!« — >.Kdaj?« _ »V soboto večer.« — »Kje se sestanemo?« — »Saj res, kje se sestanemo?«!« — »Gori na vrhu _ pri gabrih.« Vsi vedo, kje je lo. — vin obkorej?«
—	»Da — obkorej?« — »Ko bo na Libergi ura bila devet, naj bo vsak na mestu.« — »Potem pa, kadar kdo more od doma ...«
»Pa škode ne bomo delali, fantje! Najedli se bomo češpelj do sita in vsak dva žepa polna — in nič več!« se pogaja s fanli Mačkov Jaka. — »Saj veste — i oskrbnikom sva prijatelja, — in ne bilo
bi lepo, da .. .<
»Brez skrbi bodi, Jaka! Še nikoli nismo delali škode — saj nas poznaš!«
»Torej v soboto zvečer — pri gabrih! Velja?
—	Velja. — Pa lahko noč!«
Po dolini razgrinja meglica svoj srebrni pajčo-lan- Iz gozda diha vlažen vzduh. Iznad hiš se dviga sivkast dim. Po vasi je zadišalo po svežem kurivu. Še nekaj trenutkov, in — zazvonilo bo Avemarijo ...
Jaka je pohitel z delom o mraku. Okopal se je in preoblekel: vso trudnost je slekel. Zdaj stopa čil in veder skozi mračni gozd proti Bogenšperku. Tema je. Pot je strma — razoran kolovoz. Korenine štrlijo iz zemlje in ostro kamenje. Veje se sklanjajo na pot. Jaka jih klesti s palico.
Na vrhu — pri gabrih — se strne kolovoz z lepo položno stezico. V polkrogu stojijo gabri in tvorijo prijetno ozadje za udobno klop.
.Jaka se zagleda po stezici proti drevoredu. Nikogar ni videli tam ... Sede na klop in posluša: vse tiho jo naokoli. Izza Preske leze luna v raztrgane oblake... Na Libergi udari ura pol devetih.
Zgodaj je še.
Jaka se napoti v drevored. Komaj se navadi oko na temo... Veje mu ponujajo: »Najej se, Jaka, najoj, kolikor se ti poljubi. Nič ne tresj in ne pobiraj po lleh. Kakor jelen so napasl — stoje!« In obira Jaka od veje do veje, in od drevesa do drevesa pokuša ... Skoro izbirčen že postaja ... — Privoščil si jih je - do sita. Zdaj se. izprehaja po drevoredu. V žepu oliple ogorek viržinke: prižge, ga.
Na Libergi bije ura: ena, dve, tri... devet. Kako hitro Je minulol
A je Ireba taka larma delal pu Časpkeh .'.avle tisleh radio u vagoneh, ke je prouzaprou use skp ena figa?
Je pa že hučevarsl; eksprescug use kej druzga, pa nubedn še besede na edine in prou nč sc iz nim Hučevari na bahaja. llučevarsk ekspreszug ma še clu take vagone iz kupalneam, de se člouk med vozna lohka mal skople in pufriša in se prpelo u lblanu frižn in čedn, kokr de b ga kašna perica i/, Bizuvlka na vuzičke prpclala. Tu je res ena nuona naprava, ne pa list radio, ke ni za druzga, ket za larpia delat, de člouk še spat na more, keder b tou.
Le tu nisa Hučevari prou naredi, de nlsa te soje muderne naprave u vagoneh preh u časupis djal, de b Ide vedi, kuku in kaj in švimhozne iz sab« jemal, kedr b šli na la eksprescug.
Ampak na smete mlslt, de sa u teh vagoneh kašne bane za kopat not pustavlene. Kaj še, Ki uja pa pol Ide sedel? TuSbad, kokr se prau, maja not naštiman, ke 116 plača na uzame in je tud bi higije-ničn, ke niaš zmeri friSna voda, kokr pa če se u ban kopjež in pu vod brzdaš.
Ml sevede nisma nc vedi ud le muderne naprave u vagoneh, ke sma se u nedela ud Svelga Ahacja, ke je biu žegnajne, preke lblan pelal. Usi sina bli lepu napucan, kokr se za iblanske romarje šika in prou nubedn ni mou švimhozn iz saba, do I b se sleku in soj gvanl u gerdaroba pud klop spra-I vu. Pa t začne, ke sma se preke Čušperke pelal, tisi j tušbad kar na lepem funkcjunlrat, de sma bli na-' enkrat usi premočen. Sevede, dobr nam je že sluru tušbad, ainpal; gvanla se nam je škoda zdel, pu-sobn dame, ke sa melo lake slamnke iz pajčuna, kokr jtj zdej nosja, sa ble hedu najavolne na ta niuderna ajnrihtnga.
Jest s iz tega na slrim dost, ampak use glih b Hučevarjen prpuroču, de b napraul pu štacjoneh take table, de b Ide zvedl iz nh ud tušbada in bli tku upuzurjen, de nej uzameja švinihozne iz saba, damam nej b pa prpuročl tud tiste kapce iz guina-lastike in Ide b mel res lep užitek med polja.
Za enkal jest iz temla mojem puručilam Idi na te tušbade upuzarjam, de na uja hudil brez švimhoznu u hučevarske vagone. Ke sm pa iz leni mojem puručilam tud za hučevarsk eksprescug reklama naredu, pa pugervam enkat vozna iz Iblane du Hučevja in pa, sevede, tud nazaj zastonj. Sej menile Hučevari veja, de se zastoju še mačke na raufaja. Fertik!	F. G.
Jaka se požuri iz drevoreda na stezico. Tam pri gabrih se premikajo temne postave... »Psi, oskrbnik!« se začuje iz teme. In že tečejo fantje nazaj v dolino. Jaka, preplašen, ubira za njimi. Nihčo no črhno besede. Nerodno skačejo po razorani poti, prehitevajoč drug drugega. Jaka je zadnji. Nikakor jih ne more dohiteli. Da se nič ne brigajo zanj!
Ko prjdrvijo iz gozda na plan, se Jaka ustavi: :Fantje, počakajte vendar! Kam tako drvite?!
Vsi se ustavijo — in mu pridejo nasproti. In zijajo, zijajo! ...
»Ali si M, Jaka?! Kje »i se vjel?-az sem, kdo pa mislite?! Zakaj sto zbežali?« i
»Oskrbnika smo zagledali v drevoredu.*
»Kje? Kako? Saj ni bilo nikogar lam, razen mene! Ves čas nisem nikogar opazil nikjer.«
»Pa, kje si bil, Jaka?«
»V drevoredu seni bil. Na vas sem čakal«.
»V drevoredu si bil?! Z gorečo smodko v ustih?!«
»Da — kadil sem!«
■ Zakaj se nisi oglasil? In zakaj si bežal za nami?«
»Kako ne bi bežal, ko sem slišal vaše svarilo, ln ste vi tako bliskovito naglo odkurili po bregu, ko da vam je sam rogač za petami. Saj veste, da ne bi hotel za noben denar, da me oskrbnik zaloti v drevoredu!«
»Torej smo bežali pred teboj, Jaka! In še bolj si nas podil, kot bi nas bil oskrbnik. Prav do doma si nas gnal! — Pa smo se še pogovarjali med potjo: »Ni Jakata. Ne pride zaradi oskrbnika! — Na — si bil pa pred nami!«
Jaka se kar valja od smeha. »Ali gremo nazaj? Ne. Predaleč je!« odloči večina. »Preveč smo upehani! Kar eno zapojmo čez vas, polem pa spat; jutri bo treba zgodaj vstati, kdor pojde h prvi maši.«
Pa je zadonela pesem tja čez vas:
»Soča voda je šumela, mesec je na nebu sijal...«
»Res je sijal, pa nam se je smejal, ko smo tako tekli!
In ne gre pesem pa ne gre — preveč je smeha...
»Pa ti, Jaka, ali si se vsaj ti najedel češpelj?!«
»To pa to. Še v žepu jih imam nekaj! - In doli Jaka med fante.
»No — pokusili smo jih pa le!«
Car in kočijaž
Ruski car Aleksander I. se jo nekoč sprehajal po Moskvi, ko ga je nenadoma zalotil dež. Vzel jc prvo kočijo, ki jo jo dobil.
Ko jo hotel plačati, zapazi, tla jo pozabi! denarnico,
»Počakaj,« pravi kočijožu, »dokler ti ne prinesem denarja.«
O, poznam ta način,« odgovori kočija/..
Kaj hočeš s tem reči?«
To, da me hočete opehariti in da mi nočete. dati moj težko zasluženi denar.«
Kako moreš kaj takega misliti?« vpraša
car.
Kako da no. batjušika. Najmanj sto sem lili že peljal do to palačo in vsi so mi rekli, da so pozabili denar, odšli so vsi noter, u pozneje nisem niti enega več videl.«
Pa ravno pred to palačo?«
»Du, gospod, prav pred temi vrati.«
Dobro, vzemi mojo ogrinjalo v zastavo in počakaj, dokler ti no prinesem denarja.«
Malo kasneje so je car vrnil z veliko vsoto denarja. »To imaš za mojo vožnjo,« mu reče car, smehljajoč so, »in za vožnjo vseh, ki ti niso plačali in kuteri ti morda nc bodo plačali.«
Kočijaž jo skoro padel s kozla, ko je videl, du so je v njegovi kočiji vozil sam car.
Iz testamenta francoske učiteljice
: Zahtevam, civilni pogreb brez duhovnika, naj rečejo ali store moji sorodniki, kar hočejo. Jaz namreč ne verujem v Boga, ker sem znanstveno dognala, du gu ni. Ako bi kdo ugovarjal, da so motim in da Bog vendarle biva, tistemu povejte, du sem prav kar napravila praktičen učiteljski izpit, in da naj sc torej o moji temeljiti izobrazbi ne dvomi.«
lino in Tono so vračata domov. Ura bije polnoči. Tema jo kakor v rogu. Precej Ra imata pod k a po, na noben način ne najdet* poti.
-Roko kvišku!« jima nenadoma zadoni iz teme nasprotij, pred njima pa se pojavit« dv« temna človeka.
Toda l ino in Tono so niti malo ne strinjata s le,m, da bi dvignila roke v zrak. Tone zagrabi onega in ga začno silovito obdela vati. Tuko dolgo je tolkel po njem, dokler ga ni zaprosil milosti. I ono so dv igne ves zaprašen in pokliče svojega prijatelja. Toda o leni ni duha no sluha.
Naslednjega dne se prijatelja zopet srečata.
Monc so .strušno stolkli,« potoži Tinp. .Zakaj s' ,ui potem tako hitro zbežal?« ga j vpraša I or.t; in mu hiti pripovedovat svoje ■ junaštvo.
j Jaz som svojega napadalca zbil na živo in ! mrtvo, še celo k .ivaio som mu strgal. Po-j glej jo!«
rine pogleda kruvuio, enkrat, dvakrat. !	Sit j lo jo vendar moja kravata, ki mi jo
jo sinoči inoj napadalec raztrgal...«
Maščevanje
»Prosim za roko Vaše hčerke!«
»Toda povejte mi prosim, kaj ste pravzaprav Vi?«
»Sodnik.«
»Aha, niste le morda oni, ki me je pred dvema lotoma kaznoval radi prehitre vožnje?«
»Na žalost, prav tisti sem.«
»Izvrstno! Dolgo sem Vas čakal! Vi idijotl Vi tepec! Končno se mi nudi prilika, da sc Vam osvetim! Evo maščevanja: vzemite mojo hčer, pa bodite srečen z njo ...!«
-Najbolj se bojim, da bi no bil živ po-kojian.«
»No, la strah je pa Vas boni jaz zdravil.«
čisto odveč, dokler
Nacek s Prlekije vsen marpmškim
miss-jagron
i Ti, Peter če naju no bodo kmalu poklicali. tava zamudila šolo.«
Nibjeden, ker de lo šleja, si naj nikar ne misli, ki man v mislih jega, če pišen od miss-jagrov. Se nas je ali precik takih trot-lov, ki smo se tan cuj vtikali, gi nas je nič ne brigalo. Če samo na sebe pomislim, kaj mene — štaciinara z žajf-nco — briga, kera de marproški miss; pa sn le taki troti ki sn cuj šo.
Pa se še bi vse šlo, če bi se le dalo vtrofiti, kera je najtajakša. Ena ma lepe oči, druga ma gladki nosek, Irelja je fajn riišta, šlrta jc brez žabjih oči, la peta bi bila, če bi nebla predebela, pa tak napre. Da pa bi se ena najšla, ki bi bla prez ur-žoha, take pa je neblo. Ta enim talija dobre lastnosti, ta driige pa majo uržohov preveč.
Jas sil si tole volitve dosti bole ajntoh pret-stavla. Jas sn si misla, ki do tote babe — hopla! nezgrtintana smola! že pa prepomalen mislili — naj-bole te grube dikline notr v kake žakle zavezali, te pa do na žakel gor »nuinrco« pršili. Poti pa bi vsaki samo eno »numrco:, povoda, kero bi pač hteja, nazadjo pa bi so poglednolo, za kero »numrco« hi je največ, te pa bi lista miss bila. Se nazadjo — baba je baba. Jas sn svojo babo tudi guna k vo-litvan. Misla si sen, ki de le kako prem jo dobila. Se, če bi ble volitve lak po žaklili, te še bi leki resen kakšni prajs dosegnola, lak pa, ki so ble volilve na 1'raj liifti, pa lehko vete, ki je nič neblo. Pa, če aufrihtik poven, je ali resen, ki je moja baba — hop! miss-kandidatka — na kaj ekstra za pregled-noli, žakel pa bi najbrže najbole lajn napunla, bole kak listo stihe treske, pa ne rečen za prmoj trikrat, ki nebi una prvega prajza nesla. Jas jo doma tildi man vekši tal v žakli, da te še je tak za silo za po-glednoti.
Pa, pjebi miss-jagri, moja baba si je enih par vaših imen zapunla — pazko mete, ki nete gi zjoj vkiip riičli, vaBl van llog pa san sveti Frjan nemreta pomagali. Malo pa sn vete jas tudi rad, ki je ne miss gratala, se sn tak ne veda, kak bi ji to poti prava. Una bi gvišno htela, ki bi jo moga obfirati (ali kak se to reče), keko bi se najbole dalo, toga sn jas ravno ne navajeni. Samo Bog me vari, ki bi gi una lo zvedla, ki sn jas s ton zadovolen, te bi pač una gvišno začela mene za obrajt obfirati. Gnešje cajtnge mo že skrlja pred joj, če le gi indi nede zvedla. Bliskaja, Ireskaja no hujdega vremena, reži nas...
Pa. pjebi miss-jagri, lelošje miss kandidatije se nas preči uavučle pameti. Samo teko, ke so nas
vkiiper doble, te pa, gda so vidle, ki smo bli ne zadosti fest štigleci za jih, po so včasi volitve preložle na driigo leto. Sn radoveden, keko še de nas drugo leto lakih noreov, ki mo šli cuj. Jas bi bija za to: če moremo dedi pred dede na štelngo hodili, naj še babe pred babo grejo, če bi glili kera žo rada za dragunara bila. To se ve, ki hi po zakoni niše nemre k lumi silti, da za babe takšega zakona sploh nega, kak je za možke, kaj se gre zavolo štelng.
Če pa bi že ravno mogli mi dedi toti kšeft rihtavali, te pa bi jas predlaga, ki bi se driigo leto naredle volilve v žaklih. 1'r tistih volitvah bi težko tak viin spalo, ki bi tri glihno število numrc« doble, če pa bi se po nesreči lo kaj takega zgodlo, te pa še bi se lehko ejiok med njimi prebiralo, samo vse tri bi mogle tečas še v žaklih ostali, vači najbrže nibjeden več nebi hleja še kake »numrce« za je dati.
Te poti pa bi jas predlaga, ki bi tisto zvoleno miss aeroklub v eroplani okoli voza, da od zdoča še včasi kera fajn viin vidi, če pa jo od bldzi pogled neš, le pa preveč kilnštno zgleda, da je navadno vsaka lak viin zmalana kak Gasparijove karte za Vilzen. Sploh majo naše miss (zaj pa ne ven kak se lo za več lakih miss vkiip reče — za več miz se reče mize — tti bi to bilo misse, od besede kis ali jesih pa bi bilo kisi — missi, zaj l>a naj vrablec ve, kero je bojšo; najbrže. do inissi' od besede kis, samo jesiha si ne Ireba voliti) eno presneto smolo s totimi farbami. Cimrmanska 1'arba je za čobe malo preveč dunkl, tista tinla, kr.j z joj mojeini sini v šolah naloge popravlajo, pa je dosti presvetla, pa doj ne gre rada. Cimermanska farba jo teko bojša, ki rada doj gre, pa fajn je, če kaka miss sladoled je, ki ima naenok čista rdečo ]>o-1'arbanega, tak ki si drtlgi mislijo, ki ima jagodnega. Če pa sladoled je s kakoj ktifrnoj žlicoj, te pa šo jo lehko polek spuca, da je cimermanska farba precik ostra. Se, če lak bole premislili, je cimermanska larba še najbole praktiš, so nan deno missi neke kntici, ki ne treba meti drUgih dekel nastavljenih, ki bi žlice pucale. Jas mo zaj začeja v mojou štacilni tUdI tolo farbo odavati, da se pr ten pre precik zaslilži. V Marprogi toti kšeft pre zlo dobro gre.
Marproške frajle, posebno te grube pa le lajn, od 1. julija naprej prile samo v moj štaciin pot take farbe; sn naroča zlo ostre, tak ki le so vsen sladoledaron dopale. Poskllsll je treba, pa de že blago garantiralo za dobro firmo.
Se van vsen vkiiper pral' lepo prporočan pa proain lepo, ki nebi gi kaj zamerle, no vas vse vkiip praf lepo pozdravlan, vas dikline, pa miss-jagre tildi
Vaš
Nacek s Prlekije, štaciinar z žajfnco no s cimermauskoj farboj v Marprogi.
Po zdravje in veselje — v božjo naravo
»Hoji jo ustvaril deželo, človek mesto, hudič pa velemesto.« Dajte, bežimo iz mesta, iz »pekla«, ven v božjo naravo, v božji sveti V resnici, nihče nima pravice, da bi naše hrepenenje po razvedrilu označil za modno muho ali športno norost, da hi noš beg na de.elo, v gore grajal kot poganstvo. Nasprotno je cclo naša velika dolžnost, d i misTimo na svoje zbito telo, svoje r.'Z-lifrnc živce. Mestjan danes naravnost mora vsak leden cn dnn izpreči.
in tudi to takoj povejmo: Popoldanski izpre-liod slaveča sloga, s polnim žc! dcem, trdim klo-bukem in v obleki najnovejšega kroja — bi danes malo zalege). Treba nam ic izpremembe zrake. Da pozebirao na sleparsko vsakdanjost, nekaj drugega vidimo in slišimo, dobimo v pluta drug zrak. Stroški za nedeljski ii-lct so dobro mIo;en denar — izvzemši seveda p'ječo. Čim dale proč, tem bolje!
Kako nai bi kot katoličani naravnega obilja zunaj ne ljubili! Veselje do n..r:\ve je dci Katoliške duševnosti. Kristus jc ljubil g->: »' e ' ril: ve. ki jih je posvetil s svojo nočn molitvijo, ljubil je jezera, žitna polja, ki jih ie mimoidoč boi -1 ljubil jc svoje rojake in svo e soomine iz deške dobe, ljubil ptice pod nebom in lilije na polju.
Toda: Sam si pokvariš nedeljo, če smatraš za nien višek zamorsko življenje; kopanje in oži-ganje na solncu ali pa indijansko dirian:e po grmovju. Za tako kulturo lepa hvala! lo človeštva ne bo osrečilo. Človek pridobi prost dan, a izgubi nedeljo.
Kar potrebujemo in kar hočemo jc: katoliški oddih! Pri katerem postane vsak zopet človek, sc zave svojega božjega otroštva in v tem otroštvu doživlja svoje najvišje dostojanstvo in s tem obnavlja svoje duševne sile. Oddih, pri katerem se učimo prisluškovati duhu, ki veje nad zemljo in vliva novega poguma, nove podjetnosti, novega življenja. Ravno zato je kmet kljub svojemu napornemu delu in skromnemu življenju tako trden sam v sebi. tako notranje miren in močan, ker mu vera, zvezanost z Bogom in globoka slutnja o Njem kli j e jo z zrnjem iz zemlje, rastejo z biljko, se mu razodevajo v solncu in dežiu. Zato tudi to: spoštljivost pred to grudo, zaščita niene lepote in nedotaknjenost vsepovsod.
Katoliški izlet! Kakšen nezmisel, da si kdo na kolodvoru kupi umazan tisk in si potem z njim na vožnji v prirodo zastruplja dušo in skru-ni nedeljsko jutro, namesto da bi si preskrbel čtivo, ki bi se skladno zlivalo z božiim dnevom.
Enako bo pešcu blagoslovljen pot le tedaj, ako ga spremljata čast in poštenje. Križi, ki nas srečujejo, nas vprašujejo, čc hodimo po pravi p d < i. Ni treba, da bi vsak izlet končal v razuzdanost, da bi vsaka šala postala nevarna norčija, vsaka zabava nravna zabloda. Nedelja ni preklicana, ni izven zakona! Greh v nedelio je sramotneiši nego druge dneve. Ne le. da si takrat bolj ti nego drugače, zdravejši, odpornejši, Marveč grešiš proti namenu dneva samega. In temu namenu ne uideš na nobenem gozdnem potu in na nobenem mo-tociklu.
Tudi na izletu mora biti mesta za ljudi, ki drže nase, ker se čutijo odgovorne in jih ta čul visoko dviga in cplcmenituje. Ako naj pisano življenje zunaj postane ljudska last, kulturno življenje. običaj, potem ga jc treba zgraditi na strahu božjem, na starih običajih.
Katoliško ljudsko življenje: Varujmo se, da ne pomagamo omajati osrednjega mesta cerkva po vaseh, da ne doprinašamo k razdedinjenju cerkva po krajih, katerim so bile dosedai srce; da kraji ne pridejo pod oblast slabih gostiln in malopridnega tiska. Kaj bi nam koristilo podeželje, v katerem bi žfvele ravno tako uboge pare kakor po zatohlih me tnih ulicah? Če vzamemo tem goram in dolinam r.:iliovo verno dušo. potem jih poteptamo, umorimo in mi bomo v njih lakote umrli Pokrajina ima svoj verski značaj in naša dolžnost je skrbeti zato, da ji ta značaj tudi ostane.
Zato: Več razumevanja za nepokvarjeno ljudsko življenje, ljudske običaje. Vaša počitniška potovanja. mladci, naj bodo temelj tesnejše zveze z narodnim občestvom! Nedelja ni le Gospodov dan, ampak tudi človeški, ker veže človeka s človekom — v neprisiljeni svobodi, naravni enakosti in tovariškem bratstvu, kakor tega ne zmore noben strankarski program.
poselilo Vrbsko jezero preko Ljubelja, bili so v Trstu, v Postojni, v Kranjski gori, v Bohinju, Vint-garju, še celo na Jelovco se jili je podalo nekaj.
Nujno potrebna bi bila informacijska pisarna /.a izlete in ture, ker tujci sami si ne vedo pomagati; blejski Putnik pa je popolnoma odpovedal v lem smislu.
Med odličnimi gosli, ki so že prišli na Bled, moramo v prvi vrsti omeniti in pozdraviti našega I velikega prijatelja Bleda, ekselenco poslanika USA, j gospe la John I). Prince, ki pride vsako leto prvi j ua liled iu ga skoro zadnji zapusti.
Radio Ljubljana je v torek poizkusil s pre-| nosi m geJbe iz Kazino dvorane na Bledu. Pre-j nc- , e bil prav dober, samo atnioslerične neprilike I je l ilo čulili tis-i večer v prav obilni meri. Upamo, i da bodo sledili še nadaljnji prenosi.
Ceste so v zadnjem času polili z asfaltnim oljem, tudi ono od Park-hotela v Grad. Seveda luknje na cesti so pustili nezasute, da odskaku-jejo vsakovrstna vozila kot žoge. Par bpai peska bi se menda žc dobilo, da bi vsaj najhujše luknje zamašili.
Nemarnosti Prostor pred kavarno »Toplice« izgleda kakor kak stavbni prostor. Je to lastnina
ramo glavna živila dobivati od drugod. Prevoz pa stane.
Kopališče je že v polnem obratu. Saj je pa tudi taka vročina, kakor je ne pomnimo meseca junija. Na polju se vse suši in škoda se dela. Vode nam ne bo sicer manjkalo, ker imamo dovolj zaloge gori v snegu v kotliuah naših gora, a vkljub temu vsi hrepenimo po dežju. Skoro sleherni dan se nam tudi od daleč obeta: jug piha, oblaki se dvigajo izza Julijskih Alp, za Karavankami grmi, nad našo dolino se pa vse razprši, k večjemu da prileti par kapljic.
G. župan Lavtižar se je z odločnim elanom zavzel za popravo ceste na Vršič in veliko upanje imamo, da bo že tekom sezone v obratu. O kako bodo potem drčali avtomobili in motocikli na vrh k italijanski meji! Pa tudi za domačine bo ugodnejše, ker bodo imeli lepo r s' > do svojih pašnikov in gozdov.
Opeke primanjkuje, ker opekarne zaradi premnogih naročil od vseh strani ne morejo istih takoj izvršiti, zato marsikje zidarji ne morejo pričetega dela nadaljevati in dovršiti. Zidajo in popravljajo pa mnogi, vsak heče imeti vse trdno in lepo.
Ilotoi »Petran« na Bledu.
g. Kende, o katerem pravijo, da se jako trudi za lepoto in ozaljšanic Bleda. Da bi pa tista navlaka na prostoru, kjer misli g. Kenda v prihod-njosti zopet zidati reprezentativno stavbo, nasproti kavarne »Toplice«, bila res v okras Bleda, pa res ne moremo pritrditi.
Občinska tržnica v Gradu je kolikortoliko gotova in so sc prvi prodajalci sadja, zelenjave, ročnih del etc. že vselili v odkazane prostore.
Zapuščen jc oni del Bleda, ki leži v obližju blejskega kolodvora; vse sili le v konec k velj-kim hotelom, kjer se potem pritožujejo, da nimajo miru, preseda jim godba itd. Tam v enem kotu pod blejskim kolodvorom pa vlada lak idiličen mir, da ga je treba iskati. Zdravniški komisiji svetujemo, naj pošilja miru potrebne tujce v Zako, pa bodo gotovo zadovoljni. Ga. Korošec (hotel »Zaka«) ima na razpolago lep tenis prostor, izleti na Kuhovnico, Boh. Belo, Gosje, na Po-kluko so pa pred nosom. In vsepovsod polno miru, nobenih avtomobilov, nič prahu, samo vlak se včasih javi in zopet izgine proti Bohinju ali proti Jcsenicam.
Autozv.-zo Bled — LJubljana (g. Hojak-a) vljudno prosimo, da na oglasnih deskah i.n v javnih lokalih, hotelih in gostilnah razglasi z lepaki, kedaj odhajajo avtomobili iz Ljubljane.
Več reda bi želeli na blejski pošti in da bi nc bilo treba ljudem čakati pred okenci. V tem oziru se tujci jako pritožujejo.
Ob blejskem jezeru Poročilo iz Kranjske
Bled, 26. junija.
Dotok tujcev je vedno večji in večji. Črez dan jih ni videti dosti, ker se vse nahaja po kopališčih ali pa na izletih, večer pa razgiblje vse staro in mlado na promenado po cesti okoli jezera.
Potovalna družba Siemer & Co. iz Munchna je privedla letos okoli 300 gostov iz raznih delov Nemčije na 14 dnevni oddih v Slovenijo. Vsi udeleženci tega izleta so jako navdušeni za naše lepe kraje, hvalijo uslužnost in prijaznost naših ljudi, ki jim povsod gredo na roko z nasveti in pojasnili.
Zanimivo je, da se letošnje občinstvo prav posebno interesira za posamezne izlete v blejsko okolico in sploh za turistiko. Večje partije so doslej obiskale Stol, Golico, Vrata; veliko število je
Tujci dohajajo vsak dan. vendar šele pa 1. juliju. ko bodo šole zaključene, pričakujemo večjega navala. Tako sredi prihodnjega meseca bo pa vse zasedeno in težko bo dobiti stanovanje, dasi jih imamo letos precej več.
Vprašanja za informacije prihajajo od vseh strani. Nekateri bi radi z družino tu cenejše in udobnejše živeli kakor v domačem družinskem krogu. Kdor namerava na letovišče, naj doma hrani, zunaj doma pa naj nikar ne skopari. V Kranjski gori so po hišah, gostilnah, pensionih. hotelih itd. dovolj solidne in ne pretirane cene, sicer višje, kar se tiče hrane, kakor v Ljubljani, a splošno nižje kakor v Belgradu. Treba pomislili, da mo-
Šmarjeta - kraj zdravih ljudi
Šmarje' 26. junija 1930.
Visoka sezona naših toplic se je pričela. Gostov je dnevno več, tesnoba stanovanj je občutna. Mnogo tujcev se je odrinilo za nadaljnje dneve v mesecu juliju. So pač postale toplice vsled učinkujočih naravnih vrelcev zelo priljubljeno kopališče, ki tudi fomlaja naše goste, posebno se to opaža v kuri po drugem tednu. Obrazi izžarevajo mladostno svežost in hoja postane lahka in elastična. Tek se poveča in ves organizem se nekako regenerira.
Sploh je kraj posebno zdrav. V Šmarjeti in okolici je starost 80 let prav vsakdanja. S 97 letom je umrl Miha Rodič v Gorenji vasi, Marija Povše v Zalogu je doživela 100 lel, Jožef Medved iz Orešja je dosegel tudi 100 let. Danes še živi v Šmarjeti starka, ki bo jeseni stara 91 let.
Leta 1836. je razsajala huda kolera. V Novem mestu je v treh dneh pobrala 86 ljudi; v Šmarjeti pa ne več kakor 9. Leta 1850 je v Novem mestu en dan 16 ljudi kolera umorila, v Šmarjeti je umrla le ena oseba, ki je bolezen iz Št. Jerneja prinesla. Smel torej trditi, da je kraj res posebno zdrav.
V Gorjance pojdemo
Kam pa v nedeljo. Novomeščani?
Novo mesto. 27. junija.
Kdor je z odprtimi očmi in z iskrenim srcem obiskal za nekaj dni Novo mesto, mora priznati, da spada okclica tega mesta brez dvoma med najlepše, kar jih premore slovenska zemlja. Ali navadno se pri naštevanju lepot le prerado zgodi, da prav za prav najlepše in najzanimivejše omeniš le mimogrede, češ — če zmanjka, kamor bi se človek napotil za nekaj lepih trenutkov, pa naj gre v — Gorjance. Saj res ne moreš leteti vsako nedeljo gori, kajti pot se le vleče in nekaj je treba vzeli seboj za na pot, četudi se na turi shaja brez vrvi in cepinov. Vendar bi morali Novomeščani v Večjem številu romati v bajno kraljestvo Trdinovih bajk in povesti. Koliko čarov in skritih lepot skriva na svojih širokih grudili to čudovito gorovje, ve samo oni, ki ga je od blizu pogledal in prisluhnil njegovi pesmi, ki jo prepeva gozd in seno-žet in skrite, vase zamaknjene tokave. Kaj ni lepše, stokral lepše prebiti nekaj uric v naročju božje narave, ki boža človeško srce, pripovedujoč mu iz zgodb starih časov, kakor pa posedali po zakajenih in zaprašenih krčmah in ložiti nad slabimi časi in slabim cvičkom!
Kam tedaj v nedeljo, na praznik sv. Petra in Pavla? Kam drugam, kakor na Gorjance I Boste slišali, kako bo zadonela po košatih pobočjih naša pesem. Zakaj na ta dan praznuje vrh Gorjancev pevsko društvo Gorjanci« svoj god. Pohitelo bo v »gluho ložo , da oznani prečudno novico: še so človeška srca, ki jim pehanje za zemskimi dobrinami ni čisto oglušilo klica po večno lepem in dobrem, kar šele obsije življenje z žarkom onostranstva.
Ljubka cerkvica sv. Miklavža bo zatrepetala ob mehkem akordu slovenske pesmi, ki jo bo pri službi božji zapel zbor, popoldne bomo pri petih litanijah pa vsi iz svojih duš izpeli vse težave in skrbi. Kdo bi oslal doma?
Pevsko društvo »Gorjancu vabi vse dobre ljudi, ki ljubijo naravo in slovensko pesem, naj za ta dan odločijo: »V Gorjance pojdemoU
krasno slovaško letovišče štrbske Plešo, kjer fe vrši konfercnca Male antante.
Radtoemnnacljsko termalno kopališč
DOLENJ^Kki TOPLICE
(Toplice pri Norem mestu)
so edino in liajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheiiinatizmu, nournlifijah, ionskih boleznih itd.
—	Kopališčne naprave «o vseskozi neposredno na i/.virkili. — Sezona od 1. mala do :iu. septembra.
—	postaja Strn*n-Tnpl!ce. dolenjski? železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cene znižane, posebno v pred- in po sezoni.
Naša propaganda
Reklama in propaganda! Od kakovosti, doslednosti in dovršenosti teh dveh, odnosno ene same činjenice, zavisi uspeh ali neuspeh vsake stvari, ki se hoče uveljaviti v svetu in tako tudi pri nas: če hočemo uveljaviti v svetu lepote uašili krajev, je treba pač z vso skrbjo in pozornostjo posvetiti se temu vprašanju. V splošno zadovoljnost lahko ugotovimo, da se je v zadnjih letih pri nas o tem resno razmišljalo, sistematično na lem delalo in tudi uspehi niso izostali.
Zadnjič smo omenili propagando v srednjeevropskih deželah, kjer je bilo Ireba vse spretnosti, da je naša propaganda vzdržala ravnotežje z domačo, danes si oglejmo vidike, ki se nam odpirajo, če se razširi interesni krog našega tujskega prometa: torej Nordijske države, Anglija in za-padne države.
Danes so naši hoteli že opremljeni s kom-fortom, ki ga razvajeni turist dobi v državah s tujsko-prometno tradicijo, tako, da lahko privabljamo bogato evropsko publiko, ne da bi pri tem riskirali, da jo radi nedostatkov v hotelski industriji zapravimo za vedno. Poleg tega se naše ceste zboljšujejo, kar je pri današnjem stanju avtomobilizma enako močan faktor kot siceršna udobnost.
Če omenjani nordijske države, mislim pri tem predvsem na Dansko, kjer se interes za našo državo vedno bolj veča. Naša oficielna propaganda j.e v rokah našega gen. konzula v Kopenhagenu g. Tegnera, ki mu gre tudi zahvala za iniciativo, da i ■ bila letošnjo pomlad prirejena v danski prednici razstava jugoslovanske narodne umetnosti . zvezi s tujsko-prometno razstavo.
V Angliji in Ameriki se doslej še ni sistematično delala propaganda, tu predvsem radi pomanjkanja komfortnosti, vendar pa imajo naši kraji nekaj odličnih prijateljev v teh državah, Iti s pu-bliciranjem člankov v svojih velikih časopisih, store nam in našim krajem neprecenljive usluge. Tem ljudem je Ireba iti povsod na roko, jim dati sredstva in materijal, da dado o nas avtentične iu zanesljive podatke. Med Amerikanci sta lani poselila Bled dva odlična gosta: znanstvenik, etnograf in geograf Horace Ashton, član kluba raziskovalcev v Nevvorku, ki mi je v razgovoru izjavil, da sicer še ni poznal Jugoslavije in njenih prebivalcev, da pa simpatični vtisi, ki jih je dobil, presedajo vsa pričakovanja. Vse naše kraje je s svojo kamero sproti strastno filmal in kolikor mi je znano, je v »Newyork Timesuc priobčil o nas serijo člankov s fotografijami. Druga prominentna oseba iz Amerike je bil sam lastnik ne\vyorškega časopisa »Newyork VVorld , ki so ga naši kraji tako navdušili, da je izjavil, da pride letos ponovno v Jugoslavijo, da podrobno prouči naše kraje in razmere.
Takih ljudi je morda mnogo, ki prepotujejo našo državo, pa gredo le mimo nas, ne da bi bili (>odrobneje opozorjeni na naša narodna bogastva in lepote. Zato je treba pač pazit i na vse to število tujih potnikov in publicistov, jim po možnosti pomagati pri delu, zabrisati eventualne slabe vtise, ker nam morejo storiti neprecenljive usluge, če kot znane osebe opozore svojo publiko na nas — pa tudi obratno, s slabimi poročili morejo morda še huje škodovati; obojega se je treba enako dobro zavedati.
Ites ni vsa propaganda v lepih brošurah in prospektih. Vsak tujec, in še toliko bolj javne osebe, morajo oditi v svojo domovino in iam govoriti, pisati, predavali o nas in ta propaganda bo morda rodila najlepše uspehe.
Vesele počitnice!
Končane so mature in drugi izpiti, učenci srednjih in osnovnih šol bodo danes dobili letna izpričevala, potem se pa šola zaklene, mladina pa domov in po svetu brez nalog in brez nadlog! Pravijo, da otrok v dveh mesecih počitnic telesno toliko zraste — včasih še več — nego v devetih do desetih šolskih mesecih.
Itadi tožimo o premajhni marljivosti Zlasti srednješolske mladine, vendar pa moramo priznati, da za srednje nadarjenega učenca šola ni šala, tudi če si skuša delo po možnosti ^olajšati«. Tisti del mladine pa, ki dovršuje svoje študije z odličnim in prav dobrim uspehom, ima pa med šolskim letom dostikrat posla kar dovolj in je oddiha pošteno potreben. Prav tako ga je potrebno učitelj-stvo — šola razjeda živce in pljuča — pa tudi starši, ki se mnogo trudijo z nadziranjem šolskega dela otrok. Saj je marsikako lepo dijaško izpričevalo obenem tudi lepo izpričevalo za skrbnost očetovo ali materino, ki sta sodelovala s sinom ali hčerko.
Vsem srečnim dijakom, ki so izdelali, in njih slaršem želimo torej vesel oddih. Tistim pa, ki jih je doletela nesreča (včasih tudi nepričakovana — sreča!) ponavljalnega izpita, pa želimo, da bi bile letošnje skvarjene počitnice poslednje, ki jih bedo preživeli »z ušjo za vratonH, ki jih bo grizla, dokler se. je ne bodo v začetku septembra — upajmo — srečno otresli. Potem pa nikdar več ne ponavljalnega izpita, za nobeno ceno!
Dr. Marinkovič in dr. Beneš na sprehodu v štrbskem Plesu,
Inž. F. Rataj:
'i*
Bodočnost kmetijstva
na Dolenjskem
Ni je pokrajine v Sloveniji, katere bi se bfla kultura h svojimi dobrimi kakor tudi s svojimi slabimi posledicami manj dotaknila, kakor posameznih od železnic oddaljenih delov Dolenjske. Tudi jo malo pokrajin, ki bi bile gospodarsko manj izkoriščene, kakor ravno ta v vsakem oziru zelo pomemben de| Slovenije. In vendar moremo ravno o Dolenjski reči, tla je dežela zelo velikih razvojnih možnosti. Od naravo — od Boga od daleč ni tako zapuSčena, kakor od kulture — od ljudi. Dolenjec je po svoji naravi skromen, potrpežljiv, se ne sili naprej, zato jc šla marsikatera dobrota preteklih desetletij iz javnih sredstev mimo njega. Večkrat so se n. pr. delali vodovodi v razmeroma vode bogatih krajih, v več krajih kraškega dela Dolenjske se morajo ljudje še danes zadovoljiti z navadnimi luCami za napajanje živine in večkrat celo za svoje potrebe, Gorenjci so si znali priboriti, da se, jim je velik del njih pašnikov — planin izboljšal, Dolenjcem so iste oblasti skupne pašnike k večjemu razdelile. torej uničile.
Preshrba Zagreba z mlekom
Po svoji površini je Dolenjska, če izvzamemo prostrano Krško dolino, skoz in skoz valovita pokrajin«, podobna je, kakor pravi Trdina, skledi žgapjeev. Po tej svoji obliki, po njenih prilično obi-lih padavinah je cela Dolenjska najbolj pripravna za intenzivno živinorejo. Hitro rastoči Zagreb pa celi spodnji del Dolenjske, zlasti Krško dolino, ki spada žc v njeno daljšo okolico, nujno opominja, da usmeri svojo živalsko proizvodnjo na mlekarstvo. Zagreb dovaža že danes mleko iz 200 do 250 kilometrov oddaljenih krajev. Ali ne bi prej prišla v poštev komaj §0 do 40 km oddaljena Krška dolina. Ta ima vse naravne predpogoje, da poslane v pravem jKimenu besede: dežela, kjer se cedi mle-lio, torej za Zagrebčane, še bolj pa za Dolenjce same, prava obljubljena dežela.
Mlekarstvo v krški dolini
Za ta namen pa je treba seveda nekaj storiti, Ramo 0(1 sebe ne pride nič. Zh mlečno živino je treba najprej ustvariti prave predpogoje. Prvo, kar bi se dalo storiti, bi bilo, da se jio več krajih — hvala Bogu — Se obstoječi skupni pašniki najle-mejjlteje izboljšajo, se uvede na njih nujno potreben gospodarski red. kakor ga imajo Švicarji na svojih planinah. Ker pu ima večina dolenjskih kmetovalcev tudi vinograde, porabljajo velik del svojih delavnih moči za vinograde, zato ostane za poljedelsko kulturo posebno pa še za nego živine le manjši in slabejši del na razpolago. Zato naj vsi merodajnj člnitelji začno temeljito proučavali vprašanje, kako bi se dalo po posameznih krajih že obstoječa paša izboljšati in modernizirati, kako bi se dalo pridobiti čim več sveta za razširjenje že obstoječega pašnika. V krajih pa, kjer bo nekdanje c. kr. oblasti pašnike uničile, naj merodostojni krogi, občinske uprave, okrajni referenti, kakor ludi naprednejši posestniki iščejo potu in sredstva, kako bi se moglo pašništvo kot prava gospodarska inten-r.lono produktivna panoga zopet uvesti, hodi v posameznih slučajih kot zasebni, v ugodnih prilikah pa kot skupni pašniki.
Najbolj kvaren pojav v naši mlečni proizvodnji pa t>o pri nas vsako leto večkrat se pojavljajoče mlečne poplave in pa mlečne suše. Pozimi daje krava pri izključno suhi krmi malo, če je krma nlaba in' se ji ne dodajajo i»rimerna za današnje cene mleka žalibog tudi predraga močna krmila, tudi slabega mleka. Produkcija mleka je zato v tej dobi majhna in postaja Jim manjša, čim bolj se bližamo zeleni krmi. Da morejo mestne mlekarne zahtevam konsumentov v mestu zadostiti, so prisiljene, da dovajajo mleko iz zelo oddaljenih krajev. Ko pa v maju pride na pol izstradana živina na zeleno krmo, proizvodnja mleka kar naenkrat tako zelo naraste, da je mleko zelo težko spraviti v denar. Koliko mleka se ravno v tem času pokvari, zavrže. Enaka poplava se pojavi v jeseni.
Taki pojavi mlečnih jioplav in suš so gospodarsko neizmerno škodljivi. Račun za vso pri teh nastalo škodo plača le kmetovalec sam. So pa te mlečne poplave in suše prav tipičen znak primitivnega, neracijonelnegu gospodarstva. Pokrajine, ki si hočejo pridobiti ime in sloves pravih mestnih mlečnih preskrboval nic, morajo znati vsaj vse mlečne suše preprečiti. Velika mesta rabijo vedno ve-
like množine mleka. Stalna velika produkcija mleka velikemu mestu blizu ležeče pokrajine torej nikdar ne škodi in je mestu samo dobro doila. Če si hoče torej Krška dolina in sploh nižja Dolenjska — Bela Krajina — osvojiti neprecenljivi zagrebški trg, mora za vsako ceno skrbeti za stalno izdatno proizvodnjo mleka.
Ali je pa to mogoče, bo marsikdo vpraša). Da, tudi to je mogoče, in niti ne tako težko, kakor izgleda. Treba je le vzeti nož v roke in izrezati iz našega gospodarstva to, kar ne služi njegovi pre-orientirani smeri t. j. intenzivni produkciji kon-sumnega mleka. Omejiti je treba brezpogojno popolnoma nerentabilno proizvodnjo žila in dati na naših poljih več mesta poleg že poudarjene intenzivne paše, krmskim rastlinam. Ne zadostuje pa samo povečanje proizvodne površine, tudi pointen-zivlti je troba produkcijo z skrbnejšim, globokej-šim obdelovanjem in pa z racijonelnim gnojenjem. Več krmske pese, več detelje, več travnih in prašnih mešanic je treba za naša polja. S lemi je seveda, če izvzamemo suho deteljo in pa peso, največ jiomagamo le za jioletne mesece, ko Je proizvodnja mleka že po naravi večja. Treba je pa še nekaj uvesti v naše gospodarstvo, ki nam bo pripomoglo, da premagamo tudi zimske in posebno najnevarnejše »pomladne mlečne suše.
Nova krma
Hvala Bogu, moderni čas in pa amerikanska farmerskn podjetnost nam je v novejšem času osvojila posebno sredstvo, posebne vrste krmo, ki nam pozimi popolnoma nadomesti specifično lastnost zelene krme, ki obstoji ravno v tem, da živalski organizem posebno nagiba na proizvodnjo mleka. Ta krma je pri nas skoraj še popolnoma neznana in še manj se kje dejansko pripravlja in uporablja, in je takozv. ensilitana, t. j. v lesenih ali zidanih (betonskih) silojih shranjena krma. — Prve lake ,si-loje v. velikem obsegu je zgradilo letos zagrebško univerzitetno posestvo v Muksimiru.
/.a ensiliranjc jc najbolj porabila popolnoma dorasla koruza s stroki ali tudi brez strokov. Mesto za žgance bomo torej v prihodnje pridelovali koruzo po krajih, ki imajo izrazit namen proizvodnje konsumnega mleka, za ensiliranje. S pomočjo take ensilirane koruze bodo li specifični kraji«pri-šli v položaj, da bodo mogli dobavljati bližnjemu mestu stalno, ne menjajočo se množino mleka. In naše nižje dolenjske pokrajine — Krška dolina. Bela Krajina — s svojim toplejšim podnebjem so kakor nalašč ustvarjene za intenzivno kulturo koruze, ki more dati neprimerno večje pridelke, kakor katerakoli druga krmska rastlina.
Morda bo kdo prišel in ugovarjal, češ to so novotarije, s katerimi mi ne moremo kur tako začeti. Naše gospodarske razmere so specifično kranjske, in skušnje aiuerikanskih farmerjev za nas niso merodajne. Ne pričakujem, da bi te vrstice katerega izmed čitalcev toliko navdušile, da bi se prej ali slej le odločil postaviti med svoja dosedanja gospodarska poslopja še lak amerikanski ensi-laznl stolp. Ker pa je ensilaža tehnično, znanstveno in tudi ekonomsko v Ameriki popolnoma proučena in je zlasti za produkcijo kofisumnega mleka pa tudi za vse vrste živinoreje neprecenljivega pomena, je nujno potrebno, da se ideja ensilaže začne tudi pri nas intenzivneje širiti in se ob ugodnih prilikah, bodi tudi samo za poskusil,jo dejansko izvede. Tudi ensilaža je posebna kmetijska panoga, katere mi danes praktično še ne znamo izvajali in se je bo treba najbrž iti učit k Amcrikancem. Če pa vemo, du je dobra in je samo v vseh podrobnostih še ne znamo, je pn seveda še ne sinemo odklanjati.
Pri svoji skrbi za uspešno produkcijo mleka in pu za pridobitev in ohranitev zagrebškega mlečnega trga, kmetovalec v Krški dolini nc sme pozabiti na sredstva in pola, ki služijo izboljšanju mlečne živine same. Poleg že poudarjenega intenzivnega in racijonelnega krmljenja bo predvsem skrbeti za dobre iz mlečnih rodov izvirajoče ple-menjake ter za strogo in stalno odbiro krav-mle-karic.
Nič manj važna ali je morda še celo najvažnejša, stroga organizacija vseh za preskrbo Zagreba pomembnih krajev in pokrajin bodi v eni ali večih bodi tako ali tako nazvanih zadrugah. Te organizacije bi mogle postati pravo matice pri ustvarjanju vseh zgoraj navednih predpogojev.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev
v tretjem četrtletju 19M.
Koncentracija v slovenskem zadružništvu
Naš list je svoječasno prvi poročal, da so pogajanja med celjsko Zadružno Zvezo in ljubljansko Zvezo slovenskih zadrug ugodno zaključena. Sedaj to objavljeni v glasilu Jugoslovanskih zadrug »Zadružni vestnik« tudi podrobnejši ,podatki o spojitvi obeh Zvez.
Ker ni zakonske možnosti za formalno fuzijo, Jc jc združitev obeh Zvez izvršila na ta način, da se celjska Zveza razdruži, njene zadruge, aktiva ln pasiva ter uradnike prenese na Zvezo slovenskih zadrug, ki postane tako skupna centrala. Ta iporazum je odobril tudi občni zbor celjske zveze, ki se je vršil v Celju 24. junija. Sklenil je raz-družbo Zveze ter izvolil likvidatorje. Na prihodnjem občnem zboru se tudi uprava Zveze slovenskih zadrug dopolni z zastopniki zadrug razdru-žene Zveze tako, da bodo zastopane v nie| sorazmerno vse zadruge iz vseh pokrajin.
Združeni zvezi bosta predstavljali močno zadružno organizacijo, ki pa še ni tako velika, kakor organizacija.Ljubljanske Zadružne Zveze, ki ostane Se naprej največja slovenska zadružna osrednia organizacija pa tudi v celi državi.
V ilustracijo navajamo o moči zveze sledeče
Stanje kmetijstva v Dravski banovini. Gla-lom uradnega poročila kmetijskega ministrstva o stanju posevkov v prvi polovici junija, |e bilo stanje posevkov v naši banovini naslednje; Zelo dobro je kazala ozimna pšenica, nadalje rz, grahO-rica, krompir, lan, hmelj, vinogradi, livade, detf-ljišča Med zelo dobro in dobro jara pšenica, ječmen in rž, koruza, proso, "lajava, repa in konoplja. Dobro kaže sočivje in orehi. Med dobro in slabo: sliva, jabolka, hruške Vremenske prilike so bile povoljne, tudi dežja je bilo dovoli. Glavna dela na polju: setev prosa, okopavanje koruze, košnja detelji*« in travnikov sp bila opravilna pravočasno. Večja škod. je bila v glavnem od toče (okraji Krško, Kočevje, Maribor Dol Lendava, posebno pa v krajih Novo mesto, Lilija >n okolica Ljubljane), nadalje na posameznih krajih radi insektov na sadju ter radi žitnih bolezni. Znatne površin«, uničene od toče so morale bit. naknadno obdelane in P°Se,ane Stanič imne v zdravstvenem oziru j« bilo povoljno, hrane je do-volj na razpolago.
podatke: Zveza slovenskih zadrug šteje sedaj 169 članic, od tega 69 kreditnih in 100 gospodarskih, skupno s 33.000 člani. Zadružna Zveza v Celju pa ima 158 članic, od tega 82 kreditnih zadrug, skupno s 36.000 člani. Nova Zveza bo torej štela 327 članic, od tega 151 kreditnih, vseh skupaj 69.000 članov. Ljubljanska Zadružna Zveza šteje sedaj 600 članic, od tega nad 320 kreditnih zadrug, članov pa imajo zadruge včlanjene v ljubljanski Zadružni Zvezi nad 133.000 (po stanju z dne 31. dec. 1928).
Premoženjsko stanje zadrug pa je naslednje: Zveza slovenskih zadrug, oz, njene članice imajo 1950 mil. Din prometa, ter 350 mil. Din vlog, dočim znašajo lastna sredstva 13.5 mil. Din. Pri Celjski Zvezi včlanjene zadruge pa 1450 mil. Din prometa, 240 mil. Din vlog ter 21 mil. Din lastnih sredstev, Skupno torej bo prometa 3400 milijonov Din, vlog 590 mil. Din ter lastnega premoženja 34 in pol mil. Din. Ljubljanska Zadružna Zveza oz. njene članice so imele 1. 1928. prometa 5 in pol milijarde Din, torej v letu 1929. prometa 6400 mil. Diri, vloge so znašale koncem 1. 1929. ca. eno milijardo Din, lastna sredstva brez pripisanega dobička pa so dosegla 30 milijonov dinarjev.
Zamenjava rumunskega denarja. Konzulat kralj. Rumunije v Ljubljani javlja vsem interesira-nim, da jc rumunska Narodna banka izdala rešitev, glasom katere pridejo iz prometa bankovci od 5 in 20 lejev. Lastniki tega papirnatega denarja naj se obrnejo edino na rumunsko Narodno banko v Bukarešto ali na njene podružnice radi zamene ter naj istočasno navedejo, če žele, da se jim protivrednost po dnevnem tečaju pošlje potoni kake jugoslovanske banke ali, da se jim pošlje ček po odbitku poštnih stroškov.
Zadnji rok te zamene je do 1. septembra 1930. Po preteku tega roka ti bankovci ne bodo več v veljavi.
Oddaja krovskih del na zgradbi skladišča na postaji Poljčane se bo vršila dne 2. julija pri grad-j benem oddelku Ravn. drž. žel. v Ljubljani. Po-' nudbe je vložiti do 2. julija t. 1. (Pogoji so na vpo-I gjed pri istem oddelku.)
Oddaja Zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopolskcjia blaga se bo vršila pri Tobačni tovarni v Ljubljani. Ponudbe jc vložiti do 30, t. m.
1.	Uslužbenski davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo ta davek v davčnih zneskih, katere nalepljajo ob vsakem izplačilu v davčne knjižice,
2.	Rentni davek. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati rentni davek i odbitkom ob izplačilu davku zavezanih prejemkov, morajo odpremiti v I. četrtletju 1930 pobrane zneske s predpisanim seznamom v dveh izvodih v 45 dneh po poteku polletja, to je do vštevši 14. avgusta 1930.
3.	Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vedijo knjige opravljenega prometa, so
Agronomski študij
Konec šolskega leta je in za mnoge dijake ludi konec srednješolskega študija. Marsikateri absolvent se ne more odločiti, katero pot v življenju bi si izbral, da bi prišel do čimboljšega cilja. Pa ludi starši 110 vedo, kaj bi svetovali svojemu sinu, ko gre za izbiro življenjskega poklica, saj je ta odločitev merodajna za vse življenje posameznika.
Danes Jih mnogo študira, mnogo jih jc že izšolanih, zato pa visokošotcu ni lahko dobiti primerno mesto, ko je dovršil svoje študije. Tu hočemo opozoriti na stroko, ki rabi dandanes fn bo potrebovala še za daljšo dobo precejšnje število kvalificiranih moči. Je to agronomski študij.
Z novim zakonom o pospeševanju kmetijstva, ki je lani stopil v veljavo, se je na novo organizirala celotna kmetijska služba v državi iu s tem se jc odprla pol za službe kmetijskim strokovnjakom z visokošolsko izobrazbo. Kakor je 11. pr. v vsakem okraju akademsko izobraženi zdravnik, živinozdrav-nik, stavbeni inženir, gecnieler, gozdar, najmanj istolako je upravičen tudi agronom-inženir, ki naj vodi celotno pospeševanje kmetijstva v okraju. Zal, pa, da jih danes država ne more jiovsod namestiti, ker je premalo izšolanih kvalificiranih moči.
Toda no samo v okrajnih službah jih primanjkuje, ampak tudi drugod, posebno pri znanstvenem in poučnem delu. Tako se kmetijske šole ne morejo otvarjali, ker ni dovolj učnih moči, rabijo jih kmetijsko-poskusne, fitopatologične, seine-nogojske, živinorejske |>ostaje iu drugi zavodi, lz lega se torej vidi, da se agronom-absolv. udejsivuje lahko na najrazličnejši način in si poljubno izbere lislo vejo, ki inu najbolj ugaja. Specializira se lahko v poljedelstvu, živine reji, mlekarstvu, sadjarstvu, vinarstvu, agrikulturni kemiji, kmetijski tehnologiji, zadružništvu iu kmetijskem gospodarstvu.
Kakšen študij pa zahteva agronomija ? Za vstop na visoko kmetijsko šolo jo potrebna srednješolska matura: gimnazije, realne gimnazije ali realke. Visoki kmetijski Sol i sla v naši državi dve, in sicer v Zagrebu in Belgradu, ki tvorita gospodarsko fakulteto tamešnjih univerz, študij Iraja štiri leta in je uvrščen v isto stopnjo, kakor ostali študij nu univerzah. Po dovršenih izpitih dobi absolvenj naslov inženirja ; če pa položi še dizerta-cijo, si zasluži tudi naslov doktorja .
Po dovršenih študijah si absolvent visoke kme-iijske šole izbere lahko različne stroke za svoj nadaljnji poklic. Če želi vstopiti v državno službo, inora pa vsekakor dovršiti najmanj dveletno prakso na kakem kmetijskem veleposestvu, da si svoje teoretično znanje izpopolni s praktičnim delom. Za W!prakso poskrbi navadno že kmetijsko ministrstvo! Šele z dovršitvijo kmetijske prakse je knie-tijski strokovnjak inženir agronomije usposobljen delovati v poklicih, ki imajo nalogo pospeševati kmetijsko produkcijo in zboljševati kmetijsko gospodarstvo.
Razen v državnih, najdejo agronomi zaposlitev tudi po zasebnih službah kot oskrbniki veleposestev, kot uradniki pri zadrugah, zadružnih zvezah, kmetijskih družbah, v tvornicah za kmetijske potrebščine in v drugih podjetjih, ki se pečajo s kmetijskimi predmeti.
Predvsem so za agronomski slan pozvani sinovi kmetskih staršev, ki so že od mladosti v stalnih stikih s kmetijstvom, z zemljo, z rastlinstvom, z živalstvom. Samo tisti uradnik, ki čuti s kmetom, ki pozna njegove težave, njegov trud in skrb, njegovo delo od zore do mraka, uradnik, ki so zna uživeti v njegovo dušo, navezano na zemljo, edino tak mu lahko nudi pomoč in nasvet v težavah njegovega slanu za zboljšanje njegovega gospodarstva.
Toda tudi za meščanske sinove se dobe mesta v agronomski stroki, in sicer predvsem na znanstvenem polju, na raznih kmetijskih znanstve-nih postajah, v tovarnah in v sličnih obrtih. Vendar tudi za nje velja glavni pogoj zanimanje za prirodne vede. Le tisti, ki čuti veselje do narave, se lahko z uspehom posveti temu študiju in bo pozneje na svojem meslu prav uspešno deloval.
Knjigovodski tečaj na Vranskem in Uoinil-
skem. Knjigovodski tečaj za obrtnike in trgovce na Vranskem in Gomilskem, ki ga priredi Zavod PO Zbornice TOI, se otvori v jionedeljek 7. julija t. 1. in sicer na Vranskem ob 8 zjutraj, na Oomilskem pa ob 4 popoldne. Vsak tečaj bo trajal 0 do 7 zaporednih dni, pouk pa vsakokrat jjo tri ure. Vsi oni, ki so se prijavili za tečaj, se pozivajo, da se zanesljivo zgluse ob gori navedeni uri v šolsk. poslopju. Pripominjamo, da se bo predvidoma vršilo že prvi dan v okviru tečaja tudi kratko predavanje o davkih. — Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani.
Pregled svinj radi trihine. Pregled uvoženih zaklanih živali na trgu se ukine. Odslei se vrši pregled izključno v mestni klavnici in sicer razven drugih uradnih dni še ob sobotah in sicer do 15. sept. od 6 naprej, od 16. sept. pa do 30. aprila od 7 naprej. (Maribor, 27. junija.)
Borza
Dne 27 junija 1930.
DENAR
Devizni tečaji so danes ostali ncizpieme-nieni. Promet pa jc bil znaten, največ ga je bilo v devizah Berlin, Praga in Newyork. Kakor običajno jc Narodna banka krila skoro vse povpraševanje, edino v devizi Pariz je bilo zaključeno j privatno blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am-' sterdam 2272.50 bi., Berlin 1346.50—1349 50 (1348), Bruselj 789.70 bi., Budimpešta 989.32 bi.. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 798.09 bi . London 274.40—275.20 (275.80), Nevvvcrk 56.335 do 56.535 (56.445), Pariz 221—223 (222), Praga 167.39 do 168.19 (167.79), Trst 296.22 bi.
Zagreb. Amsterdam 2269.50—2275.50, Berlin 1346.50—1349.50, Bruselj 788.15—791.15, Budimpe-»1. og7,«2_990.82, Curih 1094 40_1097 40. Dima i
dolžni do konca messca julija 1930 plačati odpadajoči davek od premeta, opravljenega v II. četrtletju 1930,
4,	Dospelost neposrednih davkov. Neposredni davki za II. četrtletje 1930 dospo v plačilo dne 1. julija 1930, plačati pa se morajo najkasneje do dne 15, avgusta 1930, sicer se prisilno izterjajo.
5,	Dospelost nekaterih perijodičnib taki, a) do dne 15. julija 1930 so delniške družbe dolžne predložižti davčni upravi seznam v L polletju 1930 otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih; b) tretji obrok dopolnilne prenosne takse za 1. 1930. zapade v plačilo v £»su od dne 1. do vštetega dne 15. julija 1930; c) točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačali za II. polletje 1930 do dne 31. julija 1930.
796.59—799.59, London 274,40—275,20, Newyork 56.335—56.535, Pariz 221.03—223.03, Pragu 167.39 do 168.19, Trsi 295,20—297.20. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.63 mil. Din.
Belgrad. Berlin 1346.50—1349.50, Budimpešta 987.92—990.82, Curih 1094.40—1097.40, Dunai 796.59 do 799.59, Newyork 56.335—56,535, Pariz 221.03 do 223.03, Pragu 167.39—168.19, Milan 295.22 do 297,22, London 274,40—275.20.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 122.90, Bruselj 72, London 25.075, Madnd 58.75, Newyork 515,88, Pariz 20.2625, Praga 15.31, Sofija 3.74, Trsi 27.03, Varšava 57.90, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.65, Oslo 138.10.
Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.52, (valuta) 12.485.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Državni papirji so danes bili v primeri z včeraj v glavnem neizpremenjeni. Zaključki so bili le v dolarskih državnih papirjih ter v promptn« vojni škodi. Bančni papirji so ostali danes neizpre-menjeni. Ravnotako so neizpremenjeni industrijiki papirji, kjer je bila zaključena le osješka Šečerana brez kupona.
Ljubljana. 8;<„ inv. pos. 95.50 bi., 7% inv. pos, 85 bi., Celjska pos, 160 den., Ljublj, krrd. 122 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 128 den,, Slavbna 40 den,, Šešir 105 den., Ruše 280—300,
Zagreb. Drž, pap.; 7% inv. pos, 87.25—87.75, agrari 54,25—54.50, vojna škoda ar. 433.25—433.75, kasa 133 den,, 11. 432.50—433.50, 12, 432.50—434, 8% Bler, pos. 95.125—95,375 (96, 95,25), 7% Bler. pos. 84,25—84.50 (84.50, 84.3751, 7% pos. Drž. hip. banke 8375—84. — Bančne delnice; Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Kalolička 36—38, Poljo 57.50—58 (58), Kreditna 96—100, Union 194—195, Jugo 78—79, Lj. kred. 122 den., Medjunarodna 62 den., Obrtna 36 den„ Praštediona 905—910, Srbska 180—185, Zemaljska 132—136. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 160—169, Slaveks 65 den., Slavonija 200 den,, Našice 1.150 do 1.300, Danica 107—112, šečerana Osjek 326 do 332 (332) brez kup., Šečerana Bečkerek 980 den., Nar, ml. 20 den,, Osj. Ijev. 175 den., Brod, vag, 110 do 120, Unicn paromlin 115—125, Vevče 128 den., Isis 33—36, Ragusea 390—400, Oceania 215 den., Jadr, plov. 505 den,, Trboveljska 422—425,
Belgrad, Narodna banka za kij, 8.230, 7% inv. pos. 89.50—90, agrari 56—56.50, vojna škoda zaklj. 433 (400), 8. 418—449, 11. 454.50—455.50, 8% Bler. pos. zaklj. 90.50, 7% Bler. pos. zaklj. 85.625 (5000 dol.), 7% pos. Drž. hip. br.nkc zaklj. 85.50, Prometna banka 960, Srbska 180.
Dunaj. Don. sav, jadr, 92,95, \Viener Bank-verein 18.20, Creditanslall 47.60, Eacompteges 159.80, Ruše 35, Guttmann 20,15, Slavex 8, Alpine 23.80, Trboveljska 51.80, Kima Murany 81.80.
Žito
Kolika jc kriza v sodobnem svetovnem gospodarstvu in zlasti v poljedelstvu, je jasno razvidno iz zadnjih dogodkov na ameriških borzah. Padec cen za vse proizvode na eikaški borzi di-leč pod normalno ceno priča o tem, da n i l i z umetnimi sredstvi ni več mogoče vzdrževati kako ravnovesje. Naravnost neverjetni padec tečajev je imel za vso žitno trgovino nedogledne posledice. De.sorijenlacija, ki jc nastopila povrh v*e£a še tik pred novo žetvijo, na našem kontinentu, je skrajno neugodno vplivala na kupce, ki se vzdržujejo kupovanja, dasi so cene danes šc zelo nizke in se rapidno približujejo najnižjim povojnim cenam za pšenico. V koruzi je pri nas položaj dosti stalnejši, ker v lem predmetu ameriške notacije radi nepomembnosti izvoza koruze iz Severne Amerike, skoraj ne pridejo v poštev. — Ostali predmeti, razen ovsa, ki se drži čvrsto, so seveda tudi podlegli vplivu splošne situacijo. Cene za novo pšenico, ki se zdaj trguje že za promplno dobavo, so po kvaliteti in provenijenci različne, vendar je mogoče dobiti lepo gornjeb;ičko blago po 170—175 nakladalna postaja. Stara pšenica se trguje po 200—202.50 gornjebačka nakladalna postaja, — Čvrstejša je koruza, ki velja za promptno dobavo na sremski postaji 100—102.50 in čez. Oves nolira 135—140 bačka postaja. — Pšenična meka ničla iz stare pšenice srednje dobrega bačkega mlina notira 340, a iz nove pšenice 305—310 nakladalna postaia. Napetost med posameznimi številkami moke pri moki iz stare pšenice je 30—35 para. — Promet je skrčen, tendenca slaba. Ni pa izključeno, dn se pojavi kak preobrat, ker bodo predvidoma mnoge kontinentalne države kol odgovor na ameriško zvišanje uvozne carine povišale uvoznine na ameriško žito. V lem primeru se bo seveda položaj za naše proizvede znatno izboljšal.
V LJubljani »o notacije neizpremenjene.
Novi Ssd. Vse neizpremenieno. Koruza bč., sr> 98—100. Tendenca prijazna. Promet: Pšenica 31 vagonov, ove« 1 vagon, koruza 12 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 1 vagon.
Sombor. Plenica: bč,, Tisa, šlep pr. 165—170, bč,, železnica 77 kg pr. 180—185, bč., železnica 78 kg pr. 185—190, sr„ slav. prompt 165—170, ban. Dunav, Slep, pr, 180—185, ban. Begej prompt 185—190, ban. Kanal prompt 170—175, — Koruza: bč., žrna pr, 9$—100, julij, avgust 100—105. Tendenca slaba. Promet skupno 207 vagonov.
Budimpelt«, Tendenca slabša. Promet >re-den. Pšenica; okt. 18.98—19.26, zaklj. 18,98—19. — Rž: okt. 11.25—11.52, zakli. 11.28—11.29. — Koruza: julij 13.05 -13.37, zaklj. 13.18—13.20; avg, 13.45—13.65, zakli. 13.47—13.50. Tr. julij 11.70. avg. 11.80.
Živina
Mariborski svinjski sejem 27. Junija. Priseljenih je bilo 170 svini. Mladi prašiči 5—6 tednov 200— 225 Din, 7—9 tednov 270—300 Din, 3—4 mesece 350— 400 Din, 5—7 mesecev 450—500 Din, 8—10 mesecev 650--85O Din. 1 leto 1100—1200 Din. 1 kg žive teže 11—13 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18-50 Din, Prodanih jc Kilo 147 svinj.
Radio
Programi Kadio-Ljubljana i
Sobota, 28. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 15.30 Prenos telovadbe iz Belgrada. 19.30 Marjan Dobovšek: Športna ura. 20 Prenos iz Belgrada. 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Nedelja, 29. junija: 0.30 Prenos cerkvene glasbe. 10 Versko predavanje, predava dr. Ovido Rant. 11 Koncert radio orkestra. 12.15 Tedenski pregled. 15 Reproduc. glasba. 15.30 Kocjan Leon: Nalezljive bolezni domačih živali. 16 Ljudska igra: Medved, »Stari in mladi« (Ljudski oder). 17 Ohcctna godba Alagistrov. 20.30 Prenos iz Belgrada. 22 Časovna napoved in poročila. 22.30 Nočna vojna scena, izvaja vojska (prenos iz Belgrada).
Ponedeljek, 30. junija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18 Koncert radio orkestra. 19 Avguštinova posebna teorija volje, predava dr. F. Veber. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina (zaključno predavanje). 20 Koncert radio orkestra. 21 Operne arije, pojeta brata Roman in Tone Petrovčič. 22 Časovna napoved in poročila.
Torek, t. julija: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Koncert radio orkestra. 19.30 M. Kovačič: Sokolske čete. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda.
Drugi programi t
Nedelja, 29. junija:
Belgrad: 16 Orkester (narodna glasba). 17 Prenos sokolskih izvajanj. 20.30 Prenos koncerta iz sokoiskega stadiona. — Budapest: 14 Koncert. 10 Ogrske arije. 17.45 Koncert. 19.45 Koncert operetne glasbe, nato cigan, orkester. — Dunaj: 10.30 Bach: Kantata. 13.05 Opoldanski koncert. 14.55 »Avstrijski plavači«, fed pavzami koncert na citre. 16.30 Prenos iz zavoda za slepce: Koncert( narodne pesmi za mešan zbor s spremljevanjem orgelj). 19.25 Komorna glasba. 21.15 Družinski večer. — Milan: 10.45 Nabožna glasba. 12.30 Koncert zabavne glasbe. 19.15 Koncert zabavne glasbe. 20.30 »Madama di Thebe«, opereta; zabavni koncert. — Praga: 19.30 Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, opera. Prenos iz narodnega »divadla«. — Langenberg: 20 »Kjer škrjanček žvrgoli«, opereta. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13.30 Koncert radio kvinteta. 17.30 Popoldanski koncert orkestra. 21.02 »Krištof Kolumb«, lirična opera. — Berlin: 18.20 Koncert operne glasbe. 20 Ljudski koncert, nato plesna glasba. — Kato-vice: 19.05 Prenos iz Varšave. 19.25 Koncert (Schu-bert, Čajkovski, Brahms). — Toulouse: 18.35 Zabavna glasba. 19.15 Pestra glasba. 19.40 Koncert orkestra. 20.15 Pesmi. 20 Koncert operetne glasbe.
Ponedeljek, 30. junija:
Belgrad: 20 Jugoslovanski koncert. 21.20 Prenos zvočnega filma. — Budapest: 12.05 Glasba. 17.30 Ciganski orkester. 20 Madame Butterfly, opera, komp. Puccini. — Dunaj: 20 Komorna glasba. 21.05 »Sala, zvijača in maščevanje«, spevoigra po Goetheju v 1 dejanju; nato več. koncert. — Milan: 19.15 Večerni koncert orkestra. 20.30 »II conte Ory«, opera; nato zabavni konccrt. — Praga: 21.30 Ruske pesmi. — Langenberg: 20 Proslava osvoboditve Porenja; nato plesna glasba. — Rini: 17.30 Popoldanski koncert orkestra. 21.02 Večerni koncert zabavne glasbe, vmes komedija. — Berlin: 20.30 Slavnostni koncert v proslavo osvoboditve Porenja. — Kato-vice: 20.15 Prenos oper. iz Varšave. 22.30 Koncert. Toulouse: 19.15 Pestra glasba. 19.40 Koncert orkestra. 20.15 Zabavna glasba. 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 17 Violinski koncert. 19 Koncert vojaške godbe. 20 Pevski kabaret. 21.30 Ruske pesmi. 22.20 Koncert sodobne angleške plesne glasbe.
Torek, 1. julija:
Belgrad: Od I. julija odpadejo popoldanske oddaje za vse poletje. Oddajati se prične popoldan ob 19. _ 19.30 Večerni koncert radio kvarteta. 20 Prenos iz Zagreba. — Budapest: 17.30 Lahka glasba (koncert orkestra). 21.30 Koncert. 22.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20 Arije: Puccini (iz Toske) Verdi, Massenet (iz Manona), Thomas (iz Mignona). 21.30 Večerni koncert. — Milan: 19.15 Večerni koncert orkestra. 20.30 Slavnostni koncert A. Smareglia, nato zabavni koncert. — Praga: 20 Koncert na klavir. 21.30 Komorna glasba. — Langenberg: 20.10 Zabavni koncert. 21 Lortzingov koncert. — Rim: 17.30 Popold. koncert orkestra. 21.02 Godalni in pevski koncert. — Berlin: 20.30 »Janez iz Pariza«, komična opera. — Katovice: 19.50 Prenos iz Varšave: »Strasznv dvvor« (opera: Moniuszko). — Toulouse: 19.40 Violinski koncert. 20.15 Slagerji. 20.30 Zabavna glasba. 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 18.30 Plesna glasba. 20.20 Koncert rokoko glasbe. 22.15 Zabavni koncert.
Spori
GOSTOVANJE DUNAJSKEGA SLOVANA V soboto in nedeljo ob 18 Ilirija : Slovan.
Javili smo že, da gostuje v soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. v Ljubljani profesijonalno nogometno moštvo dunajskega Slovana, ki odigra dve tekmi z našim podzveznim prvakom Ilirijo. Ilirija se nahaja danes v tako dobri formi, da bo moralo tudi odlično Siovanovo moštvo pokazati vse svoje znanje, ako bo hotelo zmagati. Radi tega lahko pričakujemo, da bo prineslo srečanje Ilirije s Slovanom dve prvorazredni, užitkov in napetih momentov polni tekmi* To je tudi vzrok, da vlada za obe tekmi med športnim občinstvom veliko zanimanje.
Tekmi s Slovanom sta za moštvo Ilirije obenem glavna preizkušnja za državno prvenstvo, kajti že prihodnjo nedeljo mora naš prvak nastopiti proti Concordiji. Forma Ilirije v srečanjih s Slovanom bo najbolj pokazala kakšne izglede ima naš prvak v izbornih tekmah za državno prvenstvo.
Slovan je dospel v Ljubljano danes z jutranjim orzovlakom s kompletnim moštvom, ki je igralo !5. t. m. neodločeno 3: z avstr. prvakom Rapidom: Steindl-Jelinek, Kurka-Prohm, Keckeis, Radakovlč-Hencl, Ružička, Janoušek, Schery, Reiter.
Predtekmo odigrata danes ob 17 Itaienskl družini Atene in Ilirije, v nedeljo ob 16.30 p* SK Reka in rezerva Ilirije.
Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki Sever (Šelenburgova ul.), v drogeriji Sanitas (Dunajska c.)
in pri blagajni kopališča Ilirije.
*
Največja kolesarska dirka. Od 2. do 27. Julija ■e bo vršila na Francoskem že po vsem svetu znana kolesarska dirka »Tour de France«;. Majboljšl dirkači iz vseh delov sveta so prijavljeni k tej prireditvi. Večina športnih krogov pa daj® le danes prednost belgijskim kolesarjem, ki so v iad-njih letih odnesli še največ zmag na sličnlh tekmovanjih. Tudi Nemčija bo poslala osen avojlh najboljših dirkačev, ki pa bodo imeli mod »loveči mi Francozi, Belgijci, Italijani in bpanci jako io-iavno stališče.
Kitničarke (modislinle) pozor!
Specijalna trgovina za vse vrste modernih kitničarskih (modnih) potrebščin je
David lViasel, Zagreb, Jelaficev trg Stev. 28
Trgov, pomočnika
.' resno moč, dobrega poznavalca stroke kratkega , in pletenega blaga — išče veletrgovina DRAGU-j TIN ULLMANN — ZAGREB, Boškovičeva 44.
JCraljevica
Krasno morsko kopališče in letovišče, od Sušaka tričetrt ure s parnikom, dobra avtobusna zveza s postajo Plase-Crikvenica. Izleti v smrekove gozdove. Kopanje in razne vrste športa na kopnem in na morju. Številni hoteli, pettzioni in zasebna stanovanja nudijo prijetna bivališča in to so: Praha, Union, Riviera, Carovo. Restavracije: Zrinjski, Bosna, Zagreb in mnogo manjših gostiln. Prospekte pošiljajo na željo: Lječilišno Povjerenslvo, Kraljeviča, in vse »Putnikove« pisarne.
Pridobivajte novih naročnikov!
Kot sama kri in mleko
postane Vaš obraz v 3 urah
Enostavno razmažite nekaj kapljic pasteriziranega I.eton-mleka zu obraz po koži nn obrazu. Nato natrosilo navadnega lepotila tn Vaš ohraz postane namali čist in mehnk kot baržun. Uvola koža nn obrazu oživi, s svotlikajočega so nosu in čeln izgine vsak sijnj, pogreško obraza izginejo,
obrn;i so več ne poti, solnčne pege izginojo. Letoii-nileko jo popolnoma neškodljivo. Primerno jo zn vsnk obraz. Njoga učinek jo nenavadno dolgo trajen! Nn letoni/.irano kožo uatreseno lopotilo
Irnjn celi dan nli celo noč. Lepoti!o, ki ae nnnoso na Leton, je popolnoma nevidno. — Steklenica Leton-mloka za obraz, ki zadošča za dolgo čusu, stane Din 30'—. Dobi se v lekarnah, drogerijah in pnrfuinorijah. — Co bi so kje no dobilo, obrnite se na krajevno zalogo Drogeri ja ..Rlaclo" Kolar i Uubrlč Subotica, Strossmajrerjevn ul. nli nn drogerijo tiregoriC.
Ljubljaua.
KRASNE TLAKOVE
za veže, cerkve izdeluje in poklada
' emen tarna Gostinčar,
Pešata, pošta Dol pri Ljubljani.
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»'»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦-»»»♦♦♦s >»«*»««»♦»••♦♦♦♦»♦,>♦♦♦♦♦♦
P. V., cuiotna izdaja!	Prva celotna izdajal
Doktorja Franceta Prešerne
MAPE IN ENGLAND
PUNLOP
guma sigurnosti trpežnosti in naivečje kilometraže
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
ZLATKO KARDOŠ
Zagreb — Jurišičeva 3
Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— jUasjos^ovairssi«« teragigjjarna v MislulSarsi.
♦♦♦*♦•♦♦«*»♦»♦♦»♦»♦♦♦-» »««»}»«	5 »»♦♦♦♦♦»♦•»♦♦♦♦i« »♦♦<►♦»<>♦:>».»*»♦
LfliDifORi
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalno blago - sadje - mesne izdelke -iužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetijske stroie in orodja -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini
srrBErsBEatsa-g
«Tcžakovo olje zu živino« sc dobi samo pri
Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene noge
spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za noge. Občutili bodete takoj polajšanje, Vaše noge bodo kot prerojene. Sol sv. Roka za noge se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Če bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo. Drogerija „NADA" V. GABRIČ, Subotica.
OBLASTVENO KONCESIJONIRANA
šoferska šola
I. GABER&OIK, bivši komisar za šoferske izpite,
LJUBLJANA, Bleivveisovu cesla 52. Prihodnji redni tečaj se prične dno 1. julija.
Hranilnica
na
Jesenicah
v ž up n i š č u najvarnejše hrani
Vaš denat*
Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.—17.
*
v kanticah od 5 kg in stane ena kantica s poštnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena, skrbna žena, mamica, sestra, teta, svakinja in nečakinja, gospa
Marija Gradišek roj. Robida
po kratki bolezni, v 34. letu starosti, dne 26. junija ob 3 popoldne, umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 28. junija ob 5 jiopoldnc iz hiše žalosti Zalog št. 39 na pokopališče k Dev. Mar. v Polju.
Zalog, dne 26. junija 1930.
Žalujoči soprog, sinčka Mirko in Zvonko ter ostali sorodniki.
Dvokolesa
teža od 7 kg naprel
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR1BUNA" F B. L., tovarna dvokoles In oiro*kih vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška c. št. 4.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • ID*	••! • •
v Cellu
reglstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog nad Din 85,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamSi poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov c vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
VtagatetJI pri Ljudski posoHtaid v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka
BUDI
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice1'50Din.N<3jmanjii znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase slro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši zneseklO Di«.Pristojbina za šifro 2 Oin.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na, pismena vprašanja odgovarjamole.če je priložena znamka.Čekovni račun Ljubljana I0.3't9.Telefon stev.2328.|
Prvovrstni
zarezani strešnik,
kateri dobro prezimi in se ne lušči,
ztdno opeko
v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah
r P. VID1C & Komp. iovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3
Boljša gospodična
z znanjem vseh pisarniških del, zmožna več jezikov, dobra računarica, išče popoldanske zaposlitve od 3—7. Gre tudi poučevati otroke. - Ponudbe pod šifro »Vestna in poštena« št. 7241 na upravo »Slovenca«.
Učitelj
z večletno prakso, abs. gymn. ped., išče mesto vzgojitelja za časa počitnic. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7289.
Kontorist
vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, italijanščine in francoščino, išče službo kjerkoli. Ponudbe pod šifro »Vesten« št. 7278 na upravo.
Starejša vdova
išče meslo gospodinje ali opora k manjši družini, gospodu ali gospej, ali hotelsko sobarico, tudi na deželo. - Ponudbe na podružnico »Slov.«, Novo mesto, pod šifro »Gospodinja«.
ilužbodobe
Strojnika
ozir. pomočnika k Diese-lovim motorjem sprejme čimpreje »Jugoslovanska tskarna« v Ljubljani, Pismene ponudbe na vodstvo tiskarne.
Brusača
(Schleifer), sposobnega in solidnega, za veliki brus za žage — potrebuje »Kordun«, tvornica žag v Karlovcu. - Nastop čimprej. - Pismene ponudbe na »Kordun«, Karlovec.
Knjigovodkinja
odr->sno samostojna ko-fespondentinja slovensk., srbohrv. in nem. jezika, z mnogoletno prakso, v še neodpovedani službi, želi premeniti mesto. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiva«.
Šoler
trezen in zanesljiv, ki bi tudi druga dela opravljal, išče nameščenja kjerkoli. » Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7341.
Dekle
stara 17 let, išče v bližini Zagreba meslo k otrokom ali v pomoč gospodnji. Dovršila je meščansko šolo in gospodinjski tečaj. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 7339.
Gospodična
trgovsko naobražena — želi mesto blagajničarke ali prodajalke kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Blagajničarka«.
Prodajalka
mešane stroke, zmožna kavcije, želi premeniti mesto. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dolenjka 25«.
Kam pa danes?
Vsi na vrt gostilne pri »Majarončku«, kjer se okrepčamo z dobro kapljico,
Ženitbe
Samostojen obrtnik
samski, srednjih let, strogo krščanskega prepričanja, s premoženjem, se želi poročiti z gospodično od 28 do 38 let, katera bi bila tudi strogo krščanskega prepričanja, ter bi imela dobro vpeljano samostoj. obrt (najraje šivilja), ali pa primerno premoženje, v kakem mestu v Sloveniji. Resne ponudbe s sliko je poslati na upravništvo »Slovenca« pod »Srečna bodočnost«. Tajnost zb,-iamčena.
Iščem
za J, julij k eni sami osebi kuharico, ki bi morala obenem opravljati še druga gospodinjska dela. Ponudbe na Albino Forster, dentisl-ka, Dol. Logatec.
Tamburirco
spretno, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju.
Slugo išče
elektrotehnično podjetje. Nastop takoj. Samo pismene ponudbe z navedbo zahtevkov na upravo lista pod »37.903/7203«.
Krojaški pomočnik
za boljša dela se sprejme. - l, Jane, krojaštvo, Senično, p. Križe, Gor,
Vajenec
za tapetniško obrt, priden in pošten, se takoj sprejme. - Naslov pove uprava »Slov.« st, 7335.
Več spretnih šivilj
sprejme izdelovalnica perila G. Vojska, Wolfova ulica štev. 12.
Gospodična
inteligentna, agilna, mu-zikalno naobražena, se sprejme za urejevanje in vodstvo evidence gramofonskih plošč. Imeti mora veselje do godbe, obvladati popolnoma slov., srbo-hrv. in nem. jezik, strojepisje, korespondenco. Lastnoročno pisane ponudbe na tvrdko »Gramofon« A. Rasberger — Ljubljana, Miklošičeva 34.
Za vodstvo trg. knjig
in drugo pisarniško delo iščem primerno moč, ev. tudi samo za popoldanske ure. Ponudbe jc nasloviti pod »Organizator« na inserat. oddelek lista.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme na 3 letno učno dobo. Hrana in stanovanje v hiši. A. Suš-nik, železnina, Ljubljana.
Krojaški vajenec
se sprejme takoj pri F. Može, Cesta v Rožno dolino št. 12.
Služkinja
zmožna samostojnega gospodinjstva, pridna, poštena, varčna, dobi stalno službo takoj. Starost 25—30 let. — Naslov v upravi pod št. 7253.
Učenec
s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme v ma-
nufaktur. trgovini v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 7284.
Vajenca
nadarjenega, sprejmem. -A. Mulej, modna čevljar-na, Jesenice 134, Gorenj.
Mlinarja
z dobrimi spričevali v kmetski mlin s 3 pari kamnov in stopami — sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Alojzij Ašič, Loke pri Zagorju o. Savi,
Pomočnika
za splošno ključavničarstvo, starejšega in razumnega, sprejme čimprej Jak. Preželj - ključavničar in vodovodni inšta-later, Novo mesto.
Čevljarsk. vajenca
sprejmem. - Al. T u r k , Dunajska cesta - poleg stadiona.
Dve učenki
se sprejmeta za strojno pletenje, event. s hrano in stanovanjem. - Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 7332.
Dekle
pošteno in pridno — se sprejme za vsa hišna dela in oskrbovanje ene krave. Posti, kolodvorska restavracija, Bistriva nad Mariborom,-
Čevljarsk. vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Gregor Loboda, Glince, Tržaška ccsta 51.
Nsbavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani VII
razpisuje mesto knjigovodje in blaga j nika
Tozadevne potrebno o-preniljene ponudbe (prošnje) naj sc pošlje na gori navedeni naslov do 1. avgusta 1930.
.Maček
Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih
najcenejši.
Dobro gostilno
na Gorenjskem oddam takoj za več let sani3lu osebi ali zakoncem brez otrok, ki polože kavcijo. Naslov v upravi pod št. 7258.
Išče se za takoj lokal
oziroma prostor v Ljubljani, primeren za trafiko. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Trafika« št, 7286.
Šoferska šola
1. oblast, konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje.
Dvonadstr. skladišče
s krasnimi prostori ter kletjo, primerno za tovarniški obrat, v bližini gorenjskega kolodvora -oddamo v najem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Skladišče«.
Šivilje in krojači!
Tečaj za prikrojevanje damskih oblačil se prične 1. do 15., moških oblačil od 16. do 30. vsak mesec. Zahtevajte naznanila (prospekte) in cenik za krojne vzorce. Lastnik staroznane strokovne šole Teodor Kune, Ljubljana, Jurčičev trg 2-1.
Šoierska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivvei-sova cesta 53. Prihodnji redni tečaj 1. julija.
Lokal
s skladiščem in	stanovanjem, se odda	za avgust. Več: Rožna dolina, cesta VII, št.	12.
Dijake
kršč. staršev v vso oskrbo, pod strogo nadzorstvo, sprejmem. Sever, Florjanska ulica 9/1.
Dva solidna gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov v
upravi »Slov.« štev. 7306.
Stanovanje
2 sobi s kuhinjo, se odda v novi hiši za avgust. Vodovod in elektrika. -Več Rožna dolina, cesta VII, šl. 12.
Solnčna soba
z opremo se išče blizu župnijske cerkvc in navadno hrano. - Ponudnik naj se zglasi pod štev. 80 v upravi »Slovcnca«.
Lepa soba
v sredini mesta, s hrano, se odda dvema osebama. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 7344.
Trgovski lokal
s stanovanjem in kletjo oddam takoj solidni in snažni stranki. Poizve sc Aleševčeva 30, Ljubljana VIL
Adresar:
za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki je izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega velesejma. — Adresar je lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I, Rudniki in topilnice
II. Lesna industrija, trgovina in obrt
III.	Železna
IV.	Tekstilna
V.	Prehrana
VI.	Elektrotehnična
VII.	Gradbena in keramična
VIII.	Papirna
IX.	Grafična
X.	Časopisi
XI.	Kemična
XII.	Usnjarska
XIII.	Radio, gramofoni in glasbila
XIV.	Automobili
XV.	Razne industrije, trgovine in obrti
XVI.	Denar, zavodi, špedicije, transp. društva, javna skladišča, car. posredniki, agenture in kom. inform. pisarne ter reklamni zavodi
XVII.	Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini
Naroča se pri: REKLAMA »SATURN« - Ljubljana, Gosposvetska c. 5.
Adresar stane: pri plačilu vnaprej 35 Din kom. ali pri povzetju 37 Din komad.
Pri naročilu 10 komad, ali več 10% popusta.
V prodaji leži
Vaša bodočnost! Ako se čutite, sposobnega doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Zastopnik!
Oddamo še nekaj podeželskih zastopstev. Le zmožni in agilni gospodje, ki bi se intenzivno pečali s prodajo naših prvovrstnih gramofonov in plošč in različnimi drugimi novostmi, naj pošljejo svoje ponudbe na tvrdko »Gramofon« A. Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva 34.
P0IEINI NOVOSTI
ZA PRIJETNA, LAHKA DAMSKA IN MOŠKA OBLAČILA
PRI
IJUBftJil NA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15
Samo srčnosti
ne pustite pasli! Pokonci glavo, tudi v najtežjem času normalen zaslužek z našimi sezonskimi gospodinjskimi predmeti. -Prinašamo sedaj popolnoma nove predmete (šlagerje), ki bodo čudežno hitro prodani. Potniki. kateri gredo na deželo ter žeie lahko kolekcijo, pišejo na generalno razpošiljalnico Ša-pira, Ljubljana.
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din,
Stavbišča za vile
pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV.
Hotel
z mesarijo v manjšem mestu Slovenije, v najlepšem prometnem delu letovišča, z vsem inventarjem, z gospodarskim poslopjem, vrtom in nekaj posestva, zaradi bolezni naprodaj, eventuel, tudi v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 7027.
Gostilno, mariborsko
letni promet 400 hI piva, 150 hI vina, za 500 tisoč Din, in gostilno, de-želsko, pri postaji, za 97.000 Din proda Zagorski, Maribor, Sodna 30.
Posestvo 150 oralov
polovica gozda, lepa poslopja, pri trgu, za 520 tisoč Din proda Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30.
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Liubljani — Mestni trg 25/1.
Kupim grad
v dobrem ali primernem stanju, ako se da popraviti. Lahko brez zemlje ali pa nekoliko. V poštev samo nizke ccne! Ponudbe pod »Grad« na upravo št. 7257.
Enonadstropna hiša
velika, ki ima lepa stanovanja, zračne prostore za event. trgovino, lep vrt, dvorišče, kleti — v centru Slov. Bistrice, in sicer na najprometnejši cesti, prikladno za večje podjetje, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca«
pod št. 7214. ,_—i-
Stavbišča
od 5—8 Din m- naprodaj. - Več se izve v gostilni na Brdu štev. 18, pri Viču.
Železna blagajna
se proda. - Poizve sc v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 7309.
K upi m o
Rabljene cevi
tračnice in traverze kupuje vsako količino tvrdka »Jugofurda«, Zagreb, Podvožnjak pri glav. kolodvoru, Bednjanska ul. 2.
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubliana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolo* dvorom.
Lipovih desk
po 25 mm debeline, prodam večjo množino. — Valentin Noč, čebelarstvo, Škofja Loka.
Vsakovrstno
ZlsfP umm
po naivišjib cenah
ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Malo posestvo
se da v najem za 200 dinarjev mesečno, ali se proda za 31.000 dinarjev. Lepa hiša, hlev, kozolec, sadje, nekaj zemlje, pol ure nad Laškim. Vprašati: Varga, pek, Trbovlje, ali: Dr. Roš, Laško, do 5. julija.
Laško!
Prodasta se dve hiši z zemljiščem in brez. Naslov: Schmidlin, Laško.
Letovišče
Vila: 3 sobe, kuhinja, pri postaji Žirovnica na Gorenjskem, naprodaj. Pismeno ali osebno na Jožef Triler, gostilna »Stol«, Žirovnica, Gorenjsko.
Hiša
s tremi stanovanji in vrtom, se takoj proda. — Vprašati: Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje št. 77.
Proda se vila
s 6 stanovanji, ob dovozni cesti; hiša, obstoječa iz več stanovanj in s trg. lokali (Cvetkov trg), vrt v bližini parka, več travnikov in njiv v d. občini Breg pri Ptuju, -Podrobnejše informacije pri mestni hran. v Ptuju.

Izdelujemo
Prenosna mlinska garnitura)
kompletne mlSnshcs garniture
opremljene z navadnimi ali krogljičnimi ležaji na pogon z jermenom ali zobatimi kolesi.
KUPIMO; Sesalko
najraje centrifugalno, ki mora biti v dobrem stanju in imeti kapaciteto od cca. 100—140 1 vode na minuto — dalje:
stružnico
v dobrem stanju — in
vrtalni stroj
do 25 mm. — Ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca« pod št. 7295.
Pult in dve stelaži
naprodaj, pripravno je za manjšo trgovino. - Poizve sc pri Marn, Slomškova ulica 25.
Dva čevljar, stroja
nova, se zelo poceni prodasta. Glince c. 3, št. 6.
Štedilnik
iz belih pečnic, se proda. Florjanska ulica 15/11.
Diesel ali Gliihkopf - motor
14	do 24 PS — iščemo. Brača Mirkovič, Pag, Dalmacija.
itfMMailffllfflffff^^ffffliMI I
Tehtnica
za trgovino — sistema Schulz Universal — za
15	kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti.
Spomladanski med
pošiljam po pošti 5 kg 105 Din franko. - A. Maček, čebelar, Vrhnika.
Motorno kolo
dobro ohranjeno, naprodaj na Črnučah štev. 26.
Srnjaka in srnjico
letošnja, udomačena — prodam. Naslov v upravi pod št. 7197.'
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »litija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. Tel. 33-13.
Ure za birmo
nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred škofijo štev. 15.
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. « Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424
Ksilolitni tlak
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlmillllllHIlUlIlllllllllllllllllllllllt
za kuhinje, veže, hotele, trgovske lokale, urade, kopalnice,
industrijo itd.
ni mrzel, se z lahkoto čisti, jc trajen in ne drag polaga
MATERIAL
trgov, družba z omej. zav.
LJUBLJANA-DUNAJSKA 36 a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
Lovski psi
kratkodlaki ptičarji, naprodaj. Poizve se: Kolodvorska ul. 23, Rebernik.
20 pisalnih strojev
sistema: »Undervvood«, »Smith & Bros«, »Rc-mington«, »Ideal« itd. — se poceni oddajo. Tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21—61.
Prodam:
en vagon (20 m3) hrastovih nežamanih plohov v dimenzijah od 40—130 cm, in en vagon brestovih in javorjevih plohov, dimenzije 60—100 cm. Blago lepo, hrastovi plohi pol suhi, brestovi, javorjev! suhi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7345.
Orgle, harmonije
piščale in ventilatorie za org'. izdeluje po nizki Anton Dernič, izdelova-telj -gel, ovljica.
Pianino
prodam. Naslov pri »Slovencu« pod št. 7287.
Harmonij
s 5 oktavami, 5 registri, evropski sistem, za 3200 Din, dalje kontrabas za 1500 Din — naprodaj. L. Turin, Celje.

Kopalne obleke
vseii vrst, po meri. — Aleksandrova cesta 3 — pritličje.
Auto blatnike
hladilnike vseh vrst in drugo izdeluje in popravi strokovnjaško in hitro — oddelek za auto-klepar-stvo Gustav Puc, Ljubljana, Tržaška cesta.
Kolesa - pneumatiko
in vse rezervne dele dobite po zelo nizki ccni, kakor tudi popravilo koles, le pri tvrdki Jos. Prosnik, poslovodja Franjo Širec, Ptuj.
Ako me popade
Modroce
otomanc, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe,
tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
glavobol,
Krušno
moko
in vse tnlevske izdelke vedno sveže dobite ori
A. & M. ZORMAN
Liubljana, Stari trg št. 32.
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
• RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Talarje
za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter sc vljudno priporoča Josip Tomažič, kroj. mojster, Celje, Na okopih 5.
Krušno moko,
krmilno ir otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Juvan, valjčni mlin, Srednje Gameljne pri Ljubljani.
Tvrdka A. VOLK
I iubljana. Resljem cesta 24, uutli najccneie vse vrste tišeniino moko in druze mltvske izdelke
Zahtevajte cenik!
ako me začne mučiti nervoznost in nespa-nec, tedaj namočim čelo in senca s Feller-jevim prijetno diiečim Elsailuidom. Ako začutim bolečine v želodcu ali v črevesju, tedaj vzamem nekoliko kapljic Elsafluida na sladkorju, in takoj mi odleže. Proti bolečinam revmatizma, gihta, bolečinam v prsih in sluznici, ter kot zaščita proti hripi mi pomaga krepko drgnjenje in pranje z Elsafluidom!
Deiaite ludi Ui lako - pomagalo oode iudi Uam
Kollerjev Elsafluid, lo žo 33 let zuauo narotluo sredstvo in kosmetikum stane v lekarnah ln vseli podobnih truoviuah: poizkusita stekloničica G Diu, dvojini steklenica !i 1>, specijulna sloklenica 20 l>. l'o poŠti iia.imatij za GC Din pri:
EIK5EN V. FELLEK, lekarnar
STUB1CA DONI A. ELSATRG ŠT. 134
mdfl se najugodneje:
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiimuiiimuiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiii
Predelne velike stene, izložbena okna, velike tehtnice za koloni-jale iu meso, velik stroj za rezanje mantifakturnega blaga, dobro ohranjen automobil in velika Lntzova peč.

MMMMttttfM
TELEFON 2718
SLOVENIA-TRANSPORT SVA„
Prave poizsrce
zajamčeno ročno delo od 290 Din naprej izdeluje po meri in ima v zalogi ZALOKAR
Gosposvetska c. S
Kuna ©cesa
Najboljšo sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie masi
Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča
PI. HRNJAIt
leharnar - \IS\H
100 kg
Koruze Din 148 »šrot« Din 158
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
Malinovec
l najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez vsake kemične primesi. garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. PICCOLI, Ljubljana
1 kg 20 dinarjev
Pri večjem odjemu ce-nejc - Razpošilja se po pošti in železnici.
ujuTiM
UUBLIONA. Puharjeva ulica 3,
Izdelovanje emadiranih peči. Popravilo vseh vrst pločevina--slih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klcpar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga ša motne opeke. Cene konkurenčne.
Za potovanje
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovčeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu.
I.KRAVOS, Maribor, rr0""18
^SsBENMN^nUJMr'. TI ^jffjfffllifjf^
*• i*:';, i •*'*-■."•"' V".> '•■
MREKTN0 TOVARNE
vKlipjtnlhftlu, Nemčijo, ali looarh. .skladišča cz jptc.lraovinc,Maribor.
V-
f»< ■a rti

Naznanilo.
Podpisani denarni zavodi naznanjajo, da bodo, z ozirom na sedaj vladajoče razmere na denarnem trgu, obrestovali vloge na knjižice in na tekoči račun počenši s 1. julijem 1930 kot sledi:
vloge brez odpovedi:
IHMIlllllllllllllllllllllMlllim
po 5M|o p. 0.
vloge, vezane na odpoved:
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIM
po p. a.
Češka industrijalna banka, podr. Ljubljana Jadransko-Podunavska banka, podr. Ljubljana Jugoslavenska banka, podr. Ljubljana Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljubljana Komercijalna banka podr. Ljubljana Kranjska hranilnica, Ljubljana
Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana
Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana
Ljudska posojilnica, Ljubljana
Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana
Obrtna banka, Ljubljana
Prometna banka, Ljubljana
Prva hrvatska štedionica, podr. Ljubljana
Zadružna banka, Ljubljana
Zadružna gospodarska banka, Ljubljana

wmmmmmrmmm¥Mmwmmmwm\*\imwrmmi[ j #.n 11 w

DOLINE od Din	95-	TRMBURE	Din 98"	ROCNE HRRM0MIKE.aK.8S'
MRND0UNE » •	Ta?	TR0MBE	- » 505"	KROMRTlčNE —' •> 1590-
GI+ftftE » •	ToT		- " <2.0 -	GRFIMOF0NI „ M5-
MEIMEL& HER©IU,M«rifeo
J 102B
Naznanjamo pretužno vest, da jc naš predragi oče, dedek, brat in tast, gospod
Ivan Finžger
bivši posestnik in gostilničar
v petek, dne 27. junija, v 83. letu starosti, po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Bogu vdano umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. junija ob pol 15 iz hiše žalosti na farno pokopališče.
S v. Lo v r e n c na Dravskem polju, 27. junija 1930.
Žalujoči ostali.
Z vzdihom »Madona Marija Svetogorska, pomagaj mi« je izdihnilo mlado življenje ljubljene žene in zlate mamice, 23 letne
Jolande Bratuževe
rojene Grebene
Po dolgotrajni, mukepolni bolezni, previdena večkrat s tolažili svete vere, je Bogu vdano zaspala.
Izmučeno telo izročimo materi zemlji daleč od solnčne domovine na pokopališču v Laškem v soboto, dne 28. junija 1930 ob 17.
Molimo zanjo!
Gornja Rakitna pri Laškem, Gorica, Savona.
Marij, šolski upravnik, soprog. Marij ml., sinček. Franc, Ivana, roditelja. Milka, Celestina, Elza, sestre. Rihard, brat.
Prvovrstni BOHINJSKI SIR
dobavlja v vseh množinah ter po najnižjih cenah
Sirarska zadruga Stara Fužina v Bohinju
P. SV. JANEZ - JEZERO
Prodajamo na drobno in debelo. Važno za gostilne, restavracije, prodajalnice, delikatesne trgovine, kakor tudi za posameznike.
Dolgoletni vodja spedicijskega oddelka Kranjske industrijske družbe na Jesenicah gospod
Franc Klina
je danes nenadoma umrl.
Pogreb bo v soboto 28. t. m. ob '/26 popoldne izpred hiše žalosti na Jesenicah št. 157, na mestno pokopališče.
Svojemu vestnemu uradniku in dobremu tovarišu bomo ohranili časten in trajen spomin.
Jesenice, dne 26. junija 1930.
Ravnateljstvo in uradništvo Kranjske industrijske družbe
>SLOVENE(X dne '28. junija 1030.
Od dobrega
Staklo
šivalni str j In kolo
elegantna izvedba — najboljši materijal
b. Tober, tovarniško-komisi;. zaloga
Akc. spol. Prvni českš
Išrna v kyjove Č. S. R.
Ljubljana, Ilirska ul. (vhod pri gostilni Možina)
Dobe se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki
pistalni strol
v 3 velikostih
Novost
Šivalni stroi
kot damska pisalna miza
Mn WoH S tuWane
Zastopniki se sprejmejo,
Lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stai beniki itd. opozarjamo Ha imamo stalno na zalo.i vse vrste steklcnic v vseh dimenzijah in kozarc za vku-havanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe
3os. Peteline, Liubliana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, ludi na obroke
ObraCajte se le na nai naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo
težaških, zidarskih in železobetomkih del
Spreiem gojencev v nižjo šolo Vojne akademije
za gradnjo novega stavbenega kompleksa na oglu Dunajske in Gajeve
ulice v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki, načrti in proračun se dobijo od 30. t. m. dalje med uradnimi urami od 8 do 13 pri ravnateljstvu zavoda, Gledališka ulica 8/III proli povračilu stroškov 150 Din.
Zapečatene in pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu do sobote 12.- julija t. 1. ob 12 opoldne.
Ljubljana, dne 26. junija 1930.
Letos se sprejmeta v nižjo šolo Vojne akade mije dve generaciji gojencev, in sicer:
Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in ma-Milje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za asehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestne, posamezne dele k različnim Jramofonom in najiinejše igle vseh vrst vedno v »»logi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč.
»GRAMOFON« A. RASBERGER, Ljubljana, Miklošičeva cesta "^4.
Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj.
Ena generacija, 300 gojencev, se sprejme po stari uredbi o Vojni akademiji, katere šolanje traja tri leta. Sola začne z delom 1. oktobra.
Kandidati, ki reflektirajo na sprejem v to šolo, morajo zadostiti sledečim pogojem:
1.	Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije.
2.	Biti morajo popolnoma zdravi in sposobni za vojaško službo.
3.	Bili morajo lepega vedenja.
4.	Ne smejo biti mlajši od 16 in ne st*r«i3i od 21 let.
5.	Imeti morajo kot redni učenci 6, 7, ali 8 razredov državne gimnazije ali realke najmanj z dobrini uspehom ali zrelostni izpit.
6.	Priti morajo neposredno iz šole.
7.	Imeti morajo privoljenje staršev ali varuha.
Vse ostale podrobnosti o nadaljnjem postopanju glede sprejema gojoncev razvidijo prizadeti kandidati iz objavljenega Konkurza št. 1, ki ga je uprava Vojne akademije razposlala komandantom vojnih okrožij, gimnazijskim in realčnim ravnateljem, sreskim načelnikom in mestnim občinskim uradom.
Pokoj niski zavod za nameščence v Ljubljani
vseh vrst, velikosti in oblik
£BI se hočete Laraz nevarnosti osvoboditi protfna,
zrcalno 6—8 mm mašinsko 4—6 mm, porlalno, ledastr alabaster itd.
\ "H? I l-fiP f	trganja v kržžis in išiasat
•S^vfc E U JI H	iievmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki oe prizanaša!
Jl/w,t I^V Je	ae revnemu ue bogatemu, svoje žrlve išče v borni koči pa ludi
»t a^ IT iP	v PataCah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta
J	I Ij	bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga
X VtlJ IJS	imena, nič drugega kot
[ , '1 1 revmatizem.
j k'	Sedaj so boleiine v	£ J\
J i	' udihinBklapih.se-	(M
Vi daj zopet otekli udje,	N*
i % i m skljutene roke In	k?
f VI (/ B noge, trganje,zba- -	\S j^^ft«
I » Kil danje po rasnih	^mMO^m
J * /I f V delih telesa, da celo	^^^'A^ML^^^ma^
L t /F slabe oli so prav po-	Bil VJ *V gosto posledice revma- /4S!§es|j\ IHmM
Y tičnih inprotinskihboli	•},
iltjtT"" Kakor pa je raznolika	~~~ "• 1 VŠWV
podoba, ki jo nudi ta	'i JgBKjf
bolezen, tako ninogostran.' a so vsa mogoča in ne-	^^jfiH^/;^»^Z/ —' "i ngor
mogoča sredstva, zdravila, mešanici Iu mazila, ki so	r ,\ ^F
priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med	ifMmLi ' _ V. M
njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese	M
polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo,	l| MM^h^m&k^^
je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčnice, ki je	IIB^^PhHB
pomagalo 2e mnogim bolnikom.	(
Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo ludi pri	lii
zastaranih, kroničnih boleznih.	1
Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da	j
bomo vsakomur, ki nam piše, poslali	»'ottuK
popolnoma zastonj	H fdMMS jWp|®
našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej	I j flflnBH|n §Hm^fiwH}
mučijo bolečine, kdor se hoče ua nagel način te-	//llm^^U j jI juMImmmjS^
ineljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake ne-	!j mh\\mr l;iii'/filMŠfnMlšM
varnosti, naj piše se danesl	w|l|W
flUGUST MARZKE, Berlin-Wilmersdorf	!■»
Bruchsalerstrasse S, Abteilung IS	mwWmWššm
LJubljana VII — Telelon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
Ena generacija, 300 gojcncev, se sprejme po novi uredbi o Vojni akademiji, katere šolanje traja 5 let. Šola prične z delom 1. oktobra.
Kandidati, ki reflektirajo na to šolo, morajo zadostiti sledečim pogojem:
t. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije.
2.	Biti morajo popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni.
3.	Biti morajo najmanj dobrega vedenja.
4.	Ne «mejo biti mlajši kot 14 let in ne starejši kot 15 let. Starostna leta se računajo po celem koledarskem letu.
5.	Imeti morajo šolsko kvalifikacijo dovršenih štirih razredov državne gimnazije ali realke kot redni učenci in letos položenega nižjega tečajnega izpita. Original šolskega izpričevala o dovršenem četrtem razredu gimnazije ali realke in o položenem nižjem tečajnem izpitu mora biti iz šolskega lela 1920. 30. Druga izpričevala se ne bodo upoštevala.
6.	Priti morajo neposredno iz šole.
7.	Imeti morajo privoljenje staršev ali vafuha.
Vse druge podrobnosti o nadaljnjem posto-| panju glede sprejema gojencev razvidijo zainlere-i sirani kandidati iz objavljenega Konkurza štev. 2, ki ga jc uprava Vojne akademije razposlala ko-; mandantu vojnih okrožij, gimnazijskim in realčnim ; ravnateljem, sreskim poglavarjem in mestnim ob-! činskim uradom.	•
Stavbni les
deske za obijanje stropov i. t. d. Trd, parjen bukov, hrastov in javorov les,
več let naravno usušen - ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka
REMEC - CO.
LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7.
Dostavlja se v Ljubljano in okolico na lice mesta.
priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni
KREGAR INI SIIMOVA
St. Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora
skrbi. Vendar pa sta dogodek prejšnjega dne in skrivnostni šum ponoči toliko vplivala, da je sklenil: danes se od čolna ne sinemo preveč oddaljiti! Kmalu po zajtrku stopita fanta na breg ter prehodita močvirna tla na levem bregu; nista pa kaj prida ujela. Nazadnje zlezeta še na nizek griček, da bi si nekoliko ogledala okolico.
Nimava posebno sreče to dopoldne, reče Mihael.
Lovro pa mu ne odgovori; zato sc brat obrne k njemu in vidi, da upira oči pozorno na neko stvar, ki je morala biti jako daleč; vsaj sklepal je lahko iz tega, ker je zelo napenjal svoje oči.
Miha, ali je tod okoli kje radijska postaja? vpraša končno.
Tod okoli? Menda ne. V Makau seveda —
Ne, tukaj! Le poglej! Pokaže v daljavo.
Kaj je tam? Jaz ne vidim ničesar, reče Mihael.
Seveda je mogoče, da se motim. Vendar pa sem vedno imel nekoliko boljše oči kot ti in zdi se mi, da sta tamle, seveda zelo daleč odtod, dva visoka droga, ki sta za vse na svetu podobna radijskim drogom, kakor jih doma lahko vidiš na vrtu vsake vile.
Mihael vzame daljnogled, ki ga je nosil na jermenu, ter ga naravna v smer, ki jo je kazala Lovren-čeva stegnjena roka.
< Zdaj pa tudi jaz razločim dva droga, ki sta pn gotovo več milj daleč. Seveda sta pa lahko tudi jambora kake džunke ali sploh kakšna droga v ovinkih reko. Toda še nekaj vidim! Ljudje se plazijo preko riževih polj!
»Delavci?«
; Ne! Imajo puške; hitijo naravno&l proti »aii-ul-iou čoanu. Na, jpcglcj;!*
Lovro nni pritrdi. Res se je kakih dvanajst mož, v rujavi obleki in s peharjem podobnimi klobuki na glavi, prihuljeno plazilo preko polj proti reki.
Kaj praviš, ali naju morejo videii?* vpra&a Mihael.
Ne kaže ne, razen če imajo daljnogled, a na to ni misliti. Vseeno pa bo najbolje, da hilro zapustiva to vzpetino in atečeva k Bantamu.
Zdirjata torej po pobočju griča navzdol in tečeta z vso naglico proti čolnu, skrivajo sc za grmičje ln visoko travo.
V nekaj minutah pa sta jasno spoznala, da ni nobenega upanja, da bi prišla do Ban lama prej nego Kitajci. Ko sta pritekla do roba riževega polja, ki Je ležalo na rečnem bregu, sta žc zaslišala cvilečc vike Kitajcev, ki so očividno veljali čolnu. Ustavila sta se torej za hip, da si malo oddahneta, nato se pa splazita preko polja, dokler nista zagledala Kitajcev. Nekateri so se gnetli na bregu, trije pa so že plavali proti ladjici sredi struge. En Sanga ni bilo videti; lakoj sta si mislila, da leži in sladko spi ter ga vsa nevarnost kaj malo briga.
Ne kaže nama drugega, šepne Mihael, kakor da planeva naravnost mednje!
Mihael se pripogno in stopi naprej. Kitajci pa napeto opazujejo, kako se njihovi tovariši bli/.ijo čolnu in so za vse drugo slepi. Fanta sta le še dvanajst jardov proč, ko ju zaslišijo. Pa žc je prepozno, kajti fanta skočita na piano, se divje vržeta na gručo in s kopiti svojih' pušk krepko udrihata po bnticah presenečenih domačinov. Trije ali štirje odlele pred divjim naskokom in so opoteoejo v reko: ostali pa pokažejo pote in izginejo v rau»
Din. 89.-
Din. 89.-
Najbolj priljubljeni čevlji za tenis in letni šport, iz močnega angleškega platna, zelo trpežni crep podplati
Eksportna hiša Aleksandrova 19
„LUNA"
MARIBOR
Last. A. Prlstenik
Aleksandrova 19
Velika izbirna	zaloga:
otroike nogavice, kom od Diu ("50 naprej
?en*ke < « «	« 10°—
kopalne pasove « «	* 6*—
»okolske malce « .«	« -0 —
otroSke majce « «	« 11"—
moSke « « »	« 24'—
kom. oil Din 12"— naprej < < < 35'— <
kopalne hlače « obleke < haube
Nadalje: volika zaloga čipk, vezeuiu, svi-tenili trakov, platuenth čevljev, sandal, kravat, ovratnikov, srnjo, dolgih In kratkih moških nogavic vseh vrst.
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejno zavezo
v Mariboru
Sprejema vloge - Daje posojila - "
OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA
Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Naznanilo otvoritve
Naznanjava cenj. občinstvu, da bodeva s
6. fulijem otvorila na novo preurejeno
gostilno pri BELCU KRANJCU
riorjansho ulica Slev. 4
v lastni režiji in po prejšnjem načinu, v kateri bodeva točila najcenejša izvirna dom. vina.
Se toplo priporočava A. in E. Kajfež
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROVVN BOVERI
PODRUŽNICA LJUBLJANA
lzvriuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
Kdor pozna dvokolo — vedno le
Bogomir Divjak, Maribor
GLAVNI TRG Štev. 17
Specijalna mehanična delavnica. Popravila, poniklanje in emajliranje sc izvršujejo strokovnjaško po najnižjih dnevnih cenah. — Orožniki, linančne straže in državni uslužbenci dobe izjemne cene in posebne plačilne olajšave
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.O. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenab iD samo na debelo
P PILITI flCI l,oma^1 inozemski za domači. * *	kurjave in Industrijska- «vrhe
Kovaški premog vseh vrst
Koks livarniški, plavžarski iu plinski
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva IS/I.
Birmansko darila!
H. SUTTNER — LJUBLJANA 2
PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg frančiškanske cerkve. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Birmanske ure za dečke od Din 44 - naprej Birmaaake zapestne ure od Din 70"- naprej Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Lovske puške, brovvning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje sprejme v popravilo puškar
F. K. KAISER, Ljubljana
Kongresni trg 9
Sprejmejo se tudi vsa meha nična dela v popravilo.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO CGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
v centru Ljubljane, caa. 800 m-in poleg tega pisarniški lokali, skladišča in 4 garaže, se oddajo skupno v najem. Pripravno za industrijo ali večjo obrt. Ponudbe pod »Lokalo« št. 7353 na upravo Slovenca*.
M
"S
QJ
O.
>«/>
ru
o a o
o , > 1
o
PILARNA
tO
TURPIJARNA 9
a>
o. o 1 o.
M
a>
CD
Gosposvetska cesta — Vošnjakova 6
(v bližini restavracije »Novi Svet«) Za vsa cenjena naročila sc priporoča
Ul<
3ST
B
, "O
' O •o n
P <
8-
O
• a
o
"8
tj; iš:
5-
<?■
i
g
§ g
»ALPEKO« (ra. ind drulDo z o. z. LJUBLJANA
nudi po dnevnih cenah
Ia Portland cement
svetovnoznanih znamk
»SALONA« (TOUR), »COLOSSUS«, TALJENI CEMENT
Salonit
azbestni škrilj, valovite plošče, cevi raznih dimenzij.
Proizvod: »SPLIT« A. D. ZA CENENI PORTLAND
!. fy\erčuq
informativni zavod, Zagreb, Ilica 13/11, telefon 68-53 — sprejema JV kreditna zavarovanja.
Vsa vplačila se vrše izključno potom podr. Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu, pri katerem zavodu ostane vezano vložena vsa garancijska glavnica oziroma premijske rezerve. Zahtevajte v lastnem interesu še danes obširne ponudbe pri: I. Merčun, iniorm. zavod, Zagreb, Ilica 13. Istotain se sprejmejo pod dobrimi pogoji vešči zastopniki za vse kraje v državi.
Opozarjamo na ,Mali oglasnik'
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki t
Mre? posebnega un/naniln	^^^
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in predragi soprog, oče in stari oče, gospod
FRANC KLINAR
uradnik KID, hišni posestnik in špediter
v četrtek, dne 26. t. in., v 58. letu svoje starosti, nenadoma umrl.
Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 28. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah št. 157 na mestno pokopališče.
Jesenice, dne 26. junija 1930.
Žalujoči ostali: Elize Klinar, soproga, Irma in Alda, hčerki.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja in sožalja, ki smo ga prejeli ob izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere, sestre in tete, gospe
Rezihe Krošelj
se tem potoni vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so jo spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti. Cerknica, dne 26. junija 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
d. d.
V Ljllbljanš (Miklošičeva cesta tO)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000-—	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-—
PODRUŽNICE:
BLED NOVI SAD KRANJ ŠIBENIK MARIBOR Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE-KOCEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT	......
Izvršuje vse bančne posle naikutantneie.
Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte.
VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes -deposits. — Borzna naročila — Prodaja srečk
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čc£.
Izdajatelj: Ivnn Rnkovcc.
Urednik: Franc Kremtac.