Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto • . • $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA » List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 100. — STEV. 100. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 30, 1935. — TOREK, 30. APRILA 1935 VOLUME XT,TTT. — LETNIK XTJII. "DEMOKRACIJA JE V NEVARNOSTir—PRAVI GREEN AMERIŠKA DELAY. FEDERACIJA ZAHTEVA TAKOJŠEN SPREJEM PREDLOGE SEN. WAGNERJA Predsednik Federacije pravi, da so se vsi ameriški podjetniki zarotiTi proti Wagner Je vi predlogi, toda dan svobode za ameriškega delavca je vseeno blizu. — Senatni odsek je priporočil Wagner jevo predlogo v poostreni obliki. V zveznem glavnem mestu so se završili včeraj sledeči važni gospodarsko-politični razvoji: Pred kongresom Ameriške Delavske Federacije je rekel njen predsednik William Green, da so se vsi podjetniki zarotili proti Wagnerjevi predlogi, čije svrha je nanovo urediti odnošaje med delavci in delodajalci. — Toda dan, ko bo ameriški delavec osvoboden iz suženjstva, je navzlic temu zelo L lizu. Amer. trgovska zbornica je izdala poročilo, v katerem odločno napada bančno reformo, ki jo zahteva vlada. V senatu je predlagal senator King, naj se NRA odpravi ter naj po njenem vorcu posluje posebna zvezna trgovska komisija. WASHINGTON, D. C., 29. aprila. — Mi zahtevamo takojšen sprejem Wagnerjeve predloge, čije svrha je, nanovo urediti odnošaje med delavci in delodajalci. Predloga mora biti sprejeta, kajti skrajni čas je, da se ameriški delavec osvobodi gospodarskega suženjstva. S temi besedami je zaključil predsednik Federacije, William Green, svoj govor, ki ga je imel pred 500 delavskim voditelji, ki so prišli sem vz vseh delov dežele, da izsilijo od kongresa sprejem zakonodajnega programa ameriških strokovno organiziranih delavcev. — Ako naš program ne bo sprejet, — je poudaril, — bo odbila zadnja ura ameriški demokraciji. Ameriški delavec mora postati svoboden! Organizirani podjetniki si na vse kriplje prizadevajo preprečiti uvel javi jen je postav, ki jih zahteva delavstvo. Kapitalisti prirejajo kongresnikom v najfinejših washingtonskih hotelih razkošne pojedine in zabave ter se jim skušajo na ta način prikupiti in iih pregovoriti, da bi zavzeli stališče proti organiziranemu delu. Kapitalisti so tudi jasno namignili vladi Združe-l.ih držav, da ne nameravajo prej spraviti v cirkulacijo denarja, dokler ne bo zakonodajni program delavske Federacije pokopan. — Mi smo se zbrali tukaj istega dne in ob isti uri, — je nadaljeval Green, — kot so se zbrali člani ameriške trgovske zbornice, ki so se zarotili proti uresničenju naših zahtev. O zaroti kapitalistov in velepodjetnikov je govoril tudi demokratski poslanec Wood iz Missouri. — Po mojem mnenju ne more biti nobenega dvoma, — je rekel, — da gre v tem slučaju za zaroto organiziranih podjetnikov, čije namen je preprečiti uveljavljenje postav, 'ki jih zahteva organizirano delavstvo. Vsa ta dobro zasnovana zarota pa ni mogla pre prečiti važnega razvoja. Senatni odsek za delavske zadeve je namreč priporočil sprejem Wagnerjeve predloge in sicer z dodatkom, da je treba kaznovati nepošten nastop proti delavcem. To se pravi, da bo kaznovano vsako podjetje, ki ne bo hotelo uvesti kolektivnih pogajanj z zastopniki delavcev, kateri bodo izvoljeni na podlagi Wagnerjeve postave. Na sestanku Delavske Federacije je govoril tudi demokratski poslanec Connery iz Massachusetts ter obljubil navzočim, da bo zbornični odsek za de- iji bo dovoljena večja mornarica POSLEDICE R00SEVELT0VE ODLOČITVE Ker je predsednik podražil ceno srebru, so se pojavile v Mehiki velike težkoče. — Vse banke v Mehiki so zaprte. Washington, D. C., 29. apr. Mehiški zastopniki so finančne težkoče, ki so nastala vsled tega, ker je predsednik Roose-vel povišal ceno srebra, predložili naravnost zveznemu za-kladničarju Morgenthau. Finančni svetovalec predsednika Roosevelta je imel eno uro razgovor ž mehiškim poslanikom Častilo Najera in tajnikom mehiškega zaklad niškega urada Roberto Lopezom, katerega je mehiška vlada z aero-planom poslala v Washington, ko je naraščajoča cena srebra prisilila vlado, da je umaknila iz prometa ves srebrni denar in je proti koncu tedna zaprla vse banke v deželi. Kongresnik Dies, ki je bil udeležen pri sprejemu postave za kupovanje srebra, je rekel: "S tem, da so Združene države zvišale ceno srebra, hočejo prikupiti ves srebrni denar po svetu. Mnoge države imajo le malo zlata. Papirnati denar brez kovinske zaloge ni nikdar zadovoljiv in to ve tudi ostali svet. Ker hočejo Združene države knpiti vse srebro, ki ga morejo dobiti, bodo druge države najbrže tudi zvišale ceno, da obdrže srebro v svojih mejah. Ta borba pa se ne more nadaljevati za vedno. Nekatere države mogoče bolj potrebujejo srebro, kot ga |K>trebu-jemo mi. Ako dovolijo, da ga pokupimo, ga bodo pozneje same morale kupiti od nas. Vsled tega l»odo rajši preprečile, da srebro ne gre iz dežele. Cela zadeva bo slednjič prišla do konca pri svetovni finančni konferenci, kar želi predsednik Roo-isevelt, in tedaj bo moral biti ves denar stabiliziran. ARMADE SI IZMENJAVAJO VIŠJE ČASTNIKE Častniki proučujejo napredek vojne umetnosti drugih držav. — Ameriški častniki s o samo pri japonskih polkih. LETALEC HAWKES V BUENOS AIRES Buenos Aires, Argentina, 29. aprila. — Ameriški rekordni letalec Frank Hawks je danes dospel sem iz Rio de Janeiro.. Razdaljo je preletel v šestih u-rah in 45 minutah. Letel je z naglico 213 milj na uro. Washington, D. C., 29. apr. Države sveta marljivo zasledujejo, 44kar delajo drugi" in proučujejo vojno umetnost na }>odlagi mednarodne izmenjave, po kateri japonski častniki služijo v amer. armadi, Ameri-kanci pa so kot vojaški izvedenci pri japonskih polkih. Izmenjava se izvrši po medsebojnem sporazumu med ameriško vlado in drugimi vladami. Izmenjava inif* namen zasledovati razvoj moderne vojne umetnosti. Četudi imajo Združene države take sporazume z mnogimi evropskimi in azijskimi državami, vendar služi pri ameriškem polku samo japonski stotnik Hiremiči Yahara. Yahara se nahaja pri infan-terijskem polku v Fort Moultrie, S. C. Trije japonski častniki |>a obiskujejo ameriško vojaško akademijo. Kdini ameriški častniki, ki so dodeljeni tujini polkom, se nahajajo pri infanterijskih in kavalerijskih polkih na Japonskem. Medsebojni sporazumi za izmenjavo opazovalnih častnikov obstoje med Združenimi državami in Brazilijo, Mehiko, Kitajsko, Ooltimbnjo, Nemčijo, Poljsko, Turčijo, Japonsko, Francijo, Italijo, Anglijo. Kubo, Peru in Dominico. Ker vsi narodi mislijo, da bo prihodnja vojna večinoma v zraku, zato tuji častniki,. ki prihajajo v Ameriko, želijo, da so prideljeni k zračni službi. Pri postojankah za zračno službo se nahajajo v Združenih državah častniki iz Brazilije, Columbije, Mehike in Turčije. Po svetovni vojni je že bilo več nemških častnikov v ameriških vojaških šolah in ameriški častniki so obiskovali slovito jahalno šolo v Hanoverju. Sedaj se nahaja samo on nemški častnik v ameriški armadi. (Uročit« se na GLA8 NARODA največji slovenski dc«*sfl[ « Združenih dri&vmL. lavske zadeve, kateremu on načeluje, storil vse, kar je v njegovi moči, da bo pospešil sprejem Wagnerjeve predloge. Na zborovanju ameriške trgovske zbornice je govoril kot zastopnik vlade Leon C. Marshall, član upravnega sveta NRA.. Rekel je, da je NRA zato ni tako uspešna kot bi morala biti, ker je skušala preveč naenkrat doseči. Za posplošenje sedanjih določb predlaga Marshall štirideseturni delovni teden s pripombo, da ima vsaka industrija pravico delovni teden podaljšati, toda delavca mora plačati za čezurno delo. MUSSOLINI SVARI PRED TEŽKIMI ČASI Ob obletnici ustanovitve Rima je govoril 15,000 delavcem. — Časi bodo zahtevali vse moči italijanskega naroda. Rim, Italija, 29. aprila. — Ob priliki 2688. obletnice ustanovitve Rima je ministr. predsednik Benito Mussolini v svojem govoru pred 15,000 delavci posvaril italijanski narod, da se bližajo težki časi, ki bodo zahtevali vse moči italijanskega naroda. II Duce je govoril na trgu Venezia ob priliki italijanskega dne in je rekel, da se je sicer obzorje nekoliko razjasnilo, da pa morajo Italijani Sedati na to, da pridejo do ciljev, ki so si jih zastavili. Množica pa ni bila popolnoma na jasnem, kakšne cilje misli Mussolini. Večinoma so bili mnenja, da je Mussolini pri tem mislil na italijanske kolonije v Afriki, kamor je Mussolini že poslal okoli 30,000 v.i-jakov. Mussolini je govoril z lesenega govorniškega odra, ki je 1» i 1 postavljen pred nekim vladnim poslopjem na Venezia trgu. "Od lanskega leta smo napredovali". je rekel. 44 Mnogi mogočo pravijo, da je šlo počasi. Jaz pa pravim, da smo šli počasi, da nismo šli nazaj. "Položaj se je izboljšal. Nezaposlenost. se je zmanjšala. Obzorje se je zjasnilo in bi moglo biti še jasnejše, ako bi j>o-litika podpirala gospodarstvo, to se pravi, ako bi bil v Evropi pravi, močen in življenja zmožen mir, ki ne bi dovoljeval ni-kake dperesije". Ko je s prstom pokazal na množico, je rekel: "Dobro vas poznam. V vaših očeh berem vaša upanja in vašega duha. Vem, da ne želite življenja v sami udobnosti". tS počasnimi besedami in s povdarkom je dalje rekel: "Zato vam naznanjam bliža-nje težkih časov, ki bodo zahtevali vse moči italijanskega naroda, da pridemo do cilja, ki je bil že definitivno zastav-1 jen'\ "Visoko držite svoje mišice in zastave! Živelo delo!" Mussolmi je bil oblečen v u-niformo desetnika fašistične milice. Svoj govor je pričel z obsodbo ljudi, ki preveč govore. Glasno je zaorila množica, ko je Mussolini svoj govor končal. Takoj nato je razdelil 1000 kolajn med delavce, ki so se dalje časa izkazali v industriji ali kmetijstvu. — i j Turčija bo kupila ladje. Istanbul, Turčija, 29. aprila. Turški veliki narodni zbor je dovolil 10,000,000 turških funtov za dobo desetih let za nakup ladij za državno trgovsko mornarico. HITLERJEVA VLADA IMA VELIKE TEŽAVE Z VOJNIM MATERIJAL0M BERLIN, Nemčija, 29. aprila. — Po sedanjem načrtu bodo nemški mornariški izvedenci mogoča že ta teden šli v London, da se pogajajo z angleško admiraliteto glede povečanja nemške bojne mornarice, ako Anglija ne bo odpovedala tega sestanka. Ta obisk l>o odziv na povabilo zunanjega ministra Sir J. Simona, ki je ob priliki svojega obiska v Berlinu svetoval Hitlerju, ki mu je povedal, da bo Nemčija zahtevala močnejšo bojno mornarico, da pošlje v London svoje odposlance, da o tem razpravljajo z angleškimi izvedenci. Hitler zahteva, da znaša število nemških bojnih ladij 35 odstotkov angleških ladij. Pri svoji zahtevi pa je Hitler najbrže pozabil na francosko mornarico, ki je polovica angleške mornarice in bo pri ]>o-gajanjih treba tudi urediti razmerje nemške mornarice s francosko mornarico. Versaillska pogodba dovo-J Ijuje Nemčiji šest bojnih ladij po 10,000 ton, šest lahkih kri-žark po 0000 ton, dvanajst ru-šilcev po 800 ton in dvanajst torpedovk, toda ne submari-nov; torej b rodov jo 110,000 ton. To je približno t retina sedanje nemške zahteve 35 odstotkov v primeri z angleško mornarico. Toda Nemčija sedaj še nima niti toliko ladij, kolikor jih ji dovoljuje versaillska pogodba. Mesto šestih oklopnic jih ima samo dve, tretja pa bo dogo-tovljena prihodnje leto in dve bodo pričeli graditi. Od šestih križark jih je bilo pet zgrajenih, šesta pa je sedaj v delu. Nemčija ima 12 križark, kakor določa mirovna pogodba, toda so mnogo manjše v primeri s križarkami drugih <]»v.av. Toda pri vseh ladjah je prišla do veljave vsa iznajdljivost mornariških veščakov in so kar najmodernejše. Angleška admiraliteta je v veliki zadregi zaradi nemške zahteve, kajti angleške bojne ladje so starejše vrste in jih ni mogoče nadomestiti z modernejšimi, ne da bi bila kršena washingtonska in londonska mornariška pogodba. Tem bolj pa je še narasti o razburjenje, ko je angleški mornariški ata-šej v Berlinu sporočil angleški vladi ,da je Nemčija pri raznih ladjedelnicah naročila več sub-marinov, kar je nova kršitev versaillske pogodbe. To so sicer majhni submarini, toda angleška admiraliteta je mnenja, da jim bodo sledili večji in še modernejši. Berlin, Nemčija, 29. aprila. Nemška odvisnost od tujega surovega materijala je največja zapreka za Hitlerjev načrt, da oboroži Nemčijo. Nabava vojnega materijala je mnogo težavnejša, kot pa nabava vojakov. Izdatki za vojni materi-jal so mnogo večji, kot so na-iziji pričakovali. v drugih državah surovega materijala v približni vrednosti 2,600,000,000 mark, 1. 1933 pa je izdala za surovine 6 milijard mark. Da bo svoj izvoz izravnala z uvozom, bo tekom enega leta Nemčija skušala povečati svoj izvoz, za kar je določila $640,000,000, kateri znesek misli nabrati s pomočjo takoimenovanih 'prodajnih* davkov, katere je treba plačati, ko se kak industrijabii izdelek šele izdeluje. Ako na pr. kmet proda itele, mora državi plačati 2 odstotka prodajne cene, mesar plača za prodano kožo zopet 2 odstotka davka in tako morajo dalje plačati po 2 odstotka strojar, tovarna za Čevlje, prodajalec na debelo in slednjič prodajalec na drobno. Ta davek bo sedaj vlada zvišala na 4 odstotke in ker je do sedaj v enem letu prejela 640 milijonov dolarjev na teh davkih, hoče dibiti isto vsoto v pri hodnjem letu za povzdigo izvoza svojih izdelkov. CENE ŽIVDJ SE MANJŠAJO Washington, D. C., 29. apr. Consumer Guide AAA pravi v svojem poročilu, da bodo cene živil prenehale naraščati in da bo postavljena stalna cena. Zadnje mesece so gospodinje in tudi vladni uradniki pazili na naraš-čajoče cene in so bili vsi vznemirjeni. Pri vsem tem pa, kot pravi Consummers Guide, so bile cene živil 12. marca 1935, 19 odstotkov nižje kot pa leta 1930. Nekatere cene so se počasi nižale, kot macaroni, pomaranče, sladkor, kava, moka in jabolka. Zelo so se znižale cene solate, lemon, jajc in svežega graha. Cene različnega mesa pa so zadnje čase poskočile od 20 do 40 odst-otkov. Nemčija je leta 1934 kupila ŠAUAPIN BOLAN Havre, Francija, 29. aprila. Slavni ruski pevec Feodor K >-ljapin je bil odpeljan s pan.i-ka '* Paris'' v bolnišnico v Pariz. Šaljapin je zbolel za influence. ko je bil tri dni iz New Yorka. LIGA NARODOV ŠTUDIRA DEPRESIJO Ženeva, Švica, 29. aprila. — Danes se je sestal gospodarski odsek Lige narodov ter začel razmišljati o sredstvih, ki naj se jih rabi v boju proti depresiji. Clan odseka je tudi ameriški profesor James Harvey Rogers, tki pa ne zastopa Združenih držav. _______J hi ODA" Glas Naroda" HEW YORK, TUESDAY, APRIL 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. OvMd aid PnbBafMd by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Fnuak Sakser, President L. Benedik, Treat. Place of bostnea M W. Street m the corporation and ackXncWB dl atxrre oCTlcera: Borough W Manhattan. New York City. N. "GLAS NAKOOA* (Wceifttie People) ■very Day Except Snndayn and Holidays •t pot Itta . to Četrt leta ta . «6 .00 . $3.00 |Lf0 ■ . > Za New Tort sa celo leta . Za pol leta Za Inoaounro aa erio lato Za pol leta «7.00 «840 17.00 •••»••••••••■••••■•v «8.00 Subscription Yearly «6.00 AdvertAsenePt on Agreement "Glas Naroda" lAaJa Tsakl dan iavemil nedelj la pramlkor. Uoplsl bres podpisa In osebnosti ee ne priobCoJejo. Dedar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi pnjAje blvallBče nasnanl, da hitreje najdemo naaloVnlka. "GLAS NARODA", 21« t 18U» Street, Blew Yacftc. N. CUMm S— RAZDELITEV BOGASTVA Nešt ceni prevažati blago z lahkimi tovornimi avtomobili. Izmed tisočine delavcev, ki so se priglasili, bilo je izbranih 200 delavcev krojaške industrije, ki se bodo preselili v to naselbino skupaj s svojimi družinami. Vsaka družina si kupi svojo hišo in en aker zemlje s tem, da plača $500 kot začetni obrok. Ostala zemlja se u]M>rabi za zadružne svrhe in podjetja. Najslavnejše podjetje bo tovarna za oblačila, ki bo zaposlovala vse delavce v naselbini in jim zagotavljala zaslužek, s katerim bodo odplačevali nadaljne obroke do popolne lastnine. Končni strošek za poedinega naseljenca bo znašal okolo $3,500. Ta vsota se odplačuje v roku 30 let s 3% obresti za dolžno vsoto. Mesečni obrok za obresti in amortizacijo (plačilo na račun glavnice) bo znašal okoli $14.75. Na vsakem akru zemlje se sezida hiša od cementa za pet do šest sob. Vsak naseljenec bo imel svoj vrt za zelenjavo in sadje. Poleg teh privatnih lastnin bo tam itudi skupna farma od kakih 500 akrov v kateri bo tudi oddelek za perutnino in mlečne produkte. Mlečna farma bo imela kakih 100 krav, dočim bo oddelek za perutnino vseboval okolo 100,000 kokoši. Projektiran je sadnjak od kakih 40 akrov. Farma se že obdeluje "111 je lani producirala pridelke v vrednosti $12,000. Izmed 200 izbranih naseljencev je 160 krojačev. Izmed o-starili je 15 farmerjev, nekoliko trgovcev, učiteljic, zdravnik, zobar, brivec, plumber in drugo osobje potrebno za tako naselbino. Federalna vlada je preduj-mila $850,000 za "Jersey Homesteads". Od te vsote se potroši $690,000 za ]>ojedine naseljence. Ostalih $160,000 se uporabi za gradnjo tovarne, nakup živine in za obratno glavnico zadruge. Dasi je naselbina pod direktno kontrolo federalne vlade, bo uprava v rokah posebnega odbora, v katerem bosta dva naseljenca. Ko bo naselbina nastanjena, se bo inkorporirala kot vas, tako da bodo naseljenci izvolili občinsko upravo med seboj. Zagovorniki te vrste naselbine, izmed katerih je tudi slavmi profesor Einstein, tako tolmačijo cilje podjetja: 1. Da se pokaže mogočnost decentralizacije industrije, ki se je bila tekom let koncentrirala v prenatrpanih oddelkih velemest z neprimernimi stanovanji in nezdravimi tovarnami. 2. Da: ee dokaže važnost in vrednost kombinacije takih in-dustrijainih zadrug s poljedelstvom, kjer je delo' sezonalno. 3. Da se poskuša učinkovitost zadružnega dela in življenja. Dasi je kongres 6dobril vsoto 25 milijonov za eksperimen-tacijo s takimi naselbinami in dasbi je bila ta vsota že dodeljena, le 14 takih projektov je bilo zares dovrienih. Skupaj 555 družin, vsebujočili 2396 ljudi, tvori prve naseljence preži-vitnih naselbin, nahajajočih se v državah Illinois, Indiana, Mississippi, Pennsylvania, Tennessee, Texas in West Virginia. FLIS? ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOKOČE SLOVENSKE NOVI' CE IZ NASELBINE. — Charles Furlan, sin ugledne slovenske farmerice Mrs. Jennie Furlan je bil v bolnišnici v Albany. N. Y., operiran na očeh. Operacijo je dobro prestal. — V Little Falls, N. Y., je umrl Frank f1uk, podomače Štangar, star 45 let. Doma je bil iz Logatca. V Ameriki je bival 2tf let. Zapušča vdovo, sina in hčer, sestro v Little Falls ter tri brate in tri sestre v domovini. — V Kavlor, Pa., je umrla v starosti 73 let Margareta Ger-ščak, rojena Urli. Doma je bila iz vasi Smerje pri Ilirski Bistrici. Zapustila je soproga, dva sinova, hčer in pet vnukov. — Charles Pvsh, ki je bil pred 30. leti zaposlen kot <*den prvih tinotvpistov pri "Glasu Naroda" v New Yorku in je zadnja leta deloval pri "Ame-rikanskem Slovencu" kot stavec črk na stroju, je te dni odpotoval v staro domovino, kjer bo preživel večer svojega življenja. — Po dolgotrajni bolezni v Clevelandu je preminula 24. aprila rojakinja Marija Dani-čič, rojena Vidgoj. Pokojna je bila stara 75 let in je bivala 38 let v Ameriki. Rojena je bila v vasi Lipe, fara Primskovo. — 24. aprila dopoldne je preminula na o| h ^raciji v Clevelandu Paulina Ozebek, rojena Paul in. Stara je bila 45 let. — Ranjka je bila doma pri Krom-bergu pri Gorici, na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1914. — V Harvey, 111. je umrla S. aprila Julija Spolar, rojena leta 1873 v Celju. Bolehala je 27 let na revmatizmu. Zapustila je soproga in dva sinova. Da je Ifcla priljubljena, je pokazal njen pogreb. — Na Velikonočno nedeljo, zvečer je na svojem domu v Shbeovgan po šesttedenski bolezni preminul znani rojak J. Krolnik, ki je dosegel visoko starost 70 let. Pokojni je bil doma iz Savinjske doline ter je prišel v Ameriko leta 1901 in sicer se je nastanil prvotno v Port Wasiingtonu, kjer je bival ves čas do 10 let nazaj, ko se je preselil v Sheboygan. — V torek, 16. aprila je po skoro dveletni bolezni preminul v Milwaukee rojak Ferdinand Adam, star 48 let. Pokojni je bil doma iz Stopercev pri "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Ptuju ter je bival v Ameriki 28 let. — Louis F. Truger, predsednik Conie-Back Mining Company, družbe, katera obratuje zlati rudnik v Idahu, poroča o sitnostih, ki jih ima družba z administratorjem zapuščine pokojnega Pajniča. Zapuščina uključuje 150,000 del-nic te družbe, toda administrator Gornik še ni razdelil teli delnic med Pajničeve dediče, temveč jih rabi v svojem interesu, da ima večino nad ostalimi delničarji in izvršuje stvari, ki jih ne bi moirel drugače. Afera je v rokah zapuščinskega sodi-šča in kdaj dol>e Pajničevi dediči omenjene delnice, se še nič ne ve, toda na podlagi Truger-jevega poročila homatij ne bo konec, dokler bo Gornik razpolagal s PSrjničevimi delnicami. — Na veliki petek je umrl v Oakland, Cal. nagle smrti Rudolf K ni nje, star 47 let in doma iz Bučke na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let. Pred dvanajstimi leti se je priselil v Californijo iz Kansasa in tam zapušča ženo, dva sinova in hčer, katera je v bolnišnici. mnogim prilega, ki ga še rajši imajo kot sveže sadje. V zadnjem času se je spoznala važnost soka od paradajza kot zdravonosnega sadja. Jako poljuden je postal takozva-ni "tomato juice cocktail", ki je le sok od paradajza z droga-liii. Ali zapomnite si, da sok od konserviranega paradajza je ravno tako red i len. Rabi se lahko za dojence mesto soka od pomaranče. Ako ni mogoče dobivati drugih sadnih sokov, je najbolj primemo, ceni. Pomaranče in grapefruit so idealno sadje za zajtrk in tako je njegov sok. Banane, ki se dobivajo skozi vse leto, zrezane v mleku, tvorijo okusno in tečno jed za zajtrk ali po obedu. Konservirani ananas (pineapple) je tudi okusno in zdravo sadje, ki se more povsod dobivat. Malo ananasa pri kosilu in zvečer kot dezert ni le o-kusna jed, marveč tudi zdra-vonosna. Kjer se mora štoditi s stroškom za sadje, suho sadje, kot češplje ali breskve, je prav na mestu.'Pravilno skuhano se OBLEKA TOLSTIH OSEB Osebe, ki trpijo zavoljo debelosti, se morajo še posebno smotrno oblačiti. Obleka naj jim bo kolikor mogoče lahka in luknjičava, da jim ne oteži znojenja. Potrebno je tudi, da s«» mnogo gibljejo in telovadijo, med tem gibanjem pa ne smejo imeti na sebi tesne oble ke. (V je pacient navajen na volneno obleko, naj pride po časi k bombažni in potem h platneni. OGLASI NAJ SE Jože Miklič, ki je odšel iz doma nekam v Canado še 1. 1926. Nahajal se je lansko leto na 9614—103. Ave., Edmonton, Alta., Canada. Pisma se mi vračajo, in zato sem v skrbeh, če se mu je kaj pripetilo in eno celo leto nisem od njega sprejela kako poročilo. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi sporoči, ali naj se pa sam javi svoji materi. — Ljudmila Miklič, Trava štev. 7, pošta Draga pri Čabru, Jugoslavija. (2x) DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Anglesko-slovenskc Berite ENGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO $2 Naročite ga prt — Wmm 'GLAS NARODA1 SIS WEST 18th 8TREET New York City. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga Od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodiSi proinje ta povratna dovoljenja, potne liste3 viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. sa najmanjše stroške. Nedrtavljani naj ne odlašajo do tačnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila mi taaotavlja-«no Vam, da boste poceni in udobno potovati. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18 th Street New York, N Y. - I-. ____4- „ _ , Peter Zgaga V vseh dobah je bil najbolj časten poklic slepiti ljudi, najsvetejša dolžnost je pa bila, da so se ljudje pustili slepiti. * Sedanjost bi morala vedno služiti bodočnosti, ker so pa v vseh dobah ljudje zaradi sei»<" pozabljali na bodočnost, je sedanjost tako prekleto žalostna. * Neka pariška odvetnica pravi, da ženske premalo govore. Po mojem mnenju nekoliko preveč govore, toda povedo zelo malo. * Draga prijateljica, ali veš, kdaj je najprimernejši trenutek. da rečeš možu za denar? Ne veš? No, dobro, ti bom pa jaz povedal. Za denar mu reci tedaj, ko se bo kopal. Takrat se namreč ne bo mogel izgovarjati, da je suh. * Kateri človek je izobražen? Izabražen je tisti, ki te zna tako fino zafrkniti, da te je sram biti hud. * Nedavno sem čital o petletnem otroku, ki je tako pameten, da zna na najbolj prometni cesti voziti avtomobil. Ce je to resnica, mora biti fant res pameten in razumen. Dosti bolj pameten je kot so njegovi stariši, ki mu dovole voziti avtomobil. . * Iz Pariza poročajo, da je na letošnji pomladni modni razstavi zmagalo kratko krilo. Žensko krilo je res čudovit pripomoček. Ž njim ali brez njega ženske vedno zmagujejo. * — .Ta, kako pa je to — je vprašala mati svojo moderno hčerko — enkrat praviš, da je Frank tvoj zaročenec, drugič, govoriš, da je Frank tvoj ljubimec, haš prej si pa rekla, da te Frank obožuje, ti pa ne ma-raš zanj. — Ja, mati — je pojasnila hčerka ravnodušno — saj to ni en sam Frank. To so trije Franki. Koliko je pa Žanov in Tonetov pa še sama ne vem. * V Syracuse, N. Y., je stal pred sodiščem raketir vseh ra-ketirjev, ki ga pozna ameriška javnost pod imenom *4Dutch Schultz". Oblasti vedo, da ima na vesti celo rešto kaznivih dejanj, med njimi tudi nekaj umorov. Za časa prohibicije je s prodajo piva "zaslužil" na milijone dolarjev. Svojo obrt je precej neovirano vršil. Nihče mu ni mogel priti do živega. Slednjič se je poslnžila zvezna vlada sredstva, ki se ga poslužuje v takih slučajih: Obtožila ga je, da ni plačal dohodninskega davka. Slične taktike se je svoječas-no poslnžila proti zloglasnemu Čikaškemu raketir ju Al Capo-nu in ga spravila za par let v ječo, v slučaju Schultza pa ni šlo vse tako gladko. Njegovi advokati so predložili dokaze, da je Schultz pred leti ponujal zvezni vladi sto tisoč dolarjev, naj jih sprejme kot dohodninski davek, toda njegova ponudba je bila zavrnjena. Porota, ki ga je sodila, se po vso noč trajajočem posvetovanju ni mogla zediniti. In če se še pri drugem procesu ne bo sporazumela, bo užival Schultz z nagrabljenimi, prisleparjeni-mi in nakradenim milijoni zlato prostost. * Na nadeljski prireditvi sem slišal rojaka modrovati: — Nič bi ne rekel, vse bi še bilo, če bi -ne prišla ta preklemanska depresija ravno v teh slabih časih. 'OLA 8 NARODA" NEW YORK, TUESDAY, APRIL 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY ia U. 8. 'ML = V nekem «anatoriju v visoki Tatri životari inženjer kemije Miloslav Andrejkovič. Njegov glas zveni čisto kakor srebro, njegov obraz je bil kakor obličje svetnika v starem molitveni kil. Njegova roka se trese, kadar -pripoveduje o -njej, ki ga je spravila na brv med ži\ -ljenjem in smrtjo... Ženska, ki ga je spravila nu pot poglibe, živi onstran Tatre na Poljskem. Bila je žena tvor-n i carja kemičnih izdelkov v BiaLskem Henrika Huebnerja, ki je ustanovil podjetje in potem pritegnil k sodelovanju poznejšega družabnika An-drejkoviča. Podjetje je lepo u-spevalo. Kemikalije so šle do bro v denar. Oba družabniku sta bila zadovoljna. Postala sta dobra prijatelja in morda bi bila to še danes, če bi bil Huebner nekoliko bolj pazil na svojo ženo. "V začetku je bilo vse skup samo nedolžen flirt," pripoveduje Andrejkovič. "Spremljal sem Huebnerjevo ženo na teni-šče, v kino, saj veste, kako je to v modernem življenju. Pozneje se je iz tega porodila ljubezen, Iki se je končno prc-vrgla v strast. Bil sem mož. AMERIŠKI DVOBOJ ljifeo in sem potegnil iz nje vzeti nazaj v tvornico in me črno kroglico. Cez štirinajst dni sem izginil iz kraja. Dogovorila sva se, da imam leto dni časa, da se spravim iz sveta. Šel sem torej domov k materi, da bi premislil način skle pa svojega življenja. Ustreliti se nisem hotel. Nekega dne mi je prišla v glavo čisto nedolžna misel. Ali poznate krompirje- napraviti za družabnika — a rasel me je obsojenega na smrt. Ta'ko sem prišel v Tatro. Zdaj romam iz sanatorija v sa-r.atorij, dobivam injekcije in delam ležalne kure. ; Ampak zdi se, da morda vse zaman, I kajti z glicerinom napojenij krompir je temeljito opravil mleka in vrč vode. Končno je bil sit in v dobro so mu zapisali 251 točk. Njegov nasprotnik je pa dosegel 276 točk, 'ker je pojedel in popil toliko ikakor Murray, poleg tega pa še 7 krajcev kruha, nekaj jabolk in prepečen-cev ter dva obložena kruhka, povrh je pa popil še skodelico kave. V začetku tekme je tehtal 337 funtov, njegov nasprotnik pa 222. Žal se požeruha po tekmi nista tehtala in tako se njun rekord v jedi ne da izraziti v funtih. Iz Jugoslavije. va svojstva? Potem veste, da svoje delo..." se dado Koehovi bacili jetike na krompirju, ki se zaliva z glicerinom, sijajno gojiti. Poslu-žil sem se te metode. Krompir je sicer imel neprijeten okus, kljub temu pa sem ga jedel, in s'cer z dobrim uspehom. Učinek tUberkulov se je kmalu pokazal. Najprej sein začel po-kašljevati, močno sem se potil, kmalu sem tudi bruhnil kri. Bil sem preverjen, da mi je u-sojeno še največ tri mesece življenja. — In ženska? Kaj se je zgodilo z njo?" Huebner je živel z Doro, ko sem odšel iz kraja, v najlepši slogi. On, ki mu je usoda namenila belo 'kroglo, ni niti od daleč slutil, da ga je žena varala. Ljuibil jo je zelo, ljubil tako dolgo, dokler je ni neke-Sel sem k Huebnerju in sem ! ga dne zasačil v objemu drugemu korektno in moško povedal,» ga moškega. Tedaj je vložil kaj se je zgodilo. Huebner ni J proti nji tožbo in je zahteva! j vek naenkrat pojesti, je bilo bil niti najmanj osupel. Postal j ločitev. Potem je začel z vso končno rešeno z dvobojem dveh je samo žalosten in je od dne j naglico iskati mene. Nikoli ne {nžeruliov, plavalnega mojstra Amdrejkovic sedi ves truden in bled v blazinah, zre sanja-vo v kamenite masive Tatrske Lomnice in pristavlja ironično: "Denar -za zdravljenje mi pošilja Huebner, moj bivši družabnik. Reči moram, da žrtvuje zame več nego bi bila njegova dolžnost. Rad bi mi pomagal. In ni izključeno, da me Še rešijo. Ampak eno mi je zdaj popolnoma jasno — da se takšna stvar ne izplača. Ne za Doro Huebnerjevo — za nobeno žensko, niti za najlepšo na svetu..." KOLIKO LAHKO ČLOVEK POJE Vprašanje, koliko more člo bom pozabil dneva, ko sva se po dolgem Času zopet videla. "Ne smeš se uničiti, ti moraš živeti!" mi je rekel. "Od- va do dneva bolj izgubljeno hodil po sobi. Prihajal je v laboratorij kakor poprej samo obmolknil je popolnoma. Lani 11. oktobra je prišel vi vezujem te obljube. Škoda za urad mnogo nervoznejši kakor dvoboj." je bilo v njegovi navadi. Polo- Moral sem se smejati. Ta žil je škatlico na mojo mizo, smeh je bil 'kajpak grenak — rekši: V Brez Dore ne morem i saj so bila moja pljuča že pozi veti. Vidim, da je tudi s teboj polnoma okužena z bacili jeti- tako. V tej škatljici sta dve kroglici, ena bela, druga črna. Saj razumeš? Prikimal sem, segel v škai- ke. Huebner je bil, ko sem mu pripovedoval o mojih samomorilnih nakanah, ves iz sebe. — Prišel je 'k meni, hotel me je ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAftDADA V STAMBIX 4 knjige, s slikami, 627 sirmni Vsebina: Smrt Mohamed Kmlna ; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družim En Nasr Ona _______________________IM KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 593 sftrani, s slikami Vsebina: • Jezero smrti; Moj romao ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri SSamarih; Med Jezldi Ona ........................1.50 PO DIVA.M KIJRDIST.1NC 4 knjige. 5*4 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg Iz 3'<£e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1.3# PO DfcŽEU SKIPEJTARJEV 4 knjige, a slikami, 577 strani Vsebina: Brata AladZIja; K of a v soteski; Mlridit; Ob Vardarju Cena ......................1.50 SATAN IN I5KARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Itešcni milijoni; DcdiCi Cena __________________ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač- Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena ____________________.LSI WIN! .TOV i;: knjig, a slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; NSo-čl, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči ln Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka Cena ____________________J9J§ Ž V T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —: Rib, in njegova poslednja pot Cena ........................180 Norrisa Kellama in Johna Murraya iz Sarosote, Floride. Šlo je za zanimivo stavo iu oba sta pospravila neverjetne množine jestviri. Murray je pojedel krožnik juhe, pečeno kokoš, veliko ribo, poldrugi funt beefsteaika, velik .krožnik praženega krompirja, sveženj redkvic, 4 por-cije sladoleda, velik »kolač, krajec kruha, nekaj kislih kumar in krožnik jagod, .potem je pa popil dve stelenici piva, vrč Naročite jih lahko pri: "Glas Naroda" ZAROCENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 216 West I ftth Street New York. Umor pri Solinu. Te dni so štirje ribiči iz reke Jadro blizu Solina potegnili mrtveca, ki mu je bil z žico privezan okoli 25 kg težak kamen. Po vseh znakih sodeč, je bil nesrečnež umorjen. Orožniki so ugotovili, da gre za Nikolo Ma-leša, rodom iz Niškega in sta-nujočega v Splitu. Pokojni je imel nekaj premoženja, saj je lani prodal hišo za 90,000 Din, svet pa za 35,000 Din. >Sodna komisija je ugotovila sledove nohtov na vratu. Po mnenju komisije je bil nesrečnež najprej zadavljen, upotem so pa nezavestnega vrgli v reko. Ta nož bo tvoja smrt, če me zapustil, tako je grozil 61-letni bradač Ambrož Oblošek, preden je nevarno ranil 37-letno Ljubico Korenovo ter ubil, kakor že po-ročano, njeno prijateljico Anko Pekšičevo. Na zarebški kliniki so nevarno ranjeno Korenovo operirali in je upanje, da bo ostala pri življenju. Zagrebški listi obširno poročajo o pripovedovanju nesrečne žene o strašnem življenju v baraki v Velikem Dolu. V razpadajoči baraki so stanovale tri ženske: lastnica Ivana Klemenči-čeva, umorjena Anka Pekšiče-va in Korenova. ki je imela pri sebi tudi svoja dva otroka. Tudi Oblonšek je prej nekdaj, ko sta bila še dobra s Korenovo, prebival v tem hodnem bivališču, pozneje pa se je kot bru-sač potikal po okoliških vaseh in zaradi raznih dekliktov tudi skrvial pred policijo. V splošnem pa je ozadje krvavega dogodka takole: Dokler je bil denar, je bila ljubezen. Ko pa stari Oblonšek ni več zaslužil in se je moral skrivati pred policijo, je Pekšičeva nagovarjala^ Korenovo, naj se otrese "starega mulca** in poišče kakega mlajšega, ki bo prispeval kaj denarja. Po pripovedovanju sosed pa je sploh čudno, kako so mogle ženske v svoji baraki trpeti Oblonška, ki je bil mnogokrat pijan in v-»s divji. Zločinca še niso prijeli. Policija domneva, da se skriva nekje v gozdu pri Bukovcu. Obsodba bivšega šefa suboti-š ke poštne carinarnice. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu je dovršena kazenska zadeva, s katero se je sodišče bavilo že polnih 9 let. Na tri leta ječe je bil obsojen bivši šef poštne carinarnice v Subotici Ilija Najman, ki je bil obtožen, da je v službi izvršil celo vrsto prevar in falzi-fikatov, ki so povzročali milijonsko škodo. Najman je bil enkrat že obsojen na 8 let ječe, obsodba pa je bila razveljavljena in uvedena nova preiskava. Zadeva pa bo spet prišla pred najvišje sodišče, ker se je državni tožilec pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni. STAVKA PRI UNEEDA , BISCUIT KONČANA Paris, Francija, 28. aprila. — Da ee ne bodo ponovili lanski nemiri, je vlada prepovedala "vee prvomajske slavnosti. Komunisti so proglasili za dan 1. maja generalni Strajk. 44Bog se usmili! Kaj vam je, gospod kurat?" 4'Nič, nič," je odvhnil dan Abbondio ter se težko sapeč spustil v svoj naslanjač. "Kako nič? Meni hočete kaj prikrivati, tako grdi, kalkor ste? Nekaj velikega se vam je pripetilo." "Ah, za božjo voljo! Če pravim nič, je nič, ali pa je nekaj, česar ne morem ipovedati." "Česar ne morete povedati niti meni? Kdo naj skrbi -za vaše zdravje? Kdo naj vam da kakšen svet?... " "Ojoj, molčite in ne pripravljajte nič drugega; dajte mi kozarec mojega vina." "In vi si upate trditi, da vam nič ni?" je rekla Perpetua, napolnila kozarec in ga nato držala v roki, kakor bi ga hotela dati le kot nagrado za zaupanje, ki je morala nanj tako dolgo čakati. "Dajte sem, dajte sem," je rekel on Ab-bondio, prejel kozarec z nič kaj trdno roko ter ga nato izpraznil, kakor bi bilo zdravilo. "Torej hočete, da bom prisiljena popraševa-ti tod in tam, kaj se je pripetilo mojemu gospodu?" je rekla Perpetua, se vzravnala pred njim z navezven obrnjenimi rokami ob bokih, z naprej priostrenimi 'komolci ter ga gledala nepremično, ka>kor bi mu hotela izsevati skrivnost iz oči. "Za božjo voljo! Ne toliko čvekanja, ne toliko vrišča! Gre... gre za življenje!" "Za življenje!" "Za življenje." "Vi dobro veste, da kadarkoli ste mi kaj povedali odkrito, zaupno, nisem nikdar... " "Seveda! Kakor takrat, ko. .." Perpetua je opazila, da se je dotaknila neprave tipke; zato je brž ubrala drugo struno in rokla z ganjenim in ganljivim glasom: "Gospod kurat, bila sem vam vedno naklonjena; in če zdaj hočem vedeti, delam to, ker je nujno x>o-trebno, ker bi rada videla, da bi vam pogin pomagati, dati vam dober svet m vas potolažiti..." Dejstvo je, da je don Abbondio imel morebiti prav tako živo željo izndbiti 'se svoje bolestno skrivnosti kakor Perpetua spoznati jo; zato ji je po vedno .slabejšem odbijanju njenih novih in vedno odločnejših napadov in ko mu ji* morala prej več nego enkrat, priseči, da o tem ni kjer ne črhne, končno z mnogimi prenehljaji, z mnogimi "ojoj" povedal vso nesrečno zgodbo. Ko je prišel do strašnega imena pooblastitelje -vega, je morala Perpetua napraviti novo in še slovesuejšo .prisego; in ko je don Abbondio izgovoril testo ime, se je z globokim vzdihom zgrudil na oslono naslanjača, dvignil je roke kakor za povelje in prošnjo obenem in rekel: "Za božjo voljo!" "Spet. ona njegovih!" ji' vzkliknila Perpetua. "Oh, kakkšen lopov! Oh, kakšen objestnež! Oh, kakšen človek brez strahu božjega!" "Boste molčali! Ali me hočete popolnoma u-ničiti?" "Oh, saj sva sama in nihče naju ne čuje. Pa kako boste zdaj naredili, ubogi gospod kurat?" "Ah, glejte," je rekel don Abbondio z jezi j i-vim glasom, "glejte, kako lepe nasvete mi zna ona dajati! Pride in vprašuje, kako bom naredil, 'kako bom naredil; kakor da je ona v zadregi in je moja dolžnost pomagati ji iz nje." "No, jaz bi že imela svoj ubogi nasvet za vas; toda potem...'' "Toda potem, čujmo." "Moj nafsvet bi bil, da, ker vsi pravijo, da je naš nadškof svet mož, neustrašen mož, ki se ne boji nikogar in kadar more prisiliti k dolžnosti katerega teh premogočnih, da podpre karata, se naravnost raduje... jaz bi dejala in pravim, da bi mn vi o nič drugega -kakor to, da bo drugi dan bitka; zato je dobršen del noči zapravil s tesnobnimi posvetovanji. Ne ozirati se na lopovsko zahtevo ne na grožnje in izvršiti poroko — o taki odločitvi ni hotel niti preiidarjat.i. Zaupati Ronzu vse potrebno in iskati z njim kakega izhoda... Bog obvaruj! "I »a vam ne uide besedica... drugače... ehn»!" je bil dejal eden izmed onih razbojnikov; in ko je slišal, 'kako mu ta "ehm" bobni po glavi, don Abbondio ne le da ni m r-U L na-kršenje take postave. temveč se j«- celo kesal, da je klepetal Perpotuo. Bežati! Kam.' Iri potem! Koliko ii"-prilik! Iiii koliko računov bo treba dajati! Pri vsaki odločitvi, ki jo je zavrgel, se je revež obrnil v postel ji. Kar se mu je zdelo vsekakor še najboljše ali najmanj slabo, je bilo to, da si pridobi ča-, če pri Renzu stvar malo zavlačuje. Pri tej priliki se je spomnil, da manjka le še nekaj dni od časa, ki je za ženitve prepovedali; — in če morem tega dečaka zadržati za teh malo dni, imam potem dva meseca oddiha, in v dveh mesecih se lahko 'prigodijo velike reči. — Razglabljal je. s kakšnimi pretvezami naj stopin na plan, in dasi so se mu zdele nekam lahke, se je vendar pomirjal z mislijo, da jim njegov ugled že da pravo tehtovitost m mu njegova stara izkušenost podeli veliko prednost pred tem nevednim mladeničem. (Nadaljevatije sledi.) Ljubiteljem leposlovja mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. U Knjigarna Glas Naroda" ■■Vi OL18 NARODA »i NEW YORK, TUESDAY, APRIL 30, 1935 THSS LARGEST SLOVENS DAILY isV.8.1. SAMOSTANSKI I OVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).Mj\j f JLi\J ZA "GLAS NABODA" PRIREDIL L H. Iz Slovenije. 88 Kako lepo jutro! Z žejnimi očmi gleda Wolf rat okoli sebe to krasno jesensko barvo: globoko višnjevo nebo, belo lesketajoče skalnate stene apnenca, iglasto drevje sočno zeleno, vse listje tako živo rmeno in rdeče, kot bi bila vsaka bukev in vsaka jelša v ognju. In čez celo jezero, na vseli premikajočih valčkih se zrcali solnce v tisočerih migljajočih lučkah. Čoln priplava do kraja. Wolfrat izstopi, molče ponudi hlapcu roko in odide naglih korakov. Prostejše diha; v njegovo potrto dušo je nekaj padlo kot tolažba. Kjerkoli hodi, vse blesk in svetloba. Rjavi travniki v slani, strnišča pokrita z mrežami pajeevine, ovenele meje in drevje, bela cesta, leteče niti v zraku — vse se blesti. Iz hiš prostrane doline v ravnih stebrih vstaja modri dim. V daljavi, med vitkimi vrhovi smrek, se bleščijo pozlačeni križi na stolpu in strehe samostana in zadaj, kot meja samostanskega posestva, se dviga gora, na čije skale je že padel tenak sneg, tako nežen in duh-teč, kot bi rdeče palice cvetele belo. Nedaleč od brega jezera Wolfrat začuden obstoji. Mogočna hiša je zrastla iz tal; stoji med drevjem na travniku, ki je omejen z nanovo opleteno ograjo. Dolenji del zidan, gorenji del iz lepo izrezljanega lesa. Vrh bele strehe je oznanjala dovršeno delo smreka, okrašena s pisanimi trakovi. Ob strani hiše stoji še drugo poslopje: hlev in skedenj. Nekaj delavcev| pridno pospravlja prostor okoli poslopij. Iz vsega vpitja pa se vedno oglaša zapovedujoč glas, katerega je Wolfrat poznal. — Seveda, tukaj je! — mrmra in zasleduje z zamišljenim pogledom patra, čegar bela halja se prikaže enkrat tukaj, enkrat tam, na vseh koncih m krajih in zopet izgine v nepre- i stani zaposlenosti. j Na cesti stoji voz, ki je bil naložen ostankov zidanja. Ene-j ga izmed hlapcev, ki so nesli na voz tramove in deske, vpraša Wolfrat: — Čegava je ta hiša? — Samostanka. O kresu še ni stal noben kam^n, sedaj pa poglej hišo! Hlapec ga radovedno ogleduje. — Kdo pa si? Wolfrat gre brez odgovora dalje; za svojim hrbtom pa, sliši reči hlapca: ! ? — Prmej, to pa mora biti solar, ki je obdelaval medveda. Čim bližje pride Wolfrat do vasi, temveč bolj vroče mu! jo okoli srca. Že od daleč išče streho svoje hiše. Ne najde je 1 Muc •en strah se ga poloti, ko poleg strehe Eggebauerjevega domov j a, tam, kjer je navadno gledala z mahom pokrita streha njegove hiše, zagleda blesteti streho iz novih desk. Vedno večje postajajo njegove oči, čim bližje prihaja. Ali je bila to še njegova hiša? Ilnate stene belo pobarvane, streha nanovo pokrita, nič več nagnjena stavba, povsod novi stebri in deske, cela hiša dvojno povečana: kajti iz nizke drvarnice je nastal hlev in skedenj. In ono rdeče na vrtu? Kaj je to? O, Bog, to sta bili dve kravi, ki se paseta. Wolfrat prebledi in se strese. Sedaj ve, pri čem je. Njegovo življenje je pripadlo drugemu, ki si je gnezdo napravil lepo, gorko in čisto. Z opotekajoči mi koraki gre po cesti. Tedaj pa zagleda smrtno desko svojega otroka. — Glej, to je vendar-le še pustil. Toda kol stoji poševno, kot bi ga zadelo kolo voza. Wolfrat ga postavi navpično ter potepta travo, v kateri je bil za-| pičen. " ( — Mimica! J Z velikimi očmi gleda znake imena, s katerih je dež spral j že skoro vso barvo. Nato gre s povešeno glavo dalje. Gre nekoliko no ovinku, da mu ni treba iti 'mimo hiše. Stoji ob vznožju nunskega hriba in potegne zvonec. Sestra odpre. — Kaj hočeš? — Ali je Zefa še tukaj? Polzerjeva Zefa? Rad bi ž njo govoril. Setra prikima in zapre vrata. Nuno sliši, kako gre po pesku. Cez nekaj časa se bližajo počasni koraki in Zefa se prikaze na pragu. Prestraši se strahu in veselja. Molče si poda-sta tresoče roke in se spogledata. Slednjič Zefa globoko dibne. — Bog te sprejmi, Polzer! — Bog s teboj, Zefa! — Da si vendar zopet ukaj! Moj Bog, kako težki časi so — Kaj ne, da? Nežno jo potegne od vrat. Poleg zidu sedeta na ovenelo travo in noge jima vise v obcestni jarek. Zefa ga žalostna pogleda. — Ali si zopet popolnoma zdrav? — Da! Seveda samb do tukaj. — In s pogledom ošvigne svojo hromo roko. — Ta ne bo nikdar drugačna. Taka bo ostala. Zefa se strese, ko se s prsti dotakne suhe roke in občuti suho kost. Nekaj časa poteče. -- In ti? — vpraša Wolfrat. — Kako pa je s teboj? Zdi se mi, da še malo poikašljuješ. — Za to ne imej nikake skrbi. Že dolgo sem zopet popolnoma dobra in morem zopet delati kot prej. Toda postoj, veš, sedaj samo taka izgledam, ker — no, ker — Zardi. — Ali ne opaziš f Pogleda jo od nog do glave. — Zefa! Zefa! O, ti ljubi Bog! — zastoka in jo pritisne na svoje prsi. Tako sedita molče in brez cilja gledata v svetlo jntro. — Sedaj mi je šele dvakrat težko! — pravi Wolfrat. — To bo pa otrok bolečin, ubogi črviček. — Kaj pa fant? Kaj dela? Nasmeh se razlije čez njene ustnice. Strašen zločin v Leskovcu. Na hribu Črni vrh pri Leskovcu so našli kmetje odsekano in na kol nataknjeno glavo premožnega kmeta Nikole Jo-viča. Sum strašnega zločina je padel na kmeta Boro Svetko-viča, ki je bil že star sovražnik umorjenega Joviča. Med preiskavo se je izkazalo, da je morilcu pri strašnem delu pomagala hči Nikole Joviča. Hči je baje očeta napadla s sekiro ter ga nekajkrat udarila p° glavi, potem je pa Cvetkovič nesrečnemu starcu odsekal glavo. Truplo je zakopal v neki kleti, glavo pa je na Črnem vrhu nataknil na kol. Motivi strašnega zločina polma pojasnjeni. se mco po- si bila stara sovražnika zaradi Uršičeve, ki bi jo bil tudi Kmetič rad imel za ljubico. Vsi trije so obkolili Mulca in začeli prepir. Pri tej priliki — tako pripoveduje namreč Mule — ga je eden udaril s palico po hrbtu, a obenem je Kmetič zavihtel ročico, hoteč ga oplaziti po glavi. Mulec je potegnil nož in zamahnil proti Kmeti-ču Zadel ga je v levo roko pod ramenom, zamahnil pa je še enkrat in ga sunil tako nesrečno v vrat, da ura je prerezal žilo odvodnico. pa še 9 cigar in 130 svilenih robcev. Obe bo tako "tapecirana" obleka drago stala. Tereziji so prisodili 4100 Din, Josi-pini pa 7300 Din globe. Za slučaj, da je ne bi poravnali, pa odgovarjajočo zaporno kazen. Za 100 Din globe se računa dan zapora. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU IT llth STREET NEW XOM, M. X. PlftlTB MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, ZERVACLJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Briljant v smetišču? Mariborska policija je zasliševala Anico Vučakova, ki je ponujala pri zlatarju in draguljarju Stumpfu na Koroški ce- j cnako rada- Pod vodstvom dr. sti preko 30,000 Din vredni bri-' 1)arka so po vsej Angliji po- manili. Južnolondonski botanični zavod je oklenil ugotovili, koliko je resnice na tem, da strela ne udarja v vsa drevesa Gozdni požar v Sitarjevcu. T dni je pričelo goreti v Sitarjevcu, gozdu med Litijo in Smartnom. Dvignil se je visok plamen in v litijski cerkvi so pričeli biti plat zvona. Pri gozdnem požaru so se znašli takoj sosedje in pa gasilci, ki so s krampi, lopatami, rovnica-mi in vejevjem pogasili požar. V vetrovnem vremenu in suhi hosti je grozilo, da se bo požar močno razširil. Kri sta puščala. Pred mariborskim malim kazenskim senatom sta se morala zagovarjati 59-letni Martin Obran in 58-letna Antonija Obranova, njegova žena, ker ju je mariborsko državno tožilstvo obtožilo, da sta v Stonj-cih zdravila bolnike s puščanjem krvi prot nagradi 10 Din za vsako "operacijo". Senat se ni mogel prepričati o krivdi Martina Obrana, ki je bil oproščen, pač pa je obsodil njegovo ženo Antonijo na štiri mesece in 7 dni strogega zapora, pogojno na pet let. Franc Krapeš umrl. Zopet se je iz ljubljanskega življenja poslovila popularna osebnost. 11. aprila dopoldne so Ljubljaničani zvedeli, da je umrl povsod znani kavarnar, velik podpornik številnih društev in dobrotnik revežev Fr. Krapeš. Pred dobrimi 9 tedni se je Franc Krapeš vlegel v bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Franc Krapeš se je rodil pa novega leta dan 18G4 na Otlici nad Ajdovščino. Bil je sin malega kmeta ter se je kmalu seznanil z vso trdoto življenja. V šolo ni (nikoli hodil. Že z 11. letom so ga dali v Gradec v čevljarski pouk. Nato je bil čevljarski pomočnik v Ljubljani. Že v mladosti je pokazal veliko žilavost ter se je z 21. letom osamosvojil. Kazal pa je veliko zanimanje za gostilničarsko' j^ke začuUer odprl vrata hle-obrt. Leta 1886 je vzel v najem gostilno pri Šifu na Bregu, že leto dni pozneje pa je otvoril prvo slovensko ljubljansko kavarno na Jurčičevem trgu, ko-tero je potem preselil na Kongresni trg. Bil je prvi slovenski kavarnar, zakaj do takrat so bili kavarnarji v Ljubljani samo Švicarji in Nemci. Kavarna je bila zbirališče vsega narodnega občinstva in vseh zavednih Slovencev. Poleg kavarne je otvoril leta 1903 moderno opremljeno restavracijo Zlatorog v Gosposki ulici, kamor so prajv radi zahajali tudi slovenski častniki, med njimi pokojni general Maister in drugi. Smrtno ranjeni Kmetič je krik nil na pomoč in se zgradil, a čez nekaj minut je izkrvavel Muec je nato zbežal na svoj dom v Zapečko vas. Mrtvega Kmetiča sco prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Barbari, kjer so truplo obducirali. Mulca so kmalu aretirali in je pri zaslišanju dejanje skesano priznal, izgovarjal pa se je, da je to storil v silobra-nu. Izročili so ga s reškemu sodišču pri Sv. Lenartu. "Denar — ali zažgemo hišo!" Vedno hujše čase doživljajo prebivaici v okolici Maribora. Poleg gospodarske stiske, ki se na deželi čuti mnogo bolj, kakor v mestu, je tam tudi za javno varnost slabše poskrbljeno, kar je razumnljivo, ker so rožniški rajoni silno obsežni in postaje zasedene le s par možmi. Temni elementi imajo na deželi prosto polje. Po samotnih kmetijah si neznanci z grožnjami izsiljujejo od prebivalcev vse, kar si poželi jo. Zlasti običajne so sedaj postale grožnje s požigi, ki se jih izsiljevalci poslužujejo in se jih ljudje najbolj bojijo. Ta razburljiv slučaj so doživeli te dni pri posestnici Tereziji Urban-čič v Vukovju pri Sv. Marjeti. Zvečer, ko so domači še bedeli, je nenadoma močno potrkalo na razsvetljeno okno. Po-sestnica je okno odprla, iz teme pa se ji je pomolila pred o-braz roka s pismom in ga položila na okno. Pismo je bilo naslovljeno na posestnico ter sledeče vsebine: "Mi smo štirje in zahtevamo takoj 500 dinarjev. Svarimo vas,"ne —' šajte priti iz hiše, ker takoj za-žgamo poslopje na vseh oglih. Lačni smo, dajte nam poleg denarja tudi kruha in mesa. Iz vršite povelje takoj!". — Ko Je posestnica začela brati pismo, je neanančeva roka izginila z okna v temo. Po prečitanju je obstala gospodinja skraja kakor okamenela od strahu, potem pa se je s silnim krikom zrušila. Priskočili so domači, Ijantni nakit. Vučakova je prišla, kakor pravi, v Maribor iskat službo in ni niti slutila, kolike vrednosti je obesek, j Ljudje so ji svetovali, naj obe-isek proda, bo že dobila zanj nekaj kovačev. Vučakova je pri ponovnem zaslišanju vztra- pisali drevesa, v kateri je u-darila strela. To delo je trajalo tri leta in zdaj se bliža popis koncu. Angleški listi poročajo o glavnih rezultatah prizadevanja omenjenega botaničnega zavoda. . . . .. . . . t Vse kaže, da so res drevesa, v jala pr. svoj. pn-otn. izpoved. I katera str„k ra,,a udar; , IV nasl* 1besek P" V0™ 'i™«" pa sploh ne. Izmed vse!, leti v smetiseu gomieradiron- , • . .... , , i i • • . i dreves ]e vsaj v Angliji hrast skega gradu, ko ie z drugimi o-I , - - 7 i- . i- , . v-i i ™ i najbolj izpostavljen streli. — troci stikala po smetiseu. Obe- TT « * » • . . i . t .. v ... . Hrastu sle«le i a srn jed i. borovci, sek je policija zapečatila v ku- d ' verto in ga lirani v svoji tira-1 goceni zbirki. Obstoja mnenje,' da gre najbrže za nakit neke baronice, ki je pred 10 leti ob priliki obiska na gornjerad- gonskem gradu izgubila dra- goceno ovratno verižico z obe-skim. Svoječasne poizvsdbe so ostale brezuspešne, zdi se pa, da je zdaj skrivnost dragocenega nakita pojasnjena. Velik požar pri Motniku. Te dni je nastal obsžen požar na posestvu Marije Križ-nikove na Brezovici pri Motniku. Ker je pihal močan veter, so .plameni z veliko naglico zajeli tri kozolce in hlev, ki so pogoreli do tal. Ogenj je lini čil tudi vso krmo, vse gospodarsko orodje, zlasti dragocene stroje, 200 škafov žita in mnogo živeža. Skoda, ki jo cenijo na več kot 200,000 liin, je le v neznatni meri krita z zavarovalnino. saj je bil zavarovan le hlev brez inventarja. Ogenj je podtaknila zlobna roka. Nekdo je že na Jožefovo zvečer podtaknil dve goreči sveči v krmo. Domači sin pa je sveči še ob pravem času našel in preprečil požar. Česar zločinec ni mogel izvesti ponoči, mu je uspelo podnevi, ko so bili domači na polju. topoli, vrbe in jeseni. Pač pa ni našel dr. Dark nobene bukve, breze, kostanja ali česmi-na, ki bi ga bila strela samo oplazila. Zato svetuje ljudem, naj se zatekajo med nevihtami pod to drevje, odnosno grmovje. VAŽNO ZA Jf NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpo slali za Novo leto i n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na fpčnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremv izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. STRELA IN DREVESA CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laustrin COLORADO: Pueblo, Peter Callg, A. SaftW Walsenburg, M. J. Bajrak INDIANA: Indianapolis. Loo)a Banlcb Nihče ne dvomi o tem, da u-(iari strela pogosteje v visoka drevesa, nego v zemljo. Ze dolgo pa vemo iz izkušenj, da -stre la ne udarja v vsa drevesa enako pogosto. Ljudstvo je prepričano, da udari strela najraje v hrast. Odtod tudi veliko spoštovanje, ki ga je užival začeli so klicati na pomoč hlap- l rast P" nekaterih narodih, v co, ki je spal v hlevu. Ta je Evropi zlasti pri starih Ger- ILLINOIS: Chicago, J Cicero, J. Bevčlč, J. Lukanlcft Fabian (Chicago, CIcera in Illinois) Joiiet, Mary Bambich, Joseph Hra ▼at La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Augustta North Chicago. Jože Zelene KANSAS: (»Irani, Apnea Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (sea Penna_ W. Va. in Md.) _«-- 4. - .(Dalje prihodnjič.) Uboj. Pred kratkim je šel J&nez Mulec s svojo zaročenko Terezijo Uršičevo iz Zavrske vasi, kjer je bilo dekle na dnini, in jo spremil na njen dom v Malo Zimico. Na pešpoti, ki vodi iz Završke vasi na Malo Zimico. so prišli Mulcu nasproti 22-let ni Ivan Kmetič in njegova dva tovariša* Kmetič in Mulec staj^pri Josipini pa 9, poleg tega va. Nenaden prihod hlapca je neznanega izročitelja grozilnega pisma oplašil ter je izginil v noč. Še istega večera so bili obveščeni o dogodku orožniki. Na podlagi pisave se je posre-čiilo ugotoviti tudi pisca. Je to 57-letni bivši hlapec pri IJr-bančičevih, Valentin Senear. Ko so ga orožniki aretirali na "esti proti Mariboru, je dejanje takoj priznal, Izjavil pa je, da ni nameraval poslopja v resnici zažgati, ampak samo lastniico ostrašiti, da bi mu izročila denar. Smola dveh Ljubljančank. Na mariborski carinski kontroli so ustavili dve sestri: Terezijo in Josipino Molan iz Ljubljane, ki sta prišli z vlakom iz Avstrije. Nekam sumljivo sta se vedli in sta radi te-°ra morali k pregledu, ki je prinesel nepričakovane zanimivosti. Obe sta imeli spodnji rob krila ma znotranji strani ves obšit s paketi igralnih kart. Pri Tereziji je bilo 10 paketov, DOMAČE ŽIV ALL TI strani. Cena ...........30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena' .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena -2» PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. J65 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI SALJIVEC. !H) strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOT LE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). 18» strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......UM VESELE POVESTI. 7$) strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA' Z16 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. Y. MAJA: 3. Majestic v Clierl>ourg Cliamplain v Havre Washington v Havre Berengaria v Cherbourg Itrem»'n v Bremen 1'aris v Havre Conte di Savoia v Ceno i Aqultania v Cherbourg Kilropa v Bremen Sat urn i a v Trst He de France v Havre 4. 8. 10. 11. l.i. 17 IS. Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 11.J. Chatnplain v Havre Rex v Genoa US. Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg JITNIJA: 1. Lafaj-ette r Havre 5. Aqultania v Cherbourg Washington v Havre 7. Normaiuiie v Havre 8. Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 12. Majestic v Cherbourg 14. Bremen v Bremen 15. Rex v Genoa Chauiplain v Havre 19. Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourg 22. Normandie v Havre 26. Aquitania v Cherbourg 21». lie de France v Havre Majestic v Cherbourg Europ?. v Bremen Conte di Savioa v Genoa JULIJA: 3. B< •rongaria v Cherbourg: Washington v Havre Saturnia v Trst 5. Bremen v Bremen Champlaiu v Havre Ilex v Genoa 10. Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 16. Kuropa v Bremen 17. Conte Grande v Weona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 20. He de France v Havre li'i. Coiife di Savoia v Genoa 24. Berengaria v Cherbourg 20. Bremen v Bremen 27. Champlain v Havre 31. Washington v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA MICHIGAN: Detroit, Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Frank GooSe Ely. Jos. J. Peshel-Ereleth, Louis Gou2e Gilbert, Ixmls Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatici) MONTANA: Roundup. M. M. Pantan Washoe, L. Champa . NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masla OHIO: Bar her t on, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Bar-linger, Jacob ReBuik. John Slapolk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John ^fum' še Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA: Brought on, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlna Conemangb, J. Brezovee Export, Lonis SnpaniM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaada Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TanielJ Lozerne, Frank Balloch Manor, Frank Demshar Midway, John 2ost Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Rteelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sddfrer West Newton, Jooeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Frank &kok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taaehar DiamondvUle, Joe Rolich Vsak zastopnik Iste potrdile x» svata, kater« Je praJeL T«t»afco nj» UPRAVA "GLAS NARODA'