St. 39. V Groriei 24 septembra 1874. .^ *• TecajvlV- „Sftca" izlmja vsak i na (lorn poiiljana: Vse kto ...... f. 4.50 Pol leta ..... „ 2.3U C'etvrk leta ......l.aw Pri oznanilih in ravao tako pri „po-shtmcah" se pla&iiezanavadnotristrtpnrt viBto: 8 kr., Le st» tiska 1 fcrat i"",7.....*~,7......»......2 knit' 6 „ .. ,. ,. » krat '/,% vec«» «vrk»» jm pro.sfcoru. PosBTHozne Stcvilkc se dobivajo po 10 soldov v GoncJj.riPatcrnolHju; v Trstv, «r tobakarnicah „Via del Belvedere 179' in ., Via della caserma 60" Narocniua in dopisi naj se blago-voljno po&iljajo pod naslovom: Ured-nijStvo oziroma upravnijStvo v Pater* nollijevi tiskami v Gorici. — Rokopimi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujojo. — Delalcem in drugiro ne-pwrao?.nim He naroenina 7,ni?,a, ako se oglaso pri urodnijdtvn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva *gori§kega za brambo narodnih pravic. Deielnf zbor goriSkl. 5. sejn dni' sept. Novepetieije se izroSe do-.enemu odwku. Bottori intrrpnlliijo vlado, uli misli ostati pri svojih naredbali gle.b* zdruzenja dezelnega solskega sv«-tuvalstva pri namestnistvenem sedeii v Trstn, in zakaj se nij odgovorila na pritozbo, katero je podal dei. od-bor minislorstvu za uk vsled dotiftne resolucije v zad-nji zborovi seji V Vladni zastopnik hoee predlozUi interpellacijo vo-U's|. vladi. \a interpellaoijo, katero so podali Dot tori in tovftriSivdiMjjfiS'fji, odgovoril jo vladni zastopnik, da je c. k. imiiiPHtniNtvo predlozilo nafirt postave zastran no-katerih prenaredebv solskih postavali od 6. majain 10. marcija J870 stv. 30 in 18 ministerstvu za uk, katere-inti jn tudi poroealo o interpellaeiji. J)r. Lavrii- prosi besode in bore sledeeo inlerpel-laeyo : Visoki c. k. vladi! Po §. 5 postave 23. maja 1873 At. 121 drz. zak. ima obuinski glavar z dvema ataresniama vsako Jeto napraviti imeoik tistih mo*, ki so po postavi klieaniza porotnike, in mora pri vsakem pristaviti, katerega doma-i'V.i jezskov raziune in katerega navadno govori*. Vsled §. 9. ima okrajni glavar v dezelah, v kojih v«c jezikov govorv, kadar predloii prvotne imenike predsedniku dezelne sodriije, v njih zaznamovati tiste moz>, ki so zraven drnzib lastnostij tudi glede" znanosti jezikov zniozoi porotnikovati. Iz tega in iz§. 14. te postave, ki ukazuje, da so ima stfstaviti Ie en glavni imenik porotnikov, sled i, da smejo v fakib kronovinah porotniki biti le taki mozja, k;Ueri govorijo en dezelni in saj dobro razumejo tudi drug! dezelni jezik. To in le to se vjema z duhom te postave, z na-menom porotnih sodnij, ter se popolnoma strinja s §. 10. rir/. osnovnih postav, in z' drugimi narodom saj po naLelu prnrienimi postavami. AH takili porotnikov je malo na Goriskem. Slo-vencev je sieer mtkaj, ki italijansko dobro raznme jo in govorijo; kaj malo pa je Itaiijanov, kateri zadosti razumejo slovenski jezik. Julia I g !Vr Da so iz zadrego spravi v §. 11. to postave omen-jena komisija, nij ona pri Italijanih dosti glodala nato, J ali znajo siovenski ali ne; izmej Sloveneev pa je vzo-la lo take, ki razumejo dobro italijansko. Ker jo in mora vsled tega pri glavnib obravnah zmiiom velika ve^ina porotnikov biti italijanska, rabi sodnija tolmafia, ee ima prod seboj zatoLonea slovenskega ro'du, in dr-zavni pravdnik in zagovornik govorita le italijansko. Tako obravnavanje kazenskih pravd pa greSi zoper namen porctnib sodnij, katerili bistvo je v tern, da so-di ljudstvo in tisto Ijndstvo, mej katorim se je hudo-dejstvo dognalo; zato so godi, da s»odijo veLidol soro-jaki sorojaka. Pri nas je pa Slovenee odtegnon svo-jiui koinpetentnim porotnikom, in podviien je druglm, ki ga eelo ne umejo, akopram tirjate tudi pametno pra-vosodjo in drzavna vez, da neposredno razumu domafci sodnikj zlasti porotnik domafiega zato&eiica pa prifio. Tako obravnavanje je dalje nepotrobna in velika potrata 6asa, je preto2avna naloga tolmafiii, ki ima hi-ponia prestavlj'ati iz enega jexika v drugi, ter zali nas slovenee, ki smo velika vecina v de^eli, vrh vsega je to nepostavuo in uzrok nifinosti. Vsem tern nerednostim in tej kri\«ei so da lahko v okom priti, ee se napravita dva giavna imenika slo-venskih in italijanskih porotnikov, to bi bilo toliko lo-zo, ker je pri dotienib sodnijab vseb stopinj innogo sodnijskib uradnikov, ki so slovenskega jezika zmozni. Tudi zagovornikov ne bo promalo, h so poklieejo vse tiste osebe, katere nasteva §. 89. kazenskega postopni-ka. Na podlagi tega prasamo podpisani visoko vlado, ali boee storiti, kar je treba, da se pri okro&ni sodniji v Goriei vpelje poseben in prin^eren imenik porotnikov za slotenske zato^enco. Y Goriei due 10. septembra 1874. Podpisani: Br. Lavric\ Polaj, dr. Zigon, dr. Abram, Orne, Pagliaruzzi, Paganel. Tudi to interpellacijo obljubi vladni komisar poslati visoki vladi. Po prestopu na dnevni red razlaga poslanoc R i t-ter svoj v zadnji seji napovedani preillog, da bi se namrcf naroLilo dezelnemu odboru, naj si prizadeno kolikor mogoee, da izprosi izvrSitev Rndolfove ^.elezni-ee po predelski strani. Predlog je soglasno sprejet. 0 drugi tofiki duevnega reda porofia dr. 1) e p e r i s lltimorcska: spis. Fr, Zakrajski. „Sta se pa uze spet prepirala s sosedom?" tako nagovori Minka, ko je ravno v kuhinji pospravljala, v iitdeljo zgodaj domov se rrnii'Sega Bntea, svojega molt, ki je promozen kmet in eno izmej dvanajstili koles obi;inskega voza .. „ Nij tvoja navada, tako zgodaj prij-ti.. .-* „Tiho>, zakomandira Rutec s pogledom, ki je hotel reei: BVe5, le malo besedij.-—A Minka nij imela meb-kega mesa v jpziei, ampak zivo srebro. Zato zagodrnja kakor nataknena. ,.Tiho, tihc!! Ali vse gre uze narobe, da bos ve-del, odkar beres tiste prebite eajtenge ali fasopise, ka-kor jim uU neki pr^ivite ..." Butoe pogleda stra^no kislo pri teh opombah. RDanes somenj ,. jntri shod kde drugde.. poju-triSnjem beseda. . nadaljnje Minka oC-itovaje. „Jazsem padejal: nTilio!B oglasi se Rutee resno. „V eetrtek seja.. i tako do sobote..." nAli nijsem rekel?.. No, kaj sem rekel?M MV nedeljo pa se iikof Zilto, da ste zapravili Sest. bozjih dnij..." rtlj, molei, no!"... „Toliko denarja potroSovati po neumnem.. . Ue-mti se to spodobi, a?" „Ohof... Kedor je kedaj videl geaorala, ki je izgubil voj-sko, ta ima sedaj nekaj podobo nasoga Butca. A ven-dar ne polozi se orozja po mevzasto na tla; raariveS nabere svoj obraz v zapovcdljive gube, Ces: No, kedo sem jaz ? Nato pristavi kakor v pojasnilo temnih svo-jih fak na obrazu: „Jer, Minka ! Nemara pa vondar uze ves, da imam navado le enkrat ukazati, kali ?" ... „Enkrat ali pa dvakrat! To je vse ono — se odre-ze zakonska poloviea—Jaz le to vem. da to r kaze nikamor, da bo§ vedel. Glej, Jnrfev je tudi denaren ; ali v katerej eitalnici je uze bil, ali na kakem taboru ?' Ne dejala bi nze nie, ko ,bi bilo to vsaj le vsake kva-tre enkrat... ali to je vsak Ijnbi dan ... Butec eebne od jezo v tla, kakor tisti, ki mora debele pozirati. pa ne sme se reel: Tesko ti bodi! „Da, da, vsak bozji dan" —nadaljuje Minka z vi-sim glasom vid6, da Butee ne zna vee ni kod ni kam. Bil je namrefi na tesnem. „Laze§?"— zagrmi Butee. rLazem ?B — povzame Minka s se vi§im glasom— „Tedaj nij res. da s tistimi gospodi krog lafciS, ki ta-bore napravijajo? Ej, se duso bos zapravil s temi skriei. Saj ne verujejo vee ni v boga ni v hudiLa— bog mi ne zapigi...! „Ti si neunina... .—hotel je Butee reei: baba! pa jo je §e za fiasa ukronil za svojo sreeo; kajti zenskini nobtovi so strupeni, pravijo zvedeni ljudje Kedar pa zapazi vojskovodja, da mu je nasprotnik kos, tedaj nij tako neumen, da bi peljal svoje ljudi v raesnico, raarivefi zankaLe trob'entati na moS, da se umi- v imenu pravnega odseka o vladnera nafirtu postuvo zastran varstva divjaBine, ki se broz ugovora zavrno, 0 tretjem predraetu m pofcrdijo rafiunski sklopi glav-noga zaloga za uboge, zaloga do?,. gluuonemJeo, sti-pendijskega zaloga, deXelno-ob^inskega zaloga, gospin-skega zaloga in raeun polo^enega in tujega denara za leto 1873." l J5 tfetrfca toeka obsoga porofiila peticijska odseka; Aritonn FornaznriL-u iz Gorfca, kateri se je izfiolnl na deL kmetijski soli v Goriei, dovoli zbor zraven stipen-dija 150 gld, te 50 gld. podpore, da so poda na c. k. go/dnarsko akademijo v Mariobrnnn. Orglarjii gradilke fame eerkve se dovoli, da sme dobivuti isto usfcanovljeuo plafio iz deklnoga zaloga, katero je dobival njegov prednik, Obfifnskemu obhodnikn v Modeji Prancetu Bibar-bori so zavrne proSnja za nagrado. Bunajskomu stiidentovskemu dnistvu za podporo bolnib visoko^oleov jo dovoljena nodnora 50 gld.; ena-ki podpori ste dovoljoni drastvn italijanskih visokolol-cev na Bunaji in podpornemu druStvu italijanskih viso-ko^olcov v Gradcu. Be^elni gluhonemiei v Goriei se dovoli, da sme vpeljati plinovo sve^avo v zavod. Ta predlog je spodbi-jal poslanoc dr. Bop oris iV< zdravstvenih ozirov--a dr, M a n r o v i c h in poroeevalee Bottori sta ga zagb" varjala. Ker se imajo razprav^jati v tajni seji personalne zadeve, sklene glavar javno sejo in napove prihodnjo za jutre ob 11, uri predpoludne. Postava o zemljilkih knjigah. (Balje.) §. 14. Podnadzorom predsednika okroine sodnije v Gorici, oziroma dozelne sodnije v Trstu ali sodnijskib uradnikov od njn zato postavljenihimajo zemlji§ke knji-ge napravijati okrajni sodniki, ne izvzemSi nafielnika iiiestno'-ddredjene okrajne sodnije v Gorici, ali njih na-mestniki. Kot namestniki okrajnin sodnikov se smejo postaviti ^samo taki soclnijski uradniki, ki so za sodnistvo potrjc*ni. Oe je glede na opraviiske ali sluzbene razmore kake okrajne sodnije prevideti, da ne bo mogel okrajni soduik naprave zemlji§kih knjig redno ali v priinornem 6asu izvr- kati zacno, ker to je yoliko bolje zdiavo. Kodor je gla-va, ta koj sprevidi. Butee sklene toroj to stvar neko-liko zviti. rKde je Malka?" „Ti pat* maraSl Kaj nijsi pragal: Kde je kak tabor?" n.Taz sem dejal: Malka!u... Jo najlepse, aekle, pravijo, in je tvoja M\ in moja... nekaj dote bo tudi imela... . Kedor pozna matere, ta ne bo zameril, da je Minka Buteu sedaj odpustila vse shode, citalnice i tobbra: ,Malka je nekaj bolehna, ravno je spet legla" „No upam, da ne bo hudega!" sklene Butee. Po-tom nagrbanei obraz spet nekaj bolje zapovedljivo ter pog' da modro in nfieno, kakor tisti oce ziipan, ki je neko i] rekel, da ima ves komnn na glavi. „BoS pa uzo spet kako osiarijo, povzame Minka, kei je vedela, da i§6e po kljuei v izbo, pa ravno tako hitro konca, spomniv-sa se, da ga nic bolje razdraziti ne ntegne ko to, 6e bi mu kedo rekel, da pise osiarijo. Ba te, Butee osla-rije! Svoje dni je uLe namrcc toliko dopisov nafirkal, pa da bi mu kedaj §e kedo rekel: Butee, tvoji dopisi nijso poeenega groSa vredni. Pasja noga i rokovice! §e tega bi se manjkalo. Ali bi mu kaSo upihal takemn namerkaju! Do smrti ali sa celo potem bi mu ne od- pustil. ¦ . , . • i Bos, Butee je le po domace pisal, saj je le malo let brgese trgal po Solskih klopeh. A fiesa ne do-seze tako bistra glava! Ker je pa ravno zavojjo tega svoj nos nekaj vi§e nosil po obcini, zato so mu bill r.ekateri obeinarji zavidni, posebno mlajSi ter so reMi, da fabe mala i da bere, kakor bi ^narizarja" vlekel. I^ejte si no tell hudobnezev! ... siti sme toedsednik nadsojnu*to. japrjiydo, za kohkor easa treW zaupati drngemu za sodniStvo potrjenemn sodnijskemu nradniku, ki se okrajni sodntji zac.isno pn- druzi. Prav tako sroe predsednik okrozne sodmje vuo- rid, ako za dobro spozna, namesto naeelmka mestno- odrediene okrajne sodnye, zaupati napravo zeraQisKin k jjiff za mesto goriSko enema alt ve5 sodnnsktm urad- nikom okrozne sodnijo. Sodnijski uradniKi, totenm je na ta nacm nalozena naprava zemljiskih knjig, imajo opravila, ki jih ta oostava odkazaje okrajmm sotaikom iri okrajnim sodnijam, samostalno opravljati. §. lp. rn obravnavah se strankami iraa sodnijski nradmk, <« vodi preiskave, pridrnziti si zaprisezenega zapisnikarja. §. 16. Pripravjjavne pozvedbe so iraajo vrsili za vsako katastratoo obftno posebej; v ta namen so ima na_ pott- lagi kafastra narediti, kolikor mogoee, popolen razkazek nepremakljin Meeih v katastralni ob&ni m win posest- nikov, ter napraviti posnetek (kopijo) katastralne mapo, I. 17. Pozvedbe se iraajo izvrsevati v zupaniji, n fcaten spada katastralna obeina, in kolikor je potrebno, da se stvar pojasni, na mestu iwprcwiakljine. Za zacetefc p»- zvedovnnja so ima dan dolofiiti in naznaniti z razglasom, kateri so vsaj 14 dnij poprej v dezelnem listu natisne in v vseh udelezenih in sosednjih obflnah objavi. Raz- glas mora omenjati, da naj vse osebe, ki iuiajo pravni interes, da se posestne razmere pozvedo, pridejo in vse navedejo, kar bi utegnilo biti primerno, da so razjasnijo in ohranijo njih pravice. ' §. 18. Vsi poznani posestniki onih v katastralni obSini lezecih nepremakljin, glede katerih troba pozvedoti posest, imajo se poseboj povabiti s opominom, naj s seboj prinesejo pisma, ki se nana- sajo na njihove posestne razmere. To povabilo so po- sestnikom, ki stanujejo v zupaniji, v kateri se bode poz- vedovalo, izroto po obcinskem glavarji. Posestnike, ki stanujejo zunaj znpanije, ima sodnijski uradnik, ki vodi pozvedbe, pismono povabiti. §. 19. Posestnikora, ki se imajo povabiti, pa nijso samosvojni, in katwih postavni namestniki nijso znani, kakor tndi onim, o katerih se ne ve, kde bivajo, in ki nijso postavili uobenega poobla- Scenca, postavi okrajna sodnija (§. 14.) zastopnike za o- bravnavo zadevajoee napravo zemljiskih knjig. Osebi, katera na povabilo ne pride, postavi sodnijski uradnik, ki vodi pozvedovanjo, na njene stro&ke zastopnika, ce je to potrebno, da pozvedovanje napreduje. §. 20. K pozvedovanju se imata dva od obcinskega zastopstva iz- vorjena zaupnika privzeti kot sodnijski prici. §. 21. Naloga pozvedovaiga je: 1. pregledovati, ali so razkazki nepremakljin in katastralne mape pravi in popolni, in skrboti, da se razkazki in posnetki map popravijo, ce treba, tndi s pomoejo kakega zaprisezenega zvedenea; 2. preiskavati, kateri zemljisfini oddelki, (parcele) imajo sami za - se biti samostalne zemljeknji-zne stvari, in kateri zemljiscni oddelki se imajo zloziti ? eno zemljeknjizno stvar; 3. pozvedati pravice zdruzone s posestjo nepremakljin pa poljske in hisne sluznosti. ki jih obtezujejo. §. 22. Glede nepremakljin uze vpisa-nih v kako javno kujigo, ki se steje za zeinIji§ko knji-go, smejo se pozvedbe pravic in slazriosti jOiuenjenih v §. 21 §tv. 3 le tedaj vpotiti, ce nijso uze zemljeknjizno vpisan"), in le kolikor so se stranke glede ten pravic ait slaznosti popolnoma porazumele. Glede onih nepremakljin, ki nijso v nobeni taki knjigt vpisane, naj se pozvedovanje razSiri tudi na lastuinske pravice in vtesnitve katere omejujejo oblast lastnika se svojo lastjo svobodno ravnati. Drnge stvarne pravice, ki nijso omenjene v §. 21. §tv. 3. torej sosebno zastavne pravice ne smejo ni-kakor biti predmet pozvedovanja. Kolikor ne gre za knji-zne pravice, ki se imajo po §. 32. te postave prenesti v novo zemljiske knjig-e, prihranjeno je to pozvedovanje obravnavi, ki se ima Vpotiti po postavi 25. julija 1871 §tv. 96 drzav. zak. §. 23. Glede nepremakljin, ki so bile do sedaj vpisane v kaki javni knjigi, katera se 5te- je za zemljisko knjigo, morajo se napravUt zemijekuji-znestvari,(§. 21. &v\ 2) na podla^i po.sestiT kakrr je vpisana v pr#Sp knjigi. NVpremdkijme. ki nij^\ »,jlti vpisane v taki knjigi, imajo se, 6a so euega m tstega lastnika, zlo/Jti v eno zemljsknjizno stvar le z njegovo privolitvijo in le s pogojem, da nij temn noben posta-ven zadrfek na poti (§. 5). Da se pa pozv<». ah je kak zadrzek, ali ga nij, treba to, kolikor mogace, zanesljivo preiskavati s tern, da se popraSa posestnik sam, all da se pregledajo sodnijski spisi, ah* po dnigi primerni p»>ti. Koner; priftodnj ir. DopLsi. Iz tolminskih hribov. 18, sept. (,Lzv. dop.j Sploh je u/e znano, da v vsem tolminskein okrajn po 30 *fo v Pr* davkih za solo plactijejo in da je le malokde kaka &»Ia se svojim rednim neiteljem napravljena. Skon;* po vseh vaseh, vikarijah in farah oprav^jajo diihovni it*it*ljsko sluzbo, za' kar bodo tudi brezdvomno odskodovani. Tndi na Pecinah, vasi tolminskega okraja, j<» ustanov-ljena taka sola ali goljnfal bi sh, kedor bi mislil, da ondasnji dnhovrti gospod nunee za solo kaj^ mara ali morda 5e celo sam otroke podiifiaje. — Xe boi Valentin ! Gg. glavar v Tolminu in solski nadzornik, pri-srena jima hvala, sta sicer solo vpeljala, ali ker gospod nnnee noce podticevati, morala se je mlsidina pripro stemu kmetat po domaee rMe§ilu't, zaupati, ki Se sarr sam malo veiS kot' brati in revno pisati zna. V vasi pa poznamf> tloveka, nocemo ga imenovati, kateri dobro pisati, brati, Steviliti zna in zraven se vet- kot en ptuj jezik razumoje. Ta bi bit gotovo tndi pri soli v porabo, a moral bi pred prijatelj gospod-minea po-stati in se uze od dalee njegovi risoki eesti priklanjati, od blizu pa roke, iw jo treba, poljubovat:—pa tudi tn-kaj je—ne bos Viilentin!—in tako je sola v tistib ro-ka'lt, ki se tudi temu podvrzejo. Kavno nsi Peeinah mn zapaztl, da se pri masi ne orglja, ceravno so orglje in in mnogi, ki znajo orgljati in da se ne bo kedopo-hujsal—ravno tisti liberalni moz, ki bi bil lehko za ut^itelja za silo sposoben-je bil nze vefc let organist ali ker je prevee liber alec, bi lehko orglje pohuj&il in svetisfe bozje oskrunil-^proc z njini" tako vclijo. ma-ziljonec gospodov in boditno rajsi brez orgljanja. So ne-kaj. Na Pecinah, kakor drugotlje treba kljuearjev. Dru-god jih obcinarji volijo in sicer t?l% ki znajo vsaj kaj racuniti, pisati ali kaj tacega, tukaj pa jih kar nanw-nost gospod vikar v ta posel pokiice, kateri mn bolje dopadajo ia potem sam se cerkvenim pretnozenjem go-spodari, ker nijma ugovoraikov, Sicer smo popolnoma prepricani, da gospod vLar naj bolje \v, kako in kde eerkveno premoXenje boljse stoji; za obfcino in obci-narje bi pa vendar velikokrat utegnilo zelo koristiti, ako bi bi bili kljucarji prebrisane gfaviee. Zatorej Pe-fani, ponesite se za to pravico: Vri ste poklieani voliti kljuuarje, kakor drugod, in volite '/.a Vas- kljucarje po-stene, prebrisane glavice. Ko bi se pa Vain g. vikar ustavljal, obmite se do glavarstva in sk^fijstva, dose-gli bodete gotovo, kar Vain po praviei tice; tudi glede Sole je skrajni eas, da se potegnete. (3e nij mogoee imeti 3e za zdaj svetovnega ueitelja, naj se Varn da vsaj zaCasen sposoben, naj podncuje g. vikar, in «e no-ce-naj sluzbo pusti in prostor drugemu naredi.- 5. t. m. jo imel ta gospod za ranjeo Marijano Ivlemencir-iz Pefine c" .^ino po smrfci drzati ali ker bi bil moral njemu sovra/en organis orgljati, nij hotel in je dottfne sorodnike ranjee odpravil. Ti so sli v Roee It g. An-ton-u Crvii in so tudi bili posluzeni. Xa vse to jaz ne vem drugpga, kakor fiudim se oil ene strani potrpeflji-vosti ljudstvrt, od drnge pa prelrznosti vikarjevi. Saj voiblar svojo placo za to vlece, da ljudstvu slreze v du-hovskih potrebah. Kam pridete Pefiani, ee bodete vedno tako ponizni hlapei in se lastnih pravic in trjatev ne l^branili'? Tndi list „SoeV je temu gospodu vikarju strasna posast, ee ne bi se ne jezil nad Mrak-om, ki ima ,.So-eo" in mil ne prigovarjal jo pustiti. Le tako naprej -vera si bo uze pomagala in be drugi ne, Glasovci bodo iz nebes doli na nai trobentali. AI p i n n s. Iz T»fe 22. sept. (for. dop.J V nobenem kraji Siovenije nijroajc Slovenci tako teskega stanja, ko ravno trzaSki okolit-ani. PripuSceni na rnilost in nemilost knitim lohonom, morajo z veliko iirabrostjo braniti svojo n;irodno eksisteneo; zalibog ima okolica Se premalo in-teligonce in izobra^enih mdoljubov. kateri bi zavest rrat»j kmi'ti* Sirih iu s*» putegavali v\ ilurorlne pravice. Sole od nek.laj so bile brio vrane in kder so, ne pospe.^nje-jo narolne zavesti. Lahoni pa so si pocasi pot napra-vili, da zdaj pogubonosno narod tlai-ijo ter mn jemljejo kos za kosom njegovo avtonomije. Uboga oko-lica! vse pravice so ji uze nasprotniki vzeli in zdaj se-gajo Se po najdrazem bisern, po volilni praviei, toda malo nas je, bi rekel, pa se ne bomo ndsili, raj^i 5ast-ito umremo kot junaki na bojiSeu, in nadi potomci bo-jo uiogli od nas reyi: hrabro so stali do zadnjega. Pnstekli tedon je hila huda bitva v trzaSkem dezel-nom zborn: Znani slovenozeroc Hermet, ki hofia Trst Pa kaj, vse drugo mn je vrelo po glavi! Sosedov Martin ga je bil danes v kremi razzalil, ker mu je po dol-gem razgovarjanji rekel: „Iiejte. Butec. vi umete toliko politike, kakor zajec na boben". 0 moj bog, kako gro-zovito je bilo Buteu krog srea. Da ma je ziv krst rekel: „Ti si Hi, peto obcinsko kolo, pojedoz i goljafi-vee, ali: Sezidal si hi§o na obcinsko brado ali kaj ena- ' cega,—vse to bi ga ne bilo toliko razkatifo, kakor to: „Ti si v politiki toliko, kakor bi te ne bilo, Slovenci so lehko brez tebe!" 0 moj bog, to jo bilo grozno. Kaji bi bil vse svoje premakljivo i nepremakijivc premoze-nje, z dobrim i slabim z vsemi pikoni i motikami v ve-Cno last prepastil.zoprnikn, desetkrat se podpisal pri bilje&iifku ter rekel: Ka, vse to je tvoje, le reci za bo-zjo voljo: Butee, ti nijma§ slame v glavi, ti si pisatelj. Kaj, pisatelj? Ti si slovenski Bismark!..." Nn, za same te besede bi ga bil Butec po vrliu se objel, po-Ijubil ter dejal mu: ffBrate, nie ne maraj, kedar bom minister, spomnii se te bom, se bo§ nosil frak v drzav-nem zboru. Samo da sem enkrat slovenski poslanee, potler je do ministra ge blize, ko do Rima. 0 Martin, Martin, Martin!... „ Blagovoljni Sitatelj je menda uze samo iz tega prem^ljevanja posnel, da je zelel na§ Bntec postati dr-zavni pqslanecr ceravno so mu hiaee segale se zmirora do -kolen,, Omeniti So moram, da so bile uze volitve nappFedane. Dopis v.6asniku pa veliko pomaga, sose-]>mfa ima soli i popra. Poslanee, ali pa ni6, tako si je Butec mislil. Naj se pes obesi I prav po svoji metodi hermetifrio V8em Slovencem za-preti, predlagal )u neko novo volilno reform'), katen je on skoval in bi bila taka, da bi okolitfani p;> njej fak-tifino ob svoje poslanee v mestnem in dr?,. zboru priSli. Xamerava, da bi se okolica vtaknila mej tri rnestne razredo in tako bi ne mogla kakor zdaj sknpno voliti svojih zastopnikov. Proti temu krivicnemu predlogu se je prvi oglasil bar. Pascotini, kateri je prav ostro govorii tor braiiil okoiico na vso moc; za njim so govorii i okn-licanski poslanci Burgstaler, Naborgoj in Nadlifiek, kakor tudi mestni poslanee pi. Wittman. Xabergoj, kateri jo vsolej na mostu, kder gre za narodne pravice, odgovarja kropko ter refie, da okolicani ne bojo pripoznali nika-korsnih postav, katere bi taki poslanci delali, ki nijso od njih voljeni, za kar sta ga „Cittadino" in wGazettaJ rrebelerjaM imenovala. Skoro tako je govorii Nadlisek. Xabergoj je tudi rekel, da ako bi bila postava potrje-na, ne more on porok biti za mir v okolici, dasiravno pripoznava, da okolicani so zavezani na Trst, in mestja-ni zopet na okoiico, da eno brez drngega obstati ne more. Vrlo sta se skazala okoiitanska poslanca Xabergoj in Xadlisek, dobro neustrasljivo sta, govorila na kosmAta usesa llermetovcev in jiin ocitala terovizein.— Mi okolicani smo jinta hvalczni, kakor tudi bar. Pas-eottiiii-ju in drugim zugovornikom nasim. NaSi potomci bodo dobili z lapidarskiiui crkami zapisana leta, v katerih so nas tlaeili in nas hoteli narodno umoriti kruti lahoni. Vri* okolifrini ne ndajte se, ne morajo nas zatreti, urn bo pretekla in petelin bo zapei beli dan. V talcu na Stirslcem 14. sept. v((izv: dop.) (Prva bosetla slorenskih dijakov v Zalcu 30. avgu-stu.) Krasen dan jo zasvital v neleljo 30. avgusta na veliko radost slownskih dijakov in vseh prtjatoljer n«efio se mlttdezi. Xebo, jasno kot ribjt* oko. razprostiralo an je nad rajsko savinsko doliuo. zlato solnce poljubovalo je svojiini jesenskimi zarki iVstite glave strra?«*ih sol-iavskih plaujav, katere *o razvijale ta dan vso svojo fcra- Butec vzame kljuC, se spravi tiho tiho gor po sto-pnjicah, i ravno tako tiho so zaklene. Da ga je kedo videi, prisegel bi bil: Butec je prinesel kak kontrabaut. Zdaj se usede, da spise dopis, zgrabi v svojej po-slanskej ognjenici nekaj popirja, odtrze list ves nepo-trpezljiv. Pa ker vidi, da je uze nekaj pisanega na njem, raztrze ga v grozovitoj jer,i na tisoe" koscev, ter pogodrnja :„To je sam zlodej!" Xato odtrze spet en list, ker dopis mora biti napravljen, ko bi se mu tndi sam peklenscek ustavljal - vidi, da je poptsan, ter ga tndi v se hujsem srdu i rohnji razmesari. Zdaj je j>ila mera do vrha. Kakor tisti medved, ki seje bil pri cajnima-sini opekel ter jo od jeze k sebi pritisnil, da bi jo strl. pa se §e hujse opekel, tako zgrabi; Butec sedaj vra-gove bukvice, od katerih je liste trgai, ter je razcefu-dra na drobne kosce... „0 tristo namalanih!.. Butec da bi vast-mi mini Suri popil!—kaj stenaredili? Kakov poslanee, za bozjo voljo, boste vi, 0 kakov tepee ! 0 kakov tepee! 0 jeminej! Uh, "kaj porefie svet, ako izve. 0 moj bog!.. Pa taka je le. kedar ure v niozjanih. Lejte, Butec je raztrgal davkovske bukvice, na katerih je stalo zapisano crno na belem, da je zadnji uctrtek bil placal v Gorici 300. reci tristo forintov avstrijanske yeljave pri eesarskej kraljevej davkaryi. Pa, o groza I Se veL. V tej grozovinskej jezi se je bil se ugiedal, po straSanskej nakljufibi je bil prijel menjico za 500 reci: petsfeo forintov ter jo raztrgal na tako drobne ko-seike, da nij bilo skoro vee znati, nli so Se pnpir!.. Butec. ko vse to zagleda i vidi, kaj je naredil, sine kvisku oil groze, pogleda debelo kakor zaboden vol na mizo, sklene roki uad glavo, lasje se mn zaeno §ue-tiniti. usta se mu od zaeiidenja odpro kakor tisterau, ki jo videl pesa. ki je zvezde zobal, njegovi drzavno-poslanski nogi se mu ireseti, slavno ministersko sree mu hoce kar poi'iti od tuge i zalosti, celo nedoizna usesa mu rasejo od groze. 0 Butec. ti dusa, ti dobro moje, kaj bo? Kaj ? Vi mislite nemara, da je Bnt^c kakov stra-hopetec. Kaj se! Le ncite se od njega. Pa tudi, kaj no pretrpi clovek za ministersko sluzbo .. . Butec se spet usede. Xate! Pozabil je Skodo, ter dokazal tako junasko poslansko sree. Po sre& iz-takne nekaj popirja ter zacne dopis s tako duhovitostjo, s takim pisateljskem ognjem, da tnoramo koj prve besede za vse veke les zapisati: ^.Hvala boguT pri nas je vreme kaj iepo. . Vse kaze, da bomodosti vina imeli....* Vse to je Butec uze srecno napisal. Ali zd \ ? Pre-sneto, kaj pa zdaj ? Vsi huduiki, to je susa ! Maenkrat se Buteu namrec ustavi dusevno zrebe. Oho, kaj bo ? Nie. Kder nic* nij, se huda ura ne vzame. Je ne prijde vef zdrave raisli, ko bi tudi dal za - njo vso brajdo „za Ogrado* z vsemi 50 kvinfii zdravega brza-mina vred, ki je v njej pridelal, co je bilo le koliekaj letine. (Kpnec pribodnjic) $oto, Lakor bi se pripravljale na slovesen sprejeoi sloven -ske inladine.— Na celjskem kolodvoru pricakovali so dijaci svojiJi koleg iz druzik ucilisc. PriSlo jili jo pre-cej§no Stevilo, ako se vzeme v postev siluo neugodno vrema. prejfinega dne. ki jo zabranilo dijakom, rastroSe-nini po vseh krajih naLe domoviue, obilnejo udelezbo. Toda bile so zastopane skoraj vse srednje Sole po Slo-venskem ; n. pr. ljubljanska gimnazija, ivslka in pri-pravni&tvo, muriborska gimnazija in pripravniStvo itd. Pred vsempa gre ktstno omeniti slnv. vseucili§6-nikov iz dunajske in gracke univerze; iz nmogih dru-gih krajev (n. pr. iz (.iorice, Zagreba) doapoli so tele-grami in pozdravilna na slovesnost se nanasajofca pis-ina. Dopoldan so dijaci uporabili v to, da so si oglo-dali Celje in prijazno okolieo. Ob enej podoldan pa se zberojo pred gosti!nico„ pri zlati kroni" vCelji in odri-nejos eitalnicno zastayo in celjsko meatno godbo sprain• Ijan" proti Zalcu.— Cez dobro uro hoda priblizajo se Druzinji vasi, ki le/i vfttric Pletrove ob veliki cesti. Tamkaj jim vihrajo nasproti 5) slovenske zastave: z zupanove hise, obcinskega nrada in KoSoninine hiSe. Alnozica narodnjakov jilt prifrika in pozdravi. Mej tern da godba nokaj micnih domaeih zasvira, oddahno si nialo nilada kn, da se potem v spremstvu ondotoiih narodnjakov daije poda. Kocija za kocijo, napoln^na t, povabljenimi gosti iz Celja in bliznjih trgov jili do-Jiaja. V eetrt uro dospejo do lope Salm-Reiferscheidove gra&eine, Novo (Je^je po imenu, Tain jih sprejmejo z zastavo na celu dijaki in zatsfci rodoljubi. Zilnr/eni gredo potcm skoz lepi slavolok, ki je bii postavljen pri vaodu v zalski trg. Po trgu bilo je vse na nogab, Iju-• dij vse polno. Godba svira BNaproj" in v lepem redu blizajo se dijaei prostorom narodne Citalnice v Hausen-bicblorjevej hisi. Tnkaj mecejo iz prvega nadf, opja skoz okua wljske krasotice doslim dijakom licne Sopke in evetke. Poteni se podamo v prijazen vrt, kder je bi| \>^ stavljen govorniski in gledifttai oder. Puvabljeui gost^e se dohajnjo neprestano od vseh stranij, posebno jo za-stopana srednja in spodnja savinska dolina. Ob 5/a^ prifcne «e „bes6da" s tern, da predsednik predstavi navzocnemu obuinstvu gosp. komisarja Kankowskega. Potem pa se zaenejo vrSiti v najlepSom redu in n a o b-i; o z a d o v o J j no »t tocke prograinovo. M iadi govorniki pokazali so pri tej priliki svojo blago voljo, ustrezati kolikor se da tirjatvum, ki se stavyo na uovornika: hvaliti pa se imajo pri vseh dobro inisli, ki sigurno njjso.oBtale brez upliva na posluSalce. Vzlast! pa je prijetno iznenadil navzovne iz St. Peter b u rga od vrlega siov. inodroslovca g. .Fraajo S t i f t e rj a doSli i- »zuruv, katercga je prvi govornik eital. Pevski zbor ,.• obstojal tz nad 30 pevcev, ki so vse pesni na snlos-jio pohvalo pi'li. Mej veselimi napitnieami in prijaznim medjusobnini obC'Cvanjem dijakov, ki so se od vseh stranij sesli, da bi se tnkaj soznanili in sklenili za vso bodocnost i.skreno prijateljstvo, blizalo se je prenaglo refierno solnce vr-hovom soleavskih planjav. Zares ginijiv je bil prizor, gledati naso vrlo bodoenost, kako m je bratila mej se-bi»j, kako so pri'iajale nasim mladenieein iz globine srca pesnikove besede: I ko locitve pride cas Na razne pod zene nas; Tu na! pobratim roko inojo, Ti mi podaj desni<'o svojo, lM srce zvesto. kakor zdaj, «)stalo bode rekomaj ! (Jenko.) Odzvonilo je „ave inarijou v zalski furni cerkvi. Vse obt'instvo zaiine se radovedno pouiikati proti gledi«6ne-inu odru, kajti sedaj so se imele priceti i izvrsevati totko veeernega na^rta. Ko sta govorila dva govornikn in jo deklaniovalec pohvalno svojo nalogo izvrSil, - deklamo-valjeOitnpermanovopesem; Aloe domovinske Ijobezni-na-stopi se dunajski vseticiliScuik g. S-e in izroi'i v krat-kem jedrnatein govoru pozdrav ondotnih viseSolcev, do-stavljaje dokaj zanimivih opombic za zbrano mladez. Najveci pozor mej navlotninu nastane pa sedaj. Na vrsti je namrec lepa igra: .Una me 1 j u b i," kate-ra ima jako te 're in krasne naloge. Ko se zastor vfliigne, nastane povsod velika tiliota. Oela narava kaze nocoj najveco svojo krasoto. Jasno-modro nebo razprosiira se nad gledalci in odroni, Bleda lunapri-kuka radovedno izza gor in gleda v krogu leskefeih zvezdic na zalski trg, v kojem se slavi narodna rslove-snost, ki je prva te vrste na sloven ski zemlji. Cegavo srce bi bilo tnoglo pri tern prizoni neganjeno ostati? Nad seboj smo imeli zwzdnato nebo, krog sebe tiha krila jesenske nM, na gledistnem odm pa rajsko mile obifa-zke i^eznih eeljskili gospodicin, katere so v milo donees slovenScini prav dobro igrale svojo naloge. Posie-bno noram omeniti gospodicin Ljndmilo Kieb,.a-eberjevo in IdieoPerthold-ovo,katerih mar-Ijivost v tern obziru je vze hvale vredna. Tolikega «e-selja do slovenscine, tako marijivega peeanja z naisimi pesniki in muziko ne nahajamo nikder v na§em kraji pri krasnem spolu, kakor pri imenovanih. Izmej igralcev sta se posebno odlikovala V. Krugie in I. Fischer. A sploh zasluzijo vsi sodelalei na gledi§einem kakor na govomiSkem odrn javno pohvalo. Le tako naprej! Vse narodu na korist, a sebi v cast! Ko se je koncala tudi druga igra „T e 1 e g r a mu, podal se je inladi svct v plesiseno dvorano. Tukaj ste peli najprsj gori itnenovani-gospodi&inistiri pesni: ^ivi-li dijaci !vH IJoze zivi!„ Uteha domoljuba" in „Jel5ni skrat", Zivahnn, pohvala donela jima je od posluSaleev, ki vedo vbrano petje eeniti.— Potein pa se je rajalo do belega dne.-— *.. Kon^no naj se omenjamknjizice „S po ini n e k besede," ki je pri tej priliki na avitlo priSla. V njej se razlaga natanoneje pravi namen takove ^besede"*, in ob enem uavaja red, kak) se ima osnovati. V spisu wZalee;< pa je slavni nas ucenjak,g, D. Trstenjak, lepo nxertal zgodovino tega rodoljubnega trgn in cloka-zal, da je slovenska nahe)biua, a no svabska, kakor ho-Rejo nemski zgodovinarji'. Ta knjiziea dobiva se pri znloznikii gosp. Anton Bozonsek-u v ('elji.— Poiiticni pregled. Dezolni zbori so povsod zafioli prav mimo de-lati; Coski zbor ima nekda toliko posla, da bo moral delati dc konoe oktobra; v galiskem vladajo le-tos boljSe razmere, ker so Poijaki liuteucom bo\j pravifini postali. Edini vorarlberfiki zbor da.je kaj govoriti; tain jo namrefi klerikalna vofiina protesto-vala proti direktuim volitvani v dr^, zbor. Pa vse to ne bo nte pomagalo. —• Kranjski de^. zbor j.i imol dozdaj 4 soje, vse malovazne. vlada je zboru predlo^ila postavo glede divjacine, odbor pa jc prav dosti gradiva pripravil, tako da bo itnel kraujski zbor nuiogo vec opraviti, kakor je imol w& gori-ski. -- V tr^aSkem zboru so Italijanissimi poskuBili svojo Brofio /. novini Tolilnim redom, ki bi Slovenes poiiticno popnlnoma uniril; a za zdaj jim je spodletula ta grda spletka. — Istrski zbor je po jako kratki sesiji uie 1 tedon pred gori&kim, ki m je razSel 19. t. m., dovrfiil vsa dela, — 0 druzih zborih nij nit; kaj t-acega poroPati.-- Na ogtski meji se je uze zopet vpeljala col-nina za fcito. Zarad te colniue so bile konferenci-je ministrov obeh dr^avnih polovic v PoSti, a na-Sa ministra Pretis in Banhans sta tako slabo za-govarjala interes.se Cislajtaiuje, do ja jo „Neue freuo Presse" prav po Solmojstersko ozmerjala.— Mej MHdo • in Starodehi je zdaj srdit boj: stari delajo na to, da bi volilci dali mtadim ne-zaupnico, mladi pa svetujejo svojim volilcem, da naj pripravijo metle, da bodo I njimi udrihali po agitatorjih. — StaroCeski list! strastno napadajo po-slance mla4ih. Narodni listi jim odgovarjajo xni-neje in pravijo, da je razpoi-a najvee" kriva ohoiost Rieger-jeva. Tout comme chez nous. Posel z Pra-hy pa posredovalno pise in kroti stare, katerim pravi, da se bode ustavovercem posreCilo spraviti vse Slovane v drz. zbor in to na Skodo ustavover-cev.— Nafclnikama polarske ekspedicije Payer -ju in Weiprecht-u povsod po nemskem napravljajo slove-sne sprejeme; na Dunaji pa bosta oba tako spre-jeta, kakor stari riinski triumfatorji. — Cesar, me-sto, del zlwr in druga mesra in korporacije name-ravajo obdariti oba uacelnika in primerno tudi dru-ge ude ekspedicije. Zanimivo je vedeti, da so ti zadnji skoro sami Slovani iz Istre in Daluiacijo.— Hrvatski list sObzor" ostro piSe proti onim duhovnom, ki se hofcejo odcepiti od naroda in po-stati samo Rim\)'aki ter po komandi jezavitov osdo-vuti katoliSka dni^tva. Zopet vse kakor pri nas. Na Spanjskem Karlisti straSno po2igajo, ven-dar pa jih republikanska vdjska se precej dobro tolce. Dosti hrnpa je napraviio neko prijazno pi-smo, katero je nekda ruski car pisal Don Karlos-u. Nekateri listi so cote trdili, da zna nastati razpar mej Nemsko in Busko zarad ruske politike na Spanjskem, ki je naspretna nemski. — Ruski listi pa dementirnjo vse vesti o pisnui carjevem in sploh o prijaziiosti Ruske nasproti DonKarlo3-u.—Iz vse-ga se vidi, da bo ostalo le pri eiisnikarski vojski. Razne vesti. (f l»r. Mraat), vodja goriSkega semeni§8a, je v soboto umrl v najlepgi starosti - V nedeljo bil je po greb, katerega se je udelezilo mnogo duhoygke in po-svetne gospode. Ranjki bil je posebno talentiran in ueen moz in kakor sliSirao tudi dober narodnjak. Duhovgei-na ga je mnogo«islak in uzi^al jfr-nAjve^ir zaupanje Lo-riSkega Skofa. - Govori se celo, da je bil tudi on mej kandidati za ljubljanskega §kofa. (nrnUvo Wiirodnn «l«kitrna) r Ljll^ljatil; bode 27. t, m, imelo izvaredni obSni zbor. Na dnevnem redu bo prodaja mariborske tiskarno in volitev nekaterih novih odbornikov namesto odstoplih. (Trg»t«v> 7a5ela je po vsem GoriSkem: grofcdja je dosti in lopega, posebno v Brdih ?ii na Furlanskem; tb-rej bomo kmalo vino boljsi kup piii, kakor smo doJfdaj,: Veliki posestniki na Fnrlanskem pa So ne trgajo, vsled 8os:ir imajo pa tudi dobro in bolj stanovitno vino. ii») k velikerau plesu v saboto 26, &ept. 1874, katerega bo imela solkanska ^italniea v Batist nVevi dvp-rani, Ozja druzba narbdnili fantov plafia plestte stro-Ske; vsa v«jtopnina je namenjena pogoreleem ^epoVan-skim. Vstopnina znaSa 1 forhit za moSkooSobo. Olo-vekoljubni radodamosti se ponuja priloznost. Pri plesu bo svirala vojafika godba 52. poS-polka Frane-Karola. Zacetok tofeno ob 8. uri zvofier. Naj bi se toga plosa udeloJiilo prav mnogo po-v a b 1 j e n o g as p o d e, tnmvo8 ker ima tako blnff namon in naj bi tudi druga eltalniee posnemale sof-kansko. CHmetlJvkl kura •« u«ltnljt» v «nHol) 0, kr. kinelijsko niiniPtorstvo je dovolilo 3000 fr. in ukasalo, da se ima ustanoviti kmotiJHki kurs zanarodne u6ite(jQ z GoriSkega, Kranjskega, TraaSkega, Istre in Dalmaci-jo.vGloriei. Ta kurs se je prifeel %U sept, in v kurs so poklicani sledoei gg. u5itelji: G. Ovek, Se&ana. Oominko, Kobarid. Siren, Corkno. Fojgel, Tolmin, Draficak, jVrtojba. Komavee, Standrei. Sir nad, KviSko. Sedoveifi, Kablje, Boningor Tomaj. Prapotnik, Loka. Fajgl, Povir. Janfiar, Katioaro, Kozif, Jolfcianft. Bit.)iieo, l).iliaa. UrSi8, /jininj, Por-80glin, Piwjavas. Kalan, Orehovo. Vovk. Orni vrh. Krntu'ec, Potigorje. Troha, Rojan. Poliaon, Prosok. Po-ducuje se v dveh orldolkili in sieer v slov, in na dru-gem v italij. jeziku, na prv^m je 81, v drngein 14 sln-$atolj«5v. (l« niunrt) na Fiirlanskein se nam pi§o; Dolgo «asa jo hranil ihih kmet sto goldimurjov v skrinji, dabisi nokaj zeiiilje uktipil. A ko je hotel stotak oddati, nafiol ga je popolnoma razcutraiiega: priSle so nainree mi^I do njega in ga ra/jedle. Kodiij bodo kmetjo tako na-metni, da bodo v dobro zaprto shmmbo donar ehranja-li.?- (ttreljnnje v Mlmem) ^ll,t(>1' P° navadi, SfcrG-Ijalt so tudi letos Mirencaoi na kvatemo nedeljo, „ pri avetsh Stengah" z moznarji. Mladenic. ki je zazigal moznarje, vrgel je nevedoma pnXgalnico tija, kder,je lezal, smodnik. Tu se uzgo in blizo stojeti mladonic jebil tako osmojen, da nij vedel ni kani ni kodi. Ljudje, pri maSi ,n>av-?Mn\, so vsi prestra^eni iz cerkve pobegnili* Veliko pametne* je bi bilo,ako nasi mladcnitidenaivkojqgaza smodnik potro-hijo, nbogim dali, ker tako bi sebi zdrHVje prihranili in.pa fclovekoljubno dejanje ufeinili. Kolikonesree je tonenm* no streijanje nie prouzro6ilo.!— (AonSki iiei zbor) j0 bil ^kleojen 19. t^m.; v zadnji seji je zbor dovolil mostu goriskemu posojilo. od 750,000 gl. % nekterimi pogoji in odbil proSnjo stareSin^*;: va glede provoznino, —V prih. listu bomo o zadnji seji natanjcneje poroeali. Banka Slovenija Neki rodoljnb nam piSc o tej banki: .Mocno je osupnil sklep zadnjoga obinega, zbora ne samo delni&arje, aiapak tudi zavarovance, gotbvo pa najbolje vsacega, kedor je pravi rodoljnb in iz srca zeh narodni prospeh.— / Temu so nij fiuditi, kajti delnic*rji so vskrben zarad vpla5anih svot in dalje tudi, kako b^do doplaCi zadostili, posebno ce iniajo ve6 delnic. . t: Mislim, da pravi narodnjaki zivo cutyo potraj}p,;, da se banka, nas edini domaSi demirni zavod, ohram; rodoljubje premaga vsako tezavo, tedaj mora biti vzvi-§eno cez dobickarijo in ker je mej delmearh ve^jna pravih rodoijubov, se je nadejati, da bo tudi vecjna deini^arjev dopla&ila in 6e bi kakemu dwniSarm bilo tezavno doplacevati v po banki razpisanih obrokih, naj se zaupljivo obrne do odbora, kateri mu bode gotovo kolikor mogoeo zlaj^al vplaoevanje. Res je, da so em, manj vesci v finanenili receh, mislili, da jim bode Slo-, venija denar kovala ter da so ukupili za w g^- s:V4>;; dnost 2O0 gid; da bi so pa bill taki gospodje podncdt;-iz pravil, bi se bill prepri&Ui, da bo morda pr^O-do doplaSila. Kes je tudi, da pri vardophi gopodarstra bt morda ne bilo potrebuo doplacilo, doklei'¦- se banka ne loti novih kupcijskih vej; ialostnd je nadalje da se nij precej s konca nastopila prava pot in da se je po .;»e-vednosti zabredlo v osodopolneeksperimonte. la kaj to naSteval vse napake, saj so znaue delnifiarjem in nnro-du in so po sedanjem odboru, kateri je spoznal bolezen, teraepo odstranjene. Iz zanesljivega =vira vem. nam-rec, da se je uze vse vpeljalo, kar zadeva urnnp Anjjjw-cno gospodarstvo in se bodo povsod pridobili. mm kot zastopuiki pravi&u in obfie spoStovani Ijudje. Banka kot denarstven zavod se gotovo ne bode peealas Dolitifco; sedanji odbor-ima prev^ sku^enj nr-arjr postavil edini cilj in koaee, da banko zo^et spravi na Ivtivo podlago. — Pri tern poretji pa bi ga morali vsi ro'Ioifuluo lie gl*1^ n» stranko zvesto iifwlpirati in ce Vmei j»i» bank'', udrihnjo, to siorijo le iz zavisti in ker frdi- da bi oni sa»>> 1*" uas g«.spod«irili. —- lianko javno krittkovati in javno na to delati, da se- napake popra-vijo to jo do'l/nost rodoljubov, ampak uze taki kritiki mora biti" podlaga rodoljubjo, katero hoce popraviti,a ne podirati. — Bog pa nas varnj osohnostij pri enakik podvzetjih.* Jez mislhii, da ehafce strasti peljtyo narav-uost v pogubo..— . Kakor slisim, odborniki prav ilosti sami opravljajo in so na vso strain prav marijivi; toroj nij po odpove- il jaz sestavil napredovauje** tukaj.sno gluhoiu'inice, (glej ..iSoeO" od 10. suptombra t. 1. stev. S7) s tem javno naznanjani, da nijseni niti videl zgo-rej omenjeno ga napedovanja. nogo da mi jo ta res skandalo-zna slovonsku sesiava stoprv po tisku v roko dosla. Josip Hoban, _____ _ ucitolj pri glulioncmih. V Osricu 22. sept. 1874. Kakor smoeitali y „Soci" od 17. sept. 1.1, st. 38, da vaski lantjo pricakujejo zunanje fantje, kedar prido-jo ksii'kom (djkliT .so so nahtijajo) zonit. tako jo mla-denif owibnega obna.sanja tudi v vas prisol k Ijub-nm sriku za kmiek cas, pa ne za Ijubezen. Ta niladunic no poznajoi- so domacih 1'antov, priromal j(5 nekterikrat v vas, pa dojiaui tantjo nijso s<^ mislili na to da onemu ^ozdnemu strazarju kaj slabega store, in ta lalikomis-ljeni uiladunio sam so objavi, da bodo uze priinirne fantovscine plafeal dotnaeiui fantom. Cas je prisel, in jo najpred domaCemu kremarjn zavkazal. da na} pokli-5e ?aSke i'ante, in da naj spijejo v njego.-em imenu 15 bokalov vina; tistikrat haroeil je tudi sestri Jjubega sraka, da naj poklice enega izmej fantu'v in sicer nafeelnika. Domaoi fanti.i dobii jo' uslno narocilo. naj pride tija, kdor jo Ljubljan&an. J'okiieani font pride, in Ljubijaiicanganagovori: Kakor vidite, jazzaha-jain k ljubemu srekn, tako bodete'na mojo slavo spili 15 bokalov vina. Poklieani mladonie, z imenom Peter Badalic, se }a veliko branil, rekop: Xij treba nam vina plaeati, mi Yarn nofeemo nie zalega. temveo nas se veseli, kadar vidimo zunanje lantine k nasim peskam priti in to je znamenje, da so na.se peske zali sivki. Xa to reee zunanji fant: Jutre pojdito tija goiv v kre-iiio in spijto obljubljeno vino. j)ne 8. septembra t I se na povelje zunanjega lanta v resuici zbero iantje in res gi-edo v kivmo, kiler je biJ t.i zunanji fantin naroeil kremarjn, da naj da vaskini iantinoin \o bokalov vina Mb] tern pride tudi ta font v kremo in ker vidi' da so iantje uze vso spili, reki-I je : Kako ! boste it imi-Ii prazne kozaree ? Kiiee se naprej vina in tudi on k> za-eei v nasi (;ruz!n piti. Ko so vaski iantje se pokii-eano vino spih, so se proti krcmarju izustili: Ti-stih In bokalov vina, ki je Ljubljanean ukazai spiti Botirjajte njega; to, kar smo ver spili. bodeiuo sami placali. Lbogi miadenie siabo se je izustii in v Sooi razglasil. da su se fantje zmotili, da bodo irorali sami ispito vino phcati. Oiospod. v resniei se Vi motite' Xe mi, ampak vi bodete vino placali. ker kodor iikr/e tisti mora tudi placali. Taka je stvar. in s^ospod b'oiii-te tako dobn m v prihodnjem iistu ,So6eh dokazit** kedaj ste nas videli po poteh kakor cigane prif-akovati drngo mute? kedaj smo gledali. da bi Vas bili za ian-tovbcino prejeh i; i)okazite, kedaj smo bikemu fantu, kaj zalega storih? povejte, laznjivee in ogleduh, kaksni ponocni tolovaji smo ? smo Vas morda kaksenkrat po samotmh poteh cakali. ? l Postenjak je postenjak! Listnica modiiistva. J o s i p R i j a v i e 1. r. __________________v imenu fanlov. *) Urednistvo nij cdgovomo ne za oblikof ne za zadrzaj *«™™i ?P?re§koT Je v tam naprcdovanji croz 80toss mdesefc) bre- m-— Ured. Otlipmtr rtlasu: Na tak odirovtw. kakor st- (f.i \i v.>- mc-s«.r L-AViili', pai: m\ vn-dno ixt^vurjati. karakt.-ri.-rts-na y v <»di,'.»-vnr.i I.- Vasa plitvost in naivnost. Ktidar "><«l'» v r.>>!U;i ni tin.-v-iieai IV dn stcaii liasega postfiyastva, |.nt.Mii I»:st»- \ i pr.iy_ ua.-.i. d.» tistt'S'i i^'"1 l>* »*'• l* z»«-t'iuii srari «::<- iioxnani laznjivn in obrekrova'.ei. Ni* vomo. k«l» je Vas V. iz 6.; I* toliko uain J.-zaano, da Vas Dnu (jnisnttL' zabrotU' ix ¦'»' iiMmm.-.-t: v «Ir«jfo. Kak fcomvlimeutje t.t a one dijako, v kat rib ifflffln so W ]iritoaiiiefceT da so bili ttro/irovani po enota .sosotcu. — te je res kak tak" revez mei dijaki.bivsimi naroCniki „Soce". naznanite nam ga, da nm vriu-mo deuar, cc p kaj plaiial: i>a k sreci ali n a-tci prav nekateri tistih, katero zda] Vi t:.ln>ri/ir.it.\ nijVo mc_ placali: morda jc to Vasa zasluga ? iirtve toziti in po mujfoC-ofeti obrcko-v;.ti, to je klerikalnapk-tcta,wcadimopetodaj. da Icr Hvi uoc^jo vleci, mrtvc uprezate. — Sicer pa je bit ranjki < :ol»b izvrsten di-jak, pravi kini- giniiiazije. spostovan oil ncit-?lj*'V in s.»hoIi-1' '•« mi si steji-nio v cast. c»- j«' r /..{> t .-nknit .loka/ah v pretrjjani listnici Knrija j.' vladna, ,.a arjrumt-nta.-ija uiiste liotcli tako zaknuiti jo, zato pa tiuli wnct-i^ tala iz Vas.' bistroumnohti. - - Kaj znari vair/..»j Va^i'^. Wi rikal.-. Va>i lutiki. Win... da li'lati kapi-li-ta. j<- , k:tt.T.- ti'zko razlociti. za nas y mi-i-i>dajiia sn Hm kl n-uio pimavljati, Kako pa st.' di-kazalt. ,.d.t mi doi.ivaitto \>\>-kt> iz dispoziMoiisruwlaV'* S» li' to dokazi, ali babji* kvant.-! /t-drtoj luiai'jM lista j.- oil prv.'.i»a zac.tka prini.-r.-it sv.»l>.nlnim n.j: o'lom in mi raj.ii propademo, kakor d> bi t.i nirda zatajisi. • Mi iiijsmo odbili pot»«zanja noln'iiih rodoljnb.v, ampak olbili hu» na-kane mane riniske politikf in pa frnl- nam -r.* Va^-^i yVv"i.i f.vh'iouoy.A, juitaka. Mi mho o.stali pri >tarib pra\ilili. Vi kl.'ri- ilru- k-r Kar st • o in n* i ;k-.do. kalci ste hot-.di iz dnistva ,.Soi;a" naj)raviti katdi^ki Vam je to spodletclo, st>» zat-'di prepir Vi in m- mi. Vi na (jorisk'aii ueinili, to s.1 je tudi drngod p.mavlj; zdaj ponavlja na Hrvatskem. — Da I»o to namdu v v-dii sami vcino.'venuar pa mi ne mor.-mo /.ato. kvr zna.-ajno^t nam ne tlopusea prieipov nicnjavati. kakor s>' no-njava sr.ijca. ¦ - N<-vlada, ainpak j.-znvitje, pa ne nam, ampak Vam zabranjiij.'jo po-razumenje.—Kar se tict> n.irn«;nikov,st<' sl^bo potunni. iraat- 1:9-njive sp'ijone; posljite Va>i'«jt! Don Quixotta >ameifa v Parerno'ili-jcvo tiskamo. naj poskusa, c* nm je res nio^oee pozreti 17U u,t-Vocniliov. — Das'irav.io st« dnr'.ni'ki tiskarne, v.-ndajr Vas Don Qtiixotte ne ztia racimiti. se manj pa kalkulirati. - - <> nij %. V. prelnkt fantazije Vasega Don Qa'txotr.a. je dokaz. d;i Vas je k.-do zopet prav Hetiio za noira init.t, kajti nas nr-»!nik nij nob-mi-ma nikoli lvkel, da nm nese „Soea" letne-a dobiek i HMMi ffold. Ta-kim ljudeiii, kakor so Vasi, vs.iicteri im-I kac-^-a medveda mtvcz.-. Zakaj nc poprasujet': ,,frai'lerc"'1 na tr^n, kaj nr.'dnik .,Moe." »^a!; dan'je; stavimo da Vam bodo nastele toliko rae in kajnmov, da se'Vani bodo slino cedile. Oe nam poveste^ kedo je *i^ti F. nase moke, !/oste videli, da se b.> obciiistvo sir enk at prav kro-liotalo na Vase stroske.—Taki so tedaj Vasi dokaziV l!oj,'ine, bor-no babji so. Ziitorej pa ostanete skalpirani se ml poprej s p-ca- • torn nicvroilnosti, po Vasein odirovoru pa se speratom s nenmnosti. \ Na zadnje uprasanje smo Vam uze odgovoiili. ee ne ve.-te, J kodo in kaj je jiridigal uceiicem v seuiiniski Lipeli, pojdite do di- J jakov in prol'essorjev ; vee tell ^'o.spodov je tiv/ilo, da se dijaki v ¦ pridigali setivajo na proli^orje. Sicer pa Vam pr..fesorska al'er.i ii" slnzi v cast; Vas Ices zaral tnv/taktnosti v t-'j za >evi je jh.j.oI-noma opravicen. ____-__^> Cenik izdelkov ajdovskega mlina za 100 U. dnnajskilt proti rocnemn placilu v avstrij-ski velfavi brez odbitka (skonto) in brez odirovoniosti. Moka st. I fl. 1150. St. 11 f. It.SO: iiTf. 10. SO IV f. 0. 30.-; V f. 8.50; Vt f. f>— Gries f. 15- Te eene se raznmejo se zakljem vred. V Zrtlo/.bi tislturne ilrn>*»e *v. Wofiwra % «f>30 tolarjov i. t. d. 50 veliki dol>it-ki morajo izirebani biti, zaradi teiara ?sak so si-rijo srerakani \m in del loza nioro dobiti. Sreckanje bode uze 30 septembra 1874. Nanrila in pisma % novel so koj reSijo. Listi po srockanju se razposiljajo prosto in f.'anro .1. Elroil Bank u. Wechselgeschaft Prag Wonz'dpiatz \. ;i neben ^Spinka'* SPRETNI AGENT JE in ziisprklorji se ish'p ki eno dobro posliyofo ZAVAROVALHO BAHKO PrtimdW pod nadpisom -Reel" v Trstu. poste reslante. s?y—t nr ir "]C~ir T 1/ c_ MB^&^i&xi9 trdnega zdravja in lepega vedenja, se vzame:*mr ik&&*,iB-wM.,wmM* ^liao <3a-ai-M.:«.sfe