St. 286.
V Ljubljani, petek dne 13. decembra 1918.
Leto IL
1MPREJ
Ud jugoM mino Mniiini ttukt
Izhaja rani Bedel) Ib praznikov vaak dan popoldne.
Qffj.ui.. |» i|nr«lUr. * Ljubljani, FrančiSk»a«h* »lica »t*v. 6, L aadit*.
Učiteljska tiakarna.
Narečnina 1 po polU a aoaU.ljanjenv »a dom ia colo lato * «•—, « pol leta I jl-_, M iotrt loU K 10-50, ia meaec K 350. Za Nemčijo eelo leto K 4«, m oatalo tujino in Ameriko K 54.
tvaeratl! Knoatopna pctit Trati ca 30 t; pogojen proatoi II’—; razglasi in pealana Trati ca po 60 t; večkratne objava po dogovora primaren popust.
Reklamacija m Hat ee poitoina proste.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Malo pisemce iz Trsta.
2c dolgo nisem imel prilike Vam sporočiti novosti j iz naših krajev. Vsaj smo tako hermetično zaprti kakor še nikdar prej. Naj bi le skorajšnji mir odprl kaj kmalu Predobro zastražene meje in omogočil vsaj izmenjavo misli ki je potrebna kakor izmenjava surovin in živ-lienskih potrebščin.
Življenje je pri nas navadno. Živil je nekaj več nego v časih bojev. Toda vse je še drago in siromak občuti komaj in le tedaj, ako ima potrebno dozo fantazije, da se živi nekaj bolje. Celo italijanski nacionalci, ki so mislili spočetka, da se bodo hranili z navdušenjem, so se spreobrnili v čisto navadne materijalce in tvori tudi med njimi želodec temo vseh pogovorov.
Ali, ako nam italijanske oblasti ne morejo še zagotoviti dovolj telesnega zadoščenja, posnemajo prav rade avstrijske oblasti v insceniranju komedij, ki naj nado-meste druge potrebe. Dne 3. t. m. sino proslavljali trideset dni, od kar so nas počastile italijanske četo s svojim prihodom, t. j. od kar smo bili odrešeni. V nedeljo smo imeli priliko opazovati parado italijanskega voja-štva. 20. t. m. bomo proslavljali Oberdanka in obenem r) Annunzia, ki pride v Trst zato, da bo počaščen. To-re,t kakor vidjtCj dovelj za vsakega, ki čuti potrebo na-vduševanja. Tako izgleda, kakor da nimajo gospodje duše v miru in so precej podobni skrbni gospodinji, ki •strogo pazi na to, da so močnik ne prismodi.
Med tem je pa pokazala italijanska oblast nekoliko energije v tem, da je razpustila oni slavni odbor, ki je hotel očistiti ali osnažiti tržaško mesto onih ljudi, ki niso italijanskim nacionalcm všeč. Italijanska oblast je čutila sram, ki ga naši demokratie niso čutili. Kaj bo naprej ne vemo. Cisti so pa vendarle, le da se vrši to Precej »nobl« in ravnajo gospodje z rokavicami.
Med tem ko pričakujemo v dvomu in negotovosti, kam nas bo neki zagnal val dogodkov, so ustanavljajo v Trstu nove stranke. Tako imamo že »Socialno demokracijo«, (ital. soc. stranka se imenuje »Socialistična dc-lavska stranka«), ki jo sestavljena iz vseh mogočih elementov:: socialistov, demokratov, nacionalcev itd. Ta stranka ie pravzaprav socialistično reformistična stranka, ki jo vodita v Italiji minister Bisolatti in poslanec Bo-nomi. Pripravljata tla, da ne bi ital. soc. stranka v Tr-s*u Pristopila k oficielni ital. soc. stranki, ki je intran-kigentna in revolucionarna. Poleg socialne demokracije imamo stranko »del Rinovamento«, ki je tudi demokratična in se sestavlja iz enako heterogenih elementov kakor prva. Voditelji ene in druge pa menda ne vedo, da tvorijo razredni interesi edino resnično podlago političnim skupinam, zato tudi so njihovi programi precej Puhti. Novost je pa pri obeh ta, da pripovedujeta, da /u 'ta dati Slovencem vse pravice. Slovenski narodnjaki so Pfavili; Najprej Trst Jugoslaviji, potem pa kompromis z Italijani. Ti poslednji pa pravijo: Vi bodete imeli yse pravice, ki vam jih bomo mi milostno naklonili. Jaz Pa končam in pravim: Bog se usmili prvih in drugih in 7’ nam dovelj moči, da nehamo enkrat za vselej s ta-—mi kompfiiian»i______________________________ Amen.
1)r- Al. Zalokar:
Nujne zdravstvene naloge.
,	i.
pred kratkimi meseci se nam je kazala bodočnost v meglenih, negotovih obrisih. V naših srcih je bila sicer že tedaj trdno zasidrana vera v skorajšnjo rešitev našega naroda izpod tujega Jarma, toda o vseh podrobnostih so bile naše predstave nesigurne in naše domneve mnogokrat fantastične. Tako nas je marsikaj prescnc-11'° 'n marsikaj razočaralo. Sedaj pa so sc valovi prvot-razburjenja polegli, prevrat se je Izvršil naglo in ’rez Posebnih ostrili bojev: jugoslovanski narod je ^ ru*en v eni neodvisni državi, postali smo svobodni dr-tl<y-'*an' 'ast,,c> demokratične države. Naša bližnja bo-0 ,,()st se nam ka/c že v jasnejših oblikah: kar smo 7®d kratkim videli še v nejasnih konturah, se nam sc-( a kaže v ostro začrtanih potezah. Zato se mora "bakniti fantastično ugibanje resnemu, smotrenemu in
Preračunanemu delu.
Kakor v drugih panogah javnega življenja, tako sc ‘7*5° tudi za socialno zdravstvo zarisati trdni načrti, , Variti se morajo dovolj široki in globoki temelji, na Cr‘li sc bo v bodoče lahko sezidala vsem zahtevam v. mrsov primerna zgradba socialnega zdravstva. V °li knjigi »O ljudskem zdrav i u« (izdala in za-
ložila Tiskovna zadruga v Ljubljani, leta 1918) sem se mogel le površno dotakniti nekaterih socialno-zdravstve-nih nalog bližnje bodočnosti, kajti tačas so tu manjkale podlage, na katerih naj bi bil gradil. Toda že tačas sem postavil zahtevo, da naj se za slovensko ozemlje ustanovi posebna zdravstvena centrala. V tedanjih časih seveda ni bilo mogoče udejstviti to zahtevo. Ko pa je umrla stara Avstrija slabega spomina in so se osnoval« na nekdnjem avstro-ogrskem teritoriju narodne vlade, tedaj bi se bila morala ta zahteva uresničiti.
V resnici se je tedaj v okvirju Narodne vlade v Ljubljani ustanovilo posebno poverjeništvo za zdravstvo. Takrat smo vsi zdravniki in vsi, komur je mar dobrobit našega naroda, z navdušenejem pozdravili ta Sklep, ki je jasno pričal, da preveva naše narodno življenje moderen duh in da se odločujoči faktorji zavedajo ogromne važnosti, ki jo bo imelo ljudsko zdravstvo v moderni državi. Pričakovali smo, da se bo novo poverjeništvo lotilo z vso vnemo težavnih socialno - zdravstvenih nalog, ki so zlasti v prehodnih dobah, ko se navadno zaseje v javno življenje večja, in manjša anarhija, izrednega pomena. Pričakovali smo, da bo to poverjeništvo kaj dobrega .ukrenilo v akutnem in najnujnejšem vprašanju o spolnih boleznih, mislili smo, cla bo že v prehodni dobi, ko se take reform* lahko izvršijo, energično ustavilo pogubonosmj' prodiranje alkoholizma, nadejali smo se, da bo poverjeništvo za zdravstvo uredilo zdravstveno službo za, civilno m vojaško prebivalstvo, v kolikor je to mogoče v sedanjih časih.
Toda sklep je ostal samo sklep. Poverjeništvo za zdravstvo se ni realiziralo. Lepi upi so splavali po vodi, med tein pa so odšli med svojce vsi oni, ki so se pri vojakih spolno inficirali, in so odšli v svoje družine vsi oni, ki z vsakim pljunkom vržejo med svet na tisoče in tisočo bacilov tuberkuloze. Nihče sicer ni pričakoval, da bi moglo poverjeništvo delati čudeže v teh stvareh, toda vsakdo je prepričan, da bi bilo zdravstveno poverjeništvo, kot strokovni in vladni organ, doseglo marsikaj dobrega, da bi bilo grozeče nevarnosti gotovo izdatno omejilo. Javnost ni poučena o tern, zakaj in kako je prišlo do tega, da sc lepi modemi sklep ni realiziral, javnost čuti le, da v zdravstvenih zadevah nikjer ni opaziti nobenega napredka, nobenih času primernih odredb.
Eno je gotovo, da se morajo nemudoma premagati vse težkoče, pa najsi prihajajo od tu ali od tam, in da mora poverjeništvo za zdravstvo nemudoma začeti poslovati in sicer energično poslovati. Vprašanja naše prehrane, naših financ, naših notranje-političnih reform so nujna in zahtevajo celih mož, nujna pa so tudi socialno-zdravstvena vprašanja in razven tega tako obsežna, da se nikakor no morejo kratkomalo dodeliti.h kakemu drugemu poverjeništvu, na pr. notranjemu. Edina rešitev, ki bi bila mogoča v slučaju, da se samostojno poverjeništvo ne more realizirati, bi bila ta, da s« združita poverjeništvi za socialno skrbstvo in zdravstvo v eno poverjeništvo. Tako združitev so zagovarjali v stari Avstriji znameniti dunajski strokovnjaki in njihov glavni argument je bil ta, da se ne dajo strogo ločiti kompetenci teh dveh inštitutov. Ce drugače ne gre, naj bi se razmišljalo o tem, kako naj se na ta način reši situacija.
Za to, da naj se takoj ustanovi slovenska zdravstvena centrala (poverjeništvo), govori med mnogimi drugimi razlogi tudi ta, da obstojajo na eni strani še vedno različni zdravstveni referati, tako pri bivšem kranjskem deželnem odboru, pri nekdanji kranjski de-, želni vladi, da pa na drugi strani Koroška in Štajerska nimata nobenega zdravstvenega središča, ker koroškega in štajerskega deželnega odbora pač ne moremo več priznati. Vsi sedanji zdravstveni referati ne morejo iniciativno nastopati, ker so deli korporacij, katerih naloga je samo ta, položiti račune o prcetklosti, likvidirali. Kako naj na primer referent nekdanjega kranjskega deželnega odbora predloži iniciativen predolog, ko pa komisija za likvidacijo deželnega odbora ni več kompetentna sklepati o važnejših projektih za bodočnost!
Naj zadostuje sairro toliko za dokaz, da je nujno potrebno aktivirati poverjeništvo za zdravstvo!
S seje Narodne vlade SHS.
S 30. seje v Ljubljani z dne 9. decembra. 1918.
Regent Aleksander so je v prisrčnih besedah brzojavno zahvalil za pozdrav Narodne vlade ob priliki uje-dinjcuja Naroda SMS. V zahvali naglašu, da prizadeva njemu delo za pravično določitev zapadne ineje največjo
in prvo vladarsko skrb. Besedilo njegove brzojavke, ki so ga časopisi že prinesli, se potom lepakov razširi po deželi.
Dr. Korošec poroča iz Beigrada, da je regent pripravljen vzeti s seboj v Pariz dva informatorja, ki naj prineseta s seboj ves informacijski materijal za mirovno konferenco; kot taka je določil dr. Korošec dr. Rybafa ihvinž; Mačkovšeka. Pri Narodnem svetu v Ljubljani so osnuje poseben odsek za zbiranje gradiva za naše delegate, obstoječ iz 4 članov, 3 prevajalcev, 1 kurirja in l strojepisca.
Narodna vlada je razpravljala obširno o stavki železničarjev v Mariboru in o sredstvih, da se stavka konča. Narodna vlada je mnenja, da na stavkujoče vplivajo v veliki meri politični momenti in osebe, stoječe izven vrst železničarjev. Ker se nahajajo baš sedaj v Ljubljani zastopniki Nemške Avstrije, se sklene, da se skuša rešiti to vprašanje pri skupnih posvetovanjih v naslednjih dneh.
Isto še sklene, glede poročil, ki prihajajo z visokih šol na Dunaju, da namreč Nemška Avstrija izganja jugoslovanske, dijake.
Avstrija je določila 900.000 K brezobrestnega posojila posestnikom na Koroški Beli in Javorniku, ki so pogoreli ob nipadu laških letalcev v avgustu 1917. Tega posojila vojno-kreditni zavod za južno ozemlje v Celovcu šie ni izplačal, ko je prišel državni preobrat, ampak je prenesel ves tozadevni fond na Dunaj. Oškodovanci naj vlože Narodni vladi kratko prošnjo, nakar se bo Narodna vlada obrnila na državni Urad za zunanje zadeve na Dimaju, da izposluje izplačilo.
V Ženevi se nahaja okolo 2000 jugoslovanskih emigrantov — povečini Hrvatov in Srbov — ki se žele vrniti domov. Nemška Avstrija je pripravljena, prevzeti prevoz skozi svoie ozemlje pod pogojem, da se ji nakaže zato 30 vagonov premoga. Zadeva se sporoči skupni vladi v Belgradu na naslov dr, Korošca.
Poverjeništvo za javna dela bo razpisalo primerne nagrade za dotlčnike, ki naznanijo osebe, katere vkljub opetovanim pozivom niso oddale demobilizacijskega blaga, ki so si ga prisvojile'v^prvih tednih po državnem preobratu.
. Naredba poverjeništva za socialno skrb z dne 6. decembra t, 1., po kateri imajo občine pravico, zasesti v slučaju potrebe zasebna stanovanja, se razširi v toliko, da se raztegne ta pravica občin tudi na zasebne obrate in poslovne prostore, ki naj se porabijo kot prostori za tirado in za javno in zasebne naprave, ki služijo splošni koristi.
Delavski zavarovalnici zoper nezgode v Trstu in Gradcu se nahajata izven območja Narodne vlade SHS v Ljubljani; zato se preuredi »Poslovalnica delavske zavarovalnice v Trstu s sedežem v Ljubljani« za dobo do končne ureditve v »Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode s sedežem v Ljubljani« in raztegne svoj delokrog na vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani
Došia so poročila, da so pri Zaplani, Beli peči in v bližini Žirov prekoračili Italijani demarkacijsko črto. Zadeva se sporoči s protestom skupni vladi v Belgradu v roke dr. Korošcu.
Z 31. seje v Ljubljani z dne 11. decembra 1918.
Truplo umrlega pisatelja Iv. Cankarja se položi na mrtvaški oder v »Narodnem domu«. Stroške za pogreb prevzame Narodna vlada.
Dr. Korošec pošilja iz Beigrada navodila glede zbiranja informacijskega materijala, ki naj ga vzameta s seboj inženir Mačkovšek in dr. Rybar v Pariz.
Določi se program za proslavo ujedinjenja naroda SHS, ki se vrši v soboto in nedeljo dne 14. in 15. t. m. Predsednik, poverjenik za narodno obrambo in general Istvanovič obiščejo v soboto popoldne ljubljanske polke; v soboto ob 5. uri popoldne je mirozov. V nedeljo zjutraj budnica; ob 8. uri sv. maša za moštvo v šentpeter-ski cerkvi, ob 10. uri sv. maša v stolnici. Člani Narodne vlade imajo ob 9. uri zjutraj slavnostno sejo in odidejo nato k sv. maši v stolnico. Med mašo se bodo oddale tri salve in 101 strel z grada. Da sc pokaže enotnost armado tudi na zunaj, bodo stali vojaki, ki se udeleže slavnosti, pod poveljstvom srbskega majorja. Oficijeln* banketi sc ne prirede; pač pa sc da ta dan vojakom priboljšek pri hrani. Delavci v tovarnah naj imajo v soboto popoldne prosto.
Izvršilo se je več imenovanj v vojaški službi.
Politični pregled.
Pogajanja v Ljubljani. (Kotiec.) V popoldanski seji so se vršila pogajanja o vzdržavan.iu prehajatnega železniškega prometa, o izmni živil in uporabnih premetov ter o omogočitvi prevoza iz češkoslovaške republike slcoji nemško-avstrijsko ozemlje v Jugoslavijo.. Tekom popoldanskega in večernega razgovora sta se stranki izdatno približali in pozno ponoči je bil v vseh točkah dosežen popolen sporazum. Ako ga odobrita obojni osrednji vladi, stopi dogovor 15. t. m. v moč in se v rednem železniškem prometu takoj začne izmena blaga. Da se čim prej vzpostavi redno obratovanje južne železnice tudi na progi Maribor-Gradec, se danes uvedejo pogajanja s stavkujočimi železničarji. Ko bo dogovor, ki ga ta in ona stranka lahko odpove z rokom 14 dni, po pristojnih vladah odobren, se v celoti objavi v obojnih uradnih listih. Predsednik konference, poverjenik dr. Karel Triller, je pogajanja opolnoči proglasil za končana in poverjenik za notranje stvari dr. Janko Brejc jc tide-ležnikom izrazil zahvalo za marljivo vztrajnost in uspešno delo. Razstanek se je izvršil'v povsem prijateljski obliki. Zastopniki neinško-avstrijskih držAvnil, uradov ter štajerske deželne vlade so Ljubljano' dstayili danes zjutraj. Po progi severno od Maribora, na kateri Železničarji stavkajo, jih je do Gradca odpeljal posebni vlak, ki jim ga je Narodna vlada SHS rade volje dala ria razpolago.	’	/	:
Narodni svet za mežiško dojino v Prevaljah za občine: Prevalje, Nožiča, Črna. Guštanj, Kotlje, Št. Danijel in Libeliče je sklenil naslednji' resoluciji: L'Z glor bokim ogorčenjem protestiramo proti nasilnemu zaseda-; niu naših pokrajin, ki spadajo pod državb SHS, poita-. lijanski vojski »'taliia nim;l nc nobenega povoda in nobene pravice doW‘ krSitve prcmiri'a In do teKa proHi* naravnega postopanja. N*voiim bratom- ki.trp,'° pod ,em nasiljem pošiijajno bratski f*,'7'drav in °61iobo, da nč bomo nikdar trpeli, da bi izostali .‘z^en naše nove dortio-vine..Svojo Narodno vlado v LioV^ian* Poživljamo, da uvede pri svojih zaveznikih potrebne kč';rakc> da se na-redi temu namilili knnptr. in da f>d ItaHianofc' oropani in
■ . —     ----------------------
redi temu nasilju konec, in da’ od Italijani oropani in
tlačeni bratje dobijo povoljno zadoščenje, ž velikim gnusom protestiramo proti hinavskim intrigam celovškega »Nationalrat-a«, ki vabi italijansko Vojsko v koroško deželo, da bi jo zasedla in za Nemca ohranila.' To beležimo kot sramotilen zgled, nemške 'zahrbtnosti1. 2. Najostreje protestiramo zoper nasilstva «Vohzugšaus-schussa« v Celovcu na slovonsklem ozemliu, zoper vse poizkuse, obdržati koroške Slovence _ pod nemško upravo ali oblastjo, zoper nemško vojaštvo in nemške narodne straže na slovenskem, ozemlju, katere ouctno^
vajo zvezo koroških Slovencev z. vlado naše ^ržave
SHS. Navdušeno pozdravljamo Narodno	v	Za4Xre.
bu in Narodno vlado v Ljubljani,	zvestobo
državi SHS in izražamo mulo* d* ,oodo osvoboditelji nudili nam VS1 sva'0.n'f^(.0čno pomoč za popolno osvoboditev izpod tuje^* jarma. Prisrčno pozdravljamo prihod srbskih čet k ^ zastopnike entente.	.g.
“ Sestav* koalicijskega ministrstva v Bclgradu. Bel-grad, U. dec jLj k ,u ) pisarna Narodnega Vječa po-roea ^ ugodno napredujejo dogovori o sestavi koalicijskega ministrstva. V ministrstvu bodo zastopniki vseh jugoslovanskih strank. Danes ali jutri bodo razg a-šeni sklepi, ki sc tičejo avtonomije posameznih jugoslovanskih pokrajin. V ministrstvu bodo tudi zastopniki vseh strank, ki so zastopane v Narodnem Vječu.
— Finančno upravno sodišče za Slavonijo in Hrvot-
sko Zagreb, 12. dec. (Lj. k. u.) Uradni list objavlja na-redbo bana, ki ustanavlja za kraljevino Hr-vatsko in Slavonijo finančno upravno sodišče. ■ ~	.	■	•
— Italijanske prepovedi na Kvarnerskih otokih. Zagreb, 12. dec. (Lj. k. u.) Italijanske okupacijske oblasti so prepovedale izvoz vina, žganja in olja s Kvarnerskih otokov. Ker so bili ti predmeti edino producijsko blago na otokih, je prebivalstvo občutno prizadeto. Ljudje se boje, da bodo Italijani rekvirirali, posebno vino in. olje.
— Cehi so zasedli Jablonco. Liberce, 12. dec. (Lj-. k. u.) Včeraj ob štirih zjutraj so v Jabloncu (Gablonzjl tvor-niške sirene naznanjale prihod čehoslovaškdi čet. Bilo ie, 200 mož z 8 častniki. Cehoslovaki so ukorakah v mesto ter takoj zasedli mestno hišo, okrajno glavarstvo, pošto ter prostore vojaškega sveta. Zupana Fischerja in odgovornega urednika lista »Gablonzer Tagblatt«, Bdhmeja. kakor tudi policijskega komisarja so vojaške patrulje iz stanovanj odvedle v prostore vojaškega sveta. Tam jim ie neki češki poročnik naznanil, da je Jabloncc v češkoslovaških rokah. Zupan kakor tudi Bbhme sta izjavila, da se zasedbi uklonita s protestom. V mestu ie mirno. Cehi so zasedli banke in hranilnice. Varnostnim stražarjem so odvzeli sablje. Na strehi trgovinske akademijo in umet-nijsko-obrtne šole so strojne puške. Z mestne hiše plapola belo-rdeča zastava. Poštni in brzojavni uradi so zaprti. Dopoldne ie bilo v mestni hiši posvetovanje mestnega sveta s češkimi častniki in člani jablonškega češkega krajevnega sveta. Potem ko so bili razorožili narodno brambo. se je zastopnik praške .vlade dr. Prou-sa iz Tumova z mestnim svetom pogajal o zastopstvu čeških manjšin v mestnih korporacijah. — Dalje poročajo iz Jablonca: Češki zahtevi, naj se sestavi upravna komisija, ki bi jo tvorili 6 nemških in 6 čeških zastopnikov in ki bi ji načeloval jablonški župan, se m ugodilo. Po daljšem pogajanju so so zedinili, da naj sc Nemci In
Čelu v mestnih upravnih korporacijah poslej dele po kljtt-'ču 7:4. Po večurnem pogajanju se zapriseženje tiradništva m več zahtevalo. Zaprisegli ga bodo, ko se končajo pogajanja.
— Gospodarska pogajanja med Nemško Avstrijo in češkoslovaško državo. Draždane, 11. dec. (Lj. k. u.) Kakor je izvedel »Wolffer Sachsischer Landesdienst«, s pristojne strani, so se dogovorili zastopniki nemške vlade in čchoslovaške republike glede provlzorne rešitve nekaterih posebno nujnih gospodarskih vprašanj. Ta dogovor naj ostane v veljavi do sklepa miru. Glasom te pogodbe dobavlja Nemčija mesečno 15.000 ton črnega premoga, čehoslovaška republika po 70.000 ton rjavega premoga. Po možnosti naj se premog izmenjava po vodi. Nadalje je čehoslovaška republika dovolila izvoz gotove množine mezge, sadja, lesa in trdega svinca. Nemčija dobavlja stroje in druge izdelke, toda z nekimi pridržki, potem kemikalije, v kolikor dopuščajo lastne potrebščine, ter kalij za spomladansko gnojenje. Dosegli so tudi rešitev vprašanja železniškega in plovbenega obmejnega prometa.
Češkoslovaški zastopniki v Zagrebu. Zagreb, 12. dec. (Lj. k. u.) Semkaj so došli zastopniki Češkoslovaške republike, da sc udeleže posvetovanj o gospodarskih zvezah med Češkoslovaško republiko in državo SHS.
— Slovaška samostojna republika? Košiče, 11. dec.' (Lj. k. u.) Ogrski k. u. poroča: Danes opoldne so vodilni možje Vzhodno-stovaškega sveta izklicali samostojno in neodvisno republiko, čije območje obsega vse o-zemlje, ki na njem bivajo Slovaki. Takoj po proklamaciji republike se ie sestavila začasna vlada s sedežem v Pre-sovu (Eperjes).
Alzacija za Francijo. Pariz, 12. decembra. (Lj. k. u.) »-Agence Havas« poroča: O svojem potovanju iz Metza in Frankfurta, ki ga je napravil amerikanski poslanec Sharp v spremstvu predsednika Poincareja in ministrskega predsednika Clemenceauja, je izjavil Sharp, da so manifestacije, katerih priča je bil, nudile nepozaben prizor. Poinčare je govoril resnico, ko jc rekel, da se io že izvede.1 ^lebisciji
— Načrti ^roti botjševikom? Stockholm, 11. decembra. (Lj.,k. u.) GlašCJh lista »Dagena Nyheter« so v Stockholm prispeti bivši rti&ki . ministrski predsednik Tropov, general Tann, plemski maršal Sovicky in druge osebnosti. Baje namerava Tropov v Stockholmu sestaviti novo rusko, ministrstvo, ki.naj prevzame vlado, kc* bodo bolišcyftti strmoglavljeni. .
francoske zbornice. Pariz. 12. decembra. (U.
’u ) V zbornici jc poročal predsednik Deschanel o triumf alnm pohodu zastopnikov Francije v Alzaciji, čije prebivalstvo pripade sedaj za vedno Franciji. Radi tega, ie končal Deschanel, smo odločeni, storiti vse, kar je potrebno. Ministrski predsednik Clemenceau se je priključit izvajanjem predsednika in ie izjavil, a se a - nji dogodki prekašajo vse, kar zaznamuje zgo ovma pici* lepega m plemenitega. Po petnem b*. smo sedaj osvobodili Alzacijo m io združili s Fratci o. Zbornica je sklenila, objaviti po lepakih Deschanplov m
Clemenceaujev govor.
W11 so nova ladja na višini Azorskih otokov. Nesv-york, 12. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Brezžična brzojavka s parnika »George NVashington« naznanja, da se nahaja ladja nk višini Azorskih otokov, da ima lepo vreme in mirno morje. Na krovu je razširjeno mnenje, da se predsednik VVilson ne povrne pre koncem februarja V Zedinjene države.
— WHson posredovalec mod Peru in Ctdle. I ariz, U. decembra. L(j. k. u.) »Agence Havas« javlja: Peruansko
• poslaništvo naznanja, da sprejme Peru v svojem sporu
s čiltnsko državo posredovanje predsednika 'J"1*0"3-
. —. Dr Soli je ponudil demisijo. Berlin, 1-. dec. (Lj. k u) Vest, da je državni tajnik za zunanje stvari dr. •Solf 'vložil prošnjo za odpust, je glasom lista »Berlmer
Tageblatt« resnična.
— Izgredi belgijskih vojakov. Amsterdam, U. dec.
’ (Li. k. u.) Kakor poroča socialno-demokratski list »Het
Vaderland« iz Vaatsa, so v nedeljo zvečer belgijski vojaki v Achenu zagrešili hude izgrede.
— Nemčija ostane enotna država. Berlin. 12. dec. (Lj. k. u.) Včeraj je izšel proglas na nemški narod, glasom katerega velika nemška revolucija v novembru 1918 nima namena, odcepiti in osamosvojiti nekdanje dele države ali Prusije od celokupne države, marveč hoče združiti vse dele v enotno državo, ki bo rešila vse velike socialne, gospodarske in kulturne naloge nove Nemške republike. V imenu nemškega naroda in Nemške revolucije pa ie treba najodločneiše protestirati proti težnjam, ki so se pojavile v KSlnu.
»živio!« Pomisliti treba, da imamo ta mesec še tri praz-uike in da so prav tisti ljudje, ki se tako kremenito ogrevajo za praznike, zvišali cene raznim živilom komaj pred mesecem dni. Vrhutega pa povsod primanjujo produktov, ki jih delavsko delo proizvaja. Radi bi pač enkrat videli, da bi gospodje sami napravili- manifestacije in klečeplazne prireditve brez dclaVcev, brez raznih na-stavljencev, brez paradnih lakajev. To bi bil lep prizor! Delavstvo živi od dela, tisti pa, ki: jim je usoda zagnala tisočake v naročje S tem. da so izželi ljudstvo sami ali pa njih predniki, kriče lahkomišljeno in mislijo, da so ljudski bogovi. Torej praznuj, kdor hoče; vsakomur , je svobodno, toda slepiti ljudi s sklicevanjem na kake sklepe centralne vlade, ki še pravzaprav ni sestavljena, je precej drzen korak. Kdor praznuje nj zahteva od prirc-ditljev, da ne izgubi ta dan zaslužka! Resnici na ljubo moramo še povedati, da je vlada odredila soboto za šolske slavnosti, nedeljo, dne 15. pa za druge priredbe, ki pa imajo povsem meščanski značaj in namen jrospešc-vati tiste tradicije, ki smo jih imeli v stari Avstriji. Prav je, da smo se osvobodili, prav, da smo se ujedinili, toda takih komedij, kakršno smo imeli v »demokratični« Avstriji, v novi državi ne potrebujemo. Ce bo vbodoče L december državni praznik osvobojenja in uiedinjenja, ga bomo praznovali tem rajše, čim več nad se bo izpolnilo. Doslej pa res nimamo povoda, ker vidimo okolo in okolo korupcijo in terorizem.
—• Narodna vlada SliS, poverjeništvo za socialno skrb je prevzelo bivšo deželno poslovalnico za oblačila in zalogo obleke za begunce ter v namen razdeljevanja tega blaga ustanovilo »Oblačilno poslovalnico za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. Vsled tega jc bilo začasno ustavljeno vsako razdeljevanje ljudskega blaga. Ker sta se skladišči združili, se ne bo delalo pri bodočem razdeljevanju blaga razlike med begunci m ostalim domačini prebivalstvom, temveč se bo razdeljevanje vršilo tako, da se bo vpoštevalo brez razlike samo ubožne sloje. Blago, kakor obleko bodo torej morali od sedaj dalje tudi begunci plačevati. Za izkaznice se pa bodo morali zglasc-vati pri presojevalnicah za izdajanje izkaznic, ki so n,. Kranjskem na sedežu vsakega okrajnega glavarstva. Celotna zaloga je zelo majhna in nikakor ne zadostuje, da bi se moglo zadovoljevati vse ubožne sloje. Upanja ni ni-kakega, da bi se blago tako hitro dobilo od zunaj, *at<> se vso prebivalstvo brez razlike opozarja, naj pazi na svojo obleko ter z njo štedi, da bo mogoče prestati te i par kritičnih mesecev. Zglašujejo naj se torej izključno le oni, ki nimajo takorekoč nič.esar obleči,, ker le v tem slučaju bo mogoča vsaj majhna odpomoč. Nova poslovalnica prične z razdeljevanjem ljudskega blaga te dni in sicer na Kranjskem približno po prejšnjem načinu, glede slovenskega ozemlja na Štajerskem jc pa težavneje, kei ie treba razdeljevanje šele organizirati oziroma, da se dobi poročilo deželne poslovalnice za Štajersko, na kak način je ona preskrbovala prebivalstvo z ljudskim blagom,
— pomagajmo! Poverjenik za socialno oskrbo gospod Anton Kristan, ki je bil pretekli teden v Bclgradu, se je prepričal tam o neznosni bedi, ki vlada med srbskimi družinami. Nimajo ne stanovanj, ne obleke, ne oprave, vse jim je razdejal in odnesel sovražni tujec. V še hujši bedi pa so otroci, ki morajo v hudi zimi hodit, brez obutve. Med temi otroci Je tudi 8000 sirot! Da pokažemo bratstvo tudi v dejanjih, zato jo sklendo pove -jcništvo za socialno oskrbo, da napravi s pomočjo slovenskega ženstva, akcijo, ki naj preskrbi tem najrevnejšim otrokom čevlje. Poverjeiištvo za socialno skr" vabi zato slovensko ženstvo, da sc udeleži sestanka, bo v soboto ob polšestih popoldne v mestni posvetovalnici, da se dogovori o načinu pobiranja prispevkov po vsej Sloveniji. - ■ Poverjeništvo za socialno skrb.
— V okviru N. S. se ustanovi posebni odsek, kateri ima nalogo, pečati se predvsem z razmerami v okupacijskem ozemlju, zbirati podatke in informirati domal'p zlasti tujino o položaju prebivalstva okupiranega ozemn ter zlasti o postopanju italijanskih oblasti. Da bo ta odsek izpolnjevati popolnoma svojo naloga , trebno, da vsi oni. kateri morejo dati kaka poiočilla po ložaju v zasedenem ozemlju, to nemudoma store, n sme na ta način, da ali sami sestavijo poročila odseku, oz. se zglase v ta namen v pisarn, d£ka'ccst, sama se bo nahajala v Zidarjev, liisi na Dunji štev. 31. Pritličje, kjer je uradovrd pr*Jgjj^ ^ na _ Ali še ne bo reda ^	vstopnic pri g,cda-
jdan se ju je pri o .ujej , « vse razprodane, komaj se liški blagajni, češ, da so i	dopoldne-
odpre blagajna!? laKO !...................................-u
Dnevne vesti.
— Narodni praznik In delavstvo. Včeraj srno priob čili obvestilo, da v soboto ne počiva delo. Toves s objaviti atrtuti«®.. ter sc skten.vlad* »«» « hoteli poročati Kte.co	Jelavstv0
praznik osvobojenja, toda taKra i
.•	na svoi račun, deloma pa je moralo
praznovati deloma na svoj i^"1	,	x ,. ,
moledovati in zahtevati, da so delodajalci plačali ta praznik. Mi ne dvigamo protestov proti prazniku, toda tisti, ki zahtevajo praznik, naj poskrbe tudi za to, da delavstvo ne bo trpelo škode, ki jo v sedanjem iasu ne prevzema lahko na svoje rame samo za o, da bi kričalo
,dpre	■"	b|	sc	^ u „b
« i« «lprl. Selc ob Velik«,.*
1» toda faktično se jc odprla šele ob %... na’val občinstva. Cez nekaj časa pa slavno občinstvo ^ da vstopnic ni več, da so že razprodane. Ljudje '10^o_ nejo ogorčeni in slišijo sc različni medklici, kako:. ■> mo šli pa v nemško gledišče, ker nc dobimo tu vstop ^ j Vstopnice se naskrivaj prodajajo!« itd. i— Gospoda, ^ mokratični državi mora tak nered, da nc govoiimb j rupciji, prenehati. Prevečkrat smo že žigosah ne ^ 'tel blagajni, da bi še nadalje pisali o tem. To	„
— V svrho določitve vojaškega čina veterin področju II. vojnega okrožja, so naprošeni vsi _ ^ narji. ki še sedaj aktivno služijo, kakor tudi	ye.
odpuščeni, da nemudoma javijo svoj na	Ljubila"'3'
terinarskemu referentu II. vojnega okrožja
(L dr L gimnazija, Oajeva ulica št. 14). V to svrho se bodo tudi potem razpošiljali »evidenčni listi za veterinarje«, katere naj g. veterinarji blagovolijo izpolniti in potem odposlati na zgoraj omenjeno poveljstvo.
— ATI ima država les v evidenc*? Vojaška uprava je zapustila na slovenskem ozemlju za veliko milijonov lesa. Dfel tega je pač prišel tlalijanom v roke. Vendar pa je ležalo po nezasedenem ozemlju veliko lesa deloma po skladiščih lastnih in tujih, deloma po gozdih. Ta les se razprodaja, dočim ga je nameravalo vojaštvo po vojni oddati avstro-ogrski državi za pozidavo po vojni porušenih krajev (Goriškega itd.) Tudi sedanja država bi morala ta les prevzeti, zavarovati in ga pozneje oddati odboru za pozidavo porušenih krajev. Tako pa bodo reveži morali od prekupcev, ki les sedaj pokupujejo, za dražji denar in po dobičkarskih cenah kupovati? Vprašanje je tudi, ali ima država ves od pobeglega vojaštva po gozdih in drugod zapuščeni les v evidenci?
Poziv denarnim zavodom. Dne 10. decembra 191S so na sestanku v Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani sklenili zastopniki 26 denarnih zavodov, ki imajo svoje sedeže v Sloveniji, predlagati svojim upravnim odborom, da sprejmejo sledeči sklep:	1. Obrestna mera
zasebnih vlog pri hranilnicah in bankah, od 1. januarja 1919 daljo ne sme presegati 3%. 2. Obrestna mera zasebnih vlog pri zavodih, ki obrestujejo vloge s celoletnim zaključkom, od 1. januarja 1919 dalje ne sme presegati	3.	Obrestna mera vlog denarnih zavodov
pri bankah in drugih denarnih zavodih od 1. januarja 1919 dalje ne sme presegati a) za dnevno razpoložljivi denar 3l/i%; b) za 3 mesece vezani denar 3'ls%. Upravni 'odbori naj se o tem izjavijo in zadevno izjavo vpoš-Ijejo Mestni hranilnici ljubljanski zanesljivo do 20. decembra 1918.
Nnredba poverjenika za uk in bogočastje. Učiteljem in učiteljicam ljudskih, meščanskih, srednjih in navtiških šol, ter moških ih ženskih učiteljišč, ki so nastavljeni na javnih šolah in zavodih ozemlja, zasedenega °d Italijanov, in ki prebivajo izven demarkacijske črte, tako da ne morejo dobivati svojih službenih prejemkov uiti po pošti, niti od davkarij, bo Narodna vlada, oddelek za uk in bogočastje, izplačevala njihove službene prejemke oziroma'primerne podpore na račun teh prejemkov, po sledečih načelih: 1. Učitelji in učiteljice ljudskih in meščanskih šol iz. kranjskih šolskih okrajev naj se zglase s svojim naslovom in potrdilom županstva, da res v dotjčni občini bivajo, osebno ali pismeno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani. Navedejo naj tudi, kdaj so zadnjič prejeli svojo plačo. Deželno knjigovodstvo jim bo redno izplačevalo službene prejemke, dokler se njihove službene razmere ne izpremene ali se no povrnejo na službovanje v šolski kraj, ki spada v .upravno ozemlje Višjega šolskega sveta v Ljubljani. 2. Učiteljstvo vseli vrst iz Goriškega in Trsta, nadalje učiteljstvo re-. alke v Idriji pa naj se javi osebno ali pismeno višjemu ‘šolskemu svetu v Ljubljani, Navesti mora natančno ‘ ‘roe, sedanji naslov, službeni značaj, prejemke (plača,
• aktivitetna doklada, stanarinska odškodnina, draginj-ska, osebna doklada v letnem znesku in v mesečnem znesku, ki je bil zadnjič izplačan. Tudi se morajo izka-zat' s službenimi dokumenti ali zanesljivimi, v Ljubljani »ppznanimi pričami. Višji šolski svet bo takim osebam najprej nakazal podporo v približnem znesku trimesečnih službenih prejemkov. — Poverjenik: Dr. Verstovšek.
— Proslava narodnoga praznika dne IS. decembra 1918. Narodna vlada SHS v Ljubljani razglaša:. Da se proslavi narodni praznik ujedinjenja države SHS, se v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol desetih v tukajšnji stolnici opravi slovesna služba božja. Najprej sc prečitata adresa
ar°dnega vječa in odgovor Njega kraljevske Visokosti reffenta Aleksandra, potem se bo darovala slovesna sv. iriaša in po njej se izpostavi sveto Rešuje telo, zapoje To Deum ter podeli blagoslov ritn romano. Narodna vlada 'abj vsa narodna društva, naj se te slovesne službe bo*ie udeleže z društvenimi zastavami. Narodna vlada SHS v Ljubljani.
— Brivnice bodo v Ljubljani jutri, v soboto ves dan zaprte, zaraditega pa bodo v petek odprte do 9. zvečer.
-"Občni zbor »Društva slovenskih prolesorjev« se >o vršil v nedeljo, dne 15. t. ni., ob tričetrt na 10. — ra l utemeljenega ugovora več gg. tovarišev proti 9. uri) - v risalnici (n. nadstropje) 1. SHS gimnazije v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. II. Poročla odbornikov. III. Volitve novega odbora, .in sicer predsednika. " odbornikov, 2 namestnikov, 2 Preglednikov računov. IV- Slučajnosti. — Priglašen je pravočasno lc en samostojen predlog: »Vsak profesor akademik naj pride I>0 Prejemu 5. kvinkvenke takoj v VI. činovnl razred.«
Zadnji čas je prišlo še več predlogov; pri slučajnostih Se bodo gotovo tudi še sprožilo zadeve, ki so bodisi sta-n°vsko, bodisi šolsko zelo važne. Nekaterim se bode Dr>znala nujnost in rešiti se bodo morale na tem občnem zboru. Posebno se bode pokazala tudi potreba voliti več važnih odsekov. Zastopniki posameznih strok se bodo n,orali še isti dan sestati, da se pogovorijo o učni snovi in o prireditvi potrebnih učnih knjig, oziroma vsaj o tem, kedaj se hočejo lotiti intenzivnega dela v označeni sme-ri- Z ozirom na vse to se vabijo vsi gg. tovariši, Ua sc zborovanja zanesljivo udeleže, vztrajajo do konca ter so Pripravljeni še na event. nadaljevanje posvetovanj tudi Popoldan. Casi so izvanredno resni. Nujne koristi naše
učeče se mladine, našega naroda, našega stanu nas kličejo k resnemu delu. Odzovimo se vsi! — Odbor.
— Vstopnico za slavje, ki ga prirede v soboto ob K zvečer v »Unionu«, se dobe jutri od 10. do 12. ure dopoldne ,v hotelu »Union« in zvečer od 7. ure dalje pri blagajni.
— Vse mlade zdravnike vabimo na sestanek v svrho razgovora o možnosti naše nadalnje strokovno izobrazbe. Gospode kolege prosiva, da nama javijo svoje naslove, da se pismeno dogovorimo glede termina. — Dr. Matija Ambrožič in dr. Karel Luschiitzki, Ljubljana, Kli-izitbetina’ cesta 5, II. nadstropje._____________________
Jutrijšnja številka „Napreja“ izide zjutraj ob 7, uri.
Dopisi.
Iz Tržiča. Ustanovni občni zbor »Svobode«, ki se ic vršil v nedeljo je--bil izborno-obiskan in nadvse važen. Zboru je predsedoval sodrug Snoj. O potrebi iz-obražvalnga društva je poročal sodrug Verhunc, ki je v daljšem govoru razložil potrebe izobrazbe med delavnim ljudstvom. Po kratki debati so zborovalci izvolili naslednji odbor: Predsednik Ivan Bedi na, tajnik Fric Maly, blagajnik Valentin Verhunc. Takoj po shodu se je vpisalo 150 članov, in drugi so obljubili, da se tudi vpišejo. Sodrugi, podlaga je napravljena, sedaj pa vsi na delo za naše izobraževalne, politične in strokovne organizacije. Po občnem zboru se je nabralo 50 kron za tiskovni sklad »Napreia«.
Novo mesto. Tu se je vršil v nedeljo nad vse pričakovanje dobro obiskan shod v Košakovi dvorani. Shodu ie predsedoval sodrug Udovč, poročal pa ie sodrug Mihevc; shod so obiskali povečini delavci in kmetje iz novomeške okolice, bilo je navzočih tudi nekaj meščanov, katerim pa izvajanja sodruga Mihevca niso bila posebno všeč, posebno gospodu zobotehniku Ogriču ne, ki se je oglasil večkrat k besedi, ni pa znal drugega povedati, kakor da so sežgali socialisti v Bcrolinu rdečo zastavo ter jo nadomestili s frankfurtarico. Slednjič je bila prebrana resolucija, ki je bila, izvzemši g. Ogriča, soglasno sprejeta. Sodrug Furjan je govoril še o potrebi organizacije, pa.je naletel na odpor zgoraj omenjenih gospodov, Shod je lepo uspel.
S Save na Gorenjskem. Slovensko delavsko izobraževalno in pevsko društvo »Sava« je. sklenilo na svoji seji dne 7. t. m., da premeni svoje dosedanje prostore, in se preseli v nekdanjo nemško, šolo. Obenem je sklenilo društvo, da pristopi društvo kot član k društvu. »Svoboda«. S tem se Je napravil korak, da bo omogočeno obema društvoma skupaj sodelovati. Vpisovanje novih članov k pevskemu društvu »Sava« sc prične v nedeljo, dne’ 15. t. m. ob 3. uri popoldne v novih prostorih društva. Želeti je, da tudi stari člani pričnejo redno s plačevanjem članarine. Vabijo sc tudi vsi člani in članice društva »Svobode«, da se pogovorimo, kdaj pričnemo s pevskimi vajami.
S Save na Gorenjskem. V nedeljo, dne 8. grudna je priredila J. S. Z. na Savi v Delavskem domu shod, na katerem se je nesramno blatilo J. S. D. S. Tako j.e namreč govoril g. Gostinčar (mlajši), da delamo mi socialni demokrati nasilnosti napram članom J. S. Z., da imamo zvezo z ravnateljem g. Nakom in da je Nott. tudi za to, da se vse organizira češ, da jim je to povedal član naše organizacije, ki ga pa nočejo imenovati, in ravnatelj Nott naj bi bil za to v zvezi z nami, da bi napravili 'ustajo, da bi potem imeli Italijani povod zasesti naše kraje. Rekel je tudi, da bodo poskrbeli za to, da se bo proti nam postopalo z oboroženo silo. V enakem zmislu je tudi govoril urednik S»lovenca« Vrtovec, ki nam je obetal, da bo pravičnost zmagala (to mi tudi hočemo) in da bo nas socialne demokrate vse vrag vzel. Koncem shoda pr. so sklenili resolucijo, v kateri hočejo, naj bi naša strokovna organizacija stopila z njimi v zvezo in bi obe organizaciji skupno delovali. Za to resolucijo so bili upravičeni glasovati samo člani J. S. Z. in kaj se je tukaj pokazalo. Dasi je bila dvorana Delavskega doma, ki ni mala, polni, sino našteli pri glasovanju komaj 15 rok, reci in beri pet-, najst. Toraj petnajst jih je. In taka šibka organizacija hoče iti v kompromis z organizacijo, ki šteje danes 1200 članov (ni čuda)? Toraj hočete iti v zvezo z organizacijo, ki jo blatite z organizacijo, ki po vašem stoji v zvezi z ravnateljem, z organizacijo, ki po vašem hoče, da bi Italijani zasedli našo zemljo? Reklo se Je tudi, da naša organizacija podpira stavkujočc nemške železničarje. Toraj tudi to Vi hočete. Kakšni nasilneži, da smo, se vidi tukaj. Tako malo vas je bilo. Vsi drugi pa so bili člani naše organizacije. In kakšno nasilnost so vam delali? Kljub vsem podlim obrekovanjem smo vam oporekali le z besedo, dasi ste nam obetali oboroženo silo. O zvezi z ravnateljem pa vam povemo, da bodete, g. Gostinčar, morali prinesti dokaz resnice. Kakor tudi o vsem obrekovanju in preklicati. Ako ne, vas imenujemo grdega obrekovalca.
Iz Idrije. V Idriji imamo prav slabe razmere, nimamo ne živil, ne denarja. Najprej sb hoteli omejiti obrat, ker jim primanjkuje kuriva, a končno so se premislili. Manjka tudi drugih potrebščin v rudniškem obratu. Interniranih ie iz Idrije okolo 300 ljudi, med katerimi je do 200 rudarjev. Provizionisti še dne 7. decembra niso dobili pokojnine in je šla zaraditega k generalu deputacija provizionistov in
general je obljubil, da dobe provizijonisti pokojnino izplačano z Dunaja 15. decembra. Kordonska črta je omrežena z žico, glavna pota pa zastražena s stražami. Sicer se pa vedejo italijanski vojaki proti ljudstvu galantno, ne pa tako karabinjeri.
Brožiče. Pri nas sc je vršil v nedeljo popoldne jako dobro obiskan shod, tako da so bili prostori v »Narodnem domu« natlačeno polni. Shodu ie predsedoval sodr. Baraga, zapisnik je vodil sodrug H e r vol. Poročal je sodrug Pet e jan, ki je razlagal sedanji politični položaj. Pečal se je z raznimi vprašanji, ki se tičejo naše nove države. Poudarjal je potrebo popolne demokracije in dobrih socialnih reform. Ker je bilo na shodu veliko število kmetov iz bližnje in daljne okolice, je govornik pojasnjeval naše delavsko stališče napram kmetskemu vprašanju. Poudarjal je potrebo razlastitve veleposestev, podržavljcnje vseh večjih industrijskih obratov, kakor tudi radikalne davčne reforme. Priporočal je dobre kmetske zadruge, ki naj. bi bile v stiki s delavskimi konsumnimi društvi, kar bi bilo velevažno za kmete in delavce. Slednjič je poudarjal potrebo politične in splošne izobrazbo in reforme našega šolstva. Poročevalcu so navzoči navdušeno pritrjevali. K besedi se je oglasil brežki sedanji župan g. dr. S t e k a r , ki je shod pozdravil v imenu Narodnega sveta, ter priporočal složnost v sedanjem trenutku. Dokazoval je, kako potrebna ic srbska dinastija, ako hočemo ohraniti našo zemljo. Sodrug Pete jan je govorniku na kratko odgovoril, da mi socialisti smo načelno republikanci, in kot taki ostanemo. Ni pa naš namen, da bi v sedanjem času zaraditega vprašanja razbili enotnost države, ki smo si jo mi prvi želeli in zanjo delali. Mi smo tudi demokratje in prepuščamo, da večina naroda odloča o svoji usodi. No dam si pa vzeti svobodo, da ta naša republikanska načela razširjamo med ljudstvom v dostojni obliki. Nočemo imeti nobenih stikov s tistfrni, ki so postali kar čez noč republikanci \z, strankarskih in verskih ozirov. Predsednik je priporočil še končno navzočim organizacijo in zanimanje za politične stvari, nakar je zaključil lepo uspeli shod.
Železničarji!
Dne 15. in 16. decembra 1918 ob 9. dopoldne se bo vršila v Cvetlični dvorani hotela »Union«
konferenc,a zaupnikov ,
vseli krajevnih skupin, ki so dodeljene ljubljanskemu železničarskemu tajništvu z dnevnim redom:.
1. Situacijsko poročilo; 2. organizacija in taktika; 3. ustanovitev centralnega železničarskega društva za Jugoslavijo; 4. odobritev pravil; 5. občni zbor.
Gosti imajo vstop le proti izkaznicam,, ki jih dobe pri skupinah.	Tajništvo.
Zadnje vesti.
Nemška Avstrija odpravlja predpravice.
Dunaj, 12. decembra. (Lj. k: u.) V današnji seji narodne skupščine je bil v drugem in tretjem. čitanju sprejet predlog o pobiranju direktnih davkov. Nato se je razpravljalo' o nujnem vprašanju poslanca barona Pantza, kaj namerava ukreniti skupščina glede lovskih in ribiških predpravic gotovih siojev. Državni tajnik za poljedelstvo Stflckler ie odgovoril, da se vlada bavi s tem vprašanjem in da je pripravljena odpraviti vse te predpravice. Prihodnja seja v sredo 18. t. m.
Ogrski vojni minister odstopil.
Budimpešta, 12. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, je vojni minister Bartha podal svojo ostavko.
Zahteve ogrskega vojaštva.
Budimpešta, 12. decembra. (Lj. k. u.) Danes se je predstavila deputacija budimpeštanske garnizije ministrskemu predsedniku grofu Karolyju in mu predložila spomenico, ki vsebuje želje vojakov. Zahtevajo imenovanje meščanskega vojnega ministrstva, reorganizacijo vojnega ministrstva, popolno izvedbo sistema zaupnikov in izboljšanje prehrane. Odposlanstvo se je tudi pritožilo, da sedanji vojni minister izdaja rezervatne nared-be, ki vzbujajo nezaupanje. Ministrski predsednik je odgovoril, da se je osebno prepričal, da ogrska vlada ni brez varstva, in da ima močno armado za seboj, ki je pripravljena braniti uspehe revolucije. Predoložil bo spomenico ministrskemu svetu in izpolnil želje vojakov.
Lloyd George o vojni in miru.
London, 12. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Na zborovanju v Bristolu je rekel ministrski predsednik Lloyd George med drugim: Vojaška službena obveznost bo odpravljena, kakor hitro bo odstranjena potreba tega zakona. Ne nameravamo ga obnoviti. Velika vojna je Angliji vsilila vojaško službeno obveznost. Ako hočemo imeti trajen mir, moramo odstraniti velike armade na kontinentu. Nemška armada je imela napi-d?lui namen, angleška armada pa je bila organizirana za obrambo. To je tudi vzrok, da Anglija ni započela
vojne, marveč Nemčija. O mornarici je rekel govornik, da ni napadalno, temveč da je obrambno orožje; zaradi tega ne bomo opustili tega orožja. — Glede vojne odškodnine je izjavil Lloyd George: V vsaki civilizirani deželi na svetu mora oni, kogar obsodi sodnik, plačati stroške. Tu ne . gre za vprašanje maščevanja, marveč za vprašanje pravičnosti. Upamo, da bodo za narode veljala ista načela pravice in krivice, kakor za posameznega človeka. Vojna pa je stala Nemčijo veliko manj kot Anglijo. To je tudi vzrok, da mora Nemčija plačati do skrajne meje svoje moči. Mislim, da smo zelo podcenjevali blagostanje Nemčije. Govornik želi uveljaviti le dva pogoja: 1. da ne bi za nedoločen čas vzdržavali velike armade kot posadko v Nemčiji in 2. da ne bi izgubiti obresti denarja s tem, da se ne bi Anglija preplavila s cenenim blagom. Nemčija ima 6 do 7 milijard funtov vojnega dolga. Jasno je, da bo morala plačati stroške zaveznikov in svoje lastne. S stališča pravičnosti nam ne more nihče odrekati pravice, da zahtevamo od Nemčije plačilo vojnih stroškov, in to tudi nameravamo storiti. — O bivšem cesarju jc rekel govornik, da se je gotovo pregrešil proti narodnostnemu pravu, in da ga je treba radi tega pozvati na odgovor. Amerika bo brez dvoma istega mnenja. Prestolonaslednik je tudi sokriv in po predloženem gradivu mogoče glavni krivec. Nemci ne bodo dolgo ostali v Angliji. Zagotavljam vas, je končal Lloyd George, da jih bomo izgnali tako, da se ne povrnejo več. — V nekem drugem govoru je rekel ministrski predsednik Lloyd George, da bodo morali oni či-nitelji, ki so povzročili* in podpirali vojno, plačati vojne stroške do zadnjega vinarja. V to svrho bomo preiskali njihove žepe. Z vsemi gospodarskimi in mednarodnimi sredstvi bodo zavezniki izsilili od Nemčije plačilo vojnih stroškov. Kakor hitro bo mednarodna komisija izgotovila svoje poročilo, je bo predložila mirovni konferenci, “(e zahteve bodo	,na vsak način prednost pred
nemškimi vojnimi stroški.
Line, 12. decembra. (Lj. k. u.) Gornjeavstrijska vlada poroča, da dospe prihodnje dni, vračajoč se v domovino, iz Italije čehoslovaška brigada pod vodstvom italijanskih častnikov.
Aprovizacija.
Kruh sc bode prodajal v soboto le do 11. ure dopoldne. V nedeljo so prodajalne kruha cel dan zaprte.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v pondeljek, dne 16. t. m. od V. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv. Jožefa.
Speh za IL in III. okraj. Stranke II. in III. okraja prejmejo Špeh na zelena nakazila za krompir v pondc-ljek, dne 16. t m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 11. pride na vrsto II. okraj, popoldne od 2. do 5. III. okraj. Stranka dobi za vsako osebo 3(3 dkg Špeha, kilogram stane 30 kron.
Caj in rum na črki »C« in »D« ubožne akcije. Mestna aprovizacija bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam, ki imajo izkaznico »C« ali »D«, na vsako osebo po 5 dkg čaja in četrt litra ruma po sledečem redu: V pondeljek, dne 16. t. m. dopoldne stranko s črko »C« od štev. 1 do 400, popoldne štev. 401 do 800; v torek, dne 17. t. m. dopoldne štev. 801 do 1200, popoldne štev. 1201 do 1600; v četrtek, dne 19. t. m. dopoldne št. 1601 do 2000, popoldne štev. 2001 do 2400; v petek, dne 20. t. m. dopoldne štev. 2401 do konca in popoldne stranke s črko »D« od štev. 1 do konca. Stranke, ki imajo izkaznico s črko »C« ali »D«, plačajo za vsako osebo 6 kron. Tega reda sc je točno držati. Posodo je prinesti seboj.
Sveče na rodbinske izkaznice za petrolej *A«. Stranke J., H., III., IV. V. in VI. okraja prejmejo sveče na rodbinske iskaznicc za petrolej, zaznamovane s črko »A«, v pondeljek, dne 16. t. m., v torek, dne 17. t. m. in v sredo, dne 18. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: l. okraj: v pondeljek, dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 350. od 9. do 10. štev. 351 do 700, od 10. do U. štev. 701 do konca. — II. okraj: v pondeljek popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 400, od 3. do 4. štev. 401 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do konca. — III. okraj: v torek, dne 17. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. SOI do'konca. — IV. okraj: v torek popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 350, od 3. do 4. štev. 351 do 700, od 4. do 5. štev. 701 do konca. — V. okraj: V sredo, dne 18 t. m. dopoldne od 8. do’9. štev. 1. do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 000, od 10. do 11. štev. 601 do konca. — VI. okraj: v sredo popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4. do 5. štev. 601 do konca. Vsaka stranka dobi pol zavitka sveč, kar stane 1 krono.
Izdajatelj In odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
PINTERA
koji samostalno raditi znade, traži se. Nastupit može odmah. — Plača po dogovoru.
H. Novak, Zagreb, Maksimirska 64.
Št. 10981/T.u.
Razglas,
z katerim se vojaškotaksni obvezanci poživljajo v zglasitev.
Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1901, drž. zak. št. 30, se morajo vsi vojaškotaksni obvezanci do prestanka svoje vojaško-taksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta svoje bivališče.
Oprostilo od dohodninskega davka ali od službene nadomestilne takse, ki ga je zaradi svojega 1600 K ne presegajočega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo, ne oprosti od dolžnosti zglasitve.
Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustno.
Pismena zglasitev se zgodi tako. da se pošljeta na občino dva po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično izpolnjena zgla-ševalna formularja. Zglaševalni formularji se dobivajo pri okrajnem glavarstvu in pri občinskem predstojniku (pri mestnem magistratu) brezplačno. Pošiljatve zglasitve so poštnine proste.
Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in naslovijo ter brez pismenega zavoja oddajo na pošto.
Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaše-valna formularja.
Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan žgiašiti) Pd odgovornosti za izpolnjitev njemu naložene žaveznostii s
Tistim, ki so dolžni Sts zglasiti, pa predpisane zglasitve fte izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistVtehih točkah nepopolno,^ se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma za-krive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo v kolikor dejanje ne utemelji čina, ki ga je po občnem kazenskem zakonu kaznovati kot kaznivo dejanje — denarnim kaznim do 500 K in ob posebno obtežujočih okoliščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče izterjati, se izpremene v zaporne kazni.
Vrlega ima politična oblast pravico, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno, na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. decembra 1918.
Št. 16.546.
Razglas.
Draibenl oklic.
V četrtek dne 19. t. m. in po potrebnosti sledeče dni se bo prodajalo v KranjskJ gori in okolici na javni dražbi okoli
200 lesenih barak.
Kupnino bo položiti takoj v gotovini. Začetek dražbe vsak dan ob 9. uri zjutraj. Komisija se snide malo preje v občinskem uradu.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1918.
Po nalogu poverjenika za javna dela in obrt Jelenc, stotnik.
Radi oddaje izvrševanja dimnikarskih del v vseh mestnih in v magistratni oskrbi stoječih poslopjih in dalje zaradi oddaje snaženja peči, ognjišč in dimnih cevi v mestni pehotni in topničarski vojašnici za leta 1919, 1920 in 1921 vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 21. decembra 1918 dopoludne ob 10. uri javna pismena razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki razgrnjeni so v navadnih uradnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
Ponudbe, v katerih je staviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa koleko-vane in opremljene z vadijem 200 K in zapečatene dražbeni komisiji.
Izrečno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo.
Mestna občina si pridržuje, oddati razpisana dela po lastnem preudarku tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 7. decembra 1918.
Izjava.
Podpisana preklicujem žaljive besede s katerimi sem žalila vpričo občinstva gospo Ivano Čeč dne 8. decembra 1918 na postaji v Zagorju ob Savi nepremišljeno, ker sem poslušala, n«? da bi premislila, če so resnične besede zlobnih jezikov. Govorila sem v nervoznosti in nekolik® vinjena, in je moja nervoznost v Zagorju 1
znana.	,	...	,u„
Izjavljam, da nimam povoda govoriti niKd kih žalitev več in se ji srčno zahvaljujem, «1 je odstopila od sodnijske poti.
M. Rittar.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja povodom smrti nase nepozabne soproge oziroma mamice in sestre izrekata svojo najtoplejšo zahvalo potrti rodovini
Schiffrer - Klinar.
Jesenice na Gorenjskem,
dne 12. decembra 1918.
Konzum. društvo za Ljubljano in okolico
vabi na svoj
redni letni občni zbor
ki bo
v nedeljo dne 15. decembra 1918 ob 2. uri popoldne
v restavraciji juž. kolodvora v Ljubljani.
Dnevni red*.
Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Desetletnica društvenega obstoja. Poroča ravnatelj A. Kristan.
Poročilo računov za leto 1917 18.
4.*; Poročilo nadzorstva.
5. Sklep o porabi prebitka.
6. Volitev načelstva.
7. Volitev nadzorstva.
8. Sklepanje o predlogih, ki so se vložili v smislu pravil.	NadZ0I*StV0.