15:t. številka. Trst, v jn'tck. Iti. avgusta 1S9S. ivcnj xxnr. r JL „Edlaoat" izhaja dvakrat itn dan, razim nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri. večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. >r a ravnin a /naša : Ohe izdan ji na leto . . . gld 21-_ Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na meneč raznierno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v T ratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne fttevilke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi računajo po vrstah v petitu. Za ve«1-krntno naročilo * primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglaai itd. računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva. Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npnmiistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I redaištvo in tiskarna se nahajata v ulici t'arintia Atv. 12. IpravniAtvo, <>«i-prauiištvo in sprejemanje inseratov v ulici Mulin piccolo Stv. .'I, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Reku IH. V prvič dani« je povodom rojstve-negn dne cesarjevega zaphipolala na municipiju, na šolah in na drugih mestnih poslopjih — zastava «»gorsko države in to vsled ministrtrijalnc naredbe, istotako v prvič so razobesili ogersko zastavo mesto avstro-ogerske tudi uradi, odvisni trpnelih očij ; lice j«; gledalo izza robca, kakor stara slika iz sijajnega okvirja. Noge so jej počivale na preprogi v papučah rujavo kože; ob strani jej je visela na pasu debela, srebrna verižica, a na njej nekoliko velikih ključev. S suhimi rokami je prebirala Niko tunižki roparji že pred dvajsetimi leti ubili pri Malti. -Vli bi se ti našla katera duša, ki bi javila ta žalosten glas, ki bi porinila nož v to dobro, staro srce ? Saj bi se zgrudila mrtva na mestu. Bilo je poludne. Solnce jo svetilo skozi mala okna, silovita burja je tresla okna, tresla vso hišo. Starka je molila. V tem hipu so se odprla vrata. Starka jo obrnila glavo tja. V sobo jo stopil visok, širok človek, silnih prsi j. Lice mu j«- bilo podolgusto, bledo ali krasim; črno oko s«1 mu je igralo kakor blisek na morju, črna brada mu jo padala do pasu, lasje so mu liili kratko pristriženi. To lepo, močno moško telo j«- odevala obleka «»d plavkastoga sukna, ozke, črne hlače, :i na glavi je imel rudočo kapico. Za njim j«; stopala deklica, prava očetova slika, spuščenih dolgih kit, povešenc glave, črno odeta, a nazadnje je vstopil v junaški zlati obleki s sabljo, poln, zdrav, črnolas mladenič, sokolovega očesa, jakih obrv in malih brk. Oko dekličino jo blodilo nestalno sem ter tja; sedaj jej je vzplamtelo pod dolgimi trepalnicami, sedaj jej je zardelo lice kakor roža, in polne prsi so se jej vzdigale silovito; mladenič — jo stopal slob«»dno, veselo, kakor jelen v gori; oko muje sevalo kakor srebrni gumbi na junaških prsih ; rudečo, polne ustnice so mu drhtele radosti in blaženstva izpod črnih brk. (Pride še). verniki narod v svoji celokupnosti ne da zbrati in predstavljati. Ta misel se je vrestiieila včeraj nepričakovano lepo. Število slovenskih starešin, došlih mi shod, je bilo impozantno, a vrhu tega pomnoženo z načelniki i * t r* ko-h r v a t s k i h občin, z mnogimi slovenskimi državnimi poslanci in skoro vsemi deželnimi poslanci slovenskimi in istrsko-hrvatskimi. Navzočnikom je moralo sroe igrati od veselja, gledaj«»čim prave zaupnike vsega naroda, h katerimi so I>i 1 i v duhu združeni vsi oni ostali, ki se niso mogli osel »no udeležiti, a so z brzojavkami in dopisi izrekli, da soglašajo z vsem, kar shod izjavi in sklene. Zavidati je hilo govornike, ki so imeli priliko izražati svoje nazore in zastopati velike ideje vpričo take trume zrelih narodovih mož, kakoršna je do zadnjega kotička pokrila včeraj veliko in sijajno dvorano » Narod nega doma« v Ljubljani. Prva naloga tega redkega shoda je bila, da se v ime eelokupnega naroda izrazi neomejena udanost Nj. Veličanstvu, presvetlemu cesarju, pra-znujočomu svojo slavno vladarsko petdesetleinieo. Samo po sebi je umevno, da je shod izpolnil to svojo nalogo na izreden in navdušen način, (tovorniki so v tem pogledu tekmovali mej seboj in sklenila se je lepa udanostna adresa. Posebej se je razpravljal dostavek k adresi, v katerem prosijo županje, naj bi Nj. Veličanstvo ukrenilo, da se v Ljubljani osnuje za južne dežele posebno vseučilišče. V se je bilo v sprejeto soglasno in burnim odobra-vajnem. Isto seje zgodilo« predlogom, da naj se v Ljubljani ustanovi više deželno sodišče za slovenski del Štajerske in Koroške ter za Kranjsko deželo, in pa z resolucijo, da naj vlada z dijaškimi štipendiji skrbi za uradniški naraščaj mej Slovenci in istrskimi Hrvati. Oduševljenje županov je bilo veliko toliko na zborovanjih, kolikor v odmoru, ko je mostna občina pogostila zborovalce in ko so se vrstile lepe napitniee. Zlasti na obmejne župane, ki v svojih krajih niso navajeni tolikega svobodnega gibanja in iskrenega navdušenja, napravile so slavnostne točke mogočen in neizbrisen utis. Vse je združevala vez slovenske domorodne zavesti in vso je bilo napolnjeno jedinstvenoga krepkega duha. Gotovo je ta shod okrepil marsikoga za nadaljnji odpor proti tujemu vplivu in nasilstvu. V tem in drugem je shod izpolnil svoj namen, in že zato moramo vedeti hvalo občinskemu zastopu bele Ljubljane, posebno pa dičnomu županu Hribarju, da se je porodila ideja županskega shoda in tudi častno zvršila. Vendar pa smo ponesli domov utis, da bi se županskim shodom lahko doseglo še kaj več. Po vsej pravici je povdarjal neki govornik, da jo županski shod podoben parlamentu celokupne domovine«. (1e pa je to bila istinita podoba, mogla bi se v tem parlamentu naglašati vsa ona velika vprašanja, katera čedalje bolj odločujejo usodo našega naroda, mogel bi so bil naslikati ves njegov položaj in povdarjati sredstva, ki morejo donesti boljšo bodočnost. Izjava vseh županov v tem zmislu bi bila velikanskega pomena ne samo za okreplje-nje narodove zavesti in odbojne moči, temveč bi bila tudi rosen opomin do merodajnih krogov. Sklenjene resolueije pa kažejo, da so je pustila v nemar splošnost položaja in celota naroda, in to nam more biti žal, kajti no vemo, kdaj so zopet povrne prilika, da bi narod, tako obsežno in temeljito zastopan, mogel izjavljati se o svojem položaju in svojih težnjah. V nekem posebnem oziru pa smo naravnost nemilo presenečeni. Vse se je veselilo županskega shoda, osobito pa zato, ker je bilo določeno, da deputacija županov ponese uda-nostno adreso pred najviši prestol, da tako po svojih posebnih odposlancih ves slovenski narod stopi tja na cesarski dvor. A tako, kakor je bilo pričakovati, žalibog, ni sklenjeno. V zadnjem tre-notku je prišel »migljaj od zgoraj«, da jednaka deputacija morda ne bi bila vsprejeta vsled preobilice deputacij, ki se letos bližajo cesarskemu dvoru. Lahko si mislimo, odkod je prišel ta »migljaj«, namreč od strani, kjer itak niso radi gledali priprav za vseslovenski županski shod. A baš zato se inerodajni krogi na županskem shodu niso smeli udati takim »migljajem« in odstopiti od namero, da se slovenski narod po svojih županih naravnost pokloni cesarju in gospodarju. Ta namera je bila tako lepa in tako neizogibna, da smo ravno zaradi tega z vesoljem pozdravljali žu- panski shod. In poskusiti je bilo nje izvršitev za vsako ceno, a če bi tudi bilo ostalo pri golem poskusu, bil bi to vendar jasen pojav narodove celo-kupnosti, ki bi segal v najviše kroge. Žalibog se je sklenilo, udanostno adreso predložiti le potom kranjske vlade. Ta sklep je bil prenagla žrtev diplomatizovanja in reči moramo, da se je vsled tega posulo prav mnogo lepega cvetja s krepkega drevesa, katero je zasadil mnogozaslužni županski shod. Shod županov v Ljubljani. I temelj uje po njem sestavljeni načert udanostno adrese jo spregovoril predsednik shodu, gospod župan Ivan Hribar, tako-le: »Slavna gospoda! Petdeset let jo minolo, odkar se je naš narod probudil k novemu življenju. Živahno svobodnostno gibanje, katero jo prineslo s sabo znamenito 1H4H. loto, prijelo se je tudi našega rodu, ječečega takrat še v težkih sponah politične iti narodne brezpravnosti. In glejte, kakor vsled čarobnega upliva otresel se je teh spon in vezij in stopil je na torišče z mladostnim navdušenjem in poln zveže silo. Nenavadna živahnost je zavladala takrat v Ljubljani, ki jo mahoma postala središče vsega slovenskega gibanja. Ostra sapa reakcije je sicer kmalu na to res zadušila tako bujno vzcvelo cvetko svobodnostnega gibanja, toda popolnoma zamoriti je ni mogla. Ko jo po dolgi zimi nastopila zopet blagodejna pomlad, ki je narodom avstrijskim prinesla ustavo, tedaj je ta cvetka pognala v novič; ne sicer tako bujno, zato pa tem vnrnejše pred morilnimi sapami. Slovenski rodoljubi, ki so — kolikor je to dopustno hilo — tudi v absolutističnih Bachovih časih nadaljevali delovanje za probujo naroda, lotili so se sedaj dela s podvojeno gorečnostjo na političnem in slovstvenem ter deloma tudi na gospodarskem polji. Danes — po petdesetih letih — pa zamo-remo zadovoljno in ponosno ozreti se nazaj, kajti, kar se je doseglo v tej dobi, daje na j sijaj noj ši dokaz o žilavosti in izredni nadarjenosti naroda slovenskega. Vendar pa nam taki občutki ne smejo kaliti pogleda z solzami radostnicami. Spoznati nam je marveč, kako daleč smo še do dosege onih idealov, za katere se je ogreval naš narod v letu 1H4H. Da ne govorim o zjedinjeni Sloveniji, katera bi bila najmogočnejša čuvarica našega rodu in jezika, kon-štatujem samo, da imamo še celo jako daleč do narodne ravnopravnosti. Pač nam jo zagotovlja ustava, toda — kakor dokazuje na upravnem sodišču izrečena interpretacija njenega člena XIX. — le akademično; v resnici se ravna z nami še vedno tako, ko da bi bili narod nižje vrste in ko da bi naš gibčni in tako krasno razviti jezik ne bil sposoben za posredovanje znanstvene izomike«. Tu je govornik označil na kratko a jedrnato, kakovo smer ima vladni zistem na Koroškem, štajerskem in Primorskem, in je nadaljeval potem: »Zakaj Vam, gospoda moja, naštevam to? Zato, da izprevidite, da smo vse uspehe, s katerimi se moremo izkazati od leta 1H4H. semkaj, dosegli večinoma proti volji ali vsaj brez pomoči vladnih organov, z lastno delavnostjo in vstraj-nostjo. Toda ne, gospoda moja! Naš narod imel je vendar mogočnega zaveznika. Ta zaveznik ni bil nihče drugi, ko njega vitežki vladar, Njegovo Veličanstvo cesar Frane Jožef I. Brez Najviše volje Njegove bil bi še vedno ondi, kjer je bil pred letom 1H4H. Le s tem, da jo Svojim narodom podelil ustavo, omogočil je tudi našega in pa bratov-skega nam naroda hrvatskega razvoj. Izredno moder in bistrega uma, spoznal je cesar Franc Jožef, da bode v povzdigo ugleda in moči države, ako Svoje narode pokliče k sodelovanju na vladi. Ni dvoma, da je Njegovo očetovsko sroe pričakovalo, da si narodi, ki so vsi skupaj čutili težo absolutne vladavine, razradoSčeni vsled novih pridobitev po bratovsko sežejo v roke ter tako — spoštujoči mejsebojna prava — inavgurujejo srečno dobo kulturnega in gospodarskega razvoja države. Zal, da se vse te nade Njegove niso izpolnile, tem več, da je le prezgodaj prodrla na površje ona človeštvu prirojena nelepa lastnost, ki po nekem tajnem nagonu vodi do zatiranja slabejšega in katero se žalibog! tudi kulturno napredni narodni ne morejo otresti. Večkrat je dobrotljivemu našemu vladarju krvavelo srce, ko je moral gledati domače lx »je in neje d enkrat je opominjal Svoje ministre, naj narede mir mej Njegovimi n a r o d i. Nikdo bi pač, gosjmda moju! ta<*ega miru ne bil bolj vesel, nego narod slovenski, ki hrepeni po njeni v interesu nadaljnjega razvoja svojega. In ta mir bi so bil dosegel, ako ne hi bila nasprotovala v [n o m š k e m duhu odgojena in žalibog šc vedno preveč z absolutističnimi nazori o poj ena h i r o k r a e i j a, ki je vedela zvito vrivati se mej posvečeno osebo cesarjevo in pa mej Njegove narode. Temu in samit temu je pripisovati, da se Slovencem in istorskim Hrvatom vlada tako, kakor sem opisal prej, dasi sta ravno ta dva naroda poklicana, da branita na jugu integriteto države. Mi zatorej vse svoje nade polagamo le na viteškega vladarja. On, ki ima varovati dedščino slavnih prednikov; On, ki ima varovati ugled in moč države, spozna gotovo, da na jugu države vse drage utrdbe in vse druge umetne obrambene naprave niso izdalječ toliko vredne, kakor zadovoljni slovenski in hrvatski rod, katerega sinovi, odliku-joči se z nenavadno hrabrostjo, so na neštevilnih bojiščih prelili kri za državo in prejasno vladarsko rodbino. Ta dva naroda, na katerih zvestobo ai padla nikdar najmanjša senca, sta neprecenljivi trdnjavi v boji za obrambo domovine* in Najvišega prestola.' Zato pa hočemo mi, ki zastopamo ves slovenski narod; mi nositelji občinske samouprave, za katero se moramo tudi zahvaliti Njegovemu Veličanstvu, izraziti danes slovenskega in pa v Istri bivajočega hrvatskega naroda, ki ima z nami iste željo in težnje, odkritosrčno veselje, da nam je dobrotno nebo poslalo in petdeset let ohranilo tako v i težkega, modrega in dobrega vladarja, kakor je cesar Fran Jožef I. Mi hočemo nadalje sporočiti Mu zagotovila neomahljive odanosti in zvestobe in pa željo, da hi nam ga dobrotni Bog ohranil do skrajnih meja Človeškega življenja, V tem slovesnem trenotku, nam, gospoda moja ! gotovo vsem navdaja srca blažilno upanje, da slovenski narod na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem in hrvatski narod v Istri še za vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. dočakata izpolnitve vseh svojih opravičenih zahtev. S tem upanjem v srcih zakličito torej z mano vred : Njegovo Veličanstvo presvetli cesar Frane Jožef I.: Živio, živio, živio!« Shod hc je pozivu župana Hribarja navdušeno odzval in zaklical cesarju trikrat gromoviti »Živio« in »Slava«. Politični pregled. K položaju. Današnji dan bi morali prav za prav rudeče podčrtati v našem koledarju. To je jeden tistih dni, ki se nam povračajo silo silo redko. Poslušajte: v nenavadnem položenju smo, da moremo soglašati z našo »Triester Ztg.« To vladno — pardon, ne vladno, ampak glasilo onih, ki imajo besedo na tržaški vladi, je prineslo članek o konferencah v Išlu, ki se da čitati. Najprej konstatuje, kar vemo že vsi, to namreč, da listi ničesar ne vedo pravega o tem, kar se je ugibalo in sklenilo v Išlu. Ni brez satire kakor tržaško nemško glasilo označuje zadrego listov, ki ne vedo pravo, da-li jo liaron Banffv res tisti junak, ki drži svojo mogočno roko nad — avstrijskim parlamentarizmom, ali pa je trdi upnik, ki hoče — sklicuje se na menjico, ki jo ima v rokah — iztrgati kos mesa iz avstrijskega telesa. Potem pa je »Triester Zeitung« napisala povsem pametno in umestno vprašanje: in ako se ugodi zahtevi barona Bantfy-a ia se skliče državni zbor, ali nimamo takoj zopet pred seboj vprašanje : kaj pa je z obstrukcijo? ! Kako odpraviti obstrukcijo? Z odpravo jezikovnih naredeb — to je navadni odgovor. Na to meni »Triester Zeitung«: kaj pa poreko Cehi? Ali ne izjavljajo že češki listi soglasno, da bi v slučaju odprave jezikovnih naredeb Cehi priredili obstrukcijo, ki so bode mogla pokazati poleg nemške ? ! Ali naj hi grof Thun odstopil? Da, potem pa naj povedo kar naravnost, da se obstrukoija uporablja le kakor sredstvo za — strmoglavljanje ministrov! Toda na jedno naj ne pozabijo, pravi »Triester Zeituug«, na to namreč, da je So drugih strank v avstrijskem parlamentu in da se vsi' te lahko pokažejo, za slučaj potrel>e, |>osliišne učence v — s t r m o g l a v 1 j a 11 j u ministrov s poni o r j o o l> s t r u k e i j e ! Dobro je povedala »Triester Zeitung« : z odpravo jezikovnih naredeb ne bi l>ilo doseženo ničesar. Ali kolikor jo poznamo mi, se je hati, da v isti hip, ko pride taka parola z Dunaja, hode trdila z istim glohokim prepričanjem, da bi bila odprava jezikovnih naredeb jedino mazilo za vse avstrijske bolečine sedanje! Prazni napori. V Oseku je te dni izšla neka knjiga, v kateri se ostro napadata knez Nikolaj Črnogorski in njegova družina, a se povzdiga v nebo — razkralj Milan srbski. To da je jedini mož, ki more dovesti balkanske narode do slave in sreče! Saj bi se človek držal za trebuh samega smeha, ako ne bi videl žalostnim srcem, kam je dovel nesrečni narod srbski — isti razkralj Milan. Značilno za to knjižuro pa je že dejstvo, da se je ista videla preneumnn celo policiji v Oseku, ki je hitela zapleniti ta pamflet. Hiteli so v tiskarno, ali bilo je že prepozno, kajti niso našli nijcdnega izvoda več. Knjigo je baje spisal neki bivši Črnogorec, ki je sedaj v Milanovi službi, ali menda so ne motimo, ako mislimo, da niso baš nedolžni na tem nesrečnem rojstvu oni židovsko-mndjarski krogi, ki v jednomer diskreditujejo našo državo pred balkanskimi narodi uprav s tem, da vidijo v jednem Milanu poklicanega voditelja teb narodov? Ali dotični krogi nimajo zadosti na blamaži, ki so jo doživeli nedavno se svojimi napadi na kneza Črnogorskega ? ! Makedonsko vprašanje. Govore o tem vprašanju, oziroma o sklepih makedonskega odbora v Sredeu in o izjavah lista »IjVaporec«, ki je trdil, da Makedonija ne more biti drugačna nego bolgarska, pravijo petrograjske »Novosti«, da Rusija ne more pripoznati izključno bolgarskega prava na Makedonijo. Ko pride makedonsko vprašanje na dnevni red, samo pe sebi, po zgodovinskem zakonu, tedaj bode Rusija na svojem mestu, da izvrši poverjeno jej nalogo, ali tako, da dobe Bolgari svoje, Srbi pa svoje. Makedonsko vprašanje še ni zdrelo, a Rusija pazi tudi na to, da ne bi sovražniki slo-vanstva triumfovali v onih krajih. Domače vesti, Ce Jo res, Je nezaslišano! Prejeli smo in priobčujemo na odgovornost po imenu in bivališču poznanega nam dopisnika: V c. kr. mapnem arhivu v Trstu je bilo v vsem nameščenih 25 pomožnih uradnikov in sicer provizorično. Ker pa je primanjkalo denarja (uboga Avstrija!), ostavili so delo in pomožni uradniki so morali s trebuhom za kruhom. Le štirje ali pet najstarejših jih je ostalo nameščenih. Ti pa so: Beunchio Pietro iz Bologne, torej italijanski podanik in bivši žandarm italijanski, Simoni od Benetk, tudi italijanski podanik, Facohini iz Furlanije, tudi italijanski podanik, in še dva druga Italijana, katerih imen se ne spominjam. Med odpuščenimi je pa avstrijskih dosluženih vojakov, oziroma podčastnikov, n. pr. : Hahn Lino je služil več let v vojni mornarici in jo umirovljen, ker si je bil nogo zlomil na nekem požaru v Dalmaciji. Siromak dobiva 15 gld. mirovine na mesec. (Njega stanovanje: gostilna »Andemode Tango«, vin Commerciale št. 200.) Odpuščeni Fritze je Dunajčan in je služil popred na finančni straži. Izstopil je tu, da pristopi k mapnemu arhivu. Med odpuščenimi je tudi nekaj umirovljenih c. kr. uradnikov. Ko sta se uprav imenovana Hahn in Fritze pritožila arhivarju g. Strupiju, bil jima je odgovor, da tisti Italijan Benachio je — dober delavec, a Italijan Simoni da je že dlje časa nastavljen . . . Istotako žalostno je opravil neki pomožni uradnik, ko se je pritožil g. Fabrizziju. Tega pri-toževalea so jednostavno postavili — pred prag. Prepuščam vsemu avstrijskemu občinstvu, naj samo sodi o takih odnošajih. D r a g o t i n M o š n e r 1. r. Via Commerciale št. '208. Znak Crtsa. "vnoči je bila slavnost v Boschettu, prirejena od društva »Austria v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Poročati ne moremo ničesar, ker so slovensko novinstvo izključili tudi od te slav-iiiisti. Gospodje pa naj ne mislijo, da nas peče njihovo preziranje. Le zabeležili smo kakor znak sedanjega časa — to je tisti znak, ki je blestel tudi v Branici. < V menijo gospodje, da tako najlepše postopajo v /mislil ge.-la Njeg. Veličanstva: Viribus unitis — mi jih nimalo nočemo motiti v tej — krivi veri. Lalionnkc spletke proti „Narodni tiskarni"4 v I*ll IJ n. Krasni napis »Narodna tiskarna A. (labršček , postavljen visoko gori vrhu drugega nadstropja, da se je videl daleč po mestu, je bil jako neljubo iznenađenje za puljske lahončke. Posrečilo se jim je, da ga nekoliko zakrijejo. Pred »Narodno tiskarno« je bilo stavbišče, na katerem so zidali pritlične kleti. Ž e so postavljali streho, ko se je pojavil omenjeni napis. In čujte, takoj je bilo delo ustavljeno in delavci so čakali tri dni brez dela. Med tem so se vršila pogajanja z gospodarjem, ki je naposled zidal se jedno nadstropje. S tem je napis zakrit, da se z daleka ne vidi. »Italija nstvo« Pulja je s tem rešeno! V petek po noči pa so zlezli neznani zlikovci v hišo in od tam so hoteli priti na ploščato streho, od kjer naj bi pomazali napis. Ali vrata so bila zaprta, in ko so hoteli vreči iste s tečajev, —• jih je slišal gospodar in jih prepodil. Bilo bi zares veliko veselje v lahonskem izradu, ako bi našli zjutraj pomazan napis tam gori vrhu drugega nadstropja. — Tako podli so nasprotniki v sredstvih, katera rabijo proti Slovanom! Povodom slavlja rojstnega dno ter petdeset letnega vladanja Njeg. Veličanstva v Bo-ljuneu dne 17. t. m. sti nabrali gospici Marica Boletova in Marica Kraljičeva za družbo sv. Cirila in Metoda 10 kron 40 stotin k ter sti še sami priložili 1 krono 00 stot., skupaj torej 12 kron, kateri znesek se je odposlal vodstvu čislane družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Hvala rodoljubnim darovalcem. %a po potresu ponesrečeno Dalmatince došli so dobrotvornemu odboru v Rojnnu sledeči darovi: Grof Goess 10 gld., Fran Ferfolja 30 nvč., C. Feeondo de Friiehtcnthal 2 gld., 1. Kocijančič 50 nvč., L. Svcc 20 nvč., N. N. 4 X 10 + 5 45 nvč., 1)olinar Ana 1 gld., Ogrisek 20 nvč., B. Žager 20 nvč., A. Piria 2 gld. 10 nvč., N. N. 2 X 20 40 nvč., Debcluhur 30 nvč., NVartkiehler 30 nvč., Dr. Zuceon 60 nvč., A. Zafrod 50 nvč. Nndnljenjo darove vsprejemn hvaležnostjo dobrotvorni odbor (Ivan Treven) via Molo S. Carlo št v. 1. in v Rojnnu štv. »i. Vsi darovi se objavijo v tukajšnjih listih. Za zastavo pevskega društva „Kolo" so darovali nadalje: Na društveni veselici 7. t. m. družba vojakov 2 kroni, Slavček, Škerjanček, Grilc, Jastreb, gospa Gorjup Katarina in K. L. po 20 stot.; gg. Garibaldinec, Jerebica in S. I«1, po 40 stot.; gosp. K. L. F. 4 krone, Samec M. 1 krono, Volčič 1 krono; v veseli družbi nabrala gospodičina Seme 5 kron ;I8 stot.; na veselici v Rojaiiu nabrale gospiee: Jnkomin 4 krono 00 stot., Seme it krone 2 stot., Indihar in Košir 1 krono 88 stot., liaša in Dular 5 kron 40 stot., skupaj .'10 kron 04 stot. Prej izkazanih 170 kron (54 stot, skupaj 210 kron 28 stot. Prisrčna hvala darovalcem in nahiralkam. Pevsko društvo »Adrija« Itarkovljah priredi — kakor že objavljeno -- v nedeljo dno 28. t. m. ob priliki obletnice odpretja »Narodnega doma« veliko veselico na vrtu s petjem, godbo, dramatično predstavo in plesom. Ob tej priliki nastopi prvič pomnoženi možki in ženski zbor, ki šteje skupno 00 pevskih moči. Nadejamo se, da slavno občinstvo ne zamudi prilike udeležiti se te veselice. — Natanjčneji program priobčimo pravočasno. Pevsko društvo „Slava" od sv. Marije .Magdalene spodnje in „Bralno vinogradsko lil sadjarsko. društvo" v (trepljali priredita prihodnjo nedeljo dne 21. avgusta veselico s petjem, igro in godbo iz Dutovelj v K rep lj ali na Krasu na dvorišču Avgusta Godino, posestnika v Krepljah. Začetek ob 4. uri popoludnc. Vstopnina na veselico za osebo 20 nvč., otroci 10 nvč. Nadejamo se obilo udeležbe zlasti iz bližnjih Du- tovelj, da Iside to zopet slavnost slovenskega pobratimstva, . kakoršnega britko trebamo v sedanjih hudih časih. Hrvatska Čitaonica na Mihotičili priredi dne 21. t. m. zabavo dvema gledališčinima igrama, petjem, tombolo in plesom. Vstopnina bode 1 krona za osebo. Začetek oh 7. in pol zvečer. Cisti dohodek je namenjen bednim Sinjanom. Nov poštni urad. Dne 1. septembra 1*1H se odpre v St. Petru ob Soči na Primorskem, okraj Gradišče, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kakor nabiralnicn poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Zagradu dvakrat na dan po poštnem selu. Brzojavni promet z Zahodno Indijo. ('. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja : Zasebne brzojavke v tajnem jeziku, namenjene v Zahodno Indijo, izvzemši one za Kubo in Porto-Riko, so pripuščene. Z Reke nam pišejo: Minole praznike smo imeli tu ZaderČane v gostih. Za vsprejem do se delale velike priprave. Odsek za vsprejem je nabral do 30 mestu ter prav laskavo nagovarjala sem in tja koga, dokler sti prišli do svoje žrtve. Pri trgu sv. Jakoba ste se ustavile z mo-žieeljnem, ki j«; bil nekaj »židane volje« ter sti ga spretnimi prstmi olajšali za srebrno uro. Ko je po- licija aretirala romantični tatici, našla se jr ura pri eni njiju v brezdnn temnega žepa. \>zi:nda na morju. ViVraj |m» noči so seli trije mladeniči v ladijeo, ki j<* bila last enega teh tovarišev, ter so hoteli sprovesti v Milje. I >ošle do svetiljnika, zaganjal jih je močen veter /mirom dalje od kraja in vsako manevriranje z ladijeo je bil.. brezvsjH'sno. Med temi napori udaril je močan piš v jadra, tako, da je preobrnil isto. Lastnik ladijee se je poVspel na hrbet iste ter pomagal tjakaj tudi svojim sodrngom, kjer so jeli kričati na pomoč. Mimo vozeča jadreniea čula je kliee ter rešila inuiesrečenee. Koledar. ]>anes v petek 11». avgusta: Ludovik Tol., 5k. ;y Klafij, 5k. .Mitri v soboto 'JO. avgusta : Hernard, opat. c. ne.; Štefan kralj. Solarni: I Lunin: Izhod ol> 4. uri f>l min. Izhod ob 7. uri lil min. Zahod , 7. . 15 Zahod „ 7. 2f> „ Ta je ;I4. teden. Danes je 230. dan tega leta, imamo torej Se l.'t."> dni. Različne vesti. Desko junaštvo. Dne -4. t. m. je šla dvojica vojakov iz Trebinja kopat se v Trobišnieo. Ko sta stopala v vodo, zdrsnila je jednemu noga, zbok česar je padel v vodo, kjer je bila globoka in deroča ter se počel utapljati. Drug njegov je skočil za njim, da ga reši; ali tudi ta je prišel v nevarnost, ker tudi on ni znal plavati. V bližini je bil 1 - letni Akmed Barakovie, kateri je, vide človeka v nevarnosti, poskočil oblečen, kakor je bil, v vodo ter je rešil druzega vojaka, a prvi se je bil že utopil. Takemu dokazu deškega junaštva se mora čuditi vsakdo. Mačkoljubje. V New-Yorku je počel svet formalno noreti za mačkami. Mačkomanija je napredovala tako, da ni videti jedne bolje gospe na ulici brez mačke v roki. Vsaka mlada deklica, ki je v vojni z Špansko zgubila brata ali dragega, nosi seboj črno mačko. Mačke morajo biti povsem črne, kajti ako imajo samo kako majhno svetlo piko, niso več za modo. Te mačke nosijo žene v črnih kožnatih torbicah. Neprijeten dogodek biciklista. List »Nedjela«, ki izhaja v Petrokovu na Ruskem, pripoveduje to nemilo zgodbo nekega biciklista. Dva biciklista, gg. M. in P., vračajoča se iz Kalisa v Potrokov, sta opazila pred seboj poštni voz, na katerem je bilo napreženih tri pare konj. Biciklist P. je odločil, da preteče voz. Prav v trenotku, ko je že pretekel voz, hotel je kočijaž udariti z bičem prva dva konja, ali konec biča ovil se je po nesreči dva trikrat okolo vratu biciklista P. Kočijaž ni videl sicer, kaj se je zgodilo, ali čutil je, da se je bič nekje prijel, vsled česar je počel vleči bič bolj iu bolj. .Improvizirana penklja ovijala se je zmirom tesneje vratu bioiklistovega, tako, da ui mogel nesrečnež niti kričati. Se le, ko so potniki opazili nesrečo, opomnili so kočijaža, naj spusti bič. Med tem se je P. zrušil na zemljo, a bieikelj je prišel pod kolesa ter se razbil na sto koscev, ('udom le seje rešil nesrečni biciklist še veče nesreče. Vsled ljubosumnosti. Na Dunaju je včeraj ponoči delavec llennak ustrelil sebe in svojo mlado ženo. Povod temu obupnemu dejstvu bila je ljubosumnost, ki se je pa izkazala povsem neutemeljeno, llennak je ustrelil ženo med spanjem ter si potem samemu sebi zakadil smrtonosno krogljo v možgane. Dokaj časa ga je že mučila ljubosumnost, toda, ko mu jo žena rodila nežno punčiko, zrasel je ta sum v njem do besnelosti, tako, da je večkrat trpinčil in topel ženo. Naposled jo ona zbežala od njega k svojim roditeljem, toda na njegove opetovane prošnje se je vrnila k možu. Med mrtvima truploma je spal mirno kletni otrok, ki je povedal potom, da je prej ta dan oče natepel mater. Zadnje vesti. >Vashingtoil 111. Peti reclni pešpolk je dobil včeraj povelje, naj se jutri vkrca iz Tam pa v Sant-iago de Cuba kjer je oblastim težko vzdrževati disciplino z ozirom na rmeno mrzlico, ki vlada tam. Wasllhlgton 10. Predsednik Mae Kinlcv jo pooblastil generala Merrita, da ukrene potrebno, da se v Manili očuva avtoriteta Sjedinjenih držav proti vsakomur, tudi proti ustašom, ter da so bo- deta čuvala oseba in lastnina v olisežjn, zasedenem |h» A meri kanih. \ laila naineruje zgraditi f) novih vojnih ladij poleg več ladij za vojaštvo, za kar bode trebalo *»0 milijonov dolarjev. Hftlltkoflg H». \'saki dan odhajajo trgovinske ladije na Manilo, ker pričakujejo veliko povzdigo kupčije. Dunaj r.l. Iz 1'rzemvsla javljajo, da so v .laroslavu že meseca junija zaprli barona Aleksandra Murmanna od Marchfehla, ker je na sumu ogleduštva. Ibirona so izročili okrožnemu sodišču v Przemvslu. Na preiskavi njegovega stanovanja so našli več načrtov in jedno pismo do ruskega poslanika na Dunaju. Murmann je služil nekdaj v avstrijski vojski. Carigrad 1'.». Sultan jo poslal cesarju Franu Josipu povodom rojstvenega dne poslednjega prisrčno brzojavko z najtoplejimi voščili za osebno blaginjo in srečno Vladanje Njegovega Veličanstva. Rilll lil. Poseben zdravnik papežev, dr. Lapponi, zagotovlja, da sv. Oče ne trpi na nikaki bolezni, ampak potrebuje le miru. Avdijcncije so prieno zopet danes, toda v skrčeni meri. Iti lil 15>. Sodi se, da skoro izide dekret s katerim se odpravi obsedno stanje v Milanu. Nekaj sto kamenosekov jo vstopilo v štrajk. TEODOR SIiABANJA srebrar nlloa Morelll 12 y GORICI nUo* »orelli 12 priporoča preeastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Dasi pa zamorejo tudi bolj revne cerkvo naročiti cerkvenega kovinskega biaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. ]>. n. gospod naročevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Prihodi in odhodi vlakov. I mik. ki je v veljavi mi L maja IMS. naprej Južna železnica. Odhodi i/, Trsta. •i.-JO *j. ohoI>. v Nabrežino, t ervinjan, Gorico, Itenetke. S,— zj. nagi. na Dunaj ac zvezo nti Reko. 8.25 zj. nagi. v Nabrežino, Benetke, Kini. !•.— zj. oaob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. !>..">.") zj. poštni vi. 11« Dunaj zvezo v ibidimpesto in Zagreb. 12.iV) pop. oaob, v Kormin. 4 ."!."> pop. osob. v Nabrežino, Videm in Kim. r».:if> via Bi vi j z direktno zvezo v Benetke, Kini. <>-10 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sredo). (1.2;") pop. pošt. na Dunaj s?-zvezo na Keko. H.IT) pop. nagi. v Kormin. S.lf) pop. nagi. na Dunaj sh zvezo v Budimpešto in Reko. H.tfi pop. meš. v Nabrežino, Videpi in Benetke. {t.4f> pop. mešan, do Miirzu-sehlaga. Dohodi v Trst. «;.r»r> zj. meS. iz Miirzuschlagfl, Beljaka itd. 7.33 zj. meš. iz Milana, Vidmu, in Nahrežine. 8.4,'> zj. nagi. iz Kormina. it.2K zj. nngl. iz Dunaja. 10.2f> zj. pošt. iz lhinaja sč zvezo iz Reke. 10.37 zj. nagi. iz Rima, Benetk. IO..r>8 zj. ekspresni vlak iz <>«tende (vsako sredo). 11.20 zj. ofiob. iz Rimn, Benetk, Nahrežine. -..40 pop. pošt. iz Dunaja in < »oriee. 7.4;') pop. osob. iz Verone, Kormina, Nahrežine. H.:i() pop. nagi. i/, Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine. !». pop. nagi. iz Dunaja zvezo iz Reke. 11.10 pop. nagi. iz Benetk, ( ervinjana, Kormina. Zabavni vlaki. t hlhodi. •J.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, H.35, H.;»5 pop. v Miramar in Grinjan. Dohodi. 2.52, 4.31,5.52, 7.1!l, 9.08 pop. iz Miraniara in Grinjana. 10.50 pop. iz Nabrežine, 11.20 pop. iz Kormina. Državna železnioa. Odhodi iz Trsta. li.JM)zj. v Herpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak. 8.45 zj. v Herpelje, Rovinj, I'ulj. 4.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, Pulj. 7.5 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. Dohodi v Trst. H.05 zj. iz Herpelja. 5).3f> zj. iz Pulj a, Rovinja. 11.15 zj. meš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz. Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pulja, Rovinja. Hotel Evropa Piaz/.a della Casermn. Zračen vrt z lopo in brez lope. Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzcnsko pivovarne, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon Str. 23. ALOJZIJ LOHR, lastnik. CarI Greinitz Neffen, Na Coi'sii štev. 88. podružnica Trst. Piazza della Logu a 2. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne mile in pred ognjem varne Hanjie, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. t***)CXXXKI: „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. Izlmja v Trsta dvakrat mi dan razun nedelj iu praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa oh 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje oh 1. uri popohulne. — Naročnin« znaša: Obe izdanji ghi. 21*—; samo večerno izdanje ghl. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Pomunezue številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza (Juserma št. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via ltivo Št. 550. — (J u m po Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via CaBerma St. 13. — Vin Belvedere št. 21. — Via Ghega it. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion St. 1. — Via Acquedotto. — Via Intituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Poporeleu, v »Skednju pri gosp. Antonu Bancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu prir gosp. Ani vdovi Gafperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schivarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite raed rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč!" iljMv