Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Desenice, Krekov dom
LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Jesenice. 1. novembra 1937
Praznik Kralja in njegovega kraljestva
Mnogi med nami so s časovnim tokom zavrgli vogelni kamen stavbe človeštva in zapustili studenec žive vode ter prešerni v nadutosti in iz ničevosti hočejo zidati novo stavbo življenja in žejnim dati piti iz osmrajenili cistern, ki so jih izkopale človeške slabosti in strasti.
Zlasti med nami na Jesenicah jih je mnogo, ki so svojo modrost postavili namesto božje in ki se trudijo na vso moč, da bi tej revščini priborili zmago. Opazujemo pa vendar z zadoščenjem, kako dobro ločijo ljudje po veliki večini zrnje in pleve in kako med nami vedno bolj raste prava verska miselnost, ki se zaveda, da mora v ozadju vsega zdravega dogajanja stati nevarljivo merilo: Bog — vladar vekov.
Predstoječi prazniki nas opominjajo s podvojeno silo, da se zamislimo v varljivost vsega čas-
nega. Kot slepilna mrena padajo v teh dneh bolj kot sicer kdaj trenutna dogajanja z oči našega duhovnega gledanja in pred nas stopa edino zares neodložljivo vprašanje večnosti.
Dnevi milosti so to, ki nam jo deli Kristus Kralj po svojili izvoljenih zmagovalcih in preko opominov v trpljenju in hrepenenju po večni Resnici očiščujočih se duš naših rajnih dragih znancev in prijateljev.
Ti dnevi naj utrdijo v nas čisto spoznanje in zvestobo Večnemu Zidarju, neločljivo pripadnost njegovi družini vojskujoče, trpeče in zmagoslavne Cerkve, katere glava, kralj je On. Da se bomo v njej borili in preko bojev in trpljenja prišli v zmagoslavje z vso dušo prešinjajočim vzklikom: Živel Kristus Kralj!
Prekletstvo nedeljskega dela
(Nucluljovanje)
Posvečevanjc nedelje in nedeljski počitek je nujno potreben že za gospodarski uspeh našega dola in prizadevanja. Bog hoče tako. Nič ne ])o-niaga, če pred lo resnico zapiramo oči in ušesa ter skušamo udušili glas vesti, kateri nam prinaša opomine. Preveč glasno nam govore dejstva, ki so večinoma obče znana. Na tem mestu bomo navedli samo nekatere v opomin, lu ni nobene izjeme, ne pri velikem, ne j)ri majhnem. Bog poišče vsakoga na svoj lasten način. Mnogo grehov kaznuje On že na tem svetn, toda vsakega po svoji preudarnosti. Za nedeljsko delo uporablja navadno ono šibo. ki se ji pravi gospotlarska propast. To izvršuje često tako očito, da nam ne more ostati jjrikrito. In zruši cvetoče podjetje, tam odstrani tistega, ki bi imel ravno zaceli uživati .sad svojega delu, tu zopet odpre oči tretjemu ter mn iia svoj način pokaže, da je prazen ves trud brez Boga. Dobro lislemn. ki vsaj led a j lo spregleda. Za danes samo en zgled:
Od tedaj je minilo več kot 20 lel. V nekdanji tovarniški obedniei jioleg glavnega vhoda sta
sedela pri obedu dva delavca. Bila sta prijatelja ter tudi soseda na svojih domovih. Medtem ko je mlajši z delom tako rekoč šele pričel, se je starejši odpravljal v ])okoj. Več mesecev sta že hodila k isti mizi v obednico in vsak dan se je razpletel med njima kratek razgovor. Bistro oko izkušenega človeka bi bilo že iz teli razgovorov spoznalo, da tarejo starejšega delavca gospodarske skrbi. Toda mladi sosed ni zasledil v teh razgovorih tega, kar bi mu mož rad povedal. Tega dne pa gleda starček z izredno žalostnim ])0-gledom mlajšega. Zato postane tudi ta nanj nekoliko bolj pozoren ter se globlje zazre vanj. In takrat pridrsila možu po licih dve debeli solzi ter s tresočim se glasom re<e: Glej, jirijatelj, skoro vse nedelje v življenju sem delal, ])a nič nimam: če bi nobene ne bil, pa vem, da bi kaj imel.« Bridkost mu je stisnila grlo, tako da tisti (lan ni spregovoril ničesar več. Tudi mladi tovariš ni mogel spravili iz sebe nobene, niti lo-lažilne besede, dasi hi ga bil rad potolažil, kmalu je zvedel, <la so revežu prodali njegovo hišico.
Jeseniški plavži zagoreli
M(' l)i storili svoji- dolžnosti, če l)i kot krajevni jeseniški list, kateremu mora mno^o hiti na (i'osixxlarski'm pi (К vitu |)i'el)ivalstva, ne omenili velevažnega dogodka v naši železarski industriji, namree početka delovanja novih jeseniških plav-žev.
O tej temi so sicer zadostno pisali že drugi listi, izčrpno Tovarniški vestnik v svoji zadnji številki, kateri se pozna, da so jo pisali strokovnjaki. č lanki te številke so po večini zato zares prvovrstni. Predvsem je ugajal uvodni članek izpod peresa tehničnega ravnatelju g. inže-
nerja Dostalu k zgodovini fiižinarstva in plavža rstva . Na široko je pisal tudi zadnji nedeljski Slovenec, o važnosti nove industrijske |)od-jetnosti. Citatelji teh listov so t um laliko spoznali veliko važnost pluvžev za jiašo industrijo in za njen pro( vit.
Mi moramo oh tej priliki izreči sumo to iskreno željo, da hi velika podjetnost in inicijativnost vodilnih osebnosti pri k. I. I), hila v gospodarski napredek in ruzvoj vsega domnčega in okoliškega prebivalstva in vse industrije, ki leži iiu slovenskih tleh.
Z Jesenic
Kristus Kralj je sim-holičiii praznik naše moške mladine. Naš fantovski odsek, ki v tekočem letu nadvse razveseljivo raste tako številčno kakor tudi v lepo staro fantovsko vzajemnost in dosledno katoliško pokretaštvo, praznuje ta dan kot svoj društveni praznik. Naj se mladina oklene Kristusa in pomaga njegovim naukom do zmage v življenju.
Krekov (lom je v splošno zadovoljstvo svojih obiskovalcev zares okusno preuredil vestibiil društva in glavno dvorano. Sedanjemu odboru moramo priznati, da je mnogo svojih moči položil za potrebno ureditev društvenih prostorov v vsakem oziru.
Obvezna šolska maša
ob 8 na Jesenicah se nekaterim staršem ne more priljubiti. Utemeljujejo, da je za dostojno ojjnašanje otrok veliko bolje ])rcski hijeno, če jih vzamejo starši s seboj k službi i)ožji in jih imajo pod svojim osebnim nadzorstvom. Čujejo se pritožbe, da je|)ri šolski maši veliko premalo reda in da tako otroci do vzvišenosti sv. daritve ne bodo dobili zadostne pietete ter ne morejo svetosti kraja in trenutka primerno prisostvovati. — Prosimo šolsko upraviteljstvo, da poskrbi za zadostnejšo ini zgledno nadzorstvo, da ho d o otroci tudi iz tega spoznavali, da je sveta (laritev služ])a najvišjemu gospodu — Bogu. Naj se pa učiteljem to tudi omogoči s tem, da bo sv. maša ob 8 res samo za šolarje. Odrasli naj ne delajo takrat drenja.
Otroški cerkveni pevski zbor je pričel s svojimi vajami. Zbor vodi novi organist g. kelvi-šar. Vaje za petje so vsak torek popoldne ob 2 v župnijski dvorani. — Prosimo starše, naj otroke, ki imajo zmožnost in veselje do petja, pošiljajo k tem vajam, da tako skrbimo za lepoto in slovesnost službe božje.
Zveza zdriižciiili delavcev je imela |)retek-lo nedeljo v Krekovem
domu lepo uspel sestanek. Na sestanku je poročal tov. Rajuei- o organizacijskem življenju, tovariš Gasar o posebni pogodbi za dodatno pokojnino. Iz Ljubljane je govoril tov. Pernišek, znani pisatelj knjige »Zakaj nismo krščanski socialisti«. Z njemu lastno jasnostjo je dokazal, kako je ravno ZZD po sili razmer postala edino dosledna izvrševalka dr. Krekove socialne šole. Tovariš Novak, osrednji tajnik organizacije poljedelskega delavstva vPrekmurju, pa je udeležencem naslikal položaj tamošnjega delavstva, tako poljedelskega kakor tudi industrijskega. Pokazal je na razveseljivo rast organizacije poljedelskega delavstva in na nevzdržno prodiranje ZZD med tamošnjim industrijskim delavstvom. Udeleženci so izčrpna poročila in govore poslušali z velikim zanimanjem in so odhajali s sestanka s prepričanjem, da ZZD organizacija raste, gradi. druži, d očim hočejo druge razbiti uboge delovne sloje slovenskega naroda v neb roj grup.
Delavska politika se je obregnila ob poročanje našega lista z ozi-roni na notico preple-skane napisne plošče, popisane v cirilici, na tukajšnji orožniški postaji. .Vlislili smo, da ima Delavska politika za dopisnika vsaj bolj razumnega človeka, ki zna tudi med vrsticami kaj brati, pa smo se motili, Naj Se enkrat prebere naš članek in našo notico, pa bo morda razumel smisel. Če pa še ne, naj pa pride vprašat, mu bomo |)a mi razložili.
Napis na naši ljudski šoli bi bilo treba spremeniti v smislu nove uredbe banske uprave. ■Sedanji s svojo cirilico zares ni prav nič piime-reu.
«Domen«, iiar. igra v petih dejanjih na odru Krekovega doma preteklo nedeljo je lepo uspela. Dasi so Jeseničani razvajeni po hitrostni tehniki in pestrosti filmov, je bila dvorana skoro p()polnoma zasedena. Igralci so svoje vloge rešili v sjiloš-ni) zadovoljstvo. Poznalo se je, da so bila prva dejanja mnogo bolj na-študirana, kakor proti koncu, kar pa gre delno na rovaš l)olezni ene glavnih igralk Mete, ki jo je morala zaradi resne obolelosti v zadnjih dneh nadomestiti požrtvovalna društvena članica ga. \ ika c' opova. Igralski /bor je bil tako v grupah kakor v posameznih vlogah dobro zaseden. Aljažu želimo, da bi imel pii vseh naslednjih prireditvah po še vestnejši piipiavi vedno popoln uspeh in
Z. z. D. raste*
Ocl zadnjega sestanka so se razmere v organizaciji na znotraj in zunaj mnogo izpremenile. i\a znotraj omenimo razveseljiv porast članstva zlasti v kovinarskem oclsekn. Na zunaj pa je omembe vredno, da je v zvezi s porastom kovinarskega odseka in v zvezi pred kratkim ustanovljenega lastnega časopisa, postala ZZD javnosti poznana delavska organizacija kot edina dosledna zahtevam in nalogam celokupnega slovenskega naroda, predvsem pa zahtevam ročnega delavstva. Uvodoma lahko ugotovimo in tudi poudarimo, da naj nastopijo kakršnekoli izpre-membe izven področja dela strokovnih organizacij, bo strokovna organizacija delavcev ZZD na Jesenicah obstala v dobro delavcem, ki se bodo tej organizaciji zaupali. Iz organizatoričnega dela pa je razvidno, da je organizacija odnosno njen odbor po svoji moči izpolnil zaupanje članstva, kar bo najbolj razvidno, ako na kratko podam o tem delu poročilo:
To poročilo se nanaša od izrednega občnega zbora do danes. Ob občnem zboru smo imeli 200 članov stavbincev. Danes šteje stavbinski odsek 260 članov. Posebno razveseljiv pa je porast članov kovinarskega odseka, kateri se je ustanovil šele po občnem zboru in ki šteje danes samo v naši podružnici 180 članov. \ vseh podružnicah, ki obstojajo in ki imajo član j ene delavce k ID, pa je nad 300 članov. To so številke, ki so za našo organizacijo z ozirom na kratek čas obstoja razveseljive. — Dopisov smo poslali na različne naslove 151; predvsem smo dopisovali s centralo in z drugimi tovariškimi organizacijami. Šle so različne intervencije na razne odločilne faktorje, tukaj in drugod. Prejeli smo 115 dopisov in čez tisoč različnih prošenj in priporočil za sprejem v tovarno. Z ozirom na res vidno delo organizacije na Jesenicah se je s strani delavstva, zaposlenega pri K ID, bivajočega izven področja Jesenic, izražala želja, da bi se tudi v njihovem kraju ustanovile podružnice, in to se je izvršilo: pri Sv. Križu nad Jesenicami, ki ima približno 50 članov, (J or je, kjer imajo 40 članov, potem podružnica na Breznici, ki ima ()0 članov. Ustanavljajo pa se še podružnice v Bohinjski Srednji vasi in Bohinjski Bistrici. Odbor naše organizacije na Jesenicah upa, da njegovo delo za podvig organizacije ne bo ostalo brez uspeha ter da bodo fantje in možje, ki so prevzeli vodstvo teh novih jjodružnic, v našo veliko oporo ]Dri izvrševanju strokovnega dela v tovarni in izven nje. Razundjivo je, da bo zaradi številnega ;)o-rasta članstva nujno potrebno ustanoviti iz vseh teli podružnic, ki imajo članstvo zaposleno pri k I D. nekak vrhovni odbor oziroma okrožje, sestoj eče iz zastopnikov posameznih edinic. ki bo vodil vse zunanje delo organizacije, predvsem delo v strokovnem ozirn po enotnem načrtu organizacije. I a n si a nova je nujno potrebna tudi iz razloga, da je naša organizacija v našem okraju v vseh pogledih njenega javnega udej-stvo\ anja enotna in močnejša. O tej potrebi ustanovitve takega okrožnega odbora se je že razmotrivalo na zadnji plenarni seji. ki je dala prizadiMim delegatom primerna navodila, in je zalo pričakovati, da bo okrožni odbor ustanovljen v najbližji bodočnosti. \ s a poročila o razvoju v tej smeri bo pa lahko vsak čital v našem novem časopisu, ko že ravno govorimo o sklepih plenarne seje. naj omenim najvažnejši sklep te seje. ki pomeni in je obenem močan dokaz ojačenja \rs1 naše organizacije, ustanovitev lastnega strokovnega glasila Slovt'uski delavec .
* I/ tli jiiik()ve;?a poročila na ikmIcI jskcni scstankn /. Z. I).
Prvo številko tega lista ste prejeli. Iz prve številke je bila vsem dovolj močno nakazana smer in hotenje naše celokupne organizacije. Kdor je do tega časa še ugibal, kdo smo in kaj hočemo, je iz te prve številke »Slovenskega delavca« lahko ugotovil, da hočemo med slovenskim narodom vršiti najvažnejši apostolat sodobnega časa: Z Bogom za delavca! po navodilih okrožnic Rerum novarum in (Juadragesimo anno v duhovno in gmotno dobro slovenskega delovnega ljudstva, predvsem za one, ki stojijo kot aktivni člani v naših vrstah. Naš časopis mora imeti vsak javni lokal, kamor zahajajo naši ljudje. Da bo to lažje izpeljivo, ga zahtevaj vsak povsod in v vsakem lokalu.
Zelo važna stvar, ki se je dogodila za nas tovarniške delavce, je ustanovitev dodatnega pokojninskega sklada, ki bo brez dvoma v veliko dobro vsem bodočim upokojencem. Zlasti, ker vemo, da je pokojnina bratovske skladnice za preživljanje upokojencev premajhna ter da živi veliko število upokojencev v veliki bedi. Naša organizacija je pri ustvarjanju te pogodbe aktivno sodelovala ter je na podlagi odborovih sklepov v razgovorih z zastopniki KI D poudarjala svoje mnenje in je končno pogodbo tudi podpisala.
Strogo notranje, javnosti skrito delo organizacije je bilo naslednje: Lepo je število intervencij, ki jih je naš odbor skušal uresničiti in tako delavcem pridobiti boljši položaj. Številne so bile intervencije, pismene in ustmene, za sprejem v tovarno. Intervencije pri Slogradu so bile na dnevnem redu iz dneva v dan. Intervencije, ki jih je naš odbor vložil pisemno ali ustmeno, so bile rešene približno v dveh tretjinah.
Težavna stvar je s članarino. Članarina je edini dohodek organizacije. Zato prosimo vse člane, da isto poravnajo redno. Vsak član naj ima to zavest, da kolikor daš ti organizaciji, toliko bo organizacija dala tebi. Stvar, ki bo postala v kratkem aktualna, jć organizacijski fond kovinarjev. O tem se bomo ])ogovorili na prihodnjem sestanku ikovinarjev, ki bo v novembru.
Za sklep povemo vsem. ki so ]iri tem interesi-rani: Izpovedujemo, da je v gospodarskem interesu delavskih množic v teh težkih dneh nujna dolžnost enoten nastop delavskih organizacij. Če ima delavstvo danes štiri strokovne organizacije, je to pač zato. ker ima vsaka organizacija svoje kulturno gledišče. Čeprav so 4 organizacije in če v teh prevladuje močna delavska zavest, ])otem ni ovire enotnega nastopanja v strokovnih zadevah. \ sak iskren namen takega vzajemnega delovanja mi pozdravljamo in smo pri prav I j eni vedno sodelovati. Vsak jjoskns pa. ki bi piilia-jal od kogarkoli, ki bi hotel naši organizaciji postaviti meje in ji pri njem in delu delati ov i -re. bomo onemogočili z vsemi sredstvi brez pri-zanesljivosti. Povemo vsakomur, da nas je na Jes( nieah poklicala v življenje edino nujna po-trelia po dosledno strokovnem in dosledno kul-turnem delu katoliško mislečega delavstva.
I o naj bi bil samo kratek pregli'd našega dela. ki je lazveseljiv za dane razmere, in hočemo, da gre organizacija v tej smeri tudi v bodoče.
Delavci,
branite svoje strokovne organizacije v smislu in praven narodnih tradicij in skupnosti.
3
Stavka v tovarni jedilnega orodja Čaudek & Co.
že tli leta obratuje na Jeseiiicali tovarna jedilnega orodja Čaiulek & Co. Prvo leto trgovski posli niso bili baš cvetoči, zato ])a je v drugem letu, ko je tovarna razširila svoj oljrat z nabavo novih strojev in pomnožitvijo delovnih moči, proizvodnja komaj ustrezala potrebam odjemalcev v vseh glavnih in podeželskih niestili države.
1 ako je ostalo vseskozi in nekateri meseci so celo presegali običajno višiuo proizvodnje. S tem pa ni rečeno, da je s pospešitvijo obratovanja, ki ga je nujno izzvala kupna moč konzu-mentov, pridobilo obratno osebje na mezdi, am-])ak je ostalo vse pri prvotni mezdni tabeli. Toda to še iii zadovoljilo lastnika tovarne. Iz običajnega deseturnega delavnika se je postopoma dvigal v dvanajst, Stirinajsturnega, dokler v zadnjih mesecih tega leta ni dosegel osemnajst delovnih ur. In vse nadure so se plačevale brez z zakonom o minimalnih mezdah določenega po-viSka. Ker že osnovna višina mezde ni v skladu s tem zakonom, si lahko mislimo, zakaj je prišlo do stavke. Le žal, da je bila zaradi neorganiziranega nastopa brezuspešna.
Običajna mezda je bila za kvalificirane delavce: prvi razred 5 din. drugi 4 din, tretji 5 din, za delavke: prvi razred 5 din, drugi 2.75 din, tretji 2.25 din. Od tega moramo odračunati z ozirom na delovne pogoje velik odstotek za potrošnjo delavnih oblačil in ščitnih pre<lpašnikov. 'J emu v jjojasnilo navajamo, da so razen počet-nega dela oblikovanja orodja vse druge faze v zvezi z jedkimi kislinami. Praksa je pokazala, da se zaradi teh kislin pokvari obleka v štirinajstih dneh. kar zahteva potrošnjo v najslabšem primeru dveh delovnih oblek ali ščitnih pred-])asnikov na mesec. In teh ne dobavlja deloda-jaJtf, pač j)a že itak krivična mezda posameznika.
Za pravično merilo delovnega in mezdnega razmerja naj nam služi izjava najbolje plačanega delavca: »Z enim delom plače komaj kri-jem potrošnjo delavne obleke in za hrano mi »ostane toliko, da mi pri plačilu zmanjkajo štirje dinarji na mesec.«
\ tovarni je največ delavk, ki žive pri starših, ker jim je na samostojno življenje nemogoče misliti. 1 ako je tudi z delavci. У tem je pač jasno vidna tendenca, sprejemati v službo ljudi, ki jih zaradi podpore staršev lažje izkoriščajo.
\ torek 19. t. m. je nastopilo stavkovno stanje. Stavke se nista udeležili samo ena žena in neko mladoletno dekle.
Že takoj prvi dan stavke je zagrozilo podjetje z odpustom vseh, če se ne vrnejo na delo. Uspeh tega je bil ta, da so se že drugi dan vrnile delavke iz Hrušice na delo, s čimer so prisilile tudi druge, da so jim — za ohranitev vsaj tega majhnega koščka kruha — sledili. In tista dva delavca, ki sta bila idejna voditelja stavke, sta bila brezobzirno postavljena na cesto. Tako teče delo dalje pod istimi nevzdržnimi pogoji, za iste krivične dinarje, in žulji so za eno skušnjo več še bolj peikoči.
i udi mi se kljub temu, da sta ta dva delodajalca Hrvat in primorski Slovenec, ne moremo strinjati s sedanjim stanjem. Pozivamo podjetje, da uravna delovne pogoje in mezdno razmerje po zakonu o minimalnih mezdah. Delavstvo pa naj ne čaka, ampak naj stopi v stik z našo strokovno organizacijo, da si z njeno pomočjo pribori to, kar mu gre po božjih in človeških postavah. Nikjer iii zapisano, da mora baš naše slovensko delavstvo dajati največje deleže, ki se mu krivično trgajo izpred ust, za novo tovarno, ki jo gradi imenovano podjetje v Karlovcu — na račun sedanje miloščine.
Koroška Bela
Shod iiacioiinliie olmlaclinc, stare ocl 16 do 61 let. ki se jo vršil i. oktolnu popoldne na Beli pri Jiirčkn. je potekal v najlepšem ra/.polo/enjti. Poslušalce so zlasti /adivile prekrasne besede vsem Slovencem dobro oziroma slabo znanega Mravljeta, kateremu so ])aje isti dan dopoldne v ljubljanski Kazini njegovi pristaši do|)()vedali. <la imajo njegovega čvekanja dovolj, in se je nato spremenil v »senatorja* in jirišel troštat pravoverne na Belo s skorajšnjim padcem \ lade. (iovoril je o politični doslednosti, o poštenju in značajnosti in postavljal za zgled sebe in svoje tovariše, kar je vzbudilo v vseh navzočih veliko spoštovanje do govornika, a manjše pri tistih, ki jim ni bilo dano. da bi smeli v zborovalni prostor, Aavdu-.še\ali so se nadalje za zvezo z Kusijo. za kar so bile pri njem merodajne stare povojne simpatije, pri zborov aleih pa dogodki iz nepozabljenih časov In zgodovine krajevnega nacionalizma. Končno je bilo navzočim dano kot nameček poslu.šati še daljše predavanje o konkordatii. pri čemer pa se je jasno videlo, da ta (lika slovenskih predstavnikov v beograjski skupšeini ni inuda časa pripraviti se za to preda-vanje, ker se je zmotil skoro pri vsaki trditvi. Da ni šlo za namerno zavijanje, se jasno vidi že iz tega. da j C trdil, (la je pravoslavna cerkev starejša od katoliške in Je bilo to z odobravanjem vzeto na znanje. I o i''i"seu dokaz, da je predavatelj študiral zadnjič že pred davnimi časi in da ima najbrž še avstrijsko vojaško maturo, če jo sploh ima. Kdino v tem si /borovalci niso bili na jasnem, ali naj se ob razhodu pozdravljajo z »Zdravo< ali z »Družnost«, ker ob taki politični doslednosti nikdar ne veš, katero žf'lezo je bolj gorko.
.Mlmlegu predsednika omladinske JNS na Koroški Beli. katerega agilnost jo poklicala iz peicsa Jutro-vega« dopisnika cele slavospeve, prosimo, da skuša ndado organizacijo uveljaviti na kakšen dostojnejši način, kakor pa je svoječasno uveljavljal svojo stranko z govoricami o političnem preganjanju neke osebe. a se naknadno sploh ni mogel spomniti pred do-ličnini. ki se Je za stvar zanimal, kuj jo govoril.
Da bi se važni dan ustanovitve OJNS v bovški zgodovini tako kmalu ne ])ozabil, so ponoči neki neznanci ovekovečili ta dogodek s tem. da so ponoči v neki hiši ubili okno in postavili okrog cerkveno hiše spomenike iz tvarine. o kateri ljudje običajno ne govorijo. Pač nova doba. (Jremo naprej ... ali kako so že glasi himna teh kulturonoscov.
»Mi smo oblast!» je šaril zadnjič nekdo рћ Javor-niku, ki se še pod|)isati no zna in misli, da je zanj zakon to, kar si on domišlja. Kno za piista.ša. drugo za nasprotnika. Nič čudnega pri gospodu, ki opazi smet v očesu svojega bližnjega, v svojem pa še brunu ne oti])lje.
Z ozirom na novi roman Clfra-mož, ki je začel izhajati v »Našem kovinarju*, prosim vse one, kateri bi opazili na |)laninah kakšne ovce, koze, ju nice, kra-vico. pa tudi koštrune in junce, naj se zamislijo vsaj klaftro globoko, čigava je ta živina, kadar bo zašla v njihove rajone, in ji pokažejo, kam naj so vrne. ker to zahteva osnovno načelo krščansko pravičnosti. Je že tako, da nekatera živina nima nobenega smisla za domači hlev in vedno tišči v tujega, zato pa jo mora vsak poštenjak naravnati nazaj v pravi Idev. Podpisani upa, da pisec novega romana ne bo toga zamoril tretjinoku Tončku.
Da sta odstopila dva občinska odbornika, izvoljena na listi slovenskega delovnega ljudstva. Je bila novica zadnje občinske seje. To ni kar tako. am])ak je značilno za javoruik iii našo razmere, I roba se bo nad tem zamisliti, poiskati temu početju korenino in vzroke in spoznati marsikaj. To bi morali storiti ])red-vseni nekateri, katerim bi moralo bili važno to. da bi se taka siv a r ne ponavljala več. .Nadalje bi se bilo ti(4)a zamislili vsaj dve klaflri globoko in napisati nov roman, ki bi lahko izhajal za ( ifro-možfm. kateri se jo ravnokar pričel. Naj nam pisatelj tega romana oprosti, če smo mu za novi roman položili v pero kar пеТчај domislic iz njegovega prvega romana, ki bo najbrž dobil I. nagrado Akademijo znanosti in umolnosti. ki žal počiva spanje pravičnega, kateremu je zapadla /e na dan svojo ustanovitve.
bi tako z veseljem gojil v našem najstarejšem kulturnem društvu lepoto slovenske besede. Umestno bi bilo, če bi se reprize, ki se iz gospodarskih težkoč ne morejo vršiti ob nedeljah, vršile kot prosvetni večeri v nasledujočih sredah,
Z Dovjesa
Na.še prosvetno društvo je v nedeljo uprizorilo ljudsko igro »Ko-somanc, ki jo je spisal znani prosvetni delavec g. France Klinar. Obilna udeležba kljub slabemu vremenu je pokazala, da prosveta pri nas še ni zaspala. Igralci so svoje vloge rešili prav dobro in so bili deležni vsestranskih priznanj. Želimo, da se igra ponovi.
S Hrušice
Katoliško prosv. društvo ima v nedeljo 31. oktobra ob 8 zvečer v društveni dvorani svoj občni zbor. Člane in članice iskreno vabimo, da se tega občnega zbora sigurno udeleže in prinesejo s seboj mnogo dobre volje za uspešno delo v bodočem letu. Povsod gredo naprej, grdo bi bilo, če bi spali mi.
Fare In kraji v Radovlil-škem okraju, dopisulte v list „Na Mejah"
Z Gorij
Zveza zdru/.ciiih delavcev je prejela potrjena pravila. Občni zbor organizacije ho v nedeljo 7. t. m. po popoldan-ski shi7.l)i božji v prostorih društvenega doma. Občnega zbora se udeleže tudi za.stoij)niki iz Ljubljane in z Jesenic. Iz Ljubljane ^)ride tov. predsednik Prežeij. Pozivamo delavce,■ člane ZZD, da se občnepa zbora polno.številno udeleže ter tako izpričajo svojo katoliško in delavsko zavednost. Uog živi!
Fantovski odsek poziva vse člane, mladce in narašča j nike, da se tehničnih vaj in sestankov redno in polnoštevilno udeležujejo, liog živi!
S Koroške Bele
Dotične minde f;»spo-
de, kateri zajemajo nacionalno kulturo z veliko žlico in mečejo v v(-černi temi kamenje za otroci, kateri ue telovadijo pri Sokolu. 0|)0-zarjamo na to. da še niso godni, da bi se o tijih v ».Va mejah* kaj več lazpravljalo. dasi žele, da bi |)rišli v ta časopis kljub temu. da ло se zbali luči. ko j« <1«.
tičiii, ki mu je kamen priletel v noge, z električno lučjo posvetil vanje. Če pa žele, bomo pa napisali o njih z imeni, da bodo mogli starši, ki se gotovo za tako vzgojo navdušujejo, tako vzgojo pohvaliti — pardon — našvrkati jih, kakor zashr/ijo.
Prav veliko razburjenje, kakršnega še ni bilo na Beli od tistega dne, ko se je trdilo o nekom, da se je obesil, pa je baje le Tarzana igral, kakor so rekli drugi, je nastalo na Beli ob žalostni novici, da je bil radi nočnih nemirov aretiran nekdo, ki se je smatral za bovškega nadčloveka, kateremu bi moralo biti vse dovoljeno. O njegovi visoki kulturi so govorili tudi izrazi, s katerimi je napadel javne organe, ki so se po takem pozdravu čutili poklicane, da odpeljejo visokega gosta v apartmane za boljše goste in mu drugo jutro pojasnijo, da tudi patentiranim nacionalistom ni vse dovoljeno. Sicer pa pravijo, da ta stvar -še ni končana.
Predavanje o dostojnem vedenju na javnem prostoru in v nočnem času 1)0 poveril nekemu svojemu članu naš Krajevni šolski svet ter mu obenem dal največje odlikovanje s tem, da ga bo proglasil za »kulturnega delavca«, kateremu se bo morala odkrivati vsa šolska mladina in se mu ne bo smel nihče posmehovati
Slavko Savinšek:
l/Hcd
(Dalje)
»Z Bogom, Anica! Na svidenje zvečer! Saj boš doma?«
»Bom, le pridi!«
»No, vsaj roko mi daj!«
Na svidenje, Jože.« Spenjačka v Aničini roki se je zateknila v Joževo dlan, da mn je pognala kaplja krvi iz ranice. Stisnil je ustnice — Ani-čine oči so gledale po Dre j i — pa je malce postal. Čakal je še besedico zahvale, ali toplega pogleda. Ni bilo ne enega ne drugega. Pa se je obrnil in odšel. Glava mu je zlezla med ramena. Zavil je v ulico. In ni videl, da si je Anica obrisala ob robec roko, preden jo je prožila Dreji.
»O, Dre j a, lepo, lepo! Ali si bil že pri nas?«
Dober večer! Bil; ptička je bila zletela, sem pa kar za njo pohitel.«
/Ali ti je Minka povedala?«
Dejala je, da si šla najbrže proti tovarni Joži naproti.«
»Hm — Sla sem po opravku, ker sem hotela kupiti kos sukna; nič pravega nisem dobila. Nazaj grede sem srečala Jožo.«
Glej, kaj imaš pa tukaj lepega, Anica?«
>Jože mi je napravil. Že dolgo sem ga prosila, naj mi naredi, ker si težko spenjam čevlje; vse prste si umažem. Zadnjič sem si celo nohet zlomila.«
O, ti ubožica, ti. Vidiš, ko bi bil zmerom pri tebi, bi ti pa jaz zapenjal čevlje, da bi se ti ne mučila. — i'a je lepa ta spenjačka. Pokaži no.«
O, nič posebnega ni. Moram jo prej osnažiti in umiti. Kar pusti, da ne boš črn.«
Kaj potem; mi boš pa pustila rob predpasnika, da se obrišem. Sicer je pa kar čista. — Ti, Anica, Jože bo dober mojster enkrat. Kako lično zna vse narediti. Potrpežljiv je. Glej, kako je lepo vložil držaj. Ne, jaz bi tega ne zmogel; prej bi vse vrgel stran.«
»Tudi zame ne, Dreja?«
»Tudi zate ne, ker bi mi živci ne vzdržali.« Pa ko jo je v lice pogledal: >Sicer pa, Bog ve. Za ljubezen se vse naredi, kajne, Anica!«
Izgovor je dober, če ga pes z repom oplede, Dreja. Jože ima pa take živce, da mi naredi vse, kar mi v očeh bere.«
»Nikar takoj huda, Anica! Saj veš, da te imam rad in zate bi vse naredil.«
Če bi živci dali.«
;>Čemu zbadaš? Ali sem morda zato odložil odhod v šolo, da me boš pikala. Kako si tenka!«
Saj ti nisem rekla, da ostani, Dreja. Čemu bi zaradi mene mudili' Morda v mestu že druga čaka.«
»Anica, čemu tako?«
Molče sta korakala dalje. Anica je skoro tekla.
. Kam se ti tako mudi, Anica? Saj se bo večerja brez tebe skuhala.«
»Imam še šivanja za dobre uro.«
J i ne uide. Pojdiva počasi, da se kaj pomeniva.« In po mučnem molku je zdrselo iz njega: »Ti, Anica, ali mi boš kaj pisala? Prošlo leto so bila tvoja pisma čudno redka. Boš letos kaj več natkala?«
»Če ne bodo živci...«
Anica, prosim te! Saj nisem nič hudega mislil. Veš pa, da te imam rad. Dolgo se že poznava, pa bi zdaj zaradi take mame jezo kuhala. Anica!«
Prijel jo je za roko in obstal. Ш1а sta baš sredi mostu čez Savo. V njeni roki je utipal spe-njačko. Speklo ga je v dlan. Ali Joževa kri, ali Aničino zbadanje, ali ostrina med i? Skrčili so se mu prsti, se ovil i okrog tenkega predmeta, oči pa so prosile; Anica, ali si huda? — Anica je gledala v vodo. Za hip jo je spreletelo po obrazu, pa je brž okamenela. Tedaj je vztrepetala Dre-jeva roka; iztrgal ji je medeno spenjačko in jo v velikem loku zalučal v penečo se vodo. V letu je kovino oblisnil žar iz dimnika martinovke. da je zatrepetal njegov sijaj nad vodo: ali rdeče ko Joževa kri, ali žgoče ko Aničino zbadanje, ali kovinsko mrzlo ko strup?	(Dalje prihodnjič)
Hranilnica m posojilnica na Jcscnlcah
it s
obrestuje vse vloge (lo_jia|viš|e_^j|^al^ nihdoločei^^ Nov^_vdo£e^^
iJL
VC
(I no
i)rom
ptno.


Za
r u Z n g tiskarna
Ljubljana Ty rševa 17
se priporoča jeseniškim ivrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajoiih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah
Telefon štev. 30-67
MMiilllltllilllM
Za elektriko
Vam nudi vse najugodnejše
3ože Markež
Jesenice, Murova, tel. 605
Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in kupite najugodneje v
UUDSKI KUHINJI
JESENICE
KREKOV DOM
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križraan, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec