M
Ii
"	ve,J»: orno leto predplafian 1& fld., za pol leta 8 fld., za žetrt leta
m ... t ... . 4 za en mea«° 1 »'d* 40 kr
V administraciji prejemat.,, velja: Za celo leto 12 »Id., za pol leta 6 rld., za Setrt leta « fld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vež na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravniitvo in ekspedioija, Stolni trg it. 6, poleg „Katoliške Bukvama".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat; 12 kr. že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/«6. uri popoludne.
Štev. 164.
V Ljubljani, v četrtek 21. julija 1892'
Letiiili XX.
^o/feifo
«C»
peti ve dni oveni
„ SCatol. tiskovnega društva
v Cju-Gljani'' v ¿etvfafi cW 28. jidija ofi 10. uvi dopotdnc v vc-ii&i dvoiani
bM&zol&.o^ovt&.z paface.
2Wvwi ted: 1.	ptedicciniRa.
^ajuilloDO y>ozoi\io o odfeotot>eriv de-tovanjm- t> minotevn dt/uSt-oenem te\u. a>, a^ediocpi -m Mdt>x>eli.
f £juUjanl W 14, julija 1891.
©dbor.
Smafcitne oa-moitojne ^.rediocje je odSoMt ncwwa»viti. pnaj do 25. jufija.
£eško-iieniška sprava.
Včeraj se je sošla zopet v Pragi komisija za razdelitev okrajev po narodnosti. Na dnevnem redu je bil» narodna razdelitev okrajnih sodišč sodniškega okraja v Mostu in tri peticije za ustanovitev treh novih okrajnih sodišč. „Politik" sklepa iz tega, da
se je grof Taaile udal nemškim levičarjem v tem vprašanju. Ta list pa ob jednem opozarja vse češke stranke na to ter jih roti, naj se zjedinijo ter store potrebne korake. „Illas Naroda" meni, da se je sicer pritisku nemške levice posrečilo češko-nemško vprašanje spraviti zopet v tok, toda s tem so se prekršili dogovori. Važnejše pa je, kaj bode storil češki deželni zbor. Ker so se veleposestniki in Staro-čehi izrekli proti nadaljni razdelitvi okrajev, smemo že danes trditi, da večina deželnega zbora ne bode potrdila sklepov komisije. Dunajski „Vaterland", ki ima zveze s češkimi veleposestniki, je v predzadnji številki objavil daljši dopis iz Prage, ki pojasni sedanje razmere na Češkem. Dopisnik pravi mej drugim: Da se je komisija za razdelitev okrajev sošla, to je vznemirilo duhove in to vznemirjenje bode rastlo z vsakim sklepom one komisije. Posledica temu bode, da se posamezne stranke povrnejo v deželni zbor z istim mišljenjem, kakor so bile v zadnjem zasedanju. Pred jednim letom so bili v komisiji Nemci in Čehi in namen delovanja je bil, da na podlagi spravnih dogovorov deželnemu zboru stavijo svoje nasvete. Vlada tedaj pač ni imela vzroka, da ne bi deželnemu zboru predložila dogo-tovljenih sklepov.
Od tedaj pa so se razmere predrugačile, ker večina deželnega zbora je sklenila, da se tako dolgo ne bode vdeleževala posvetovanj o spravnih predlogah, dokler bodo v nasprotju z izrecno željo češkega prebivalstva. Češki člani spravnih komisij so izstopili, ker je vlada v Teplicah ustanovila okrajno sodišče, ne da bi deželni zbor čakala za mnenje, iz česar se more sklepati, da za vlado neso mero-dajni samo spravni dogovori. Sedaj so pozvani le uradniški del komisije in nemška zaupna moža, da nadaljujejo delo. S tem pa vlada ne izraža odredbo pravosodnega ministra z dne 3. februvarija 1890, po kateri morajo biti v spravni komisiji zaupni možje obeh strank. Ta nova komisija more deliti
( okraje, vlada more te nasvete predložiti deželnemu | zboru, toda upanja ni, da bi bili sprejeti, i Čemu si torej gospodje belijo glave? Kakor se je levičarski vodja pl. Plener izrazil, je grof Taaffe dovolil nadaljevanje razdelitve okrajev, če levica glasuje za valutne predloge. Pl. Plener more sieer biti zadovoljen s to koncesijo, toda trajne vrednosti nima ta pridobitev.
| Dopisnik konča, da namen spravnih posvetovanj iu dogovorov ni bil, levici utrditi politični položaj, zato pa bode vse delo komisije prazno, ker večina deželnega zbora ne bode potrdila njenih , sklepov.
i ~ * |	Vrejenje valute.
• (Govor gosp. poslanca Šukljeja v državnem zboru |	dne 12. julija 1892.)
(Konec.)
To je v poslednji razrešitvi pojem špekulacije in, gospoda moja. vmesni član je vselej blago. Hazloček mej nakupno in prodajno ceno je dobiček. Tega pa baš pri zlatu ni, to je vselej le merilo vrednosti, denar samo na sebi.
Kdor hoče pri takem nakupičeuju zlatih zalog narediti dobiček od naraščajoče kupilne moči zlata, ta moral bi h kratu spustiti se v ogromne kupčij« z blagom, moral bi v predmetih svetovnega predmeta in bianco prodati ogromne množine, torej tako z zvijačo nasproti delovati, da bi potem napravil dobiček od večje kupilne moči zlata.
Torej je argument, s katerim se je posebno agitovalo zunaj te visoke zbornice, tako ničev, da se je čuditi, da taki argumentje vplivajo na ljudi.
Gospoda moja, marsikaj bi še imel povedati, posebno o tem, kako naj dobimo zlata itd., ali ker je že pozuo, mislim, da mi bode zbornica le hvaležna, če stvarne izpoljave končam in h koncu pri-donem le še nekaj političnih opazk.
LISTEK.
0 kitajskem zakonodajstvu.
(Konec.)
Istotako je ostro prepovedano naglo jezditi ali voziti po ljudnatih krajih. Če je bil kdo v takem slučaju znatno poškodovan, čaka krivca 100 palic in primerna globa.
Zena, ki nabije moža, dobi 100 palic.
Razžalitve med sorodniki se ravnajo po večem ali manjšem sorodstvu, in dosledno tudi tem primerne kazni.
Kdor tepe očeta ali mater, starega očeta ali staro mater, izgubiti mora glavo.
Trdo se kaznujejo tudi očimi in mačehe, če grdo ravnajo z otroci.
Ovadbam na Kitajskem ni veliko mesta. — Tožbe brez podpisanega imena se morajo takoj se-žgati ali mtrgati. Kdor bi jo izročil gosposki ali uradniku, dobil bi 80 palie, uradnik pa 100, ker jo je vzprejeL Izvzete so le tiste nepodpisane tožbe, ki se pritožujejo o občnih napakah in nerednostih, vendar ne smejo imenovati osebe sokrivca.
Nastopno sledi več kazenskih naredeb, tičočih Le višjih is nižjih uradnikov, ki zavlačujejo pravde, je puščijo predolgo ležati. Take naredbe bi bile
silno primerne tudi po nekaterih evropejskih državah.
Uradnik, ki je tožniku neprijatelj, ne sme vzprejemati tožba niti za njega, niti proti njemu, temveč mora pravdo izročiti drugi oblasti.
Za krive tožbe, storjene vedoma ali nevedoma, so določene hude kazni, celo zadavljenje.
Otroci, tožeči stariše, malokdaj kaj opravijo. — Tudi mlajši sorodnik proti starejšemu ne vspeva, ker ga ne sme tožiti, ako tudi bi imel on prav.
Nepokorni otroci in unuki, kakor tudi taki, ki po zakonitem potu ue skrbe za svoje stariše iu stare, dob^ 100 palic.
Posebno skrbno je izdelano poglavje o podkupljivosti uradnikov. Uradniki ne smejo ničesar kupovati na upanje, in če jemljo darila v pridelkih, v rolcotvorinah, določena je najmanjša kazen 40 palic.
Ako uradnik ali zasebnik zboli zato, da bi od-| išel težki dolžnosti, kaznuje se s 70 palicami.
Silno ostre so postave o krvoskrunstvu in pre-šestvu.
Nadrobno se obravnavajo kazni, zadevajoče redarje, javne čuvaje, ki prestopajo svoje dolžnosti ali jih ne vrše.
Če redar umori hudodelca ali ga rani, ki ni zapal smrtni kazni ter se ni ustavljal, ko je bil piijct, postopa se z redarjem kakor z morilcem.
Kdor hudodelcu pomaga ubežati, ali ga skriva, kaznuje se za stopnjo manje od hudodelca; izvzeti so le sorodniki.
Uradniki, ki kaznjence strogo držč, uklepajo v okove in verige, kjer postava tega naravnost ne zapoveduje, dobe 60 palic.
Uradniki, ki iz hudobnosti ali maščevanja primejo človeka, ki ni bil niti tožen, ne zapleten v hudodelstvo, torej iz sumnje, dobč 80 palic.
Iz teb malih podatkov se vidi, da kitajski državljan ima več osebnega varstva proti redarskim samovoljnostim, nego v marsikateri evropski državi.
Vse obsodbe, vse razloge, morajo oblasti sestaviti kratko in jasno. — S tem se preprečijo vse nepotrebne pisarije
Ne manj skrbno in določno so izdelani zakoni o javnih delih. Poglejmo!
Delavcem na javnih delih je odmerjena dnina. Če je treba popravljati ali postavljati javna poslopja, pota, mostove, ki jih zahteva občno dobro, mora delo izvrševati dotičai uradnik, ne da bi koga vprašal, ostaja mu pa odgovornost, če je bilo podjetje potrebno. A pri nas je treba ogledovati, dokazovati, pisariti semtertja, moledovati in čakati, da se zgodi nesreča.
Napravljanje neresničnih frtežev, stroškov, jemanje iu prisva|anje gradiva, to se redko dogaja zaradi velikih kaznij.
V valutni debati govorilo se je mnogo o politiki. Pomisleka vredne, jako tehtne besede načelnika poljskega kluba, častitega tovariša Njega ekscelence viteza Javvorskega so se že glasile v tem smislu, in v dauašnji debati je prvi govornik, tovariš gospod Kramar, poskusil naslikati v naglici podobo velike politične stranke.
Meni je podoba jako ugajala, zdela se mi je jako primerna in mika me, da bi jo še malo popolni!. Premagati pa hočem skušnjavo, samo jedne opazke pa ne morem opustiti.
Dolgo ni tega, gospoda moja, ko je častita levica visoke zbornice še bila v opoziciji in je nam zaklicala pri vsaki priliki, kadar smo se mi na desnici po svoji dolžnosti prizadevali, iz trdih vladnih rok izviti le trohico v ustavi nam zagotovljenih narodnih iu političnih pravic, krilato, zasmešljivo besedo: „a Luogo di traitico".
In, gospoda moja, jedva so se razmere za-njo nekoliko zboljšale, jedva je stopila v tesnejše zveze z vlado, ko že skuša nekaj zasnovati, kar bi jaz označil za veliko podjetje za politične špekulacije. (Tako je! na desnici.) Čudno je, da smo zopet mi Slovenci, ki kalimo vodo.
Kaj se vladi vse očita, da je storila nam v korist in v škodo tej stranki! Gospoda moja! Ustregla je nekaterim našim rekurzom, o katerih pa lahko rečem, če je kje pravica na strani stranke, bila je v našem slučaju, in vlada ni mogla drugačo odlo- • čiti, ker bi bila drugače pozebla pred vsakim sodiščem. Zaradi teh odločb bi se že še bili potolažili, ali jedne stvari neso mogli preboleti.
Le poglejte si nesrečo, narodna katastrofa je tukaj: dvorui svetnik slovenske narodnosti, in polog tega še kot osebni poročevalec, je poklican v pravosodno ministerstvo.
Ta mož ni bil nikdar pri naši stranki, nikdar ni stegnil prsta v politični tok, vedno je svoje moči posvečeval le svojemu poklicu, bil ni druzega kakor uradnik.
On ima izvrstno kvalifikacijo, je izredno sposo- . ben za to mesto, kajti referat, ki se mu je odkazal, ne obsega le občine, ki je tako srečna, da ima za poslanca dr. Foreggerja, tudi ne obsega le zelene Štajerske, temveč v tem referatu nahajamo štiri nadsodišča: Gradec, Zader, Inomost in Trst.
Izredna redkost je, da kak uradnik more vse jezike v teh štirih okoliših jednako gladko govoriti. Dotičnr dvorni svetnik pa govori ravno tako dobro nemški kakor italijanski, srbsko - hrvatski kakor slovenski.
Tod», gospoda moja, kaj je vse to proti neprevidnosti tega moža (Vošnjak : Nemški mora biti I), katero je zakrivil s tem, da je od slovenskih stariŽev prišel na svet.
Jaz bi si bil pač mogel misliti, da bi take stvari mogle gospoda tovariša Foreggerja spraviti iz njegove državniške mirnosti, da pa velika stranka, stranka s talenti, velikim znanjem in skušnjami zaradi tega se odločila za take korake, da je vsled tega bila nastala parlamentarna kriza, da so vsled tega, — tajite, kakor hočete, — bile dolgo časa
Postava, podobna naši o poškodovanju železnic, namreč o poškodovanju cest, jezov, nasipov, je na Kitajskem že veliko sto let v veljavi.
Pametna zdravstvena naredba je tudi ta : kdor v zidu svoje hiše napravi predor, da nesnago izvaja na cesto in na pota, kaznuje se s 40 palicami.
Velika dobrota kitajskega pravosodstva je tudi ta, da tam ni odvetnikov (advokatov). Naravski, ker so zakoni tako kratki in jasni, skoro vsakemu znani, zagovarja se vsak sam, ali pa s pomočjo svojih sorodnikov.
Prisega ni pripuščena nikomur; potemtakem se stori tudi manj hudodelstev.
Pravica se ne kroji na stroške podlegle stranke, ampak se dela na državne stroške.
Naposled moramo omeniti še neke pohvalne okolnosti na Kitajskem. Če so se možje ali žene poslavili ali poslavile z državljansko čednostjo, z veliko, učenostjo, ali so velike dobrote izkazali sodržavljanom, državi, ljudstvo predlaga, — in vlada je vselej ljudstvenega mnenja, — naj se takim vele-zaslužuim osebam postavijo spomeniki, plače, kameni ali druga znamenja hvaležnosti na državne troSke..	•
Tako Kitajci ne poznajo tistega nabiranja, s katerim drugi narodi poveličujejo svoje duševne velikane.	Vilinski. '
valutne predloge v nevarnosti, — da, čuli smo cele zdravstvene baletine, — to mi je nerazumljivo, to obžalujem iz vse duše.
Jaz pa tega ne obžalujem s stališča Slovencev, kajti lahko mi verujete: Vi morda pri obravnavah, ki so se vršile in se bodo še vršile, dosežete mo-mentanne vspehe na naše troške; ali to se bode poravnalo s tem, da bode "tako postopanje povzdignilo našo narodno odločuost in nas oživilo. (Res je! na desnici.)
, Toda jaz to obžalujem z avstrijskega stališča. Bili so ljudje, — jaz sam sem bil mej njimi, — ki se niso hoteli odreči upauju, da se bode morda le posrečilo, zjediuiti zmerno in patrijotično misleče može raznih strank in mej njimi napraviti „modus vivendi" za narodna nasprotja.
Gospoda moja! Po dogodkih poslednjega časa, in po tem, kakor je postopala velika stranka v tem vprašanju, moram priznati, da se je to upanje jako pomanjšalo. Zaradi tega pa obžalujem te dogodke.
Jaz za sebe ne bodem posnemal tega vzgleda in bodem glasoval za te predloge, — in nadejam se, da se drugi slovenski poslanci z menoj v tej stvari strinjajo, — zaradi tega, ker mislim, da ugajajo avstrijskemu narodnemu gospodarstvu in ugledu naše države.
Iz tega uzroka bodem glasoval za prehod v specijalno debato. (Odobravanje na desnici.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. julija. Notranje dežele.
Obnovljcnje slave dr&avnozborske večine. Minolo nedeljo je v Mnihovem na Češkem bil političen shod, kateremu je predsedoval bivši državni poslanec Dilrich. Na tem shodu je profesor Braf govoril o položaju. Rekel je, da sedanjim težavam je krivo le to, da so se češki poslanci odločili od prejšnje desnice. Le večina odločuje v parlamentu, osamljenje je pa dokaz slabosti. Shod je sklenil resolucijo, naj se češki poslanci zjedinijo s konservativci, Poljaki in Jugoslovani, da se osnuje prejšnja večina.
Ogersko. Državni zbor je včeraj 3 cesarskim reskriptom odložen do 26. septembra. — Gospodska zbornica je predvčeraj vsprejela valutne predloge v tretjem branju. Sploh je posvetovanje o valuti v ogerskem parlamentu se vršilo jako gladko. Videlo se je, da vse strauke želd, da se stvar hitro vredi.
Vitanje države.
Bolgarija in Rusija. „Svoboda" je priobčila račun, kateri je ruski zastopnik v Bukareštu, Hitrovo, predložil dne 2. julija 1887 oddelku za osobne in upravne zadeve ruskega vnanjega miui-sterstva. Iz tega računa se razvidi, da je to poslaništvo do tedaj bilo izdalo 762,000 frankov za rovanje proti Bolgariji; 287.000 so dobili razni puntarski odbori. Za vstajo v Buščuku je dobil major Usunov 75.000, stotnik Bollman pa 15.000, za podpiranje revolucijonarnih bolgarskih listov in pa za razširjanje puntarskih oklicev po Bolgariji se je izdalo 30.000 itd. Rusom mora pač biti veliko ležeče na tem, da bi se polastili Bolgarije, ko za take namene trosijo tolike svote.
Srbija in Rusija. Ristič je dal povprašati v Peterburgu, če bi se dovolilo, da se kralj Aleksander poroči s kako rusko veliko kneginjo. Poroka bi bila še pred kraljevo polnoletnostjo. V Srbiji baje nemajo dosti upanja, da bi v Peterburgu bili zadovoljni s tako ženitvijo. Tudi rodbina Karadjord-jevičeva dela proti tej ženitvi. Srbi bi seveda jako radi videli, da bi kaka ruska velika kneginja postala srbska kraljica. To bi v njih povzdignilo upanje, da bode Rusija pomagala osnovati veliko Srbijo, kakor si jo žele. V Peterburgu pa najbrž baš zaradi tega ne bodo za tako ženitev. Ziradi Srbije najbrž Rusi ne bodo marali poostriti odno-šajev z Avstrijo. V Peterburgu tudi vedo, da bi od-nošaji mej Rusijo in Srbijo se potem kmalu le shujšali, ako bi Busija odlašala vojsko za povečanje Srbije. Poslednji na ljubo sprožiti orijentalskega vprašanja bi pač ne kazalo.
Rusija. Razmere po deželi neso posebno vabljive. Mej prebivalstvom vlada velika nevolja, posebno v onih krajih, v katerih razsaja kolera. Da je položaj že resen, kaže pač to, da so vojaškim poveljnikom v kazanskem vojaškem okraju zaukazali, da morajo takoj dati pomoč, kadar je zahteva kak gubernator za vzdrževanje reda. Nekateri listi očitajo vladi, da je ta nevolja mej prebivalstvom le posledica tega, ker se zlasti poslednjih deset let ni nič storilo za narodno izobraževanje. Narod v svoji nevednosti se da rad zapeljati od agitatorjev, verjame vsake neumne govorice in se upira zdravstvenim naredbam proti koleri. — Vlada je izdala obširna navodila, kako je zmerno in trezno živeti in skrbeti za snažnost ob koleri. V tej naredbi pa se na prvem mestu naglaša, naj nedelje posvečuje prebivalstvo, kakor je zapovedano, gre v cerkev, po-
poludne pa doma Čita svete knjig« ter opustivsako-vrstne nedeljske veselice. Tako priporočilo ijuske vlade je pač pametuo in je želeti, da bi se'tudi drugod posnemalo.
Anglija in Turčija. V Carigradu se |\>ji, da se premeni angleška vuanja politika, ko pride Gladstone na krmilo. Predlagati bi utegnil, da se proglasi neutralaost Egipta pod jamstvom veieviastij. V tem slučaju bi Turčija zgubija vso oblast ob Nilu.
Anglija. Nova liberalna večina znaša baje le 42 glasov. Sedanja vladna stranka pa Upa, da par-nelliti in delavska stranka ne bodo podpirali Glad-stone^a. Teh vkupe je 18. Ko bi se posrečilo, te poslance dobiti za konservativno stranko, imel bi Gladstone le 6 glasov večine. Seveda ni skoro misliti, da bi parnellitje in delavski poslanci podpirali Salisburftja, k večjemu se bodo v kakem vprašanju odtegnili glasovanju. Konservativni listi sedaj. jako,. obširno slikajo, kako nevarna bi bila irska avtonomija za angleško državo. S tem bi radi nekatere* liberalne poslance odpravili od Gladstone-a. To so> pa najbrž ne bode posrečilo, ker so liberalci že ob volitvah poznali Gladstone-a program in so na njegovi podlagi tudi kandidovaii.
Nemčija. Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichteu" dokazujejo, da ni Bismarck kriv napetih odnošajev mej bivšim in novim kanclerjem. Caprivi je prvi jako malo prijazno govoril o svojem predniku. Bismarck bi pa še ne bil ugovarjal, ko bil ostal stari kurz. Za novo politiko je odgovoren le Caprivi. Cesar bi bil gotovo pravo ukrenil, da mu je kaucelar pravo poročal. -4- Bismarck je ' meuda že spoznal, da nasprotovati cesarju ni več- varno, zato pa hoče sedaj njegovo glasilo vso krivda zvreči na Čaprivija. Če je vseh teh napetostij le Caprivi kriv, res potem ne vemo, zakaj so nedavno Bis-marckova glasila tako podrobno pisala, kako je cesar odpravil Bismarcka. Tedaj vendar še Caprivi ni nič vplival. Iz tega je prav jasno, da je prejšnji kan-celar nevoljen le na cesarja in to le zaradi tega, ker ga je odslovil, sedanja vnanja. politika tukaj nema nič opraviti.
Maroko. Položaj je v tej deželi tak, da bode treba posredovanja evropskih veieviastij. Začetek teh homatij je bil v Fezu pred bajramskim praznikom. Tamošnji paša je našuntal prebivalstvo, da je na-palo angleški podkonzulat. Angleški poslanik je zaradi teh nemirov zahteval zadoščenje in ga tudi dobil. Angleški poslanik je smatral čas za ugodenj da sklenejo z Marokom ugodno trgovsko pogodbo. Mulej Hassan paša pa ni hotel podpisati pogodbe in angleški poslanik je ostavil Fez. V tem je pa v deželi nastal vstanek. Življenje in premoženje kri-stijanov, zlasti inozemcev je v veliki nevarnosti. Konzuli v Tangeru so se posvetovali, kaj je storiti in sklenili z vso odločnostjo zahtevati od vlade, da napravi red. Če vlada reda ne bode napravila, bodo pač evropske velevlasti morale posredovati, seveda če se bodo mogle o tej stvari dogovoriti, ker druga drugi ne zaupajo.
Izvirni dopisi.
Sarajevo, dne 15.' julija. (M tfsrt n e razmere.) Življenje je tukaj živahno; vojaštva je samo pešcev 9 ali .10 bataljonov, p'otem je še mnogo ko-njikov itd. Raznobojne so uniforme različnih uradov, tako, da človek ne ve, kam bi jih uvrstil. Nasproti svojemu stanovanju imam lepo našo katoliško kate* dralno cerkev na lepem trgu, in vsako nedeljo imajo vojaki mašo z godbo. Ta cerkev ima kaj lepo doneče zvonove, a žalibog, tukaj ni običaj, da mnogo zvoni, in kadar čujem mile glasove, mi je nekako tesno pri srcu; spominjam se mile svoje domovine, kjer je tako lepo ob praznikih, tukaj se,pa.umazani Turki plazijo okoli božje naše hiše.
Predvčerajšnjim imeli smo hud ogenj; baš na katedralnem trgu stoječa poštna palača pričela je ob polunoči goreti/Nevarnost bila je velika,jdasi niso bili vatrogasci kos svoji nalogi, vendar omejili so požar; ko bi bil veter, bilo bi hudo za mesto* kjer je še mnogo lesenih koč.
Tu imamo „tramvaj" od železnice do šredine mesta; vodovod je izvrsten, sedaj dobimo asfaltni tlak, drugo leto pa električno luč po ulicah. Jako lepa cesta je tudi na kolodvor; ima na vsaki strani prostor za pešce in za jezdece, široki del pa za vozove, razun tega vozi še tramvaj. Sarajevo se vedno bolj preminja v moderno mesto; lepi mestni park napravili so iz par turških pokopališč; dobili smo umetnega vrtnarja, kateri ima skrbeti za lepe nasade, med katerimi so še vedno nadgrobni spomeniki turških mrtvecev. Park je obširen, vodomet jako lep. Biser naše metropole je pa javno kopališče Ilidže, ki je tako elegantno, kakor v Badenu, pri Dunaju. Vsako nedeljo prihaja mnogo tisoč ljudstva iz Sarajeva; vlak vozi za 15 kr. sem in tja (osem kilometrov) iz sredine mesta pri tovarni za. tabak prav do kopališča, vsako nedeljo vozi do 6 vlakov.
Dalje imamo lepe izlete na Planine, mej katerimi leži naše mesto. Minuli teden imeli so Turki svoj imenitni „kurban-bairam" (spomin na mrtvece); trajal je štiri dni. S kastela grmeli so topovi vsak dan trikrat po sedem strelov. Zaklali so samo v Sarajevu blizu 6000 ovac iu razdelili revnim ; na večer bile so džamije razsvetljene.
Bilo je vse v najlepšem redu — ali kaj je to proti našim praznikom I Kako lepi so običaji pri nas, kako veličastni so Božič, Velika noč, sv. Rešnje Telo itd.
Imamo tukaj tudi umazane čifute, takozvane Španjole.
Pogrešam pa tukaj dobrih vin, kakor je n. pr. pošteno dolenjsko vino. Živež ni dražji kakor v Ljubljani; goveje meso je po 60 kr. Sadja je muogo, nikjer nisem videl toliko lepih češenj ko tukaj.
Od sv. Andraža v Slov. Goricah, 19. julija. Veselo in ponosno zre bela cerkvica sv. Andraža iznad prijaznega hribčka v široko, zeleno Pesniško dolino. Saj pa tudi zasluži ta ponos, ker ima v svoji župniji verne prebivalce, ki se tudi zavedajo, da jih je rodila mati slovenska. Kako prešinja ljubezen do materiuega jezika srca vrlih Svetandraženčanov, pokazalo se je že mnogokrat v obilni meri in tudi dne 17. t. m. Že milo petje nekaterih mariborskih dijakov, sinov Slov. goric, pri službi božji nazuanjilo nam je, da se utegne svečanost, ki jo priredi domače bralno društvo v spomin slovanskih blagovest-uikov sv. Cirila in Metoda, dokaj sijajno izvršiti. In resi V nedeljo popoludne, po dovršeni cerkveni po-božnosti, zbralo se je ogromno ljudstva v gostilni g. Tomaža Toša, katero sta krasili slovenska troboj-nica in cesarska zastava. Občespoštovani, velezaslužni domači gospod župnik Josip Kukovec je kot predsednik otvoril svečanost. Po krepko donečem „Slovenec sem" pozdravil je prisrčno zbrano množico, ude in neude, posebno pa došle tuje goste od Svetega Jurija na Ščtvnici, od Sv. Antona v Slovenskih goricah, od Sv. Lovrenca v Slov. goricah in mariborske dijake, ki so s svojim milim petjem svečanost do konca izvrstno pospeševali ter občno radost očividno pomuoževali. S sodelovanjem častitih g. gostov od Sv. Jurija ob Sčavnici, glasile so se pod vodstvom domačega gosp. nadučitelja I. Strelca krasne slovenske pesni. Dobro premišljen slavnostni govor, v katerem je naš odlični faran Jurij Strah z naudušeno in prepričevalno besedo razjasnil delovanje sv. Cirila in Metoda, in kako nju naj posnemamo, segal je gotovo vsakemu navzočemu globoko v srce. Po dovršenem vsporedu razveseljevali so se nandušeni gostje združeni še do poznega večera. Močno nas je veselilo, videti med nami kot gosta tndi občepriljubljenega g. župnika od sv. Bolfenka in č. g. Josipa Kronvogel a, sodnijskega pristava od Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Veselilo se je z nami pa tudi nekaj gostov - rodoljubov od Sv. Ane, od Sv. Bolfenka in od Sv. Marka na dravskem polju. Med krasno donečim petjem, med naudušenimi govori in prisrčnimi napitnicami, kakor tudi med prijateljskim razgovom pretekli so nam hitro veseli trenutki, v kojih smo «i združeni razgrevali srca za blag naš slovenski narod in našo prelepo domovino. Razšli smo se radostnega srca, koje je polnila iskrena želja, naj bi se kazalo po vseh krajih Slovenskih goric enako narodno gibanje, enako naudu-ševanje za sveto našo stvar; želja, da postanejo nizki pa krasni griči Slov. goric in njih vrli prebivalci močen val proti nasprotnikom. Narodni Šent-andraževčani pa se hočejo držati zmiraj svojega gesla: „Složno naprej!"
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. julija.
(Prvi slovenski katoliški shod.) Zanimanje za prvi slovenski katoliški shod je od duč do dnč večje po vseh kronovinah slovenskih. Lokalni odbori so sedaj večinoma vsi doposlali glavnemu osnovalnemu odboru svoja poročila in nasvete gledi resolucij, o katerih sklepaj prvi slovenski katoliški shod. Osno-valni odbor sedaj v posameznih odsekih konečno vrejuje načrte resolucij ter se nadeja, da prihodnji teden završi to svoje najvažnejše delo. — Gledč govorov na katoliškem shodu omenjamo, da bo prvi dan pri razpravah v odsekih vsakemu udeležniku prosta beseda; drugi dan na slavnostnem shodu govorili bodo samo slavnostni govorniki, kakor je to v navadi sploh pri katoliških shodih. Gleda govornikov je glavni osnovalni odbor mnenja, naj bodo vse slovenske kronovine jednakomerno zasto-
pane, ter je v tem smislu tudi prosil lokalne odbore po raznih kronovinah, naj mu prej kot mogoče naznanijo, katerega govornika da so si izbrali za katoliški shod. Prosimo torej lokalne odbore, naj to nemudoma store. Želeti je tudi, da se oni, ki nameravajo priti na shod, pravočasno oglasijo za vstopnice. Zato prosi osnovalui odbor, da naj z oglasili ua čakajo zadnjih duij, ker se bo taknt prav posebno nakupičilo delo osnovalnemu odboru.
(Pripravljalni zbor za I. slov. kat. shod ua 1 Brezjah.) Iz raznih krajev se nam je že poročalo, | kako vrlo se Slovenci po posebnih krajevnih zboro-I vanjih pripravljajo na prvi slov. kat. shod. Ako bi ; prvi slov. katoliški shod nič druzega ne dosegel, kakor to, da je vzbudil tako zanimauje za katoliško ' gibanje med Slovenci, kakoršno se kaže na raznih j pripravljalnih zborih za I. slov. kat. shod, gotovo ! so že to lepi vspehi. — Zopet danes nam je poročati, da se tak pripravljalen zbor skliče na praznik 1 sv. Ane dne 26. t. m. na Brezje. — Reči moramo, da gorenjski pripravljalni cdbor ni mogel najti za zborovanje pripravnejšega kraja, kakor so Brezje, božja pot Slovencem izredno priljubljena; tudi dan 26. julija je zato primeren, ker je ta dan sopraznik sv. Ane, katerega Gorenjci še obče praznujejo. Nadejati se je, da bo isti dan zbran na Brezjah cvet ' krščanskih mož iz vseh gorenjskih krajev. — Do-I tično vabilo lokalnega pripravljalnega odbora raz-' glaša naslednji vspored: 1. Sv. maša v kapeli Ma-' tere Božje. 2. Volitev predsednika, podpredsednika ' in zapisnikarja. 3. Pozdrav predsednikov. 4. Govor
0	katoliški zavesti. 5. Govor o namenu I. slov. katoliškega shoda v Ljubljani. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi začasni lokalni odbor: Ivan Bulovc,
I trgovec in posestnik v Radovljici, Andrej Jurgele, I župan v Mošnjah, Franc Kumer, župnik v Mošnjah, ' Janez Novak, župnik v Radovljici, Janez Vurnik, ' podobar iu posestnik v Radovljici, Jakob Žumer, župan v Gorjah.
(Umrl) je dne 18. t. m. preč. gospod Martin Ivane, častni kanonik in dekan v Šmarjah pri Jelšah na Štajerskem. Rodil se je v Reicheuburgu dne 5. marca 1S20 in bil v duhovnika posvečen
1	avgusta 1846, služboval je v St. Jurji, Ponikvi, Koprivnici, kot župnik v Jur-kloštru in od 1865. 1. v Šmarjah. Pogreb je bil včeraj jako slovesen. Sprevod je vodil mil. g. opat Ogradi iz Celja, na-grobnico govoril v prenapolnjeni cerkvi mil. prelat Košar iz Maribora, mrtvaško sv. mašo je pel ta-mošnji rojak preč. g. S to klas, dekan v Braslov-čah. Duhovnikov je bilo pri pogrebu do 50 iu velika množica ljudstva.
(Zrelostni izpiti na tukajšnji višji gimnaziji) so trajali od 11. do 19. t. m. zvečer. Oglasilo se je 54 abiturijentov. Z odliko je naredilo izpite 7 abiturijentov, 39 je zrelih, 7 jih ponavlja izpit iz jednega predmeta čez dva meseca, 1 čez jedno leto.
(V Trstu) je v torek stolni dekan msgr. Sterk blagoslovil presbiterij nove župne cerkve, ki je šesta v Trstu. Navzoči so bili dvorni svetnik Krekič, kontre-admiral Buchta, magistralni vodja Gandusio in mnogo druzih dostojanstvenikov.
(Na deželni nižji gimnaziji v Ptujn) je bilo v minolem šolskem letu poleg ravnatelja 9 profesorjev. Od 103 učencev je bilo 53 Nemcev in 50 Slovencev. Z odliko je naredilo up. te 11 učencev, s prvim redom 66, z drugim 15, s tretjim 3 in 6 učencev bode ponavljalo izpite.
(Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 10. do 16. t. m.: Novorojenih 21, umrlih 22, in sicer so umrle 4 osebe za jetiko, 2 za grižo, 16 za raznimi boleznimi. Zbolelo je 7 oseb.
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) Vsled podružničnih poročil iz Postojine objavlja se za VII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Postojini dnč 28. julija naslednji celotni vspored : 1. Dne 27. julija na predvečer skupščine mirozov po postojinskem trgu. V Ljubljani pa zabavni večer pri „Zvezdi" ob 8. uri. — II. Dne 28. julija ob 7. uri zjutraj skupui odhod iz Ljubljane (južni kolodvor) s posebnim vlakom s skoro polovico znižano ceno. — III. Dohod v Postojino ob 9. uri. — Na kolodvoru slavnostni vsprejem skupščinarjev in gostov po slavnem občinskem za-8topu, narodnih društvih z zastavami in trški godbi. Pozdrav postojinskega gospoda nadžupana, gospoda č.talniškega predsedn.ka, jedne gospice. — IV. Skupni prihod v trg do restavracije Vičičeve za eventuelni zajutrek. — V. Ob 10. uri sv. maša v dekanijsko-župni cerkvi. — VI. Ob 10. uri 24 min. ' drugi vsprejem gostov na kolodvoru, došlih iz Trsta
—	oziroma Gorice, Pulja, Reke — ter istih pozdrav po gosp. županu. — VIT. Ob 11. uri v šolski sobani družbino zborovanje po že prej naznačenem redu. — VIII. Ob 1. uri skupni obod v salonu Vičičeve restavracije. Kuvert gld. 150 brez pijače. Ude-ležniki naj se blagovole zglasiti ali pri družbinem vodstvu v Ljubljani ali pa pri podružnici postojinski.
—	IX. Ob 3. uri obisk pod;emel|ske jame. Svira godba, poje moški zbor. S avno uprav.teljslvo je za ta dau velikodušno dovolilo brezplačno vstop v po8tojinsko jamo za vse goste in domačine. (Kdor bi pa mesto tega želel obiskati Predjamo [Lueggj, Prestrauek ali Škocijan pri Planini, naznani naj blagovoljno podružnici, da oskrbi vozove.) — X. Ob 7*9. uri zvečer skupni odhod ua kolodvor, povratek v Ljubljano.
(Predstava.) Gospod Robert Igorovič-Sie-meus iz Moskve nas prosi naznaniti, da bode prihodnjo soboto in nedeljo zvečer ob 8. uri v gostilni g. Ferlinca „Pri zvezdi" priredil dve ča robni predstavi z dresiranimi kanarčki, morskimi prašički, egiptskimi golobi in druge čarobije. Tretjina čistega dohodka je namenjena za revne dijake ljubljanskih šol. Gosp. Robert Siemens je leta 1883 v Moskvi imel čast predstavljati pred celim ruskim dvorom ter je od c&ra Aleksandra III. dobil zlato uro z verižico, ki sestoji iz zlatih novcev vseh evropskih držav. Vstopniua 50 kr. Ob lepem vremenu je predstava ua 'vrtu, sicer v steklenem salonu.
(Na mariborski pripravnici) je bilo v minolem letu 120 gojencev, in sicer 74 Slovencev, 44 Nemcev in 2 Ceha. Na vadnici je bilo 144 učencev.
(Na celjski višji gimnaziji) je bilo 345 učeu-cev, 124 Nemcev in 2 Hrvata. Z odliko je naredilo izpite 50 učencev, s prvim redom 256, z drugim 10, 25 učencev bode ponavljalo izpite.
(Postojiuska podružnica sv. Cirila in Metoda) razpošilja nastopni poziv: „Dn^ 28. julija t. 1. vršila se bode v našem trgu VII. velika skupščina preko-ristne naše družbe sv. Cirila in Metoda. Vsakemu pravemu rodoljubu in prijatelju našega u&rodnega šolstva mora biti skrb, da se zastopniki podružnie iz vseh slovenskih pokrajin, kateri se bodo imenovani dan v svetovnoznani Postojini zbrali, kar moč sijajno in dostojno vsprejmö. V ta čas imela bode Notranjska, koja se tolikrat s ponosom „zavedna" imenuje, priliko pokazati, da se v resnici zaveda narodnih in verskih svojih dolžnostij, koje dično naše šolsko društvo sv. Cirila in Metoda ob jezikovnih mejah, boreč se z velikimi težavami, tako neustrašeno in plodonosno goji. Da se sorej dragi nam gostje častno in vzvišenemu namenu njihovega pohoda vredno vsprejrao, vabimo k tej slovesnosti v prvi vrsti vse mile nam sestre podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, dalje prečastito duhovščino in vrlo uaše učiteljstvo, narodne županije in podžupa-nije, slavne čitalnice in bralna društva, koje naj bi se s svojimi zastavami vsprejema udeležile, in slednjič vse narodno razumništvo.
(Gg. pevcem.) Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda izrazilo je željo, da bi se na dan glavnega zborovanja o priliki obiska podzemeljske jame v iste j razlegala i slovenska pesem. Vsled tega obrača se načelništvo sv. Cirila in Metoda podružnice v Postojni do gospodov pevcev z uljudno prošnjo, da bi se isti slovesnosti vdeležiti in pri omenjenem petju sodelovati blagovolili. Glavna skušnja vršila se bode v dan zborovanja, t. j. 28. t. m. ob l/,i2. uri v dvorani čitalnice postojinske. V jami pele se bodo sledeče pesmi: 1. „Naprej zastava slave"; 2. „Buči, buči morje Adrijansko"; 3. „Cesarska". Prosi se, da posamezni gg. pevci doma svoj glas nekoliko pregledajo. Glaske dobili bodo gg. pevci pri glavni skušnji. Zelo bi bilo ustreženo, ako bi se slavnostnega dne vdeležili celi zbori, ali dobri kvarteti, koji bi združeni, ali pa se menjajoči, z milimi glasovi zabavo povzdignili. Število pevcev naj se blagohotno vsaj do 26. t. m. naznani gospodu c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku Ivanu Tliumi v Postojni.
(Okrajna konferencija nčiteljstva slovenskih ljudskih Sol v šolskem okraju Radovljica) bode d n č 3. avgusta 1892, točno ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopju v Begunjah. — Vspored: 1. Določitev predsednikovega namestuištva iu treh zapisnikarjev. 2. Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Fr. Le v ca o nadzorovanih šolah. 3. Podrobui učni črtež rea!ijam za razne vrste ljudskih šol v U-iu okraju. Poročevalci: a) Za štinrazredue ljudske šule učitelja Henrik Podkrajšek in Janko Pia-
necki; b) za trirazrednice nadučitelj Karol Bernard in učitelj Josip Korošec; c) za dvoraz-rednice s celodnevnim poukom nadučitelj Marko K o v š c a in učiteljica Antonija O k o r n ; d) za dvo-razrednice s poldnevnim poukom nadnčitelja Josip M e d i č in Franc Rus; e) za jednorazrednice učitelja Karol Simon in Franc Roj i na. 4. Pomen in metodika pokončne pisave. Poročevalca : nadučitelj Josip Žirovnik in učiteljica Teraiija S t r 1 é.
5.	Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1892/93.
6.	Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. 7. Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnco. 8. Volitev štirih članov knjižničnega odbora za leto 1892/93. 9. Volitev stalnega odbora za leto 1892/93. 10. Samostalni predlogi, katere je najpozneje do 30. julija t. 1. pismeno zglasiti pri stalnem odboru. FJ (Pevsko društvo „Struna" na Vačah) priredi v nedeljo, dné 24. julija veselico. Začetek ob 8. uri popoludne. Vspored: 1. A. Nedved: „Popotna pesem." 2. Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesem." 3. Kamilo Mašek: „Prihod v gostilno." 4. E. Vašak: „Moj dom." (Poleg češkega.) 5. Gjura Eisenhut: „V naravi." (Šaljiva polka.) 6. D. Fajgelj: „Molitev za slovenski rod." 7. Dr. B. Ipavec: „Mi vstajamo." 8. A. Nedved: „Pomlad in ljubezen." 9. G. Rihar: „Zvonovi." (Čveterospev.) 10. M. Vilhar: „Slav-janska." Med vsporedom vršila se bode tombola za dobitke v korist poplačanja društvenega harmonija.
(Porotne obravnave v Novem Mestu) se prično dne 1. avgusta.
(Herbert Bismarck graščak na Štajerskem.) Iz Radgone se poroča, da sta bila te dni tam grof in groñnja Hoyos ter si ogledala tamošuji grad. Govori se, da hočejo kupiti grad za grofa Herberta Bismarcka in njegovo mlado soprogo.
Telegrami.
Dunaj, 21. julija. V delegacijo je izvoljen za Kranjsko Kusar, namestnik Klun, za Istro Spine,ic, namestnik Laginja. Na to je Chlumecky zaključil zasedanje.
Dunaj, 21. julija. Državni zbor je sprejel valutne predloge v tretjem branju. Vlada je predložila postavni načrt o premembi volilnega reda za državni zbor, in sicer za kmečke občine v kraljevograškem in trut-novskem okraju. Predloge se tiče znane občine v Teplicah. Vlada je predložila načrt o pomnožitvi voz na državnih železnicah.
Lvov, 20. julija. Cesar se pripelje dne 30. avgusta popoludne.
Pariz, 21. julija. Policija je prijela dva francoska anarhista, ki sta prinesla iz inozemstva razstrelilne stroje in kemikalije.
Peterburg, 20. julija. Dne 17. t. m. je v Astrahanu umrlo za kolero 182 oseb, v Saratovu 78, v Samari 56.
Črno, belo in pisano svileno blago
od 45 kr. do gld. 15'65 meter — gladko in vzorno (do 240 raznih vrst in 2000 bárev itd.) razpošilja po naročilu poštnine in eolnine prosto svilarnioa G. HENNEBERG (e. in kr. dvorni založnik), Ziirich — Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto._ 146 5 (J)
Umrli so:
19. julija. Ignacij Sever, posestnikov sin, 18 let, Hrenove ulice 15, Brightova bolezen na obistih. — Edvard Bizjak, krojacev sin, 16 mesecev, Gospodskc ulice 3, rhachitis broncli. catarrh.
Tujci.
19. julija.
Pri Maliču: Gärtner in Schulz, inženirja; Seydelinayr, Ilič, Borkovle, Stich, Kukelj, trgovci, z Dunaja. — Huber, dež. sodišča svetnik, z rodbino; Kconomo; grofinja Marenzi s hčerjo, iz Trsta. — Biergotsch, stotnikova soproga, z rodbino, i/, Gorice. — Bartolmii, trgovski pomočnik, in Jonke, potovalec, iz Kočevja. — Danecker, stotnik; Stanek. inžener, iz Pulja. — Wiesenberger, trgovec, s soprogo, s češkega. — Köwezdy, trgovec; Gliick, potovalec, iz Budimpešte. — ileilmeier iz Monakovega. — Klinar iz Spitala. — pl. Schuster z rodbino iz Londona. - pl. Wachton, stotnik, z rodbino, iz Celja.
Pri Slonu: Bernhard in Osers z Dunaja. — pl. Miinzl, polkovnik; l''unk, major; Albrecht, stotnik, in llratina z rodbino iz Trsta. — Mendelein, podpolkovnik v pok.; Kos, prof., s soprogo; pl. Tomasini, stotnik, iz Gorice. — Wodinansky, major, s soprogo, iz Ljubljane, — Mally, tovarnar, z rodbino, iz Tržiča. — Jagoditsch, trgovec, iz St. Piilten-a. — Dolenc, trgovec, iz M ribora. — Weiss, trgovec, z Reke. — Preissl, zasebnik, in Milana. — Dal Pante iz Florence. — Leder, višji nadzornik, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru; Appel z Ogerskega. — Schierholz, trgovec, iz Kolonijo. — Fessenmayer, potovalec, iz Stuttgarta.
Vremensko sporočilo.
Služba organista
pri mestni farni cerkvi v Celju je razpisana. Dohodki so nekaj nad 400 gld. in prosto lepo stanovanje. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, kateri so dobro izvežbani v rseh strokah cerkvene glasbe, posebno v orglanju, v koralu, in znajo vspešno poučevati v petju, vložijo naj prošnje do 28. julija 1.1. pri cerkvenem predstojništvu opatijske-mestne župnije v Celju.	330 2—2
Dobri 333 3~2
kamnoseki in kamnolomci
se iščejo.__
Pojasnila daje inžener Krause na Grosupljem,
pri gradnji dolenjskih železnic.
Srednja temperatura 18 9°, za 0 5° pod normalom
Poslano.
Povodom nekega članka v političnem dnevniku „Tages-post", izhajajočem v Gradcu, v katerem se z nečuveno smelostjo brez vsake podlage grdijo dijaki novomeške gimnazije, in le-te pred dvema letoma odšli obče spoštovani ravnatelj, gosp. A. Senekovič, izreka občinski odbor v Novem Mestu svojo globoko indignacijo nad tem zlobnim člankom, ki je hotel imeti morda le namen, celi zavod obrekovati ali ga spraviti s časom v Kočevje, kajti tri različne preiskave, in sicer pied c. kr. okrajnim glavarstvom, pred e. kr. disciplinarnim oblastvora na gimnaziji in pred občinskim predstoj-ništvom, — dognale so, da dijaki s podiranjem slavoloka, postavljenega povodom prihoda Nj. prevzvišenosti, knezoškofa ljubljanskega, niso v nobeni zvezi.
Novo Mesto, dnč 19. julija 1882.
Mestni zastop v Novem Mestu.
Dostavek vredništva v pojasnilo: V noči od 28. na 29. dan junija t. 1. so neznani zlikovci v Novem Mestu podrli slavolok, ki je bil postavljen povodom prihoda prevzvišenega gosp. knezoškofa. Graška „Tagespost" je dne 15. t. m. objavila članek, v katerem toži o zatiranju nemštva na Kranjskem, ter v dokaz navaja ta dogodek, češ, da so to malopridno delo storili tamošnji gimnazijci iz jeze, ker so baje prevzvišeni gosp. knezoškof prejšnji dan v šoli izpraševali otroke krščanski nauk v nemškem jeziku. Kar se tega tiče, moremo konstatirati, da prevzvišeni g. knezoškof v obče nikjer sami ne izprašujejo otrok, marveč le gg; katehetje, torej je „Tagespost" trdila neresnico.
Če sploh kedaj prevzvišeni gosp. knezoškof za gg. kate-heti stavijo kako postransko vprašanje, zgodi se to vedno v onem jeziku, v katerem gg. katehetje izprašujejo otroke. Trojna preiskava je tudi dognala, da niso dijaki storili onega pobalinstva.
Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino,
priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld.
Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani.
Podpisani Vam potrjujemo s tem, da žc 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespoštovanjem
J. <£- V. Florio. Palermo (Italija) meseca dec. 1891.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 5
lÉft^lfclfcifc^lááifcliilfc^^lfclfaliftlil ' ÉJ
DC Primerno darilce!
K.čllein *
PdVlSTIp
slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. w II. zvezek
izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr., po pošti 23 kr.
Primerno darilce.
^IlWIWIilw
Št. 15.042.
337 3-1
Od občinskega sveta ljubljanskega mesta
H0laaovl}tai Stipeadi)
letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradcu se za
dobo 2 let — od prihodnjega šolskega leta počenši — v podeljenje razpisuje.
Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni. Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolsko spričevalo, vlože naj se pri mestnem magistratu
«I«» ~M.Srnm	"MLiN»i"» 4. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
19. dne julija 1892.
Dunajska l> o
r z a.
Dni 21. julija.
Papirna renta 5$, davka ....	95 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95 ,
Zlata renta 4 davka prosta.....113 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100 „
Akoije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995
Kreditne akcije, 160 gld........311
London, 10 funtov stri........119
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................5
Nemških mark 100.........58
50 20 40 55
90 60 50'/, 67 60
kr.
Dné 26. julija.
Ogerska zlata renta 4%
Ogerska papirna renta 5 %......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	142
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „4'/«%	100
Kreditne srečke, 100 gld.......189
St. Génois srečke, 40 gld.......63
119 gld. 10 kr.
50
75 50 25 30 75
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	60	,
Salmove srečke, 40 gld........61	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—	.	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2810	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98	„	20	„
Papirni rubelj . . ...............1	„	18'/»„
Laških lir 100 ....................45	„	85 „
»imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I„ VVolIzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
M" Razna naročila lzvrfič se najtočneje.
JJERCUR'
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoijske zadolžnloe. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
0» lik promese
cele gld. 14\„ petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje že dne 1. avgusta!
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.