ZDI. Itnilta. I IMUN, i purt]* II. nprti 1911. XLill. leto. .Slovenski Narod* velja v Limtllami na dom dostavljen: v upravništvu pf*;einaa: celo leto naprej .... K 24*— celo leto naprej , # . . K 22*— po! leta n . . . . . 12*— pel leta „ • • • • • 11**— četrt "eta m »•'••» 6*— četrt leta m ••«••• 5*50 na mesec . • ■ ■ • 9 2* - na mesec a ...» 1*S0 Dor>isl na] se frankirajo. Rokopisi se ne vrsttjo. OredaUtTO: lufltft tlita M. 9 (v pita*, leroO trtofe« tC M. hfca|a fufc ian ■¥•#» taVMaml W«p m pranih«. bisera ti veljajo: peteiostopna petit vrsta za enkrat p« 16 viav, ta dvakrat psi 14 vi«., z* trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte is zahvala vrsta 20 vis. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih iasercijah po dogovor«. Upravnistvu aai se pošiljajo naročnine, reklamacij«, hsaeratt i. t d, tis je administrativne stvari ——■— M—j— številka v *l|a tO wknr\rm. ———-Na ssssMsat aaročMa btez istodobne vposiatve naročnine aa m aclsa. .Slovenski Narod* veli« po poitli n Avstio-Ogrsko: , za Nemčijo: eeSo leto skupaj naprej . K 25*— I celo leto naprej ... K 30--* cett^ta : : :: : ♦» I «Amefik°in «• *»»«* •**■* na mesec . • • . • 2*30 ■ celo leto naprej .... K 35.-» Vprašanje« glade lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, W§mmmmm (spodaj, dvnrslce levo). Kultova bIIm *L 5, tetoten ŠL SaV Svetovna vojna. Največja bitka svetovne zgodovine. — Bitka traja žo šesti dan. — Slaraa bitka še ni odločena. — Zmagovito m'odlrsnje lenega krila naše vojske. Velikanska bicka med avstrijsko in rusko armado. Z nestrpno pozornostjo gleda ves svet. zlasti pa vse prebivalstvo našega cesarstva gor na sever, kjer bijeta avstrijska in ruska armada boj, kakršnega svet še ni videl. Rusija ne more poraženi armadi, svoji zaveznici, drugače pomagati, kakor da hiti z ofenzivo. Začela jo je na dveh koncih. Na severu je vdrla v provinco Prusijo. na jugozahodu je začela ofenzivo proti Galiciji. Na ogromni razdalji več sto kilometrov se vrše sedaj že od 23. avgusta neprestani boji. Vsi ti boji tvorijo skupaj le eno, tako po obsegu teritorija kakor po številu vojaštva, brezprimerno bitko nedoglednega pomena. Avstrijska armada je na levem krilu dosegla velike uspehe. Prodrla je daleč notri v Rusko in v tri dni trajajoči bitki pri Krasniku sijajno premagala rusko armado ter jo prisilila, da se ie umaknila nazaj proti svoii onori, to je v smeri na svojo trdnjavo. Zdaj traja ze od 26. avgusta druga velikanska bitka na 400 km dolgi fronti od V'sle do Pniestra. Vedelo se ie naprej, da bodo Fu-si poskusili vdreti v Galicijo. Zbrali so ob gališki vzhodni in južni meji menda jedro svoje armade in prodrli v bližino Lvova. Tam se zda' bije velikanski boj ze več dni in vse kaže, da bo morda še več dni. Avstrijska armada ni samo nspešno ubranila svoje pozicije, ampak je na nekaterih krajm rusko armado tudi premagala in jo potisnila nazai Na drugem koncu, kjer so zbrali Rusi velikanske sile, traja boj še vedno. Iz zadnjega uradnega poročila je sklepati, da stoji avstrijska armada tudi na tem koncu tako dobro, da bo rusko armado potisnila nazaj. Ta bitka je velikanskega pomena ne samo za Avstrijo, ampak za vse države, ki so zdaj zapletne v vojno. n n * Bitka še vedno traja! — Razvija se zelo ugodno za nas. Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Bitke na ruskem bojišču še vedno tra"*ajo z nezmanjšano Ijuiostjo. Vzhodno od Danklove armade, ki v kljub utrjenim sovražnikovim pozicijam nevzdržijivo prodira proti Lublinu, so naše med rekama B::g in VVieperz prodirajoče čete dne 28. avgusta pričete z napadom na rusko armado, ki se je nam v okolici Chel-rna postavila nasproti. Nato so se razvili po bitki pri Krasniku nada'jni uporni, za naše bojevite čete zmago--* iti boji pri Zamošču, kakor tudi severno in vzhodno od Tomaszowa, v katere boje te dne 28. avgusta v okolici Betea usnešno posegla sedaj takisto na ruskih tleh prodirajoča naša skupina. V teh bojih smo, kakor v bitki pri Krasniku, vjeli več tisoč sovražnikov. V vzhodnjl Galiciji se drže naše čete z odlično bravuro in tr-dovratnostjo proti zelo močni, silnej-ši sovražni armadi. Na Južnem bojišču ni bilo v zad-niera času nobenih boiev, ki bi jih bilo vredno omeniatL Namestnik še- fa generalnega štaba pl. ficier, general major.« * Velika bitka v Galiciji med našo in rusko armado. Iz vojnega tiskovnega stana poroča vojni poročevalec graške »Ta-gespostt z dne 29. avgusta ob 11. dopoldne sledeče: Velikanska bitka pri Lvovu divja naprej. Obe naši skupini na levem krilu počasi, pa neprestano prodirata med V i s 1 o in \V i e r p r z o m in Bugom. Sovražnik se bori za vsako ped zemlje ter se krije vedno v strelskih jarkih. Napadi ob fronti so navadno brezuspešni in stanejo mnogo krvi, zaradi Cesar naše čete rajse napadajo sovražnika s strani in ga prepode, da morejo napredovati. Tu in tam se pač posreči temu ali onemu oddelku izvršiti napad na fronto. Tako so n. pr. trije voji požunskega polka št. 72 izvršili tak napad na sovražnika v okopih. Rase je to tako presenetilo, da so se \~dali. Ti trije voji so vjeli dva stotnika, sest drugih častnikom- in 470 mož. Naše levo krilo med VVieprzom in Bugom je bilo neko rusko divizijo prijelo že na treh straneh. Noč pa je preprečila, da bi bili naši mogli izrabiti ta ugodni položaj. Rusi so jim čez noč všli. Letalec stotnik v generalnem štabu Oskar Rosman se je včeraj ponesrečil in ie bil takoj mrtev. Vreme je krasno, solnce sije in vendar je hladno. * Pomen bitke pri Krasniku. Iz vojne tiskovnega sta i z dne 29. avgusta ob 5. uri 30 min popoldne poročajo, kakor posnamemo iz graške »Tagespost*. sledeče: Operacije naše armade Južno od Lublina, ki niso imele, kakor se ie domnevalo, nikakega stika z bitko pri Lvovu, dobivajo sedaj vedno večji pomen, če se vpošteva vpliv teh c*?eracij pr* glavni bitki, ker bi bilo prodiranje tega oddelka ruske armade na naše levo krilo odločilnega pomena za ?zid glavne bitke. Zmaga generala kavalerije Dankla Je velik taktičen uspeh, ne glede na to, da Je bitka pri Krasniku sama bila ena izmed največjih bitk. Vtisk o poteku cele bitke Je v splošnem dober. Naša armada se nahaja na silnih pozi ciia h. Kakor poroča krakovska »Nowa Reforma« iz Lvova. je izdalo c. in kr. armadno poveljstvo ta-le uradni razglas: Z ozirom na lahkomiselno razširjanje lažnjivih vesti, povzročulo-čih veliko vznemirjenje med prebivalstvom mesta Lvova, se uradno razglaša, da stoji naša armada na silnih pozicijah, ki jih ie zavzela, in da mestu brezpogojno ne grozi prav nobena nevarnost. Štab ruskega polka ujet. »Dzienik Polski« v Lvovu poroča: Dne 25. avgusta ob pol 3. popoldne je pripeljal oddelek pehote in orožništva v ooslooie kornega po- veljstva celi štab nekega ruskega polka. Bilo je okrog 20 oseb: več višjih častnikov, par pravoslavnih vojaških duhovnikov in več zdravnikov. Največja bitka svetovne zgodovine. Posebni vojni poročevalec »Ar-beiter Zeitung« poroča iz vojnega tiskovnega stana dne 28. avgusta ob pol M. dopoldne v bistvu sledeče: V sredo se je med avstro-ogrsko in rusko vojsko pričela velika bitka med Vislo in Pnjestrom. Milijoni vojakov si stoje nasproti. Rusi so namreč ob enem z napadam na Vzhod-njo Prusko vdrli tudi v Galicijo. Napad so izvršili na treh straneh. Iz Rovna, 100 km severno od Brodvja, in iz Kovela, kakih 140 km od Brodvja, so napadli to mesto. Obenem so napadli črto ob Zbruczu v smeri iz Kijeva. Skrajno rusko desno krilo med Bugom in Vislo je hotelo prodreti iz Lublina. Tu je prišlo do bitke pri Krasniku, ki je nehala s sijajno zmago. Srednji del Rusov, ki je prodiral preko Brodvja, je prodrl do črte Rawaruska-ZIoczow. Naše čete so to prodiranje ustavile. V sredo opoldne so se pričeli tu boji. Ob enem so se pričeli tudi hudi boji na levem ruskem krilu, ki je prodrl proti Zbruczu. Naše zahodno krilo zasleduje Ruse med Vislo in Bugom. Tudi Ivovski del prodira proti Rusom, ki prihajajo iz Rovna in Kovela. Ob Zbruczu se naše čete hrabro bore. Ob pol 2. istega dne poroča isti poročevalec še sledeče: Iz poročil je spoznati, da je bitka med Vislo in Dniestrom največja bitka, ki se je kdaj bila. Ker ima fronta tako -velikansko dolžino, bo boj trajal še dolgo. Vreme je prav ugodno, ne prevroče in vendar lepo. Naš vzhodni oddelek ob Zbruczu ima zelo ugodno pozicijo za obrambo. Vzporedni globoki jarki rek branijo Rusom hitro prodiranje. Tudi ne morejo Rusi predreti naših pozicij. Govoriti bi se dalo o stoječi bitki. Boj severno in severozahodno, črte Ra\va-ruska-Zloczow ima bolj značaj bitke o srečanju. Tudi tu so pogoji za naš napad ugodni ter prodirajo naše čete na črti Rawarnska-Kamionka in čez. Da so pričeli Rusi z ofenzivo proti Galiciji, je dokaz, da *e je Rusija na vojno pripravila že dolgo pred ofici-jalno mobilizacijo. Ruska ofenziva na prošnjo Francije za pomoč. »Wr. Allg. Zeitung* javlja, da je pred nekaj dnevi potoval skozi Stockbolm ruski kurir z lastnoročnim pismom ruskega carja na prezklenta francoske republike. Ze nekaj časa poprej je skozi stolno mesto Švedske potoki neki francoski fknrir, ki je nesel ruskemu carju lastnoročno pismo francoskega prezidenta Poincarčja. V podučenih švedskih krogih se govori, da je prezident francoske republike z najnujnejšimi besedami prosil ruskega carja, naj ruska armada hitro in energično začne z ofenzivo, kakor to določa med Rusijo in Francijo sklenjena vojaška konvencija. Na hitrem postopanju Rusije sloni ves vojni načrt in samo v tem slučaju bi mogla francoska armada imeti uspehe. Carjevo pismo je bil odgovor na to prošnjo, ob enem pa je Rusija tako v vzhodni Pruski kakor v Galiciji začela z ofenzivo, s katero Je najpoprej dosegla poraz pri Krasniku. Junaška »mrt zrakoplovca. Ehraai, 30. avgusta, (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo uradno: Po svojih odličnih zaslugah za razvoj našega zrakoplovstva in po svojih uspehih na športnem polju znani stotnik generalnega štaba Oskar Rosman, ki si je v tej vojni pridobil s svojimi izredno lepimi in uspešnim poleti vojaški zaslužni križec, ga je dne 29. t. m. zadela kot zrakoplovca smrt neopsred-no po vzletu na novo rekongnosci-ranje. * Vjeti Rusi. Budimpešta, 30. avgusta. (Kor. urad.) Iz Losoncza poroča »Ogr. tei. kor. urad«: Včeraj je dospelo sem na poti v Komorn 1900 ruskih vojnih v jetnikov. Neki stotnik 69. ruskega pehotnega polka pripoveduje, da so bili vjeti v bitki pri Krasniku, kjer je tudi po njegovem mnenju avstro-ogrska vojska zmagala. Granate av-stro-ogrske artilerije so strašno učinkovale, od njegove stotnije je ostalo samo devet mož. * Zahvala generala kavalerije Dankla. Dunaj, 30. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo uradno: Armadni poveljnik general kavalerije Danki je izdal dne 28. avgusta sledeče armadno povelje svojim podrejenim četam: Armada je dne 23. in 24. avgusta v bitki pri Krasniku, Polichni in Goraju sijajno prestala ognjeni krst. Vsi zbori so prisilili s svojim na smrt hrabrim nastopom sovražnika, da se je v begu umaknil. Kolikor je do sedaj znano, smo vzeli sovražniku 3 zastave, 28 topov in mnogo strojnih pušk ter vjeli nad 6000 sovražnikov. Iz polnega srca se zahvaljujem vsem članom vojske za delo, ki so je izvršili za našega najvišjega ljubljenega vojnega gospoda in za domovino. Pa tudi otožnost polni naše srce. Mnogo tovarišev je našlo smrt na polju slave, njih se spominjamo v tej veliki uri. Se nas čakajo težki boji in veliki napori. Naša vojska, — o tem sem prepričan, — jih bo vse premagala. — Danki g. k. Naše in nemške zmage. Carigrad, 29. avgusta. (Kor. urad.) Vse turško Časopisje registrira z radostjo in zadoščenjem velike zmage avstro - ogrske in nemške voiske. * Kako se le potopila nemška kri-žarka »Arladne«. Berolin, 31. avgusta. Kor. urad.) O potopu nemške križarke „Ariadne" pripoveduje neki očividec: Streljanje topov je „Ariadno" privabilo k pred-stražam, kjer se je vršila bitka. Pri predstraži je zapazila „Ariadne", da obstreljuje sovražnik nekatere lahke ladje. Zaradi megle pa sovražnika ni mogla videti. Naenkrat se je začelo zopet silno streljanje. „Ariadne* se je približala eni nemških ladij, ki se je borila z dvema oklopnima križarkama tipa „Lvon", velikanoma po 27.000 ton, katerih vsaka je imela 8 topov kalibra 34*3 cm. Hrabro se je „Ariad-ne" udeležila boja. Naenkrat pa je zadel en strel v prostor za stroje ter del strojev razdejal, tako, da se je zmanjšala hitrost ladje na 15 morskih milj. Še pol ure je trajal neenaki boj. Zadnji del ladje je gorel, kljub temu so ostali topovi še streljali. Tudi spredaj je začelo goreti. Sovražnik je bil med tem odplul proti zahodu. Hrabra „Ariadne" je bila posvečena poginu. Zvesta tradicijam s trikratnim hura na najvišjega vojnega gospoda in pojoč bojno pesem so mornarji zapustili ladjo. Kmalu nato je izginila križarka v valovih. Anf leži in Francozi kršijo mednarodno pravo. Berolin, 30. avgusta. (Kor. urad.) Wotffov urad porodi: V Longwyju so našli Nemci pripravo, ki odreže kroglam konec in zvrta lijasto luknjo. V žepih francoskih in angleških vojakov so našli mnogo takih krogel, ki učinkujejo kot dum-dum. Našli so pri njih mnogo votlih krogel in krogel s svinčenim koncem. Pri takih kroglah se premakne mehkejše jedro, če zadenejo proti sprednjemu delu, in ta deformirani del provzroca potem posebno krute in boleče rane. Nemčija bo primorana nastopiti z vso strogostjo, če to postopanje proti mednarodnemu pravu — primerjaj člen 23. I. odst. haaškega vojnega reda — in zlasti uporaba prepovedanih krogel s strani sovražnika ne bo prenehala. Prekrižan francoski načrt. Listi poročajo, da se pomika nemška armada na severu od velikanskih francoskih trdnjav, letečih pred mejo Alzacije in Lotaringije. Te pomeni, da se je nemška armada ognila tem trdnjavam in gre mirne njih na Francosko. To je vest velike važnosti ter si iz nje sklepa, da se Nemci prekrižali francoski načrt c uspešni defenzivi, sloneči na omenjenih trdnjavah. m m m Pruski general o vojni situvaciji nz belgijsko-francoskem bojišču. General pehote pl. Blume je c položaju na nemško-francoskem zapisal sledeče mnenje: Prvi boji so dobojevani. Nad njimi vlada opravičeno veseije v celi Nemčiji in srčna zahvala gre Bogu in naši junaški armadi, ki je ravnokar svetu dokazala, da glede domovinskega duha in vojaške zmožnosti niti za las ni slabša, kakor je bila nemška armada L 1870., ki je položila temeljni kamen nemškemu zedinjenju. V tem posebno tiči veliki pomen zmage, izvojevane blizu Metza. Ta zmaga je v nas zadušila tudi zadnje dvome in je potrla nasprotnika ter prestrašila naše tajne odpornike. Drugače pa si moramo biti na jasnem, da prve zmage v taki vojni, kakršna je sedanja, pomenijo vendar samo prve korake na cesti k cilju, da Je ta cesta čisto gotovo še dolga in da bo treba še mnogo potrpežljivosti in mnogo žrtev vsled česar ne smemo misliti, da bomo sovražnika z nepretrgano zmagovitim postopanjem premagali tako, kakor v letin 1870. In 1871. Ne da bi kalil veselje nad prihajajočimi vestmi o naših zmagah, vendar svarim, naj si na njih podlagi nihče ne dela pretiranih upanj, kakor naj nihče ne izgubi zaupanja v armado, če bi prišla nepovoljna poročila. Nestrokovnjaku je pravično presojanje vojnih dogodkov otežkočeno zlasti za to, ker je treba dogodke sedanje vojne meriti s popolnoma drugačnim merilom, kakor vojne dogodke v prejšnjih letih. Naj služi za navodilo naslednje. « Francosko armado, ki ji je poveljeval maršal Bazaine smo L 1870. v treh krvavih bitkah okoli Metza premagali, jo v tej trdnjavi obkolili in jo prisilili, da je kapitulirala. Ta armada je štela kakih 150.000 mož in je bila to skoro polovica cele armade, ki jo je imela Francija začetkom vojne pripravljeno. Vojaški oddelki, ki jih je Francija v obrambo domovine pozneje postavila na noge, so bili sestavljeni skoro povečini iz neizvež-banih ljudi m so bili vsled tega man} vredni. Zdaj pa je 150.000 mož, komaj deseti del armade, ki Jo je Francija na začetku vojne postavila proti nam, ki je izvežbana in v vsem pripravljena. Zaradi tega doslej izvojevane zmage nad Francozi nimalo tistega pomena kakor L 1870- ampak jim je priznati pomen doslej še delnega uspeha, ki pa more postati nvod za stavno odločitev. Stran 2. .SLOVCNSKt iMAKUU , one 01. avgusta i»i«. 2U4. štev, Pri tem je upoštevati spričo današnjega načina bojevanja tudi pre-menjene prostorne razmere. Bazat-nova armada je imela v odločilni bitki pri Gravek>tte-St. Privahe komaj 15 kilometrov široko fronto, med tem ko ima dandanes armada take sile v podobnih okornostih 40 do 60 kilometrov široko fronto. Zdi se, da je imela sedanja bitka pri Metzu celo kakih 60 kilometrov široko fronto. Na drugi strani pa je uvaževati, da se vojne razmere za Francijo v obče niso od 1. 1870. nič posebno pre-menile in zato smemo po prvih zmagah s trdnim upanjem čakati na porodila o novih zmagah. Francoski generali. Kopenhagen, 30. avgusta. (Kor. erad.) (Poročilo iz Pariza preko Rima.) General Joffre je zahteval svoj odpust. Kot vzrok za to zahtevo navaja, da generali slabo sodelujejo. Francoske severne trdnjave. Profesor Delbruck opozarja v *Preussische Jahrbticher« na knjige generala Maitrota o francoskih in belgijskih trdnjavah. General Maitrot popisuje francoske trdnjave Lille, Maubeuge in Rheirns in pravi, da niso zmožne ubraniti francoske severno mejo, pač pa zelo hvali belgijski trdnjavi Namur in Liittich. Ker pa Namur in Liittich nista mogla kljubovati nemškim topovom, sodi prof Delbruck, da bodo to trdnjave Rheims, Maubeuge in Lille še mani mogle. * • t Bombe v Antwerpenu. Nemški Zeppelin-zrakoplov je ponoči priveslal nad Antwen>en in je v mesto vrgel več bomb. To je pro-vzrocilo velikansko paniko. Ena bomba Je zadela plinarno. Pot mesta je v temi. Na cestah se je zbrala ogromna množica in je streljala na zrakoplov. Župan je izda! poseben oklic, v katerem je prebivalstvu priporočal, naj obrani mir in preudarnost. Srbi se umikajo z meje. Iz Budimpešte javljajo, da je srbska vlada službeno razglasila, da so imele srbske čete na južni obali Drine velike izgube in da so se popolnoma umaknile z bosanske meje v notranjost, kjer imajo ugodnejši teren za operacije. Operacije proti Črni gori. Budimpeštanski listi javljajo, da prodirajo naše čete uspešno proti Črni gori. naše brodovje pa z velikim uspehom obstreljuje višine Lovčena. Jahta črnogorskega kralja poškodovana. Iz Aten poročajo: Avstro-ogrske ladje so te dni zasledovale jahto črnogorskega kralja Nikole in jo obstreljevale. Več strelov je ladjo zadelo in jo močno poškodovalo. Junaški nadvojvoda Josip. Budimpešta, 30. avgusta. (Kor. urad.) Danes so pripeljali z vlakom iz Zemuna zopet 72 ranjencev z južnega bojišča. Na kolodvoru je sprejela ranjence nadvojvodinja Avgusta s sinom Franom Josipom ter je govorila z ranjenci izpred Sabca. Neki ranjenec iz Budimpešte je vedel povedati visoki gospe, da je divizija njenega soproga nadvojvode Josipa, ki jo je vodil s hladnokrvnostjo in hrabrostjo, ponosna na svojega voditelja. Sam je videl nadvojvodo večkrat v največjem sovražnem ognju, kako je z dobrim vzgledom podžigal hrabrost vojakov. Visoka gospa je bila vesela teh vesti. Kdo se bori s Črnogorci? Kakor poročajo listi, se ie v bojih, ki so se doslej bili na črnogorskem ozemlju, opažalo, da se v črnogorski armadi bore tudi francoski, grški in ruski vojaki. Med temi bori-teiji je malo regularnih vojakov, tem več pa je srbskih in ruskih častnikov. Toda ti častniki se ne odlikujejo ravno po spretnem poveljevanju. Moha-medanci so povsodi navdušeno pozdravljali in sprejemali našo armado, kamor je došla na svojem prodiranju. V Srbiji ni grških vojakov. Atene, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Agence d* Athenes« označuje iz bolgarskega vira izhajajoče poročilo, da se nahajajo številni grški antarti in vojaki v Bitolju, kot popomoma neresnično. Niti en grški vojak ali antart pi nrakoračtt srbske meje. Srbija ki Bolgarska. Bolgarska vlada prepoveduje vsak poskus, izvažati v Srbijo živila ali druge potrebščine. V Carigradu ao bolgarska oblastva sadržala pat vsMaov v Srbijo namenjene moka in 30.000 opank. Da bi se ne moglo izvažati v Srbijo, straži mnogo tudi kavaterija. Ponovno prizadevanje Srbije, da bi Bolgarska dovolila olajšave za uvoz Živil in potrebščin je bilo bfez uspeha. Bolgarska. Bolgarski general Radko Dimitrijev je bil do zadnjega časa bolgarski poslanik v Petrogradu. Čim je nastala vojna, se je odpovedal svojemu mestu ter je vstopil v rusko armado, v kateri je zdaj zapovednik armade, zbrane pri Odesi. V ruskem časopisu „Ruskije Vjedomnosti* je pojasnil vzroke, zakaj je vstopil v rusko armado. „Jaz nisem samo bolgarski, ampak tudi ruski častnik. Na Ruskem sari študiral in služil. Vedno sem bil m sem tudi sedaj mnenja, da mora b#!garska politika soglašati z rusko. V temv vidim jamstvo bolgarskih uspehov. Žal da s tem nazorom ne soglaša popolnoma dosedanja vlada dr. Radoslavova nego posluša v tem oziru bolj glasove iz Dunaja in iz Berolina S temi nazori bolgarske vlade se jaz ne strinjam in zato sem smatral za svojo dolžnost, zapustiti svoje mesto v Petrogradu". Sofijsko „Utro* piše: Do lanskega leta je živela Bolgarska v zmoti, da res cbstoji slovanska misel. Danes vemo, kaka zmeda je slovanstvo. Ali je to bilo slovansko, da se je Rusija lani združila z Grki in Francozi, da bi uničila Bolgare? Ali je Rusija ravnala v imenu slovanstva, ko je Grke in Srbe nahujskala, naj bolgarski element asimilirajo. V Avstro-Ogrski se godi Slovanom jako dobro, slovanskim Poljakom na Ruskem pa prav slabo. Mi smo najprej Bolgari potem pa Slovani in hočemo delati za edinstvo bolgarskega naroda. Kadar bo to doseženo, bomo videli, če smo Slovani ali ne. Glasilo bivšega ministrskega predsednika Gešova pa piše: Gre se za ustanovitev turško-bolgarsko-rumunske zveze. Taka zveza more imeti samo namen braniti skupne interese. Za katere skupne interese pa more iti? V vladnih krogih pravijo: za ohranitev bolgarske nevtralnosti. A čigava nevtralnost more biti v nevarnosti in od koga ? Pred vsem nevtralnost Romunske. Ta more biti ogrožena samo od Rusije. Ravno tako more samo Rusija pohoditi nevtralnost Turčije. Ali naj se torej bolgarska armada bori za interese Romunov in Turkov proti Rusiji ? Bolgarske nevtralnosti Rusija ne ogroža. Rusija ne poide čež bolgarsko ozemlje proti Avstriji. Bolgarska armada se ne more boriti v korist Turkov in Romunov — posiati bi jo morali torej proti Srbom in Grkom. To pa ne pomeni bolgarske nevtralnosti. Ne dvomim da bi Turčija in Romunska radi videli, če bi se mi spoprijeli s Srbi in Grki, kajti potem bi Romunska lahko zasedla Ruščuk in Varno, Turčija pa bi nam lahko vzela Egejsko obrežje. 'Budimpešta, 31. avgusta. Kor. urad.) Ogrski kor. urad poroča: Pred par dnevi so priredili tukajšnji uša-telji vseučilišča bakljado pred b gar-skim generalnim konzulom ter r slali bolgarskemu kralju brzojavko. I ;anes je dospel brzojavni odgovor kra a, ki se v prisrčnih besedah zahvalju. Avstrija in Italija. »Pester Lloyd« piše: Šei av-stro-ogrskega generalnega štaba, baron Conrad pl. Hotzendorf, je poslal avstro-ogrskemu vojaškemu atašeju naslednjo brzojavko: »V Italiji razširjene vesti, da misli Avstro-Ogrska napasti Italijo, da bi se maščevala za njeno nevtralnost, nimajo nobene podlage in morejo biti le iz zlobe raznesene od tretje strani. Pooblaščam Vas, da vsako tako vest odločno dementirate«. »Reichenburger Zeitung« prinaša poročilo iz Frankobroda, v katerem pravi: »Frankfurter Zeitung« javlja iz Rima, da se mudi tamkaj bivši ministrski predsednik Witte. Zatrjujem najodločneje, da se mudi grof Witte samo slučajno v glavnem mestu Italije. Smatrati je — in dokler ni protidokazov, je to dolžnost — da ni nobenega dvoma o nevtralnosti Italije, dasi obstoje med Avstrijo in Italijo različni nazori o bodočnosti Albanije. RaiiieocL Reka, 30. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: Parnik »Elektra« avstrijskega LIoyda je dospel s 130 vojaki, ki so bili v bojih ob črnogorski meji ranjeni, iz Erceg novega sem. Ranjene, h katerih sprejemu je prišel tudi reški guverner grof Wickenburg i s soprogo, so spravili v IzseljeniSki dm, ki 1* bil ureorejea ta namene Rdečega križa. Bvdhaptita, 29. avgusta. (Kor. urad.) Danes zvečer je dospelo sem z ladjo in železnico 900 ranjencev, ki so bili ranjeni na jugu. Vojaštvo U tađ|e. V angleški gosposki zbornici je vojni minister lord Kitchener povedal, da Je vlada sklenila poleg vojaštva, ki ga v kratkem pošlje iz Angleške na pomoč Franciji, pripeljati vojaštvo tudi iz Indije, da z nJim pomnoži angleško armado na Francoskem. • * • Zasedanje Brzeska. >Nowa Reforma« je dobila sledeče poročilo o zasedanju mesta Nove Brzeske: Avstrijsko vojaštvo je prekoračilo Vislo in se — močno ?000 mož — obrnilo proti Brzesku. Na ruski zemlji ni avstrijsko vojaštvo naletelo na nobenega ruskega vojaka. Vsi so se umaknili kakih 30 kilometrov od meje. En del avstrijskega vojaštva je šel v Nove Brzeske, drugi del pa se je nastanil v vasi Sieroslavice ob Visli, kjer je zasedel carinski urad, skladišče premoga in vojašnico. V Novem Brzesku je poljsko prebivalstvo sprejelo avstrijsko vojaštvo z velikim navdušenjem. Ravno ko je avstrijsko vojaštvo prišlo v mesto, je bila v župni cerkvi masa. Župnik je s prižnice oznanil prihod avstrijskih vojakov in je šel vojakom nasproti ter jih pozdravil. Domačini so avstrijskim vojakom sami pokazali skrivališča, kjer so Rusi pred svojim odhodom shranili mnogo orožja in municije. • * • KieJce pod avstrijsko upravo. Avstrijska armada je zasedla rusko mesto Kielce in je tam uvedla avstrijsko upravo. »Noua Reforma« poroča da je prvo znamenje novega žAljenja v Kielcah to, da je začel izhajati tamkaj poljski časopis »Ojezv-na« (»Domovinah, ki ga urejuje pisatelj \VrobIevski. Avstrijska uprava je zaukazala, da se morajo odstraniti vsi ruski napisi in nadomestiti s poljskimi in da se smejo razobešati samo poljske zastave. * • Za zmago našega orožja. Budimpešta, 30. avgusta. (Kor. ur.) Po vseh cerkvah so se vršile v zvezi z mašami molitve ja zmago našega orožja. • * Veleposestnik — ruski vohun? V Partosialvi na Ogrskem je vojaška oblast aretirala veleposestnika grofa Karla Matzenauerja. Ta se je pred nekaj meseci naselil v Par-tosfalvi, a je postal sumljiv, ker je pogostoma dobival denarne poši-Ijatve iz Rusije in ekspresna pisma, zaradi tega so tudi zadržavali na pošti njegovo korespondenco. Nabralo se je toliko materijala, da je vojaška oblast sklenila moža aretirati. Ta grof Matzenauer se je pa zabari-kadiral v svojem gradu in so ga mogli Ie s silo aretirati. Izkazalo se je, da je grof Matzenauer ruski državljan in že dlje časa ruski vohun. (Da bi bil človek s tako pristnim dunajskim imenom Matzenauer ruski grof, je zelo dvomljivo. Ruski general za avstrijski Rdeči križ. »Dziennik Polski< javlja, da je v Lvovu vsled dobljenih ran umrl ruski general Ivanov vso svojo gotovino daroval avstrijskemu Rdečemu križu. Živil bo dosti. Budimpešta, 30. avgusta. (Kor. urad.) Ravnatelj deželnega agrikul-turnega društva, Julij Rubinek, se bavi v listu »Koztelek« z vprašanjem, ali bo produkcija monarhije za slučaj, da bi se vojna zavlekla, zadostovala za potrebe prebivalstva. Rubinek prihaja do zaključka, da bo zadostovala, ker se ljudje v konzumu omejujejo in ker si dobiva del naše vojske živila v sovražnikovi zemlji. Glede preskrbe z mesom v monarhiji ne bo težkoč. Zadosti bo tudi pšenice in rži, zlaste ker obetajo nadomestila za ljudsko prehrano koruza in krompir bogato žetev. V Avstriji prehrana ne bo trpela, tudi če bi trajala volna še mesece. Potiski proftovottcL »Kurjer Lwowski« poroča: Kakor znano, je na bojnem polju mnogo poljskih univerzitetnih profesorjev, pesnikov, pisateljev in umetnikov. Pri poljskih strelcih so pesniki Sie-ro5zewski, 2eromski, Jan Ka*pro-wiecz. Strup, Dtnik>wski, Zulawski, Wyrzyfcowski. Nalepinski in drugi. Izmed državnih poslancev sta pri strelcih Moraczewski in Klemen-siewfccz. Pesnik Zulawski Je najstarejši sin bojevnim v poljski revoluciji L 1863. Kazimirja Zulawskega. Njegovi bratje, ki Jih Je pet, so tudi v volni. Havbice 42 cm. Neko pismo iz nemškega glavnega stana, ki je prinaša »Lokalanzei-ger«, poroča, da so uporabljali pri obstreljevanju Namurja razen pruskih težkih topov tudi avstrijske topove. — Iz informiranih krogov se poroča listu »Neue Freie Presse«: Ker so se razširile vesti, da razen Nemčije nima nobena druga država topov s kalibrom 42 centimetrov, se konstatira, da se je leta 1910 v Plzni dovršila*pr-va havbica s kalibrom 42 centimetrov in da se je preizkusila. Na podlagi izbornih uspehov se je potem napravilo še več takih topov, ki so bili razstavljeni na trgu v Plzni. Kroglje iz teh topov imajo težo 1000 kg in streljajo na razdaljo 15 kilomeaov. * • * Bitka pri Octelsburgu. Berolin, .30. avgusta. (Kor. urad.) Vojni poročevalec »Berliner Tage-blatta« poroča, da so Nemci po dosedanji cenitvi v bitki pri Ortelsbur-gu vjeli nad 3000 Rusov, med njimi več višjih častnikov. Nemci so prijeli Ruse na treh straneh in jih pognali v Mazurska jezera in močvirja. • * X. seznam nemških izgub. Iz Berolina se poroča: Deseti seznam izgub izkazuje 429 mož. Od teh so 4 častniki in 46 mož mrtvi; 9 častnikov in 174 mož pa je ranjenih; pogreša se 4 častnike in 192 mož. Prvi seznam bavarskega seznama izgub obsega 23 imen; med temi je en častnik in 15 mož ranjenih in 7 mož se pogreša. Saška seznama izgub obsegata 214 oseb; od teh je en častnik in 44 mož mrtvih, 8 častnikov in 120 mož ranjenih, enega častnika in 10 mož pogrešajo. Prvi virtemberški seznam izgub obsega 13 imen; od teh so 1 častnik in trije možje moštva mrtvi, ranjeni so en častnik in pet mož, enega častnika in dva moža pogrešajo. Kolonije. Iz Stockholma se poroča, da je po nekem poročilu iz Pariza dobila francoska armada na Madagascarju naročilo, naj podpira angleški naskok na Nemško vzhodno Afriko. Sedem bataljonov kolonijalnih čet in en artilerijski polk so pripravljeni na odhod Angležem na pomoč. Reuterjev urad poroča iz Londona, da so Nemci iz Južnozapadne Afrike vpadli v Kapsko kolonijo. Moč nemške armade je neznana, vendar se je baje že vršil boj z Afrikanci. Kanada. Listi poročajo, da hoče Kanada dati Angleški na razpolaganje 50.000 vojakov, 50 milijonov denarja, en milijon vreč žita in popolnoma opremljeno bolniško ladjo. Drugi listi zopet trde, da Združene države ameriške nočejo pripustiti, da bi se Kanada udeležila evropske vojne. Češ, to da bi bilo v nasprotju z Monroe doktrino. Nevtralnost Zedinjcnih držav. Washington, 29. avgusta. (Kor. urad.) Predsednik Wilson je objavil izjavo, v kateri naznanja nevtralnost Zedinjenih držav v vojni med Japon-siko in Nemčijo in med Japonsko in Avstro-Ogrsko. Turčija proti Rusiji. Iz Carigrada poročajo, da ima Turčija ob ruski meji pripravljenih 400.000 mož, ki čakajo samo še povelja Enver paše, da prekoračijo mejo. Armada je od nemških častnikov izborno izvežbana ter upajo v Carigradu, da se bo to pot dobro izkazala* kar je videti že na načinu mobilizacije. Grška in tripelententa. Iz Aten se poroča: Opozicija se bavi znova z vprašanjem pristopa Grške k tripeiententi. S tem se hoče ogniti Grška novi mobilizaciji, ker se hoče prepustiti v slučaju vojne s Turčilo Angležem in Francozom, da koristijo grški stvari. Pri tem ima Grčija največje upanje, da pride s tem korakom svojemu cilju bližje. Iz Tokia se poroča, da je začela japonska mornarica blokirati nemško kolonijo Kiaučau. Anglija In vojni. Iz Dunaja poročajo, daje tja dospel list angleške liberalne stranke .The Nation", v katerem je natisnjen znamenit Članek. Poroča se tu, da še nikdar ni bilo na Angleškem take krize, kakor sedaj, ko je celo javno mnenje v Angliji naperjeno proti vojni. Angleško delavstvo ima dosti vzroka, da se boji vojne in isto mnenje prevladuje tudi v parlamentu. Nadalje se priznava, da je Srbija imela namen, odtrgati Bosno od monarhije. Kar se tiče zavezniških dolžnosti Angleške, konstatira list, da je Anglija le zavezana varovati nevtrali-teto Belgije, da pa nima nikakih drugih obveznosti. Kar se tiče Srbije, pravi nadalje list, poznamo to deželo samo od zadnjega kraljevskega umora. Na Balkanu Anglija sploh nima nikakih interesov in bi bilo najbolje, če bi se tamkaj nobena velevlast ne vmešavala. Če bi pa imeli prosto roko, pravi list, da bi vodili svobodno med Rusijo in Avstro-Ogrsko, potem bi se pač odločili za zadnjo državo, ker je njen vpliv vsekako boj civilizatoričen, nego oni Rusije. Hijene na bojišču. Baselski časopisi poročajo: Na bojnih poljih so se pojavili že ljudje, ki mrličem in ranjencem praznijo žepe. Vsaki bitki, ki se je minole dni bila v Alzaciji, so sledile strašne noči. Rdeči križ se je moral boriti z največjimi težavami in ni mogel ranjencev hitro spraviti na varno. Cele dni in noči je trajalo odpravljanje, zlasti ker so ponoči nastale vedno zmešnjave med kavalerijo. Ponoči so se priplazili ljudje iz okolice in so ranjencem in mrličem praznili žepe. Čim se je približal Rdeči križ, so se ti ljudje ali vlegli poleg mrtvih, ali pa poskusili pobegniti. Največ so to kmečki fantje v starosti 16 do 20 let. Sanitetni strežniki in vsako ambulan-co spremljajoči vojaki so mnogo teh hijen ujeli. Z njimi še sumaričnega procesa niso napravili; privezali so jih ob bližnja drevesa in jih ustrelili. Mrtve so jih pustili privezane ob drevesu, v svarilo vsem drugim takim ljudem. V Miihlhausenu so v vojašnici zbrane vse stvari, ki so bile dobljene pri teh hijenah: Prstani, verižice, ure. svetinje, fotografije in pisma v francoskem in v nemškem jeziku. V enem zavitku je bilo 3000 mark in pismo: »Ljubi sin! Kar sva v dol-geh letih trdega dela prištedila, ti pošiljamo vse. Kar sva mogla, sva storila zate; dava ti tudi to. — Oče in mati.« — V drugem zavitku je bila fotografija krasnega dekleta z napisom »A mon cheri«. — V tretjem zavitku je bilo nekaj bankovcev in francoski listek »Bolna tvoja mati prosi Boga. da ji ohrani edinega sina.« In takih pisem je vse polno. London v vojn!. Praški ,,Čas" prijavlja dopis iz Londona, v katerem pravi med drugim: Življenje in vrvenje na ulici je tako, kakor je bilo v juliju. Izmed gledališč so zaprta samo tista, v katerih poleti sploh ne igrajo. Trgovine so vse odprte, ravno tako restavracije, kinematografi in druga zabavišča. Najbolj se zapazi, da so izginile pestre uniforme. Samo v kraljevskem gradu je še videti škrlataste suknje in rudeče repe na čeladah. Vsi vojaki imajo sicer khaki-uni-forme. Tudi škotski so slekli svoje fantastične obleke. Za pridobivanje vojakov nima vlada nobenih skrbi. Vsak dan se jih oglasi na tisoče. V dveh mesecih bo Angleška imela veliko armado na razpolaganje. Druga nenavadnost je, da hodijo oficirji zdaj vsi v uniformah in sicer tudi v restavracijo. To se prej ni nikdar zgodilo, kajti oficirji so nosili uniforme vedno samo v službi. Pri obedih v znamenitih restavracijah igrajo še vedno godbe toda samo angleške, francoske in ruske skladbe. Prej je bilo v Londonu več sto nemških, avstrijskih in ogrskih orkestrov, ki so igrali pri plesih, zabavah in v restavracijah, ki so vse morale oditi. Pri desertu zaigra godba vedno najprej „Rule Brifannia, Britania rule woves", potem marzeljezo, rusko himno in belgijsko himno. V ostalem se družabno in pridobitno življenje ni čisto nič premenilo. Lahkomiselnosti in ba-havosti pa ni zapaziti. Vsi pojmijo položaj in vedo, da se je Angleška lotila boja na življenje in na smrt. V drugih velikih mestih primanjkuje moških, ker so bili poklicani pod zastave. Tu ne, nobena trgovina ni bila zaprta, nobena obrt ustavljena. Preskrbovanje živil je zagotovljeno dokler bo gospodovala na morju angleška mornarica. Uradi priporočajo prebivalstvu, naj živi in dela kakor v mirnih Časih. Dalje tudi res dovažajo tako ogromne množine živil, da se je kar čuditL > 204. Ste*. .SLOVENSKI NAROD*, dne 31. avgusta 1914. Stran 3. Dnevne vesti. — Angleži In Trst. Različni listi prinašajo naslednje poročilo: »Gior-nale aczowu. Bukovčak Ivan, trenski vojak, renska divizija št 13., 8. eskadron, rojen 1. 1885 v Pisku, Novi Marof, bolan, e nahaja v c. m kr. garnizijski bolnici št. 23 v Zagrebu. Delconte Josip, nornar 2. vrste, c. in kr. vojna mornarica, 6. komp., rojen 1. 1885 v Poreču, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Delton Andrej, mornar 4. vrste, c in kr. vojna mornarica, sanitetni oddelek, 6. kom., rojen L 1886 v Dinjanu, mrzlica, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Du-bravčič Tomo, infanterist, kralj. ogr. domobranski polk št. 26., 3. kom., ro-en 1. 1881 v Kompolju, bolan se na- aja v c. in kr. nadomestni bolnišnici Otočcu. Fuchs Josip, topničar, trd-njavski topničarski polk št. 4, 3. komp. rojen I. 1899 (?) v Schirki, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Gerbić Tomaž, topničar, trd-njavski topničarski polk St. 4,11. komp., rojen L 1882 v Gorici, je na sumu, da ima grižo, se nahaja v c in kr. mornariški bolnici v Pulju. Loreiuo Frank, infanterist, peipolk it 79, 2. nado* mestna komp., rojen 1. 1893 na Reki, bolan, se nahaja v c. in kr. rezervni bolnici v Otočcu. Lovrič Alberto, strojni učenec, c. in kr. vojna mornarica, rojen L 1895 v Trstu, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Moličnik Anton, črnovojniški infanterist, c in kr. domobranski polk it. 26, 14. komp., rojen 1. 1874 v Logatcu, bolan, se nahaja v c in kr. mornariški bolnici v Pulju. Ostojič Lovre, mornar 4. vrste, c. in kr. vojna mornarica, 4. komp., rojen 1. 1891 v Povju, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Paulin Fran, infanterist, pešp. it. 79, 2. nadom, komp., rojen 1.1893 na Reki, bolan, se nahaja v c. in kr. nadomestni bolnici v Otočcu. Poznić Anton, korporal, c. kr. črnovojniški pešpolk št. 26., 13. komp., rojen leta 1875 v Celju, bolan; se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Radič Marin, mornar 2. vrste, c. in kr. vojna mornarica, 9. kom., rojen 1. 1892 na Visokem, vnetje prsne mrene, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Rak Josip, poddesetnik, gorski topničarski polk št. 13., 5. kolona, bolan, se nahaja v c. in kr. nadomestni bolnici v Brčki. Rossi Jožef, H. častnik Llovda, v civilu, rojen 1. 1882 v Trstu, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Sanzin Lorenz, mornar I. vrste, c. in kr. vojna mornarica, 13. komp., (rojen 1. 1882 v Trstu, bolan, se nahaja v c. in kr. mornariški bolnici v Pulju. Sweda Avgust, drago-nec, dragonski polk št. 11, 6. škadron, rojen 1. 1890 na Blanskem, vbod s sulico, se nahaja v c. in kr. nadomestni bolnici v Lubaszowu. — Priprave Rdečega križa v LJubljani. Kranjska podružnica Rdečega križa je naravnost vzorno pripravila vse potrebno za sprejem in postrežbo ranjencev. Predvsem moramo omeniti Leoninum. ki je ves opremljen in pripravljen za sprejem ranjencev. V poslopju je 70 postelj in sicer 15 za častnike, 55 pa za moštvo. Razen tega je še 8 rezervnih postelj. Na razpolaganje sta dve krasni operacijski dvorani, poleg ene se nahaja soba za fotografiranje s pomočjo Roentgenovih žarkov. Bolniške sobe so naravnost vzorno opremljene in imajo po tri do sedem poste!). V visokem pritličju so sobe za težje ranjence. Da ni treba ranjencev nositi iz prvega nadstropja v operacijsko dvorano, ki se nahaja v visokem pritličju, je v prvem nadstropju soba za prevezovanje ranjencev. V Leoninu-mu imajo tudi lastno lekarno, ki je za šest mesecev preskrbljena z vsemi potrebnimi medikamenti. Na vsaki strani poslopja sta dve terasi, ena je pokrita s peskom in pripravljena pred vsem za solnčne kopeli. Vodstvo te rezervne bolnice je v spretnih rokah vladnega svetnika gosp. dr. S 1 a j m e r j a, kateremu pomagajo g. primarii dr. Ivan J e n k o in pa gg. dr. Andrej Jenko in dr. Rihard K a r b a. Lekarno vodi g. mag. Fran Š a v n i k. Oddelek za fotografiranje s pomočjo Roentgenovih žarkov pa je pod spretnim vodstvom gosp. prof. Z m i t e k a, kateremu pomaga gosp. teh. Š I a j m e r. Stregle bodo predvsem usmiljenke sestre sv. Vi licencija, kot voditeljice pa bodo funkcionirale gospe dr. 5 i a j m e r i v a in dr. Zupančičeva, gospa K u m -p o v a in gospa S c h i f f r e jeva. Trditi smemo, da je Leoninum naravnost vzorno urejen in pripravljen. Razen tega pa je Rdeči križ \ ipravil za sprejem ranjencev tudi Ljudski dom, v katerem je sto postelj. Namenjen je predvsem za rekonvalescente. Razen v dveh velikih dvoranah so postelje tudi v nekaterih manjših sobah. Tudi tu je vse zračno in snažno. Na glavnem kolodvoru je takozvano bolniška postaja za prenočevanje s 10 posteljami. V belgijski vojašnici je 200 postelj. V azilu Franca Jožefa, ki je last Kranjske hranilnice, je 70 postelj, ki so tudi namenjene predvsem za rekonvalescente. Razen tega ima Rdeči križ Še v Št. Petru na Krasu bolniško postajo z 10 posteljami v Haasbergu, gradu kneza VVindischgraetza, pa 40 postelj za rekonvalescente. Oprava je deloma last Rdečega križa, deloma pa vojaške uprave. Medikamente, orodje in druge potrebščine, kakor strežniško osobje in prehranitev da na razpolaganje Rdeči križ. V deželni bolnici bo v petek končan tečaj za pomožne strežnice. Udeležuje se ga 45 dam. Vodi pa ga g. primarij dr. Ivan Jenko. Rdeči križ je torej za zdaj pripravil 530 postelj. Za. prevoz ranjencev je pripravljeno »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo«, ki ima razen svojega voza pripravljenih 6 brekov, 10 vozov, vsak za 4 ranjece, 2 avtomobila in 21 parov konj, 30 mož je popolnoma izvežba-nih za sprejem in prenos ranjencev. O nekaterih napravah Rdečega križa bomo še natančneje poročali* — Sezaan izgub ŠL 7f izdan 26. avgusta 1914. obsega dva častnika, med njima eden mrtev eticn rantora I in 106 mož moštva. Med temi je 11 mrtvih, 88 ranjenih in 7 izgubljenih. Od vseh teh v tem seznamu navedenih oseb ni nihče iz naših krajev. K seznamu št. 3. se omenja še eden, ki Je padel. — Ckflfcovaate. C. kr. deželni predsednik vojvodinje Kranjske je odlikoval okrajnega slugo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani Frana P u c a s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. — Trgovec g. O. Bernatovlč, ljubljansko skladišče oblek, daroval bode od L septembra do 8. septembra 5% od vsega skupila Rdečemu križu. Pri blagajni bode zaprta pušica v katero bode lahko vsak kupec sam vrgel 5 odstotkov kupnine. Najdeno truplo. V bližini Fužin so našli 23. t. m. v Ljubljanici truplo, okrog 60 let starega moža katerega indentiteta se še ni mogla dognati. Truplo je moralo ležati v vodi že kakih 14 dni. Obleka je bila dobro ohranjena, na suknji je bilo več kolajn, tako mala srebrna kolajna za hrabrost, vojna kolajna in jubilejna od leta 1898. Turistom v znanje. Kamniška koča na Kamniškem sedlu je otvor-jena in oskrbovana do 15. septembra. Iz Celja. Zadnji čas se skoraj vsak dan raznese po mestu vest, da je ta ali oni znani gospod na bojnem polju padel. Vprašanja na merodajnih mestih pa vedno doženejo nasprotno. Razne moške in ženske klepetulje vznemirjajo s Takimi vestmi prebivalstvo in bilo bi resno želeti, da bi jim kdo jezik zavezal. Iz Maribora. Za one maturante, ki so poklicani k vojakom ali imajo biti poklicani in še niso popolnoma prestali zrelostnega izpita, se je isti vršil 24. in 25. avgusta. Izpraševala je posebna, kratkim potom sestavljena komisija pod predsedstvom ravnatelja Tominška. Izpit so prestali vsi trije kandidati in sicer Feliks Senekovič, Adolf Sinkovič in strokovni učitelj Kari Brauner kot eksternist. Za Rdeči križ. Firma »Kemična tvornica dr. Kelety & Muranyi- je vpeštevajoč dobrodelni namen Rdečega križa podarila avstrijsikemu in ogrskemu Rdečemu križu vsakemu po 1000 steklenic Lvsoforma, sredstva za desinficiranje. V sobotnem članku »Najvažnejše določbe moratorija^ se ima v zadnjem odst. pod 2. Navadne predloge praviloma glasiti točka b): Drugi denarni zavodi razen rajfajznovk do najvišje vsote 100 K. Rožne stvari. * Jetnik, ki noče prostosti. Angleški časopisi se spominjajo pred kratkim minulega 100 letnega jubileja čudne dogodbe. Dne 31. julija 1814. leta so aretireli nekega Viljema Mil-lerja in ga zaprli v stolp dolžnikov. Tu je ostal jetnik do velike splošne amnestije radi dolgov zaprtih, do leta 1862. Med tem časom pa je jetnik izgubil vse veselje in vsak zmisel za prostost tako, da je prosil, naj ga obdrže še nadalje v zaporu. Šele, ko so njegovo celico podrli, se je odločil, da sprejme breme prostosti zopet na svoja ramena. Ginljivo se je poslovil dolgoletni jetnik od svoje celice in vseh znanih mu ljudi ter se z težkim vzdihom podal v popolnoma tuj mu svet. Nikdar še ni bil videl parnikov, plinovo svetilko, železnico ali tramvaj-vse, prav vse mu je bilo tuje Brzojavna poročila. Zmaga pri Hohensteinu-Ortelsburgu. Berolin, 31. avgusta. (Kor. urad.) Veliki generalni štab poroča: Pri velikih bojih, v katerih je bila ruska vojska na Vzhodnjem Pruskem pri Tannenberpu, tfohensteinu in Ortels-burgu poražena, je bilo po povprečni cenitvi 30 00 Rusov in mnogo visokih častnikov ujetih. Preskrba Trsta. Trst, 31. avgusta. Pri tržaški trgovski in obrtniški zbornici so se pričeli za delno vzdrževanje blagovnega prometa razgovori tržaških bančnih zavodov, pri katerih se je raz-Cravljalo o vprašanju sodelovanja ank pri blagovnem prometu. Upati je, da bo prišlo do zadovoljivega uspeha. Tudi se zavzema zbornica pri vladi zaradi vedno večje brezdelnosti za to, da se že projektirana javna dela čim prej v kolikor možno širokem obsegu izvrše. S posredovanjem zbornice je priznala vlada tudi uporabo diferencijalne carine za prek-morski uvoz tudi za one pošiljatve, ki so bile z direktnimi kanosementi določene za Trst, pa so se motale iskrcati v kakem drugem pristanišču in in poslati naprej po železnici. Ogrske država* železnice. DMdssapests, 30. avgusta. (Kor. urad.) Uradni fist kr. ogr. drž. žel. miabtotim naredto ravnatelja gta¥M-1 ga prometnega oddelka glede delnega razveljavijenja omejitve civilnega prometa. Zatiranje muslimanov v Sandžaku. Saratevo, 30. avgusta. (Kor. urad.) Uradni komunike pravi: Ker srbske in črnogorske čete v bivšem turškem Sandžaku požigajo tamošnje turške naselbine ter vodijo &ravo uničevalno vojno proti nam prijaznemu rnuzlimanskemu prebivalstvu, so prodrle naše čete do Plevlja v Sandžak ter tako preprečile, da bi bili tam živeče muzlimane popolro-ma iztrebili. Ker pa trajno najdenje Sandžaka iz vojaških ozirov še ne moie biti nameravano in ker so muzlimani v teh pokrarnan vsakokrat, kadar se naše čete odstranijo, zopet izpostavljeni roparsk-'m na^a-dor.'i, so pribežali ti nesrečniki na našo mejo in prosili, da se jim dovoli prekoračiti mejo. Zvesta svoji tradiciji se zavzema monarhija tudi v teh težkih časih za muzlimane, ki so izgubili svoj dom ter bo dala tem beguncem za čas vojne skupno bivališče tako dolgo, da bo zopet mogoče spraviti jih v njih domovino in jih končno osvoboditi njih tlačiteljev. Nemci v Rusiji in ruski podaniki v Nemčiji. Berolin. 30. avgusta. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše: Ker so železnice zopet v večjem obsegu za splošni promet proste, se bo dovolilo v Nemčiji se mudečim državljanom sovražnih držav, da zapuste nemške pokrajine, v kolikor se bo to dovolilo v njihovi domovini tudi nemškim podanikom. To velja z izjemami za Nemce v Rusiji, ker smejo, kakor sporoča tukajšnji španski poslanik, zapustiti Rusijo Nemci, ki niso podvrženi vojaški dolžnosti. Z isto omejitvijo smejo torej tudi Rusi odpotovati iz Nemčije. Najbrže bodo odpotovali preko Danske in Švedske ter jim bo Nemčija odpoto-vanje kolikor mogoče olajšala. Luitpold Bavarski. Monakovo, 30. avgusta. (Kor. urad.) Danes zvečer prepeljejo truplo princa Luitpolda iz Berchtesgadna v Monakovo. Cesarjev lovec. Godolo, 30. avgusta. (Kor. urad.) Dvorni lovski uradniški vodja Hubert Pettera je umrl v starosti 82 let. Nezgoda zrakoplovca. Johannisthal, 31. avgusta. (Kor. urad.) Letalec Post, ki se je v svrho izpita kot letalec danes zjutraj dvignil s spremljevalcem, je padel pri Alt Glienicku iz zraka. Oba sta bila takoj mrtva. Letalo je razbito. Albanija. Rim, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča z dne 29. t. m. iz Valone: Jutri dopoldne se bo vršilo zadnje zborovanje vstaških muzlimanov in valonskih meščanov. Nemogoče je govoriti o prihodnjosti. Vstaši so diktirali svoje pogoje, ki so jih meščani sprejeli. Odprto je še vprašanje zastave, glede fcatere zahtevajo muzlimani, da bodi muzli-manska. dočim meščani to odklanjajo. Mogoče je, da se bodo pogajanja zaradi tega vprašanja razbila. Vsekakor bodo vstaši jutri ali pa v ponedeljek zasedli mesto. * Konklave. Rim, 31. avgusta. (Kor. urad.) Kardinal vikar Pompili je odredil za čas konklava javne molitve in izpo-stavljenja Najsvetejšega v bazilikah in drugih cerkvah. „Giornale d' Italia" piše: Kardinal Serafino Vanutelli je dobil od kongregacije novencijalij dovoljenje, da sme vzeti s seboj v konklave zdravnika. Več kardinalom je bilo dovoljeno, da se zaradi bolezni konklava ne udeleže. Rim, 31. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča „Giornale d* Italia", ima baje kardinal Massi največ upanja, da bo izvoljen za papeža. „Tribuna* zopet piše: Največ upanja, da bo izvoljen za papeža, ima kardinal Gasparri, potem prideta kardinala Fe-rata in Serafinu List poroča nadalje: Po zadnjih utemeljenih poročilih žele kardinali volitev prav hitro končati. Zato bodo že 31. t. m. zvečer glasovali in če treba, bodo glasovali po Štirikrat na dan, namesto dvakrat. Rim, 31. avgusta. (Kor. urad.) Po sporočilu „Giornale d' Italia" je volitev novega papeža per compro-missum popolnoma izključena. „Giornale d' Italia" in „Tribuna" poudarjata sedaj možnost dolgega trajanja konklava. Rim, 30. avgusta. (Kor. urad.) »Tribuna« poroča: Z danes sem dospelimi kardinali je sveti koleg popoten. Med onimi kardinali, ki se morejo udeležit1' konklava, manjkata samo dva in sicer ameriška kardinala. »Tribuna« je mnenja, da se bo ■dilcžMo konklava izmed 65 v Rimu navzočih, 60 kardinalov. Konklave sc nrttne hitri ob & roroMuc Rim, 30. avgusta. (Kot. uraid,), »Agenzia Štefani« poroča: Danes} zjutraj se je vršila v Sikstinskt kapeli zadnja posmrtna slovesnost za papeža Pija X., katere se je udeležilo 49 kardinalov in diplomatom zbor. IV. Zaznam prispevkov za društvo »Rdeči križ«, ki so lili poslali c. kr. deželnemu predsednicvu naslednji darovalci: a) v prid društvu „Rdeči križ*: Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču 1 balo bombaževine, tvrdka Ger-ber v Ljubljani 500 kom. karton, ploščic^ ravnatelj inž. kem. F. Turk in soproga! 12*50 K, c. kr. varnostna straža v Ljubljani 50 K, Hranilni in posojilni konsorcij I. sploš. uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani 30 K, Cvek Fran v Kamniku 5 K, Praschniker Ivan v Kamniku 10 K, Vole Josip v Rovi 5 K, Lederhaus L. v Rovi 5 K, Urbany Fran v Kamniku 50 K, Widmar Ferry v Kamniku 50 K, Tramposch Matija v Kamniku 10 K, Koschatka Fran v Kamniku 25 K, Eichinger Hugo v Kamniku 5 K, III. zbirka c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku 246*80 Kf izkupilo za vojne kokarde 5 K, c. kr, kmetijska družba za Kranjsko 200 K, gospod in gospa Egon Pflchler po nemškem šolskem društvu 10 K, Ferdinand Vode v Kapljavasi 50 K, Kobal Viljem v Lukovici 5 K, Gabrijel Marija v Zalogu 5 K, Prodnek Ivan v BistriČici 10 K, v Lahovčah: Jakel Valentin 5 K, Kos Valentin 10 K, Dežni an Ivan 5 K, Ambrož Fran 5 K, Be-lehar Ivan 5 K, Burgar Marija 5 K, Hermann Terezina v Kamniku 20 K, IV. zbirka okrajnega glavarstva v Kamniku 275*36 K, Slovensko planinsko društvo v Ljubljani 100 K, Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih 10 K, Banovec Marija v Tušev Dolu iz neke sodne poravnave 5 K, občinski urad Črnomelj 200 K, zdravniški svetnik dr. Robert Prossinagg 50 K, skupaj 1484*66 K, prištevši svote prejšnjih zaznamkov 6944-47 K, torej skupaj 8429*13 K; b) za družine v vojno službo vpoklicanih : ravnatelj inž. kem. F. Turk in soproga 12*50 K, c. kr. varnostna straža v Ljubljani 50 K, izkupilo za vojne kokarde 5 K, okrajni glavar Ernst baron Schonberger 10 K, zdravniški svetnik dr. Robert Prossinagg 50 K, skupaj 127*50 K, prištevši svote prejšnjih zaznamkov 320 K, torej skupaj 447*50 K; c) za vojni oskrbniški sklad: izkupilo za vojne kokarde 5 K, prištevši svote prejšnjih zaznamkov 20 K, skupaj 25 K. Darila „Rdečemu križu". Deželnemu in gospejnemu po-močnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko so pristopili kot člani naslednji gospe in gospodje; Jožefin Toni Strzelba po 5 K, Agnola Angela, Medica Ivan, Wagner Avgust, Niem-jschik Jožef, Jenko Jožef, Žumer Anton, Klemene Jožef, Schlev Neti, Unger Franc, Hauffen Jožef, Uhl Frida, Steinherz Viljem, Steinherz Vilma, Neuwirth Ferdinand, Neuvsrirth Ana, občina Črnivrh, Zakotnik Ivan, Zeme Frančiška, VVSIfling Leopoldina. Šega Pavla, Drachsler Ela, Primžič Elza, Kump Stana, Mattanovich Avgusta, K lun Štefan, Božič Jožef, gdč. Schonta, Lavtižar Franc, Kregar Pavla, Župnek Leopold, Arko Mila, Bersin Emilija po 4 K, Schaffer Amalija 10 K, Sbrizaj Luiza, Nagy Viktor po 4 K, Kassig Adalbert 10 K, Habjan v Metliki 6 K, dr. Dolšak Franc 20 K, Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev 4 K, Tomz Franc 6 K, Grošelj Marija Gomilšek Marija, Arselin Marija, Pieško Cirila, Prosenc Milica, Kčnig Elza po 4 K, Gjud D. 10 K, vitez pl. Pleiweis Janko 5 K, Plantarič Jožef na Dobrovi, Biber Alojzij, Lehmann Maksimilijan po 4 K, dr. Zarnik Miljutin in gospa po 5 K, Govekar Franc 4 K, Duffe Ivan 5 K, pl. Strahl Marija Luiza, Staraloka 4 K, Verovšek Mihael 10 K, Gruntar Ignacij 5 K, Kubin Ada, Achtschin Kari, Pelikan Amalija po 4 K, dr. Črne Ivan 6 K, Gregorlč Olga, Klinar Irmengard, Viljem G., Vi-dic Rozalija, MarkoŠek Jožefa v Ljubnem po 4 K. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za „Rdeči križ" dr. Jos. Glo-bevnik odvetnik v Novem mestu 20 kron iz kazenske poravnave iz zadeve Gorenc c. Povše, Peter Poljan Še k Do-bova 5 K in France Križman v Ribnici 10 K mesto venca umrli gospej Mariji šener v Krškem. Skupaj 35 kron. Živeli nabiralci m darovalci! ^———- —— ———~~—^^—.,< tau&rji Rst obsegi 4 stmL mmamsaamsamBmmmaBBmsmsammmmmm IzdalateU in odgovorili urednflc: mr^tm , itn wm—**— vaieuua AOvranr, \ Liiiiba im tfefr »Nrrmdra* ttafc-MMB* Stran 4. „SLOVENSKi NARPD", dne 31. avgusta 1914. 504. štev. nizke cene! ■pft ■ wmm «am mim .iiai, perilo i. dr. pri Zahtevajte vzorce! H ana^La Lam I aaal aa^l H liana, ^L^H a^^l ^a^an HAy ^BL^| ■! ^b 1^ BBBB BBBH BBBB Bi BI I BBBBBBBB BBBBB BBBB BBBB ai i. t BBBB BBBB BBBB BBBB BBBB BBBB BBBBBBBBBBa H Bi BBBBBB Bk BB1 BBBBH BBBBBi BBBBB BB I BBBBBBBB H I BBBBH |Mkda|M vaBeei HBBBn BBBBi BBBBn BBBBi BBBBB BBBBb BV ■■] ■■ BBBBBK BI H aH ^ LU aaaaaaaal aH ^ H •■W ■■ 4 H a| | ^ ■ ■ V ^H^H ^H i ^nanaBananani ■■nanna« ^""^ ^bbbb^^BBbbbb> ^Bjj Bnr aannanBa*- ^BJ ^B| I R BJ B ^H ^^ H 1 H B B ^fl H Bm V MeteorolojKno porotno. tiiiai ai4 morje o 3M-: SrcJ.fi tračni tlak 73« •■ | °P«;- »etra || VetlOvI i N**><> g V3n*a f mm g 5______________ 29. 2.pop.'740-1 I 222 : sr. jug. 'del. iasno ., 9. zv.'741-6' 18*4 »I. sever, tesno 30. 7. zj. 742-4 12 8 brezvetr.! megla „ j2. pop.' 741 6 I 55*6 ! sr. jvzh. (del. obtaC. „ j 9.zv. 741-5 18 0 brezvetr. | jasno 31. 7. zj. 7412 115 . megla Srednja temperatura sobote 17*9°. norm. 17-3° nedeije 18 8°, norm. 17 1°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 00 mm. Otrok: se odda na rejo. Več se poizve: 3122 Selenburgova ulica štev. 6. II. Več rsbh'ezsih motornih Koles se kupi takoj- 3109 Ponudbe pod „motorna kolesa" ca upravo. »Slov. Naroda«. počno motorno kolo »Neckarsuim« 31 2 HP. ccsebno pripravljen za vojaške namene, se proda proti takojšnjemu plačilu za samo K 280—. Istotam se proda tudi popolnoma nova vojaška uniforma za enoletnega rrostovoljca (velikost 163 m) z vsemi pripadki. 3123 Naslov pove apravn. »Slov. Naroda-« Šof &r želi premeniti službo. Ima večletno prakso z vožnjami na daljših progah Ponudbe nod „Mor* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3038 Vsakdanji dohod gumijevih plaščev s k -pucami in dež. plaščev Vroselihtivtl. 3125 Cena od 15 K dalje. ljubljansko skladišče oblek O. Bernatovie ijnbljaa*. JKlestni Irg št. 5-6. •*- ^drija -m drogerija in /otonianajaktnra Ljubljana, Selenbnrgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinf ekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysofonn, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščine za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvez in gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. jtero/orm. ^ichtnbL ferolin. 1 SANATORIUM ■ EMONA i U ZA NOTRANJE IN KIRURGICNE ■ BOLEZNI. L •PORODNOSNICA i]LJUBLJANA komenskega ulica- 4 \ j SEF-ZDR^NBX PRIMARU DR FR DERGANC \ Kavarna ^< u Starem^S+mmm -™ ^r^Plorjannka ulica 6. pT Sidro-Thymol-ma2ilo^U za lahke doškodha (rane), nezaceljene^ rane in opekline. Doz« K — ,80. " SJdro-LlHiraenLcorpot^ Nadomestilo za sidro-Pain-£xpclier Solati«! Olsjftajoč« mazHo ta prehlajenje. reumatizam, trganje po u. 2. — . ^.^ Sidro-Albusninat-železna-tinktura Za malokrvnost In bledico. Steklenica K 1.4C. "■■■■■■■■■■»^■■■■■■■■■■■■■■.■■■■■».■■■■■■■■■■■■vBiBBaaai Dobi m skoro v vsaki apoteki ali pa direktno v 0r. Richter-jevi apoteki „pri zlatem A ^^v levu", Praga I, jM TBaw Elizabethstrasse 5. ^ff^? Kurnno, pšenico, oves, fižol, vinski kamen, sploh vse Bež. pridelke kupuje 3io3 Anton Kolenc v Celju. Eđor kaj Ima, na! poandi. Proda se večfa žtevilo goioi3©¥ rasnih pristnih f&scm kak^r K tudi drugo perutulzio. 5i In Mi ioi (šisseiina) za vsa^co priprsgo pripravka. Odda se tudi v nafem 11 v u s s Vse natančneje se izve pri Fasči Kanptmanori na Viču pri Ljub-llauL 3119 MBJ zlatorumen, trčan, zajam--f% && ceno čist, v dežicah s I ESI 4'/2 ^S vsebine, razpo-Ul| šilja po K 8*50 ylM Čebelarstvo Ilirska Bistrica. Sprejme se l^« ^Bl^ ^9 BBBlfllL fe? te? v trgovino z mešavim blagom na deželi. Prednost ima isti, kateri se je že učil Ponudbe ^a uprr.vn. »Slov. Naroda« ped „učenec 3*31". 3101 sc hruške, namizno sadje — oc 10 kg naprej po 12 do 60 v kg razpošilja po povzetju A. Osef, posest čili, Guštani, Koroško. 307. z 1 ali 3, pa tudi več sobami in s pritiklinami za letno najemnino od 150 K dalje, v Đđmahl, Solo, Pclfs&a ulica 2Sf zraven novozgrajene Šole se Cđd&fOi Poizvedbe Selo, Poifcka ulica št. 20 afi pa v odvetniški pisarni LJubljana, Stari trg 30. 3ico Preselitev. j ESrcJž-20 vezenje A. HARING Dvorski trg As. a 3124 je od 8. septembra naprej os Konsresnem trsu 11111 Dokler bo ka] zaloge, se bodo otroški plasti, oblo- kice, a^bice prodafzle daleč pod tvomiiko ceno. ___ ____ ____________^_________________________________ umetniške.'. in pokrajinske ae dobe vedno v veliki izbiri v JM biami" Prešernova ulica 7. Krasna umetniška reprodukcija v več barvali SS.UIESITE GROHARIEVK Bltlta S i nliiiUM In Ud And A = USTAMOV1TELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI z= Visoka 66 cm Ib široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija še sploh najlepša in naf-dovršenejsa kar fih Imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3a20 HAR0BHA KNJlvARHA SK ffi Sukno, volneno blago, vse vrste perilno blago, ■ ■■ a M||B|S|1 IA Oglejte Si sifoni, nreprogc. odeje, zastori in izvrstno gotovo I |f HP I bLIIi možko perilo se dobi po najnižjih cenah I H 11% I r U I i J«U15ofio acalogo ali v manufakturni J IIM J 11 ■ I, L!UDIiana> zahtevajte in modni trgovini Vo IIVIpIbbI II S V. Petra Cesta4. ,05o vzorce. Jadranska banka filijalka v Ljubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zivahaa x»»xa s AaMrfka. a Dolnlnif ginvnicn K 8.000.000. Makazfla v Aaierlko la akredUivL Eapaje Ib preflaja BBBBBBBBI BBBBBj (rente, sastavna pisata, ishrist, sršene itd.) — Valate ta aeslse. — Frtsnsi === k vseni ireisnjeni Sara^ensa itaga na Ivnnllne ktlUoe tar bb bbB} aa tnfcafll račnn. "■ Osfestevasje od dse vložitve do dne dviga. i BskoBapnra! menice, deviie nt fakture. i — Zavarovanje vrean. papirjev proti | kanal isansL — nevisija irebaaja ! sreek sroipUcao. — Boaisoars-kredltL i ^= Bersna naroolla. — Inkase. = i