DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
tu.
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 185
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 9, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Lojalisti so se začeli zopet umikati
Hendaye, Francija, 8. avgusta. 40,000 mož od vladne armade se nahaja v divjem begu preko Ebro reke, kjer so lojalisti zadnji teden napredovali. Čete generala Franca so zopet v popolni posesti vsega ozemlja, katerega so se zadnje dni polastili lojalisti. Vse njih žrtve so bile zaman. General Franco je začel z ogromno o-fenzivo, proti kateri se lojalisti niso mogli upirati. Napadi so se začeli na levem krilu, kjer se je številna lojalistična armada morala takoj umakniti radi divjega topniškega ognja in napadov z bombami iz zrakoplovov. Armada lojali-stičnega generala Roja je bila zajeta in 4000 mož se nahaja v nevarni pasti, iz katere bo težko pobegniti. Nacionalisti so napredovali v enem dnevu za 10 milj. V vrstah generala Franca so se zlasti divje borili Mavri, tujezemska legija in aragonske divizije. Napad na lojaliste je bil skrbno pripravljen. Stotine topov je začelo obstreljevati pozicije sovražnikov, nakar je začelo kakih 200 zrakoplovov metati bombe na sovražnika. Ko so bile pozicije lojalistov omajene, so nastopili Mavri in tujezemska legija, ki so napadali s tako besnostjo, da se je morala armada rdečih umakniti, potem ko je pustila stotine vojakov mrtvih na bojnem polju. Zrakoplovi nacionalistov so včeraj tudi napadli neki angleški parnik, ki je dospel v pristanišče Palamos in pripeljal streljivo za lojalistično armado.
-o-
Sovjetske vojaške čete so ponovno vdrle na korejsko ozemlje. Japonska želi mir ob meji
Kogi, Koreja, 8. avgusta. — Ruski sovjetski vojaški zrakoplovi so ponovno vdrli nad razna korejska obmejna mesta, kjer so bombardirali civilno prebivalstvo. Japonsko vojno ministsrstvo naznanja, da bo v najkrajšem času "povrnilo" Rusom.
Zanesljive priče poročajo, da so ruski vojaški zrakoplovi bombardirali Tumen železnico in naselbine, ki se nahajajo ob železnici. Koliko je bilo ubitih in kakšno škodo so Rusi povzročili, dosedaj ni mogoče dognati.
Koreja je japonska provinca že dolgo vrsto let. Rusi nimajo tam ničesar iskati, pač
pa očividno izzivajo Japonce, kot pravi poročilo iz Tokia. Obenem so Rusi včeraj močno obstreljevali mesto Cangku-feng, ki leži ob sibirski meji.
Japonci niso napram ruskim zrakoplovom ničesar druzega storili, kot da so streljali iz topov proti njim. Noben japonski zrakoplov se ni dvignil v zrak v obrambo. Dva ruska zrakoplova sta bila uničena.
Japonski poslanik v Moskvi je dobil nova naročila iz Tokia, da govori z ruskim zunanjim ministrom glede miru ob meji. Japonci si na vse načine prizadevajo, da ustvarijo obmejne boje ob sibirski meji.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po številnih naselbinah
Preiskovalci v mestu
Senatni odsek za preiskavo kampanjskih izdatkov je poslal v Cleveland posebnega zastopnika, ki ima nalogo preiskati, zakaj so republikanski kandidati za senatorje uporabili nenavadno visoko svoto za kampanjske stroške. Obenem so kandidati tudi izjavili, da so sami prispevali v kampanjsko blagajno, dočim senatni odsek misli, da so jim tudi druge osebe pomagale pri tem. Republikanski kandidat Taft je potrošil $25,000, ali toliko^ kot bo dobil plače v prihodnjih dveh letih in pol. Nič strahu Državni tajnik Wm. Kennedy, demokrat, in ima vrhovno nadzorstvo nad volitvami, se je včeraj izjavil, da naj državni uslužbenci brez strahu volijo po svojem prepričanju. Glasovanje je tajno in kdor bi skušal koga ustrahovati, mu preti težka kazen. Kennedy je dejal, da državo ne briga, koga kdo voli, ker je to privatna zadeva vsakega držav Ijana. Vsakdo naj voli po svojem prepričanju.
Položaj se boljša Tekom prvega tedna so raz ne clevelandske privatne industrije zaposlile 1500 svojih bivših uslužbencev. Iz New Yorka se poroča, da so cene delnicam zopet narastle in iz drugih krajev dežele priha jajo poročila, da se položaj vedno izboljšuje.
Pawali je kandidat Mr. Edwin Pawali nam naznanja, da je še vedno kandidat za precinktnega načelnika v precinktu E, varda 23. Se priporoča volivcem.
Pri volitvah v šolski odbor v Chisholmu, Minn., je bil rojak Peter Krhin izvoljen z okroglo 1900 glasovi — Magazin Time je zadnje čase prinesel članek o slovenskem "village clerku" v Gilbertu, Minn., Frank Intihar-ju, o katerem piše, da je "politični diktator," ki gospodari nad javnimi službami in svojevoljno odstavlja učiteljske moči. Prizadeti učitelji so se pritožili proti Intiharju na državno oblast.
Zadnje dni se je vršila na Ca-lumetu, Mich., konferenca med štirimi glavnimi odborniki Hrvatske Bratske Zajednice in Slo-vensko-Hrvatske Zveze glede združenja teh dveh podpornih organizacij. Vse kaže, da se bo s to konferenco združitev zelo Dribližala.
V	New Yorku je umrla Mary Danič stara 80 let. Doma je bila iz Gorenjskega. Bila je že 40 let ameriška državljanka. Poznali so jo skoro vsi newyorski Slovenci. Bila je vedno vesela in zabavna.
Trije rojaki v Rock Springsu, Wyo., so prijavili svoje kandidature za okrajne in mestne uradnike. Mr. Jos. Galičič ml. ponovno kandidira za urad okrajnega prosekutorja. On uspešno vodi ta urad že osem let. Mr. Matt Vehar kandidira za okrajnega komisarja in Mr. Matt Leskovec pa za mestnega odbornika. Galičič in Leskovec nimata pri primarnih volitvah, ki se vršijo 16. avgusta, nobenega nasprotnika.
V	Ely, Minn., je bil v koliziji dveh avtomobilov na mestu ubit mladenič Matt Marolt, star 25 let, dočim je bil Anton Sikonja težko ranjen. Voznik truka Martin Skala, je ostal nepoškodovan. Nesrečni Marolt zapušča starše in tri sestre.
žena se danes še dobro počuti, in če pride v veselo družbo tudi še zapleše.
Butte, Mont. — Anton Ogo-lin, star 27 let in rojen v Ameriki, se je ubil v avtomobilski nesreči. Zapušča starše, brate in sestre. — Istotam je te dni na-gloma umrl George Sneler, star 62 let in rojen v Prelesju pri Starem trgu ob Kolpi, po domače Grgičev. Zapušča ženo, sina in tri hčere.
Izjava
Na današnjo notico v vašem listu glede podpore Ku Kluksarske organizacije za mojo izvolitev, na tem mestu častno izjavljam, da so bila omenjena pisma gola izmišljatina in razposlana z namenom, da se me očrni zlasti pred katoličani.
Izjavljam, da nimam z organizacijo Ku Kluksar-jev nikake zveze, niti ka^ kih dogovorov glede podpore v moji kampanji za izvolitev governerjem.
Izjavljam, da nisem nikdar iskal kake podpore za mojo izvolitev od organizacije Ku Kluksarjev in če kdo trdi in piše drugače, ne govori resnice, ampak piše in govpri le z namenom, da zlobno škoduje moji kandidaturi. Cincinnati, O., 8. av. 1938.
Charles Sawyer.
* * *
Radevolje prinašamo to izjavo in smo prepričani, da izjava Mr. Sawyerja bazira na goli resnici, ker ga poznamo kot poštenega človeka in se zanesemo na njegovo besedo.
Jeklarska kompanija v Youngslownu je ponovno obtožena pred vladnim odborom
Washington, 8. avgusta. — The Youngstown Tube and Sheet Co., glede katere se sedaj vrši zaslišanje pred vladnim delavskim odborom radi lanskega štrajka, bo morala odgovarjati še na nadaljna vprašanja, katera bodo stavili zastopniki delavstva.
Unija jeklarskih delavcev ima sledečo pritožbo proti jeklarski družbi: omenjena kompanija še vedno vzdržuje kom-panijsko unijo, dasi delavci tozadevno niso glasovali. Na črno listo je postavila imena kakih 225 delavcev.
Kompanija nadalje dela razliko med delavci, ki niso člani C.I.O. in med člani, ki ne pri-j padajo k omenjeni organizaci-i ji. Oni, ki so člani C.I.O. do-J bivajo slabša dela in slabše
plače.
Nadalje trdi unija jeklarskih delavcev, da se članom C. I. O. organizacije grozi, da se jim preti z nasiljem in da se pošilja vohune za njimi. Kompanija je tudi izjavila, da se ne bo kolektivno pogajala.
Končno pravijo zastopniki unije jeklarskih delavcev, da se je jeklarska družba zaroti-la z raznimi uradniki in vigi-lanti, da se uniči poslovanje C.I.O. unije in se slednje odslovi od dela.
Ker so pa vsi zgorej omenjeni očitki proti Wagner j evi postavi, se bo kompanija morala seveda zagovarjati v Wa-shingtonu. Kompanija je pravkar začela precej normalno poslovati in se je stotine delavcev vrnilo na delo.
Jako važno!
I Ko stopite danes v volivno kočo zahtevajte demokratsko | volivno glasovnico. Na repu-I blikanski glasovnici ne dobite i nobenega slovenskega imena,
! ker tam ne kandidira noben **
j Slovenec, dočim imamo na de-' mokratski glasovnici imena ku-j kih 40 naših ljudi. Ženske, ki ' ste doma, pojdite volit med dnevom, da imajo zvečer moški prostor in čas, 'da volijo. Volivne koče so odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Sleherni, ki se nahaja privolivni koči ob 6:30 zvečer, mora dobiti priliko, da voli.
-o-
Radio program Opozarjamo na jugoslovanski radio program, ki bo oddajan v noči med 14. in 15. avgustom iz stare domovine. Po
Prerokuje se rekordno število demokratskih glasov pri današnjih primarnih volitvah v Ohio
New Salem, Pa. — Pavel žabec, star 58 let doma iz Zagorja pri št. Petru je te dni umrl za rano, katero je dobil pri padcu po stopnicah v stanovanju svoje hčere. Razbil si je glavo. Nesrečni šabec je imel že dalj časa poškodovano roko, katero si je pobil pri delu v rovih. V Ameriki je bil 30 let in zapušča tu ženo, sina, dve hčeri in brata, v stari domovini pa tri sestre.
V Sheboyganu, Wis., je te dni praznovala Ana Kitzmiller, po domače Lustikova teta, 80-letni-co svojega rojstva. Rodila se je v Trebelnjem na Dolenjskem, in se nahaja v Ameriki od leta 1910. Poročena je bila trikrat.
Burton in dr. Adlešič
Predstojnik mestne občine ljubljanske, dr. Jurij Adlešič, nam sporoča ,da je nedavno tega prejel od župana mesta Clevelan-da, Mr. Burtona, fotografijo, na kateri sta fotografirana ljubljanski župan dr. Adlešič in cle-velandski župan Mr. Harold Burton. V sredi med njima je kip "Miss Slovenije," katerega je dr. Adlešič prinesel s seboj iz Ljubljane kot dar Slovenije mestu Clevelandu. Dr. Adlešič je oddal fotografijo v Mestni muzej. Obenem pošilja župan dr. Adlešič kot tudi njegova gospa soproga tople pozdrave vsem prijateljem in rojakom v Clevelandu.
Pravilen kredit
Social Security urad v Clevelandu nam naznanja, da je pravkar zgotovil in klasificiral vsa poročila, ki so jih poslali delodajalci glede plač, ki so jih plačali svojim uslužbencem tekom leta 1937. Ako bi kdo izmed delavcev mislil, da je njegov delodajalec napač no poročal o njegovi plači, naj se zglasi v Social Security u-radu na 521 Union Commercial Bldg., kjer bo dobil natančne podatke.
Vreme!
Hvala Bogu, volivna kampanja je minula in danes imajo dr žavljani besedo, dočim morajo kandidati molčati, že dolgo nismo imeli tako razburkane kampanje za primarne volitve kot le tos. žal, da se bo vsa stvar v dveh mesecih zopet ponovila. In tedaj se bomo pa drugače pogledali.
Napad na policista Dve ženski na zapadni strani strani sta bili aretirani, ker sta napadli policista Pugeta, ki ženski ni' pustil v relifni urad, pred katerim sta razgrajali. Ena je Nemka, druga Italijanka, ženski sta policista pretepli in mu razbili očala.
Volivna poročila
Jutri zjutraj prinesemo kot običajno točna volivna poročila torkovih volitev v kolikor bodo na razpolago do srede zjutraj. Ker je glasovnica letos nenavadno obširna in ker je kandidatov stotine in stotine, bo seveda štetje težavno in se bo znalo točno šele v nekaj dnevih o direktnem izidu primarnih volitev.
Oster boj, ki se je vršil zadnje tedne med demokratskima kandidatoma za governerja v državi Ohio in borba za kontrolo demokratske stranke v Ohio, bo privabila več volivcev danes v volivne koče kot jih še kdaj pomni zgodovina primarnih volitev.
Pričakuje se, da bo samo v Clevelandu oddanih do 200,000 demokratskih glasov. Angleško časopisje pripisuje zmago Sawyer ju, kar se tiče Clevelanda.
Motormani
V javnost prihaja mnogo pritožb, da motormani na cestnih železnicah vozijo po progi naprej dasi je proti njim rdeča prometna luč. S tem spravljajo življenje stotine ljudi v veliko nevarnost. Naš poročevalec je bil že sam v stoterih slučajih priča, ko so gotovi motormani na 62. cesti in St. Clair Ave. vozili "skozi" rdečo luč, ne brigajoč se za pešce, ki tam v obilnem številu korakajo preko ulice in skoro nimajo časa, da pridejo na drugo stran ceste, ker je čas omejen na 20 sekund. Naši councilmani bi lahko tozadevno kaj podrezali v mestni zbornici.
Oropana gostilna Ko se je gostilničar Albert Kluz, 9726 Kinsman Ave. včeraj zgodaj zjutraj vrnil na dom od neke poročne slavnosti, je pronašel, da so za časa njegove odsotnosti tatovi odnesli za $97 srebrnih dolarjev, $35 v bankovcih, obenem so si pa privoščili tudi pijačo, kajti manjkalo je 36 kvortov žganja.
Nas ne marajo
Plain Dealer priporoča včeraj kandidate za poslansko zbornico državne postavodaje. Dasi kandidira šest zmožnih, talentiranih in poštenih mladih slovenskih mož v legislaturo, pa ne priporoča Plain Dealer niti enega. Storimo svojo dolžnost in volimo za naše ljudi. Nas je dovolj, da jim pomagamo do zmage.
Obstreljena tatova Dva fantička stara po 16 in 17 let sta bila včeraj obstreljena na dveh gasolinskih postajah, katere sta nameravala iz-ropati. Mlada roparja sta pobegnila, predno so ju mogli prijeti,
Bolj previdni so pa glede ostalih volivnih okrajev v državi Ohio. Zlasti po manjših mestih, po farmah in med naturalizira-nimi državljani prevladuje največje zanimanje za izvolitev Da-veya governerjem.
Gov. Davey ima dobro organizirano državno politično maši-
no, h kateri pripada kakih dvajset tisoč državnih uslužbencev. Ti in njih sorodniki lahko oddajo za Daveya kakih 150,000 glasov.
Nadalje je zlasti zanimiv boj zsi kontrolo demokratske stranke. Na eni strani sta W. B. Gongwer in Mrs. Pyke, na drugi stran pa governer Davey, šerif O'Donnell in okrajni inženir Mc-Williams. Obe stranki imati kompletno listo kandidatov za preči nktne načelnike, ki so pravi gospodarji stranke.
Zanimivo je dejstvo, da angleško časopisje danes drži z načelnikom stare demokratske stranke, Gcngwerjem, katerega je dolga leta strupeno napadalo. Danes so se pobratili. Well, danes bo tudi narod sodil, in kjer bo večina, tej se bomo morali podati.
Tovarna bo odprla v senci bajonetov
Des Moines, Ia., 8. avgusta. Governer države Iowe je včeraj naročil vodstvu tovarne, kjer se izdelujejo Maytag pralni stroji, da začne poslovati. Tovarna se nahaja v mestu Newton. Štrajk v Maytag tovarni se vrši že tri mesece. Unija delavcev je včeraj odklonila zahtevo kompani-je, da se vrnejo na delo, toda da se jim znižajo plače za deset odstotkov. Governer je proglasil obsedno stanje v mestu Newton in je poslal tja 800 vojakov narodne garde, da skrbijo za varnost onih delavcev, ki bi se radi vrnili na delo. Nekako polovica ielavcev pri Maytag tovarni je organizirana v CIO uniji, dočim druga polovica ne želi pristopiti k uniji.
--o-
Smrtna Kosa
Včeraj zjutraj je preminila Antonija Blažič, roj. Verbič, doma iz vasi Kastav na Primorskem. Tukaj zapušča žalujoče hčere Katarino, poroč. Andren, Antonijo Stefančič, v starem kraju enega brata. Pogreb se bo vršil v. sredo zjutraj ob devetih iz hiše žalosti, 3266 W. 61st St. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj ranjka počiva v miru, preostalim pa naše sožalje.
* Na laški križarki Quarto je nastala razstrelba, ki je ubila 14 mornarjev in jih 20 ranila.
50 let redovnica
Sestra Mary Pelagia, redovnica Notre Dame reda je obhajala preteklo nedeljo 50 letnico odkar je postala redovnica. Ob tej priliki so darovali slovesno sv. mašo trije duhovni, katere je sestra Pelagija svoječasno poučevala kot otroke. Papež Pij XI pa je odlični redovnici poslal svojo sliko in blagoslov. Tekom dneva je imela kot častno stražo 30 malih belo oblečenih deklic. Nad 1,000 bivših njenih učencev in učenk ji je prišlo čestitat.
Seja
Seja Društvenega doma v Eu-clidu se vrši v sredo 10. avgusta ob 7:30 zvečer. Vabljeni so direktorji, društveni zastopniki in posamezniki, ker je seja velikega pomena. — Tajnik.
Prestavljena seja
članom društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ se naznanja, da se vrši mesečna seja v sredo 10. avgusta in to radi konvencije. Na seji bodo tudi razdeljene nagrade od zadnjega piknika.
Obleka za en cent
Te dni imajo pri Anžlovarju, 6202 St. Clair Ave. razprodajo na ženskih oblekah. Ako kupite eno obleko, dobite drugo samo za en cent.
Prvi parnik
Prvi parnik na Erie jezeru se je pojavil avgusta meseca 1818. Bil je izletniški parnik, ki je vozil potnike po jezeru.
j našem času se začne ta program ob 7. zvečer dne 14. avgusta in se konča ob 8:15 zvečer. Na programu bo zanimiv govor o zgodovini mesta Celje, razne narodne pesmi in druge zanimivosti. Mnogo ljudi nam je zatrjevalo, da se program jako dobro sliši. Program izvira v Belgradu potom kratkih valov na dolžini 6100 kilo-ciklov. V Berlinu je program preložen na postajo DIP, dolžina 15,110 kilocikl'ov. Ta program je potem pošiljan v New York, odkoder se ga lahko sliši na omenjenih dolžinah po Ameriki.
Dva kandidata
V zadnjem trenutku se nam sporoča, da kandidirata dva naša rojaka za precinktne načelnike v Euclidu na demokratskem tiketu. V precinktu D, tretja varda, je kandidat Mr. Jacob Cerček. Njegovo ime se mora zapisati kot gori označeno in potem narediti križ pred imenom. V precinktu C, tretja varda, je pa kandidat Mr. Albert Ulle. Njegovo ime je na listi. Poiščite ime in naredite križ pred tem imenom. Chas. Bird prijet Policija v Baltimore, Md., poroča, da je sinoči tam aretirala notoričnega lopova, roparja in zločinca Charles Bird-a, ki je svoječasno pobegnil iz zaporov v Clevelandu. Z njim zaeno je bila aretirana tudi njegova žena Barbara. Zadnje čase je Bird v Baltimoru povzročil več drznih ropov in policija je postala pozorna. Nastavila je past, v katero se je lopov vjel.
Nič priporočila Tudi popoldanski angleški časopis The Cleveland Press ne priporoča niti enega izmed naših slovenskih kandidatov za izvolitev, pač pa so jim dobri Irci in drugi. Pa vendar imamo letos med kandidati za državno zbornico v Clevelandu 6 izvrstnih mladih slovenskih mož, ki so jako sposobni za svoj posel. Glejte, da ne pozabite voliti za svoje ljudi. Seja Kanarčkov V sredo 10. avgusta se vrši seja staršev Kanarčkov točno ob 7:30 zvečer. Seja se vrši na domu tajnice na 11202 Revere Ave. Starši naj se polnoštevilno udeležijo. Seja pevcev in pevk se ne bo vršila.
Še vedno kotli Policija je v Clevelandu te dni zaplenila nič manj kot 14 kotlov za kuhanje žganja. In skoro vsi kotli so bili najdeni pri Italijanih. Nekateri ljudje pač ne bodo nikdar pametni.


r f
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta *3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 185, Tues., Aug. 9, 1938
BESEDA IZ NARODA
V poletnem času na Hubbard Rd.
Primarne volitve
Malo ljudi je med nami, ki se zavedajo važnosti primarnih volitev. Zavedajo se pa važnosti primarnih volitev poli-tikarji, ki so odgovorni narodu in od katerih narod zahteva ob vsakem času odgovor in odgovornost. Tudi med našimi ljudmi ideja o pomenu primarnih volitvah ni še dobro prodrla. Večina državljanov misli, da so glavne volitve v novembru mesecu in je tedaj njih dolžnost nastopiti in izvajati njih dolžnost ameriškega državljana.
Pa ni res tako. Bilo je leta nazaj, ko so politični gospodarji in diktatorji postavljali kandidate, za katere ste MORALI voliti. Ker je bilo pa pri tem mnogo grafta, sleparije in podkupovanja, je začel narod po raznih državah misliti, kako bi ta način izvolitve kandidatov preprečil. Končno so državljani v večini držav sprejeli sistem primarnih volitev.
Kaj so primarne volitve? To so volitve ko pristaši ene ali druge stranke izbirajo svoje kandidate. Pri primarnih volitvah lahko vsakdo stopi pred narod in reče: jaz sem demokrat, jaz sem republikanec. Drugih strank, kot demokratske ali republikanske se ne pozna pri primarnih volitvah.
Vzemimo urad governerja države. On je najvišji uradnik države in odgovoren za vse. V Ohio, na primer, imamo demokratskega governerja Martina L. Daveya. Mnogo državljanov morda ni zadovoljnih z njegovo administracijo, pa nastopijo kot nasprotni kandidati. Primarne volitve so torej bitka v stranki sami, najsibo v demokratski ali republikanski. Primarne volitve nam pokažejo, katerega kandidata v tej stranki ali drugi imajo ljudje za bolj priljubljenega.
Pri današnjih volitvah se ne bo odločevalo ali bo zmar gal republikanec ali demokrat, pač pa se bo odločilo, kateri demokratski kandidat bo dobil največ glasov, da bo pri no-vemberskih volitvah z uspehom nastopil proti republikanskemu kandidatu. Danes torej ne bo nihče izvoljen kot kandidat te ali one stranke Po domače rečeno: državljani države Ohio bodo danes odločili ali so za demokrata Daveya ali so za demokrata Sawyerja. Kdor izmed teh dveh demokratov bo dobil več glasov, ta bo moral nastopiti pri novem-berskih volitvah proti republikanskemu kandidatu za governerja Brickerju, in tedaj bo padla odločitev.
V demokratskih vrstah prevladuje različno mnenje glede uprave, glede splošnega gospodarstva v državi in glede osebnosti pri imenovanju državnih uradnikov in uslužbencev. Vsak ima svoje pristaše. Tisoče ljudi pričakuje pomoči od kandidata Sawyerja, dočim je tisoče ljudi odvisnih od sedanjega governerja Daveya.
Naloga in taktika časopisa tekom primarnih volitev mora biti, da pokaže slabosti in vrline vseh kandidatov. Mi smo to nalogo vestno vršili. Glavno besedo pri primarnih volitvah pa ima narod, ki mora govoriti. Ogromna večina naroda je poštena, dobro misleča in inteligentna. Toda med državljani je pa tudi precej političnih sleparjev, ki so prvi v vrsti pri volitvah. Mnogokrat ostajajo pošteni državljani doma. S tem škodujejo, ne samo samim sebi, pač pa tudi indi-rektno pospešujejo slabo, sleparsko vlado, ker na dan volitev ne pridejo na dan.
Te dni smo govorili z nekako dvajsetimi mladimi slovenskimi mladeniči in dekleti glede volitev. Povedali so nam, da sploh ne vedo, kaj so primarne volitve, da se oče in mati sploh ne zmenita za te volitve. Vsem smo povedali in razložili pomen teh primarnih volitev in so obljubili, da bodo volili.
Ce mi v naselbini, pa naj se razteza ta naselbina od Rocky Riverja do Euclida, pokažemo svojo moč, tedaj bodo oni, ki so v politiki, tudi prisiljeni poslušati naše zahteve. Toda žal. da izmed 25,000 naših volivcev v Clevelandu in v neposredi.'ji okolici jih pride na dan komaj 12,000. In pri vladi pravijo, da nas ni zadosti, da bi se nas tako upoštevalo, kot zaslužimo. Tisočeri imajo shranjene svoje državljanske papirje v svojih skrinjob in jih rabijo le, kadar jim kaj koristi, kadar je pa treba storiti ameriško državljansko dolžnost gredo raje na — kozarec pive. Je resnica to.
Kaj pravile!
V starem kraju so nam včasih postavili na mizo kaj fino jed, ki je sestojala iz sledečih pritiklin: malo repce, malo kolerabce, malo fižolčka, malo krompirčka, pa z ocvirki zabeljeno. Fina rih-ta! Tukaj se ne dobi take ribte na mizo, razen v politiki in tako
imamo sedaj v Clevelandu oziroma Cuyahoga okraju.
* # *
Delavec, kaj se ti mara, saj je vse s tabo! Nismo še slišali kandidata, ki ne vpil: jaz sem za delavca, 100% sem za delavsko stvar, vedno sem bil naklonjen delavskemu vprašanju. Pa je res čudno, da so tako slabi časi za delavca, ko se vendar vse zanj poteguje — pred volitvami.
* * *
Ni napačno napravil oni rojak, ki mu je ženica naročila, da mora vedno žvižgati, kadar gre v klet po vino. Brihtni rojak je vzel s seboj sinkota, ki mu je dal šestico, da je žvižgal med tem, ko se je on nacejal.
Madison, O.—Zelo sem bil presenečen oni dan, ko se pripelje precej širok avto do sredi pota, ki pelje na dvorišče. Da je voznik tam ustavil je bil gotovo vzrok to, ker je mene zagledal, ko sem kosil travo. V avtu sta bila dva. Držala sta se tako, kot bi prav ne vedela, če sta se pripeljala na pravi cilj ali ne, ker sta se prav počasi spuščala iz avta. Ko stopim bližje, vidim, kdo da sta. Eden je bil Mr. Pire, urednik našega farmarskega glasila, drugi pa Mr. Jože Grame, zastopnik Ameriške Domovine za te kraje. Pomolil sem jima roko in stisnil njiju desnice, kot je pač moja navada, kadar me pridejo ljudje obiskat. In ker ravno tisti čas nisem vrtnic ogre-baval, jima ni bilo treba drgniti rok ob hlače.
Torej prav lepo smo se pozdravili. Bilo je krasno jutro, vse v najlepšem razpoloženju, v naših dušah in na polju ter vrtu. Cvetlice so se obračale proti nam češ, kdo pa sta ta dva gosta, ki jih še nismo videle na našem svetu. Mi smo se pa bolj vrteli pod košato senco. Tako krasna drevesa so, je rekel Mr. Pire, da se je čuditi Indijancem, ki so jih znali tako lepo usaditi.
Potem smo se pa počasi pomaknili naprej, kot da se nam prav nič ne mudi izpod košatega drevja. Pridemo do drugega nasada cvetlic, ki niso še tako bahato razcvetene kot bi morale biti v tem času. Urednik se jih kar nagledati ni mogel. Razložil sem, zakaj da niso še tako lepe, kot druga leta. Vzrok je bil ta, ker sem bil preskop, ali pa denarja nisem imel, ko ^em jih kupoval in tako sem vzel tisto, kar sem dobil bolj poceni.-
Pa smo se zopet pomaknili za seženj naprej. Peljal sem gosta skozi takozvani park proti kraju, kjer imajo svojo počitniško kolonijo naši pujski in pa številne kokodajske. Ti visoko cenjeni naši prebivalci pa niso pri naših gostih zbudili posebnega zanimanja. Morda pozneje, ko bodo predelani na mizi. Se reče, saj ima Mr. Grame dovolj doma take robe, da mu delajo preglavice, ne da bi si še drugod take stvari ogledoval in jim ploskal pa živijo vpil. Urednik ima pa itak dovolj drugega dela, ko brska tam po tistih papirjih in si beli glavo. Torej bi bilo res preveč, če bi se ubijal še s pujski in kokoši.
Potem sem jih peljal gledat tiste vrtnice) ki jih je največ in ki so tako krasne, tako nežne, in so se prav olikano klanjale obiskovalcema. Jaz sem jih kar slišal, kako so šepetale: "Dobro jutro, fanta, vaju pa še nismo videle tod okrog!" Urednik me je vprašal, če imam tudi neke posebne vrste vrtnico. Pa nisem mogel povedati, ker ne vem imena vrtnicam, kot sem že nekoč povedal. Vrtnice so se pa tudi tako razkošno razrasle, da je težko priti med nje, da je res težko najti kako posebno vrsto. Mislil sem že prinesti lojtrco, da bi urednik splezal nanjo in opazoval med številnimi vrtnicami, če bi zagledal tisto posebne sorte. Ker se jima je pa mudilo, ni bilo časa, da bi prinesel lojtrco. Posebno sta se še sklicevala na to, da so Gramčeva mati zelo natančni, da je družina ob pravem času pri mizi. In ženskam se to-pogledno ne gre zameriti, ker potem ni božjega žegna pri hiši, vsaj tisti dan ne.
Vabil sem ju v hišo, da bom prinesel domačega pridelka, pa sta z veliko hvaležnostjo odklonila. Z rokami sta se pa po front porču gladila češ, da jima je ravno prav tam doli. Sakrabolt sta natančna! Urednik bi bil poku-
sil vodo iz našega vodnjaka, pa sem mu odsvetoval, ker sem se bal, da bi ga kaj črvičlo. Potem jo je spil pa en kozarec take, ki iz jezera priteče. Potem smo si stisnili roke in odpeljala sta se. Mr. Gramcu sem pa še naročil, naj se oglasi, kadar moja naročnina poteče, da se izpolni narodna dolžnost.
Tako sem ostal zopet sam, pa sem šel vrtnice ogrebat. Dobro sem si ogledal zlasti one, ki sem jih dobil pri Mrs. Ivančič na Garfield Ave., ki tako košato rastejo, kot bi bile same na svetu. Rekla je, da se jim pravi Lady slippers. Dolgo časa nisem mogel pogruntati, kako bi se to reklo po naše, potem sem se pa do mislil, da bi bili to ženski čeveljčki. Pa so res prav take, samo podplatov bi jim bilo še treba, pa bi se capljalo v njih, tako so lepe.
So pa dvojne vrste. Ene imajo cvet na vsakem vršičku oziroma dvojni cvet. So res zelo lepe. Mrs. Ivančič je dobila lansko leto nagrado na njih. Tako se lepota narave kar nadaljuje. Prva leta, ko sem prišel sem, sta bila julij in avgust tako pusta. Navadno je bilo vse posušeno in rujavo. Letos so bili pa vsi poletni meseci lepi kot bi človek živel v raju.
Mesec julij je minil, ki je bil poln lepote. Vso to lepoto je zapustil še avgustu in ni nobenega dvoma, da je ne bi obdržal. Dež namaka prav kot je treba. Vse hiti rasti. Koruza in plevel kar tekmujeta, kateri bo večji. Sosed se kontena, da mu čebele pridno nanašajo med. Ena hišica da je že polna medu. Nabavil si je neke vrste kapo, da ž njo čebele vabi skup. Kapa je taka, da se težko opiše. Na vrhu je bela in ko' si jo posadi na glavo, izgleda kot pomorski kapitan. V sredi so nekaka gajtrca, spodaj pa nekakšno zagrinjalo ali za-ster. Oni dan se je pa po pomoti ena čebelica zmuznila pod tisto zagrinjalo, pa je napravila pod kapo obsedno stanje in začela bruhati šrapnele in bombe v gorske prelaze tam okrog nosu. Sosed si je pa mislil, da bi bil zdaj najbolj na mestu kak pripraven čardež ali pa vsaj špicpolka, ker ni mogel dovolj hitro sneti kapč. Končno se ga je pa le kapa rešila, ali pa on nje in od tistega časa nisem več videl kape, soseda pa še.
Tako bodo kar hitro potekli ti lepi poletni dnevi. Zatem pa pride doba ščetincev in pa stiskanje grozdja. To bodo pa zopet zanimivi časi. Tako nam tukaj na deželi prinese vsak letni čas drugo veselje, dočim je po mestih približno vedno enako.
Ti kraji so zelo živahni na jesen ob jezeru. Vse polno ljudi je, avtov na cesti pa toliko, da je strah. Limit je 60 milj na uro za tistega, ki to vpošteva. Ljudje prihajajo sem iz raznih držav na počitnice. Pravijo, da je tukaj eden najlepših krajev za kopališče.
Da smo imeli tudi ženitovanje v naši vasi, so že drugi povedali. Zato jaz ne bom opisoval. Rečem samo to, da smo se imeli kar najboljše. Res je, da se drugi dan človek počuti bolj čemerno, pa kaj to. Lepi spomini pa le ostanejo. Da bi bilo le še kaj tako prijetnih večerov. Mlademu paru pa. želim vse najbolje.
Sedaj je tisti čas, ko kopljejo zgednji krompir. Dnevi so pa precej vroči. Zdi se, kot bi bilo sonce samo za par jardov nad glavo, tako peče, pa so še mene naprosili v žernado, da sem šel kopat krompir. Pa je tako pripekalo, da ni zadostovala ena srajca in so šli sončni žarki kar skezi. Pa sem si še eno bolj močno nasadil, pa gumbe dobro zapel, potem je pa šlo, ker ni moglo sonce svojih žarkov špikati skozi. Zdaj bo treba kmalu za-
četi z otavo, potem bomo pa deteljo v ostrmice devali. Prejšnji pondeljek je naš župan ro-bantil okrog hiše, ker je dobil na vse zgodaj brzojav, da so njegovi izgubili tekmo v Barberto-nu. Ker je bila nedelja tisti dan po soboti in se je bil županov sin oženil, je ostal gospod župan doma in pogoreto je bil neizogiben. Naš župan pa tudi ne more biti povsod. Oni dan sem ga videl, ko je mazal škornje. Pa ne da bi nameraval že v Pennsylvani-jo, kali?
No, pa naj bo za silo, pa še drugič kaj več. Vas vse skupaj toplo pozdravljam in ostajam vaš
Frank Leskovic.
Newburske novice
Bodita vedno srečna
Med pomenljivimi cerkvenimi cbredi je zadnjo soboto postala Miss Louise černe soproga Joseph Verčeka. Joe je sin dobro poznane in spoštovane Mike Verčkove družine iz 78. ceste. Nevesta je hčerka Jožefa in Alojzije černe iz Maple Heights. Med tem ,ko je oče pripeljal nevesto do sanktuarja, je prišel ženin in njegovo spremstvo skozi stranska vrata ter srečal in sprejel nevesto pred glavnim oltarjem. Skupaj sta se šla še pred poroko poklonit Mariji, Materi božji, kjer sta ji tudi podarila krasen šopek cvetlic. Nato pa sta pristopila h glavnem oltarju v spremstvu tovarišev in tovaršic, Stanley Prvanje in Eleanore Verček in Stanley Lipnos in Frances Jernej čič. Tam sta si obljubila večno zvestobo in potem pa odšla na nevestin dom, kjer se je vršilo primerno praznovanje.
Še en par •
Tudi Emil črmelj je pripeljal nevesto isti dan pred oltar, da se zaveže jo ljubiti skozi celo življenje. Njegova izvoljenka je Anna Komugovič in prihaja iz Massillona, O. Da pa se vez tern bolj odrani, sta pričala John Komugovič in Jennie Čermelj. Emil je sin Rudolph čermelove družine, kateri stanujejo na Independence Rd. Obema paroma želimo prav veliko sreče in veselja, kateremu je podlaga dobro krščansko življenje.
Primarne volitve v Garfield Heights
Danes se vršijo primarne volitve po vsej državi Ohio. Zelo je važno, da se državljani zavedajo svoje silne moči, ki jo imamo z glasovnicami. Zadovoljni moramo biti, da ni tako kot je v nekaterih deželah po ostalem svetu, kjer so prisiljeni vzeti za dobro, kar jim vladni mogočniki servi-rajo.
Tudi tukaj v Garfield Heights imamo državljani važno stvar *za rešiti. Gre s6 namreč radi višje šele, katera v sedanjem času samo polovično odgovarja za sedanje razmere napram številu otrok, ki pohajajo v to šolo. Ta Garfield Heights višja šola je bila zgrajena v, letu 1928 za povprečno 600 učencev. Zdaj, po preteku desetih let se je zvišalo dijakov na 1,200. To pomeni, da zadnjih pet let pohajajo učenci v šolo samo pol dneva namreč, ena polovica jih gre dopoldne, ena pa popoldne.
Šolski odbor se je zavzel, da se ta problem reši in to pri primarnih volitvah. Pred volivce bo prišlo vprašanje, če dovolijo izdajo bondov v vsoti $220,000. Ker bo pa šola stala $400,000, bi zvezna vlada prispevala $180,-003. Pri tem se nam pa davki ne bodo nič zvišali ,ker bodo na ta dolg napravili moratorij in se bo začelo plačevati nanj, ko bo sedanji dolg plačan.
Pomisliti moramo, da stric Sam ne bo vedno igral vlogo dobrega Miklavža. Torej je sedaj čas, da zgrabimo za ugodno priliko. Toda če hočemo, da bo volitev za bonde veljavna, mora gla-
sovati za to 65% oddanih glasov. Apeliram na naše državljane in državljanke, da vsi volite za te bonde. Kar se pa tiče ostalih volitev, naj pa narod sam presodi. Za vsakega kandidata pa presodite njegov rekord, ki ga je napravil v preteklosti. Pred vsem se moramo zavzeti za one kandidate, ki so stkli našemu predsedniku Rooseveltu ob strani, ko se je zavzemal za pozabljenega človeka. Vsi tisti so vredni našega zaupanja ,da bodo še naprej delali v prid splošnega ameriškega naroda. Pozdrav!
Frank Pugelj. -o-
Kam jadramo?
Cleveland, O.—Zadnjič smo pregledali koritarje, politiko in volitve. Da, volitve so samo za to, da se nekaj korit izmenja, za davkoplačevalca se pa nihče ne zmeni. Davkoplačevalec je najbolj pozabljen v današnjih časih. Kako vse kriči, če se en re-lifar pritoži, da ne dobi zadosti. Vse časopisje je pokonci in zahtevajo, da jim mora dati vlada več. Kje pa vlada dobi pa nihče ne premisli, da bodo morali vse to z obrestmi vred plačati nazaj pri davkih. In ravno mali človek to najbolj občuti, ker on mora vse plačati iz lastnega žepa. Poglejmo banke, ki so vzele skoro vse apartmente in če banka naredi izgubo, pa plača toliko manj obresti na vloge. Toda mali človek mora vse sam plačati.
Vsako leto je na tisoče malih hiš prodanih zaradi davkov. Mali človek mora plačati tudi obresti, vodo, zavarovalnino, popravila itd vse sam, in če ni posebno dober gospodar, pa je kmalu vse vnič in mu vzamejo hišo.
Naj vam povem, kako naši slovenski councilmani mislijo o davkoplačevalcih. Govoril sem z enim in prišla sva v pogovoru tudi na davke. Rekel sem mu, da bi morali imeti v mislih vedno redne izdatke lastnika hiše, predno mu naložijo nove davke. Councilman mi pa odgovori, da to ni njih briga. Njim gre le za tem, da dobijo zadosti denarja v davkih, za hišne posestnike se pa ne zmenijo. Pri volitvah pa prilezejo kakor polhi iz luknje in ob-ljubujejo vse mogoče in nemogoče, samo da so zopet izvoljeni. In tako gre stvar naprej, dokler bodo ljudje spali. Torej davkoplačevalec jih živi in plačuj za vse, da mu nalože še večje davke. Tcda tudi to kolo se bo kmalu polomilo. Kaj pa potem? Pa premislite, če boste zopet volili za višje davke.
Frank Opaškar st.
bo. O ta ljuba nezadovoljnost, kako globoke korenine ima, pa če človeka še tako sreča obdaruje.
XYZ.
S pota na Willard
Vroče je bilo v četrtek 4. avgusta, ko sem se odpravljal z avtomobilom na dolgo pot na Willard. Okrog 700 milj je do tje. Ko sem povedal ženi in drugim o moji nameri, se jih je več izjavilo, da bodo šli z menoj. Tudi žena mi je obljubila, da bo šla. Sicer imam velik avto, pa me je vseeno skrbelo, kam bom vse te ljudi spravil. Ko je pa prišel čas odhoda, so pa po večini vsi odpovedali. Prva se mi je spun-tala žena. Ne vem, kaj ji je šinilo v glavo. Mogoče se je domislila na tisto vožnjo iz, Floride, ko sva zavozila v sneženi zamet pod cesto. No, sedaj vendar snega ne bo. Mogoče se je spomnila na tisto, ko sem se bil prekucnil v graben in je avto zgorel. Pa to ni vsak dan.
Vsekakor se mi je nos zavihal, ko je rekla naravnost in brez ovinkov: ne grem! Grem pa sam, sem rekel tudi jaz precej naravnost. Pa sem šel po Jožkota Grdina, sina mojega nečaka Jožeta, ki mi bo za pričo, če se spet prekucnem. Prav imenitno sva se vozila prvih 400 milj do So. Chicaga. Pri sv. Juriju sva napravila prvo postajo in takoj so naročili, da želijo imeti slikovno predstavo na 13. avgusta zvečer. Temu je potrdil tudi velik prijatelj našega kulturnega vrta, Mr. M. Popovich, predsednik Ameriško Jugoslov. kluba. Tako bo zanimiva slikovna predstava v cerkveni dvorani sv. Jurija v soboto 13. avgusta.
Anton Grdina.
IZ PRIMORJA
— V Dornbergu na Goriškem je 23. junija umrla po dolgi in mučni bolezni teta ta-
mošnjega g-, dekana, posebno v duhovniških vrstah zinana Jožefa Godnič, v 83. letu starosti, ki je od zgodnje mladosti vse svoje življenje kot pridna Marta stregla in gospodinjila duhovnikom, najprej svo-! j emu bratu, ran j emu g. zlato-! mašniku Jožefu Godnicu za j časa njegovega pastirovanja v Solkanu, Kronbergu ter Grga-rju, naposled pa svojemu nečaku župniku-dekanu\ v Dornbergu. — Večje število duhovnikov jo je ob obilni udeležbi Dornberžanov spremilo k večnemu počitu.
-o-
Prestavljena seja draštva sv. Jožefa št. 169 KSKi
Glasom sklepa zadnje seje društva sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J., se ima vršiti društvena seja v sredo 10. avgusta, mesto tretji četrtek v mesecu. Razlog je, ker bo ves društveni odbor ter trije aktivni člani odsotni iz mesta na konvenciji naše jednote, ki se prične v pondeljek 15. avgusta v Eveleth, Minn. Seja bo kratka, poročil med društvom in jednoto ne bo, tudi bolniške listine bodo izostale. Sprejela pa se bodo vsa priporočila članov na delegate.
Na zadnji seji je samo eden imel toliko poguma, d<* je omenil, kaj bi bilo koristno za one, ki so prišli v leta. Nekdo je omenil, da je to znamenje, da članstvo jako malo bere ali študira pravila in prav je imel.
Po seji bo nekoliko zabave ter nekak zaključek društvenega piknika. Namreč, razdelilo se bo, kar bi se moralo na pikniku. Izplačalo se bo tudi iz društvene blagajne $41.00. Toliko je namreč v naši blagajni preveč. Trije člani ali članice bodo lahko srečni. Zapisnikar še vedno misli, da je bil na decemberski seji radi društvenega odloga prikrajšan, ker ni dobil, kar je mislil da
W. Lee O'Daniel, ki je bil nominiran v Texa.su za go-verner skegi kandidata,. O'Daniel je prodajalec moke in vso svojo kampanjo je vodil s tem, da se je vozil okrog z godbo, ki je igrala "hillbilly" komade.
OBLEKE ZA EN CENT!
Te dni prodajamo v naši trgovini fine, trpežne ženske obleke za samo en cent. To je, vi kup'te eno obleko, ki je nizka v cena h? plačate še en cent, Pa Jo cite še eno obleko.
ANŽLOVAR.'S 6202 St. Clair Ave.
mamam«*
mammmmmmmnnm«:mt»m»»»ammmmm
ŽIITI
Po nemškem izvirniku K. Maya ammnmmmm»:»mi»»niiiiiiiiiiiiiiiii»»»>»u:mt»n»n»>»»»mta
Pa že po prvih skokih me je zabolelo v gležnju. Pred nekaj dnevi sem si namreč v borbi v Aladžijema gleženj izvinih Noga me je bolela, djal sem jo v obvezo. Črez štiri dni sem obvezo snel, pa popolnoma zdrava noga le še ni bila, skok s skale mi je škodoval.
Da bi bolne noge preveč ne napenjal, sem se poganjal z zdravo nogo, z bolno pa se na-"slanjal le na prste. Seveda je bil tek precej počasen.
In tedaj je zajeknil v tiho noč krik, kratek, pa grozen, tako grozen in strašen, kakor ga izsili le smrt. Skozi mozeg in kosti je šel.
Je bil Mubarek —? Ali Ha-lef — ?
Strah me je pograbil, tak strah, da sem planil, kar sem. mogel. Kamen je ležal na poti, nisem ga opazil, spotaknil sem se ob njem in padel po tleh, kakor sem bil dolg in širok. Puško mi je izbilo iz rok, zletela je kdo vedi kam.
Brž sem se pobral in pogledal krog sebe.
Puške ni bilo nikjer videti. Nisem je utegnil iskati in tipati za njo po tleh. Halef je bil v nevarnosti, niti za trenutek se nisem smel obotavljati. Za njega bi bil planil z golim nožem še na več ko na enega samega medveda.
Očko in Omar sta kri6ala, spet je počil strel. Mrzel pot me je oblival. Zmenil se nisem več za nogo. Neprevidni Halef je odhitel pred menoj in planil morebiti naravnost medvedu v šape —.
Izdrl sem nož. Moj stari, dobri amerikanski bowieknife je bil, z dolgim, zakrivljenim rezilom. Leta sem me je zvesto spremljal po potovanjih. Sunek s takim bowieknifom, dobro pomerjen in krepko za-mahnjen, položi na tla tudi silnega grisly j a, sivega medveda Skalnega gorovja. Ni bilo prvikrat, da sem z njim v roki stal medvedu oko v oko —.
Hitel sem k uti.
"Očko, kje je medved?" sem vpil že od daleč.
Zunaj!"
"Je bil Halef .tukaj?"
"Da. Pa odhitel je za medvedom."
Obstal sem pri steni. Dve deski sta bili odtrgani.
Očko je pomolil glavo iz ute.
"Tule je silil skozi! Dal sem mu dve krogli!"
"Si ga zadel?"
"Ne vem. Deske je odtrgal šele, ko sem zadel."
"Kam je šel Halef?"
"Na desno."
"Ostani v uti in dobro pazita! Utegne se vrniti."
Pohitel sem na desno.
Hišna vrata so bila odprta. Ogenj je sijal na trato, nekdo je stal pri vratih. Nisem ga spoznal, le njegovo senco sem videl.
Na tleh je ležalo truplo. Spotaknil sem se ob njem, pa nisem padel.
"Streljaj vendar, streljaj!" so vpili v hiši.
Deset korakov sem bil še oddaljen od hiše. Spoznal sem človeka, ki je stal pri vratih. Halef je bil, puško je držal ob licu in meril v sobo.
Strel je počil. Pa hip nato je zletcl, Ilalef iz hiše, kot da ga je sunila močna roka, ter padel po tleh.
In za njim se je pokazal pri vratih medved.
Okcrno je prikobacal po vseh štirih skozi ozko odprtino ter se postavil na zadnje noge. Tudi Halef se je brž pobral. Grozeče sta si stala nasproti. Komaj tri korake sta
bila narazen.
Halef je pograbil puško za cev in zamahnil. Pa zagledal je mene, puška mu je omahnila. .
"Gospod, pomagaj —! Nimam nobene krogle več!"
Vse to se je seveda godilo naglo, nagleje, nego vam morem pripovedovati.
"Ne udari!" sem mu kriknil. "Odskoči!"
In že sem tudi planil bliže ter ga sunil proč.
Oko v oko sva si gledala z medvedom.
Okrenil se je; strašno je zazijal in srdito zarenčal. Ni bilo ne tuljenje ne rjovenje, oboje je bilo hkrati. Silovito je zamahnil s težko šapo — pa mahnil po praznem zraku.
Že sem šinil mimc njega in na njegevo levo stran, tako blizu mimo, da mi je udaril v nos smrdljivi vonj njegovega žrela.
Pograbil sem ga z levico za kocine na tilniku in mu dvakrat sunil zvesti bowieknife do ročaja med znani dve rebri v srce, tako naglo, da je imel oba sunka v srcu, še preden je odzvenelo njegovo rohnenje.
Šinil je okoli in zagrabil za menoj. Pa ni me več našel.
Odskočil sem za dva koraka, dvignil nož v nov zamah, ostro opazoval žival in čakal, pripravljen, da spet sunem, če bi bilo treba.
Pa medved ni stopil.
Široko je zijal in se penil, nepremično je stal, njegove majhne, bodeče oči so me gledale v nepopisnem srdu — in potem so se mu zaprle, mogočno truplo se je streslo, počasi je zdrknil na prednje noge, krčevito so grebli kremplji po travi in iskali opore. Zaman, — spet se mu je streslo telo, nagnil se je, se zvrnil po tleh in obležal.
Rahlo, bobneče je zagodr-njal in iztegnil šape, *— mrtev je bil.
Halef je stal ob strani kakor okamenel.
"Allah akbar — Allah je velik! In tale medved je prav tako velik!"
Globoko si je oddahnil.
"Je mrtev, gospod?"
"Mislim." '
"Strašno je bilo!"
"Zahvali Allaha, da se je vse srečno izteklo!"
JOŽU GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
Starokrajski tisk je potem carska vlada, ki je na vsak na-poročal v člankih in slikah o čin hotela, da se z katolicizmom
tem slavnostnem sprejetju. Pri čitanju tega se mi je prav dobro zdelo, da sem pred odhodom iz Rima bil v cerkvi Imena Jezusovega poleg nestrohnjenega trupla sv. Andreja Bobola. To se mi je zdelo primerno omeniti iz ozira na obisk v tej cerkvi.
Mene je sv. Andrej Bobola zanimal iz stališča, ker je bil Slovan in ker je bil mučen od svojih slovanskih bratov, zapo-rožkih kozakov, katerih ozemlje sem prepotoval, ko sem se vračal iz ruskega ujetništva. Pa še nekaj sem mislil. Ko sem ogledoval po Rimu kraje in grobove sv. mučencev, sem pri tem primerjal strahovito sovraštvo in veliko versko borbo med Poljaki in Rusi, ki je rodilo tudi dosti mučenikov. Temu primera je sv. Andrej Bobola, ki je bil mučen v sredi 17. stoletja, na način, ki presega mnoga muče-ništva prvih kristjanov v Rimu. Po tem takem se ne smemo še preveč zgledovati nad nekdanjimi Rimljani, ki so tavajoč v temi poganstva preganjali kr-
pomede, ter ni bila napram katoličanom v marsičem nič boljši kot so boljševiki. Boljševiki so pa tudi slabi diplomatje. Če jim je res kaj bilo za kako pošteno zvezo z sosedi in če bi imeli res kaj slovanskega čuta, ali ne bi mogli lepo dati Poljakom truplo enega človeka? Brez dvoma bi si Rusi s tem pridobili pri Poljakih veliko naklonjenost in morda prijateljstvo, katerega pa danes Poljaki odločno odklanjajo, kar pač v takih razmerah ni čudno. Poljaki so vseeno dobili kar so tako želeli, Rusi, namesto da bi pridobili, so pa zaigrali.
še eno točko iz tedanjih verskih bojev med Rusi in Poljaki osvetljuje to, namreč, kako škodljiv je verski boj. če se bije boj za narodnost je to povsem nekaj drugega in je tak boj često herojski in da že potreben, da se brani svojo narodnost in domovino, zlasti dokle?' je tak boj pošten. Zelo škodljiv in pa porazen je verski boj, +ak kot je bil med kristjani, med
ščanstvo, skoro manj sovražno	. .
kot pa so ga slovanski pravo^ j	^ki in pravo-
slavni Rusi nad katoliškimi Poljaki.
Potem se pa mnogi čudijo zakaj pri severnih Slovanih ni soglasja in Poljaki gladko odklanjajo zvezo z Rusi. Res, da so tudi Poljaki v marsičem krivi in jih ni zagovarjati, ker so morda le preveč Poljaki in tudi bolj čudno katoliški, ter manjka pri tej veri dosti krščanske ljubezni in požrtvovalnosti, dasi je treba vzeti v obzir tudi to, da če bi ne bili tako odločni, bi zdavnaj propadli. Naravnost je pa bila obsojenja vredna ruska
slavnimi Rusi. Tak boj pa pušča za seboj globoke rane, ki se ne zacelijo stoletja. So kakor zastarela gnojna rana, ki se noče zaceliti, ter je treba pri takem zdravljenju zelo veliko potrpljenja in pažnje, predno se zaceli. Zato naj bi se prizadeti z velikim strahom ogibali takih bojev in se jih ognili za vsako ceno. če na eni strani ni pameti in razsodnosti in se morda še hujska, naj bo potem na drugi strani toliko več potrpljenja in prizanesljivosti, da se verski boj prepreči. Ako se začne, lahko nastane velika rana,
ki preide v rak rano, da potem uniči ves organizem.
Ko so v Jugoslaviji razpravljali o konkordatu, katerega so končno radi nekaterih nestrpne-žev tudi zavrgli, je bilo zelo pametno od katoliških Jugoslovanov, da so bili povsem mirni in da niso dali nobenega povoda za kake boje, kot so jih in-spirirali nekateri verski voditelji pravoslavne vere. Vlada v Belgradu in pa mnogi vplivni in veljavni činitelji pravoslavne vere so se izkazali, da so zelo pametni, ko so takoj preprečili razne demonstracije. Tako je prav, da so katoličani v tem ozi-ru potrpeli in se izkazali prav možate, četudi se jim je godila krivica, ki se bo pa ob svojem času že lepo izravnala in bo končno v korist vsem, zlasti pa jugoslovanski vzajemnosti, od katere naj bi se učili tudi Slovani na severu. Jugoslovanski državniki so se pa lepo izkazali, da imajo v kritičnem času glavo na pravem koncu. Naj vsak moli Boga po svoje v svoji cerkvi, pa naj z dobrim zgledom in poštenim življenjem dokaže, da je njegova vera boljša, soseda, ki je drugačne vere, naj pa v miru pusti.
Pri cerkvi Imena Jezusovega sem potem zaključil moje sedemdnevno bivanje v Rimu. Povem, da svojega denarja in časa nisem mogel bolje porabiti kot sem ga to pot. Zelo sem bil vesel, ko sem videl toliko zanimivosti, katere ^em tu popisal in precej sem jih moral izpustiti, ker se mi zdi, da so že itak predolgi. Da sem pa napisal kaj iz zgodovine in pa iz življenja tega ali onega svetnika, se mi je zdelo umestno zato, da bo potem ta ali oni lažje sledil in razumel stvar in mu utegne koristiti, če ga kdaj zanese pot v Rim. Branje iz raznih knjig o vsem1 tem, kar sem obiskal, je tudi mene''navdušilo, da sem stopil v Rim, kar bi me morda
"Da, hvala Allahu —! Pa res nisem mislil, da bo tak or jak —! Večji je ko lev, ki je vendar kralj vseh živali!"
Stopil je k medvedu.
"Počakaj!" sem ga potegnil nazaj. "Ne veva še, ali je res mrtev!"
Vzel sem samokres, pristopil, pomeril v oko in dvakrat ustrelil. Ni se genil.
"Takole —! Sedaj lahko greš in si ga ogledaš! Zelo malenkostno si govoril o njem —.
Ali ni daljši ko ti?" *
Zavzet ga je ogledoval.
"Da! Mislim celo, da je daljši ko ti, gospod!
Povem ti, nisem trepetal, ko sva si gledala oko v oko! Pa vsrce mi je zastalo! Nobene krogle nisem imel več v puški."
"Saj si vendar nabil puško na skali!"
"Obe krogli sem izstrelil. Eno, ko sem ga prvikrat zagledal, pri uti je bilo. Odcok-ljal je v hišo, najbrž ga nisem zadel. Moja druga krogla pa ga je prav gotovo zadela v prsi, komaj dva koraka je stal pred menoj na zadnjih nogah. In natančno sem meril."
"Pripoveduj po v.rsti, kako
je bilo!"
(Dalje prihodnjič)
Koso v New Yorku pokopavali nekega mladega cigana, so napravili to z velikimi ceremonijami. Po neivijorških ulicah se je vil sprevod, pred katerim je igrala ciganska godba. Na tisoče ljudi je prodajalo firbec.
ne, če bi čital samo prav suho potovanje. Podlaga za dober užitek na potovanju je knjiga, iz katere se pa preje pouči, potem se pa stopi na pot. Ker kaj bi na primer jaz imel užitka, ko bo stal pred Titovim slavolokom, ali v Koloseju in drugod, če pa ne vem kaj pomeni ip kaj se je tam vršilo, zakaj stoji itd. če človek o stvari ne ve, nima smisla, da jo gleda, ker jo itak ne razume.
Iz tega razloga sem bil jaz potem bolj dolg, kar naj mi či-tatelji oproste. Prav na kratko priti iz Rima itak nič ne pomeni. če je pa količkaj, se pa takoj raztegne, pa še veliko izostane. Rim kaj prida opisati je prevelik v svojih znamenitostih in tudi bi morali priti drugačni možje, da bi ga dostojno opisali. Jaz sem tu dal je prav skromen prispevek našim ljudem, da čitajo kogar zanima. Skušal sem podati kar mogoče pregledno, a vse do podrobnosti pa ni mogoče. Pri pregledovanju Rima sem se prepričal, da je rek: Rim je le eden, popolnoma na mestu, ker mesta s takimi znamenitostmi ni para.
Ko se je kazalec moje ure pomikal preko desete zvečer, sem se odpravil na obširni in lepi rimski kolodvor Stazione Termini, ter se ob 10:50 odpeljal z brzovlakom proti Ankoni.
(Dalje prihodnjič) -o-
Iz Maplehajca
Slovenski narodni dom se pripravlja za proslavo prve obletnice otvoritve. To se bo vršilo na prvega oktobra, na soboto. Pregovor pravi, da je začetek najbolj težak. Pa je tudi res. Vsega je potreba in vsaka malenkost stane denar. Pa vseeno smo se otepali na levo in desno. Danes moram reči, da nam gre prav dobro, čeprav so slabe razmere. Pa prav lepa složnost vlada med nami.
Direktorij SND je na zadnji seji izvolil novega direktorja in podpredsednika. To novo šaržo je dobil dobro poznani Louis Si-mončič. Prej je bil zastopnik društva sv. Lovrenca.
Naj še omenim, da se bodo seje odslej vršile vsako tretjo soboto točno cb osmih zvečer v S. N. D. Sklenili so tudi, da priredimo veselico na starega leta večer. Sedaj si že lahko rezervirate prostor.
Ker pa že pišem za par mesecev naprej, mislim, da je sedaj najboljše pri naših farmarjih v Genevi in Madisonu. Kaj pa še bo, kadar bo koruza zrela. Jaz jo gotovo pihnem k Cajhnu, eno cesto naprej od Dock Rd. Tam se je prav prijetno pečlati v njegovi hosti. Tam pozabim vse križe in težave, skrbi pa ne. Vedno se bojim, da me bodo ženske prisilile na trebuhu ležati, da ne bom smrčal. Tako se je tudi nekemu gostu zgodilo, da je vso noč skrbel, da ne bi smrčal. Same skrbi ga je začela glava boleti in jo je že v zgodnji uri po-pihnil na verando. Na trebuhu ležati ni tako prijetno, če nisi navajen. Ne vem, če je tudi njegovo ime Jemec, je pa stric našega mesarja Jem ca.
Naš dobro poznani farmar Cajhen je prav dobre narave. Pri njem se lahko odpočiješ. Oh, pa tista gorenjska utica.
Fred M. Filips.
DNEVNE VESTI
Kanadske petorke v postelji radi bolezni
North Bay, Kanada, 8. avgusta. Stotine turistov je bilo včeraj razočaranih, ko so dospeli sem, da vidijo znamenite kanadske Dionne petorke. Mnogo jih je prišlo iz daljnih Havajskih otokov in nekateri iz Californije, da vidijo petorke. Deklice trpijo za malim vnetjem v grlu, toda ne obstoji nevarnost za življenje, vendar je njih zdravnik dr. Dafoe previden in je odredil, da morajo ostati v postelji en teden. Havajci so sklenili, da zastonj niso prišli 6,000 milj daleč, da vidijo petorke, pa so se utaberili v North Bay hotelu, kjer prosijo ,da bi se deklicam zdravje čimprej vrnilo.
-o—a-
Nenavadna bolezen mori ljudi v Michiganu
Owosso, Mich., 8. avgusta.— Državni zdravstveni urad države Michigan je ustanovil v. tem mestu svoj glavni urad, da dožene vzroke umiranja radi neke nenavadne bolezni, ki desedaj zdravnikom še ni poznana. Šest oseb je že umrlo pretekli teden in včeraj sta bolezni podlegla dva nadaljna mladeniča. Pri bolnikih opazijo neke nove vrste vnetje, o katerem zdravniki ne vedo, kako se pojavi. Kakih 50 zdravni kov Specialistov je dospelo v mesto, da študirajo vzroke in posledice te nenavadne bolezni, katero začasno imenujejo vnetje bacilov.
--o--
Strela pobila 17 oseb; 3 so mrtve
New York, 8. avgusta. — Strela je divjala v zalivu Jacob Ris, kjer se je nahajalo včeraj 20,000 oseb, nad 300 čevljev daleč, pobila na tla 17 oseb in ubila tri. Pobiti so ležali več kot tri ure na tleh v nezavesti, dočim se je kakih 50 zdravnikov trudilo, da jih zopet spravi k življenju. Strela je udarila nenadoma. V daljavi se je sifcer slišalo zamolklo grmenje, kateremu pa nihče ni posvetil pozornosti. —-o-
Mehika zaplenila nadalj-no ameriško zemljo
Mexico City, 8. avgusta. V uradnem glasilu mehikanske vlade je bilo včeraj čitati, da je Mehiko zaplenila nadaljno ameriško ozemlje v Mehiki. Vzela je 1,800 akrov pašnikov, ki se nahajajo v državi Jalisco. Mehi-kanska vlada trdi, da je to storila, ker se Zedinjene države neče-jo pogajati glede odškodnine zaplenjene petrolej ne®zemlje. Do-tično zemljo lastujejo razni Amerikanci v Zed. državah.
MALI OGLASI
Proda se hiša
za dve družini, 6 sob zgorej, 6 sob spodaj. Hiša se nahaja na Neff Rd. Lot 50x150. Take hiše niti danes ne more zgraditi za $9,000, in to brez lota. Cena za hitrega kupca je samo $5,800. La Salle Realty Co., 838 E. 185th St., Tel. KEnmore 3153-W. F. J. Turk, poslovodja. (185)
Nedavno je premeril Atlantik angleški aeroplan Mercury. Ker je zelo majhen in nosi veliko težo gasolim, se ne more dvigniti sam s talt zato ga dvigne najprej večji aeroplan in v gotovi višini se majši spusti raz svojega noseča in samostojno poleti dedje. Na sliki vidite oba aeroplana, ki letita priklenjena skupaj- Na sliki je kapitan Bennette-, pilot letala Mercury.	■■•■-,.::.	•
Nov rekord za Cunard parnik Queen Marie
New York, 8. avgusta. — Ogromni Cunard parnik Queen Marie je pravkar naredil nov rekord za vožnjo iz Evrope proti Ameriki. Preko Atlantika je Queen Marie prevozil 3000 milj dolgo pot v 3 dneh, 20 urah in 2 minutah. Rekord za vožnjo iz Amerike v Evropo ima pa še vedno francoski parnik Normandie.
OBLEKE ZA EN CENT!
Te dni prodajamo v !iaši trgovini fine, trpežne ženske obleke za samo en cent. To je, vi kupite eno obleko, ki je nizka v ceni in plačate še en cent, pa dobite še eno obleko.
ANŽLOVAR'S 6202 St. Clair Ave.
Stanovanje se odda
pet sob, zgorej. Vprašajte na 1010 E. 70th St.	(186)
Šoba
se odda v najem za enega fanta. Vpraša se na 7605 Aberdeen Ave., zgorej.	(186)
Skrivnosti ruskega carskega dvora
K
ROMAN
fisaassH
—	Kapetan živi dovolj dolgo v Sibiriji, — reče on, — pa ve da kaznjenec ne sme vršiti zdravniških poslov. Naj samo vpraša svojega prijatelja policijskega kapetana. Ta mu bo povedal, koliko udarcev s knu-to sem dobil radi svoje zadnje zdravniške pomoči.
—	Maruška, — ta žena je bila Nikolinova ljubimka — udari srdito z nogo ob zemljo.
—	Vi nočete? vzklikne ona.
—	Mar ne veste, da vas more to stati glavo? Toda, če greste z mano, vam bomo olajšali vaše življenje.
—	Ne, — reče: on, — Jaz sem moral odbiti toliko nesre-čnežev, ki so me na kolenih prosili, da jim pomagam, pa radi tega ne bodem rešil življenja temu sibirskemu tigru! Kapetan Nikolin ni nikdar vedel, kaj je usmiljenje.
—	Predrznež, tega se bode-te kesali! — vzklikne Maruška. Vprašam vas zadnjič ali bode-te prišli ali ne?
—	Ne, je hotel reči, ali v tem zasliši za sabo tihi šepet.
—	Zaklinjam vas, pojdite tja!
—	mu je šepetal Bojanovski.
Dr. Beloj je takoj vedel, kakšen namen imajo Bojanovski-jeve besede, pa reče Maruški:
—	Dobro, šel bodem z vami. Čakajte par minut. Oblekel bom samo plašč!
Zapre vrata in gre v sobo.
—	Hvala vam, prijatelj, — reče Bojanovski. — Vi ste hitro razumeli. Razumete li, da je prišel čas maščevanja?
—	Ne razumem vas popolnoma! — reče dr. Beloj.
—	Nikolin pričakuje zdravnika, a prišel bo angel maščevanja! — reče Bojanovski.— Dajte mi svoj plašč! Šel bodem jaz mesto vas tja!
Beloj ne reče niti besede. Prinese plašč in pomaga Bo-janovskemu da ga obleče.
—	Želite orožja? — vpraša.
—	Ne. — reče on. — Zaklel sem se, da ga bom zadavil s svojimi rokami.
Sklone se nad Natalijo ter zamrmra: Zbogom! Sladko spavaj!
Pred hišo je čakala nestrpno Maruška.
Bojanovski odpre vrata in izstopi.
—	Pojdite! — mu ukaže Maruška surovo. — Ste vzeli vse, kar rabite?
—	Vse — odvrne človek v plašču.
Molče sta stopala po vaški cesti. Končno obstoji Maruška pred neko lepo kmečko hišo.
Znotraj se je slišalo kašlja-
OBLEKE ZA EN CENT!
Te dni prodajamo v naši trgovini fine, trpežne ženske obleke za samo en cent. To je, vi kupite eno obleko, ki je nizka v ceni in plačate še en cent, pa dobite še eno obleko.
ANŽLOVAR'S 6202 St. Clair Ave.
VLOGE v tej posojilnic
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6335 St. Clair Ave. HEnd. 5670
nje in stokanje.
Maruška odpre vrata in reče :
—	Tu smo! Hitro! Skrajni čas je že!
Angel maščevanja stopi preko praga.
Zmaga lepote Feaora Bojanovska je pravkar hotela leči.
Sedela je na robu postelje, podprla glavo z roko in premišljala. Čudno! Odkar je uničila Huga Palena, ji ni neki notranji glas dal miru. Ni čutila kesanja, toda bilo ji je kot da ji manjka njena najljubša zabava.
—	Ljubil me je nesrečnež! — reče in vzdihne. — Kdo ve, ali me bo še kedaj kdo tako verno ljubil. Ubogi Hugo, kaj delaš sedaj ?
Fedora je pričakovala Leoni j o, toda ta ni prišla.
Kje je sobarica? — za-kliče ona jezno. — Ne zaupam ji več! Že nekaj tednov opažam v njenih očeh, v njenem pogledu nekaj, kar mi ne ugaja. Bojim se, da nekaj name rava. Morda namerava osvoboditi Bojanovskijevo mater! Morda ji je starka obljubila denar? — Ha, kje je Ključ od kleti? — Kjuč — ključ! Saj sem ga dala pod blazino kot vsaki dan!
Hitro se vzravna in poišče pod blazinami. Oddahne si, ko ga je končno našla. Zlekne se na postelji in ponovno pozvoni.
Sedaj se je zdelo, da jo je Leonija slišala. Po par trenot kih odpre vrata ter vpraša gospodarico, kaj želi.
Sobarica je povesila pogled in si ni upala pogledati svoje gospodarice. S težkim naporom je skrivala nemir.
Že zdavnaj je Leonija želela videti svojo sestro. Cim je sprejela njeno pismo, jo je obiskala v njenem bednem pod-rumskem stanovanju. Bil je ginljiv sestanek.
Toda Leonija je tam našla še enega znanca! -Barona Hugo Palena!
On je zaklinjal Leonijo, da mu pomaga maščevati se nad Fedoro. Leonija ga je ljubila in ona izjavi, da je pripravljena.
Ona izda Palenu skrivnost Fedcrino, da drži zaprto staro mater svojega moža. Sedaj je Hugo vedel, kako se ji bo maščeval. Osvobodil bo starko in vložil proti lepi Fedori tožbo.
Zaklinjal je Leonijo, da ga odvede k blaznici, a mlada Francozinja obljubi, da mu bo pripravila podrumske ključe.
Sklenila je, da bo zvečer to storila.
Vedela je, da spravlja Fedora ključ pod blazino. Računala je s tem, da ji bo uspelo vzeti ključ, ko bo gospodarica spala.
—	Napravi mi limonado!— ji ukaže Fedora, ko je ta stopila pred njo.
Francozinja stori, kakor ji je bilo ukazano. Fedora vzame čašo iz njene roke. Toda predno je prinesla čašo k us-tim, pogleda vprašujoče svojo sobarico in reče: ni se vedelo, ali govori v šali ali resno:
—	Saj me menda ne misliš zastrupiti?
—	Toda, milostljiva, kaj mislite? — vpraša Leonija.
—	Samo šalim se, — odvrne Fedora. — Vem, da si mi zvesta in mi želiš dolgega' življenja,. Kaj ne, Leonija?
—	Seveda, milostljiva, jaz
sem — sem — — —
—	Dobro, dobro — jo prekine Fedora. — Utrujena sem, lahko odideš!
—	Naj ugasnem luč, milostljiva?
Fedora potrdi in kmalu je vladala v sobi tema.
Fedora je slišala, kako je odšla sobarica iz sobe. Sedaj je bila sama. Lahko je mirno spala. Toda se je motila. Ni bila sama!
Leonija ni odšla iz sobe. Odprla je sicer vrata in jih zopet zaprla, toda mesto, da bi šla ven, je skočila nazaj in se skrila za preprogo.
Tam je hotela čakati, dokler ji gospodarica ne zaspi trdno
Preteklo je četrt ure. Nič se ni premaknilo v sobi. Slišala je samo dihanje Fedorino, pa je vedela, da je zaspala. Sedaj je čas!
Počasi se prikaže izza zavese.
Toda v tem trenotku se prestrašeno zdrzne in omahne. Drhtela je po vsem telesu. Odkrila je nekaj strašnega. Izpod Fedorine postelje se je privlekla neka temna postava, ki se je najbrže že prej-tam skrila.
Sedaj se zravna ta tajinstve-ni človek. Bil je mlad, močan človek.
V roki se mu je bliščal nož.
Nagne se nad Fedoro in vzdigne nož.
Trenotek in spustil bo nož v njene prsi.
Leonija ni vedela, da li bi ta umor mirno dopustila.
Tedaj, kaj je bilo to? Morilec se zdrzne in vzdihne. Gledal je lepoto. Lepota je zmagala.
Roka z nožem se mu brez moči .povesi.
Strmel je s široko odprtimi očmi lepo ženo, ki je v svoji postelji mirno spala.
Ni mogel izvršiti svojega namena.
—	Kako je lepa! — je mrmral. — Krasna!
On se nagne nad njo ter vzdigne roke, ki sedaj niso več držale orožja. Hotel je pritisniti na njena usta poljub. Že je bila njegova glava tik ob njej, ko se Fedora nenadoma zdrzne in zavpije.
Takoj je spoznala nevarnost, v kateri se je nahajala.
Na njenem obrazu se je iz-ražavala preplašenost. Ona reče drhte.
—	Bojanovski! Torej si vendar prišel? — Milost, milost!
Toda njena groza se hitro pretvori v nadmoč, ker je neznanec padel na kolena in vzkliknil:
—	Ne morem! Ne morem, pa če tudi radi tega poginem!
Cim se je Fedora prepričala, da to ni Bojanovski, ki je prišel, da se maščuje in jo kaznuje, se ji povrne razum.
Poišče vžigalice in prižge svečo.
Morilec je mirno klečal pred njeno posteljo, pokril si lice z rokami, kot da se boji, da ga bi spoznala.
Toda ona ga je takoj spoznala.
Bil je to Izidor, nečak Mar-golinskega.
Ona se nasmehne in reče:
—	Vstanite, mladenič! Nisem se nadejala, da se bova tako hitro videla!
Počasi se Izidor dvigne. Pre-križafje roki in povesil pogled.
Fedora ga prime za roko ter reče:
- Res, še nikdar nisem sprejela čudnejšega obiska! Komaj sem vas spoznala in vi že prodrete v mojo spalnico!
Izidorjev obraz se zmrači in on odgovori:
—	Vi se šalite, gospa Fedora Bojanovska! Vi ne slutite, v kakšni nevarnosti ste se sedaj nahajali!
—	V opasnosti? — vpraša
ona kot začudena. — Ce ste vi tu, ne morem biti v nevarnosti!
Izidor se sklone in dvigne nož s tal.
—	Vidite ta nož? — vpraša. — Ta je bil namenjen vam!
—	In vi bi me mogli umoriti? — ga vpraša.
—	Jaz sem bil za to izbran! odvrne Izidor.
—	Vi ste za to — izbrani? Kaj to pomeni? Kdo vas more prisiliti, da me umorite? Zakaj me naj umorite?
Izidor povesi glavo na prsa.
—	Na ta vprašanja vam ne smem odgovoriti.
Fedora je začela slutiti, za kaj gre. V možganih se ji pojavi misel: nihilisti!
Toda ona je hotela sigurno vedeti. Morala je izvedeti od Izidorja njegovo skrivnost.
Ona ga nežno potegne k sebi.
—	Meni je, Izidor, — reče ona, — kot. da vas poznam že mesece in leta, a ne samo par dni. To je sorodnost najinih značajev. Midva bova postala dobra prijatelja!
Mladenič čuti, kako so ga objele dve mehki roki. Občutil je njen vroči dih.
—	Dobri prijatelji morajo biti iskreni, — nadaljuje Fedora. — Toda niste iskren, Izidor, drugače bi rekli, kdo vam je ukazal, da me ubijete!
—	Ne morem vam povedati! — vzklikne Izidor. — Moram molčati. Veže me prisega.
Lepa Fedora se vzravna na postelji. Njeni zobje se zarije-jo v Izidorjevo ramo.
(Dalie prihodnjič)
^MUHii:illlllllI!inilll!ll!llll!!IM!llllllltllll!lllll!!llHIIIil!llllllillllllillllllllllllll!IIIIJ.
=	Volite za	i
i	DRŽAVNEGA POSLANCA	|
X JOSEPH J. OGRIN
|	DEMOKRAT	i
Priporočen od demokratskih in	=
|	delavskih skupin	|
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiin:
Svetovno znani sir iz Wisconsina, kjer ga izdelujejo tudi naši slovenski farmarji v Willardu. Na sliki je predsednik iviskonsinške univerze, A Dykstra, desno, in predsednik ohijcke univerze, dr. Rightmore, katerima se, kot razvidno z njih obrazov, sir prav dopade.
J. P. Fhjnn, maši ms t iz Tulsa, Okla, je na svojem vrtu pridelal koruzo, 11^ čevljev visoko, če so storži temu pr memo veliki, morajo biti po en jard dolgi.
i-

V SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Bradač
KI JE PREMINIL 9. AVG 1937. OB ENI URI POPOLDNE
Minilo je lato dni, ko za vedno zatisnil svoje mile si oči. Zaradi skrbnega in dobrega srca Tvoji telesni ostanki sedaj v gomili počivajo. Jutranje svetlo in gor ko sonce jih ogreva, popoldne jih drevesna hladna senca in nočna sapa ohladeva.
Mi, za Teboj žalujoči na Tvojo gomilo sveže in dehteče cvetlice prinašamo. S žalostjo in z našimi grenkimi solzami jih zalivamo. Kleče molimo in prosimo ljubega Boga, da naj Tvoji blagi duši večni mir in sladek počitek da.
Kadar pa zadnja ura odbije tudi za nas, pridi nam Ti nasproti in prosi Boga za nas, da bomo s Teboj v rajskem veselju skupno združeni in zraven Tebe za vedno skupno spali in mirno počivali.
MARY, soproga JOSEPH in ALBERT, sinova MILLIE, sinaha
Cleveland, Ohio, 9. avgusta 1938.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih ' , Državah Ameriških, je:
Da se proslavi um Corrigan,.se je ustanovil v Chicagu klub 'Corriganov" Corrigan je znani letalec, ki je letel preko Atlantika pred nekaj dnevi.
Glavni urad v lastnem domu: 508 ±m'o. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 116.71%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem »n mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $6,700,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni In solver.tnl podporn. organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 ln $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku Ek S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu najmodernejših vrst zavarovanja,
člani ln članice nad 60 let start lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari čiant in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takol.
V	vsak', slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventnt katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodiia pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.