METOVALEC. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. - Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/a s,rani 8 8lcl-> na V« Btrani 5 gld- in na V8 strani 3 Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe "^Slp' vojvodine kranjske. Obseg s Predenica in deteljni čistilniki. — Zelje. — Zbirka jabolk in brušek za naše kraje. — Začasna pravila gospodinjske šole c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani — Novi civilno-postopni zakoni. (Dalje) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. Predenica in deteljni čistilniki. Posebne važnosti za kmetijstvo je detelja. Pomislimo le, da se že za njeno seme iztrži vsako leto veliko milijonov goldinarjev, da se z njo preredi velik del naše domače živine. Detelja pa ima mnogo sovzažnikov; v prvi vrsti ji je najhujša kvarljivka predenica. Predenica je nitkasta rastlina blede barve, ki izraste iz majhnega semena, a svoje hrane ne jemlje iz zemlje, kakor druge naše zeli, marveč jo izsesava iz drugih rastlin, ki so ji ravno všeč. Med temi je tudi naša detelja. Iz predeničnega semena požene majhna kal, ki se pa mora posušiti, ako ne najde v svojem cbližju kake rastline z mehko bilko, kakor sta na pr. detelja in lan. Ta predenična kal se začne, ko je 8—12 cm dolga, trdno ovijati okoli detelje (podoba 11.) Tam kjer se dotika detetelje, požene posebne sesalne bradavice, s kterimi pije deteljni sok, to je za njen obstanek potrebni živež. Kako pa pride predenično seme v deteljišče? Ker je seme jako majhno in lahko, se to lahko zgodi na različne načine. V prvi vrsti se predenica zanaša v deteljo z deteljnim semenom; mogoče je pa tudi, da je še od prejšnjih let ostala na njivi. Predenično seme je namreč sila žilavo in trdoživo. Šest let pustiš seme na njivi in vender ti po tem dolgem času zopet požene. Prav mnogokrat se zanese predenica tudi z živalskim gnojem. Živina je deteljo, v kteri je Podoba 11. predenica, seme pa gre neizpremenjeno skozi živalsko telo ter pride z gnojem na njivo. Ker je predenično seme jako lahko, se ta kvarljivka tudi lahko razširja z vetrom. Na ta način pride na njive, odtod na travnike in v gozde, kjer jo dandanes prav pogosto lahko opaziš Poljedelčeva skrb pa bodi, da se odkriža s časom tega škodljivega plevela. Ljudstvo to tudi želi, zato ravna pri nakupu deteljnega semena jako oprezno in čisto seme rado preplačuje. Tcda kako se prepričaš, ali je seme res čisto ? Slika 12. kaže preizkušalnik za predenico, s kterim se vsakdo lahko prepriča o čistosti detelje, podoba 13, pa čistilnik za deteljo. Obe pripravi sta sestavljeni z ozi-rom na to, da je deteljno in predenično seme različne debelosti. Premer domače eli štajarske detelje je na širji strani 1 —1'25 mm, na ožji 0 75 — 1 25 mm na dolgost 15—3 mm, okroglasto predenično zrno pa meri v premeru 0'34 do 1 34 mm. Mali preizkušalnik za predenico sestoja iz treh sit in dna. V prvem situ, ktero ima največje luknjice, ostane le zelo debela detelja, kako tuje primešano debelo zrno ali kak kamenček; vse drugo pade v drugo sito. To ima manjše luknjice, zato ostane detelja na situ in samo predenično in drobno deteljno seme pade v tretje sito. Skozi to pa pride v četrti oddelek le prah in zelo majhno predenično zrnje. Na ta način lahko določiš, koliko pre-denice je v 1 kg. V ta namen vzameš 100 gr detelje. V prvem in drugem situ ostane detelja, v tretjem situ in na dnu pa predenica. Tu prešteješ predenična zrna ter to število pomnožiš z 10, da zveš koliko zrn pride na 100 gr X 10 = 1000 gr, to je 1 kg, ker si vzel pri poskusu samo 100 gr. Recimo, da je med 100 gr detelje 5 zrn predeniee, torej jih je v 1 kg 50. Po »Rastlinstvu" Gvidona Kraffta pa posnamemo naslednje. Ako v 1 kg deteljnega semena, ktero se je prodalo kot seme „predenice prosto", najdeš le 10 pre-deničnih zrn, smeš odtrgati 5 % kupne cene, pri 11 do 30 zrnih pa celo 10 %• če je pa več kakor 30 zrn v 1 kg deteljnega semena, ktero naj bi bilo prosto predeniee, potem smeš vrniti kupljeno seme trgovcu V kupčijskem deteljnem semenu najdeš — tako nam kažejo preiskave v semenskih poskušsliščih — 20.000 — 78.000 prede-ničnih zrn na 1 kg. Umevno je, da ne kaže sejati takega semena. Mali preizkušalnik velja 2.75 gld. ter ga dobiš v tvornicah: Hofherr & Schrantz, Dunaj, X. okraj, Clayton 6 SchuttIeworth, Dunaj III. okraj, in v drugih večjih tvornicah Prav toplo priporočamo navedeni stroj malim posestnikom, kteri si z njim lahko očistijo deteljno seme za domačo porabo, pa se tudi lahko prepričajo, je li kupljeno seme res čisto. Podoba 13. kaže predenični čistilnik. Stroj iona valjasto sito, napravljeno iz žice (drata). Premer luknjie na situ je manjši kakor pri detelji, toda večji kakor pri predenici. Ker je detelja debelejša od luknjic, zato ostane na situ, predenica pa pade iz sita. Pri tem se izgubi kakih 10% drobne detelje, ki gre med predenico. Toda to gospodarjev ne sme strašiti, kajti drobno deteljno seme i tako ni mnogo vredno, ker na njivi jako slabo poganja. Smeti, ki padejo iz stroja, moraš vreči na vsak način v ogenj, da tako predenico gotovo uničiš. Ta stroj stane v omenjenih tvornicah 50 gld. Iz navedenih vrstic je razvidno, kako se deteljno seme očisti predeniee. Kaj pa naj storiš, ako se je predenica že vgnezdila na njivi ter tam začela svoje pogubno delo. V tem slučaju skoplji okoli in okoli jarek tako daleč, kakor segajo predenične nitke — dobro je celo nekoliko dalje. — Prostor, preprežen s predanico, potem potresi z listjem ali z rezanico, na ktero si poprej nalil nekoliko petroleja, ter zažgi. Ogenj je in ostane najboljše sredstvo proti tej kvarljivki, ker pri drugih sredstvih, kakor pri zakopanju, še kako zrno ostane in požene nove svoje kalice. Priporočajo pa tudi mesta, ktera je preprela predenica, zasuti z ječmenovimi plevami ali s pepelom; tudi razne kisline svetujejo, toda težko je najti zdravilo, ktero bi se prav povoljno obneslo. Še najbolje je, če deteljo s predenico sežgeš, kakor smo prej omenili, potem tla prekoplješ ter zaseješ k domači detelji kako krmsko rastlino, ki prav hitro raste, kakor grahoro, turščico, ajdo, pri lucerni pa njeno novo seme. Ker dobiš dobro deteljno seme le prav težko in je rad preplačaš, zato goljufajo dobičkaželjni ljudje z deteljnim semenom na različne načine. Tako pomešajo našo domačo deteljo z ameriško, ki je pa v naših krajih jako občutljiva za mraz. Ako poseješ tako zmes na njivo, najdeš pozneje gola mesta, seveda, ker je ameriška detelja po-zebla. V tvornicah izdelujejo celo iz stekla detelji podobno, pobarvano zrnje in slepijo z njim ljudstvo. Nekteri kupci imajo sicer že predenične čistilke, o kterih ljudem pripovedujejo, kako zelo so dragi, a kaj pomaga to, če so pa tako brezvestni, da gledajo povsod na debel dobiček in prodajajo deteljo v 2 oddelkik, očiščeno deteljo seveda prav drago, smeti, predenieo in drobno deteljo pa boljši kup. Kmetovalci, kupujte vsekako raje dražje seme, ker se plača slabo seme desetkrat predrago, ako se oziramo na poznejše slabe uspehe. Kjer pa še ni navednih strojev, naj se obrnejo kmetovalci sami ali pa kmetijske podružnice na c. kr. semensko poskušališče na Dunaju, I okraj. En preizkus detelje glede čistosti, kaljivosti in krajevnosti velja samo 75 kr. Poslati je treba 100 gr. Postava, govoreča o predaničnem pokončevanju, dobi še le tedaj pravo veljavo, dakar bo imela vsaka vas ali vsaj več vasij skupaj navedene stroje. Takrat bodo mogli kmetje sejati čisto seme in tedaj občutijo strogo postavo le nemarne ži; a sedaj bi zadela dolžne in nedolžne, ker so vsa polja, vsi travniki in tudi že gozdi prepreženi s predeničimi nitmi. Navedena stroja imajo že nektere podružnice in so jako zadovoljne z njima. Očiščeno deteljo, ktero so prej nalašč zmešali s predenico in so jo pozneje očistili, so poslali na c. kr. semensko poskušališče na Dunaj, ktero je potrdilo, da je seme čisto, ter je s tem pohvalilo izvrstne stroje. Al. Bergant. Podoba 12. Podoba 13. Zelje. Kmalu pride čas, ko bode moral gospodar priskrbeti si semena za vrt in polje. To delo je važno in velikega pomena, kajti neovržno je, da je pridelek odvisen od semena. Ker je sedaj čas, da se omisli dobro seme za pomladno setev, porabijo to priložnost razne, večinoma nemške tvrdke, ki trgujejo s semeni, in razpošiljajo bahate semenske kataloge in cenike. Marsikdo se vsede na na stavljene limanice in v največ slučajih je tudi britko ogoljufan. Tudi jaz sem poskusil seme kakih 20 vrst zeljnega semena; izbral sem iz cenika vse označene „naj-finejše" in ..najboljše" verste, a pridelek je bil navzlic temu jako reven, da, naravnost popolnoma slab. Dognano je, da boljše zeljne vrste za naše kraje ni, kakor je tako imenovano nkašelskoH ali ljubljansko zelje. To zelje dela lepe, velike in trde glave in je po-rabno za dom, kakor tudi za kupčijo. Seme imenovanega zelja pošilja podpisani po 30 gr za 50 kr. Ig. Mercina. Zbirka jabolk in hrušek za naše kraje. Znano je, da sadno drevje toliko bolje uspeva in toliko lepši sad rodi, v kolikor ugodnejši legi in boljši zemlji raste. Sicer se dobe vrste, ki veliko potrpe ter včasih tudi v odprti legi in slabi zemlji donašajo obilo in še celo lepega sadu, toda takih vrst je jako malo in tudi te imajo rajši dobre razmere kakor slabe. Dobra zemlja ter solčna in zavetna lega sta torej važna pogoja za pridelovanje lepega sadja, a edina vender le nista. Poleg teh je treba paziti tudi na vrste. Nektere hočejo rahlo prhlico, a druge delajo bolje v ilovnati, da je le razgnojena. Beli zimski kalvil na pr. je tako kočljiv, da je težko zanj dobiti pripravne zemlje in lege. Ce mu pa ugajata ti, potem pa daje take dohodke, kakor noben drug sad ne. V osojnih legah še tepke ne narede prida, nasprotno pa razmerno jako dobro uspevajo veliko znamenitejše nklapovke". Veliko in včasih celo vse je torej ležeče na tem, da se odbero take vrste sadja, kakeršne se dotični zemlji najbolj prilegajo. Vsak kraj ima sicer svoje posebnosti, in včasih so si celo sosedne vasi jako različne, zato je težavno kar čez in čez določiti vrste, ki naj bi se sadile. Vender sem se odločil sestaviti zbirko (sortiment) jabolk in hrušek za naše kraje. Te vrste preizkušava s prijateljem gosp. dr. Iv. J a n - o m že 16 let in tudi slavni sadjar N. Gaucher (čitaj: Gcše) v Stuttgartu jih priporoča kot najboljše. To sem pa storil zato, ker se pri nas še vedno jako veliko greši s tem, da se cepi brez števila vrst, ki so jako dvomljive vrednosti. Na videz in v okusu so morebiti ktere dobre, a veliko jih je, ki so jako kočljive glede lege in zemlje; poleg tega pa tudi rodovitne niso. Take vrste pa gotovo ne bude veselja do sadjarstva, čeprav so dobre v — ustih. Ne bom jih našteval; rečem le toliko: Če kaka domača stara vrsta v ti ali oni okolici lepo raste in bogato rodi, jo je treba obdržati, dokler nimamo boljšega nadomestila. Dolenjci naj obdrže svoje „voščen k e", ljubljanska okolica svoje „gambo včke", Gorenjci pa svoje »čebularje" in „zelenkar je", dokler ne podsade dovolj parmen, blenhajmskih in velikih kaselskih kosmačev in rumenih cvetačev (belfler). Toda prej ali slej bode odzvonilo gori imenovanim starim vrstam, ker se že zdaj izrodevajo in pa ker imamo dosti novih, boljših. Tu naj navedem najprej 5 vrst jabolk in 6 vrst hrušek, ki dobro delajo v vsaki legi in vsaki zemlji, če je le še količkaj sposobna za sadje. Lahko so visoka alj polvisoka debla; delajo pa izvrstno tudi kot pritlikavci (na kutini ali dusenu) v vsaki obliki. Kolikor zgodnejša je vrsta, toliko lože se porabi za razne manj ugodne osojne lege, bodisi na prostem ali ob steni. Jabolka: 1.) Šarlamovček, zori julija in se ohrani do septembra. 2.) Transparentovec, zori avgusta in se ohrani do oktobra. 3.) Blenhajmski zlati kosmač, zori oktobra in se ohrani do marcija. 4.) Zlata parmen a, zori oktobra in se ohrani do aprila. 5.) Veliki kaselski kosmač, zori oktobra in se ohrani do junija. Hruške: 1) Avgustovka, zori julija, drži se do avgusta. 2.) Klapovka, zori avguta, drži se do septembra. 3.) Mila Lu j iz a, zori septembra, drži se do oktobra. 4.) Dilovka, zori oktobra, drži se do decembra. 5.) Pastorovka, zori oktobra, drži se do janu-varija. 6.) Abreška krasotica, zori oktobra, drži se do junija. Za zavetno, solnčno lego in rahlo, gnojno zemljo, osobito pa še za pritlikavce v kterikoli obliki priporočam naslednje: Jabolka: 1.) Antonovka (Celini) zori avgusta in se drži do septembra. 2.) Lord Sufield, zori septembra in se drži do novembra. 3.) Kanadski kosmač. zori oktobra in se drži do marcija, zahteva osušno zemljo, sicer dobi raka. 4.) Rumeni cvetač (belfler), zori oktobra, drži se do aprila. 5.) Deanov kodlin, zori oktobra in se drži do aprila. 6.) Beli zimski kalvil, zori oktobra in se drži do maja, najlepše, a najbolj kočljivo jabolko. Zahteva najboljšo lego in zemljo. Rad ima raka, a na čegar vrtu ostane brez bolezni in rad rodeva, ta ima v njem lep zaklad. Hruške: 1.) Asperenova gosposka, zori septembra in se drži do oktobra; 3.) Vojvodinja Elza, zori septembra in se drži do oktobra. 3.) Filipovka, zori oktobra in se drži do decembra. 4.) Esperenova bergamota, zori oktobra in se drži v april. 5) Olivijerka, zori oktobra in se drži do aprila. 6.) Zimska dekanka, zori oktobra in se drži do maja, najboljša in tudi najdražja hruška, ki pa hoče tudi najlepšo in najboljšo zemljo. Janko Žirovnik. Začasna pravila gospodinjske šole c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. 1. Namen šole. Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske, ustanovljena v spomin petdesetletnice vladanja Nj. Vel. presv. cesarja, ima namen, teoretiško in praktiško iz-vežbati odrastla dekleta za gospodinjstvo v hišah, zvezanih z gospodarstvom. 2. Upravni značaj šole. Šola, ustanovljena od c. kr. kmetijske družbe kranjske ter vzdržava od nje s pomočjo državnih in deželnih podpor, je izročena čč. gg. šolskim sestram v zavodu Marijanišču v Ljubljani, kteri (zavod) da na podlogi posebne pogodbe v to svrho na razpolago potrebne prostore ter zavodovo gospodarstvo kot učilo. 3. Vrhovno vodstvo šole. Vrhovno vodstvo šole izvršuje kuratorij, sestoječ iz zastopnika c. kr. kmetijskega ministerstva, zastopnika kranjskega deželnega odbora, dveh zastopnikov c. kr. kmetijske družbe ter voditeljice sestre. 4. Učno osobje. Učno osobje sestoji iz: 1.) strokovno izobraženega uradnika c. kr. kmetijske družbe kranjske, kteri je stalen nadzornik za ves pouk in ki predava kmetijsko-strokovne predmete; 2.) šolske sestre voditeljice, ki je izprašana vsaj za ljudske šole; 3.) šolske sestre učiteljice za mlekarstvo; 4.) eventuelno potrebnih pomožnih učiteljic, oziroma učiteljev (kateheta, zdravnika, živinozdravnika, vrtnarja i. t. d.). Za strokovno naobrazbo čč. gg. šolskih sester skrbi c. kr. kmetijska družba kranjska. 5. Vodstvo pouka in šole. Vodstvo pouka je izročeno onemu strokovnemu uradniku c. kr. kmetijske družbe, ki opravlja na šoli službo strokovnega učitelja, a vodstvo šole in internata je v vseh drugih zadevah poverjeno sestri voditeljici, ki je glede administrativnih in disciplinarnih zadev samostojna, seveda v okviru njenega redovnega razmerja. 6. Trajanje učnega tečaja in učni jezik. Učni tečaj traja eno leto, in sicer od 1. oktobra do konca septembra. Počitnice določuje kuratorij. Učni jezik je slovenski. 7. Pogoji za vzprejem. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: a) dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih more kuratorij dovoliti vzprejem mlajših učenk; b) znati čitati, pisati in računati; c) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; d) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse troške; e) zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo ravnale strogo po hišnem redu. Učenke sprejema kuratorij. Prošnje za vzprejem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, vzprejema vse leto šolsko vodstvo. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani vzprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, ako pa bo v šoli prostora, vzprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Število učenk enega tečaja je omejeno na 12. 8. Določbe glede internata. Vse učenke stanujejo in so na hrani v zavodu ter so pod posebnim nadzorstvom sestre voditeljice in drugih sester. V skupnem gospodinjstvu na zavodu je treba šte-diti, vse imeti v redu, vse čedno in vse razmere v nravnostnem oziru morajo biti vzgledne. Učenke se morajo torej brezpogojno in brez izjeme pokoriti vsem zapovedim nadzornic. Posebno se morajo učenke nasproti svojim neposredno predpostavljenim obnašati spoštljivo, med seboj pa morejo živeti v miru in prijateljstvu. Svoje imetje in imetje zavodovo morajo učenke varovati škode in skrbeti, da je vse vedno čisto. Sploh morajo skrbeti, da se ohrani splošni red in se zavodu obvaruje čast na znotraj in na zunaj. Za pospravljanje in čiščenje vseh šolskih prostorov in*mlekarnic, potem za pranje perila ter za čiščenje obleke in obutve morajo učenke same skrbeti. Za težka dela v hlevu in v hiši skrbi „Marijaniščea. Dnevni red je tak-le: Od 5.—7. ure pouk v hiši, v hlevu ali mlekarnici; ntj 7.-8. „ zajutrek in nadaljevanje prejšnjih del,'; „ —10. „ teoretiški pouk; „ 10.—V21. » malica, potem delo v hiši, v mlekarnici, pouk v ročnih delih; „ Val—2. „ kosilo, nadaljevanje del v kuhinji in v mlekarnici; „ 2.—4. „ teoretiški pouk; „ 4.— 3/46. „ pouk v ročnih delih; „ s/46, —7. „ delo v hiši in v mlekarnici; „ 7.—Va9- » večerja, potem čiščenje namizne posode, ponavljanje teoretiških predmetov ali pletenje in kvačkanje, pri čemer učenke zaporedoma na glas čitajo iz kake splošno koristne ali izobrazujoče knjige. V sredo in četrtek dopoldne ni teoretiškega pouka, da je mogoče vse prostore dobro osnažiti in očistiti, ter oprati perilo. Ta dnevni red velja za zimsko polletje; poleti odpade štiri ure teoretiškega pouka, v kterih se zato poučujejo ročna dela. Poleg tega učenke zjutraj in zvečer delajo na vrtu. Ob nedeljah in praznikih se delo omeji, kakor je z ozirom na gospodarstvo le mogoče. Verske vaje se vrše, kakor določa katehet v sporazumu s sestro voditeljico. 9. Troški učenk. Vsaka učenka mora vsako četrtletje naprej plačati .... gld. za stanovanje, hrano, kurjavo in svečavo. Pouk je brezplačen. 10. Učni red. A. Teoretiški pouk. Verouk (2 uri na teden). Vzgojeslo v je. Pogoji zi ugoden telesni in duševni razvoj otrok. Temelji dobre vzgoje (1 uro na teden). S p is je. Pisanje pisem in gospodarskih spisov (2 uri na teden). Računstvo. Štirje glavni računski načini s celimi "števili, z navadnimi in desetinskimi drobci. Me-terska mera in uteži. Vaje v računanju na pamet (2 uri na teden). Gospodinjstvo. Kurjava in kurivo, svečava (razsvetljava), voda, tolšča (mast) in olja, moka, kruh in peka, zelenjava, dišave, gobe, sadje, sadni sokovi, kis, sol, med in vosek, hranjenje jajc, klanje, izdelovanje klobas, soljenje in orekajanje, hranjenje mesa, jedilnica (shramba), pripravljanje jedil. Izdelovanje, varovanje in hranjenje perila, ravnanje z obleko. Izdelovanje obleke. Pranje in snovi, ki so pri pranju potrebne. Sušsnje, valjanje, skrobljenje in likanje (4 ure na teden). Mlekarstvo. Rivnanje z mlekom, izdelovanje surovega masla in sira (2 uri na teden). Gospodinjsko knjigovodstvo. Beležke, potrebne v gospodinjstvu in mlekarstvu, mlečni zapisnik, zadisnik za živino, proračuni (I uro na teden). Živinoreja. Osnovni pojmi o hranitvi domačih živalij. Razna krmila in njih pripravljanje. Pijača, sol. Pokladanje krme. Vzgoja in oskrbovanje goveje živine, prašičev in perutnine (2 uri na teden). Skrb za bolne živali. Sredstva, s kterimi se bolezni preprečijo, oskrbovanje bolnih živalij, kužne bolezni (1 uro na teden). Vrtnarstvo. Razdelitev vrta. Vzgajanje zelenjadi in cvetic, Sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Hranjenje in varovanje pred pokvarjenjem sadja in zelenjadi, sušenje sadja. Pripravljanje sadnega mošta. Najvažnejši škodljivci v sadjarstvu in vrtnarstvu (1 uro na teden). Zdravoslovje in ravnanje z bolniki. Vpliv hrane, obleke in stanovanja na zdravje; ravnanje z bolniki (1 uro na teden). B. Praktiški pouk. V hiši: Vodstvo notranjih del, kuha in peka, klanje, soljenje in prekajanje (sušenje) mesa, sušenje in konserviranje sadja, hranjenje zelenjadi, ravnanje z debelim in tenkim perilom, pranje, šivanje ročno in na stroju. V hlevu: Krmljenje in oskrbovanje govedi, prašičev in perutnine. V mlekarstvu: Molža, ravnanje z mlekom, izdelovanje surovega masla in sira. Na vrtu: Vzgajanje in oskrbovanje zelenjadi, potrebne v gospodinjstvu. Da se učenke nauče praktiških del, se razdele v dva oddelka. En oddelek navaja voditeljica, drugi pa učiteljica za mlekarstvo. Deklice v prvem oddelku se bavijo s kuho, s peko, s pranjem, s šivanjem in z drugimi hišnimi opravili; deklice v drugem oddelku krmijo in oskrbujejo živino in se pečajo z mlekarstvom. Pri vsakem oddelku ostanejo dekleta po 1 mesec, in potem se zamene. Dela na vrtu izvršujejo učenke skupno. 11. Skušnje in spričevala. Zastopniki c. kr. kmetijskega ministerstva in deželnega odbora ter tudi kuratorij se lahko med letom prepričajo o uspehu pouka in naroče, da se prirede skušnje. O Božiču in o Veliki noči dobi vsaka učenka izpisek iz razrednice, v kterem so vpisani dosedanji učni uspehi; konci leta pa dobi vsaka učenka spričevalo, v Kterem je označen uspeh v posameznih predmetih. Novi civilno-postopni zakoni. Piše Ivan Kavčnik, o. kr, sodni tajnik, (Dalje.) II. Civilno-pravdni red. Dragi čitatelj! Bil si v nesrečnem položaju, da si moral koga tožiti za svoje pravice. Vložil si tožbo pri odvetniku, čez nekaj mesecev si se podal v njegovo pisarno, da bi o stvari poizvedel, a dobil si malo tolažilen odgovor, da stvar še dolgo, dolgo ne bode pri kraju. Čakal si in čakal, in to čakanje je le tu in tam pretrgal list odvetnika, da moraš še toliko in toliko denai-ja založiti, če hočeš, da bode pravda dalje tekla. S težkim srcem si nosil svoj krvavo zasluženi denar odvetniku v zalaganje njegovih troškov. Po preteku enega, dveh let ti je odvetnik sporočil, da si pravdo pri prvi sodniji izgubil, da pa se bode vložila pritožba in day v to svrho pošlji še predujem v tem in tem znesku. Čez pol leta ali še več si zopet dobil obvestilo od odvetnika, da je pravda pri višji sodniji — dobljena. A nasprotnik tvoj se je pritožil in skoro leto je zopet preteklo, da si dobil odločbo od tretje stopinje, od najvišjega sodnega dvora na Dunaju. Kaj se je ves ta čas s tvojo pravdo godilo, nisi nič vedel, le tu pa tam te je obvestil odvetnik, da nasprotnik to ali ono okolnost trdi in da moraš zatorej ti za svojo trditev navesti dokazov. Kako pa se je o tvoji zadevi obravnavalo pri sodniji, tega niti črtice nisi znal, in — tudi sodnija sama ni vedela. Zato ti je tudi sodnik, ako si pri njem vprašal za svojo zadevo, odgovoril, da prav nič ne ve, kako stvar stoji. Reč sta imela — in to je bilo po dosedanji postavi zapovedano — edino odvetnika v rokah, tvoj in nasprotnikov, in pisala sta, kar sta hotela in kolikor časa sta hotela. Sodnik ni imel dovolj moči, da bi pravdo pospešil, v kolikor pa jo je imel, ni je mogel porabiti, ker nikakor ni imel toliko časa, da bi se brigal za pravdo, dokler odvetnika nista končala svojih spisov in mu celo zadevo predložila v raz-sojo. Stvaritelj novih postav, sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu Klein, se je ob neki priliki prav točno izrazil, rekoč, da je dosedanje pravdanje bilo avtomatično; na eni strani si vrgel tožbo v stroj, avtomat, čez leta pa je na drugi strani prilezla sodba na dan, ne da bi ti vedel, kaj vse se je v tem času godilo. Če pa si sam hodil k sodniji zagovarjat se in nisi imel odvetnika, potem pa si se čudil, kaj vse se je pisalo na nedolžni popir. Vsakovrstne nevažnosti ti je sodnik prečital iz odgovorov tvojega nasprotnika, potem pa v tvojem imenu zapisal: „ni res, da" ... In ti „ni res", „zanikam, da", „tajim, da" zavzemali so navadno dobri dve tretjini vsega zapisnika. Ti si se pač čudil, čemu V3e to, in če si vprašal sodnika, zakaj to narekuje, dobil si odgovor, da tega ne razumeš in da mora tako biti. Imel sem pravdo, kjer je bil tožitelj častnik. Ko sem narekoval nasprotnikov odgovor na tožbo in se je vrstil „ni res" drug za drugim, se je častnik razžaljen obrnil do mene: „ali oprostite, gospod sodnik, jaz sem vender častnik in ne lažecn". Moral sem ga poučiti, zakaj to narekujem. Pisali smo namreč tako zgolj zaradi dokaza, če kake okolnosti, ktero je tvoj nasprotnik v pravdi navel, nisi prerekel, takorekoč očital mu, da se laže, smatrala se je ta okolnost za dokazano. Če pa si jo prerekel, potem jo je moral tvoj nasprotnik dokazati, bodisi s pričami, z izvedenci ali z listinami. Vse to pa se je sedaj nehalo. Nič več ne prere-kavamo in tudi pišemo prav malo. Razprava se vrši ustno, in le važne okolnosti se zapisujejo na zapisnik. S tem pa so izpodmaknjena tla dolgotrajnemu prav-danju. Prav pogosto se bode zgodilo, da bodeš že pri prvi razpravi čul razsodbo, posebno, če sta ti in tvoj nasprotnik privedla s seboj priče in donesla druge potrebne dokaze. Te dni se je pri okrajni sodniji v Ljubljani vršila pravda, ki bi po stari postavi samo na prvi stopinji trajala gotovo 2— 3 leta. Tako pa jo je sodnik razsodil uže pri prvem naroku, dobre tri tedne po vloženi tožbi. Šlo je poglavitno za vprašanje, če je neke listine pisala neka uže umrla oseba. Tožitelj se je skliceval, da je v njegovih rokah nahajajoča se pobotnica ona oseba pisala in da ima več rokopisov te osebe nasprotnik v rokah, ter da naj se v to svrho primerja pisava. Po starem postopniku bi se najprej vršila vmesna pravda, če je nasprotnik zavezan dati rokopise iz rok, in ko bi se ta vmesna pravda rešila, bi se začela pisati na dolgo in široko glavna pravda; spoznalo bi se, da se o pisavi zaslišijo izvedenci, kteri bi bili — Bog ve kdaj — zaslišani, in potem še le bi čez dva, tri mesece izšla pismena razsodba. Po novem postopku pa je sodnik ukazal tožencu, da mora predložiti rokopise, ta jih je takoj predložil, sodnik jih je primerjal in, ko je videl, da se pisava očividno strinja z ono, ktero ima tožitelj v rokah — je razglasil ustno razsodbo. Na tem vzgledu vidiš, dragi čitatelj, koliko hitreje se bodo vršile pravde in koliko cenejše bodo! Oboje je velike važnosti. Vsakemu, ki ima kak pravni spor, je na tem ležeče, da se zadeva hitro razsodi, da ga ne puste cela leta v mučnem dvomu, bode li pravdo dobil ail ne. Prav take važnosti pa je vzlasti v gospodarskem pogledu, da zaradi pravd ljudstvo ne bode ubožavalo, da vsled njih ne bode šlo živinče za živinčetom iz hleva, ali, kar je še huje in se, žal, pogosto dogaja, kmetije na boben. V obeh ozirih je v pogledu na hitrost postopka in cenost pravde, v zakonu dovolj preskrbljeno, kakor bodemo posebej še pozneje videli. Na drugi strani pa je tudi skrbljeno za to, da bode nehala tista nesrečna strast do pravdanja. Zakon namreč zahteva odločno, da stranke govorijo pred sodnikom resnico. Tisto zavijanje resnice, tiste doslej običajne zvijače v pravdah, bodo nehale. Če stranki nočeta govoriti resnice, poiskal jo bode sodnik sam; stranka pa, ki je s tem hotela pravdo zavleči, bode občutno kaznovana pri razsoji o troških. Kdor torej nima resnega pravnega spora, ampak hoče nasprotniku pravdo natvezti zgolj iz sovraštva, samo zato, da bi mu delal sitnosti, da bi ga uničil, in hoče z vsakovrstnim zavijanjem zmagati, tak bode slabo naletel. In strast do prav-danja ima v takih nagibih svoj izvor. Po teh občnih opomnjah se lotimo sodnega postop-nika samega. Ne bodem se držal sporeda zakonovega, ampak v nastopnih oddelkih opišem v občnih potezah najvažnejše tvarine. 1.) Občni del. a) O strankah. Tožiti ali tožen biti more vsak, ki sme samostojno prevzeti zaveze. Takemu pravimo, da ima pravdno sposobnost. Te sposobnosti nimajo nedoletniki (in oni, proti kterim je podaljšana očetovska oblast) in oskrbovanci (tisti, ki imajo kuratorja zaradi zaprav-ljivosti ali duševne bolezni). Vender pa imajo nedoletniki pravdno sposobnost glede tistega premoženja, ktero si sami pridobijo s svojim trudom. Sicer morajo nedolet-nike in oskrbovance zastopati pred sodnijo njih postavni zastopniki, t. j. varuhi (očetje), skrbniki (kuratorji). Nikakor pa osebe, ki imejo pravdno sposobnost, oziroma varuhi, skrbniki niso prisiljeni, da bi sami opravljali pravdne zadeve pred sodnijami, ampak smejo si najeti zastopnike. Ti pa so dvojne vrste: 1.) navadni pooblaščenci, 2.) pravdni pooblaščenci. Navaden pooblaščenec more biti vsak samovpraven (torej polnoleten ali polnoletnim spoznan) možki, ki ni zakoten pisač. Velja pa to le za sporne stvari, kterih vrednost ne presega 500 gld. Obseg navadnega pooblastila določi pooblastitelj (tisti, ki da pooblastilo) sam. Na pr. svojega soseda pooblaščam, da mesto mene vloži tožbo in me zastopa pri razpravi. Drugih dejanj ta pooblaščenec ne more opraviti (na pr. ne sprejeti plačila vtožene vsote in ne skleniti poravnave, če v to ni posebej pooblaščen). Drugače pa je s pravdnimi pooblaščenci. Pravdno pooblastilo uže po zakonu daje pooblaščencu moč, da sme vložiti ali pa sprejeti tožbo in zastopati pooblastitelja v vseh opravkih dotične pravde, da sme spor poravnati, ali sporno stvar pripoznati, odpovedati se zahtevku svoje stranke, da sme pričeti eksekucijo in ga v tej zastopati, da sprejme po nasprotniku plačane pravdne troške. Listina, s ktero se da tako pravdno pooblastilo, je zelo enostavna, na pr. „V svoji pravdi proti Janezu Škrjancu zaradi plačila 200 gld. dajem gospodu.....pravdno pooblastilo. Jože Seliškar." Pooblastilo, ki se da odvetniku, je že samo ob sebi pravdno pooblastilo. V sporih pred sodnimi dvori mora stranka biti zastopana po odvetniku, izvzemši spore zaradi zakona (ločitev, razdružitev zakona). Stranka se torej tu sama ne sme zastopati. V sporih pred okrajnimi sodnijami, ako je predmet vreden več kakor 500 gld. (torej v pravdi, ako sta se obe stranki zedinili, da jo vodita pri okrajni sodni ji, mesto pri sodnem dvoru, in v pravdah, ki nastanejo tekom eksekucije, če je predmet vreden več kakor 500 gld.), pa se more pooblastilo poveriti le odvetniku, če sta na kraju sodnije nastanjena vsaj dva odvetnika. Stranka sme torej v takih slučajih sama razpravljati; če pa si hoče najeti pooblaščenca, mora biti ta odvetnik. — Notarji se smatrajo kot navadni pooblaščenci. b) O troških. To je uže staro in čisto naravno pravilo, da mora tisti, kdor pravdo izgubi, nasprotniku povrniti troške; če jo izgubi samo deloma, jih mora tudi le deloma povrniti : na pr. če jo izgubi z nadpolovico zahtevka, mora plačati troške za izgubljeni del, če pa vzmore nekako s polovico, se jih pa obojestranski obota. To pravilo velja tudi po novem zakonu. Več nadrobnih določeb je še glede troškov, ktere tu splošno omenjam. (Dalje prihodnjič.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 31. Po listih se ponuja sladkor „cukerin". Kakšne lastnosti ima ta cukerin, ali je zdravju škodljiv in zakaj ie tako cen. Ali se cukerin more rabiti tudi v kletarstvu? (L D. v K.) Odgovor: Cukerin je novo ime za saharin, bi je kemijski izdelek iz premoga, ter nima s sladkorjem nič sorodnega kakor le sladkobo. Kakor ni vse zlato, kar se sveti, in ne vse kis, ker je kislo, tudi ni vse sladkor, kar je sladko. Cukerin, oziroma saharin, ni ravno škodljiv zdravju, koristen pa tudi ne ter se nikakor ne more smatrati za nadomestek sladkorja. Saharin vpliva le na okus kakor sladkor, gre pa skozi človeško telo popolnoma neizpremenjen, dočim gre sladkor v kri in je izvrstno živilo. Tisti, ki zavživa samo saharin, bo kmalu spoznal, da mu nekaj primanjkuje in da njega telo ni več tako sposobno za delo kakor prej, ko je zavžival še sladkor. Sladkor vpliva na tvorjenje tolšče, daje pa tudi mišicam moč. Poskusi so pokazali, da uže 30 gr na dan povžitega sladkorja zadošča, da se utrujene mišice okrepe. V utrujenem človeku postane kri prazna na sladkorju, in vsak hribolazec ve, da ni boljšega sredstva kakor sladkor, da prežene utrujenost. Sladkor je tort-j važno živilo za delavnega človeka, dočim saharin le sladi a nikakor ne živi Naši gospodarji še ne vejo, kakšno redilno vrednost ima s sladkorjem oslajena mlečna kava za zajutrek; prepričani naj bodo, da je stokrat več vredna kakor kozaiec žganja. Vseh teh prednostij pa saharin prav nič nima. V kletarstvu ima saharin k večjemu to vrednost, da se more prekislo vino z njim narediti bolj vžitno, druge vrednosti pa nima, ker saharin ni sladkor in zato tudi ne kipi in ne da vinu moči. Vprašanje 32. Jeseni sem po travniku, kterega lahko namakam, potrosil umenih gnojil. Ali bi voda ne izprala umetnih gnojil iz travnika, ie bi jo spomladi napeljal nanj? (J. R. v K.) Odgovor: Skušnje uče, da zemlja posrka iz umetnih gnojil izlužene redilne snovi, kterih potem voda ne izpere; zato se smejo taki travniki spomladi namakati. Seveda ne sme voda čez travnik teči s. tako silo, da bi odnesla gnojila, ki še niso razkrojena. Vprašanje 33. Uže večkrat sem cul, da sneg prinese črve, kar je znamenje, da bo kmalu kopno. Verjel pa tega nisem, a danes sem se sam prepričal, kajti na snegu je bilo vse polno lx/a cm dolgih črnikastih črvov. Naši ljudje trdijo, da ti črvi padajo, kadar je v Vipavi burja, in to je danes res slišati. Kaj- so ti črvi na snegu in od kot so prišli ? (S. v G. nad J ) Odgovor: Ti črvi so ličinke navadnega hrošča meh-kužnika (telephorus fuscus), ki prezimujejo pod kamenjem, listjem ali koreninami in ktere izvabi iz njih prebivališča gorek dež, toplo vreme itd , potem jih pa odnese kak močen veter v zrak, da slednjič kje drugje popadajo na tla. Padajo povsod na tla, a zapaziti se morajo seveda le na snegu, kar je dalo povod raznim vražam, dasi je ta prikazen nekaj čisto naravnega. Vprašanje 34. Imam kravo s prvim teletom, ki noče dajati mleka, odkar sem odstavil tele. Da krava ne pride ob mleko sem prisiljen tele zop^t pripuščati. Kaj je temu vzrok in kako pomorem? (M E v Š.) Odgovor: To se mnogokrat pripeti, da krave iz ljubezni do telička, t j iz nekega notranjega nagona hočejo zadrževati mleko za mladiča. Krava pa takole dela: S tem, da zadržuje sapo, stisne trebuh skupaj, kar naredi, da se žile v vimenu napolnijo s krvjo. Vsled velike množine krvi postanejo sesci taki, da ne prepuščajo mleka. V takem slučaju priporočajo v sesoe vtakniti mlečne cevke, skozi ktere potem odteče mleko Čez nekaj časa potem krava sama ob sebi opusti pri-drževanje mleka Mlečne cevke se kupijo, a pomagati si morete sami, če vzamete tuljavo kakega drobnega gosjega ali debelega kurjega peresa, ktero dobro osnažite Gorenji, t. j. zaprti del tuljave se pusti, kakor je, samo da se naredita ob strani z razbeljeno debelo pletilno iglo dve ali tri luknjice. Tuljava je potem nekako taka le: • V Pika pomeni luknjico Ta tuljava, oziroma cev, se vtakne v sesec in mleko odteče skozi cev. Vprašanje 35. Ob hiši imam velik trtni latnik, ki rodi grozdja za dve vedri, a, žal, ga ugonoblja neki mrčes Precej v cvetju je namreč grozdjiče povito z belo pajčevino, in ko začne grozdje zoreti, so jagode črno pikaste in v vsaki je črv, in jagode odpadejo predno so zrele. Kteri škodljivec stori to in kako ga je treba zatirati. (Dr. P. pri sv I) Odgovor: Škodljivec na Vaši trti je grozdni sukač ali kiseljak (tortriz ambiguella). Koder je teli škodljivcev malo, se pokončujejo s tem, do se maste gosenice, predno cveto trte, pozneje napadene jagode pa se obirajo in parijo z vrelo vodo. Kjer pa se kiseljak ltto za letom kaže v velikem številu, po-škrope naj se s posebno škropilnico v debelih curkih vsi grozdki, in sicer pred cvetjem, z zmesjo iz 3 kg mazljivega mila, ki se raztopi v goiki vodi in iz 8 litrov tobakove vode, v kteri se je skuhalo 1 do 2 kg tobaka. Ti zmesi se doda toliko vode, da je vsega skupaj 100 litrov. Ta voda pomori vse gosenice. Dotično škropilnico morete dobiti pri nas na posodo. Vprašanje 36. Rad bi svoje orehovo drevje preoepil, zato prosim pouka, kako se oreh cepi in cb kterem času? (M. Z. v S) Odgovor: Starejših crehov ne gre precepiti, ker se ne doseže skoraj nikak uspeh. Še celo mlade orehe v drevesnici je težko cepiti in ni dovolj, da se to delo dobro razume, potrebna je tudi sreča. Mladi orehi se cepijo v vrh, in sicer v razklad, ki gre skoz končni popek. Za cepič se vzame poganjek, ki ima tudi končni popek in spodaj, če le mogoče, dveleten les. Cepi se od meseca aprila do maja. Uspeh je seveda na prostem zelo dvomljiv, v cvetičnjaku so pa uspehi dobri, — ako se reč razume. Vprašanje 37 Da bi si prihranil dela, mislim kupiti vprežne senene grablje, pa se bojim, ker imam senožeti na deloma gričastem svetu. Ali so take grablje tudi za take senožeti, ali grabijo čisto, in kje se dobe? (M S. v E ) Odgovor: Gričast svet ne ovira rabe vprežnih senenih grabelj, ker je vsak klin zase piegibljiv in se grablje svetu priravnajo. Take grablje ne zvrše popolnoma čistega dela, temveč mora ena oseba še za njimi delo nekoliko popravljati kar pa ne stori mnogo, kajti vzlic temu se prihrani še vedno veliko delavne sile. To orodje dobite pri Ig. Hellerju na Dunaju. Gospodarske novice. * Kmetijska gospodinjska Šola C. kr. kmetijske družbe se otvori, ako pojde vse po sreči, 1. dne oktobra t. 1. Visoki deželni zbor se je izkazal novemu podjetju jako naklonjenega ter je prevzel velik del ustanovnih troškov nase in ob enem ukrenil podpirati ta učni zavod z letnimi 1000 gld, V pričujoči številki „Kmetovalca" objavljamo pravila gospodinjske šole, iz kteri h more vsak posneti, kako lep in obširen delokrog bo imela ta šola Ker še ni vse končno dogovorjeno, dane3 še ne moremo povedati, koliko bodo gojenke morale na mesec za hrano plačevati; vse drugo bo zastonj. Prosimo vse kroge, zlasti pa preč gg. duhovnike in gg. učitelje po deželi, naj nagovarjajo stariše tistih deklet, ki so sposobna za to šolo, da jih pošljejo vanjo. Opozarjamo pa. da ta šola ne bo imela namena vzgajati kuharice iti , ki bodo izkale služb, ampak pridne gospodinje za kmetske domove. * „Slovenska kuharica'' je naslov knjigi, ktero je izdala „Katoliška Bukvama" v Ljubljani v četrtem pomnoženem natisu, ter velja 1 gld 50 kr. vezana pa 1 gld. 80 kr. s pošto 10 kr. več „Slovenska kuharica" je že v prejšnjih izdajah po vseh slovenskih krajih dokaj razširjena ter povsod priljubljena in praktična pomoč v hiši. Vsled 66 stranij obsežnega dodatka je knjiga postala mnogo obširnejša; popisanih je v njej nad 1000 vsakovrstnih jedil Tudi je navedenih lepo število jedilnih listov za najrazličnejše prilike, kakor na pr.: o zlati maši, ob umeščenju (inštalaciji), svatbah, kakor tudi za navadne postne dni. „Slovenska kuharica" je vsled svoje bogate vsebine porabna za napravljauje priprostega kosila, kakor tudi sijajne pojedine ter se pri vsem tem zlasti ozira na to, da se s pomočjo navadnih sredstev in z majhnimi troški vender dobro, tečno in okusno kuha * Semenski krompir oddaja družba, dokler bo kaj zaloge, 100 kg z vrečami vred po 3 gld. 60 kr. Krompir se oddaja le v celih vrečah po 50 kg. Na razpolago so vrste: onejidovec, zborovec in križanec iz onejidovca in rumenega rožnika. Zadnja vrsta, t j. križanec, ktero je vzgojil družbin vrtnar s cepljenjem, se po skušnjah zadnjega leta posebno dobro sponaša. * Bike pinegavske pasme, rdeče - belo pisane, bo družbin odbor oddajal meseca aprila, ter opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi pričujoče številke. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Razglas. o oddaji čistokrvnih plemenih bikov belanske (cikaste) pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c kr. kmetijske družbe kupi meseca aprila s podporo, ktero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo za pospeševanje govedoreje, nekaj bikov belanske (cikaste) pasme. Te bike bode odbor oddajal na podlogi došlih prošenj, in sicer z ozirom na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 95. dne meseca marcija t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak prosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma zavezati se: 1.) da je pripravljen bika vzprejeti ob pravem času na oni bližnji postaji, kteia bode določena, in sicer tistega bika, kterega določi odbor; 2.) da pošlje na račun precej, ko mu odbor naznani, da ma je bik prisojen 10 gld , kteri zapadejo, če potem ne vzprejme od-kazanega mu bika; 8.) da plača ob vzprejemu bika polovico tistih troškov, ktere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, io sicer odračunši pod točko 2. omenjenih 10 gld., in 4.) da podpiše zavezno pismo, s kterim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz kterega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 6 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejci, kteri bodo imeli prejetega bika čez 2 leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. nagrade. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. V Ljubljani, 28. dne februvarija 1897. Št. 2665. Razglas. Ker so ovčje koze v okrajih Črnomelj in Postojna popolnoma ponehale in je vsled tega vojvodina Kranjska spet prosta te živinske kužne bolezni, je c. kr. namestništvo v Trstu svoj razglas s 23 dne oktobra 1897. 1., št. 22.441., razveljavilo ter dovolilo, da se spet smejo goniti in uvažati ovce iz vse Kranjske na Primorsko, ravnaje se pri tem po občnih določilih, veljavnih za živinski promet. To se daje na občno znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 15 dne februvarija 1898. Št. 2697. Razglas. Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih oze-iieij nemške drŽave, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer: Iz vladnih okrajev Devin, Stettin, Stralsund, in Merseburg v kraljevini Pruski; Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa C. kr. ministerstva za notranje stvari zli. dne januvarija 1898. 1., St. 1142., oziroma vsled tuuradnega razglasa s 15. dne januvarija 1898. 1., št. 913. To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne februvarija 1898. 1., št. 4784., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 35. in 36. iz 1. 188C. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 17. dne ftbmvarija 1898. Št. 2872. Razglas. Tuuradni razglas s 7. dne februvarija 1898. 1., št. 2145., o zapornih odredbah zoper uvažanje prežvekovavcev in prašičev iz Ogerske na Kranjsko se popolnjaje s tem, da je tudi tuuradni razglas z 28. dne decembra 1897. 1., št. 19.055, o zaprtju sodnega okraja Nemet-Novigrad komitata Železnega (Vas za uvažanje par-kljaste živine iz tega sodnega okiaja na Kianjsko iz rečno razveljavljen. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 21. dne februvarija 1898. Št. 3022. Razglas. Ker je glasom uradnega naznanila kraljevega ogerskega poljedelskega ministerstva s 17. februvarija 1898. 1, štev. 71.822., ozemlje kraljevega svobodnega mesta Šopronj (Oedenburg) iznova okuženo s svinjsko kugo, zato deželna vlada prepoveduje uvažati prašiče iz navedenega ogerskega mestnega ozemlja na Kranjsko. To se z ozirom na tuuradni razglas s 7. dne februvarija 1898. 1., št. 2145., ki se s tem popolnjuje, razglaša z dodatkom, da se bodo prestopki te uvozne prepovedi, ki stopi v veljavnost 2 5. dne februvarija 1 8 9 8. 1. kaznovali po kazenskih določilih, navedenih v zadnjem stavku poprej navedenega veljavnega razglasa. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 23. dne februvarja 1898. Listnica uredništva. P. S. v M. Da se gosja jajca niso izvalila, bo vzrok le gos-jakova neplodnost, kar se pogosto dogaja. Skusite dobiti močnega in srčnega gosjaka. ker le taki so navadno plodni. L. D. v JR. Zgodnje krompirjeve vrste nima družba nobene, ker se ji še ni posrečilo dobiti tako, ki bi vsaj nekoliko zadoščala in bi jo mogla priporočati. J. S. v M. Beli in črni bor sta precej enake vrednosti, zato naj odločujejo tla, kterega sadite. Na ilovnatem svetu bolje uspeva beli bor, dočim je za apnen svet boljši črni bor. J. K. v Z. Nosnih obročkov za bike naša družba nima več v zalogi, pač jih pa dobite pri tvrdki A. Druškovič v Ljubljani. N. N. v N. Vaša sviDja nima nikake bolezni, ampak slabo naravo, ki jo dela nesposobno za plemenko. Najboljše zdravilo za tako žival je nož. Prihodnjič izvolite pismo podpisati. J. V. pri sv. J. Da špeh ne bo postal črviv, ni drugega sredstva, kakor pazite, da ne pride nikaka muha do njega, ki bi mogla staviti vanj svojo zalego. Da postane špeh poleti žarek, prihaja od tod, ker ni prav prekajen in osašen in ker je hranjen na vlažnem mestu, kjer oi zadosti prepiha. F. G. v L. Patent za gostilno in licenca za tobakarno se glasi na ime in se ne more kupiti s hišo vred. A. TJ. v S. Glede umetnega gnoja za šparglje berite odgovor na 19. vprašanje. — V trtnici vpliva dušikovo gnojilo (na pr. čilski soliter) na bujno rast, kalijevo gnojilo (kajnit, pepel i. t. d.) in deloma fosfati na razvoj lesa. Glede količin najdete vse potrebno v Gombačevi knjigi. J. Ž. pri sv. T. Tudi Vi najdete obširen odgovor na svoje vprašanje v Gombačevi knjigi: „Novo vinegradništo". M. P. v A. Poštupajte dobro izprane rane z dermatolom, kterega dobite v vsaki lekarni; ne vemo pa, če bo dermatol tudi podgane odganjal. Skusite! J. S. v R. Kar družba oddaja, to je vse objavljeno v ..Kmetovalcu". Umetna gnojila Vam radi priskrbimo. Sicer pa berite Gombačevo knjigo „Novo vinogradništvo". J. Z. v D. Skušali bomo delati na to, da se uvedejo tečaji za živinske reza če". A Z. v K. Tomasova žlindra je le ena. Na Vaše vprašanje Vam moremo odgovoriti le tedaj, če nam sporočite, kteri rastlini in kdaj hočete gnojiti z umetnim gnojem. A. L. na P. Vaš špargeljnik bo menda zelo star in je opešal. Za odgovor na Vaše vprašanj je potrebna cela razprava, ktero hočemo objaviti v prihodnji številki. J. P v Š. Potovalni učitelj za vinstvo, g. Gombač, pride kmalu v Vaš kraj, tedaj Vam lahko obširno pojasni Vaša vprašanja. F. S. v Ž. Mleko, ki se posnema s strojem, mora biti popolnoma sladko in nepokvarjeno; od tega je odvisno, koliko časa se more hraniti, predno se posname. V. A. v J. Če je mlad bik zdrav in čvrst, pa vender noče plemeniti, je to dokaz, da ni ploden. A. L. v K. in Fr. D. v D. Glede rabe umetnih gnojil spomladi na polju objavimo v prihodnji številki posebno razpravo. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. „Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zarafunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na '/< strani 5 gld. in na l/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr, kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Tržne cene. Deželni pridelki: V Ljubljani, 28. februvarija 1898. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do gld. 35,— kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45.— kr. do gld. 66,— kr, gorenjska repa gld. 25,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.26 kr. kuminovo seme gld. 27.— kr. do gld. 27.50 kr. Fižol: Rudeči ribniški gld. 7.50 kr.jurdeči Hrvat gl. 7.—kr., prepeličar (koks) gld. 10.60 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo u 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene gld. 18 — kr. do gld. 18.60 kr. „ „ brez dima sušene gld. 18— kr. do gld. 22.— kr. Orehi domači: gld. 22,— kr. do gld. 24 — kr. Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 27,— kr. do gld. 28.— kr. Kože: Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33.— kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40kg , „ 27.— , „ , 28.— „ , lahke „ „ 28,- „ „ , 29.- „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.) Telečje kože: 45 kr. za kg. Kozličeve kožice po gld. —.60 kr. do gld. —.70 kr. Svinjske kože: čiste, brez napak 35 kr. za kg. Druge vrste 20 do 23 „ , „ Kože lisic po gld. 4.— do 4.50 ) • iT . - » » ' za par. „ dihurjev, , 2.60 „ 3,- „ vidr „ , 9,— „ 10.— | Kože zajcev po 14 do 15 gld. za 100 komadov. Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg. Žito: V Ljubljani, 26. februvarija 1898. Pšenica gld. 13,— kr., rž gld. 9.80 kr., ječmen gld. 7,— kr., oves gld. 7.60 kr., ajda gld. 9.20 kr., proso gld. 7.40 kr., turšica gld. 6.40 kr., leča gld. 13— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 12,— kr., seno gld. 1.98 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Ounajl, 28. februvarija 1898. Pšenica gld. 11.98 kr., rž gld. 8.93 kr., ječmen gld. 8.76 kr., oves gld., 6.99 kr., turšica gld. 6.76 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) uraduje za stranke s 1. marcem 1898 počenši vsaki dan, izvzeinši nedelje in praznike, od 9. do 12. ure dopoludne, ob smenjih in tržnih dneh pa od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne. (30-i) Ta hranilnica plačuje ulagateljem tudi po novem letu 4°|0 obresti od njihovih ulog, toraj brez odbitka novega rentnega davka, katerega bo hranilnica plačevala iz lastnega. Ako hočete imeti sveža in dobro kaljiva semena, ne naročajte jih od ogerskih židovskih tvrd, ampak od domačih izvedenih semnotržcev. Če se tudi od drugod dobro blago dobi, ceneje in zanesljiveje se vendar ne more dobiti kot v znani trgovini z semeni pri Alojziju Korsika, Šelenburgove ulice št. 5 v Ljubljani. Zato naj si vsakdo prej dobro premisli, predno kaj iz tujine naroči. Pri meni stoji več 100% najboljših zelenjadnih in cvetličnih semen, kakor tudi več 1000 kg raznovrstnih travnih semen, ktera so ravnokar naravnost iz Škotskega prišla, ter so častitemu p. n. občinstvu vsak čas na ogled in izbiro. (29-1) Ceniki za l. 1898 franko in brezplačno. Mlado čvrsto sadno drevje nizke in visoke rasti, najboljših namiznih in gospodarskih vrst prodaja, oskrbništvo (32—1) dr. Ignac grof Attems-ove grajščine v Brežicah. i 1 i Visokodebelna jabolčna drevesa, 3 do 4 letne od 30 do 40 kr. komad; potem pritllkovce jabolčne in hruškove, 3 do 5 letne v vsih oblikah vzrejene, po 30 do 60 kr. komad; divjake jabolčne 2 letne, presajene, 1000 kom. 15 gld.; hruškove divjake 2 letne, za okuliranje 1000 kom. 12 gld.; pritli-kavčne podlage 2 letne, 100 kom. 2 gld 50 kr. Razun tega tudi (27—2) - breskve najfineje nove vrste, komad 30 do 40 kr. priporoča Franc Podgoršek, posestnik drevesnice v Brežicah (Rann) na Štajerskem. rrrr Razglas. Iz godne drevesnice v Bršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo letos spomladi sledeče sadike: 400.000 . . . 31etnik krepkih smrek; 400.000 120.000 15.000 10.000 2 2 2 2 mecesnov; črnili borovcev; ameriških borovcev; Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železniško postajo in sicer: smreke, mecesni, črni borovci po 1 gld. 50 kr. črne jelše in ameriški borovci po 2 gld. za tisoč (1000) komadov. (25~2) Pismena ali ustmena naročila za te sadike sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju, podpisano c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in pa c. kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju do konca marcija 1898 pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem, dne 24- februvarija 1898. Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - -v Grratlci. - l"ja dreresnica pripoznanakot ena naji3čjih in najbolj Tredjenih t Arstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Trtnlo, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja,vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone, in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag xa prltllkovoe j Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja (12—3) za drevorede Itd. Raspoilljatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj In franko. OOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj Posojilnica v Radovljici naznanja, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1898 naprej po odstotkov, brez odbitka novega rentnega davka, na kar se slavno občinstvo opozarja. w-d Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, kripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (16) (7—4) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje znance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kaži j a popolnoma ozdravel. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m prsobolnim. S poštovanjem. — Rudolf A u s i m. Na D u n a j i, 20. ma r c a 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekl e-nici varstvena znamka t. j. slika bana Ni-kole Zrinjskega, kajti oni samoje pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. Oddaja ruskega lanenega semena. Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko laneno seme in sicer kilogram po 14 kr. Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo. (3—4) C. kr. kmetijska družba v Ljubljani. JOSIP LEUZ trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje in prodaja zgodnji rožni krompir; nadalje prodaja vsakovrstni semenski krompir kakor: pravi češki onejl-dovec, ogerski ,Imperator" potem „Schneeflock", pravi ribniški in angleški rumeni krompir, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo in mali okrogli čebulček za saditi. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah in pa črno in belo _ čmeriko. (13-3) 00000000000000000090300000000 Jajca za valjenje j od plemenitih kur (23—2) O prodaja Ivan Kranjc, veleposestnik v Št. Ilju pošta O Velenje na Štajerskem in sicer: O Brahma eno po 10 kr., plymouth rocks po 1B kr., Q houdan po 20 kr., domači fazan po 25 kr., kokin- O kina rumene po 25 kr., pegatke po 15 kr., domače S štajerske kure po 10 kr. in dorking po 20 kr. Q OOOOOO OOOO900OOOO OOOOO OOOOOOO O O O 8 § fl O o 8 O Deteljno seme. "•b Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti* predeniee (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 55 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske rudeče detelje stoji 50 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov. ' Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati semena «brez predeniee«. Ker ie ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti 0 (2—41 ' c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. « v-r J , , ............a Vnovič znižane cene! Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! ^