ST. 24 - LETO 64 - CELJE, 27.3. 2009 - CENA 1,25 EUR
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
* Do polnega vozička tUS brez mošnjička!
Izrežite kupon, ga izpolnite EmQy in nakupujte brezplačno! ||HWNH
Podrobnosti: www.radiocelje.com flfclliiifl inwww.novitednik.com	^■tuskiubfc
Mercator ©@mQ©[? (§@0D@
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Z ROJSTVOM OTROKA SE RODI TUDI MATI svetovalne urice
Lepo je biti upokojenec, če si zavarovan pri Adriatic Slovenici!
Ohranimo energijo. PRIHRANIMO
Kriminalisti spet pri Juretu Cekuti
V desetih minutah ostali brez vsega
vr°p,-
cafffe'
UŽITEK V DOBRI KAVI PRAŽARNA: 03/713-2666
Samo eno uro ni bil predsednik
Malčka iz Kostrivnice ušla iz vrtca	ESS
Skupščina nogometnega kluba MIK CM Celje je potrdila petčlanski upravni odbor, ki je nato izbral predsednika kluba. To bo spet Marjan Vengust, ki napoveduje krčevit boj za preživetje kluba.
Katerim podatkom o onesnaženosti naj p verjamemo? H
Direktor Hudournika toži štorskega župana
Morda 13. pokojnina čaka prav vas!
Vsi upokojenci, ki boste od 1.3.2009 do 31.12.2009 obnovili ali sklenili novo zavarovanje pri Adriaticu Slovenici Celje, se boste potegovali za zanimive nagrade.
Vsak mesec bomo podelili:	hm
■ glavno nagrado v višini mesečne pokojnine nagrajenca in CT. « 10 praktičnih nagrad.
Poskrbite za svojo varnost! Izberite avtomobilsko,	AdnaocSb
premoženjsko in zdravstveno zavarovanje po vaši meri.
Več informacij: Adriatic Slovenica PE Celje, Lava 7,3000 Celje, T: 03 425 35 00.
Okna MIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A.
www.mik-ce.si
(((•080 Uit)
Brezplačna številka
PVC OKNA
www.adriatic-slovenica.si
9770353734051
2
Mi TEDNIK
Pesek ali prašni delci v očeh?
Celjske civilne iniciative so končno poročilo o oceni tveganja za zdravje otrok v celjskih vrtcih dobile po posredovanju informacijske pooblaščenke. Razlog, zakaj Zavod za zdravstveno varstvo Celje poročila sam od sebe ni hotel posredovati civilnim iniciativam, je razumljiv. Naročnik, torej lastnik poročila je bila namreč Mestna občina Celje. Čeprav, če smo iskreni in če malo pobrskamo po spominu, je bilo ŠPELA KURALT poročilo že od vsega začetka mistificirano oziroma je do obrazložitev poročila prišlo šele takrat, ko so to zahtevali mediji.
S poročilom oziroma prav z obrazložitvami pa šele pride do pravih težav. Medtem ko jasno piše, da je kadmija preveč, recimo v teharski zelenjavi, pa vseeno nevarnosti za zdravje naj ne bi bilo. Večkrat so tako tudi obtinski veljaki mirili javnost, ki je že v sporni mivki pred dvema letoma videla, daje naše okolje tik pred kolapsom. S tem ko v zavodu poudarjajo, da se kadmij v manj kot desetih odstotkih naloži v telo, dajejo še eno »lažno« tolažbo. Čeprav hkrati pišejo, da je treba okolje sanirati.
Komu ali čemu naj torej navadni smrtniki verjamemo? Naj se zanašam na to, da moj otrok pač mivke ravno ne je in daje v bistvu čisto vseeno, če bi na pol plaval v kadmiju in svincu, da četudi si jutri uredim vrtiček na Teharjah in pridelujem domačo solatko, ne bo nič hudega, ker bo moje telo tako ali tako dobilo le deset odstotkov zaužitega kadmija, ki je, kot piše tudi poročilo, rakotvoren in se v ledvicah nalaga celo življenje. Osebno bi izbrala pot bolje preprečiti kot zdraviti, ker ko pride do »igračkanja« z boleznimi, kot je rak, nisem preveč adrenalinsko razpoložena in teharske zelenjave za vsak slučaj ne bi jedla.
Tudi kadilce smo zaprli na balkone in v kadilnice, ker so nam povzročali morebitne zdravstvene težave. Zdaj lahko naredimo korak naprej in nastopimo še proti večjim igralcem v igri proti okolju in nam samim. Za začetek bi bilo dovolj že to, ko bi si končno vsi v Celju priznali, da čeprav je bolje, kot je bilo pred desetletji, tu vseeno nimamo čistega zraka, čistih tal in voda. Drugačne trditve so le pesek v oči, ki včasih bolj bode in boli kot prašni delci v zraku.
Opuščeno industrijsko območje stare Cinkarne je zelo kontaminirano.
Naravna zdravilišča zadovoljna
V slovenskih naravnih zdraviliščih se še nimajo česa bati. V prvih dveh mesecih leta so ob skorajda enakem številu prihodov zabeležili za poldrugi odstotek več nočitev. V prvih dveh mesecih so imeli v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih 93 tisoč domačih in tujih gostov. Razmerje med tujimi in domačimi gosti je bilo januarja zaradi podaljšanih počitnic v Italiji in na Hrvaškem še razmeroma uravnoteženo, vendar še vedno v prid domačih gostov, v februarju je bilo razmerje močno v prid domačim gostom.	RP
wimnoviteclnik.com
Največja težava je kadmij
Kolikšna je resnična okoljska nevarnost? - Pomena obremenjenosti s toksičnimi kovinami ne smemo zmanjševati
Št. 642 - 17. marec 2009
Celjske civilne iniciative so ta teden po posredovanju informacijske pooblaščenke pridobile končno poročilo ocene tveganja za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim snovem. O oceni smo sicer pisali že precej, vendar je zdaj naloga popolnoma končana. V poročilu so še enkrat predstav-ljeni rezultati analiz mivke, pa tudi celotne obremenjenosti otrok s kadmijem in svincem. Dr. Ivan Eržen, ki je vodil pripravo ocene, pravi, da nevarnosti za zdravje otrok oziroma prebivalstva na splošno ni, čeprav je obremenjenost okolja predvsem s kadmijem izredno velika in gre za resen problem.
Oceno tveganja za zdravje otrok je naročila občina, ki je naročila tudi pregled mivke v celjskih vrtcih. Rezultati so bili porazni. V pe-skovnikih so bile namreč presežene mejne vrednosti kadmija in svinca, v enem so bile kar nekajkrat presežene celo kritične vrednosti tako svinca kot kadmija. Ocena tveganja pa ni zajemala le mivke, ampak tudi hrano. Prav s hrano pa lahko otroci (kot tudi ostali) največ kadmija in svinca spravijo v telo. V poročilu tako beremo, da »količina kadmija, ki bi jo otroci zaužili v primeru, da bi uživali izključno pridelke, ki so bili pridelani na območju Teha-rij, bistveno presega mejno vrednost, ki bi jo bilo še mogoče tolerirati (vnos predstavlja skoraj 252 odstotkov začasno dopustnega tedenskega vnosa).«
Kake je torej možno, da ob koncu poročila vendarle v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zaključujejo, da vnos svinca in kadmija v otroška telesa kljub temu ne presega mejnih vrednosti in da po-
sebne nevarnosti tako za otroke kot za odrasle ni? Dr. Eržen pravi, da se večina kadmija, ki vstopi v telo s hrano, izloči z blatom, majhna količina, manj kot deset odstotkov, pa ga v telesu ostane. To pomeni, da četudi bi jedli onesnaženo zelenjavo, bi le del kadmija v našem telesu dejansko ostal. Kljub temu je treba vedeti, da sta tako svinec kot kadmij škodljiva. Dr. Eržen še dodaja: »Moramo poskrbeti, da se stanje v okolju spremeni. Ne glede na to, da nam ti podatki (v poročilu, op. p.) ne kažejo, da bi zaradi tega morali ukrepati.«
Da bodo do konca januarja letos pripravili analizo stanja okolja, so v začetku leta povedali tudi na Mestni občini Celje. A trenutno je ta analiza še vedno v izdelavi. Kot so nam sporočili iz MOC, predvidevajo, da bo osnutek programa varstva okolja za obdobje od 2009 do 2013 pripravljen aprila, vključeval pa bo tudi povzetek stanja okolja in prioritetne okoljske ukrepe oziroma projekte.
Onesnaženost je!
Poročilo je nekatere precej razburilo, druge pomirilo. In kakšna je realnost? Eržen poudarja, da je obremenjenost predvsem s kadmijem izredno velika, tudi s svincem in z drugimi toksičnimi kovinami: »Tu gre za resen problem, daleč od tega, da bi govorili, da je zanemarljiva obremenjenost s toksičnimi kovinami, kar skušajo nekateri, tudi na osnovi rezultatov te raziskave, poudariti. Res je, da so študije, ki so proučevale vpliv toksičnih kovin na žive organizme, pokazale, da so toksične kovi-
ne za žive celice nevarne in povzročajo določene spremembe, ki jih ne želimo imeti.«
O okoljski problematiki v Celju so civilne iniciative govorile tudi s predstavniki okoljskega ministrstva. Tam so pripravili krajše poročilo o stanju okolja pri nas. Največje težave v Celju predstavljajo v zraku ozon in delci, ki so manjši od deset mikronov. Mejna vrednost teh delcev je bila presežena v vseh letih od 2002 do 2007 (novejših podatkov niso posredovah), v tem obdobju pa je bila v Celju trikrat presežena tudi letna mejna vrednost. Vode so obremenjene s toksičnimi kovinami, največ je cinka, kadmija, bakra in niklja. V tieh prav tako izstopajo vsebnosti kadmija, svinca in cinka, v rastline pa prihajata predvsem kadmij in cink. Na okoljskem ministrstvu še pišejo, da je treba izpostaviti »lokacijo stare Cinkarne, saj je opuščeno industrijsko območje zelo kontaminirano«.
Kakšni ukrepi?
Priporočila za vrtce so jasna že od leta 2007, ko so odkrili onesnaženo mivko, in
sicer naj mivka ne prihaja iz Mežiške doline, pa tudi ne soška mivka, saj ta vsebuje preveč živega srebra. Odsvetuje se tudi uporaba zelenjave s Teharij in iz Medloga, čeprav vrtci tako ali tako zelenjave in sadja ne kupujejo od posameznih kmetov ali celo na tržnici. Posamezne aktivnosti, kot je na primer zamenjava zemljine, naj ne bi bile prioriteta. Eržen pojasnjuje: »Takšna akcija bi predstavljala velik strošek, medtem ko bi bil učinek majhen. Te kovine namreč potujejo tudi vodoravno.« Eden od pametnih ukrepov je ta, da bi kmetijsko dejavnost na onesnaženih območjih zamenjali s kakšno drugo.
Sicer pa so na ministrstvu za zdravje pripravili predlog, da bi skupaj s predstavniki ministrstev za okolje, gospodarstvo, kmetijstvo in lokalno samoupravo oblikovali vladni odbor za okolje in zdravje. Naloga odbora bi bila, da bi koordinirano pristopih k iskanju rešitev za onesnažena območja v Sloveniji, da bi torej probleme reševali celovito.
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
»
6Ü
Politika se dela v Ljubljani
Celjski župan Bojan Šrot pojasnjuje, zakaj je odstopil kot predsednik SLS
Predsednik Slovenske ljudske stranke, celjski župan Bojan Šrot, je v ponedeljek na seji sveta stranke v Slovenskih Konjicah podal nepreklicni odstop. V grobem povedano se je za odstop odločil, ker je bil edini predsednik parlamentarne stranke brez funkcije v Ljubljani.
»Ta odločitev je bila v zraku že dlje časa, o tem sem dolgo premišljeval. Nenazadnje že lani po državnozbor-skih volitvah, ko sem organom stranke predlagal sklic izrednega kongresa,« je povedal Bojan Šrot v torkovih jutranjih urah. »Res je, da sem edini predsednik, zdaj moram reči bil edini predsednik, ki ni opravljal politične funkcije v Ljubljani. To mi je povzročalo veliko težav in naporov ter jemalo veliko časa in energije. Mislim, da je prav, da stranko vodi nekdo, ki je poklicni politik in je vsakodnevno v Ljubljani.«
Na to, da niste v Ljubljani, so malce vplivali tudi celjski volivci na lanskih volitvah.
Zagotovo. Ko sem prevzel vodenje stranke, sem si zastavil dva cilja. Prvega, da stranka ostane parlamentarna stranka, sem uresničil.
Bojan Šrot ni več predsednik SLS, odškmjena vrata.
Drugi je bil osebni - da kot poslanec pridem v državni zbor. Na volitvah sem dosegel lep rezultat, v obeh volilnih enotah so mi volivci namenili veliko glasov. Žal je
SLS bo do kongresa vodil podpredsednik Janez Podobnik. O tem, kdaj bo kongres, bosta odločala svet stranke in njen glavni odbor. Po Šrotovih besedah naj bi ga izpeljali sredi maja, a vsekakor še pred evropskimi volitvami. Kot je dejal, je tudi večina kandidatov za slednje že določena, Šrot, ki na njih ne namerava kandidirati, pa se zavzema za to, da bi bil nosilec liste nekdanji minister Ivan Žagar.
za župansko funkcijo pa je pustil
vohlni sistem takšen, kakršen je, in nisem bil izvoljen v parlament. To je zagotovo v največji meri botrovalo moji odločitvi.
Kaj odstop pomeni za Celje?
Nič posebnega, mogoče le, da bom kot župan še malce več na Mestni občini Celje. Že sicer sem veliko tam, kjer opravljam svojo nepoklicno funkcijo.
Napovedali ste, da na kongresu ne boste kandidirali za katero od funkcij
v SLS, že pred časom pa tudi, da se ne boste znova potegovali za mesto celjskega župana. Se torej umikate iz politike?
Kar se tiče moje kandidature za kakšno funkcijo v stranki, je stvar politične higiene - po moje res nima smisla, da kandidiram. Glede kandidature čez eno leto sem že povedal, da sem 95-od-stotno odločen, da ne bom kandidiral za župana. Čisto pa še nisem zaprl vrat; kaj se ve, kaj bo čez dobro leto! Seveda pa, če prihodnje leto ne bom kandidiral, se bom praktično umaknil iz aktivne politike.
Koga vidite na čelu SLS?
Zagotovo je več možnih kandidatk in kandidatov. Kot sem že povedal, je po mojem prepričanju dobro za stranko, da jo vodi eden od poklicnih politikov, ki ima funkcijo v Ljubljani, torej eden od poslancev. Povedal sem, da sta tako nekdanji prometni minister Radovan Žerjav in župan Krškega Franc Bogovič primerna in kompetentna človeka, da vodita stranko, a o tem bo odločal kongres.
V	kakšni formi zapuščate stranko?
V	dobri. Na zadnjih volitvah oziroma že dve leti prej, ko so jo vsi odpisali, je stranka dokazala, da je trdoživa. SLS ima zvesto, trdoživo članstvo, po moji oceni dober program, in če bo nadaljevala v tej smeri, se po moje ni bati za njeno prihodnost.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Šest občin v partnerstvu
V žalski glasbeni šoli so v sredo kot zadnji v Savinjski statistični regiji podpisali pogodbo o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline.
Predsednik partnerstva je žalski župan Lojze Posedel, ki pravi, da je tovrstna oblika sodelovanja potrebna: »To ne pomeni, da doslej v šestih občinah nismo dobro sodelovali, vendar nismo bili povezani v partnerstvo, ki je pomembno zaradi skupnega nastopa in povezovanja pri večjih projektih.«
Podpisu pogodbe je prisostvovala tudi ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Zlata Ploštajner, ki je v nadaljevanju na seji Sveta regije, torej na rednem delovnem srečanju županov Savinjske statistične regije, odgovarjala na številna vprašanja.
US, foto: SHERPA
Podpis pogodbe o ustanovitvi območnega partnerstva je pomemben za vseh šest občin Spodnje Savinjske doline.
Odstop kot osebna odločitev
V ponedeljek je z mesta predsednika SLS odstopil Bojan Šrot. Celjski župan se je za odstop z mesta predsednika stranke odločil, ker nima funkcije v Ljubljani in je zato težko vsakodnevno v središču dogajanja.
Kot je bilo slišati, za ožje vodstvo stranke odločitev Bojana Šrota ni bila posebno presenečenje. Svet stranke bo v prihodnjih dneh določil rokovnike in volilna opravila ter datum izvedbe kongresa. Vodstvo stranke bo glavnemu odboru predlagalo bodisi izvedbo volilnega kongresa ah samo volitve novega predsednika stranke, vsekakor pa naj bi biT novi predsednik stranke znan sredi maja. O kandidatih bodo govorili v prihodnjih dneh, večina pa pričakuje, da bo položaj prevzel eden od poklicnih politikov, torej nekdo iz poslanske skupine SLS. Kot je bilo slišati, nekdanji prometni minister Radovan Žerjav o vodenju stranke še razmišlja, medtem ko se krški župan Franc Bogovič menda za to funkcijo ne bo odločil.
Rudolf Petan
Za mnenje oziroma komentar odstopa smo zaprosili tudi Rudolfa Petana
(SDS), ki Šrotov odstop jemlje kot legitimno notranjo zadevo stranke in njenega predsednika. »Če je predsednik SLS ocenil, da je vodenje oteženo, ker vodi tudi tretjo največjo mestno občino v državi in večino časa preživi v mestu ob Savinji, mu tega ne oporekam. Vodenje stranke je resna in ne ravno lahka zadeva. Nenazadnje na predsednika pade vsa odgovornost (seveda tudi zasluge) za uspehe, predvsem pa za probleme in neuspehe. V tej luči jemljem tudi odločitev Bojana Šrota, ki je zagotovo ocenil, da je zdaj pravi trenutek za menjavo v stranki. Kongres, na katerem bodo izvršili menjavo, bo tudi priložnost za morebitno prevetritev in noveliranje programa stranke.«
Jakob Presečnik
V državni zbor je bil s Celjskega kot predstavnik SLS izvoljen Jakob Presečnik, ki je tudi vodja poslanske skupine in ga zato funkcija predsednika stranke ne zanima. Kot je že na novinarski konferenci po Šrotovem odstopu povedal Presečnik, je bila izbira celjskega župana za predsednika SLS pred letom dni kljub vsemu prava odločitev, vendar je bila stranka pozneje diskreditirana s taj-kunsko afero, v katero so »neupravičeno tlačili tudi predsednika«. Za NT je Presečnik povedal, da je bil odstop predsednika Bojana Šrota zaradi njegovih prejšnjih napovedi in tudi zaradi stalnih napadov od prvega dne izvolitve pričakovan. »Sicer je to njegova osebna odločitev,« poudarja Presečnik. »Pričakujem, da bomo z angažiranjem organov stranke, še posebno pa občinskih odborov, zelo hitro dobili ustrezne predloge za vodilne funkcije v stranki in jih na kongresu, predvidoma v maju, tudi izvolili. Pričakujem, da bodo izvoljeni dobri kandidati in da se bo primeren učinek pokazal že na volitvah v Evropski parlament.«
Andreja Rihter
Poslanka SD Andreja Rihter precej dobro razume razloge za odstop Bojana Šrota in pravi, da je to njegova osebna zadeva. »Odločitev je sprejel odgovorno in zagotovo zanj ni bila enostavna. Sama dobro vem, kaj pomeni biti aktiven v politiki v lokalnem okolju, kjer živiš, ali biti aktiven v politiki v Ljubljani. To pomeni veliko več energije, odrekanja in časa, ki ga moraš vložiti v delo državne politike. To je Bojan Šrot tudi navedel kot razlog za odstop in ga razumem. Sicer pa je že po volitvah predlagal odstop in takrat je bilo neodgovorno od stranke, da ga ni sprejela.«
URŠKA SELIŠNIK
Št. 24 - 27. marec 2009
m
O cetis
V Steklarski novi nič novega
Kljub sredinemu sestanku vodstva kapitalske družbe s predstavniki sindikata KNSS v Steklarni novi ni usoda steklarne nič bolj jasna. Lastniki naj bi se sicer vedno bolj nagibali k možnosti kontroliranega stečaja, kar bi posledično pomenilo povezovanje obeh steklarn, smo izvedeli iz neuradnih informacij. Obenem so iz Kapitalske družbe sporočili, da bodo predvidoma maja letos ustanovili posebno družbo za prestrukturiranje, ki bo upravljala z družbami Kada, ki so v finančnih težavah. Med njimi bi prav gotovo lahko bila tudi Steklarska nova.
Najbolj opevani stari dolgovi steklarne - gre za neplačane prispevke za delavce, ki so nastali v času prisilne poravnave - so sicer že odpisani, smo uspeli izvedeti. A steklarno tarejo novi. Njeni največji upniki so Geoplin, davčna uprava ter Elektro Celje, ki bi lahko v kratkem predlagali celo stečaj podjetja, se bojijo zaposleni. Upnike je
predstavnica Kapitalske družbe Janja Holcman, ki spremlja poslovanje Steklarske nove, v imenu podjetja že prosila za odlog plačil. Več o trenutnem poslovanju podjetja, ki je zaradi bolezni di: rektorja brez vodstva, Holc-manova ni povedala. O nadaljnjih ukrepih v steklarni pa je dejala, da je odločitev povsem v rokah predsednika uprave Kapitalske družbe.
Nič novega pa ni znano niti o primeru pred letom in pol vložene ovadbe prejšnjega direktorja in nadzornega sveta. Sindikat KNSS Neodvisnost je v imenu 178 delavcev (gre za dve tretjini delavcev) pred 19 meseci vložil kazensko ovadbo. V njej bivšemu direktorju očitajo kršitve temeljnih pravic delavcev ter pravic iz socialnega zavarovanja. Obenem opozarjajo, da so bili (so še) nekateri zaposleni, kot na primer direktorjeva tajnica, zaposleni v drugem podjetju Kip Vizija. Ker so o neprimernem vodenju podjetja sprotno obveščali tudi nadzornike, so tudi ti med ovadenimi. Kot pravijo člani sin-
dikata, imajo občutek, kot da nekdo z vrha države, ki je lastnica podjetja, ščiti posameznike in si ne želi, da bi zadevi prišli do dna. Drugače si ne znajo razlagati, zakaj je od vložitve kazenske ovadbe do danes minilo toliko časa. Po večkratnem poizvedovanju so pred kratkim končno prejeli odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Ta pravi, da zadevo proučujejo na Policijski postaji Rogaška Slatina. Tam so pred letom dni dejali, da bodo zaradi obsežnosti raziskave potrebovali še najmanj 14 dni. Končno so po treh mesecih podali vmesno poročilo, nato pa do ponovne urgence oktobra lani ni bilo nič. V tem zadnjem vmesnem poročilu so pojasnili, da bodo do konca meseca končali izračune za posamezne oškodovance. A tega še do zadnje urgence februarja letos niso štorih. Razlog naj bi bil v zahtevnosti in obsežnosti preiskave ter nesodelovanju ovadenih oseb.
ROZMARI PETEK Foto: KATJUŠA (Arhiv NT)
Sindikat KNSS Neodvisnost je pred letom in pol ovadil bivše vodstvo podjetja, a preiskovalci do danes še niso prišli do konkretnih zaključkov.
Kili Li boje v stečaju
V začetku tedna se je na okrožnem sodišču začel še en stečajni postopek, tokrat gre za družbo Kili Liboje, ki je bila že nekaj časa v velikih težavah.
Zadnje čase so sicer imeli veliko dela, vendar so podjetje pokopali stari grehi. Kot
je povedal direktor Srečko Šrot, se je precej delavcev, ki še niso prejeli lanskega regresa, odločilo za tožbo. Enako so storili delavci, ki so predlani in lani izgubili delo, a še niso prejeli odpravnin. Takšnih je približno 50, pri čemer zneski odpravnin
m m f\0/ za vezavo od 12 do 24 mesecev		za vezavo od 24 do 36 mesecev		za vezavo nad 36 mesecev
				
Qjjj^Qyl		I -1	www.probanka.si PROBANKA finančna skupina	
znašajo od 1800 do 3000 evrov. Še večja težava podjetja pa so po mnenju sindikalnega zaupnika Forta Ilirka ostali veliki dolgovi. Tako naj bi Geoplinu dolgovali 70 tisoč evrov, zato so prejšnji ponedeljek ostali brez plina, delavci pa so že od takrat doma. Precej velik naj bi bil tudi dolg za elektriko ter že najete kredite. Po mnenju Turka si podjetje po izgubi največjega kupca, ki se je sicer lani jeseni skesano vrnil v Liboje, ni opomoglo. Štirimesečni izpad proizvodnje je bil za li-bojsko keramično industrijo, ki že nekaj let životari, preveč.
RP
Tako nekdanji veleposlaniki kot celjski podjetniki se strinjajo - slovenski diplomanti v tujini bi lahko gospodarstvenikom bolje pripravili teren.
Celjskim podjetjem v tujini pomaga le lastna iznajdljivost
Celjska obrtno-podjetniš-ka zbornica je z mestnim odborom stranke Zares pripravila posvet o tem, kako se domača podjetja pri prodoru na tuje trge poslužujejo diplomacije ter kakšna naj bi bila po njihovem vloga slovenskih diplomantov v tujini. Tako nekdanji veleposlaniki, na primer sedanji poslanec Ivo Vajgl, ki je bil dolga leta veleposlanik, kot predstavniki celjskih podjetij so v en glas ugotovili, da jim domača veleposlaništva v tujini premalo pomagajo. Ker bo v recesiji nujno treba poiskati nove priložnosti na povsem novih trgih, Celjske mesnine na primer tržne priložnosti iščejo celo na Šrilanki, si vsaj zdaj od njih obetajo več pomoči.
Dobesedno vsi celjski podjetniki, ki so prišli do besede, so povedali, da brez lastnih poznanstev in iznajdljivosti čez mejo ne bi mogli prodati ničesar. »Diplomacija mi ni zaenkrat še nič pomagala. Še na tisto, za kar smo jih prosili za pomoč, so se zelo negativno odzvali, zato sam še vedno trdim, da je najbolje, kadar greš v tujino, da pokličeš svoje znance, oni svoje,« razlaga Hugo Bosio, ki je s svojimi pečmi prisoten v mnogih evropskih državah, posredno pa tudi na drugih kontinentih. Podobno svetuje tudi lastnik podjetja Paron iz Laškega Rado Hrastnik, ki že 14 let dela predvsem za tujino. »Na tujih trgih se najraje zanesem kar nase. In na svoje znance, ki ti pomagajo, da nisi le >eden v vrstk«
Grenke izkušnje z diplomanti ima tudi direktorica Ce-tisa Simona Potočnik, ki je pred tremi leti zaorala ledino na afriški celini. »Precej stvari, pri katerih bi lahko pomagala država, sem naredila sama. Preko posrednikov sem začela iskati stike. Zdaj smo v Afriki že toliko prisotni, da že poznajo ime Cetis. Ravno pred štirinajstimi dnevi smo bili pri petih ministrih v Gvi-nei Bisau in ne znam si predstavljati, koliko časa bi potrebovala, da bi prišla do petih ministrov v Sloveniji.« Potočnikova je navrgla še primer,
»Pričakujem, da se bo država začela zavedati, da so bolj od političnih odnosov pomembni gospodarski, saj od teh država živi,« je v duhu aktualnega političnega dogajanja v zvezi s Hrvaško in z njenim Milijonskim trgom opozoril Izidor Krivec.
ko so v Gabonu odpirali podjetje. Lokalne oblasti so si ob odprtju želele kakšnega slovenskega predstavnika diplomacije, a si prav nihče ni vzel toliko časa. Čeprav bi vse stroške potovanja kril Cetis.
Obiski delegacij se izjalovijo v izlet
Celjske mesnine presenetljivo veliko svojih izdelkov izvozijo. Tudi zato se pogostokrat, če se le da, pridružijo delegatskim obiskom v tujini. »Naj dodam, da ti niti slučajno niso poceni. Stroški lahko nanesejo tudi do 5 tisoč evrov. O rezultatih naj rečem le, da nam je mogoče le v enem odstotku pri sklepanju poslov pomagala diplomacija,« razlaga direktor Izidor Krivec.
»Pri diplomatskih obiskih bi bilo smotrneje sklepati dobre posle kot navidezna prijateljstva,« na pomislek o tem, da gre pri diplomatskih obiskih in delegacijah le za izlet, dodaja Krivec.
»Ravno zato smo se zbrali na tem posvetu, da spremenimo prakso. Pomoč pri vzpostavljanju stikov s tujino potrebujejo predvsem mikro in mala podjetja. Za velike diplomacija sicer kar nekaj naredi, vendar imajo veliki denar, da si to lahko privoščijo,« dodaja direktor trženja pri podjetju Aliansa Aleš Ku-kovičič.
Na posvetu so poleg nekaterih celjskih direktorjev sodelovali še poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko DZ Ivo Vajgl, predsednik Centra za Latinsko Ameriko, podjetnik, investitor in predavatelj dr. Bogdan Štefan Šalej ter bivši veleposlanik na Kitajskem, Češkem, Poljskem Zvone Dragan.
Glede na to, da diplomacijo plačujemo davkoplačevalci, je predsednik Centra za Latinsko Ameriko, ki zdaj že več let živi in dela v Braziliji, dr. Štefan Bogdan Šalej podjetnike pozval, naj bolje izkoriščajo tisto, kar plačujejo. Ter jih za konec ohrabril z besedami: »Naj vas vseeno ne bo strah tujih trgov. Prepričan sem, da v Celju ali, če hočete, s Kalobja ni nikogar, ki ne bi bil zmožen nastopa na tujih trgih.«
ROZMARI PETEK Foto: GrupA

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.o.o. _
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in _ prijaznega okolja.
m
St. 24 - 27. marec 2009
Informativni izračuni mesečnega obroka vračila kredita pri poslovnih bankah in Eko skladu, ob predpostavki, da smo najeli kredita v višini 10 tisoč evrov za dobo 10 let.
Eko sklad	100,77 evra
Banka Celje	112,79 evra
Nova Ljubljanska banka	108,77 evra
NKBM	107,20 evra
A banka	104,17 evra
SKB banka	103,91 evra
Hypo banka	103,16 evra
Vir: Spletne strani poslovnih bank (uporabili smo pogoje, ki veljajo za najem stanovanjskega kredita).
Ko smo pri poslovnih banka preverjali, koliko bi informativno znašal mesečni obrok kredita, če bi na primer najeli posojilo v višini 10 tisoč evrov z maksimalno odplačilno dobo, smo ugotovili, da je Eko sklad trenutno res najugodnejši ponudnik. Še posebej, ker sredstva niso namenjena izključno nakupu ali gradnji nepremičnine. Res pa je, da lahko pri poslovnih banka odplačilno dobo podaljšate. Pa tudi, da se tam obrestne mere znajo še spremeniti.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA (arhiv NT)
etUll partneri najboljšim okusom	AKTUALNO
Veliko povpraševanj po neprofitnih
Prejšnji teden se je zaključil razpis za najem neprofitnih stanovanj v Celju. Prosilcev je za sto več kot na prejšnjem razpisu leta 2007, skupno 505, stanovanj pa petdeset manj oziroma vseh skupaj trideset.
Na razpis leta 2007 se je prijavilo 405 prosilcev, na prednostno listo se jih je uvrstilo 352, na voljo pa je bilo 80 stanovanj. Tokrat je slika še slabša, saj je za najem ne-profitnega stanovanja zaprosilo kar 505 občanov, prednostne liste še niso sestavili, vendar pričakujejo, da bo na listi več prosilcev kot prejšnja leta. Poleg tega je letos
na voljo le 30 stanovanj, novogradenj pa v letošnjem letu v Nepremičninah ne načrtujejo, čeprav bodo začeli s postopki za pridobitev zemljišč za novogradnje v prihodnjih letih.
Zakaj je letos toliko več prosilcev kot prejšnja leta, na Nepremičninah še ne mo-rejo reči. Kot je pojasnil vodja premoženjsko pravne službe pri Nepremičninah Celje Iztok Horvat, bodo o vzrokih lahko govorili šele, ko bodo opravili analizo po sestavi prednostne liste prosilcev: »Prva ocena pa je, da je bilo v prejšnjih letih občanom vendarle laž-
je pridobiti sredstva za nakup stanovanja.«
Kot je pojasnil Horvat, so zoper nedisciplinirane najemnike začeli uporabljati malo bolj represivne ukrepe. Tako so lani opravili 24 deložacij, približno enako število deložacij pa je bilo ustavljenih, ker so najemniki svoje obveznosti poravnali.
Trideset stanovanj je že na voljo oziroma jih še bodo izpraznili dosedanji najemniki. Novi najemniki se bodo lahko vanje vselili v drugi polovici letošnjega leta. ŠK
Kredit Eko sklada lahko izkoristite tudi za zamenjavo oken.
Eko sklad znova ponuja ugodne kredite
Vas zanima, kako prihraniti več?
TUŠEVI ZVESTI KUPCI POZNAJO ODGOVOR!
Eko sklad je pred tednom dni objavil razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov. To pomeni, da lahko za ugoden kredit zaprosijo vsi, ki nameravajo svojo nepremičnino ekološko nadgraditi, zamenjati, nevarno kritino, si kupiti varčen gospodinjski stroj in podobno. Po naših podatkih so krediti Eko sklada v povprečju še vedno ugodnejši od kreditov poslovnih bank.
Še natančneje, za ugoden kredit lahko zaprosijo posamezniki, ki načrtujejo izvedbo naložbe v varstvo okolja, na primer vgradnjo sodobnega in energijsko učinkovitega ogrevalnega sistema, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, postavitev sistema za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije ali za soproizvodnjo toplote in električne energije, toplotno izolacijo stanovanjskega objekta, vgradnjo energijsko učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva, zame-
njavo azbestne strešne kritine, nakup energijsko učinkovitih velikih gospodinjskih aparatov, nakup električnega ali vozila na hibridni pogon, pa tudi priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje, vgradnjo male čistilne naprave, prekritje objekta z rastlinsko odejo, namestitev naprave za izkoriščanje deževnice ali za čiščenje pitne vode, gradnjo pasivne hiše... Podrobnejši podatki so na voljo na spletni strani Eko sklada, več informacij pa boste prejeli tudi na telefonski številki 01/241 -48 - 20.
Najvišji znesek kredita znaša 20 tisoč evrov (če gradite pasivno hišo, se lahko poveča še za enkrat toliko) najnižji pa 2 tisoč evrov. Za kredit za posamezno naložbo lahko zaprosi tudi več upravičencev, skupna višina odobrenih kreditov za isti objekt oziroma naložbo pa ne more preseči 80 tisoč evrov. Maksimalna odplačilna doba kredita je 10 let, najnižji znesek anuitete pa 40 evrov.
Še vedno so na voljo tudi nepovratna sredstva Eko sklada za naložbe, ki povečujejo večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Če nameravate vgraditi solarne ogrevalne sisteme, zamenjati okna, odebeliti fasado ali graditi nizkoenergijsko oz. pasivno hišo, izkoristite ponujeno finančno spodbudo! Zgolj za ilustracijo, najvišji znesek spodbude za vgradnjo toplotne črpalke znaša tisoč evrov.
■ ■	■ v ■ m aa
Celjani čistijo
Mestna občina Celje pripravlja danes in jutri, v primeru slabega vremena pa prihodnji teden, tradicionalno čistilno akcijo. V njej bodo sodelovali vrtci, osnovne in srednje šole, skavti, taborniki, mestne četrti in krajevne skupnosti, društva ter občanke in občani.
Danes od 10. do 12. ure njih šol ter mestnega par-bodo čistilne akcije v oko- ka, ki ga bodo čistili dijaki lici vrtcev, osnovnih in sred- srednjih šol. Akcija se bo
Kako privarčevati, je v današnjih časih pomembno vprašanje. Odgovor nanj pa vedo povedati zvesti kupci v trgovinah Tuš, saj ti v Tušu prihranijo več, kot če bi kupovali drugje.
V Tušu kupujem, vsak dan varčujem, je slogan, ki pa drži tudi v realnosti. Povprečen član Tuš kluba lahko namreč letno z nakupi v trgovinah Tuš privarčuje tudi več kot 800 evrov. Poleg ugodnosti v Tuševih trgovinah in drogerijah pa lahko koristi tudi ugodnosti, ki izhajajo iz ponudbe celotnega Tuš Holdinga. Kar je glavna razlika od konkurence.
Svežina, kakovost in cenovna ugodnost v trgovinah TUŠ
To je zaveza, od katere v Tušu ne odstopajo. Bogata in raznolika ponudba po ugodnih cenah velja za vse Tuševe kupce. Kupci lahko izbirajo med več kot 1500 znižanimi izdelki, ki jih najdejo pod oznakami: Akcija, Vedno nizka cena, Tuš klub akcija - 50 %, Mojih 10 najljubših, Tuš izdelki, Olimp izdelki, Tuš varčujem, Dokazano najcenejši in mnoge druge.
Tušmobil - brezplačni mobilni pogovori
Z nakupi v trgovinah in drogerijah Tuš se na
Tuš klub kartico zbirajo brezplačne Tušmobil minute. Postanite uporabnik Tušmobila, povežite vašo Tuš klub kartico s telefonom in se pogovarjajte brezplačno.
Cenejše gorivo na Tuš Oilu
Ob nakupih v trgovinah in drogerijah Tuš se vam na vaši Tuš klub kartici zbirajo popusti za cenejše gorivo, ki jih lahko izkoristite na bencinskih servisih Tuš Oil. Gorivo lahko točite tudi do 5 centov na liter ceneje.
Izjemno ugodna Tuš klub potovanja
Atraktivno in zelo ugodno ponudbo Tuš klub potovanj si lahko ogledate na www.tus.si ali pokličete na brezplačno tel. št. 080 21 70. Poleg nizke cene vam na Tuš klub potovanjih ponujajo tudi odlične plačilne pogoje.
A to še ni vse
Člani Tuš kluba imajo ugodnosti pri nakupu kino vstopnic v Planetih Tuš v Celju, Mariboru, Kranju in Novem, mestu ter ostali ponudbi, ki jo v Tuš Holdingu nenehno dopolnjujejo in prilagajajo potrebam ter zahtevam svojih kupcev.
V Tušu ostajajo na strani kupcev, kakor so se zavezali že pred časom. Pri njih kupci za svoj denar dobijo največ.
nadaljevala jutri ob 9. uri, ko se bodo udeleženci zbrali na Savinjskem nabrežju pri Splavarju in ob Šmartin-skem jezeru v Runtolah pri Gradu, v Ribiškem kotu in Ločah pri opuščeni kmetiji Lebič. V primeru slabega vremena bo čistilna akcija prihodnji teden.
ŠK
- Št. 24-27.
Tuševi zvesti kupci privarčujejo več marec 2009 -
6_ INTERVJU_101 »li
Od iskric v očeh do polen pod noge
Z odvetnico Albino Vedenik o ločitvah in tem, ali zakonci gledajo preveč na svoje interese in premalo na otroke
»Vztrajanje v nevzdržni zvezi, rekoč, da smo odvetniki dragi celo bolj kot poroka, je nesmiselno ...«
V Sloveniji je menda vsako leto več ločitev. Na tisoč sklenitev zakonskih zvez je 411 ločitev. Slovenska zakonca živita v miru povprečno 13,5 leta, potem ne zdr-žita več. Ob »kreganji« se začne še postopek za ločitev. Največ razvezanih partnerjev ima skupaj enega ali dva otroka. In da ne boste mislili, da se upokojenci ne ločujejo! Vedno več je takšnih! Postopek za razvezo zakonske zveze se začne z vložitvijo tožbe. To sestavijo odvetniki. Ko ločitveni postopek traja, se nekdaj zaljubljene iskrice spremenijo v polena pod noge... Tu v razpadajočo zvezo vstopijo odvetniki. Celjska odvetnica Albina Vedenik ima na svoji mizi kar nekaj primerov zakoncev, ki to čez nekaj mesecev ne bodo več. In kako se sploh zakon konča in začne ločitev?
»Tožba se vloži na sodišče na območju, kjer sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivališče. Postopek se lahko začne tudi s predlogom za sporazumno razvezo. V tem primeru se morata zakonca sporazumeti o varstvu, vzgoji, preživnini in stikih z otroki. Predlogu morata predložiti tudi notarsko overjen sporazum o delitvi skupnega premoženja. Tožbo in sporazum pošlje sodišče centru za socialne zadeve, kjer opravijo razgovor z zakoncema ter podajo mnenje o premoženjskih in družinskih razmerah - ali je v korist otroka, da se ga dodeli materi, ali so stiki primerno določeni in podobno. To poročilo dobi sodišče, ki razpiše obravnavo. Glede razveze zakonske zveze sodišče vedno izda sodbo, o tem se ni možno sporazumeti. O stikih, preživnini in dodelitvi otrok, vzgoji in varstvu pa sodišče lahko izda sodno poravnavo.«
Vajeni smo dolgih sodnih postopkov. Je tudi pri ločitvah tako?
Od vložitve tožbe do prve obravnave skoraj zagotovo mine šest mesecev. To je odvisno tudi od strank, ali se odzoveta na razgovor na centru za socialno delo, ali sploh prideta na prvo obravnavo ... Postopek se lahko konča že takrat, če se sporazumeta o dodelitvi otrok, preživnini in stikih. Če nista enotna in se prepirata o dodelitvi otrok, se na sodišče vabijo izvedenci, kar je dolgotrajno.
»Tiste ženske, ki so >mah-njene na denar<, se niti ne ločijo in ne potrebujejo odvetnika ...«
Se zakonci v postopkih največkrat sprejo zaradi dodelitve otrok ali delitve premoženja?
Skoraj bi rekla, da je več sporov zaradi delitve skupnega premoženja.
Se je mogoče ločiti, če delitev premoženja ni točno določena?
Pri razvezi zakonske zveze se ne odloča o delitvi skupnega premoženja, to je poseben postopek, ki se običajno rešuje šele po razvezi. V primeru sporazuma pa se reši tudi vprašanje o delitvi premoženja.
In potem se začne boj za otroke ...
Včasih je otrok avtomatično spadal k materi, medtem ko oče še stikov ni imel. Zdaj ko so stiki zakonsko določeni, kar se mi zdi edino pravilno, in če so urejeni, ni več
m
toliko težav. Oče je lahko veliko z otrokom - če je dodeljen mami -in če so stiki redni. Imam občutek, da se večina očetov bori za otroke, če ne drugače, si želi rednih stikov. Otrok ima rad oba starša, na kar mnogi v teh postopkih pozabijo. Z omejevanjem stikov naredijo škodo otroku. Redni stiki pomenijo, da otrok ni prikrajšan glede starševske ljubezni.
Imate veliko primerov, ko otroke dodelijo očetu?
V večji meri so dodeljeni materi. Lahko pa se otrok v varstvo in vzgojo dodeli obema. Takrat preživi enak čas pri očetu in materi. Toda ti primeri so redki.
Zakonca se sporazumeta o stikih, kasneje pa pride do spora -kako potem?
Nekdanja partnerja skleneta dogovor na centru za socialno delo ali pa to rešuje sodišče. Tudi okoliščine se namreč spreminjajo. Če je otrok ob ločitvi star pet let, so stiki drugačni kot takrat, ko je star 15 let, saj ima kakšne obveznosti, kar se upošteva. V primeru, da mati, ko ji dodelijo otroka, ne omogoča njegovih stikov z očetom, ima ta pravico do vložitve izvršbe zaradi neizvrševanja stikov. Pri stikih nastopi izvršitelj, a je vprašanje, ali je to v korist otroku. Partnerja morata dati čustva na stran in razumno razmišljati.
Gledata na svoje koristi, ne na otrokove?
Mogoče bi rekla, da se ne zavedajo, da pri tem trpijo otroci, in
ne, da se ne ozirajo na otroke, saj jih imajo radi. Toda treba se je dogovarjati v smislu, kaj je v korist otroku. Tam, kjer so otroci, ne gre za to, »kdo bo zmagal«. To jim razložijo tudi na centru za socialno delo in v posebnem družinskem oddelku celjskega sodišča, kjer mislim, da delajo dobro. V te zadeve ne smemo biti čustveno vpleteni, gre za jasno razlago, da se rešuje vprašanje otrok in ne vprašanje o tem, kaj sta imela partnerja med seboj. Nekatere ženske povedo, kakšen je moški do njih, vendar je pomembno, kakšen je oče do otroka.
Se premalo upošteva želja otrok pri razvezah?
Mislim, da bi morali upoštevati otrokove želje. Ponavadi se otroka ne vpleta v postopek, še posebej, če je mlajši. Lahko pa se predlaga njegovo zaslišanje. Otroka, ki je dopolnil 15 let in ki razume posledice določenega pravnega postopka, sodišče lahko zasliši samostojno. Lahko se odloči, pri kom bo živel. Do zdaj sem imela primere, da so upoštevali mnenje otroka.
Nato še preživnina. Je plačevanje le-te velik problem?
Ko se zakonca ločita, se obvezno določi preživnina. Plačuje jo
»Marjetica Nosan me je naučila, vztrajnosti, samostojnosti in da brez strahu izrazim svoje mnenje.«
— Št. 24 - 27. marec 2009
tisti, ki mu otrok ni dodeljen. Preživnino določi sodišče po uradni dolžnosti in samo na uradnih podatkih. Tu nastopi problem, saj je nekomu, ki dela na črno, težko dokazati, da ima še dodatne prihodke. Potemtakem bi lahko za otroka plačeval višjo preživnino.
Ampak takšen starš je neodgovoren, če ne prizna, da ima dodaten zaslužek. Žal mu je denarja za svojega lastnega otroka?
Ne bi mogla reči, da ne želijo priznati dela na črno. Nekateri povedo, da zaslužijo dodatno, a ne vsi. Odvisno od primera. Kdo bo šel na sodišče in tam povedal, da mu je stranka na črno polagala ploščice?
Kaj pa preživnina za otroke, ki niso več mladoletni, a so nepreskrbljeni?
V	kolikor se starša ločita pred otrokovo polnoletnostjo, se mora preživnina avtomatično plačevati do 26. leta, če se otrok šola. V nasprotnem primeru mora otrok, ko dopolni 18. leto, sam vložiti tožbo zoper starša, da bo ta zanj plačeval preživnino.
V	tujih časopisih beremo o famoznih predporočnih pogodbah znanih ljudi in kako se »grebejo« za premoženje... So te pri nas realnost?
Pri nas predporočnih pogodb zaenkrat ni. Skupno premoženje je tisto, ki sta ga zakonca ustvarila v času trajanja zakonske zveze, torej velja, da sta deleža v skupnem premoženju enaka. V praksi to pomeni - vsakemu polovica. Ne govorim o tistem, kar sta ustvarila pred poroko, šteje samo tisto, kar sta ustvarila skupaj.
Albina Vedenik je bila po diplomi na Pravni fakiüteti v Mariboru leta 1999 dve leti pripravnica pri nekoč znani celjski odvetnici Marjetici Nosan. Leto dni je bila nato sodniška pripravnica -volonterka na Višjem sodišču v Celju, zatem odvetniška kandidatka pri uspešnem celjskem odvetniku Igorju Inkretu. Konec marca bodo minila štiri leta, odkar je na samostojni odvetniški poti.
Kako naj nekdo dokaže, kaj je ustvaril on in ne partner v 20 letih zakona?
Ja, takrat je težje ... Upoštevajo se dohodki, stroški pri gradnji hiše, zaslišijo priče... Ampak obdobje ni toliko pomembno, tisto pa, kar sta ustvarila skupaj. Problem je pri tistih, ki ustvarijo veliko, sploh če je razpon med plačama občuten.
In če ženska ni zaposlena in nima takšnih dohodkov ...
... ima vseeno pravico do polovice premoženja, ker se upoštevajo varstvo, skrb za družino, gospodinjstvo, se pravi različne okoliščine. Če partner v ločitvi meni, da je njegov delež višji, mora to dokazati.
Torej če je Jožica brezposelna in je samo gospodinja, ji pripada polovica premoženja njenega bogatega moža?
Zagotovo. Ampak se presodi, kaj sta v zvezi ustvarila.skupaj. Če ni bilo ne naložb v avtomobil ne v stanovanje, ne bo veliko odnesla ... »Aktivnost« v smislu financ pa pomeni, da tej Jožici pripada polovica, vendar se partner, vsaj tako domnevam, ne bo strinjal z njo ...
So se pari res pripravljeni spre-ti za vsako malenkost?
Morda je res videti tako. Vendar kot odvetnica na te stvari ne morem gledati na takšen način. Ko je nekdo enkrat v postopku in sporu, mu tudi najmanjša stvar nikoli ne pomeni malenkosti.
Je v teh postopkih veliko »nizkih udarcev«?
Ko nekdo zahteva nekaj, kar je nemogoče, mu/ji kot odvetnica ne morem ravno pomagati. Odvetniki delamo po zakonu in v skladu s svojim prepričanjem. Kar je po zakonu dopustno, pa je mogoče ...
»Z omejevanjem stikov je storjena škoda otroku.«
O številkah verjetno ne boste govorili, a vseeno. Ste odvetniki, vsi ti postopki, dragi...?
Kdor ima nizke dohodke, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, drugače vsaka stranka sama krije stroške odvetnika. Drago postane takrat, ko se zakonca ne sporazumeta in se pravdata glede premoženja. Takrat je treba plačati še gradbenega izvedenca, ki oceni premoženje. Moj nasvet je, da bi bilo dobro, da se zakonci sporazumejo, saj bodo tako prihranili denar ne samo za odvetnika, ki še zdaleč ni edini strošek. So še drugi postopki veliko dražji kot ločitev... Vztrajanje v nevzdržni zvezi, rekoč, da smo odvetniki dragi celo bolj kot poroka, je nesmiselno ...
Je res, da se pri ločitvah pokaže, da smo ženske bolj »mahnje-ne« na denar? Smo res?
Haha, tiste ženske, ki so »mah-njene na denar«, se niti ne ločijo in ne potrebujejo odvetnika ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
NOV! füll
A-DOGODKI
LASTNA NEPREMIČNI
Informacije o prodaji:
Naslov: Lava 42. 3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E- pošta: marketing@cm-celje.si Internet: www.cm-celje.si
VSAKIMA 1.580 m'
STANOVANJSKIH POVRŠIN
(prevzem stanovanj in vselitev v oktobru 2009)
Cena stanovanj:
1.280 - 1.370 EUR/m2 + 8,5% DDV.
Iščejo igralce za novi film
Sest ponudb za obnovo drsališča
Prejšnji teden se je zaključil razpis za izvajalca obnovitvenih del na celjskem drsališču. Kot smo že večkrat poročali, je celjsko drsališče oziroma talna plošča drsališča popolnoma dotrajana. Če bodo med ponudniki izbrali izvajalca obnovitvenih del, naj bi bila talna plošča obnovljena že pred novo drsalno sezono.
Betonska plošča ni bila v štiridesetih letih še nikoli obnovljena. Težava pa ni le v betonu, ampak tudi v ceveh, ki so prav tako dotrajane. Prav iz teh cevi je lani kar trikrat uhajal amoniak, zaradi česar so morali za nekaj časa drsališče zapreti. Kot kaže, pa takih nepredvidenih izpadov dohodka zaradi zaprtega drsališča ne bo več. Na razpis za izvajalca obnovitvenih del se je namreč prijavilo kar šest ponudnikov. Gre za majhno presenečenje, saj bo izvajalec del na popolno poplačilo obnove čakal do leta 2014. Kot je bilo zapisano v razpisni dokumentaciji, bo šele takrat občina plačala zadnji obrok plačila obnove drsališča. Trenutno na ZPO-ju pregledujejo ponudbe in če bodo te popolne in bodo med šestimi ponudniki izbrali izvajalca del, naj bi drsalci po obnovljenem drsališču drsali že letos oziroma v novi drsalni sezoni.
ŠK
Čeprav se je akcija Huj-šajmo z Novim tednikom in Radiem Celje komaj dobro začela, udeleženci že pridno topijo kilograme. Več kot dve toni težka skupina je v prvem tednu odvrgla dobrih 33 kilogramov, kar je zelo pohvalno. Nekateri so na drugo srečanje prišli lažji tudi za tri kilograme, nihče pa se od preteklega tedna ni zredil. Bravo!
Vseh dvajset udeležencev letošnje akcije zdravega huj-šanja je že ugotovilo, da manj hrane in več gibanja delata čudeže. »Jem večkrat na dan, obroki so manjši. Veliko se gibljem, dvakrat sem že bila tudi v fitnesu v Top-Fitu. Prvi teden hujšanja je minil brez težav. Imam tudi to srečo, da me pri tem podpira cela družina, od mame, ki je pri tej akciji sodelovala lani, pa dobim tudi kakšen koristen nasvet,« je navdušena dejala Metka Skok, ki se je hujšanja lotila že večkrat, a je vse kilograme in še kakšnega čez vedno dobila nazaj. Tudi Jože Dimec je bil po prvem tednu poln optimizma in zagnanosti: »Super je bilo. Prvo, kar sem spremenil, so manjši obroki in več rekreacije. Ob večerih me je kdaj zagrabila lakota, a sem se skušnjavam hladilnika uspešno upiral. Volje je dovolj, upam, da mi je ne bo zmanjkalo in da se bom konec junija, ko se bo akcija zaključila, veselil uspehov.« Kot na največjega sovražnika se je nad svoje kilograme spravila Marija Zver. Hujšati je začela že, ko je oddala kupon-ček. »Ko sem stopila na tehtnico, sem spoznala, da tako ne bo šlo več naprej. Vzela
sem se v roke in že do prvega srečanja naše skupine izgubila štiri kilograme, do tokratnega srečanja pa sem se znebila še dodatnih treh kilogramov. Kako mi je to uspelo? Zelo pazim pri hrani, veliko hodim in lačna grem spat,« je izdala.
Adijo, maščobe in sladkarije
Da zdravo hujšanje zahteva veliko volje, časa in zavzetosti in da nič ne pride samo od sebe, so letošnji »huj-šarji« že ugotovili, na tokratnem srečanju pa jim je vodja akcije zdravega hujšanja zdravnica prim. Jana Govc Eržen spregovorila o vzrokih za prekomerno težo.
Glavna vzroka za debelost sta prevelik vnos energije v telo in premajhna poraba. V manjši meri na debelost lahko vplivajo tudi geni, nekatera zdravila, hormoni, precej pomembno vlogo pri tem ima tudi okolje, v katerem živimo. »Zdravo hujšanje ne pomeni jesti samo kruh in piti
samo vodo. Najbolj zdravo je jesti po prehranjevalni piramidi. Odpišite maščobe in sladkarije, cvrtnike pa podarite sosedom, ki jih ne marate,« je dejala Govčeva,»] nije uvrstite več sadja in zelenjave. Ne kupujte hrane, ki jo imate najraje, jejte počasi, hrano imejte v ustih čim dlje in veliko se gibajte.«
»A to pomeni, da tudi koščka čokolade ali sladoleda ne smemo? Kaj pa kavo? Je preveč, če jih spijem šest na dan? Hina v olivnem olju je dovoljena?« je zanimalo skupino. »Če se bom držal vseh predpisanih diet, me bodo čez dva meseca pokopali,« je pripomnil eden od udeležencev. A bolj verjetno je, da ga bodo prej pokopali, če bo še naprej nezdravo živel. Nezdrava prehrana namreč ne povzroča samo debelosti, ampak je tudi vzrok za marsikatero bolezen. Predvsem je prekomerna teža povezana z boleznimi srca in ožilja, pravi Govčeva: »Debeli ljudje so bolj nagnjeni k možganski kapi, zamašitvi arterij,
sladkorni bolezni, raznim rakavim obolenjem ... Debele ženske težje zanosijo, težje tudi dobijo službo, so manj samozavestne. Pričakujem, da bo
gubil en kilogram.«
»Mala malica,« so morda pomislili nekateri, »če nam je že v prvem tednu uspelo shujšati, nam bo šlo v drugem še toliko lažje.« Pa jih je Govčeva brž postavila na realna tla: »Prva dva tedna bodo kilogrami kar kopneli. V tem času bo telo izgubilo veliko vode. Po tretjem tednu pa izginjanje kilogramov ne bo več tako očitno. Naj vam to ne zbije motivacije. V tem času boste namreč začeli pridobivati mišično maso, ki je težja od maščobe. Takrat bo morda nastopila manjša kriza, a ob vztrajnosti in upoštevanju navodil zdravega hujšanja vam bo zagotovo uspelo. Na koncu se bomo vsi veselili odličnih rezultatov.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Št. 23 - 27. marec 2009
Mlada celjska ustvarjalca, Alen Pavšar in Robert Mast-nak, ki se lahko pohvalita z več posnetimi filmi, med drugim sta režirala tudi prvi celjski mladinski celoveče-rec Popolno, se lotevata novega projekta.
Danes ob 16. uri v Celjskem mladinskem centru pripravljata avdicijo, na kateri bosta iskala kandidate za glavno žensko ter po tri stranske moške in ženske vloge. Poleg tega potrebujeta še nekaj statistov za manjše vloge, starostni razpon pa je kar širok, kandidati so lahko stari od 19 do 50 let. Tokrat se bosta z izbranimi igralci lotila snemanja igrano-dokumentarnega eksperimentalnega filma, ki bo trajal 25 minut.
V središče zgodbe scenarista in režiserja postavljata Adama in Evo. Par se spozna v idilični naravi, nato pa ju skupna pot privede v mesto in današnjo družbo, v kateri vlada obsedeno stanje, posledica hitrega življenja, materializma, vpliva medijev in tehnologije. Nered v družbi ju prežveči in izpljune kot popolnoma drugačni osebnosti. S filmom želita avtorja poudariti ujetost v današnji družbi ter kaotičnem stanju, ki se iz dneva v dan veča, človek pa se temu zgolj nemočno prilagaja. Zainteresirani igralci - na plan!
PM
Pomagali z Diplomirancem
Leo klub Celjski vitezi je preteklo nedeljo v sodelovanju s SLG Celje, Društvom prijateljev mladine Šentjur in Leo klubom Mavrica Celje organiziral pomladansko dobrodelno gledališko predstavo Terryja Johnsona Diplo-miranec. Velik del zbranih sredstev so namenili Šentjur-čanki Barbari Drobne, ki je od prometne nesreče lansko leto priklenjena na invalidski voziček.
Predstava je obiskovalce nasmejala in hkrati skozi odlične dialoge in življenjske situacije prikazala spopad dveh generacij. Prav toliko kot učinkovita odrska postavitev pa je k polni dvorani pripomogla skupna želja vseh obiskovalcev, da pomagajo. Organizatorji so z dobrodelnimi prispevki od prodaje vstopnic zbrali kar 4.300 evrov. Od tega so jih 2.800 namenili Barbari Drobne, ki potrebuje finančno pomoč za prilagoditev bivalnih prostorov svoji invalidnosti, 1.500 pa mlademu obetavnemu režiserju Danijelu Spaso-jeviču, ki zbira sredstva za nakup prilagojenega vozila, ki ga potrebuje za opravljanje svojega dela in čim bolj samostojno življenje.
StO
»Hujšarji« so spoznali, kako pomembno je gibanje. Najprej so se skupinsko potili na kolesih v Top-Fitu...
Kilogrami že kopnijo!
CMCeffe
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizke In visoke gradnje
8
NOVI TEDNIK
Hmeljski nasad ali zadrževalnik v Kaplji vasi ob magistralni cesti Celje-Vransko?
Potok Ložnica je pred dvema letoma poplavil Orovo vas in lastnikom hiš povzročil veliko škodo.
Premiki v bran visokim vodam
Devet zadrževalnikov, deset kilometrov nasipov, sanacija jezov in razširitev struge Savinje za večjo poplavno varnost na Celjskem
Po slabih treh desetletjih, odkar so območje obeh Savinjskih dolin, Celja in Laškega prizadele ene hujših poplav v minulem stoletju, se obetajo premiki v smeri zagotavljanja varnosti pred naraslimi vodami. Najvarnejša naložba, gradnja suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske doline, je predvidena v letih 2012-2015, medtem ko naj bi se gradnja nasipov od Letuša do Ločice ob Savinji začela čez dve leti. Država naj bi se z večmilijon-skima projektoma končno odkupila za dolgoletni mačehovski odnos do urejanja vodotokov.
Predstavniki ministrstva za okolje in prostor so predstavili idejni osnutek gradnje suhih zadrževalnikov ob Savinji in na povodju Bolske ter občane Šmartnega ob Paki, Braslovč, Polzele in Prebolda seznanjali z načrti, pove-
zanimi z gradnjo nasipov in sanacijo jezov. Državni prostorski načrt gradnje zadrževalnikov je trenutno v fazi idejnega projekta, gradivo zanj pa naj bi bilo javno razgrnjeno do konca leta. Devet zadrževalnikov naj bi zagotovilo stoletno poplavno varnost. Njihova gradnja se bo, v kolikor bodo zagotovljena sredstva, začela leta 2012. Investicija je ocenjena na 60 milijonov evrov.
Zadrževanje milijonov kubičnih metrov vode
Zadrževalniki bodo omogočali kontrolirano razliva-
V poplavah 2007 je škoda na Celjskem presegla 60 milijonov evrov. Leta 1989 so bile katastrofalne poplave na povodju reke Savinje, kar je bil le uvod v večje poplave, ki so prizadele večji del Slovenije jeseni leta 1990 in znova leta 1998. V obeh primerih je bilo poplavljeno več kot 500 km2. Poplavi sta povzročili močno obrežno erozijo, uničenih ali poškodovanih je bilo na desetine mostov, industrijskih obratov in na stotine hiš; oba pojava so spremljali tudi plazovi. Skupna škoda je bila ocenjena na več kot 500 milijonov (za 1.1990) oziroma 170 milijonov evrov (za 1. 1998).
nje vode na neposeljenih, večinoma kmetijskih poplavnih območjih od Braslovč preko Polzele, Žalca, Celja do Laškega. »Na obstoječem poplavnem območju bo mogoče kontrolirano zadrževati določen del poplavnega vala,«
V Preboldu spodbujajo načrtovane aktivnosti in obenem negodujejo nad večletnim zanemarjanjem poplavne problematike s strani države. Gradnja suhih zadrževalnikov v Kaplji vasi in Trnavi predstavlja edino varnost pred poplavami stanovalcev v Latkovi, Kaplji in Dolenji vasi ter v središču Prebolda.
Na območju Prebolda in Braslovč državni načrt predvideva zadrževalnika v Kaplji vasi in Trnavi.
pojasnjuje Marjeta Rejc Saje z okoljskega ministrstva. Na Savinji je predvidenih sedem zadrževalnikov, in sicer v Levcu, Petrovčah, Dobriši vasi, Rojah, Šempetru, Do-brteši in Latkovi vasi. Na povodju Bolske, ki poleg Trnav-ce preti zlasti Braslovčanom, Polzelanom in Preboldča-nom, bosta varnost zagotavljala zadrževalnika v Kaplji vasi in Trnavi. Zadrževalnik bo zadržal povprečno milijon kubičnih metrov vode, skupaj približno deset milijonov. Namen neformalnih predstavitev v najbolj ogroženih občinah je pridobiti čim več informacij, ki jih bodo upoštevali v idejnem projektu in bodo natančno pojasnjeni šele na javni razgrnitvi. »Pripombe in predlogi občin so se nanašali zlasti na dodatno zagotavljanje varnosti ob Bolski in ureditvi Ložnice. Predlog je tudi umestitev Zovneškega in Braslovš-kega jezera v sistem zadrževanja visokih voda, za kar je treba sprejeti pravilnik o delovanju zapornic,« pravi Marjeta Rejc Saje. Za potrebe gradnje zadrževalnikov bodo odkupljena zemljišča pod nasipi in zemljišča, potrebna za delovanje zadrževalnikov. Za zemljišča znotraj zadrževalnih prostorov odkupi zaenkrat niso predvideni, razen v zadrževalnikih, ki se bodo aktivirali pri vsaki visoki vodi. Kateri, bo znano konec leta. »Sedanji lastniki bodo imeli v primeru poplave pravico do odškodnine. V kolikor bo posamezni lastnik vztrajal pri odkupu, bo-
sta država oziroma sklad kmetijskih zemljišč to odkupila na podlagi cenitve zemljišča.«
Lokacijski načrt poleg zadrževalnikov predvideva tudi ureditev vodomernih postaj in sanacijo oziroma dvig visokovodnih nasipov in stabilizacijo dna vodotokov. Medtem ko je prve premike začetka gradnje suhih zadrževalnikov pričakovati najmanj čez tri leta, še nekoliko hitreje odvija državni prostorski načrt za poplavno varnost na območju od Letuša do Ločice ob Savinji.
Savinja v kanjonu grozi
Občani Šmartnega ob Paki, Braslovč, Polzele in Prebolda imajo do 2. aprila čas, da podajo predloge in pripombe glede gradnje nasipov v dolžini približno desetih kilometrov in višini sedmih metrov, sanacije jezov in razširitev struge Savinje. Največ vprašanj občanov se je v času javnih obravnav nanašalo na načrtovana razlivna območja, urejanje brežin in širitev strug Savinje in njenih vodotokov. Hedvika Močnik, doma na poplavnem območju levega brega Savinje, obupuje nad doslej praznimi obljubami države, da bo zagotovila varnost pred uničujočimi naraslimi vodami. Še dobro se spominja katastrofe leta 1990, voda jo je ponovno ogrozila osem let kasneje, še živ je spomin na dva metra visoko vodo v hiši ob zadnjih poplavah pred dvema letoma. Struga Savinje se je od katastrofalnih poplav pred 19 leti ponekod poglobila tudi do dva metra in pridobiva obliko kanjona. Postaja hitrejša in nima razlivnih površin, kar ob večjem deževju povzroča visoke vode.
Polzelani želijo, da se v načrt umestijo sanacija razbremenilnega kanala na Ložnici, kolesarske in pešpoti ob Savinji ter športno-turistično območje ob jezu v Parižljah.
Poglobljena struga predstav-, lja zlasti grožnjo za območje Žalca, Celja in Laškega, poudarja strokovnjak za vode in projektant hidrotehničnih ureditev državnega prostorskega načrta Rok Fazarinc. »Ključno je, da nasipe v celoti utrdimo, razširimo in utesnimo. Razširjena struga daje Savinji več prostora, kar pomeni, da bo počasneje fekla navzdol po dolini in bo sprožala manj erozij, istočasno bo poglabljanje manjše.« Prav tako je Savinji treba povrniti prodno dno, ki jo je namesto spranega lapor-natega in hudourniškega dna od nekdaj krasilo. Načrt še predvideva sanacijo Polzelske-ga in Podvinskega jezu. Za projekt bo država predvidoma odštela 20 milijonov evrov, najprej pa bodo začeli delati na območju Ločice ob Savinji, Pa-riželj, Malih Braslovč in Letuša. Novi nasipi naj bi poleg varnosti nudili možnost za pohodne, sprehajalne in kolesarske poti.
Prebivalce Vranskega bo pred poplavami varoval manjši zadrževalnik na Merinščici.
Ministrstvo za okolje in prostor bo po končani javni razgrnitvi v roku meseca dni preučilo prispele pobude in pripombe občanov, do njih zavzelo stališče in ga objavilo na spletni strani ministrstva ter ga posredovalo občinam.
MATEJA JAZBEC
Foto: GrupA, TT
V Braslovčah menijo, da načrtovane rešitve ne prinašajo zadostne varnosti prebivalcem. Prav tako menijo, da zadrževalnika v Kaplji vasi in Trnavi ne zagotavljata zadostne varnosti prebivalcev na Gomilskem, zato tam predlagajo dodaten zadrževalnik.
TO
St. 24 - 27. marec 2009
10« TEDNIK
ŠTOBE I ŽALEC |
Direktor Hudournika toži župana
Ovadba zaradi nezakonitega poslovanja v Štorah vrnjena policiji - Novo hudo finančno breme Občine Štore?
Porazni finančni položaj, v katerem se je znašla Občina Štore zaradi prevzema finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik, se kot kaže celo slabša. Kaj pomeni za občino stečaj Hudournika in kako je z ovadbo proti trem osebam, ki jih sumijo povzročitve hudega položaja občine Štore?
»Ovadba, ki jo je tožilstvo prejelo od Policijske uprave Celje v zvezi z Občino Štore, je bila po proučitvi vrnjena policijski upravi, z usmeritvami za dopolnitev,« odgovarja Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Novembra so bile namreč ovadene tri osebe zaradi suma zlorabe uradnega položaja, napeljevanja k zlorabam ter ponarejanja, po neuradnih podatkih pa naj bi to bih direktor podjetja Hudournik Stan-
Nekoč uspešnemu podjetju Hudournik, ki je danes v stečaju, naj bi pred leti priskočilo na pomoč s prevzemom finančnih obveznosti še nekaj občin oziroiga velikih gospodarskih družb s Celjskega. Iz tega naslova danes nobena od njih nima težav, kot se pojavljajo v Občini Štore.
ko Zakelšek, nekdanji župan Franc Jazbec ter nekdanja direktorica občinske uprave Irenca Ocvirk. Tako naj bi direktor Hudournika napeljal uradni osebi, med letoma 2001 in 2004, k podpisovanju občinskih poroštev za najem posojil v korist tega podjetja pri finančnih ustanovah, prav tako naj bi prišlo do ponarejanja listin.
Obveznosti Občine Store iz tega naslova, ki so bile prevzete brez vednosti občinskega sveta, znašajo po zadnjih podatkih v celoti že 2,5 milijona evrov, saj naj bi se s stečajem Hudournika položaj občine še bistveno poslabšal. Hudournikove obveznosti do Raiffeisen banke, ki trenutno znašajo 782 tisoč evrov, so bile namreč edine, ki jih je podjetje redno poravnavalo, saj je bilo za poroštvo dano osebno premoženje Stanka Zakelška, Občina Štore pa se je pozneje pojavila kot asignat za opravljeno Hudourni-kovo delo. Zdaj naj bi še to prevzela občina. In koliko je stalo Občino Štore neskončno zaupanje v nekoč uspešno podjetje do današnjega dne? Štorski davkoplačevalci so iz naslova vseh Hudournikovih finančnih obveznosti do danes namesto njega odplačali že 612 tisoč evrov. Za primerjavo: le-
V primerih, ko pride do vrnitve ovadbe policiji, to običajno pomeni, da ni dovolj trdnih dokazov za sodno preiskavo oziroma za obtožnico. Kriminalisti tako morajo najti dodatne dokaze; ali so to kakšne listine ali pa še opravijo kakšen dodatni pogovor in podobno, da bi s tem pridobili kakšno dodatno informacijo. To je nujno, da zadeva pozneje na sodišču ne »pade«. V primeru suma nezakonitega poslovanja v Štorah naj bi šlo za manjšo dopolnitev, za kar potrebujejo približno dva tedna.
tošnji proračun Občine Štore znaša 3 milijone evrov.
Med zadnjimi dogodki v Štorah posebej odmevata tožbi podjetja Hudournik in njegovega direktorja Stanka Zakelška, ki s pomočjo koprske odvetniške družbe Francija Matoza toži sedanjega župana Mirana Jur-koška. Toži ga za izjave v medijih, s katerimi naj bi položaj prikazoval neresnično ter podjetje zato oškodoval. Jurkošek odgovarja, da ima za vse izrečeno dokazno gradivo.
BRANE JERANKO, foto: SHERPA
Občinska stavba v Štorah. Občini gre po stečaju Hudournika še slabše.
Nagrajeni mlekarji z grenkim priokusom
Mlekarna Celeia, ki svoj ugled gradi predvsem na tem, da kot edina velika mlekarna v Sloveniji odkupuje izključno slovensko mleko, vsako leto nagradi svoje največje proizvajalce mleka. Lepa nagrada pa ima zaradi trenutnih razmer na trgu precej grenak priokus, saj se odkupne cene mleka iz meseca v mesec znižujejo.
Lanskoletni rekorder v pridelani količini mleka je Harald Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je mlekarni prodal 610 tisoč litrov mleka. 50 tisoč litrov manj so ga pridelali na kmetiji Frančiška Rotnika v Ravnah pri Šoštanju, slabih 480 tisoč litrov
ga je oddala Terezija Verč-kovnik iz Podgorja. Kmetje so še decembra lani za liter mleka dobili 35,5 centa, trenutno dobijo le še 30 centov. To za drugouvrščenega Frančiška Rotnika, ki je lani za dobrih 15 tisoč litrov povečal pridelavo mleka, vsekakor ni razveseljiv podatek. »Kmetje se bojimo, kaj bo, če bodo cene še naprej padale. Zgolj v letošnjem letu so se znižale kar dvakrat, s prvim aprilom nam zopet obljubljajo nove, nižje odkupne cene. Ob tem cene repro-materiala, krmil, goriva, še vedno ostajajo na visoki ravni. Menim, da bo likvidnost slovenski kmetij zelo ogrožena,« pravi Rotnik.
Večina, kar 70 odstotkov vseh stroškov mlekarne j e ravno strošek osnovne surovine, torej mleka. Zato je bilo pričakovati, da bodo v času zategovanja pasu krepko posegli tudi v ta del. Odkupne cene mleka naj bi po besedah direktorja Mlekarne Celeia Marjana Jakoba zniževali še vse do maja. Kje se bodo ustalile? »Kot sem ravno prebral v časopisu, je v Nemčiji cena za liter mleka 20,40 centa. Mi takšne pocenitve ne pričakujemo. Pričakujemo pa, da bomo z majem pri cenah naredili zadnjo korekcijo, to bo 25,40 centa, kar je še vedno 5 centov več, kot ponuja konkurenca, ki je pred leti razburkala slovensko mlečno prizorišče.«
Pred leti se je precej kmetov iz Savinjske doline odločilo, da bo mleko prodajalo v Italijo, saj so sosedje zanj takrat ponudili nekaj centov več. Zdaj je slika obratna, vendar jih Mlekarna Celeia ne želi več sprejeti nazaj. »Ne moremo jih, saj imamo že zdaj viške mleka, ki ga potem tudi sami pod odkupno ceno prodajamo Italijanom. Ravno s tem smo si lani pridelali kar nekaj minusa,« je pojasnil Jakob. V mlekarni so lani odkupili 88 milijonov litrov mleka, od tega so ga predelali slabih 80 milijonov, ostalo so prodali kot tržne viške.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Kam si šla.
Frančišek Rotnik (na sliki z mlečno kraljico in Marjanom Jakobom) ima v hlevu 75 krav molznic in približno toliko podmladka. Vseeno dobička ni, pravi. »Že star rek pravi - s kakršnim vozom noter, s takšnim ven. Kolikor se na kmetiji zasluži, se vloži nazaj, če želiš stopiti v korak s časom in izboljšuješ tehnologijo. Tako da bi se o dobičku na kmetiji težko pogovarjali.«
- Št. 24 - 27. marec 2009 -
Ali veste, da je Mlekarna Celeia edina večja slovenska mlekarna, ki svoje izdelke dela izključno iz mleka krav, ki se pasejo na slovenskih travnikih? No, to je že preveč idilično. Bolje, bivajo v slovenskih hlevih? Pa čeprav morajo zato dobesedno plačati višjo ceno? Najbrž da, saj mlekarna svoj ugled gradi ravno na tem. Potrošniki pač kljub temu bolj zaupamo slovenskemu mleku in mesu, celo teharski zelenjavi bolj kot uvozu iz kakšnih vzhodnoevropskih držav. Tudi jaz. Se pa vsake ■ toliko vprašam, koliko naš kmet, ki je znan po tem, da se ekonomičnosti kmetovanja pridno uči, že posnema evropske kmete.
Včasih so mali (pol) kmetje, ko so celo še lahko oddajali mleko od svojih štirih »će/c«, mlekarne goljufali s tem, da so v mleko primešali nekaj vode. Vendar zgodba »uspeha« ni trajala dolgo. Kje je bil razlog, ne vem. Najbrž v higieni, ker manjši kmetje niso mogli v svoji »štali« uvesti vseh predpisov in norm. Naša država (v tem primeru veterinarska uprava) je pač znana po tem, da hitro osvoji stroge zahodne predpise in jih v togosti nadgradi do optimuma. Še prav dobro pa se spomnim afere z antibiotikom kloramfeniko-lom v mleku in »izvirnega greha«, zaradi katerega je mleko v potokih teklo v kanalizacije. Veliki kmetje v tekmi v ekonomičnosti svojim kravicam niso privoščili pregrešno dragih veterinarjev. Zakaj le, če se mazilo za vneta vimena lahko dobi drugje ceneje. Kakšne so posledice za uporabnike, jih tako ali tako ne zanima.
Nalašč nisem pisala v pretekliku, saj »kloramfenikola« še zdaleč ni konec. Celo nadgradil se je. V čem je trik? Če ti zboli žival in potrebuje zdravilo, ti ga »ti presneti živi-nozdravniki« ne samo mastno zaračunajo, temveč celo vpišejo v hlevsko knjigo. To zna biti sila neprijetno za kmeta, ki namerava živino naslednji dan oddati v klavnice. Ali mleko v zbiralnice. Veste, koliko ga stane odvečno mleko ali hrana živali za naslednjih nekaj dfii, ko še »ni primerna za uživanje«? Ampak rešitev je tako rekoč na dlani, pravzaprav onkraj meje z Madžarsko ... Zdravila se tam dobi ceneje, obenem pa živ bog ne ve, koga si z njimi zdravil.
Mogoče preveč potenciram redke primere, za katere z gotovostjo vem, da so se dogajali. Vem le, da mi precej bolje tekne mleko, ki ga dobim od sosede, saj njej še na konec pameti ne bi prišlo, da za svojo Lisko ne bi poklicala veterinarja, če bi zbolela. Obenem se'ji zdi kupovanje krmil (tudi tu je lahko marsikaj primešano, tudi antibiotiki, je slišati) ali delanje silosa potrata ■denarja, če pa imajo zaenkrat še dovolj travnikov. A res je, da mi lahko soseda le redkokdaj mleko proda, saj ga je žal premalo ...
ROZMARI PETEK
ERC
David Brinovec z dvema pokaloma z državnega prvenstva
Žalski šahist na svetovno prvenstvo
Letošnje državno prvenstvo mladih v šahu za leto 2009 je bilo v Rogaški Slatini, na njem je nastopilo tudi pet mladih šahistov iz šahovskega kluba Žalec, vsekakor pa je bil najuspešnejši David Brinovec.
Mlad žalski šahist je v kategoriji do 8 let v devetih partijah počasnega in devetih partijah pospešenega šaha premagal vse nasprotnike in ni oddal niti remija. S tem uspehom se je uvrstil na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo novembra v Turčiji. Poleg Brinovca sta vidne rezultate dosegla še Miha Bombek, ki je osvojil 5. mesto v kategoriji do 10 let, in Nejc Flarider, ki je zasedel 6. mesto v kategoriji do 16 let. TT
ŽALEC 1
tovo veliko govorili, predvsem s kakšnim namenom in kako dela ta >neodvisni in pošteni< NO.«
Profesionalno?
Seja se je zakomplicirala, za nekatere precej presenetljivo, tudi pri odmikih od veljavne prostorske dokumentacije. Že pri sprejemanju dnevnega reda je župan Posedel umaknil šesto alineo od osmih, med obravnavo odmikov pa so svetniki presenečeno ugotovili, da gre za vikend enega od svetnikov stranke SD. Marko Laz-nik je očital, da je župan »spustil delo na najnižjo možno raven, zato se sprašujem, če ima
sploh še smisel delovati v takšnem okolju. Tako revanšistič-no se župan obnaša do nekoga, ki ga ni podprl na volitvah, ob tem, da ne gre za prvi tovrsten primer. Prepričan sem, da bi morali preseči to osebno raven in delovati bolj profesionalno.«
Zupan Posedel je trdil, da ima pravico in dolžnost, da umakne gradivo, če je potrebno pridobiti še dodatne informacije. »Sam sem bil korekten, nisem omenjal imen niti spodbujal razprave, nastop svetnika pa je zbudil vse tisto, kar v nekaterih tli in je očitno prav, da pride na piano.«
US
Kot v risanki
Tako in tako cel Žalec ve, da je župan Lojze Posedel z dnevnega reda, uradno na podlagi anonimnega klica, umaknil alineo oziroma predlagani odmik za vikend svetnika iz vrst SD Janka Kosa. Kos ima menda za 30 kvadratnih metrov velik vikend vse potrebne papirje, investiral je v cesto, zaprosil za gradbeno dovoljenje - potem pa se je zgodila ta nesrečna alinea. »Če je to moja točka, sem zgrožen,« je pri razpravi o drugih predlaganih odmikih povedal Kos. Problem je bil u tem, ker pri tej točki papirji v gradivu niso bili zloženi po vrstnem redu (menda naključno) in tako nekateri svetniki niso vedeli, da so s sprejemom dnevnega reda izločili ravno Kosov vikend. Prepričani so bili, da ima župan. pomisleke glede hiše v Migojnicah.
Dolgotrajno razpravo (prebrati je treba: nadaljnje prepire in izmenjavo precej hudih besed šestih ljudi v 29-član-skem občinskem svetu, novinarjev ne štejem, ker tako nismo bili povabljeni) so ustavili na Kosov predlog in ob zagotovilu, da bodo odmik obravnavali na naslednji seji. Tom in Jerry, so rekli žalski svetniki. Na naslednji seji bomo mogoče izvedeli, kdo je maček in kdo miš.
Mimogrede - seja v Žalcu se je končala po skoraj šestih urah. Brez premora, da ne bo pomote. Pet minut po koncu meje nekdo na ulici vprašal, če je bilo napeto in od katere točke dalje - potem pa si je preračunal, od kdaj mora gledati lokalno kabelsko televizijo. Namesto risank, verjetno.
URŠKA SELIŠNIK
Med revanšizmom in korektnostjo
Ponovno »pestra« seja žalskega občinskega sveta, pri čemer so že obljubljena nadaljevanja
Ponedeljkova seja žalskega občinskega sveta je bila takšna, kot smo v zadnjem času že vajeni - z obtožbami in dolgotrajnim dokazovanjem, kdo ima prav, zakom-pliciralo pa se je pri nadzornem odboru in odmikih od veljavne prostorske dokumentacije.
Svetniki so sicer potrdili praktično vse predlagane točke, od podražitev komunalnih prispevkov, odvoza odpadkov in najemnin za grobove do različnih prostorskih sprememb, in z amandmaji sprejeli odlok
Svetniki iz vrst SD so sprožili vprašanje glede dvojnega vodstva Društva upokojencev Žalec, kar v zadnjem tednu buri duhove v občini, predvsem pa jih je zanimala vloga župana Lojzeta Posedela. Po pojasnilu in podani kronologiji dogodkov s strani župana je duhove umiril bivši predsednik žalskih upokojencev Ervin Janežič, ki se je odločno postavil na stran župana Posedela in zatrdil, da je bilo njegovo ravnanje pravilno.
Marim Laznik
o javnem zavodu za kulturo, šport in turizem. Zavrnili so le predlog župana Lojzeta Posedela, da nadzorni odbor (NO) v 15 dneh dopolni svoje poročilo o lanskem delu ter program za letos. Nadzorniki so namreč pripravili poročilo, na katerega je župan Posedel podal več pripomb. Kot je napovedal predsednik NO Gvi-do Hribar, se bodo nadzorniki odločili, kako naprej, hkrati pa pojasnil oceno NO o slabem sodelovanju z županom
Gvido Hribar
Za »poznavalce« je bilo presenetljivo sprejemanje odloka o delu žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem, saj so svetniki izglasovali predlagane amandmaje SD glede izobrazbe direktorja ter njegovega pomočnika in sestave sveta zavoda.
in občinskim svetom: »Kar se župana tiče, gre za nenehno oviranje in blokiranje dela tega organa. Nismo prišli do dokumentov, na vseh segmentih se nas je poskušalo onemogočati ... Kar se tiče svetnikov, je NO trditev zapisal z vso odgovornostjo. Svetnike bi moralo zanimati, kako poslujejo uporabniki javnih sredstev, a niso pokazali zadostne volje,
da bi se postavili po robu županu, ob tem, da je v nekaterih primerih šlo za kazniva dejanja.«
Z delom NO pa ni zadovoljen župan Posedel: »Še bolj sem presenečen nad odzivom občinskega sveta pri glasovanju. Slabo stran poročila o celoletnem delu so sprejeli kot zadovoljivo gradivo. Na naslednji seji bomo o tem zago-
Uka Prima d.o
tanetova ulica 5, Celje bL: 03 490 18 05
Št. 24 - 27. marec 2009
VELENJE
LJUBNO
ŠOŠTANJ
NOVI TEDNIK
e Novi tednik,
ena od velikih nagrad
ttesKHfejelahkovaša!
Obiščite Casino Fata
Razstava v Celju je že prvi dan privabila številne občudovalce ljubenskih potic.
Ljubenske potice na ogled tudi v Celju
V sredo je bilo verjetno Ljubno zelo prazno, saj so se številni Ljubenci udeležili odprtja razstave o svojih poticah v celjskem muzeju novejše zgodovine. Potice oziroma butarice z Ljubnega so nekaj posebnega v slovenskem prostoru, domačini pa jih k blagoslovu prinašajo na cvetno nedeljo.
Razstavo so naslovih Ljubenske potice - cvetnonedelj-ske butarce. Tradicija sega v devetnajsto stoletja in se je predvsem po zaslugi ljuben-skega župnika, dekana Martina Pušenjaka, ohranila do danes, v zadnjem času pa se izdelave potic v različnih delavnicah učijo tudi mladi. Cvetnonedeljsko posebnost
navdihuje izreden estetski in ustvarjalni čut izdelovalcev, ki svoj navdih črpajo iz načina življenja in okolja, v katerem prebivajo.
V celjskem muzeju je tako na ogled kar nekaj primerkov teh potic, ki so predstavljene tudi v posebnem katalogu. Razstava je tudi poklon ljudski ustvarjalnosti, je poudarila direktorica Tanja Roženbergar Šega, obiskovalcem pa govori o pričakovanju zelene in cvetoče pomladi, sožitju med človekom in naravo ter neusahljivi, srčni ljudski ustvarjalnosti. V butare so vpletene zgodbe, ki jih prinaša spomin na življenje v preteklosti, vpletene so novitete sodobnega časa ter ujete podobe živega in neži-
Razstava cvetnonedeljskih butaric oziroma potic bo v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled do 13. aprila, torej do velikonočnega ponedeljka. Reportažo o izdelavi potic pripravljamo za petkovo številko NT, ki bo izšla pred cvetno nedeljo.
vega, sakralnega in posvetnega.
Kot je ob odprtju razstave v celjskem muzeju poudarila županja občine Ljubno Anka Rakun, jih prežema predvsem veselje, saj zaradi mladih, ki se navdušujejo nad izdelavo, ljudski ustvarjalnosti še ni videti konca. »Pri poticah sem se srečal z žlahtnimi ustvarjalci, človekom, naravo, okoljem, življenjem..., s tem, kar v današnjem sv^tu pogosto pogrešamo in iščemo plastične nadomestke,« je omenil etnolog Janez Bogataj, ki je izpostavil tri ljubenske posebnosti: poleg potic še znamenito koso in »flo-sarstvo«. Kot je povedal, so ljubenske potice najprej »odkrili« v Nemčiji, in »takrat so Miinhenčani dol padli«, je omenil Bogataj in poudaril, da je razstava v Celju eden najpomembnejših dogodkov na področju muzealstva v letošnjem letu.
US, foto: SHERPA
S ponedeljkom bodo v velenjski občini pričeli z izvajanjem I. faze urejanja vrtičkov v Bevčah.
Uredili bodo dovozno cesto s parkiriščem in pripravili individualne parcele, ki jih bodo v drugi polovici aprila dodelili najemnikom. V teh dneh je Podjetje za urejanje prostora v skladu s koncesijsko pogodbo pričelo z urejanjem zelenih površin na območju severnega dela Trebuše ter Gorice - Lipa zahod, kjer bodo odstranili obstoječe vrtičke.
Izid žrebanja
Na omenjenih lokacijah je predvidena celostna ureditev zelenih površin.
V MO Velenje še enkrat pozivajo občanke in občane, ki bi želeli imeti vrtiček na urejenem območju v Bevčah, naj oddajo vloge za dodelitev vrtička v zakup. Dokumentacija za vložitev vloge je dostopna na spletni strani ah v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje. Pristojna komisija bo prejete vloge obravnavala enkrat mesečno oziroma do razdelitve razpoložljivih vrtičkov.	US
Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 26. marca 2009:
1.	nagrada - zlata kocka Adamas: Zoran Lukner, Polzela 205 c, 3313 Polzela.
2.	nagrada - majica in lonček NT&RC: Dragica Tovornik, Škarnice 24, 3224 Dobje.
3.	nagrada - majica NT&RC: Štefka Šinkovec, Pregljeva 9, 3000 Celje.
Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju.
FARAONOVA ZLATA
KOCKA SREČE
SE JE ZAČELA!
Vinka Möderndorferja so Velenjčani počastili tudi z izjemnim kulturnim programom.
Ob svetovnem dnevu poezije in lutk ter 50-letnici mesta Velenje so na IV. Akademiji Poetična Slovenija književno nagrado čaša ne-smrtnosti/velenjica podelili pesniku Vinku Möderndorferju.
Pesnik je nagrado prejel za desetletni vrhunski pesniški opus za odrasle, s katerim je pomembno zaznamoval sodobno slovensko poezijo. V Velenju so doslej podeljevali samo čašo nesmrtnosti, ob letošnji 50-letnici mesta pa se je njenemu prvotnemu poimenovanju pridružili sopoimeno vanje »velenjica«. Bronasta skulptura je delo akademskega kiparja Jureta Smoleta, izdelana pa je po Napotnikovem motivu Mladega favna. Poleg skulpture je pesnik prejel še nagrado v višini 5 tisoč evrov.
US, foto: JOŽE MIKLAVC
-- Št. 24 - 27. marec 2009
Pred nami
je žedrngo veliko žrebanje-
18. aprila 2009!
Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RC d.o.o... Prešernova 19,3000 Celje
jujte se ade. šte\
KUPON
mMM
o
IME, PRIIMEK NASLOV
^ UPI : * -
TELEFON
Onesnaženje kot izjema
Po poročilu regijskega centra za obveščanje je bila v ponedeljek dopoldne presežena največja enourna dovoljena meja žveplovega dioksida v Zavodnjah nad Šoštanjem. Najvišja vrednost je znašala 409 mikrogramov na kubični meter, dovoljena meja pa je 350 mikrogramov.
Kot je pojasnil Egon Jurač iz šoštanjske termoelektrarne, je do povečanja vsebnosti žveplovega dioksida prišlo zaradi spleta okoliščin pri zagonu bloka 4. V termoelektrarni namreč večkrat katerega od blokov izklopijo iz omrežja, pri ponovnem zagonu pa je
potrebna vsaj ura, da lahko blok ponovno priklopijo na čistilno napravo. V ponedeljek je zagon 4. bloka spremljal še veter, ki je pihal proti Zavodnjam in zato je tam prišlo do presežene največje enourne dovoljene koncentracije žveplovega dioksida. Stanje se je s priklopom bloka na čistilno napravo normaliziralo, v termoelektrarni pa so povedali, da so letos prvič prekoračili dovoljene vrednosti, lani pa se je to zgodilo večkrat. V enem letu lahko po direktivah Evropske unije, ki veljajo za vse države, mejne vrednosti presežejo 24-krat.	US
NOVI TEDNIK
Pitna voda zadnje mesece ni nič več nekaj samoumevnega. Zemljasta gmota prestavlja zajetje, trga in stiska cevi. Koliko ur in dni so že vložili v reševanje teh težav, v Voducah sploh ne štejejo več. Obljubljenega javnega vodovoda pa čez plaz tudi ni mogoče napeljati.
—- Št. 23 - 652. marec 2009
TO
ŠENTJUR
Aleš Verbovšek je upal, da se bo z družino letos že naselil v novi hiši. Zaradi plazu nad njo zdaj visi vprašanje, če bo to sploh kdaj mogoče.
S trudom hiša
zgrajena morda nikoli
ne bo dom
Verbovškovi iz Voduc živijo s stalno grožnjo drsečega plazu - Neprespane deževne noči in dnevi suhih pip
Ko človek reši stanovanjski problem, lahko pravzaprav začne živeti. Da se ta projekt velikokrat zavleče do abrahama in še čez, ni treba posebej poudarjati. In če ima fant z delavsko plačo pri dobrih 28 letih hiško pod streho, je skromno povedano priden kot mravlja. Aleš Verbovšek se je letos nameraval z družinico vseliti v novi dom. A se ne bo. Plaz, ki je v zadnjih mesecih na novogradnji že povzročil za več tisoč evrov škode, grozi kot speča pošast. Njegovim staršem - hišo imajo nekaj metrov nižje - so geologi svetovali: »Če bo močno deževalo, raje ne spite v hiši.«
njenega doma je trenutno zaradi plazu neprevozna.
Silva in Jože si sicer dopovedujeta, da stvari še niso tako kritične. »A vseeno sva zadnjo deževno noč praktično prebedela. Sicer pa kam naj človek sploh gre?!« Hišo v Voducah, v naselju ob cesti med šentjursko in dob-jansko občino, sta zgradila pred dobrim desetletjem na zemljišču Silvinih staršev. »Niti moji starši se ne spomnijo, da bi bilo pobočje kdaj problematično. Posebnih težav s pridobivanjem gradbenih dovoljenj tako nismo imeli ne mi ne sin.« Dve leti nazaj pa je voda, ki se steka s hriba, očitno ubrala usodnejše poti. Težave so se začele pri oskrbi s pitno vodo. Višje na bregu imajo namreč vodno zajetje in vodovod tri gospodinjstva. »Ur in dnevov, ki jih prebijem ob ceveh, sploh ne štejem več,« se jezi Jože. Pipe namreč skoraj po pravilu vsak teden ali dva presahnejo. Nekje je spet stisnilo cevi. »Potem iščemo, kopljemo in rešujemo, kakor vemo in znamo. Tudi druge napeljave, kot sta elektrika in telefon, so še najbolj varne kar na površju. Vsake toliko vseeno kaj strga.« Kako bodo potegnili obljubljeni javni vodovod, se trenutno nikomur še sanja ne.
Lahko gradi, le vseliti se ne sme
Za Verbovškova je vse skupaj milo rečeno neprijetno. A hiše zaenkrat še ni napadlo. Zato pa jima je toliko huje za sina. »Cele dneve delata, nič si ne privoščita, vse zato, da bi bila čim prej na svojem, zdaj pa tole,« je nesrečna mama Silva. Ko je Aleš pred več kot dvema letoma zakopal prvo lopato, na tovrstne težave še pomislil ni. Decembra lani pa je začela hiša pokati. V garaži se vrata naenkrat niso dala več zapreti, po kotih so se začele kazati razpoke in sveže položene ploščice so na-pokale. »V kletnem delu garaže je zidake premaknilo za več kot deset centimetrov.
Upaš, da ni najhujše, ampak dolgo se ne moreš slepiti. Zadnjič me je prijatelj dregnil pod rebra, češ kdaj sem pred hišo nasul tovornjak gramoza. Debelo sem ga gledal, ko pa sem prišel na dvorišče, me je skoraj kap. Nasuto ploščad ob hiši je namreč dvignilo za več kot dvajset centimetrov. Jaz pa sem mislil tam postaviti nadstrešek za avto...«
Zidarski mojstri so škodo na hiši že zdaj ocenili na več kot šest tisoč evrov. »Počen je namreč nosilni zid, ki ga bo treba podreti. Na ogledu so pristojni bolj kot ne zmajevali z glavo. Rekli so, da lahko še naprej delam, vseliti pa se ne smem.« Slaba tolažba za nekoga, ki življenjske prihranke morda meče skozi okno in ne ve, če bo s trudom zgrajena hiša sploh kdaj postala njegov dom.
Plazovi so jame brez dna
Z občine in iz pristojnih služb so jih obiskali že kar nekajkrat. »Priznati je treba, da so se zelo hitro odzvali in da imajo posluh za naše težave,« povedo Verbovškovi. Pred dnevi so geologi in geodeti sondirali ter posneli teren. Zdaj pripravljajo poročilo.
Kaj bo v njem in kdaj bo na voljo, Jernej Tisel z Občine Šentjur seveda ni želel ugibati. »Tako tudi uradne ocene škode in sanacije plazu še nimamo. Vsekakor pa bo šlo za velika sredstva, ki jih bomo poskušali dobiti tudi od države.« Res je, da je občina Šentjur plazovno zelo ogrožena. Hiše in družine v njih ne rešujejo prvič. In kar se financ tiče, je to jama brez dna. »Ogromno je stvari, ki bi jih bilo treba čim prej sanirati. In vedno nove rane se pojavljajo. Denar pa je vedno prob-, lem, čeprav smo v proračunu za ta namen sredstva nekoliko povečali,« še razloži Tisel.
Verbovškove medtem stiska v želodcu in za lajšanje stiske je dobra vsaka bilka upanja. »Rekli so, da bomo prvi na vrsti. Saj ni treba, da naredijo ne vem kaj. Razumem, da gre za velike denarje in da lahko sanacija traja tudi dve leti. Ampak ko bi vsaj toliko ustavili vse skupaj, da bi hiši dalo mir ...« obupuje Aleš. Njegova Sabina in triletna Natalija se mu v novem domu očitno še lep čas ne bosta pridružili.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Silva in Jože Verbovšek živita v hiši, nad katero se cesta zvija kot kača. Hiša zaenkrat še ni ogrožena, vseeno pa so ju pristojni opozorili, naj bosta v času deževja previdna.
NOVI TEDNIK
KOZJE j ROGAŠKA S.| ŠMARJE P. J.|
Asfaltne
V kamnolomu Šonovo, v Kozjanskem krajinskem parku, se je pojavil novi nosilec rudarske pravice. Janez Zakonjšek (na fotografiji levo, skupaj z županom Kozjega Andrejem Kocmanom) je skušal prepričati občinski svet Kozjega v dobre namene, vendar mu ni uspelo.
V Šmarju pri Jelšah je poslanec SDS dr. Vinko Gorenak v ponedeljek v strankinih prostorih na Aškerčevem trgu 24 slavnostno odprl poslansko pisarno.
Ta je namenjena stiku poslanca z volivkami in volivci celotnega volilnega okraja, ki zajema občine Šmarje, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Ob odprtju so se mu pridružili tudi šmarski župan Jože Čakš, župan Občine Podčetrtek Peter Mišja, evropska poslanka in predsednica ženskega odbora SDS dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanji poslanec Mirko Zamernik in drugi.
Gorenak bo v pisarni na voljo osebno vsak ponedeljek v času uradnih ur, preko elektronske pošte ali preko mobilnega telefona 051 210 410.	StO
St. 24 - 24. marec 2009
baze
Gorenak odprl poslansko pisarno
Idilična Kostrivnica, kjer sta 5-letna malčka odšla iz vrtca na potep. Končalo se je srečno, a v poduk odgovornim.
Malčka
pobegnila iz vrtca
Iz vrtca v Zg. Kostrivnici sta sama odšla petletna fantka - Za ene skrb vzbujajoč dogodek, za druge vihar v kozarcu vode
Na srečo bo dogodek, ki se je v preteklih dneh zgodil v podružnični enoti sla-tinskega vrtca v Zgornji Kostrivnici Studenček, nekoč lahko zgolj snov za zabavno anekdoto. Pripovedovala bo o tem, kako sta jo dva petletnika, naveličana znanega okolja in sovrstnikov, popihala proti naselju in naprej proti domu. Babice so včasih rekle, da otroka enostavno ne moreš vsega obvarovati. Lahko samo moliš zanj. Vseeno pa ob takih dogodkih starši, ki svoje otroke v dobri veri zaupajo v varstvo javnim zavodom, našpičijo ušesa. T\idi tragična smrt fantička na Kočevskem dve leti nazaj se je konec koncev zgodila zaradi podobnega pobega.
Pri vsem skupaj je razumljivo veliko stvari. Da je v oddelku tudi 24 otrok, ki so kljub rosnim letom lahko z vsemi »žavbami namazani«. Da zanje skrbita vzgojiteljica in pomočnica, ki imata le dva para rok in oči. Razumljivo pa je tudi to, da starši ob takih dogodkih ne ostajajo ravnodušni in jih razumejo kot opozorilo, s čimer so se obrnili tudi na nas. Manj razumljiva pa je bila reakcija vodstva vrtca. Tako je vodja enote Studenček Marjana Šrimpf za-
vrnila kakršenkoli komentar dogodka. Prvič zato, ker se moramo obrniti na ravnateljico zavoda in drugič zato, ker tudi mi nismo hoteli izdati imena starša, ki nas je o tem obvestil. Kot da bi bilo to ob vsem skupaj sploh pomembno?! Ravnateljica vrtca Rogaška Slatina Metka Fenko pa je bila še bolj ostra. »Pobeg se je res zgodil, takoj smo ukrepali in zdaj tečejo vsi predpisani postopki,« je bila kratka v svoji izjavi, precej daljša pa v poduku novinarki glede njenega »nekorektnega in nepotrebnega« dela.
Na srečo starši obeh fantkov v vsem skupaj ne vidijo posebnih težav. »Nič se ni zgodilo,« je pomirljivo dejal eden od očetov. In tu se zgodba lahko tudi konča.
Ne zgodba zaradi zgodbe
Ni pa vedno tako. Tragična zgodba, ki smo jo omenili v uvodu, je pretresla vso Slovenijo in na stotine vzgojiteljic si je na pleča svojega lepega poklica naložilo hudo težko breme. V Šmarju pri Jelšah so imeli tak primer pred letom dni. Ravnateljica Marta Drofenik se ga sicer spominja z veliko grenkobe, vendar je bila brez težav o njem pripravljena spre-
govoriti. »Petletnik je odšel v garderobo po oblačilo in namesto, da bi se vrnil v igralnico, je odšel ven. Ko ugotoviš, da ti otrok manjka, je panika nepopisna. V velikih enotah - pri nas je 240 otrok v 13 oddelkih - traja precej dolgo, da vse to sploh pregledaš. Našli smo ga v Šmarju. Na srečo se je dobro končalo. Šok pa ostane. Vzgojiteljica, ki je bila zadolžena zanj, je imela hude travme in je celo prosila za premestitev. Objektivna odgovornost je seveda doletela tudi mene.«
Starše so v tistem primeru obvestili o vseh pravicah, o možnostih inšpekcije in podobnega, vendar so skleniti, da proti vrtcu ne bodo ukrepali. Vseeno pa je primer še hudo odmeval, prestopil politične okvire in na seji občinskega sveta je sledila celo zahteva po odstopu ravnateljice. »Ni bilo lahko. Pomembneje pa je to, da smo ob tem alarmu še poostrili varnostni nadzor, vse kljuke dvigniti, namestili okrogle ročaje in dodatna vrata. A vedeti je treba, da so otroci izjemno iznajdljivi in da vse skupaj včasih pač ne pomaga. Zaklepati pa vrat zaradi požarnih predpisov enostavno ne smemo,« še pove Drofenikova.
SAŠKA T. OCVIRK
pričati, zato svetniki zahtevajo zaprtje ter sanacijo kamnoloma. »To ni tako enostavno, potrebno je veliko sredstev,« pojasnjuje župan Andrej Kocman, ki bo zaradi zahtev svetnikov pridobil strokovno mnenje. Zemljiškoknjižni lastnik kamnoloma je Občina Kozje, vendar je dejanski lastnik država, zato v zemljiški knjigi pripravljajo spremembo.
Obstoječa koncesija za kamnolom Šonovo se izteče 10. julija 2012. Na vprašanje, ali namerava država takrat kamnolom v središču krajinskega parka zapreti, nam iz inšpektorata niso odgovorili.
In kako gledajo na problem v zavodu Kozjanski park, saj teče ob kamnolomu reka Bistrica, zaščitena naravna vrednota? V zavodu so povedali, da kamnolomu gotovo niso naklonjeni, vendar so nemočni. Strokovne službe redno opozarjajo, a na koncu prevladajo »višji interesi« ter luknje v zakonih. S sanacijami kamnolomov po Sloveniji pa imajo celo slabe izkušnje, saj se z izdelavo teras, namenjenih zaraščanju, izkoriščanje kamnolomov še poveča in v naravi se pojavi še hujša rana.
Iz inšpektorata za energetiko in rudarstvo so nam odgovorili, da je po prijavljenih podatkih letna proizvodnja v kamnolomu Šonovo pri Kozjem leta 2004 znašala 28 tisoč kubičnih metrov, leta 2005 17 tisoč, leta 2006 15 tisoč, leta 2007 12 tisoč ter lani 8 tisoč.
Kamnolom žal ni edina huda rana vasi Šonovo, ki je sredi zaščitenega krajinskega območja. Na drugi strani glavne ceste se bohoti deponija sadre, žalostna dediščina nekdanje tovarne Steklarne Rogaška v Kozjem. Toda to je že druga zgodba.
BRANE JERANKO
ne bo
Kozjanom gre na živce največji kamnolom krajinskega parka z načrti za povečanje proizvodnje - »Zapreti in sanirati«
vo radi oddahnili. Nekateri trdijo, da se je v kamnolomu v preteklih letih marsikdaj delalo podnevi in ponoči. »Naš delovni čas bo med 7. in 15. uro, ponoči zagotovo ne,« obljublja direktor Laroga Peter Šantej.
Zaprtje in pika
V občinskem svetu Kozjega so na zadnji seji izražali sume, da so v preteklih letih vozili iz kamnoloma kar nekajkrat več materiala, kot je zapisano v uradnih poročilih. Prejšnji koncesionar je vestno pošiljal na občino zahtevana redna poročila, ki jim ni nihče verjel, z domačini pa je bil v slabih odnosih, so se pritoževali svetniki. Zato predlagajo Kozjani celo vzpostavitev videonadzora. »Kontrola pridobljenih količin mineralne surovine v kamnolomu je možna s primerjavo situacijskih načrtov rudnika s površinskim pridobivanjem,« so nam odgovorili iz inšpektorata za energetiko in rudarstvo, ki opravlja v Šonovem redni letni inšpekcijski nadzor, ki je bil po njihovem nazadnje opravljen 31. julija lani. Količino mora koncesionar, ki ima z državo sklenjeno pogodbo, priglasiti za preteklo leto do 31. januarja. Ministrstvo za gospodarstvo izda glede na navedene količine nosilcu rudarske pravice vsako leto odločbo o višini plačila za rudarsko pravico. Denar pripada državi in občini, vsaki po polovico.
Predstavniki Laroga občinskega sveta o svojih najboljših namenih niso uspeli pre-
»Asfaltne baze nikakor ne bo,« zagotavlja najbolj prestrašenim posameznikom s Kozjanskega Janez Zakonjšek iz družbe Larogo, ki ima sedež na Planini pri Sevnici. V kamnolomu Šonovo, dva kilometra iz Kozjega, se je namreč kot solastnik Laroga pojavilo podjetje Mirka Kovača, lastnika obstoječe baze v Planinski vasi. Dovolj za paniko?
Vse kaže, da govori Zakonjšek resnico, vendar so občani Kozjega kljub temu vse bolj nezadovoljni. Razlog je kamnolom Šonovo, največji na območju Kozjanskega krajinskega parka, kjer novi nosilec rudarske pravice odkrito napoveduje, da računa na širitev dejavnosti, med drugim z izdelavo polizdelkov. »Želimo se pogovarjati s krajani, se predstaviti soseščini,« je na zadnji seji občinskega sveta Kozjega povedal prijazen Janez Zakonjšek. Zaradi gospodarske krize ter pričakovanega manjšega povpraševanja naj bi bili načrti o povečanju izkoriščanja kamnoloma v vasi Šonovo po novem težko uresničljivi.
Kot se spominjajo občani Kozjega, so obstajali načrti o postopnem zapiranju kamnoloma Šonovo že v preteklosti, zato jih odkrita napoved o povečanem izkoriščanju zelo čudi. Vaščani Šo-novega, ki so prebivalci uradno zaščitenega krajinskega območja, so siti hrupa, prahu, neskončnih voženj tovornjakov ter uničevanja ceste, zato bi si goto-
naj pol metra zemlje ob ce: sti odstopimo občini, saj tako ne bi več mejili s Pekov-šakovimi in bi se zadeva uredila. S tem se takrat nismo strinjali. Geometra je sosed Pekovšak nato prijavil na inšpektorat in ta je od primera odstopil.« Nato je sosed najel svojega geometra, da določi potek meje. Tudi ta je od primera dvignil roke. Sosed Pekovšak pa se je reševanja mejnega problema lotil na drugačen način. »Začel je izkopavati protipoplavni nasip ob cesti, čeprav ta ni njegov, ampak naš,« pravita Petkovi. Ti sta nato najeli novega geometra, ki je meritve le izpeljal do konca in elaborat julija lani oddal na geodetsko upravo. »Mesec dni kasneje je Pekovšak najel svojega geodeta, ki je meritve izvajal po njegovih smernicah.
Svoj elaborat je na geodetsko upravo oddal tudi Pekovšak,« navajata Petkovi, »a zadeva po skoraj enoletnem čakanju še vedno ni zaključena.«
Prelaganje krivde
Z zajetnim kupom dokumentacije se nam je na sporni meji pridružil tudi sosed Anton Pekovšak, ki trdi, da začetek vseh nesoglasij izvira iz dejanj Petkovih. »Mi se nismo nikamor širili, ampak so Petkova dekleta začela leta 2005 širiti nasip na cesto. Zdaj pa sem jaz samo odko-pal tisto, kar so one takrat zasule. Izkopal pa sem zato, da se vidi, do kod segajo temelji cestišča. Normalen način bi bil, da bi Petkovi najprej dobili geometra, ki bi odmeril cestišče, šele potem
bi lahko začeli dovažati zemljo k cesti,« svojo plat zgodbe predstavi Pekovšak. Petkovi se branita, da to ne drži, da nista k cesti dovažali nobene zemlje, ampak sta le popravljali od tovornjakov uničen nasip. Do vseh teh zapletov pa tudi ne bi prišlo, dodaja Pekovšak, »če bi bili geometri nevtralni in bi delali, kot je treba. Tako pa izmerijo, kot jim ustreza, čeprav bi vsi morali delati korektno. Samo poglejte,« pokaže proti označbam, kjer naj bi tekla meja njegove in Petkove parcele, »med prvo in zadnjo meritvijo je kar dva metra in pol razlike.« Nato razgrne dokumente: »Ko se je gradila naša hiša, je bila v načrtih ob njej predvidena 4-metrska cesta. Kar pomeni, da je celotno cestišče odrezano od moje parcele. V zemljiški knjigi Petkovi nimajo niti kvadratnega metra ceste.«
Petkovi pa so že povsem obupani. Želijo si samo, da se uredi katastrska meja njihove parcele. »Nismo priča-
Kje poteka meja med Petkovimi in Pekovšakovimi, tudi po štirih meritvah geometrov ostaja nejasno. Na sliki Jasmina Petek in Anton Pekovšak.
V Vitanju lekarna
V Vitanju si že dolgo želijo lekarno, ki je v tej občini še nimajo. Odpreti jo nameravajo v prvi polovici tega leta.
Občini, ki je soustanoviteljica javnega zavoda Celjske lekarne, je uspel z zavodom dogovor o odprtju lekarne v Vitanju, zato so v občinski stavbi pred nekaj dnevi odprli ponudbe za zaključna dela. Z izvajalcem so za podpis pogodbe in začetek del, s katerimi bo začel v teh dneh, že dogovorjeni. Tudi oprema je iz zavoda že zagotovljena. BJ
Storitve za podietja in podjetnike so odslej dostopne na prenovljenem spletnem portalu e- VEM ali na točkah VEM. Portal e- VEM omogoča;
brezplačno registracijo samostojnega podjetnika in enostavne d.o.o. ter spremembe teh družb;
prijave, odjave in spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja:
številne druge brezplačne storitve za podjetja in podjetnike.
Stontve preko pcrtala e -VfM ;e mogočr uporabljati s kvalificiranim digitalnim potrdilom Lahko pa obiščete točko VEM, ki r-.udi vse bre.-plačnc storitve portala e -VEM
http://evem.gov.si
Državni portal za podjetja in podjetnike
Najlažje je zamenjati soseda
kovali, da bo to tako mučna zgodba, v kateri moramo dokazovati in braniti svoje zemljišče, za katerega vemo, da je naše, saj so nam to pokazali predniki, geodeti pa to tudi potrdili. Žalostno je, da se dovoljuje, da nekdo nagaja ter uničuje tujo lastnino, mi pa smo pri tem nemočni,« tarnata sestri Petek, »očitno nikomur razen nam ni v interesu, da se stvar razreši, ampak želijo na tak način od nas izsiliti zemljo. Pekovšaku smo že predlagali, da bi skupaj na-jeli geodeta, ki bi povedal, kje je meja, a se s tem ni strinjal,« sta obupani Petkovi, ki
ne vidita druge rešitve, kot da popustita in storita, kar jima je predlagal že prvi geometer, to je, da polmetrski pas zemlje ob cesti odstopita Občini Vojnik in tako vse mejne probleme rešujeta z njo. »Ironija pa je,« dodajata Jasmina in Klementrina Petek, »da se vmešava tudi tretja oseba, ki ni lastnik nobenih od zemljišč in s tem povzroča medsosedski spor. Pri čemer se je izkazalo, da meja sploh ni glavni problem, temveč cesta, ki naj bi bila predvidena za širjenje.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Št. 23 - 27. marec 2009
Se nikoli tako blizu!
V primeru Petek - Pekovšak iz Nove Cerkve se ne morejo zediniti o meji parcel - Zemljišče odmerjali že štirje geometri
Anton Pekovšak ob nasipu, ki ga je sam odkopal. »Odkopal sem zato, da se vidi, do kod segajo temelji cestišča,« opravičuje svoje dejanje.
Nova zdravstvena postaja?
V občini Vitanje z obstoječimi prostori zdravstvene postaje niso zadovoljni, saj potrebujejo večje ter lažji dostop za starejše občane in invalide.
Občina je uspela na razpisu z gradnjo zdravstvene postaje na novi lokaciji, vendar imajo kljub temu pomisleke. »Finančni delež je razmeroma majhen, stroški naše naložbe so precej visoki. Gre za približno eno tretjino vrednosti, ostalo je treba zagotoviti v proračunu. Razmislili bomo, kako vnaprej in poiskali vse mogoče variante,« komentira izid razpisa župan Vitanja Slavko Vetrih.	BJ
Petkovi in Pekovšakovi iz Nove Cerkve so do pred nekaj let živeli v slogi in prijateljstvu. Odnosi med njimi so se začeli krhati okoli leta 2004, ko so Petkovi začeli intenzivneje urejati okolico na svoji parceli in so se tudi odločili za odmero zemljišča in ureditev mejnikov. Meja še danes ni določena, čeprav so zemljišče odmerjali že štirje geometri.
Dva med njimi sta od primera odstopila, pripovedujeta lastnici parcele Jasmina in Klementina Petek: »Prvi geometer, ki ga je leta 2006 najel najin oče, je potrdil mejnike, ki so jih leta 1987 ob širitvi ceste zmetali ven in za katere obstajajo dokumenti iz leta 1939, vendar je opravil le predizmere. Po obisku na občini nam je predlagal,
NOVI TEDNIK
15
Zaradi obiralk šumeča dolina
Obujevalec pozabljenih zgodb Daniel Artiček o obiralkah hmelja, ki so si v Savinjski dolini služile kruh
* le m
SLAVA IN «S GLASBIL DOMINIK «.p.
'SEM
SPONZORJI
KI TEK
VSAk'ONFDFI 1
TÄMISTÄ
ZA NOV ANSAMBE1
www.radiocelje.com
MUSIC CENTER I
O/l
HDSmutk
V žalski knjižnici so v ponedeljek predstavili knjigo Obiralka hmelja. Zgodba iz časov ročnega obiranja hmelja, ki jo je podpisal Daniel Artiček, se odvija na območju od Podčetrtka do Braslovč. V njej so oživeli spomini na obiral-ke, ki so kljub težkemu delu pele slavo Savinjski dolini, saj so se vsako leto od nje poslovile z dragocenim zaslužkom.
Da se je prve predstavitve knjige, ki so jo pripravile žalske knjižničarke, kar malce bal, je v ponedeljkovem večeru »priznal« Daniel Artiček. »Nisem vedel, kako boste sprejeli to zgodbo, iz izkušenj pa vem, da znate biti Savinjčani precej trmasti. Sicer so me pomirili, da tukajšnji bralci dobro sprejemate zapise. Tako lahko rečem, da se je obiralka vrnila v svoj kraj, med svoje ljudi. Upam, da bo >gor vzeta< in da bodo ljudje rekli, vidiš, to smo pa res potrebovali. Veste, pred to knjigo nisem vedel, da je Savinjska dolina tako pomembno središče. Ravno zato mi je krstna predstavitev veliko pomenila.«
Zgodba je nadaljevanje Ar-tičkovega dosedanjega pisanja, in kot je poudaril, se z njo spet posveča in poklanja ljudem, njihovemu življenju in delu. »Lotil sem se pozabljene teme, obiranje hmelja na >štangah<. To je neskončno čudovita in bogata tema, in sploh ne razumem, da se je nihče še ni lotil. Gre za pozabljen masovni prihod - v Savinjsko dolino je na sezonsko delo prihajalo na tisoče žensk, kar je danes že skoraj pozabljeno. Tem obiralkam
Danijel Artiček je rojen leta 1933 v Grobelcah, v številni družini Rudolfa in Alojzije Artiček. Živi v Kamniku, veliko pa piše o rodnih kozjanskih krajih. Je avtor številnih knjig, med njimi je bila v zadnjem času še posebej odmevna zgodba o legendarnem vlaku rogačanu.
hmelja posvečam to zgodbo, pa tudi skoraj nepredstavljivemu dejstvu, kako veliko ljudi si je v dveh tednih nabralo kar precej denarja, ki so ga seveda v tistih časih nujno potrebovali. Še nekaj je -dolina je v času obiranja hmelja popolnoma na novo zaživela, ko pa so odšli, je usahnila in se izpraznila.«
Čaroben svet
Seveda je v nostalgičnem opisovanju nekdanjih časov kar precej simbolike, tudi piramid iz hmeljskih »štang«, ki so bile zaščitni znak Savinjske doline. Danes je vse drugače, pravi Artiček, ki tudi v pogovoru ni izdal podrobnejše vsebine. »Ni več tistega ljudskega elementa, pesmi tisočerih deklet in žena, ki so prepevale ob veče-
rih. Dolina je šumela, bila je polna veselja in radosti, pa seveda tudi žalosti. V zgodbi peljem moje obiral-ke iz Olimja in Podčetrtka v Braslovče, kjer je središče dogajanja.«
K pisanju je Artička spodbudil obseg in širina teme. »Statistično je takratno dogajanje še nekako obdelano, ljudska plat pa je pozabljena. In tej jaz namenjam vso skrb in pozornost, sploh v času, ko je spomin na ročno obiranje še živ. Ena od mojih želja je, da tem dekletom vrnem dobro ime. Obiralke so bile na slabem glasu, prikazovali so jih v slabi luči, kar je bilo daleč od resnice. Z mojo iskreno zgodbo želim dokazati, da v hmeljišču vse ni bilo tako grdo,« je omenil Artiček, ki je bil tudi sam obiralec. »Hmelj sem obiral točno dve uri, in sicer sem pomagal sestri, pa mislim, da se ni kaj prida poznalo. Veste, to je silno mučno opravilo, od jutranje rose do konca dneva si na nogah, samo brskaš ... To je tako duhamorno delo, da se skoraj ne da povedati. Zgodbo sem, podobno kot druge, zasnoval na pogovoru s starejšimi ljudmi. Vse moje knjige temeljijo na tem bogastvu, ki je v ljudeh - ko se ti odprejo, ti odkrijejo nov, čaroben svet.«
Za Obiralko hmelja je Ar-tičku svoje zgodbe, usode in spomine na po hmelju deh-tečo dolino zaupalo več deset obiralk. In tudi zato, kot poudarja Artiček, je zgodba tako realna, da je skorajda nemogoče, da ne bi bila resnična.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Na predstavitvi v žalski knjižnici se je z avtorjem knjige pogovarjala Marjana Lešnik, s pesmijo pa so knjigo na pot pospremile Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu.
Iz Beograda z odličnimi rezultati
Z nedavnega mednarodnega tekmovanja kitaristov, pianistov in klarinetistov v Beogradu so se učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije vr-ridljivimi rezultati. : Aljaž Cvirn je v svoji kategoriji pod mentorstvom Ajše Svetlin osvojil 6. mesto. Pri pianistih je Aljaž Šumej dobil 2. nagrado (mentor Simona Guzej), Nataša La-zič 3. nagrado (mentor Mateja Hladnik) in Ana Ašič 3. nagrado (mentor Tamara Povh). Tudi klarinetisti so se odlično predstavih in osvojili lepo število nagrad: Filip Brezov-šek 1. nagrado pod mentorstvom Simona
Mlakarja, Jan Ulaga 2. nagrado pod mentorstvom Bernarda Beline in David Lampret 1. nagrado z mentorjem Mitjo Ritlopom. Pod mentorstvom Slavka Kovačiča so vsi trije njegovi gojenci osvojili prve nagrade: Sara Skočir, Eva Zore in Anže Popovič, ki so mu dodelili tudi naslov lavreat. Korepetitorka klarinetistov je bila Veronika Hauptman.
Sodelovali sta tudi komorni skupini pihalcev v sestavi Jan Ulaga, Filip Brezov-šek, David Lampret in Eva Zore, Miha Žgank in Anže Popovič ter osvojili dve 1. nagradi. Mentorja komornih skupin sta Simon Mlakar in Slavko Kovačič.	BA
Na odru mladih in v plesnem vrtincu
V	Celju v teh dneh ne manjka mlade ustvarjalnosti. V torek in sredo so svoje znanje na Odru mladih predstavila otroška gledališča in gledališke skupine mestnih občin Celje in Velenje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik, v ponedeljek in petek pa se bodo mladi iz celjske, štor-ske, vojniške in dobrnske občine zavrteli v Plesnem vrtincu.
Na Odru mladih je letos nastopilo enajst otroških gledaliških skupin, kar je skoraj še enkrat toliko kot lani. Organizatorji so nad takšnim odzivom navdušeni. Posebnost letošnjega območnega srečanja je tudi v tem, da so. se osnovnošolskim gledališkim skupinam pridružili otroci iz vrtca Anice Černejeve, enota Mavrica, ki so naštudira-li predstavo o Repi velikanki. Srečanje je spremljala dra-maturginja in pisateljica Maja Borin, ki bo najboljše skupine uvrstila na regijsko srečanje otroških gledališč. To bo 7. in 17. aprila v Laškem in Radečah.
V	ponedeljek 30. marca in petek, 3. aprila, pa bo Celje v znamenju sodobnega plesa. Vsakoletna plesna revija skupin sodobnega plesa iz Mestne obline Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik je namenjena plesnim skupinam, posameznikom, kulturnim zavodom, društvom in šolam. V programu bodo plesalci Plesnega foruma Celje in društva za umetnost plesa Harlekin predstavili 36 plesnih koreografij z več kot 120 plesalci. Revijo bo spremljala selektorica Kristina Pojbič - Champaigne, ki bo najboljše predlagala za udeležbo na regijski reviji plesnih skupin 14. maja v Velenju.
BA
Št. 24 - 27. marec 2009 -—
Ny(i
!ä
V
radiicelje
* «.I 95.9 100.3 90.6 MHz
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala*1 želene izdelke.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
Št. Tuš klub kartice Davčna številka:
95.9 1003 90i. MHz
dnik
■
□
*
tus klub
NOVI UMIK
Kilo »kafeja« bi imela!
Damjana Jazbinšek z rekordnim vozičkom dobrot
Pa se je napolnil še en voziček, ne da bi pri tem trpel mošnjiček. V sredo smo s klicem presenetili poslušalko Damjano Jazbinšek iz Laškega. Da je bila bralka Novega tednika in poslušalka Radia Celje res presenečena, še bolj pa zmedena, se je pokazalo takoj, ko so se začele odštevati minute drvenja med policami in nakupovanja želenih izdelkov.
Kilo, kilo, kilo »kafeja«, je komajda izdavila Damjana, ko je Tanja Seme že imela nabrušene pete in prižgan turbo pogon. Kako se je vse skupaj nadaljevalo, pa tako veste. No, če ne, potem naj vam zaupamo, da precej sem in
tja in sem in tja. Iz skrajnega desnega konca Supermarke-ta Tuš na skrajni levi konec in nazaj, potem pa se je vaja samo še ponavljala.
Ne samo poslušalka Damjana, tudi naša Tanja Seme je bila tako zmedena in zadihana, da je Damjano nekajkrat preimenovala kar v Barbaro. Pa vendar se je na koncu vse dobro izteklo. Še več, izteklo se je z novo postavljenim rekordom na končnem znesku, seveda malo tudi po zaslugi izžrebane dodatne minute.
Še dobro, da je pri vsej tej zmedi v Supermarketu Tuš pomagal velikonočni zajček Pinky. Tuševi Simoni je s hitrimi tačkami kazal pravo pot
in opozarjal ostale nakupo-valce, naj raje zavijejo s poti, da ne bi koga po nesreči naložili v voziček.
Ko smo na koncu omenili znesek 167 evrov, se je preko telefona slišalo samo še uuuaaaaa...
Upamo, da Damjana na ta način izraža zadovoljstvo in da smo ji polepšali materinski dan, saj je tudi sama mama.
Za konec pa še posebno opozorilo, ki ga žal do zdaj ni še nihče upošteval. Pripravite nakupovalne lističe, kajti v sredo lahko izžrebamo in pokličemo prav vas in verjemite, tri minute hitro minejo.
ST, foto: GrupA
Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si, www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
Št. 24 - 27. marec 2009
NOVI TEHNIK
17
»Nova ledvica!
Bolje, kot bi zadel na lotu!c<
Okvaro ledvic ima že vsak deseti Slovenec - Hemodializa ni cilj, je le pomoč v sili
V času, ko so Jožetu postavili diagnozo, so še precej selektivno izbirali, katere bolnike bodo sploh dia-lizirali, danes to sploh ni več stvar debate, čeprav hemodializa nikakor ni cilj. »Možnosti so, v mojih mladih letih jih ni bilo. Zdaj se da bistveno zavirati napredovanje bolezni ter s tem čas, ko je potrebna hemodializa, prestaviti oziroma jo celo preprečiti. Veste, sam nisem navdušen nad dializo, saj lahko napačno izvedena prizadene druge organe človeka, pravzaprav od las do peta. Zato moj cilj ni dializa, temveč kako pomagati, da do nje niti ne bi prišlo. Primerov bolnikov, ki so se že videli na dializi, nato pa nam je bolezen uspelo zaustaviti, ni malo. Ena gospa, ki je vmes prišla že do dialize, še danes kot živ dokaz kolesari po Celju. Čeprav je od njene zadnje dialize minilo dvajset let.«
ROZMARI PETEK
Ko je Jože Soršak pred dobrimi dvajsetimi leti izvedel, kakšna je njegova diagnoza, je mislil, da ne bo več dolgo na tem svetu. »Zaradi vodenike, dedne okvare, ki na površini ledvic dela ciste, je umrlo že veliko mojih prednikov. V tistem času še res ni bilo rešitve, po letu 1980, ko sem izvedel, kaj mi je, pa je že obstajala dializa. Tako sem zdaj uradno prvi potomec, ki je kljub bolezni preživel,« pripoveduje Jože, sicer predsednik Društva ledvičnih bolnikov Viva iz Vojnika.
Jože je imel še enkrat srečo. Po petih letih hemodialize je dobil umetno ledvico. »Že dializa je nekaj enkratnega, saj sem se po dveh mesecih dializiranja končno počutil za sto odstotkov boljše. Nova ledvica ... To pa je nekaj, kar z besedami sploh ne moreš opisati. To je bolje, kot bi na lotu zadel rekorden dobitek,« pripoveduje Jože, ki je s svojo novo ledvico lani obhajal desetletnico. Že nekaj časa ima novo ledvico tudi njegov 39-letni sin, ki je po očetu podedoval bolezen, medtem ko na dializo hodijo njegov 13-letni vnuk, sestrična in brat. »Lahko bi rekli, da je že zgolj nas za en cel dializni oddelek,« v črnem humorju doda Soršak.
A na žalost do bolezni ledvic ter v najslabšem primeru do njihove odpovedi ne pride le zaradi neljubega dedovanja. »Prirojene napake led-
V Sloveniji je 1400 ljudi na tako imenovani »umetni ledvič-ki« oziroma hemodializi, več kot 400 jih živi s presajeno ledvico.
Št. 24 - 27. marec 2009 ---—
NXRC
vie so sicer precej pogoste. Tudi zato, ker zdaj takšni bolniki preživijo in imajo več potomstva. Vendar niti slučajno niso tako pogost razlog odpovedi ledvic, kot so na primer previsok tlak ali vnetja,« poudarja specialist nefrologije, prim. Marjan Močivnik, strokovni direktor dia-liznega centra Hemodial v Vojniku. »Sploh na prvem mestu je sladkor-
na bolezen tipa 2, ki se ponavadi pojavi po 40. letu. Drži sicer, da se nagnjenost k njej deduje, a v veliki meri je odvisna od prehrane.«
Po oceni strokovnjakov naj bi imel težave z ledvicami vsak deseti Slovenec, vendar tega niti ne ve. »Tipičnih znakov, da so ledvice bolne, ni. Lahko gre za glavobol, slabosti, skratka za prav nič tipične
Prim. Marjan Močivnik ni navdušen nad hemodializo. »Popularno se sliši, da hemodializa odstranjuje strupe. Saj jih, vendar jih lahko z neustrezno dializo telesu veliko tudi dodamo.«
Jože Soršak, predsednik društva dializnih bolnikov Viva, brez dialize ne bi bil več med živimi. Podobno velja za ker nekaj njegovih sorodnikov.
Prim. Marjan Močivnik je v tem tednu »obhajal« 34. obletnico, odkar je prvič sedel ob bolnici, ki je bila na hemodializi. (Foto: GrupA)
ledvične bolečine. Če koga slučajno bolijo ledvice, je še dobro, ker potem vsaj gre k zdravniku. Tudi sam ocenjujem, da ima vsak deseti v celjski bolnišnici prizadete ledvice, a tega niti ne ve. Preiskave, v kakšnem stanju so ledvice, pri nas niso v navadi.« Gre sicer za laboratorijske teste, pri katerih se ugotavlja prisotnost določenih belja-
kovin v urinu oziroma razmerje le-teh do posebne snovi, ki jo izločajo le ledvice. Tretji način odkrivanja napak ledvic je ultrazvok. »Vsaj tega bi si lahko res malo več privoščili,« dodaja Močivnik.
Po človeškem telesu kroži približno pet litrov krvi. Ledvice to količino v enem dnevu prefiltri-rajo in očistijo kar 40-krat, kar pomeni, da skupno na dan očistijo 200 litrov krvi. Obenem v ledvicah nastajajo pomembni hormoni, ki spodbujajo kostni mozeg k tvorbi rdečih krvnih celic, uravnavajo krvni tlak in pomagajo ohranjati zdrave kosti.
Na 12. marec, svetovni dan ledvic, je društvo Viva v središču nakupovalnega centra postavilo stojnico z informacijami, kaj pomeni imeti zdravo ledvico. Obenem so mimoidočim izmerili krvni tlak. Povišan tlak pogostokrat vodi do okvar ledvic.
18	ŠPORT	*	NOVI TEDNIK
Upravni odbor ima štiriletni mandat. Z leve Marko Cvikl, Aljoša Džumhur, Marjan Vengust, Tomaž Gradišnik in Zoran Podkoritnik.
Po Vengustu Vengust
Skupščina nogometnega kluba MIK CM Celje je potrdila petčlanski upravni odbor, ki je nato izbral predsednika kluba. To bo spet Marjan Vengust, ki napoveduje krčevit boj za preživetje kluba.
Vodstvo celjskega kluba je pripravilo redni zbor svojih članov, ob 64-odstotni udeležbi, kar je pomenilo sklepčnost.
»Le« finančna kriza
Skupščina je trajala kar 80 minut. Uvodna beseda je pripadla Marjanu Vengustu, ki je 25. decembra podal odstopno izjavo z mesta predsednika kluba. Ponovil je že znane izjave glede bivših direktorjev, ki naj bi imela previsoke tekmovalne želje in sta podpisovala previsoke pogodbe, zato bo »juriš« potrebno sanirati, sicer bi bilo kluba konec. »Ni krize vodenja, infrastrukture ali tekmovanja, je le finančna,« je poudaril Ven-
gust in za primer navedel Petrol, ki bo prispeval 60 namesto prejšnjih 100 tisočakov evrov. Po finančnem poročilu Jasmine Vengust Otore-pec je Damjan Gajser spregovoril o Šolskem nogometnem centru, Slaviša Stojano-vič - zanimivo, slikovito in odkrito - o članskem moštvu, za njim pa še predsednik nadzornega odbora Miran Gra-cer. Sprejeti sta bili odstopni izjavi predsednika Marjana Vengusta in podpredsednika Marka Zidanška (pet vzdržanih pri glasovanju), predlagan pa petčlanski upravni odbor, in tudi izvoljen, v sestavi Marjan Vengust, Zoran Podkoritnik, Marko Cvikl, Tomaž Gradišnik in Aljoša Džumhur.
»Dve
nevšečnosti hkrati«
Po koncu zbora se je odbor sestal in izvolil predsednika, Marjana Vengusta, ki to-
Razpravi se je pridružil predsednik SPINS-a Dejan Stefanovič in se potegnil za igralce. Kot ve tudi sam: ker ni član kluba, pravice do vmešavanja na skupščini nima. A so mu jo dopustili. Marjan Vengust je nato povzdignil glas: »Demagogov imam preko glave ...!«
rej približno eno uro vmes ni bil prvi človek kluba: »Bolj srečen bi bil, če bi se mi uresničila želja, da bi bil predsednik kdo drug. Žal te zahtevne naloge v teh težkih časih nihče noče prevzeti. Obenem sem vesel, da smo izbrali upravni odbor. Izkušnje, strokovno znanje in sveža moč bodo skušali rešiti nezavidljiv položaj. V določenem obdobju sta nas zajeli dve nevšečnosti. Prekoračili smo proračun za precej odstotkov, obenem pa je nastopila recesija. Vložiti bomo morali veliko napora, da bo-
mo ostali med prvoligaši in še naprej vzgajali mlade nogometaše. Imamo ponudbo za igralce. Z znižanjem plač ohranjamo njihovo socialno varnost in omogočamo dolgoročni razvoj kluba.« Proračun kluba bo v prihodnji sezoni znašal 1,2 milijona evrov, v tej pa naj bi ustvarili za 670.000 evrov minusa. 33 igralcev ima pogodbe, številko naj bi znižali na 24 ali celo 22. Upravni odbor ima pooblastilo, da pridobi ponudbe za delo, ki ga opravlja Ce-šport oziroma da sklene nadaljnje sodelovanje z omenjeno družbo.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Izvedeli smo, da člansko moštvo letos še ni prejelo plač, bivši športni direktor Simon Sešlar pa je dobil spor s klubom, saj je dokazal, da je bil odstavljen brez tehtnega razloga.
Diko ostaja in se vrača
Celjski rokometaš Mila-din Kozlina ostaja pri Celju Pivovarni Laško do izteka pogodbe. Vodstvo kluba mu je pred časom pisno sporočilo, da nanj več ne računa, saj ni pristal na znižanje pogodbe.
Očitno si je premislil in podpisal dodatek (znižanje plače) k pogodbi, ki mu poteče leta 2011.
Ko gre, gre ...
Diku se je kar nenadoma »odprlo nebo«. Bil je namreč živčen, saj je žena Klav-dija pričakovala njunega otroka. Mučila ga je poškodba, zaradi katere spet ni igral. V začetku marca je sledilo še šokantno klubsko pismo. Potem pa ... Na petek, trinajstega, se je rodil sin David (52 cm, 3,72 kg). Srečni očka si je želel ostati v Celju in se je sporazumel s klubskim vodstvom. Vmes je še zacelil poškodbo, začel intenzivno vaditi in bo jutri zaigral proti Ribnici!
Komaj štrli Kodeljevčane
Rokometaši Gorenja so že v sredo odigrali tekmo zadnjega kroga v rednem delu 1. slovenske lige in v Mozirju v nabito polni dvorani (približno 500 gledalcev) premagali Slovana s 25:23. Do 8:8 so goli padali kot po tekočem traku, po minuti odmora pa sta zavladali obrambi. Še v 44 minuti je bil izid izenačen (17:17), nato pa je zaradi protesta trenerja Borisa Deniča goste doletela izključitev in Gorenje je pobegnilo na že od-
ločilnih 20:17. Odličen je bil Ivan Čupič, pri gostih pa predvsem Celjana Miha Žvižej in David Kovač. Na vrhu lestvice imata Koper in Gorenje po 33 točk, sledi Celje s 27. Celjani in Koprčani imajo tekmo manj. Varovanci Toneta Tislja bodo jutri pričakali Ribnico, Primorci pa bodo gostovali v Slovenj Gradcu pri Preventu. Slovan je peti, toda ni še zanesljivo uvrščen v ligo šesterice za prvaka. »Če Ribnica zmaga v Celju, potem res vse skupaj nima smisla,« so z nasmehom Ljubljančani zapuščali Zgornjo Savinjsko dolino.
Premagati Dance
V nedeljo se bodo Velenj-čani v prvi tekmi četrtfinala pokala EHF v Rdeči dvorani pomerili z danskim Silkebor-gom, ki je v osmini finala izločil tretjeuvrščeno moštvo nemškega prvenstva Lemgo. Trener Ivica Obrvan ni mogel mimo tekme s Slovanom: »Pričakoval sem težko tekmo, zato sem zelo zadovoljen z zmago. Nahajamo se namreč v slabi formi, igramo v krču. Upam, da se bomo čim prej izvlekli iz krize. Naš preboj v polfinale pokala EHF bi bil velik uspeh, tudi zato, ker igramo povratno tekmo na Danskem. Silkeborg se je ubadal s težavami zaradi poškodb. Sicer pa je to vrhunsko moštvo z visokim proračunom. Ima odličnega krožnega napadalca Dragičeviča, bodočega člana Kiela, pa levega zunanjega napadalca Matsa Nielsena in izjemna krila.«
DEAN ŠUSTER
Sešlar in Križnik proti Pavlinu, Rudonji, Cimerotiču ...
Nogometaši Šentjurja so v tretji tekmi spomladanskega dela 2. slovenske lige vknjižili še tretji neodločen rezultat. S Krškim so se razšli brez zadetkov in na lestvici zadržali šesto mesto.
V 1. polčasu so bili bolj podjetni gostje in si pripravili nekaj lepih priložnosti, a so bili ob zaključkih nenatančni ali pa je bil na pravem mestu razpoloženi vratar Kastelic. Najlepšo priložnost je zapravil nekdanji igralec MIK CM Celja Slaviša Dvorančič, povsem sam se je znašel pred golom in ga zgrešil. Prvi polčas sta zaznamovali tudi 24. in 28. minuta, ko bi lahko sodnik dosodil strela z bele točke, saj je Marka Gobca v kazenskem prostoru žoga zadela v roko. Na srečo domačih je sodnikova piščalka ostala nema. V nadaljevanju so
Simon Sešlar v dresu šentjurskega kluba še ni doživel poraza, prvi se mu obeta v nedeljo, ko bo gostoval pri »zlati generaciji«.
Šentjurčani le vzpostavili ravnotežje, a kljub nekaterim lepim priložnostim ni-
so uspeli zadeti. Veliko se je vrtelo okoli vezista Simona Sešlarja: »Razmere za
igro so bile zaradi trdega in neravnega igrišča zelo težke. Nobena od ekip ni uspela sestaviti dobrih akcij, zato pa smo mi v drugem delu dali poudarek na posamične dvoboje, borbo. Remi je ob koncu povsem pravičen. Osebna forma? Je čisto pričakovana. Vsekakor ni takšna, kot si jo želim, a se bo s treningi in tekmami dvigovala.«
Če bi Šentjurčani v nedeljo zabeležili še četrti remi, bi bil to nedvomno velik uspeh, saj se odpravljajo na gostovanje k vodilni Olimpiji. Trener Damjan Romih napoveduje: »Glede na to, da bomo zdesetkani, nas ne čaka nič kaj lahko delo. Zaradi četrtega rumenega kartona bo manjkal Drobne, zaradi reprezentančnih obveznosti pa Močič, Bajlec in Ma-jer, tako da bo zelo težko.«
MITJA KNEZ, foto: GrupA
Šempetrani ostajajo v 1. ligi
V zadnjem krogu 1. slovenske lige je moštvo SIP Šempetra kljub porazu s prekmurskim Galexom slavilo obstanek v družbi najboljših.
Savinjski odbojkarji so bili na zadnji tekmi prvega dela prvenstva z mislimi na srečanju drugih ekip. Na repu lestvice jih je le točka ločila od Škofjeločanov, ki so na srečo izgubili proti Krki. V nasprotnem primera bi Sempeträne, varovance Bena Božiča, čakale kvalifikacije za obstanek v 1. ligi. Tadej Ferme v klubu povezuje več funkcij. Do nedavnega je bil predsednik, zdaj pa je pomočnik trenerja: »Dosegli smo primarni cilj, to je obstanek v ligi. In glede na to, da je naš proračun nizek, menim, da smo vsi zadovoljni in veseli s takim izidom sezone. V prihodnji pa si ne smemo zastavljati previsokih ciljev, saj se bomo morali na tem mestu, kjer smo, še bolj utrditi.« Odbojkarje Šempetra sedaj čaka krajši počitek, nato pa se bodo posvetili tekmovanjem v odbojki na mivki.	MOJCA KNEZ
15 naših na Wembley!
Ob svoji 15. obletnici peljemo 15 izbrancev v London na nogometni Spektakel med Anglijo in Slovenijo na Wembleyju. Več o nagradni igri in jubilejnih ugodnostih na WWW.i5nasih.si.
Sledite svojim sanjam!
O HypoGroup
ALPE ADRIA
j^jyjji- Št. 24 - 27. marec 2009
NOVI TUNIK	> ŠPORT	19
panorama
KOŠARKA
1. SL/za prvaka, 2. krog: Union Oämpija-Hopsi 84:77; Golubo-vič 20, Rudež 17; Šamanić 19, Jelesijević 18, Podvršnik 12, Vu-jasinovič 10, Vaši 7, Hohler 5, Lorbek 4, Godler 2, Zlatorog -Krka 64:85; Strnad 18, Lučić 10, Nuhanovič, Jenkins 8, Krejič, Miljković 5, Hunter 4, Koštomaj, Mašić 3, Elektra - Helios 64:84; Ivanovič 15, Sjekloča 14, Horvat 12, Novak 10, Ćup, Karalić 4, Radunović 3, Mravljak2; Snow 19, Petrovič 15. Vrstni red: Helios, Krka, Union Olimpija 4, Geo-plin Slovan, Koper 3, Hopsi, Zlatorog, Elektra 2.
1. SL (ž), za prvaka, 3. krog: Domžale - Merkur Celje 69:77; Frece 23, Škof 16; Ciglar 24, Barič 16, Matić 11, Hughes 9, Kerin 8, Verbole 5, Jagodič 4. Vrstni red: Celje 37, AJM 35, Krajn-ska Gora 34, Triglav 30, Ježica 27, Domžale 24.
ROKOMET
1. SL, 22. krog: Gorenje -Slovan 25:23 (13:12);Čupić7,Ka-vaš 4, Mlakar, Rnić, Harman-dić 3, Sovič 2, Dobelšek, Bezjak, Golčer 1; Žvižej 7, Kovač, Skušek4.
ODBOJKA
1. DL, 1. tekma četrtfinala končnice: Aliansa Šempeter -Sloving Vital 0:3; Turnšek 9, Skarlovnik 6, Kodre 5, Vodeb, Hren 4, Žnidar, Šumnik, Kranjc 2; Kristan 14, Kavčič 8. (KM)
■HHSft
koledar
Petek, 27. 3. MALI NOGOMET
l.SLMN, 16. krog, Celje: Ži-vex- Sevnica (20).
Sobota, 28. 3. KOŠARKA
1. SL, za prvaka, 3. krog, Ljubljana: Slovan - Elektra, Polzela: Hopsi - Zlatorog (obe 19).
1. SL, za obstanek, 4. krog: Zagorje - Alpos Šentjur (20).
1. SL (ž), za prvaka, 4. krog, Celje: Merkur - Triglav (19).
1. SL (ž), za obstanek, 3. krog: Konjice - Odeja (16.30).
ROKOMET
1. SL, 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica (18.30).
1. SL (ž), 22. krog, Kranj: Sava-Celje Celjske mesnine (18), Velenje - Piran, Brežice - Celeia Žalec (obe 19).
NOGOMET
3. SL-vzhod, 17. krog: Šmarje
-	Črenšovci, Malečnik - Simer Šampion, Sladki Vrh: Paloma -Möns Claudius (vse 15).
Štajerska liga, 16. krog, Rače: Partizan - Zreče (13), Šoštanj - Pesnica, Bistrica - Rogaška (obe 15).
ODBOJKA
1.	DL (ž), 2. tekma četrtfinala končnice, Ljubljana; Sloving Vital - Aliansa Šempeter (18).
Nedelja. 29. 3. ROKOMET
Pokal EHF, 1. tekma četrtfi- 1 nala, Velenje: Gorenje - Silke- • (U borg (17.30).	i L-1
NOGOMET
2.	SL, 18. krog, Ljubljana:	(gj Olimpija -Šentjur (16).
3.	SL - vzhod, 17. krog: Stojnci	« q •
-	Dravinja, Odrand - Kovinar	s Qi Štore, Šmartno - Čarda (vse 15).	i^-i
Črna sreda
Torta na trenerjevi glavi
Vsa tri naša košarkarska moštva so v 2. krogu lige za prvaka izgubila, še posebej pa je boleč in nepričakovano visok poraz Laščanov doma.
Očitno Zlatorogu vselej li srečanje, saj so vodili za
neugodna Krka enostavno »ne leži«.
Je že konec ambicij?
Poraz lahko pomeni tudi konec ambicij ekipe Aleša Pipana glede vrnitve v NLB ligo, kajti po porazu proti Slovanu in sedaj proti Krki (kar za 21 točk, 64:85), se Jadranska liga vse bolj oddaljuje. Srečanje je bilo izenačeno v prvem delu in tudi v tretji četrtini, pa čeprav se pri Zlatorogu nihče razen Nejca Strnada (18 točk) ni uspel razigrati. So se pa zato v napadu v zadnjem delu razigrah Novomeščani. Najprej so z delnih 7:0 pobegnili na 55:66 v 33. minuti, nato na 57:70. Po petih zaporednih točkah Strnada se je Zlatorog v 36. minuti še približal na 62:70, to pa je bilo tudi vse. Izkušeni Davor Marce-lič je zadel trojko, nato še Stanko Sebič, ki je zadel še dva prosta meta in srečanje je bilo že odločeno. Do konca so nato igralci Krke razliko samo povišali na končnih 21 točk. To je pomenilo prvi poraz Laščanov v prvenstvu v svoji dvorani, in tudi enega najtežjih v Treh lilijah nasploh.
Helios premočan
Že v napovedi srečanja proti Heliosu je trener Borut Ce-rar opozoril, da domžalska igra Elektri Esotech najmanj leži. In to se je tudi potrdilo na sredini tekmi Šoštanju. Gostje so začeli z 0:8, potem so se domačini le nekoliko pobrali in do konca prve četrtine še držali korak. V začetku druge četrtine pa se je začela prava kanonada trojk gostov, ki so do polčasa izza črte 6,25 m metali sijajnih 7:12 in do polčasa že odioči-
23 točk. V nadaljevanju prave igre, kljub želji in naporu igralcev Elektre, ni bilo več. Helios je pametno držal razliko 20 točk vse do konca in končnih 64:84. Pri Elektri je Nik Ivanovič dosegel 15 točk, Luka Sjekloča 14, Tadej Horvat pa 12.
Močno oslabljeni se niso osramotili
Hopsi so v Tivoliju zaigrali brez prvega igralca Shawna Kinga, manjkal je tudi Rajko Rituper, še^.vedno pa ni nared Grega Hafnar. Ob vsem tem je Vladimir Anzulović zdržal samo 11 minut, tako da je poraz proti Unionu Olimpiji s 84:77 povsem zadovoljiv. Še posebej zato, ker so bili Hopsi na čelu z odličnima Markom Šama-ničem (19) v prvem in Ne-manjo Jelesijevičem (18) v drugem polčasu, tri četrtine za petami »zmajem«. Vodih so polovico prve četrtine, ob polčasu zaostajali za 7 točk, na koncu tretje četrtine pa za 10. No, Olimpija je v zadnjem delu izkoristila večji fond razpoloženih igralcev in visoko povedla, a se Hopsi niso predali in so na koncu v dobrih dveh minutah z delnim izidom 13:0 krepko znižali poraz.
Derbi na Polzeli
V obeh skupinah lige UPC, tako v tisti za prvaka kot tisti za obstanek, se nadaljuje pospešeno igranje. V skupini za prvaka je v 3. krogu na sporedu lokalni derbi na Polzeli, kjer bodo Hopsi zaigrali po dveh težkih gostovanjih. K njim prihaja še kako ranjeni Zlatorog, ki si novega poraza enostavno ne sme več privoščiti. V prvem delu sezone so Laščani dvakrat zmagali, na Polzeli za 11 točk, a
... potem pa še s svojim trenerjem, ki so mu na glavo poveznile torto.
nec tedna nas čaka kadetski zaključni turnir v Ljubljani, na katerem imamo tudi visoke cilje.« Celjske kadetinje se bodo drevi pomerile s Triglavom, drugi polfinalni par pa je Ježica - Grosuplje.
DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER
Marsikaj so si v Treh lilijah privoščili gostujoči navijači...
Š*. 24 - 27. marec 2009
sedaj naj bi bili po vseh napovedih Polzelani bistveno močnejši; ali bodo dovolj močni za presenečenje nad Laščani, pa bomo videli. Vprašanje je tudi, v kakšni postavi bodo igrali.
Elektra odhaja po dveh domačih porazih na gostovanje k Slovanu. Obe predstavi, proti močnima Olimpiji in Heliosu, dajeta upanje, da bi se »električarji« lahko enakovredno spustili v boj s Slovanom in ga skušali presenetiti.
Alpos odhaja po prosti sredi še na tretje zaporedno gostovanje, k Zagorju. Na klopi bo najbrž tudi trener Damjan Novakovič, ki naj bi včeraj vložil pritožbo na desetmesečno kazen. Pritožba namreč zadrži kazen do odločitve višjega organa. Vprašanje pa je, ah bo to dovolj za zmago proti sila neugodnim Zasavcem. Sicer pa bo to tudi boj Američanov. Oboji imajo po tri igralce, ki prihajajo preko velike luže.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
Štiri asistence od komaj petih Zlatoroga je imel Darrell Jenkins.
lu pa še Triglav s 70:51. Najboljša igralka in strelka zaključnega turnirja je bila Ni-ka Barič (55 točk na dveh tekmah).
Poleg nje so naslov osvojile Janja Stvarnik, Katja Starček (4), Anja Klavžar (26), Tjaša Muhovic, Sandra Jev-tovič (2), Tina Bastašič, Re-beka Abramovič (6), Ama-deja Cverlin (3), Tjaša Ga-beršek (2), Julija Lojen (16), Ines Kerin (15), Lea Jagodič (16) in Tjaša Kopušar. Vodil jih je trener Damir Grgič: »Proti Mariboru smo odigrali v>kontraritmu<. Med prostim dnevom smo se zbrali na treningu in se pripravili za finalni obračun. Odigrali smo precej bolje kot v polfinalu in zasluženo zmagali. Čestitam dekletom, ki so skozi vso sezono trdo trenirala in so si ta naslov zagotovo zaslužila. Zdaj gremo naprej, že ta ko-
Mladinke celjskega košarkarskega kluba Merkur so V Celju so najprej prema-spet državne prvakinje.	gale Maribor s 75:66, v fina-
Najprej so se celjske mladinke veselile med seboj...
20
SPORT
NOVI TEDNIK
Patria spet odmeva
Jure Cekuta osumljen nezakonitega posredovanja - Uničen njegov ugled?
Te dni so bili kriminalisti generalne policijske uprave spet aktivnejši tudi na našem območju zaradi afere Patria. Spet so se oglasili pri znanem celjskem slikarju Juretu Ce-kutL Vsredo so od ranega jutra pa vse do 13. ure pri njem opravljali hišno preiskavo.
Finski novinar je, kot je znano, lani v svoji oddaji o podkupovanju poleg ključne osebe, premierja Janeza Janše, slovenskega poslovneža Walterja Wolfa, podjetnika Rudolfa Le-bana, svetovalca podjetja Patria Wolfganga Riedla omenil tudi znanega celjskega umetnika Jureta Cekuto. Ta naj bi v enem največjih poslov v Sloveniji sprejel 2,8 milijona evrov, ki naj bi bili namenjeni podkupovanju uslužbencev na ministrstvu za obrambo. Vsi,
Jure Cekuta
ki jih je finski novinar označil kot glavne akterje v eni največjih afer v zadnjem času, zanikajo svojo vpletenost. Tudi Jure Cekuta.
Ostal v priporu
Preiskovalni sodnik je v torek zaslišal 51-letnika, ki je v noči na nedeljo v Jamovi ulici v Celju streljal v mlajšega Celjana, in zanj odredil pripor.
Kot smo poročali, je moški ustrelil 23-letnika, ki se je pred tem spri z njegovim sinom v enem od lokalov v Novi vasi v Celju. Zatem ko je odšel na njegov dom, je 23-letnik poškodoval njegovo vozilo, 51-letnik pa je s pištolo streljal v 23-letnika, ki je dobil hude poškodbe prsnega koša, vendar ni bil v življenjski nevarnosti. Strelec se je s kraja dogodka odpeljal, a so ga kriminalisti pol ure zatem izsledili doma in ga pridržali. Vsi vpleteni naj bi bih policiji že znani zaradi nekaterih kaznivih dejanj. 51-letni Celjan bo zdaj ovaden še za poskus umora.
V sredo so mediji množično poročali, da kriminalisti zaradi suma gospodarskega kriminala na različnih lokacijah opravljajo hišne preiskave. Novinarji pa smo klicali Cekuto, a ga nismo mogli priklicati. Telefon so mu namreč kriminalisti - zasegli, saj so se poleg še na nekaterih naslovih domnevno vpletenih, res oglasih tudi pri njem. To je potrdil tudi Matjaž Pajk iz odvetniške pisarne Korošec, ki ga zastopa. »Slovenske kriminaliste je spremljal tudi finski kriminalist. V odredbi preiskovalnega sodnika v Ljubljani je zapisano, da je naša stranka, Jure Cekuta, osumljen nezakonitega posredovanja. Člen o tem kaznivem dejanju v Kazenskem zakoniku natančno navaja, katere osebe so lahko osumljene tega. Gre zgolj za uradne osebe ali osebe z nekim posebnih družbenim položajem, kar ne bi mogli reči na našega klienta. Zasegli so mu določene predmete, predvsem mobilne aparate in računalnik, niso pa našli nobenih listin ah dokazov, ki bi ga kakorkoli povezovali z afero Patria, ker pač ne obstajajo!« Pajk še dodaja, da je zanimivo predvsem to, da je afera Patria izbruhnila že septembra lani, hišne preiskave pa se opravljajo kar šest mesecev kasneje. »To je tudi vprašljivo iz vidika varstva ugleda naše
stranke, zato preiskavo nikakor ne morem ocenjevati kot primerno!«
Toda na policiji trdijo, da vse te mesece niso stali križem rok! Tako pravi generalni direktor slovenske policije Janko Goršek. Dodaja, da preiskava še vedno ni končana, zato ne more govoriti o podrobnostih. To, da so bile hišne preiskave opravljene po tolikih mesecih, pa Goršek komentira: »Gre za taktiko delovanja v primerih kriminalističnih preiskav. Ne glede na časovno oddaljenost kriminalistična policija tudi v takšnih primerih pridobiva ustrezne dokaze oziroma dokumentacijo, ki se lahko povezuje potem s sumom storitve kaznivih dejanj.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
O enotni plači učiteljev dve različni mnenji
Na celjskem delovnem sodišču se je v torek začelo in tudi končalo sojenje, v katerem mag. Jadranka Prodnik, učiteljica Poslovno-ko-mercialne šole Celje, toži svojo šolo zaradi količnika svoje plače.
Prodnikova je, kot smo pred kratkim že poročali, skupaj s svojim sodelavcem Antonom Vorino zaradi domnevno nezakonito izračunanih plač vložila tožbo za določitev plačnega količnika in za izplačilo razlike plače. Gre za ponovljeno sojenje, saj je Prodnikova prvostopenjsko sodbo na Delovnem sodišču v Celju konec oktobra 2006 izgubila. Zato se je pritožila
Preprodajal heroin in kokain
36-letni Celjan je osumljen, da je februarja in marca na različnih lokacijah v Celju odvisnikom prodajal heroin in kokain. Policisti so mu zasegli 61 zavitkov prepovedane droge, pri hišni preiskavi pa še elektronsko tehtnico, namenjeno tehtanju manjših količin prepovedane droge. Zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, so 36-letnemu odvzeli prostost, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor.	MJ
na Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je njeni zahtevi ugodilo, sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje v Celje. Glavna kršitev po mnenju višjega sodišča je bila v tem, da prvostopenjsko sodišče tedaj ni neposredno zaslišalo izvedenke Vekoslave Korošec. To se je na tokratnem sojenju zgodilo. Svojega pisnega izvedenskega mnenja Ko-roščeva tokrat ustno ni spremenila in je dala prav šoli. Zahtevo Prodnikove po novi izvedenki, in sicer Mariji Ar-ko, ki je mnenje izdelala v primeru Vorina, so zavrnili. Arkova je takrat pojasnila, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi in s tem potrdila zahteve Vo-rine, ter se pri tem opirala na obstoječa zakona, Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o plačah v javnih vzgoj-noizobraževalnih zavodih. Zahteve obeh učiteljev so identične, zato se postavlja vprašanje, zakaj je v primeru Vorine sodišče izvedenki ugodilo, v primeru Prodnikove pa mu nasprotuje. Pisno sodbo bodo stranke v 30 dneh prejele po pošti.
GORDANA POSSNIG MATEJA JAZBEC

KARIERA
* * a, v * T4f,K c^	J	AZI	NKLUB

DRUŽABNO
Začetki
Začel sem šele pri 14 letih, ko me je prijatelj, s katerim sem odraščal, navdušil za igranje nogometa. On je bil takrat že zelo dober igralec. Čez nekaj časa me je napotil v igranje nogometa izven države, vendar se moji starši niso strinjali, saj sem bil v šoli zelo dober učenec. Pri 17 letih sem vzel stvari v svoje roke in sem se kljub prepovedi staršev pridružil mlajši selekciji. Tam sem ostal do 20. leta. Nato me je pot vodila v Slovenijo. Najprej v NK Domžale, kjer sem podpisal tudi pogodbo. Zaradi hujše poškodbe sem sodelovanje z Domžalami prekinil. Na povabilo NK Celje ter trenerja Slaviše Stojanoviča pa sem prestopil v NK Celje.
Klubi do sedaj
Young Sport Accademy Cameroon, NK Domžale, NK Celje Naj gol
Ko sem igral še v Kamerunu, sem bil najboljši igralec v svoji ligi. Najboljši gol sem dosegel, ko smo igrali v finalu državnega pokala, ki smo ga tudi osvojili.
Naj veselje
Prihod v Slovenijo. To so želje vsakega našega igralca, da pride v evropske klube.
Naj žalost
Nisem še dobil prave priložnosti za dokazovanje v igri.
tub
Uspehi
Najboljši igralec lige v Kamerunu, osvojitev driavnega pokala v Kamerunu, osvojitev naslova državnega prvaka z NK Domžale
Nastopi
Inastop v 1. SNL
Čim manj poškodb. S Celjem želim osvojiti sam vrh 1. SNL. Sanjam pa tudi o uspešni karieri in o prestopu v velike klube.
Publika
Celjski navijači nas dobro podpirajo, vendar želim, da bi to počeli še v večjem številu.
Stanovanje
Stanujem v najemniškem stanovanju v Celju. Ljubezen
Trenutno sem samski. Hobi
Gledanje televizije, počivanje. Prosti čas
Treniram tudi v prostem času. Imam nekaj znancev, s katerimi se občasno družim. Največ časa posvetim svojemu prijatelju iz Domžal (Valentine Ngaham).
Glasba, film
Ni posebne glasbene zvrsti, ki jo poslušam. Všeč mi je vsaka glasba, ki ima dober ritem. Od filmov pa najraje gledam avanturistične in akcijske, zlasti če igrajo John Travolta, Nicolas Cage ali Will Smith.

m
St. 660 - 24. marec 2009
KRONIKA
21
-__ . .
Potrdilo o vlogi - DONOSNA NALOŽBA, ZAVAROVANA PRIHODNOST
>	omogoča poravnavo zapadlih obveznosti do Banke Celje d.d.,
>	omogoča zavarovanje kreditov pri Banki Celje d.d.,
>	daje možnost pridobitve lombardnega kredita,
>	daje možnost prodaje na sekundarnem trgu.'
v_^
Najugodnejša obrestna mera potrdil o vlogi za fizične osebe. Samo pri Banki Celje.
Dolgoročna potrdila o vlogi:
minimalni vpis 10.000 evrov 13 mesecev: 4,40 % fiksna obrestna mera ali 18 mesecev: 4,60 % fiksna obrestna mera
Kratkoročna potrdila o vlogi:
6 mesecev: 4,00% fiksna obrestna mera
derškova v solzah razlaga: »Te dni sem se še poveselila, ker sem izplačala zadnji obrok kredita, s katerim sem si pomagala pri urejanju stanovanja ...« Zdaj je spet na začetku.
Ko ima hudič mlade ...
Vendar je požar udaril kar po dveh družinah. Spodnji del hiše bo treba zdaj tudi popravljati, voda je pri gašenju naredila svoje. Teklo je po zidovih, les je uničen, leseno pohištvo zaradi poškodb z vodo ne bo zdržalo dolgo. V nekaj sobicah se zdaj stiskajo Fiderškova in Vebrovi. Noči so za vse neprespane, saj je travma zaradi vsega še vedno huda, težko je predvsem 22-letnemu sinu. »Spali smo v bundah, saj prve dni nismo mogli ogrevati. Ker je teklo po beli tehniki, lahko pričakujemo, da bodo v hiši nekatere stvari prenehale delovati ...« dodaja Vebrova.
Te dni bo prišla domov iz bolnišnice še bolna 85-letna mama. Bolečina je še večja, ker bo novica o požaru, mama je namreč srčni bolnik, zanjo toliko hujša. In kot pravijo, »ko ima hudič mlade...«, bo Vebrova čez nekaj tednov ostala tudi brez službe. Fi-derškovi je takoj, ko je izvedel za požar, priskočil na pomoč vsaj njen delodajalec. Odzvali so se tudi nekateri prijatelji in znanci, ki bodo družinama pomagali pri obnovi hiši s svojimi rokami.
500 evrov je takoj doniral Rdeči križ iz Dramelj, ob-
Navzven lepa hiša je v notranjosti uničena.
Vida Fideršek je ostala brez vsega.
V desetih minutah ostala brez vsega
Več informacij najdete na: www.banka-celje.si
Št. 24 - 27. marec 2009
Požar udaril kar po dveh družinah - Pomaga tudi Rdeči križ, vsak evro bo prišel prav
V minulih dneh smo poročali o večjem požaru v Straži na Gori pri Dramljah. Ogenj je v stanovanjski hiši, v kateri živita dve družini, povzročil za 40 tisoč evrov škode. Požrtvovalni gasilci iz Lokarij, Dramelj in Šentjurja so z večurnim gašenjem na izredno strmem terenu preprečili, da bi se požar razširil še na dve sosednji stavbi. A ker so ognjeni zublji popolnoma uničili eno stanovanje, poškodovali še ostali stanovanjski del, bo škode krepko več, kot so jo »pozorno« opazili uradni cenilci. Škodo sta utrpeli kar dve družini, vsaka pomoč jima bo te dni tako več kot dobrodošla, saj sta se znašli v hudi situaciji že v tako težkih razmerah. V zbiranje denarja se je vključil tudi Rdeči križ.
Da je nekaj narobe, je minuli petek okoli 14. ure opazila Nada Veber, ki z družino živi v spodnjem delu hiše. Zunaj je videla dim, vendar je bilo že prepozno, ogenj je takrat že uničil os-
trešje. »Sprva nisem vedela, kaj je. Odšla sem pogledat peč, če bi bilo tam kaj, a nisem nič videla. Tudi slišala nisem popolnoma ničesar. Nato sem odšla ven in požar je že zajel streho. Grozljivo
je bilo ... Tekla sem nazaj po dveletnega sina in ga spravila ven...« pripoveduje Vebrova. Njen 14-letni sin je poskušal iz zgornjega stanovanja rešiti kakšno stvar, toda požar je bil premočan, skoraj bi se v njem poškodoval še sam. Podstrešno stanovanje, kjer si je dom uredila njena sestra Vida Fideršek s svojim 22-letnim sinom, je popolnoma zgorelo. Nimata več dokumentov, osebnih stvari, oblek, obutve, pogorelo je čisto vse. Fiderškova je bila v času požara v službi, sin prav tako. Stanovanje sta si v njeni rojstni hiši do konca uredila šele pred kratkim. Fi-
močna izpostava iz Šentjurja 200 evrov, društvo upokojencev iz Dramelj še 500 evrov, vendar je to premalo, zato se obračajo na vse, ki bi s svojimi prispevki lahko pomagali. Fiderškova je za vsak evro več kot hvaležna. Ker ji je ob požaru ostalo le tisto, kar je imela oblečeno, je na Rdečem križu dobila nekaj osnovnih stvari. Vendar se obetajo še hujši tedni.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Vsi, ki bi želeli pomagati družinama, ki jima je požar uničil stanovanje in poškodoval hišo, lahko svoje prispevke nakažejo na transakcijski račun Rdečega križa 06000 - 0007331850, s pripisom Rdeči križ Dramlje, za družino Veber, požar.
Vidina sestra Nada Veber bo morala svoje stanovanje v hiši prav tako popolnoma obnoviti. Voda je pri gašenju naredila svoje...
A BRALCEV
n TEDNU
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Zobarji na udaru I.
Prim. Marto Križnar Ška-pin je v članku Zobarji na udaru zmotil izraz zobarji (Pisma bralcev NT 20. marca), češ da gre za slabšalni izraz, kar pa ne drži.
Slovenski pravopis nareku-je oziroma dovoljuje publicistiki uporabo obeh knjižnih socialnih zvrsti slovenskega jezika - zbornega in knjižno pogovornega jezika. V slovarskem delu omenjenega priročnika je izraz zo-bar označen kot knjižno pogovorni izraz, kar ne pomeni slabšalnosti. Slabšalnost je namreč v pravopisu označena s samostojnim označevalcem. Posamezni leksikoni, na katere se sklicuje prim. Škapinova, zajemajo različno strokovno izrazje. Pri tem publicistika ni definirana kot zmes posameznih strokovnih jezikov, zato lahko uporablja poleg točno določenih strokovnih izrazov tudi sorodnej-še, ki dodajo besedilom določeno razgibanost.
Glede pripombe o seznamu zobozdravnikov in odstotku opredeljenih pacientov, češ da ni natančen, ker so podatki s 30. 11. 2008 (in ne 31. 11.), pa pojasnilo, da bolj aktualnega seznama ni in da je bil tak še včeraj objavljen na spletnih straneh ZZZS.
Uredništvo
Rudarski jašek kot odprta grobnica
V	Novem tedniku dne 6. 3. 2009 smo prebrali skrajno zavajajočo in neresnično trditev o 2. bataljonu III. brigade VDV, ki da je bila izvajalec pobojev v Hudi Jami pri Laškem.
V	odboru zbrani še živeči borci tega bataljona z ogorčenjem najostreje protestiramo proti pisanju tovrstnih neresničnih, tendencioznih in zavajajočih izmišljotin, ki so v celoti produkt zlonamernih natolcevanj. Tovrstna pisanja imajo samo en cilj, zavesti del prebivalstva, še posebno mlade, ki so rojeni po II. svetovni vojni in dejansko nimajo predstave, kaj je za prebivalstvo pomenila 4-letna voj-
na. S takšnim zlonamernim in neargumentiranim pisanjem posamezni sodobni »poznavalci« tedanjih razmer poskušajo razvrednotiti nedvoumni pozitivni prispevek partizanske vojske k ohranitvi in osvoboditvi naše domovine iz krempljev uničujočih namer fašizma.
Dogodki v Hudi Jami, ki jih sicer kot vsa druga tovrstna izvensodna početja obsojamo, naj bi se v Hudi Jami dogajali v mesecu juniju 1945. Izrecno poudarjamo in trdimo, da se je bataljon, ki ga pisec krivi za izvajanje pobojev, tedaj dokazljivo nahajal v drugih krajih, daleč od Laškega." Borec 2. bataljona pa je bil, od devetih navedenih v članku, dejansko le tov. Riček in še ta je bil kot polit-komisar vedno v sestavi bataljona.
Na voljo je dovolj dokaznega gradiva, iz katerega bi se objektiven pisec lahko poučil, da je 2. bataljon takoj po kapitulaciji 8. maja 1945 še isti dan odšel na varovanje v Oplotnico, toda že naslednji dan na Ptuj ter v Maribor, kjer se je prav tako zadržal samo en dan, nakar je bil premeščen v Celovec, od koder so ga po treh dneh premestili v Prekmurje. V Murski Soboti se je zadržal štab, borci pa so se razdelili v skupino, ki je odšla v Lendavo, del bataljona, predvsem mladoletni kurirji, pa so se v Fokovcih poleti 1945 demobilizirali in odšli domov.
Gospodje pisci tovrstnih nepreverjenih trditev, poskusite se seznaniti z dejstvi, ki temeljijo na dokazih, ne pa, da s prizvokom sovraštva vnašate dodaten nemir med že tako zaskrbljene brezposelne, socialno ogrožene in razžaljene ljudi. Še posebno pa med tiste, ki se v času šolanja niso imeli možnosti pri urah zgodovine seznaniti z resnico o NOB, saj so oblastniki poskrbeli, da tovrstnih vsebin v šolskih programih preprosto ni več. Vi pa seveda vse to pisanje objavljate zaradi lastne afirmacije, s tem, da »vsebine« neodgovorno povzemate po »nekih pripovedovanjih« in jih v časopisih prodajate za zlato resnico. Zbudite se iz zablode, gospodje, prava resnica je v verodostojnih listinah in avtentičnih pričevanjih še živih borcev. Ta, ki jo vi širite, pa
se kuje v okoljih, ki se žal vam zdijo merodajna, dejansko pa so samo zlonamerna in načrtno zavajajoča. Vemo, s kakšnim ciljem!
Tolstoja se spomnimo: Človeška zloba prihaja Od nemoči!
Odbor II. VDV bataljona, Celje
Razklani žalski upokojenci
V Novem tedniku 20. marca 2009 je Župan Občine Žalec Lojze Posedel izjavil, da se nikoli ne vmešava v delo kateregakoli društva, razen takrat, kadar lahko kaj pomaga. Ta trditev kaže na sprenevedanje, saj je v prispevku s tiskovne konference Društva upokojencev Žalec lahko jasno razbrati, da gre za vmešavanje v program in kadrovske zadeve društva. Kaj pa je drugega njegovo javno pismo, ki ga je poslal članom, pa zamenjava ključavnice in trditev, da je pisarna društva v izključni občinski lasti. Odločba upravne enote in zemljiškoknjižni izpisek jasno in v celoti demantirata županove trditve. Sicer pa zaplet z Društvom upokojencev Žalec ni edina bitka, ki jo vodi župan. Javnosti so še kakodo-bro znani in moteči spori z Nadzornim odborom Občine Žalec, tudi v zvezi z Žalskimi lekarnami, pa tudi s posameznimi občinskimi svetniki. Da je napad najboljša obramba, je metoda, ki jo župan vsa ta leta izvaja, k temu pa dodaja finančno samovoljo in pritisk, s katerim izraža svojo moč.
Očitno je, da so županu bližji spori in razdori, s katerimi prikriva nezadržno nazadovanje občine. Razvoj občine lahko tako potiska na stranski tir. Nekdaj tako opevana dolina zelenega zlata vse bolj postaja grenka roža in pelin. Zupanova narava ni dojemljiva za kritiko in pripombe, nanje reagira z maščevanjem in javno diskreditaci-jo. Res pa je, da je spreten retorik in v javnosti uspeva z izjavami širiti svoje lastno mnenje in sodbe, ki se v nekaterih primerih spreminjajo v zavajanje. Za primer naj navedemo lani (pred volitvami v državni zbor) izrečene obljube o izgradnji doma starostnikov. Tam, kjer naj bi stal dom, še vedno raste hmelj in tako bo še nekaj časa. Zato dobronamerno svetujemo županu, da se loti resnejših nalog, kot pa je vprašanje, kdo bo predsednik Društva upokojencev Žalec, saj se mu tretji mandat zelo hitro izteka. O programu dela in vodstvu društva smo se člani že dogovorili, zato naj to župana ne skrbi več.
Upravni odbor Društva upokojencev Žalec
PREJELI
Odprto pismo Borutu Pahorju
G. predsednik vlade in SD, s simpatijami spremljam vaša prizadevanja za bolj odprto in povezovalno slovensko politiko, toda dogodek v povezavi z obiskom šolskega ministra in podpredsednika vaše stranke Lukšiča v Šolskem centru Šentjur kaže, da stvari gredo svojo pot naprej, pravzaprav kar nazaj. Zdi se mi prav, da vi psebno in tudi slovenska javnost vesta, kako vaša načela izgledajo v praksi.
Kot urednika lokalnega časopisa in še bolj kot občana in skoraj soseda šentjurske kmetijske šole me je seveda zanimala njena usoda, o čemer naj bi se tudi pogovarjali, zato sem, ker je bilo prostora še dovolj, enostavno sedel za pogovorno mizo. Nenazadnje tudi zato, ker na vabilu ni bilo nobene oznake, da gre morda za zasebni ministrov obisk. Pa ne za dolgo, ker me je predsednik lokalnega odbora SD Cveto Erjavec, ki je sestanek vodil, »izdal« kot predstavnika medija in sem moral omizje zapustiti.
Sprašujem, se tudi vam zdi normalno in prav, da je bil ministrov pogovor s šolniki na Šolskem centru Šentjur zaprt za javnost? Zakaj pa so pogovoru brez problemov lahko prisostvovali trije člani SD, ki s šolstvom nimajo nobene povezave?
Udeleženci pogovora so na koncu sicer dali izjave za javnost, vse v diplomatskem stilu »pogovarjali smo se o zadevah, ki zanimajo obe strani«, ampak to ni to. Res sem bil razočaran.
Kaj pravite na to?
FRANC KOVAČ, Uniše
Izgradnja Mestne tržnice Celje
Utrip in življenje vsakega mesta najbolj doživimo v samem jedru - na tržnici, ki je osrednji prostor dogajanja in srečevanja občanov v mestnem središču. Nakupovalna središča na obrobju mest so v zadnjih letih popolnoma spremenila značaj mestnih jeder. Ta pojav pa ni značilen le za domače in slovensko oko-lje, ampak mu je moč slediti po vsej Evropi.
Kot vsi vemo, Mestna tržnica Celje nujno potrebuje prenovo, zato si je v letošnjem letu Mestna občina Celje zadala uresničitev pomembnega projekta - izgradnjo nove mestne tržnice v po-
vsem novi preobleki. Izgradnja tržnice bo doprinesla pomemben del k oživitvi starega mestnega jedra, veseli pa je bomo vsi Celjani, saj bo pomembno vplivala na razvoj pestre mestne kulture.
V ta namen potekajo aktivnosti že nekaj časa, saj je bil projekt izgradnje mestne tržnice najprej vsebinsko in oblikovno predstavljen širši javnosti v Muzeju novejše zgodovine v Celju ter kasneje na seji Mestnega sveta Mestne občine Celje. V mesecu februarju pa je Oddelek za okolje in prostor ter komunalo organiziral srečanje s prodajalci na tržnici. Na tem srečanju je bil predstavljen projekt izgradnje, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo vsebinsko podane pripombe in predloge skupaj z investitorjem preučila pristojna služba Mestne občine Čelje. Mestna občine Celje se zaveda, da imajo prodajalci povsem upravičeno veliko vprašanj, za katere pričakujejo odgovore, zato bo takoj, ko bo izbran koncesionar (razpis poteče 27. marca), skupaj z njim proučila najbolj optimalne rešitve.
Ob tem velja ponovno poudariti, da tržnica med prenovo ne bo zaprta, saj bo delovala na novem prostoru v bližini sedanje lokacije, izgradnja pa je predvidena v roku dveh mesecev. Skrb, da z nadaljnjimi aktivnostmi izgradnje prodajalci ne bodo obveščeni, je sicer upravičena, vendar v danem trenutku povsem odveč.
Vsaka nova gradnja ali prenova že obstoječega objekta pomeni spremembo, mnogo odrekanj in večkrat slabe volje, kar pa je pričakovano na poti do zastavljenega cilja. Z izgradnjo nove tržnice se bodo uredili infrastrukturni pogoji za prodajo izdelkov in pridelkov na tržnici, oblikovale se bodo podlage za doseganje širših ciljev, kot so razvojno naravnano podjetništvo podeželskih storitev, dvig gospodarske razvitosti območja, ustvarjanje dodatnih virov prihodkov na širšem območju, poleg izgradnje se bo povečala tudi opaznost tržnice, izboljšala se bo prometna ureditev in osvetlitev z naravno svetlobo, nenazadnje pa bo izgradnja pomembno vplivala na pestro mestno dogajanje, ki si ga vsi želimo.
Zato si bo Mestna občina Celje skupaj z investitorjem prizadevala proučiti predloge in poiskati rešitve, ki pri prodajalcih tržnice ne bodo povzročile občutka ogroženosti in odrinjenosti, pač pa bodo v skupnem interesu privedle do nove tržnice, ki jo že vsi nestrpno pričakujemo.
BOJAN ŠROT, župan Mestne občine Celje
POHVALE
Nepozaben izlet MDDI
Mesec marec je poseben mesec, saj ga vsi zelo težko pričakujemo. Ne samo, da po: meni konec zime in prihod pomladi, tudi dnevi so že daljši in greje nas sonce. V petek, 20. marca, pa nam je z radostjo napolnilo dušo tudi nepozabno druženje z invalidi iz občin Celje, Vojnik in Štore. Proslavili smo kar tri praznike: dan žena, 40 mučenikov ter materinski dan. Očitno smo to druženje že težko pričakovali, saj se nas je zbralo za kar tri avtobuse. Prav posebno pa smo bih veseli tistega, ki je prišel tudi v Prožin-sko vas in Štore. Na poti smo se ustavili v Slovenski Bistrici, kjer smo si ogledali Škofijsko klet, že prej pa smo se dobro okrepčali. Nato nas je pot vodila do gostišča Marguč v Draži vasi, kjer so nas bili resnično veseli in nas prav lepo pogostih. Ob dobri jedači in pijači pa smo se veselo zavrteli, saj sta naša godca neumorno igrala. Da presenečenjem še ni bilo konec, so nas ženske obdarili z lončnicami, moški pa so bih deležni prav posebnega darila. Dan je kar prehitro minil. Vsega tega pa nebi doživeli brez naše predsednice MDDI Dragice Mirnik, Jožice in g. Mirka. To vemo prav vsi, da ti trije so srce in duša našega društva, saj so vedno pripravljeni pomagati vsakemu, ki potrka na njihova vrata.
Hvala vam!
BRIGITA PINTAR, Laška vas
Gladovna stavka
Dne 5. 1. 2009 sem začel gladovno stavkati pred sodiščem v Celju. Stavka je bila odraz nepravilnosti in odvzema ustavnih pravic z neveljavno odredbo, ki je bila splet lažnih obtožb in prirejena. Ker mi je v tem času uspelo pridobiti dokaze o nezakonitosti same odredbe, bi povedal za javnost, da mi je bila vročena neveljavna odredba, sodišču pa veljavna, ker pa se mora po zakonu moja odredba ujemati z odredbo, ki je posredovana sodišču, menim, da je prišlo do lažiranja odredbe o prepovedi približevanja. Zato sem bil oškodovan za svobodo gibanja na lažnih dejstvih in dokazih. Zahvaljujem se medijem za vso podporo pri izvedbi stavke, kakor tudi za korekten odnos policistov PP Celje. Poduk sem dobil: čeprav nisi kriv in je vse nameščeno, si kriv in to je pravna država.
JORGE JIMENEZ, Celje
VIDIM
W JH. ässs^ JU M,
C e n t e r optike Mariborska cesta 88, Celje, tel.: 03/ 491 29 00, gsm: 070/ 846 180
m
Št. 24 - 27. marec 2009
N0ME DIMENZIJE
Poslovni center EK, II. nadstropje
U. NAMA.: 01/244 56 90. U. TCT« • BJC 0! '52 02 706. «2- Ptaiw TBS: 02/4» 03 900. CL: »ftt24 »2. HM: 67/39 « ffii&ftO 20 S26. Vf.: 02 89Z4 57Q. KP-' 05/66 53 6«. PO.: OS/6710680
imetnik r^,,/,/
^ SKUPINA VIATOR VEKTOR
Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje, tel.: 03 42-53-400. fax: 03 54-84-980, http://www.izletnik.si, izletnik@izletnik.si
išče novega sodelavca, ki bi želel svojo poklicno kariero nadaljevati na področju turizma. K sodelovanju vabi
sodelavca za področje turizma
(z območja Velenja)
s končano najmanj V. stopnjo izobrazbe turistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri.
Od kandidatov pričakujemo prodajne veščine, komunikativnost, veselje do dela s strankami, sposobnost samostojne organizacije, aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zaželene izkušnje na področju turizma oz. trženja.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili sprejema (v 15 dneh po objavi): IZLETNIK CELJE d.d., kadrovska služba. Aškerčeva ul. 20. 3000 Celje.
Pomladno doživetje
v masazno-lepotnem centru
Hiša na travniku
prišteli osebni pristop našega strokovnega tima, masaže, rituali, Ayurveda, lepotne storitve, vrhunske aparature za oblikovanje telesa in nego las ter lasišča.
4 Dobrodošli v kraju, kjer je dobro počutje že stoletja doma.
08 555;
rme-dobrna.si; dobrna.si
Termi
■ Navdihuješ
101
j življenj
Podrobnosti na spletni strani WWW.palma.si
NIZOZEMSKA, DEŽELA TULIPANOV
CENA:245 C CENA:od419C CENA:579 €
DRUŽINSKE VSTOPNICE S
Tctmaini Center Wellness Pari? tašto baze»> Zdravi'.sča laške ••.
Dežela za gorami in
Vrhunec mojega obiska Gruzije je brez dvoma predstavljalo nekaj dni, preživetih v Svanetiju, dolini v osrčju Kavkaza. Pokrajina je tako odročna, da je v vsej dolgi zgodovini Gruzije nikoli niso osvojili tuji zavojevalci. Prebivalci, 9000 jih je, govorijo svoj jezik, še do nedavnega so poznali krvno maščevanje, sodstvo je v rokah pomembnih vaščanov.
Na »maršrutko« se vkrcam v Zugdidiju, umazanem mestu na robu meje z Abhazi-jo. V kaosu avtobusne postaje s sopotniki približno tri ure prepričujemo voznika, da je že čas za odhod. Odgovarja nam, da bomo odrinili, ko bo kombi poln. Ko dodatnih potnikov ni na spregled, smo z ostalimi čakajočimi prisiljeni zbrati nekaj larijev za podkupnino. Akcija uspe, pustolovščina se lahko začne. Ustavimo se že za prvim vogalom, šofer z nasmehom do ušes prinese balon vina in vrečo jabolk. Pozno popoldan je, do Mestie nas loči 136 kilometrov. Kmalu se ustavimo še enkrat - turisti smo vabljeni, da ukrademo pogled na kar 270 m visok jez na reki Enguri. Strmimo v belo zaveso vodnih kapljic, nazdravljamo in se le rahlo zavedamo, da je na drugi strani soteske Abhazija, nemirna separatistična republika. Ko se peljemo naprej, sledimo dolgemu akumulacijskemu jezeru, cesta postaja ožja in ožja, bregovi soteske čedalje bolj strmi. Ujame nas še huda nevihta, prevedrimo v majhnem obcestnem lokalč-ku, domačini z odločno kretnje roke zavrnejo prispevek k plačilu hrane. Nadaljuje-
mo, jezero se iznenada spremeni v ozek, deroč in umazano siv hudournik. Ko prispemo v Mestio, je zunaj že trda tema.
Praznik
Šele zjutraj se lahko povsem zavem, v kakšno pokrajino sem prišla. Okoli mene se dvigujejo štiritisočaki, hudourniki derejo preko cest na vsakem koraku, panoramo dopolnjuje kar 180 stolpov (starih od 800 do 1200 let), katerih namen še danes ni znan.
V Svanetiju se ta ponede: ljek odvija največji praznik v dolini. God lokalnega zavetnika privabi v cerkev iz 12. stoletja v Kali praktično vse prebivalce. V noči z nedelje na ponedeljek se odvija celo-nočno bedenje in molitev, sledovi so vidni v neštetih svečah, pritrjenih kar na kamniti zid cerkve. Ko napoči dan, je čas za skoraj pogansko praznovanje. V množici, ki se vzpenja po strmem bregu navzgor, se znajde kopica kozličkov, ovac, celo teličkov. Živali smrt storijo zgolj nekaj metrov od cerkvene stene, meso hitro najde pot v kotle črne kuhinje. Vino teče v potokih, na trati pred cerkvijo mladeniči tekmujejo v dvigovanju težkih skal in cerkvenega zvona, starejši tekmujejo v petju domačih pesmi.
Najvišja vas
Pot nadaljujem proti Ušgu-liju, menda najvišje naseljeni vasi na razširjenem območju Evrope. Na 2100 metrih se pod objemom ledenikov stiska majhna vasica z nešteto stolpi.-Najprej stopimo v vasico, pozdravimo domačine.
devetimi devetimi vodami
N1Z0ZEMSKAZ AVTOBUSOM, 5 DNI
TERMW«:J4jp5.M.
NIZOZEMSKA I.,4 DNI
ItRMIH: 25.04.. EUS-LEISIO,
VIKEND V AMSTERDAMU, S DNI
TERMI»: 01.05.. lETAlft
« 2 odrasli osebi + 1 otrok = ' 50% POPUST na vstopnico za otroka • 2 odrasli osebi + 2 otroka ali več =
GRATIS vstopnica za 1 otroka » DRUŽINA: 2 odrasli osebi + otroci (5-15 let)
Informacije in rezervacije; 03 734 8900, info@thermana.si, www.thermana.si
J| jf THERMANA
Klavnica le nekaj metrov od cerkvenih vrat v Kali.
Št. 24 - 27. marec 2009 -—
NTjRC
Le-ti se za preživetje večinoma ukvarjajo z vzrejo goveda in vrsto poldivjega prašiča, nove priložnosti se ponujajo v turizmu. Pod enim izmed stolpov praznuje vesela družba, že pregovorna gruzijska gostoljubnost dobi povsem nove razsežnosti. Takoj prejmemo povabilo, ki ga seveda ne zavrnemo, miza se šibi pod lokalnimi dobrotami: sirovo pito, sladico, v kateri prevladuje čokolada, veliko kuhanega jagnječjega mesa, ne manjkata mošt in žganje iz grozdja. Pojejo ljudske nape-ve, domačim zaplešejo, dobrodošlica ne pozna meja. Po nekaj urah se od nas poslavljajo kot od pravih prijateljev.
Raj za pohodnike
Svaneti je raj za pohodnike in alpiniste. Z naključni-
mi znanci se odpravimo na dve daljši turi. Najprej se povzpnemo nad Mestio, iščemo kopico ledeniških jezer. Do pol poti nas peljejo, nato zagrizemo v breg. Srečujemo pastirje, ki krotijo skoraj divje konje, družbo nam dela nešteto krav, ki se pasejo na visokogorskih pašnikih. Žal nam je, da nam vreme ni naklonjeno - le redko se nam odstre delen pogled na Shkharo, dvoglavi vrh, s 5068 metri najvišji v tej okolici. Na drugi izlet se odpravimo na ledenik, pot je lahka, zgolj malo daljši sprehod, a vseeno zanimiva. Ko prečkamo brv nad hudournikom, nas ustavi gruzijski vojak. Zapiše številke naših potnih listov, za vsak slučaj, če bi neprijazni sosedje katerega od nas zahtevah zase. Droben opomnik
realni situaciji, opomin dogodkom, ki sledijo v nekaj tednih.
Svaneti je dobesedno pokrajina iz pravljic - odroč-
na, samosvoja, divja, neukroćena. Prelepa. Le upam lahko, da bo taka ostala.
EVA RIBEŽL
20 VROČIH RADIA CELJE
TEDENSKI SPORED CELJE
Glas za kitarista!
SOBOTA, 28. marec

5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi)
NEDELJA, 29. marec
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Anton Gričnik, avtor številnih knjig o Pohorju, med drugim nove knjige o ljudskem pesniku Štimulaku iz Vitanja, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - polfinale izbora kitarista za narodnozabavni ansambel in Robert Goličnik, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
PONEDELJEK, 30. marec
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
TOREK, 31. marec
Oddajte glas za kitarista in enemu od kandidatov pomagajte do velikega finala, ki bo prihodnjo nedeljo. Zmagovalec v finalu bo postal član narodnozabavne-ga ansambla, ki nastaja v oddaji Katrca Radia Celje.
Kandidata boste spoznali to nedeljo dopoldne na TV Celje (takrat se bo začelo tudi sms glasovanje), zvečer pa se bosta na Radiu Celje prestavila v oddaji Katrca. Od nedelje do petka do 12. ure boste lahko pošiljali sms glasove na 3030 s sporočilom Katrca 1 oziroma Katrca 2, odvisno za katerega kandidata boste glasovali. Pošljete lahko neomejeno število sporočil. Cena sms sporočila je običajna, povratno sporočilo je brezplačno.
Glasujete lahko tudi preko spletne strani www.radio-celje.com in sicer od ponedeljka do petka, vendar le z enim glasom iz računalnika na dan.
Seveda pa ne pozabite tudi na telefonsko glasovanje v živo v oddaji Katrca to nedeljo zvečer.
Foto: NATAŠA MÜLLER
Jure Drolc je star 14 let, igra ritem kitaro, električno kitaro ter poje prvi tenor. V letošnjem letu zaključuje osnovno šolo. Kot mladi nadebudnež je kitaro v roke prijel že pri sedmih letih. Najbolj pa si želi igranja v ansamblu in druženja z glasbenimi prijatelji.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008
CELJSKIH 5 plus
1.	LETI, LETI LASTOVKA - ANS. D0RI (4)
2.	MATURANTSKI PLES-
P0LKA PUNCE	(6)
3.	PORUŠENE SANJE - ZAPELJIVKE (1)
4.	K0BRAST0DEK1E-KOZJANSKIZVEN	(2)
5.	KAKO JE LDŠTNO - MODRIJANI (3)
PREDLOG ZA LESTVICO:
TOPLE MAJSKE NOČl -GOLTE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	PESEM, NAGELJ IN ROŽMARIN -GORSKI CVET	(5)
2.	PRAZNOVANJE-AJDA	(1)
3.	NA SKRIVNOSTNI POTI -
ANS. ROKA ŽUNDRE	(4)
4.	TI SI PRAVA-NAVEZA	(2)
5.	TRI LETASEM JO ČAKAL -
ANS. PETRA FINKA	(7)
PREDLOG ZA LESTVICO:
V LJUBLJANO POJDEVA- KURT GARTNER S PRIJATELJI IZ SLOVENIJE
Nagrajenca:
Matjaž Ašenberger, Zviti 18a, Žalec Sara Krašovec, Ardin 4, Škofja vas
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
PETEK, 3. april
5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
24	RADIO, KI GA BERETE	NOVI TEDNIK
TUJA LESTVICA
1.	N0CAND0-SUGABABES	(6)
2.	TUE FEAR-ULY ALLEN	(4)
3.	BREATHE GENTIE-T1Z1AN0 FERRO FEAT. KELLY ROWLAND	(2)
4.	UPALLNIGHT-TAKETHAT	(5)
5.	IW0N7GIVEUP -YOUNG WILL	(3)
6.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU- KELLY CLARKSON	(1)
7.	LOVE SEX MAGIC - Cl ARA
FT. JUSTIN T1MBERLAKE	(2)
8.	HAL0-BEY0NCE	(6)
9.	GET0N YOUR BOOTS-U2	(3)
10.	KISS WITH A FIST-
FLORENCE ANDTHE MACHINE	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	GOOGLE ME-DAN D	(5)
2.	DOMINE-NEISHA	(3)
3.	ASIŽELIŠ-KARMENSTAVEC-	(4)
4.	ZLATI KLJUČ- ROKPREDIN	(2)
5.	SREČNA 13-ARCUS	(3)
6.	ELEKTRIKA - STEREOTIPI	(1)
7.	KIČ-BOHEM	(4)
8.	PROSIM VRNI SE - SOULGREG	(5)
9.	FESTIVALKIČA-SAMOBUDNA	(2)
10.	KOSEBOVRAČAL(MESEUUBIŠ?)-ANDRAŽ HRIBAR	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
I CANT STAY - THE KILLERS LOVE ETC.-PETSHOP BOYS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ČIST EN MEJHN RADIO - KINGSTON ZAČARAJ ME-NUŠA DERENDA
Nagrajenca:
h/o Lombard, Bratov Vošnjakov 45c, Celje
Milica Koen, Ljubljanska 89, Žalec
Nagrajenca dvigneta album, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00. Regijske.novice,..14.15 Po kom se imenu-ŠporPlMfC 15.30 tJögSdM in odffi<?vTRäSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val)
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Hujšajte z nami, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val)
5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
Damijan Čepin je gradbenik, je pa res, da je glasba v njegovi družini že vrsto let. Ponavadi ima nesrečo s strunami, saj pravi, da mu nagajajo in rade počijo. Smola ga spremlja tudi pri njegovem avtu, ki ga včasih pusti na cedilu. Damijan šteje 23 let in prihaja iz Kozjega.
Brezplačno kosilo, brezplačen prevoz!
Voditeljici Maja Gorjup (levo) in Saša Pukl vas vabita, da greste z njima na brezplačno kosilo. Tudi za bencin vam ne bo treba nič odšteti. Celo jeklenega lepotca boste lahko občudovali. Vabita vas v vilo Široko. In kaj morate narediti? Le poklicati na 090-93-61-70 in povedati svoje podatke. Ali pa iz torkove številke Novega tednika izrezati kupon in ga poslati na naš naslov. Pohitite!	Foto: SHERPA, GrupA
NOVI TEDNIK
25
*	. *	* TEDENSKA
+	4	ASTROLOŠKA
,	t>	± NAPOVED
»* *
Petek, 27. marec: Dober položaj Venere s Soncem in Lune z Jupitrom prinaša v tem dnevu lepo energijo, ki jo lahko izkoristite na številne načine. Ne dovolite, da bi kakšna črna misel dobila zaledje in vam povzročala dvome. Merkur je namreč v kvadratu s Plutonom in opozarja prav na to. Bodite pozitivni, ustvarjalni, domiselni, komunikativni in zelo aktivni, pa boste preživeli prav prijeten dan.
Sobota, 28. marec: Že v nočnih urah bo Luna v lepem odnosu z Neptunom, kar lahko prinese čudovite sanje. Sa-njavi boste tudi v dopoldanskih uricah, odlično bo delovala tudi vaša intuicija. Dobre ideje shranite za kasneje, še kako prav vam lahko pridejo! Luna prestopi v znak Bika in bo v popoldanskem času v dobrem aspektu s Plutonom. To je položaj, ki vam prinaša večjo notranjo moč, zato boste kos izzivom tega dne.
Nedelja, 29. marec: Merkur in Venera v ugodnem položaju obetata veliko skladnost v medsebojnih odnosih, v dogovarjanju, druženju, odlični so lahko tudi nakupi in
obiski prireditev. Izkoristite sebi v prid! Biki, Kozorogi, Device, Raki, Škorpijoni in Ribe boste zaradi skladnega položaja Lune z Marsom še posebej atraktivni in uspešni. Vaša dejanja bodo rodila dobre sadove. V veliko pomoč vam bo tudi dober položaj Lune s Saturnom, ki prinaša treznost in premišljenost. Lahko, da boste v večernih urah celo pretiravali pri svojem navdušenju in optimizmu, vendar je lahko tudi dobra motivacija odlična odskočna deska za vnaprej. Zaradi kvadrata Lune z Jupitrom pa le bodite tudi realni.
Ponedeljek, 30. marec:
Kvadrat Lune z Neptunom vas opozarja pred zmotami, kar velja tako za čustveno kot tudi finančno področje. Vaša sposobnost presoje bo precej nizka, lahko ste tudi naivni, vsekakor premalo racionalni. Ne naredite nobenega pomembnejšega koraka. Luna vstopi v znak Dvojčka v poznopopoldanskih urah in bo spodbudila potrebo po izmenjavi mnenj in komunikaciji. Zaradi viška živčne energije boste težje zdržali na enem mestu. Od-
ločite se za kakšno srečanje, krajšo pot ali rekreacijo, ki bo združena z družabnim življenjem.
Torek, 31. marec: Srečanje Merkurja s Soncem je položaj, ki čudovito vpliva na . vaše miselne sposobnosti, koncentracijo in pripravljenost za izzive. Tudi trije zelo dobri položaji Lune z Venero, Soncem in Merkurjem podpirajo komunikacijo, izmenjavo mnenj in sodelovanje z drugimi. Poti, opravljene v tem dnevu, bodo zagotovo uspešne. S svojo močjo prepričljivosti boste uspeli tudi druge navdušiti za svoje načrte. V popoldanskem času pa velja za Dvojčke, Strelce, Device in Ribe večja previdnost, saj ste lahko zaradi vpliva Marsa preveč energični, zahtevni in prav nič nagnjeni k kompromisom.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 09014 2443
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primeijalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si

VjOV-N
\txj




JboKc1^ b^l
AtLvwo^K ________v
lOo-illsi-loj m	J^voA^oj,
kjcoov-^lo	kvj cLs^O^oJbcV IWjCX^S
oVo-Vu^-SÜ v	US&sLoC'- -kxDOUvKT
Grafološka analiza
V sodelovanju z Grafološ-kim društvom Laura iz Polj-čan vam ponujamo možnost grafološke analize vaše pisave. Pošljite nam vsaj pol strani poljubnega besedila na brezčrtnem listu (nekaj stavkov mora vsebovati tudi črko F). Pomembna sta tudi poklic in spol, sicer pa lahko ostanete anonimni. V tej rubriki boste prebrali, kaj vse se skriva v vaši pisavi.
Šifra Jožica: V naši majhni deželi, ki je po prebivalstvu predmestje večjemu mestu, imamo veliko dobrih kuharic. Tako, da ni strahu, da ne bi dobro jedli, pa čeprav smo v gospodarsko-finančni krizi. Poln želodec pomeni, da lahko pravilno razmišljamo in taki ste vi, draga Jožica. Čeprav na prihodnost gledate precej zadržano, ne-
zaupljivo in premalo odprto, ste zvesti sami sebi. V vsakdanjiku precej razmišljate in upam, da je trud poplačan, ker v nasprotnem primeru, kadar preveč razmišljamo, lahko podležemo depresiji. Zadržani, previdni sta besedi, ki prevladujeta pri vas. V čustvih ste zaprti in jih usmerjate vase. Le zakaj? Brez ljubezni ne gre in je temelj, da lahko dosegamo rezultate. In prav čustva so največji dejavnik za vse, kar se vrti okrog nas. Bojite se sproščenosti in zaupanja. V vsakdanjih opravilih ste urejeni, organizirani in prijetni. Vedno vam uspe premagati še tako težavno oviro in to zato, ker se pri dejanjih ne zaletavate skozi zid, temveč stvari urejate z razumom in vztrajnostjo. In tako vam je z vztrajnim delom uspelo premaga-
ti še tako vehko oviro. Želim, da malo bolj odprto pogledate v jutri. Vsak dan je lahko zelo lep, če si ga znamo ustvariti. Vse je v naši domišljiji in tako tudi čustva, dovolite jim, naj plujejo. Srce odprite in ga usmerite v osebe, ki jih imate radi. Življenje je uganka in prekratko, da bi popravljali izgubljene trenutke.
Grafološko društvo Laura, Društvo za proučevanje pisave, Partizanska c. 2, 2319 Poljčane, 041 947 113, www.grafolog.biz
Svoje rokopise nam pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Grafološka analiza.
zzu
Ogorčena mamica
Bralka je bila 23. marca s svojim otrokom naročena pri otroškem okulistu ob 10. uri. Trdi, da so bili v čakalnici starši z otroki, ki so čakali od 7. me, vendar je zdravnik prišel šele po 11. uri, čeprav je delovni čas ordinacije od jutra. Zdravnik se čakajočim za zamudo ni opravičil niti ni zamude pojasnil, dodaja. Bralka omenja, da je v čakalnici čakala tri ure od naročene ure, vendar tega dne na vrsto ni prišla.
Danijela Gorišek, iz Službe za odnose z javnostmi v Splošni bolnišnici Celje, je posredovala odgovor s pojasnilom predstojnika očesnega oddelka, zdravnika Zdenka Zeliča: »Ambulanta za predšolske otroke, ki jo je obiskala gospa s svojim otrokom, ima ordinacij ski čas od 9.30 do 15. ure. Način dela v ortoptično pleoptični ambulanti je tak, da je treba pred pregledom pri zdravniku vse otroke predhodno pripraviti. To pripravo opravi medi-
■ ,
*»v\
radiocelje
% . ' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
cinska sestra, ki otroku pogleda vid, izmeri škilni kot, fuzijo in po potrebi še druge meritve. Šele ko je ta postopek opravljen, otroka pregleda zdravnik, zato začetek or-dinacijskega časa ne pomeni začetek dela zdravnika v ambulanti. Take ambulante imata poleg naše bolnišnice še Očesni kliniki v Ljubljani in Mariboru. Opisan postopek obravnave v ortoptično pleoptični ambulanti, kot tudi informacija o ordinacij-skem času ambulante, sta izobešeni na vratih ambulante. Ob tem je treba še povedati, da se v istih prostorih izvajajo tudi ortoptične vaje, ki jih izvajajo medicinske sestre brez prisotnosti zdravnika. Te vaje pa se izvajajo od 7. do 15. ure, otroci so obravnavani sprotno glede na naročeno uro ortoptič-nih vaj in ne čakajo v čakalnici.
Na očesnem oddelku so pregledali vso dokumentacijo za omenjeni dän in ugoto-viii, da od 18 naročenih otrok eden ni bil pregledan. Vpisi oziroma administrativne prijave v računalniški sistem so pokazale, da je bil tega dne prvi otrok za specialistični pregled prijavljen oziroma vpisan ob 8.33 uri, otrok, ki ni bil pregledan pa ob 10.14 uri. Bil je peti v vrsti za pregled pri zdravniku.
□Ul 6SB SU3
Modni atelje Izzivi
info@izzivi.com
www.izzivi.oom
Izzivajte z Izzivi
Vsem mladim nadobudnim oblikovalcem nudijo izdelavo krojev za posamezne kose ali kolekcije oblačil ter končno izdelavo oblačil. Vsem podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo konfekcije pa ponujajo izdelavo krojev ter krojnih slik za posamezno kolekcijo ter izdelavo prototipov. Prav tako svetujejo pri tehnološkem procesu izdelave oblačil.
Pri ustvarjanju unikatnih kreacij je izjemnega pomena navdih. Navdih pa je lahko praktično vse, dodaja Selma Hajnšek. Začne se s pogovorom in spoznavanjem - kaj stranka želi, kaj ji je všeč, kakšna je strankina osebnost. Od začetne skice do izdelane kreacije potem ni več daleč.
Izzivi in njihova modna oblikovalka Selma Hajnšek premorejo obilo referenc. Po številnih modnih revijah in predstavitvah v času srednje šole in izobraževanja na fakulteti so sledila številna sodelovanja s prepoznavnimi imeni slovenske estrade. V sodelovanju z Nino Vodopivec so izdelali oblačila zasedbe Tabu. sodelovali so s Šank Rockom, Billysi pri izdelavi oblačil za snemanje videospota in koncertov. Tu je še sodelovanje z Jeleno Kovačevič, s frizerjem Kristjanom Petkom pri foto kolekciji in z ostalimi znanimi imeni slovenske scene.
Če želite izzivati, obiščite Izzive. Njihov modni atelje najdete na Ljubljanski cesti 7 v objektu Vrtnica. Do konca meseca vam nudijo 10-odstotni otvoritveni popust. Dovolite si več - z Izzivi.
Otrok je bil v celoti obravnavan s strani medicinske sestre, kar pomeni, da je bil opravljen prvi del celovitega pregleda v ortoptično pleoptični ambulanti. Ni pa bil izveden drugi del in sicer pregled zdravnika, ki bi odredil nadaljnjo terapijo. Ker je gospa z otrokom odšla, ne da bi se dogovorila za nadaljnjo obravnavo, ji predlagamo, da se po ustaljenem postopku z medicinskimi sestrami v ortoptično pleoptični ambulanti znova dogovori za pregled pri zdravniku.«
Neočiščena cesta
Bralec se pritožuje zaradi neočiščene ceste in pločnika ob gradbišču Merca-torjevega trgovskega centra v Laškem (kjer je bil nekoč pivovarnin diskont) ter omenja ostanke gradbenega materiala. Zanima ga, kdo je zadolžen za čiščenje.
Vprašanje smo naslovili na Občino Laško, od koder je Maja Bukovec odgovorila, da je za čiščenje pločnika in ceste zadolžen izvajalec gradbenih del, to je podjetje In-grad Gramat.
BRANE JERANKO
Obleka naredi človeka. Trditev drži kot pribito in z njo se strinja tudi Selma Hajnšek, ki pod blagovno znamko Izzivi že dobro leto in pol ustvarja obleke in kreacije za najrazličnejše priložnosti. Modni atelje slovi po izdelavi oblek za posebne priložnosti, kot so maturantski plesi, valete, večerne obleke, sveta obhajila in birme. Na pomoč priskoči tudi podjetjem. S svetovanjem in trenutnimi modnimi trendi podpre celostno podobo podjetij ob njihovih poslovnih priložnostih. In da se moški ne bodo počutili zanemarjene - v ateljeju izdelajo tudi moška oblačila za različne priložnosti. Odenejo vas lahko v eleganco, glamur, poslovnost, tudi v primerna oblačila za prosti čas.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Št. 24 - 27. marec 2009
03/428 62 70
Valvoline
26	za avtomobiliste	novi tednik
G ft M ft CGNTGfi
Trgovina z rezervnimi deli in olji.
Novomeški Revoz na preizkušnji
Novica, da se je francoski Renault kot lastnik novomeške tovarne Revoz odločil, da bo proizvodnjo clia sto-rie (ali clio II) vsaj deloma preselil v domači, torej francoski Flins, seveda ni več nova. Kaže pa na številne zadrege, s katerimi se ta hip ukvarja francoska avtomobilska tovarna. V obrazložitivi ukrepa so v Renaultu dovolj neprepričljivo povedali, da je to posledica predvsem večjega povpraševanja po majhnih avtomobilih na nekaterih evropskih trgih (v mislih so verjetno imeli predvsem Nemčijo) in tega, da novomeška tovarna menda ne zmore zadostiti novim potrebam. V Flinsu naj bi tako dobilo delo 400 novih delavcev, v Revozu pa pravijo, da to zanje " ne bo pomenilo nobene bistvene spremembe. Bomo videli.
Septembra maybach zepellin
Maybach je prestižno ime pri nemškem AG Daimlerju, saj gre za avtomobil, ki je namenjen le redkim. Sedaj je Maybach predstavil omejeno serijo z imenom zepellin.
Naredili bodo le sto vozil, avto pa se bo od običajne izvedenke razlikoval po marsičem, recimo zaradi ročno izdelanih materialov v notranjosti in posebnega načina nanašanja barve na karoserijo. Za pogon bo skrbel bencinski 12-valj-nik z gibno prostornino 6,0 litra in dvema turbinskima polnilnikoma, ki bosta zmogla 471 kW/640 KM in 1.000 Nm navora.
V najosnovnejši izvedbi bo zepellin na voljo za 406 tisoč evrov, prvi avtomobili pa bodo na voljo septembra.
Fiat povsem v vrhu
Bolj ali mänj se ve, da je C02 veliki sovražnik okolja, pri čemer ga avtomobili spuščajo v ozračje v razmeroma velikih količinah. Avtomobilske tovarne se zato trudijo zmanjšati te količine, k temu jih zavezujejo tudi pravila EU. Po zadnji raziskavi, ki jo je opravila analitska družba Yato Dynamics, po tej strani dela zelo dobro italijanski Fiat. Povprečna vrednost C02 v izpuhu fiatov, ki so jih prodali lani, je bila 133,7 g/km. Pri tem izračunu niso upoštevali le posameznih pogonskih varjant, pač pa tudi količino prodanih vozil. Takoj za Fiatom se je uvrstil francoski Peugeot (138,1 g/km), pa Citroen (142,4), Renault ipd. Pričakovano slabo so se izkazale tovarne t.i. premijskih vozil, ki jih poganjajo dokaj požrešni in zato glede emisij C02 neprijazni motorji. Tako je BMW zasedel šele 16. mesto, še slabše pa sta se odrezala Audi in Mercedes Benz. Če pri tej razvrstitvi ne bi upoštevali količine prodanih vozil, potem bi bila povsem v vrhu Smart (108 g/km) in Mini (133 g/km).
Majhni in, veliki out
Kot pravijo, naj bi spodbuda v višini 2500 evrov, ki jo je v začetku leta uvedla nemška vlada, pripomogla k temu, da je bilo februarja v nemških trgovinah za 21,5 odstotka več kupcev kot februarja lani. Podrobnejši pregled prodaje v Nemčiji kaže, da se je februarja prodaja majhnih avtomobilov povečala za 93,3 odstotka, prodaja mini vozil pa kar za 154,8 odstotka, Na drugi strani je prodaja avtomobilov višjega razreda padla za 28,2 odstotka. Tako se je prodaja škode fabie v februarju povečala za 169 odstotkov, kupcev for-da fieste je bilo za skoraj 300 odstotkov več, prodaja hyun-daija i30 pa je skočila za neverjetnih 810 odstotkov.

Št. 24 - 27. marec 2009
Peugeot 206 z dodatkom +
Čeprav je peugeota 206 že pred časom nadomestil peu-geot 207, so se pri francoski avtomobilski tovarni odločili, da kupcem ponudijo staro-novo izvedenko modela 206 z dodatkom +.
Ta se od nekdanjega nekoliko razlikuje, vendar ne izjemno (drugačna maska hladilnika, motorni pokrov, žarometi ...). Avto bo nastajal v Mulhousu v Franciji, na voljo pa bo s tremi motorji (1,1- in 1,4-litrska bencinca in 1,4-litrski dizel). Kdaj se bo pojavil pri nas (če sploh) in kolikšna bo cena, še ni znano.
Na novi
lokaciji!
•	Motorna olja Castrol, Valvoline
in ostale svetovne znamke
•	Kvalitetni rezervni deli za vsa vozila (EU in Azija)
•	Orodja in oprema za mehanike
Trgovina z rezervnimi deli in olji,
PC Gama Center, PE Celje, Mariborska 86, Celje
tel.: 03/428 62 70
e-mail: trgovina.celje^gama-center.si www.gama-eenter.si
iQ na slovenskem trgu
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
V	prvih spomladanskih dneh je na slovenskem trgu stekla prodaja nove, kot pravijo, revolucionarne to-yote. iQ, kot se imenuje japonski malček, v resnici prinaša nekaj zanimivih tehničnih in siceršnjih rešitev, predvsem pa je namenjen krajšim oziroma mestnim vožnjam.
V	dolžino je iQ za skoraj tri metre, ponuja pa razmeroma zadovoljiv prostor tudi štirim potnikom. Poznajo tudi dvosedežno varianto, ki pa bo namenjena predvsem opravljanju nekaterih gospodarskih dejavnosti. Za iQ je tako značilna zanimiva postavitev motorja oziroma nekaterih pogonskih delov: diferencial je pred motorjem, posoda za goriva je ploščata in ima vsega 32 litrov volumna, armaturna plošča je asimetrična, zato avto, kot že zapisano, vsaj za določen čas ponuja prostor tudi štirim potnikom ipd.
Toyota iQ je na voljo tudi pri nas.
Motorji bodo trije, dva bencinska in dizelski. Bencinski trivaljnik pri gibni prostornini 1,0 litra ponuja 50 kW/ 68 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, močnejši je 1,3-litr-
ski štirivaljnik (74 kW/100 KM), medtem ko zmore dizelski agregat 66 kW/90 KM. Zanimivo pa je, da je ta hip mogoče izbirati le med belo in črno barvo, ob tem pa je
avto zelo dobro opremljen (tudi z devetimi zračnimi varnostnimi blazinami).
iQ ne bo prav poceni, kajti v najcenejši izvedbi bo na voljo za „13.450 evrov.
stane 200 tisoč evrov
Ferrari California je prvi fer-rari v razredu GT, ki ima motor postavljen spredaj sredinsko (takoj za prednjo premo), poleg tega je tudi prvi ferrari s kovinsko zložljivo streho. Torej je California kupe/roadster, pri katerem elektrika streho zloži ah razpre v 14 sekundah. Za pogon skrbi bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 4,3 litra in s 338 kW/461 KM pri 7750 vrtljajih v minuti. Moč se prenaša na zadnji kolesi, za to poskrbi sedem-stopenjski robotizirani menjalnik z dvojno sklopko. Kot pravi tovarna, naj bi bila povprečna poraba 13,1 litra goriva, izpust C02 pa 305 g/km. V osnovni varianti stane California skoraj 200 tisoč evrov, za letos in prihodnje leto so slovenskim kupcem namenili nekako tri califomie.
NOVI TEDNIK
27
tednik
Obvestilo naročnikom Novega tedi
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti -
_ . ' ''i '' . ' '•! . 4 male oglase v Novem tedniku tile
. i H •i
besed in čestitko na Radiu celi r
'	SRSI	Wri
izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto!
SBHvjiho X IwJni. ttKkf
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 www.sz-atrij.si, http://www.sz-atrij.si, info@sz-atrij.si
U
wtmm
VOZILA
PRODAM
MOTOR Tomos flexel, skoraj nov, prodam. Telefon 041 710-193.	1390
VW passat variant 1,9 tdi, bele barve, letnik 1995, prodom za 1.200 EUR. Telefon 031 680-325.	1412
VW golf karavan 1,9 tdi, letnik 2000, prevoženih 219.000 km, veliko dodatne opreme, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 762-210.	1450
KUPIM
RABUEN0 vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 361-304.	1078
STROJI
PRODAM
TRAKTOR »Dojc«, 48 km, prodam. V račun vzamem drva ali telico, 300 kg. Telefon 051 314-883.	1073
ČELNI nakladalec za Imt Štore ali Univerzal prodam. Telefon 041 815-455. 1401 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 1390
KOSILNICO Padana, Bes motor, širina HO cm, nizka kolesa, prodam. Možna menjava za kaj drugega. Cena po dogovoru. Telefon 031 818-372.	1423
MINI bager Tokjuči, 1,61, letnik 1995 in Jamar, 31, letnik 2001, ugodno prodam. Telefon 041 645-898.	g 124
NAKLADALEC za gnoj prodam. Telefon 041 736-197.	* 1441
TRAKTOR Ursus 360 4«4,1.700 ur, prvi lastnik, prve gume, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 051 306-919. 1445
KUPIM
ŠEMPETER - dve novi samostojni montažni hiši, površine 190 m2, parcele 575 m2; velikonočna akcija - do 15. 4. 2009 samo 170.000 EUR za enoto. Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si
TRAKTOR Store, Zetor, Univerzal, Imt, lahko v slabšem stanju, kupim. Telefon 051 203-387.	1395
ENOFAZNI cirkular in prikolico za kosilnico Gorenje Muta kupim. Telefon 031 828-070, Tone.	1446
POSEST
PRODAM
ZEMLJIŠČE, 2.500 m2, za gradnjo manjše
jekt), s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, voda, elektrika na parceli, na lepi, mirni lokaciji, med Novo Cerkvijo in Dobrno, ugodno prodam. Telefon 031 314-616. 1235
ŽALEC - lepo vzdrževan poslov-no-stanovanjski objekt, skupne velikosti 260 m2. Cena: 237.000 EUR.
Info: 041 329 179, violeta.stois@sz-atrii.si_
GRADBENO parcelo, 1.350 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v Kulturniški ulici, prodam. Cena 75 EUR/ml Do parcele je asfaltni dostop, kanalizacijski priključek ter 400 m2 že utrjenega parkirnega prostora. Parcela je primerna tudi za gradnjo dvojčka. Telefon 030 924-600.	šss GRIŽE, Migojnice. Prodamo enostanovanj-sko hišo, K+P+M, na lepi lokaciji, z možnostjo takojšnje vselitve. Cena po dogovoru. Za informacije in oglede pokličite 041 463-048. ,J" p
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni,"da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
TJTRTT> tudi letnik 2009 4 J»V/i];I
i	prj|ogo Ty.ni#MAi	> ■!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
VOJNIK, center. Dvodružinsko hišo, z 900 m2 zelenice, prodamo ali zamenjamo za drugo nepremičnino. Telefon 041 311-878.1213 POSLOVNO stanovanjski objekt, leto izgradnje 1939, potreben popravilo, lokacija Ce-Ije-Vojnik, prodam za 115.000 EUR. Telefon 041 989-986.	1359
-^.t—^ NEPREMIČNINE
■ Pfl| ■ W\ TEL. 03 64514)06
_041 368-625
www.pgp-nepremicnine.com
ALOJZ KEHDA «.p.. Onfarov. 13/m 30B0 CELJE
GOZD prodam v Hrastju, Loka pri Žusmu, približno 1,5 ha. Telefon (03) 5777-473 ali 040788-928.	1358
GRADBENO parcelo v Hruševcu pri Šentjurju prodam. Do nje asfaltirana cesta, ob njej voda, elektrika, plin, kabelska. Telefon 041 654-729.	Š119
■■■Fj3H Stanovanjska hiša -120 m2, Zraven 1205 m2 zemljišča,
Cena 265.000 EUR!
Info: 041 653 378 Zdenka Jagodič
VIS0K0PRITLIČN0 stanovanjsko hišo, 94 m2, zgrajeno leta 1965, z lepim vdom, 500 m od avtoceste, ugodno prodamo. Telefon (03)491-3581,(03)5418-539. 1396 ŠMARJE, Vinski Vrh. Prodam nedokončan vikend, 7x5, na parceli 2.850 m2, terase, nekaj sadja. Telefon 041 200-847.	1447
KUPIM
VIKEND hišo ali kmetijo, v bližini Celja, do 25 km, plačilo z gotovino približno 70.000 EUR, možnost poplačila kredita ali leasin-ga, plomba v ZK ni težava, lahko je razpisana dražba, kupim. Sem resen kupec. Telefon 031 400-673.	429 GOZD, pašnik ali travnik, v okolici Celja, kupim. Telefon 041 657-595. p KMETU0 kupim. Telefon 041 964-385. p
CREATON / feggffg t
isola
M

SPLOSNO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK
Zabukovica 162, Griža
GSM: 031 307 780
^^^^
ODDAM
ZEMLJIŠČE, 1,6 ha, ob avtocesti, počivališče Zima, travnik, vinograd, ribnik, dam v najem v celoti ali posamezno ali prodam. Telefon 051 314-883.	1073
DELAVNICO za avtoličarja ali avtomehani-ko, 60 m2 in prostor za prodajo avtomobilov, oddam v najem. Telefon 5718-250,041 279-153.	1360
V CEUU, Ostrožno, oddam v na jem lokal, 35 m2, za različne dejavnosti, razen gostilne. Telefon 031 625-384.	1385
HIŠO z vrtom, na vasi, oddam v najem tistemu, ki ima veselje in smisel živeti na deželi. Telefon 041 262-178. 1439
ARCLiN - VOJNIK. V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot - novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113,145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljen za prevzem, ostali so v zaključni fazi.
Informacije: LŠ projekt d.o.o. 051 393 458,041 222 657 in 041 797 206; e-pošta: info@ls-projekt.si ter na spletu http://www.ls-projekt.si/.
k-^lllšfp^'
CEUE, Glavni trg. Obnovljeno stanovanje, 76 m2, prodamo za 96.000 EUR. Telefon 031 770-943.	1355
GARSONJERO, 23 m2, obnovljeno leta 2008, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas.	n GARSONJERO, 34 m2, obnovljeno leta 2008, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n EN0S0BN0 stanovanje, 38 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n EN0S0BN0 stanovanje, 33 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vos. n DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n ŠENTJUR, center, Orožnova ulica 8. Prodam dvoinpolsobno stanovanje, 64 m2, III. nadstropje (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet). Urejena in mirno lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola). Dokumentacija urejena (vpis v ZK). Cena po dogovoru. Informacije 051360-270. Š106 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 61 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 672-640. Spektrum Trade, d. 0.0. Celje, Mariborska cesta 220, Škofja vas. n
Prizidki, garaže, nadstreški, steklenjaki, bazeni, škarpe. Kmetijsko-gozdarski objekti.
Načrtovanje, upravna dovoljenja, brezplačno pravno in geodetsko svetovanje.
clUS d.0.0., Celje 041 784642
Izvajamo
gradbena dela - fasade, omete, zaključna dela in rušenje objektov.
LORGO, D.O.O., Mariborska 86,3000 Celje
03/491-14-66 040-278-180
mm m
PRODAM
CEUE, Delavska. Prodam takoj vseljivo stanovanje, 46 m2. Cena 35.000 EUR. Telefon 041 970-698.	p
CEUE. Opremljeno enosobno stanovanje, 43 m2, 3. nadstropje, dvigalo, prodam za 61.000 EUR. Telefon 041 251-002.
1229
ENOSOBNO stanovanje, takoj vseljivo, ohranjeno, nizki stroški, prodam. Telefon 041 305-628.	1323
MENJAM
STANOVANJE v Celju (53 m2/3. nadstropje od 4) zamenjam za starejšo hišo z vrtom, lahko na deželi. Telefon 5411-532. 1394
wvinnr.novitediiik.com
1.69 €/1 min
Kugler.d.o.o
astro
center
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
ODDAM
V HIŠI v okolici Laškega dam v najem večje stanovanje, možnost obdelave vrta. Telefon 041554-295.	1185 0BN0VUEN0 meščansko stanovanje, velikost 94 m2, Ljubljanska 6,1. nadstropje, oddam. Telefon 041 971-824. 1337 STANOVANJE za dve osebi ali paru, dnevna soba, spalnica, mini kuhinja, sanitarije, wc, tuš v souporabi, oddam. Telefon 041 650-737. 1382 STANOVANJE - sobe, v Škofji vosi, oddam. Oddam tudi delavnico-skladišče, 150 m2. Telefon 041 640-521. 1387 DVOSOBNO pritlično stanovanje, 70 m2, oddam paru ali mlajši družini. Telefon 041 720-568. 1437
IŠČEM
MLAJŠO in urejeno upokojenko, zvozniškim izpitom, lahko tudi z avtom, ki je pripravljena živeti pri meni, iščem. Telefon 5774708 ali 031 786-173.	1361
www.radiocelje.com
teleKöm 090/4434 mobitel 090/6663
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
CIGANSKE KARTE
ve<
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
Milil
"ijf NiKE KARTE
telekom 090/4434 mobitel 090/6663
St. 24 - 24. marec 2009
28
LASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
PRODAM
GARAŽO, nahaja se pod stanovanjskim blokom, vpisano v zemljiško knjigo, prodam. V garaži je elektrika, površina 15,9 m2, dolžina 4,42 m, širina 3,6 m, širina vrat 2,11 m, zgrajena 1973, lokacija Celje, Otok, Čopova 17-19. Informacije: matjaz.vrabic@t-l.si, telefon 041 604-558,(03)5452-763.
1448
IMjjijjfSlB
PRODAM
MIZO, 2,20 m, 6 stolov, sedežno, kuhinjo, hladilnik, štedilnik, 2 + 2, zamrzovalno omaro, pralni stroj, sušilni stroj, prodam. Telefon 040 869-481.	1386
VZREČAH prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje, staro 5 let, 2501. Telefon 031 641-534.	1400
KUHINJSKE elemente s hladilnikom, pomivalnim strojem in pomivalnim koritom prodam. Telefon 031442-603. 1409 OMARO za predsobo, 140-190, lužen hrast, z ogledalom, predalom in predali za odlaganje čevljev, prodam za 60 EUR. Zraven podarim preprogo, 120*170 cm. Telefon 041620-132.	1419 IMATE težave z odvečno belo tehniko, rabljenim pohištvom in opremo? Telefon 041 415412. n
GRADBENI MATERIAL
PRODAM

PSE mladiče, mešance med nemškim ovčarjem in labradorcem, poceni prodam. Telefon 051 857-979.	Ž 45 BIKCA simentalca prodam. Telefon 541-3019,041 357-024. 1398 DVE telički, 150 in 200 kg, prodam. Telefon (03)573-9033. L122 KRAVO simentalko, drugič brejo 7 mesecev, pašno, prodam.Telefon (03) 5777-316.
1408
DVE telici simentalki, breji 8 mesecev, po izbiri, prodam.Telefon 5771-121. 1418 KRAVO sivko, dobro molznico, brejo 9 mesecev, drugo tele, prodam.Telefon (03) 5799-217.	Š123
ČEBELJE družine, na 5 ali 7 až satih, prodam. Telefon 031 705-961. 1432 BIKA simentalca, 220 kg, prodam. Telefon 051 646-127. '	Š122
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 575-057, (03) 5808-057.
Š125
KUPIM
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 5827-179,031 743-351.	863
BIKCE simentalce, mesni tip, od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165.
Š120
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
DRVA, cepana na l m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem z doplačilom. Telefon 041 375-282. p DRVA, suha, hrastova, prodam. Telefon 041 654-729.	1402
RABUEHE vinogradniške stebre prodam. Telefon (03) 5792-021.	1433
BUKOVA metrska drva, z dostavo, prodamo, klaftra 220 EUR. Telefon 040 726-301.
1457
«s?..
KUPIM
HLODOVINO: smreka, bor, sušice (»lubadar-ca«), lahko tudi na panju, kupim. Telefon 031 357-312.	1369
^NlUJliJi«
PRODAM
DIAT0NIČN0 harmoniko CFB Vrfiovšek, trije dodatni gumbi, 6 bas, staro 10 mesecev, prodam.Telefon 051 365-043. 1343
PRODAM
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele piščance, prodajamo. Nakup 10 živali -petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,041763-800. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer, telefon (02) 5821-401. p PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana, dostava na dom, ugodno prodamo. Telefon 031 734-797.	nes
ŽREBICO z rodovnikom, staro 11 mesecev, zelo mirno in prijazno, prodam. Telefon 031 596-631.	1266
RAZLIČNE pasme zajcev, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 232-594.
1335
PRAŠIČE, domača vzreja, težke od 50 kg naprej in plemenske mladice, prodam. Telefon 031509-061.	1333 TELICI simentalki, 300 in 350 kg, prodam. Telefon 5717-986. 1404
ŠTEDILNIK, vgradni, 3 + 1, hladilnik, pralni stroj, zamrzovalnik, TV, videorekorder, DVD, usnjene jakne (moške in ženske), otroški voziček, mikrovalovno pečico itd., prodam. Telefon 051 424-303.	n
CELJANKA, vitka, 37 let, želi moškega za občasno ali resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.
1389
Ženitna posredovalnica
za vse osamljene 03 57-26-319, 031 505-495
Leopold Orešnik s.p.. Prebold
PRIVATNIK, 49 let, premožen, želi žensko, urejeno, do svojih let. Lahko te tudi zaposlim. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	1389
SIMPATIČNA in vitka ženska, 50 let, iz okolice Celja, želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 1389
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARSProjektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.	n
Brezplačna posredovanja
za ženske do 46 let. Posredovalnica
03 57-26-319. 031 336-378
^Leogold^Orešmk^^^^Prebojd^
I POHIŠTVO	
nnsTUDio'i Irena	NAJCENEJŠE
	■ 'i 1 PI n H.IM,lit 1
	V MESTU
Mariborska c. 20, Celje Tel.: 03 428 66 33 www.studiotrend.si	
IŠČEM gospodinjo, staro od 35 do 50 let, samsko, ki bi prišla živet k meni v Šmarje. Telefon 051 470-039.	1440
ZAPOSLITEV
VINO, laški rizling in chardoney, prodam. Telefon 051 822-360.	Š99
KONJSKI gnoj prodam. Telefon 040 608-248.	1379
VINO, rdeče, domače, zelo ugodno prodam. Telefon 051 358-296.	1384
HUMUS za sajenje rož in vseh vrst sadik prodam. Telefon 5778-415. 1387 KORUZO v strokih, bio, prodam ali menjam kosilni greben Muta, 130 cm za 100 cm. Telefon 030 929-341.	1393
SENO v kockah in okrogle bale, silažne, - prodam.Telefon 031 786-975. 1403 LEŠNIKE, očiščene, približno 5 do 6 kg, prodam. Telefon (03) 582-9191,031 680-325.	1412
SENO v rinfuzi, dve nakladalki, prodam. Telefon 5730-857,040 890-385. mis SUHO seno in otavo, rinfuza, ugodno prodam. Telefon 031317-714. 1416 CIPRESE za živo mejo, velikost 30 do 60 cm, prodam. Telefon 031 451-575, (03) 573-1654.	1434
BELO in rdeče vino, po 1,20 EUR, prodam. Telefon 041 794-282.	1444
Podjetje z mladim kolektivom potrebuje nove so-delavce, Id so komunikativni, urejeni in jih zanima delo na področju trženja Pogoj izpit Mategorije. Možnost honorarne ali redne zaposlitve. Vse inf. od pon. do pet 8. do 15. ure po tel 03/42^61-50.
Jakoma d.0.0.. Mariborska c. 44,3000 Celja.
IŠČEM delo: pomoč v kuhinji, čiščenje. Telefon 031310-629.	1039 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, likanje, šivanje. Telefon 031 872-558. Š118 SPREJMEM kakršno koli delo. Telefon 03599-45385,040 621-375. 1391
SAM svoj mojster s profesionalnimi in specialnimi stroji iz izposojevalnice SAM v Celju (Hudinja), Ul. bratov Dobrotinškov 13, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311. n DRVA in premog, zelo ugodno (še po lanski ceni), z dostavo. Telefon 041279-187. Prevozništvo Vladimir Pemek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
PEDIKUR0 nudim po ugodni ceni. Naročanje po telefonu 031 799-660. Andreja Marzidovšek, s. p., Cankarjevo 6, Celje.
1009
IŠČEM osebo za nego dojenčka z znanjem handlinga. Telefon 031 319-502. 1450 VAS pestijo težave, kot so bolečine v križu in ramenih, imate boleče noge, glavobole, menstrualne težave, ste pod stresom? Ste potrebni sprostitve? Vabimo vas na terapevtske, refleksne ter energijske masaže. Naročila po telefonu 031 664-027; www.nano-energijska-masaza.com. Nataša Polonca Vrečko, s. p., Pohorska ulica 13 a, Celje.	n
V svojo sredino vabimo
motivirane, k uspehom naravnane sodelavce, ki so sposobni delovati v timu in si želijo strokovnih izzivov. Pridružite se nam kot:
PRODAM
DIAT0NIČN0 harmoniko Smeh tipo, B, Es, As, Amano glasilke, staro eno leto, za 1.700 EUR in dva »lajblca« narodne noše in dve srajci, prodam za 100 EUR. Telefon 031 726-706.	1206
SAM0NAKIADALK0 Sip 16, pajek Sip, na dve vreteni, puhalnik Tajfun, z motorjem, sejalnico Olt, za koruzo, dvoredno, mehansko in suho domačo koruzo, prodam. Telefon 041261-676.	1261 KOŠE, pletene, različne velikosti, prodam. Telefon 041 278-521. 1399 SENO, otavo, slamo v kockah, pšenico, koruzo in krožne brane prodam. Telefon 031 578-425. 1397 NOV pocinkan pokrov za betonsko cisterno, 600*600, pokrov se zaklene in kanalska rešetko, 401, prodam. Telefon 041 710-193.
1390
BURSKE koze z mladiči in zelo star šivalni stroj prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5718-030,031 442-443.	1424
VINO, naravno, belo in rdeče, prodam ali zamenjam za sladko seno. Prodam tudi krave simentalke. Telefon 031 747-930
1439
VODJA ZASTOPNISKE MREŽE (m/ž)
-1 izvajalec
na sedežu poslovne enote v CELJU
Od kandidatov pričakujemo:
■	VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, tehnične ali druge ustrezne smeri,
■	sposobnost poslovnih pogajanj,
■	sposobnost vodenja sodelavcev,
■	poznavanje okolja MS Office,
■	zaželeno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.
V zameno za predano delo in prijazen odnos do strank vam nudimo:
■	stimulativno plačilo,
« možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
■	prijazno delovno okolje.
Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od objave na naslov: ADRIATIC SLOVENICA d. d., Sektor kadrovske zadeve, Ljubljanska c. 3 a, 6503 Koper.
Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranim kandidatom.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
as
IZVAJAMO vse vrste izkopov s kombinirko, bagri in mini bagri, izgradnje dvorišč ter ostale nizke gradnje. GMG Vinder, d. 0.0., Zadobrova 126, Škofja vas, telefon 051 377-900.	1140
CELOVITE prenove kopalnic in stanovanj, priklopi na javno greznico. Kopalnice Štel-cer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594.	1350
Pri težavah s krčnimi žilami in odprtimi ranami
se obrnite na
CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI
v Portorožu, dr. sci. med. J. Zimmermann, specialist kirurg
Ml 111 ■ I II I niTIIT^M
Maksimed d.o.o.. Seča 197 a, Portorož
ZELO kakovostno belo in rdeče vino, primernih sort, prodam. Vino ima certifikat integrirane pridelave in ustrezno analizo. Možna dostava. Kupim hladilno omaro. Telefon 041 744-163.	1407
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit-izolacijske fasade. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104	1436
IŠČEMO zanesljivo osebo za opravljanje gospodinjskih del: kuhanje, pranje, pospravljanje. Zaželeno, je, da ste iz Savinjske doline. Plačilo po dogovoru. Telefon 041 612-222.	1438
«g	S ' 7 J
	
NUMERO UNO	
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
ITAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev.! PREVERITE!
PE MARIBOR. Partizanska 5 tel: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o. Dunajska 22,1000 Ljubljana_
POTREBUJETE DENAR
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
j Žnider*s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL D0 3.400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojnine
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/425 70 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521 30 OO PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/234 10 OO PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000
BONAFIN, d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana
rTTTTTTTTT!
POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
Z
TAKOJ!!!
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
18. 3.: Katarina BEKOVIČ KANTUŠER iz Celja - dečka, Darja JEZOVŠEK iz Celja - deklico, Ana ŽERDONER iz Velenja - dečka, Simona NAGLIC iz Šentjurja - deklico, Nina FRIEDRICH iz Petrovč - deklico, Judita HORVAT s Ponikve -dečka, RenataZALOKARiz Šmartnega ob Paki - deklico.
19.3.: Urška KAČ iz Žalca -dečka, Betka RAZBORŠEK iz Jurkloštra - dečka, Katja PERBIL LAZIČ iz Maribora - deklico, Vera OBAL iz Šmartnega ob Paki
-	dečka, Tanja SRDIĆ iz Dramelj - deklico, Erna KERAN-OV1Ć iz Celja - deklico, Matej-ka KLADNIK iz Velenja - dečka, Martina JAVORNIK iz Lev-ca - dečka, Nina TURNŠEK iz Celja - deklico.
20.3.: Martina KUMER iz Loč
-	deklico, Polonca HREN iz Velenja - deklico, Klementina VOK iz Stranic - deklico, Tjaša REHAR iz Šoštanja - deklico, Nermina ARNAUTOVIĆ DŽAFEROVlCiz Celja-deklico.
21. 3.: Alenka KOREN GOMBOC iz Dravograda - dečka, Alenka KARLAŠ iz Celja -deklico, Zlatka LUKŠE iz Na-zarij - dečka.
22.3.: Katja RATEJ iz Draže vasi - deklico, Jerica PREPAD-NIK iz Sevnice - dečka, Nataša DOMEJ iz Žalca - dečka, Cvetka ZALOKAR iz Laškega
-	deklico.
23. 3.: Anica CENCEU iz Vranskega - dečka, Lidija PRAH SOVINC iz Rogaške Slatine - deklico, Dolores HRIBER-NIK iz Celja - deklico, Matejka OGOREVC iz Celja - deklico.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivan ROŠER iz Nove Cerkve, 67 let, Darinka STANTE iz Gorice pri Šmartnem, 63 let, Ferdinand POTOČNIK iz Celja, 67 let, Vinko PREGRAD iz Celja, 58 let, Jernej JELEN iz Gorice pri Šmartnem, 81 let, Alojzij PODGOR-ŠEK iz Rožnega Vrha, 85 let, Anton KUMER iz Košnice pri Celju, 67 let, Ivana GORIŠEK iz Teharij, 76 let, Majda KREIČI iz Celja, 78 let, Mira REZAR iz Celja, 83 let, Milan MAJCEN iz Celja, 81 let, Anton RAZBORŠEK iz Brstni-ka, 61 let, Mihael PROSEN iz Laškega, 83 let, Silvestra POTOČNIK iz Kaplje vasi, 86 let, Ana ROVERE iz Celja, 88 let, Angela BAJEC iz Celja, 95 let, Marija ANTLOGA iz Goto-velj, 81 let, Jože OŽIR iz Žalca, 47 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Alojzij BUČAR iz Ljubljane, 88 let, Stanko RAZGORŠEK iz Celja, 70 let, Janko ZORIN iz Rogaške Slatine, 50 let, Rozalija TOJNKO iz Rogaške Slatine, 98 let, Janez PLANINC iz Podsrede, 80 let, Marija KAMPUŠ iz Stranja, 44 let, Ana JUG iz Dvora, 62 let, Mihael BRATUŠA iz Čreš-njevca ob Bistrici, 88 let, An-, drej BEG iz Rogatca, 60 let, Anotnija DOLAR iz Celja, 86 let.
Šentjur
Umrli so: Ludvik SVETELŠEK iz Dramelj, 66 let, Marija LAVBIČ iz Dramelj, 84 let.
WWW.
.com
TO
St. 24 - 27. marec 2009
29 .
Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moä, to veš le ti in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, pradedka, brata in tasta
JERNEJA JELENA
iz Gorice pri Šmartnem (16.8.1928-15.3.2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Iskrena hvala kolektivom Cinkarne, Klime in OKC PU Celje. Posebna hvala g. župniku Cigaletu, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Srebočan in g. Žagarju za poslovilne besede. Posebej smo hvaležni tudi osebju Doma sv. Jožef, dr. Škorji iz nevrološkega oddelka celjske bolnišnice in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti do groba.
Pogrešali ga bomo!
Žalujoči: sin Jernej in hčerka Marjana z družinama ter ostalo sorodstvo
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so
trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
HELGE HRASTNIK
s Trnovega hriba 24, Laško (29.9.1926-15.3.2009)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste mi v žalostnih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče, mi izrazili ustna sožalja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala katoliškemu župniku g. Stanku Domanjku za opravljeno mašo in evangeličanskemu duhovniku g. Gezi Filu za opravljen pogrebni obred. Obema prav lepa hvala.
Zahvaljujem se ZD Laško, dr. Boriču in patronažni sestri Tanji za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujem se moškemu pevskemu zboru Sedraž, ge. Magdi za-tople besede slovesa, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško za opravljene storitve.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož Jožef
L130
ZAHVALA
V nedeljo, 22. marca, smo se poslovili od našega dragega
MARTINA MLAKARJA
iz Podšmihela 26, Laško (12.11.1922-19.3.2009)
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njegove bolezni in slovesa pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala tudi uniformiranim rudarjem, pevcem iz Sedraža, trobentaču za odigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
L124
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljube žene, mamice, babice in sestre
DARINKE STANTE
iz Gorice pri Šmartnem 22 h (26.12.1948-14.3.2009)
se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, lepo zahvaljujemo. Hvala za izražena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči vsi njeni
1425
Prižiga se lučka spomina, v srcu ostala je bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so spomini tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar smo se 29. marca za vedno poslovili od moža, očeta in dedija
JOŽETA POVHA
s Ponikve
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoči vsi njegovi
ojlo » • >
S121
Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje,
ki zate cveti, sveča, ki zate gori, in spomin na lepe dni.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti in spomina na našo ljubo ženo, mamo, taščo, omico, prababico, sestro, svakinjo, botro in teto
SILVO ČATER
(14.11.1930-28.3.2008)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepimi mislimi nanjo in ji v spomin prižigate sveče.
Tvoji najdražji
1422
»Ige.
Sporočamo žalostno vest, da je v 93. letu umrl dragi mož, oče, dedi in pradedi
FRANJO KOPITAR
iz Jenkove ulice 21 v Celju
Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu v četrtek, 26. marca 2009, na mestnem pokopališču v Celju.
Vsi žalujoči
1452
Srcp trnje je 2a$kk
zvon v stovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ati in stari ati
ANTON RAZBORŠEK
iz Brstnika 3 a, Laško (3.5.1948-16.3.2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala sorodnikom za nudeno pomoč, gospodu župniku Jožetu Hrastniku za opravljen obred, govorniku Martinu Hrastniku za lep govor, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem in godbeniku.
Zahvaljujemo se tudi kolektivom VDC Radeče, UE
Laško in Hermes Softlab. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki ste nam v težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Milka, hčerki Andreja in Anica z družino ter sin Tadej s Tadejo
L120
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnil. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le boleča praznina!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, bratranca,svaka
ROŠERJA -VANČIJA
.-:'• S Vf.-	.: Hti.tJlt/t ■ vW.tS	......- - ------ - ------- -	----
iz Nove Cerkve 7 (2. 8.1942 -9.3.2009)
se v bolečim in žalosti iskreno zahvaljujemo svakinji Silvi, Silvici z možem, Janji in Metki, ki so nam v teh težkih trenutkih brez moči pomagali, ter vsem, ki so nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, za sv. maše in sveče, ga pospremili na njegovi zadnji poti počitka in miru v trenutku, ko je ostra, temna črta zarezala v naše življenje,
da je postalo pokrajina bolečine in žalosti. Posebna zahvala kardiološkemu oddelku, dr. Mojci Bervar, dr. Faniki Škrabl - Močnik in dr. Mojci Perkolj - Bičanič, zdravstvenemu osebju kardiološkega oddelka in ambulante za dolgoletno zdravljenje. Hvala as. dr. Zden-ku Orožimu za hitro pomoč. Enaka zahvala osebnemu zdravniku dr. Hrušovarju in dr. Jesenškovi v ZP Štore. Hvala g. dekanu Vicmanu, vokalni skupini Idila, pogrebni službi Raj in trobentaču. Posebna hvala Marku
Žibretu za odigrano slovo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in obiskali gomilo, kjer bo večno spal.
Nemi brez moči - vsi njegovi
1378
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš ti... in sedla bo na rožna tla in se zjokala, ker te ni.
Umrla je naša draga mami
ANA ROVERE
roj. Zupane iz Zagrada 81, Celje
Od nje smo se poslovili 18. marca 2009 na mestnem pokopališču v Celju.
Vsi njeni
1392
IVANA
Št. 24 - 27. marec 2009
30
NOVI TEDNIK
KINO
SOBOTA, 28.3.
PLANET TUS
Spored od 27.3.-30.3.
Kinematografi si pridižujejo pravico do spremembe programa.
Srce iz črnila, družinska fantazijska pustolovščina
11.50.16.50; 19.10
Mariey in jaz, romantična komedija
12.50.15.40.18.10,20.50,23.20
Prehod, psihološki triler
15.15
Varuhi, akcijska fantazijska drama 12.00. 17.10.20.20.23.30 Revni milijonar, kriminalna romantična drama
13.10.16.10.18.40.21.10.23.45
Strastna zapravljivka, romantična komedija
14.10.16.40.19.00, 21.20,23.50
Prenašaloc 3, akcija
14.00. 20.40. 23.00
Hotel za pse, družinska komedija
11.30.16.20.18.30
Mu pač ni do tebe, romantična komedija 12.40.15.30,18.20, 21.00,23.40 Nenavaden primer Benjamina Buttona, drama 18.00
Nerojen, grozljivka 14.30. 21.30. 23.25 Operacija Valfcira, vojna drama 21.15.23.55
Povest o Despereauxu, animirana komedija 11.00. 13.30. 15.50
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v soboto in nedeljo predstave so v petek in soboto
MALI UNION
PETEK, 27. 3. 18.00 Inju-zver v senci-triler 20.00 Kar brez slabi - romantična komedija/drama
SOBOTA 28. 3. 16.00 Alvin in veverički - Niko vabi
NEDELJA 29.3. 18.00 Kar brez skrbi - romantična komedija/drama 20.30 Inju - zver v senci - triler
PONEDELJEK 30. 3. 18.00 Inju - zver v senci - triler 20.00 Kar brez skrbi - romantična komedija/drama
SLOVENSKE KONJICE
19.00
20.00
PETEK, 27.3.
9.00-12.00 Zaloška Gorica_
Kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem
9.00 -13.00.Knjižnica Velenje,
preddverje_
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
knjižni sejem
10.00 Kinodvorana Kozje____
Lutkovno gledališče Ljubljana: Šuško
lutkovna predstava za Zmajčkov abonma in izven
15.00-18.00 Mihaelov dom Šoštanj Priprava na zakon
predavanje
PETEK, 27. 3.
Podzemlje: upor velikanov - ameriška grozljivka
NEDELJA 29.3.
Rožnati panter 2 - ameriška komedija
17.00 Zadružni dom Ponikva___
Proslava ob materinskem dnevu
17.00 Center Nova Velenje_
Navtični večer z Vasilijem Žbo-garjem
17.00 Gasilski dom Leveč_
Prireditev za očke in mamice
19.00 Celjski dom
Rock the city
koncerti Elvis Jackson, Guadalajara, Multiball
19.00 Gasilski dom Dolga Gora
Proslava ob materinskem dnevu
19.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Proslava ob materinskem dnevu
19.00 Skomarskahiša
Jaz imam en stari znucani koš
82. literarni večer
19.30 SLG Celje
19.00 Kulturni dom Šentjur_
Večer šansonov Edith Piaf ob materinskem prazniku
pevkaBarbaraŠmoninpianistEv-genŠtefanBč
19.00 Dom krajanov Vrbje___
Skoz pomladni dež bom šla
poetično srečanje s pesnico in igralko Milo Katič
19.30 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
-Celje_
William Shakespeare: Sen kresne noči
gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje
20.00 Kavarna Hotela Evropa_
Zasedba Gamma
končen
[FnisiCiiji
"Wg swww.radiocelje.co
Joe Orton: Pomoskop ali kaj je videl batler
gostovanje SNG Maribor
19.30 Dom kulture Velenje_
Benjamin Ipavec: Teharski plemiči
Društvo ljubiteljev umetnosti Celje
19.30 Dvorana OŠ Ponikva_
Eroika
koncert
20.00 Športno društvo Gaberje Celje Skupinski rekreativni plesi Latino mix
21.00 Mestni kino Metropol_
Fajercajg
končen
21.00 Mladinski center Velenje_
El-Thule, Black Rainbows
rockkoncert
NEDELJA, 29.3.
11.00 POŠPrevorje_
Prireditev ob materinskem dne-
11.30 POŠKalobje______
Prireditev ob materinskem dnevu
16.00 Večnamenska dvorana Frankolovo Ostanimo prijatelji
18. srečanje narodnozabavnih ansamblov
16.00-18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Nedeljski muzejski mozaik
oživitev muzejske ulice obrtnikov z družinsko ustvaijalnico in kostumi-ranimvodstvom
18.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje
-Celje_
William Shakespeare: Sen kresne noči
gledatiški ansambel KUD Zarja Trnovlje
■stalne!
razstave
Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem, Mavrični svet Schützove keramike, Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka, Svetišča ob reki, Svet bogov.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - živ-ljenjein delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - raz-
18.00 Hiša kulturne dediščine na
Dobrni __
Tbne Partljič: Slikar na vasi
komedija ljubiteljske gledališke sku-pineKvdturnegadruštvaPaškiKoz-jak
PONEDELJEK, 30.3.
9.00-11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ustvarjalnica z Mojco in Ido
ob mednarodnem dnevu knjig
9.00 in 11.00 Celjski dom_
V plesnem vrtincu
območna revija plesnih miniatur skupin sodobnega plesa
17.00 Osrednja knjižnica Celje,
Levstikova soba_
Vladimir Šlibar: Potovanja Alme Karlin
predavanje
17.00-18.30 Vila Mojca Velenje_
Ko učenje postane veselje
delavnica za mlade
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmm umi m iiiuim
j RAZSTAVE f
Muzej novejše zgodovine Celje: II.
razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev v okviru XXII. Roševih dne-vov 2009, do 5. aprila
Muzej novejše zgodovine Celje, občasni razstavni prostori: Ljubenske potice - cvetnonedeljske butarce
Likovni salon Celje: Da vid (R], razstava Mateja Koširja, do 5. 4.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem v obdobju 1786-1849, do 31. 3.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Po sledeh kulture železa - Tehniški spomeniki Slovenije, fotografska razstava Tadeje Brate, do 24. 4.
Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: Postdestruction - razstava Tomaža Milača, do 4. 4.
Celjski mladinski center: Iz moje glave - ilustracije, lutke, priponke, predmeti Ize Pavlina
Krčma TamKoUčiri: Iz mojih črnih skicirk, slikarska razstava Borija Zu-• pančiča
Galerija Maleš Laško: Poklon dekletu, materi, ženi; ženske v upodobitvah slovenskih umetnikov 20. stoletja, do 30. 4.
Sa vinov likovni salon Žalec: keramika Nevenke in Vlada Novaka, do 31. 3.
Galerija Velenje: Akvareli - razstava Metke Krašovec, doli. 4.
Kulturni dom Slov. Konjice: Ana-mofoze globin, razstava del Denisa Se-negačnika, do 31. 3.
Anina galerija Rog. Slatina: likovna dela Jožeta Udovča Krhena, do 31.3.
stava o Primožu Trubarju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah.
Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.
Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber.
Četrtek ob 19. uri, P2-Športni park Šentjur: Osnove aerodinamike, predavanje na temo jadralnega padalstva
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park]: petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno:
Pilates: Zgornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, ponedeljki ob 17.30 uri, informacije na 031 812-533 (Maša).
Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Mal-gaja, sobote od 14.30 do 16.00, informacije na 040 419 286 (Bojan). Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski
Vsak 1. in3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur.
□
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna
3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
njji
celjski mladinski
eerÄr
Torek ob 20. uri, kavarna MCC Port: The soul that was bora from footprints, solo kitarski performans Gašperja Piana
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregi;
Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Usmou
Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. Vponede-ljek zaprto. Aktualno:
-	možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL)
-	brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica)
-	ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim
-	ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure
-	brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce
-	igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka
-	brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let
-	možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi
KiO
C\
Sobota ob 9. uri, Savinjsko nabrežje: Čistilna akcija Redno dogajanje:
Vsak petek med 19.30 in 21. uro v telovadnici III.OŠ Celje: Rekreativno igranje košarke
Vsako sredo med 9. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, zä moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, eteos.zdt@gmail.com, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji otrok; Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
m
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška jselišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Alenka Zapušek
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
Št. 24 - 27. marec 2009
ZA RAZVEDRILO
31
IGLAVEC Z MAJHNIMI STORŽKI
ZAŠČITNA NAPRAVA PRED STRELO
RAZLAGA-LEG SANJ
SREČKO KATANEC
MAKEDONSKI PRIPOVEDNIK (BLAGOJA)
OZEMLJE
SKLEP MED STEGNOM IN
G0LENJ0
STARO-PERZUSKI DUH ZLA
AMERIŠKI IGRALEC DAMON
ŠVEDSKA FILMSKA REŽISERKA
IN IGRALKA ZETTER. LING
UČILO RDEČE BARVE
POSVEČEN PROSTOR, SVETIŠČE
ORIG. IME ZA IRSKO
FRANCOSKI IGRALEC (MAURICE)
PRITOK LENE V
SIBIRIJI
ATENSKI ŠPORTNI KLUB
MERA ZA TEKOČINE
VESTERN ZJOHNOM WAYNOM
ITALIJANSKI PEVEC RAMAZ-ZOTTI
RAVNA POVRŠINA
STRAST, POŽELENJE
HOROSKOP
Ona: Nekdo vam bo hotel sicer nagajati, vendar vam bo v resnici naredil celo prijetno uslugo, za kar se mu boste morali nekako zahvaliti. Nikar mu ne zamerite nagajivosti, ampak se veselite bodočega uspeha.
On: Spremenjeni odnosi med vašimi sodelavd bodo botrovali priložnosti, ki se bo ponudila kar samaodsebe, navaspaje, dajo äm bolje izkoristite. Pri tem vam bo pomagal nekdo, ki vas bo s to potezo pošteno presenetil.
Ona: Finančen uspeh vam bo povzdignil samozavest. In nikar ne skrbite zaradi zavistnih opazk vaših sodelavcev, ampak uživajte zmago, dokler še lahko. Zaslužili ste si jo, saj ste zadnje čase več kot garali.
On: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato si odpo-čijte in se skušajte umiriti. Pa na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir.
DVOJČKA
Ona: Zaradi nekaj neprevidno izgovorjenih besed se lahko znajdete v prav neprijetni situaciji. Razgovorite se raje v varnejšem okolju, kjer bo manj ušes, ki samo čakajo na vašo napako. Razmislite malo o morebitnem dopustu ...
On: Imeli se boste dobro, kot že dolgo ne, saj vam bo šlo na ljubezenskem področju vse kot po maslu. Nikar se ne držite nazaj, ampak zajemite življenje z veliko žlico, saj si to v tem trenutku tudi pošteno zaslužite.
TEHTNICA fc+a
Ona: Odprla se vam bo odlična poslovna alternativa, za katero pa se bo potrebno hitro odločiti, ne pa odlašati na kasneje. Vsekakor se vam izplača tvegati, saj sami veste, da ste sposobni tudi še večjih izzivov, kot je ta.
On: Končno se vam bo uspelo sporazumeti glede nekoga posla, ki vam že dalj časa ne da spati. Še vedno pa bo pred vami precej dela, ki pa ga boste s prijateljevo pomočjo igraje opravili.
HM'WMJW
Ona: Presenečenje s strani vašega partnerja bo popolno, saj enostavno ne boste mogli verjeti svojim očem. To bo iz vašega srca pregnalo še zadnje dvome o tem, ali je vajina zveza res tisto, kar si tudi želite.
On: Vprašanje vas bo docela zmedlo, toda vseeno vam bo pri srcu karseda lepo. Sedaj pa ste na potezi vi, zato nikar ne odlašajte, temveč izkoristite ugodno priložnost, ki se vam ponuja! Le-ta se zlepa ne bo več ponovila!
STRELEC jfc
Ona: Postavljeni boste pred delikatno odločitev, v reševanju le-te pa vam bo pomagal nekdo, ki bo v vašem življenju igral še zelo pomembno vlogo. Seveda pa bo potrebno narejeno uslugo na primeren tudi način povrniti.
On: Prijetno presenečenje na ljubezenskem področju se bo izkazalo za nekaj več kot pa samo prijetno avanturo. Izkoristite ugoden trenutek in si zagotovite partnerko, ki ste si jo že dolgo želeli.
KOZOROG jU
POMOČ: IRIDOSMIN-spojina iridija in osmija, ONEIROLOG-razlagaiec sanj, SN0HETTA-gora v pokrajini Dovrefjell na Norveškem, TARI-dateljnovo žganje
Nagradni razpis
1.	nagrada: krema za čvrsto kožo in tribarvno senčilo za veke kozmetičnega podjetja Avon ter vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
2.	nagrada: bon za 8 evrov podjetja Romana Brgleza in dve vstopnici za drsališče v mestnem parku ali bazenu Golovec ZPO Celje
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo'upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 2. aprila.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 20. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 22
Vodoravno: SLIKA, TIKAL, ALONA, TAR, DT, AVA, OKTOBER, TIRADA, POLIP, ASPIDISTRA, ETNA, KV, SL, KIA, STVOR, SAR, ODAK, ETAŽA, INO, DIR, AKTER, JAM, WHISTLER, AJ, ATASI, TAl, NULA, HITCHCOCK, OČAK, DANAKIL, ASTRID, ENS, MALM, ATLAS, VA, MANIJA, SHORT, NIAGARA, PAU, KALLE, EDER, GRLO, ANIENE, OKUS, AER, IDE, TV, VATA, ASK
GESLO: Junaka prvenstva v Liberecu
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon v vrednosti 10 evrov za nakup v trgovini Bigg-R in dve vstopnici za Rogaško riviero, prejme Nina Turščak, Podvin 116, Žalec.
2.	nagrado, tri vstopnice za drsališče v mestnem parku ali bazenu Golovec ZPO Celje in vstopnica za kopanje na
Rogaški rivieri, prejme Ivan Plevnik, Kidričeva 12, Velenje.
3.-5. nagrado, vstopnica za obisk Titanium fitnes centra na Opekarniški ulici v Celju, prejmejo Frančiška Pižorn, Gotovlja 173, Žalec, Katja Stojnšek, Lemberg 50a, Podplat in Karli Gorišek, Koblek 1, Vojnik.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
LEV	■ VODNAR Ifc
Ime in priimek:
Naslov:
Ona: Dolgočasili se boste, kot že dolgo ne, vendar se boste kaj hitro znašli in si priskrbeli prav prijetnega sogovornika. In kaj kmalu se boste znašli v družbi, ki bo nekaj povsem drugega, kot pa dolgočasna vsakdanjost.
On: Malo ste zanemarili družabno življenje, zato se nikar preveč ne branite povabila, ki ga boste dobili v prihodnjih dneh. Zabava vam lahko le pomaga ure-sniäti vaše poslovne, pa tudi povsem privatne načrte.
DEVICA
Ona: Spoznali boste, da so stara čustva pozabljena, vendar na žalost le s strani bivšega partnerja. Ne bodite pretirano optimistični pri teh. zadevah - ljubezen je vse preveč abstraktna stvar, da bi jo lahko predvidevali.
On: Poskusili boste tudi tam, kjer sicer ne pričakujete kdo ve kakšnega uspeha. Toda izkazalo se bo, da imajo »norci« srečo. Nikar se ne obotavljajte in ne čakajte na prihodnji »maj«, saj je ta še zelo daleč.
Ona: V vaše življenje bo vstopila oseba, ki jo že dalj časa na skrivaj opazujete. Zgodilo se bo povsem nepričakovano, vendar pa nikar ne omahujete, ampak izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila. Konec bo več kot dober.
On: Uspelo vam bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudite, če se bodo prijatelji zabavali na vaš račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost.
Ona: Še vedno boste imeli odlično možnost za uresničitev svojih ljubezenskih načrtov, ki niso tako nedosegljivi, kot ste si mislili v preteklih dneh. Bodite odkriti in poplačalo se vam bo.
On: Prepričani ste, da ste velikodušni in razumevajoči, toda ali vas takšnega vidijo tudi drugi1 S preveliko samohvalo se lahko le zagovorite, zato bodite malo bolj objektivni. Nekdo pričakuje od vas veliko več, kot pa ste pripravljeni dati.
Št. 24 - 27. marec 2009
EE^KiS
ZNAČAJ ČLOVEKA
VERSKI BLAZNEŽ
RAFKO IRGOLIČ
MOJZESOV BRAT
LEVI PRITOK RONE V JUŽNI FRANCIJI
ATLETSKI METALNI REKVIZIT
STRUPEN IGLAVEC
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU
HRVAŠKI PISATELJ KOVAČIČ
Ona: Poskusite se skoncen-trirati na vašo okolico bolj v smeri prijateljstva kot pa poslov. To vam lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so vaše skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se mu opravičili.
On: Za ta konec tedna bi bilo še najbolje, da bi ostali v postelji. Tako bi se lahko še najlažje izogniti vsem neprijetnostim, ki vas čakajo. Če pa se to enostavno ne bo dalo, vstanite karseda počasi in seveda ne z levo nogo!
Ona: Ne verjemite tistemu, kar govorijo ljudje, ampak poslušajte samo tisto, v kar ste se tudi sami prepričali. Saj veste, da so ljudje celo iz muhe sposobni narediti slona, pa čeprav dobro vedo, da lažejo le sebi.
On: To, kar se vam bo zdelo, da je ljubezen, bo šele njen začetek. In to, kar vas še čaka, bo še veliko lepše in zanimivejše. Potrebno bo le obdržati sedanji tempo življenja, kar pa ne bo tako lahko, kot si mislite.
Nagradna križanka
AKVARIJSKA RIBICA
ODKRUŠEK SKALE
VRLINA, ODLIKA
PRI HOMERJU
NAŠA IGRALKA (ITA)
IME DVEH PRITOKOV RENA
PIKA, TOČKA V ŠPORTU
INDIJSKI BOG OGNJA
AMERIŠKI FILMSKI KOMIK MARTIN
NEKDANJA NEMŠKA TENISAČICA HUBER
AVSTRIJSKI ALPSKI SMUČAR, LETOŠNJI SVETOVNI PRVAK V
SLALOMU (MANFRED)
EGIPČANSKI BOG UMETNIKOV IN ROKODELCEV
NIZOZEMSKI NOGOMETAŠ (ARJEN)
SILOVIT VRTINČAST VIHAR V SEVERNI AMERIKI
NICK NOLTE
MOČNA ŽGANA PIJAČA
NAJDALJŠA REKA V JUGOZAHODNI FRANCIJI
VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE
GORA V POKRAJINI DOVREFJELL NA NORVEŠK.
LATINSKI IZRAZ ZA ZRAK
PRIPADNIK ROMOV
NIZEK DEŽNI OBLAK
DESNI PRITOK VOLGE
AMERIŠKA SMUČARSKA SKAKALKA (LINDSEY)
PREDIGRA STAREJŠIH UPRIZORITEV ŠPANSKIH DRAM S
HVALNICO AVTORJU
AVTOR: GREGA RIHTAR
PLOŠČATA MORSKA RIBA
DATEU-NOVO ŽGANJE
AMERIŠKA IGRALKA CARRERE
SLAVILNA PESEM, HVALNICA
JAPONSKI PISATELJ (KOBO)
Z BESEDO ALI VEČ BESEDAMI IZRAŽENO BISTVO KAKEGA PREDMETA AU POJAVA
GOJITEU PSOV
DREVESNI SADEŽ S TRDO LUPINO
OLGA
KACJAN
PREBIVALKA IRSKE
Da so lahko glasbeniki in druge medijske osebnosti najboljši vzor mladim, je znano. To ve tudi Alya, ki je šla v šolo varne vožnje in k sodelovanju povabila tudi vse tiste, ki jih zanima takšno usposabljanje. S tem želi pevka mlade pozvati k večji previdnosti pri vožnji. Tudi sama namreč veliko časa preživi na cesti in ve, kako pomembna je pri tem varnost.
PLESKARSTVO FASADERSTVO
v KUGLER
Kosovelova 16 3000 CELJE
GSM 041 6SI 056 Tel 03 490 OXXX
www.noviiednik.com
»Kaj potica, važno, da je
Na TV Papriki je te dni možno gledati Celjana, režiserja in glasbenika Miho Alujeviča v nekoliko drugačni vlogi, kot smo ga vajeni. Tokrat se vrti po kuhinji s kuhalnico in znanimi in manj znanimi Slovenci, s katerimi skupaj kuha dobrote. No, jedi bi morale na koncu kuhanja resda izpasti dobrote, ali je v resnici tako, pa je vprašanje. Simpatični Miha namreč, tako sam pravi, nima kaj veliko pojma o kuhanju, saj ne zna pripraviti niti vmešanih jajčk, kaj šele potico ... Ker je na umetniških odrih uspešen, upamo, da jih ne bo zamenjal za kuhinjo ...
SŠol
St. 27 - 24. marec 2009
1BE55I \ 1 > !	\\VhW	u	ji	hmi		
www.sezamy-sp.si sezamy@siol.net
VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE
VABIMO VAS NA HIŠNI SEJEM
GARAŽNIH VRAT IN MONTAŽNIH GARAŽ
SEZAMY d.o.o.
Mariborska 54 3000 Celje
tel.: 03/490 36 20
Najpomembnejši
Nekdaj so bili na vasi naj- ljubno prilagajal). V celjskem pomembnejši župnik, župan muzeju novejše zgodovine in učitelj (vrsti red se je po- sta županja Anka Rakun in
dekan Martin Pušenjak dokazala, da sta prva tudi v občini Ljubno, ravnatelj šole Rajko Pintar pa nam je žal »ušel« s slike.
Foto: SHERPA
Minister »v rož'cah«
»No, vidite, kako lepo imamo pri nas. Park je krasen, kajne? Ampak, poglejte, tamle bi bil odličen prostor za telovadnico,« je ob obisku šolskega ministra Igorja Lukšiča ver-
jetno lobirala direktorica Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Jadranka Seles. »Ali naj ji povem, da bomo zaradi recesije zategovali pasove pri projektih? Saj
imajo pa zato dijaki odlično priložnost za gibanje na prostem. Zakaj bi jih obsodili na zatohlo telovadnico,« si je po-tihem verjetno mislil Lukšič.
Foto: GrupA
Za popolno sliko
v
Od
»flosarije« do potic
Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Ro-ženbergar Šega priznava, da dobro sodeluje z Ljubenci in občino Ljubno. Za to ima nedvomno precej zaslug Martin Juvan, vsem bolj znan kot Čuks, poznavalec domačega kraja. Po tem, ko z njegovo pomočjo vemo mnogo več o »flosarjih«, je njegova tudi ideja o razstavi ljuben-skih potic (butar) v Celju.
Foto: SHERPA
Na notranjih straneh objavljamo sliko spodnjesavinjskih županov oziroma njihovih namestnikov, ki so podpisali pogodbo o ustanovitvi območnega razvojnega partnerstva. Ker je braslovški župan Marko Ba-lant malce zamudil, je pogodbo podpisal posebej, in seveda moramo ovekovečiti tudi njegov podpis, ki mu asistira direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, zagotovo med najbolj zaslužnimi za ustanovitev partnerstva. Foto: SHERPA
Plesna animacija
Andreja Petrovič je novinarka VTV, voditeljica na Radiu Celje in na številnih prireditvah na Celjskem, saj zna poskrbeti za pravo vzdušje in zabavo prisotnih. Tako je bilo tudi na zadnjem Valčkovem plesu v celjskem Narodnem domu, kjer je blestela v lepi večerni toaleti. Da je tudi tokrat zabavala prisotne, dokazuje profesorsko-zdravniški par Saša in Radko Komadina.	Foto: GrupA
Alya vozi
varno
kuhinji veselica!«