PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
glavklprednik drago seliger
ODGOVORNI OPrDMHr ''",‘»”flEV'Q
Dobra osnova za načrt
Perspektive
slovenskega
gradbeništva
?,> J
Poročilo o preiskavi o pokolu v My Laiju —Blizu laoške meje so ameriške in saigonske čete začele ofenzivo
WASHINGTON, 15. Jul. (UFI). Poseben pododbor ameri:	ja p Bd sraiita do-
ma je objavil Intel 7-mesečnege preiskovanja o pokolu nad civilnim prebivalstvom ▼ južnovietnam&ki vati My Lai, ki so ga 16. marca leta 1968 zegretili ameriški vojaki.
V tem poročilu, ki obsega metno izvršili zločin, v kate-53 tipkanih strani, je zapisa- r©m je izgubilo življenje ne-no, da so ameriški vojaki »na- ugotovljeno število prebival-
_____ Iff« ▼	i— J.__
čeprav so nekatera slovenska gradbena podjetja v zadnjem obdobju dosegla precejšnje uspehe in se tudi uveljavila na zahtevnih tujih tržiščih, z razvojem te panoge kot celote ne moremo biti zadovoljni, še vedno — in to že precej let ?— ugotavljamo, da je ta panoga ekstenzivno razvita, razdrobljena in organizacijsko slabo povezana. Celo v gradbenih skupinah, ki jih imamo, sodelovanje ni takšno, kot bi si ga želeli. Ni malo prime- -rov, da podjetje A prav rado vrže poleno pod noge podjetju B, čeprav sta obe v istem združenju, samo da si A zagotovi trenutne koristi, gledano seveda z ozkega vidika ene same delovne organizacije. Marsikje še vedno pretežen del dejavnosti sloni, na obilju delovne sile, v slabi organizaciji dela se še vedno marsikje naslanjajo na lopate. Zlasti pa že res predolgo ugotavljamo kronične hibe v nekvalitetnih, dragih in počasnih gradbeno-obrt-ških in inštalaterskih delih, ki so resnična cokla gradbeništva, omenjeni problem pa je že podoben nekakšni obrabljeni gramofonski plošči.
Nedvomno so perspektive te panoge v precej hitrejšem- in uspešnejšem povezovanju, ne samo v mejah ' Slovenije, marveč tudi med podjetji in skupinami v Jugoslaviji ter med razvitimi gradbenimi proizvajalci v naprednih državah. Tesnejše medsebojno sodelovanje, pri čemer bo treba upoštevati vse oblike — od poslovnega in tehničnega ko-operiranja do fizičnih integracij — bo nedvomno ustvarilo pogoje, da pride ob dobri organizacijski povezanosti do najracionalnejše delitve dela (seveda ne le v besedah, marveč tudi v dejanjih). Z drugimi besedami: gradbeništvo si mora prek znatno uspešnejšega povezova-' nja kot doslej ustvariti pogoje za racionalno, specializirano in visoko produktivno proizvodnjo v vseh fazah, za smotrno tipizacijo, standardizacijo in veli-koserijsko proizvodnjo gradbenih elementov, za uvajanje sodobne tehnologije ob uporabi najmodernejše mehanizacije ter vseh pridobitev sodobne tehnike (elektronika itd.). Ob vsem tem je skoraj odveč poudarjati, da bo treba prvenstveno pozornost posvetiti zlasti visoko spebializiranim strokovnjakom in kvalificiranim delavcem.
Ob koncu pa je treba še jasno povedati, da se bo tudi ta panoga lahko uspešno razvijala v smeri visoke produktivnosti, racionalnosti in akumulativno-sti le ob vsesplošnih pozitivnih družbenoekonomskih gibanjih. Povsem razumljivo je, da se ob tako nestabilnih tokovih v gospodarstvu in neobdelanih ssitemskih problemih, kakršni so vse bolj prisotni v naši družbi, tudi gradbena panoga ne bo mogla izolirati od vsesplošnih negativnih dogajanj.
Republiški IS ugodno ocenil gradivo o ciljih razvojnega načrta
LJUBLJANA. 15. julija — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na današnji seji ocenil gradivo republiškega zavoda za planiranje o ciljih m predpostavkah družbenega načrta razvoja SR Slovenije v letih 1971—1975 kot dobro osnovo za pripravo srednjeročnega družbenega načrta.
Na seji so nato obravnavali gradivo o optimizaciji gradnje elektroenergetskih objektov v SR Sloveniji, govorili pa so tudi o zagotavljanju potrebnih količin električne energije v času pred začetkom gradnje jedrske elektrarne in v obdobju po tem. Izvršni svet je ob tem obravnaval tudi vprašanje plinilikacije v naši republiki.
Zahodno od Da Nanga v bližini laoške meje je približno 5000 ameriških in saigon-skih vojakov začelo eno največjih operacij v Južnem Vietnamu v zadnjih mesecih. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da je namen te operacije »uničiti oporišča osvobodilnih sil«, skrita v gosti džungli. V akciji sodelujejo tudi helikopterji, ki preiskujejo okolico. Kljub tako temeljitim pripravam pa so doslej le nekajkrat naleteli na borce osvobodilne fronte.
. Iz Kambodže poročajo, da se boji za gorsko letovišče Kirirom nadaljujejo. Kraj leži približno 90 kilometrov jugozahodno od Phnom Penha, ob cesti, ki vodi iz glavnega mesta do pristanišča Kora-pong Som. Predstavnik Nolo-vih sil trdi, da so imele v petdnevnih bojih osvobodilne sile velike izgube, Nolove čete pa le »manjše«.
cev vasi My Lai«, in da so vojaški funkcionarji in uradniki State Departmenta poskušali pokol prikriti.
V poročilu je rečeno, da je pokol »tragedija velikanskega obsega« in da so tudi ameriški predstavniki v Južnem Vietnamu »poskušali vztrajno zavračati vse obtožbe, ki so jim pripisovale krivdo za ta zločin«.
Člani pododbora še niso določili krivde posameznih ameriških vojakov za zločin v My Laiu, zato ker se razprava proti petim vojakom na vojaškem sodišču še nadaljuje.
Na čelu tega pododbora je republikanski kongresnik Ed-ward Hebert, njegovi člani pa so demokrat Samuel Stratton in republikanca Charles Gub-ser in William Dickinson.
Tito sprejel BdtJnarasa
BRIONI. 15. julija (Tanjug) — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je na Brionih sprejel člana stalnega predsedstva in politbiroja romunske komunistične partije Emila Bodnarasa. ki je na počitnicah v Jugoslaviji, in ga zadržal na kosilu.
KOsitillS ZNOVA PREMIER — Vrhovni sovjet ZSSR je Alekseja Kosigina znova imenoval aa predsednika vlade. Kosigin je že sestavil vlado, v kateri ni nobenih spgememb. Na sliki: premier v pogovoru z generalnim sekretarjem CK KPSZ Brežnjevom med zasedanjem vrhovnega sovjeta.	Telefoto: UPI
Zakaj so preložili kongres
Sodelovanje z ameriško firmo
BEOGRAD, 15. julija »Tanjug'. Podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič je sprejel podpredsednika ameriške firme »General Kabl Corporation« Roberta Breitbartha Sprejema se je udeležil tudi generalni direktor borskega bazena Božin Jovanovič, ki je Miljaniču poročal o pogovorih z Breitbarthom v Boru. Govorili so o možnostih po-slovnotehničnega in industrijskega sodelovanja ameriške firme z borskim bazenom.
Menijo, da predvsem zaradi deljenih mnenj o novi gospodarski politiki
OD NAŠEGA
MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 15, julija (Po telefonu). — Drugi dan zasedanja novega vrhovnega sovjeta SZ sta oba doma sovjetskega parlari“n. a vnovič izvolila aa predsednika sveta ministrov — kot se uradno imenuje sovjetska vlada — dosedanjega premiera Alekseja Kosigina. Fodgomi pa je bil mova izvoljen za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta.
Izvolitev. nikogar ni presenetila, saj je centralni komite na svojem sestanku v ponedeljek razpravljal tudi o kadrovskih vprašanjih, ki so jih prinesle volitve pred mesecem dni, in je bilo tako že od začetka tedna jasno, da v samem vrhu ne bo sprememb. Kot je bilo objavljeno v ponedeljek. je Kosigin skupaj z Brežnjevim poglavitni referent na 24. kongresu KP SZ, ki bo marca prihodnjega leta. Kosigin bo poročal o novem petletnem načrtu in opazovalci v Moskvi so tudi danes v pretežni večini mnenja, da je treba preložitev kongresa pripisati sporom okoli nove gospodarske politike. Zadnji petletni načrt, ki 'se bo končal letos, ni najbolj uspel in vrsta pomembnih industrijskih panog ni izpolnila svojih obveznosti. Odprto ostaja vprašanje, kako doseči ustrezen napredek v industriji, predvsem pa, kje vzeti kapital. Vojska je organizacija, ki nacionalno akumulacijo še vedno izredno bremeni, vendar pa opazovalci sumijo, da bi bila vojska pripravljena omejiti svoje potrebe. Izhod, ki ga je moč videti v tem trenutku, je intenzifikacija proizvodnje in na sedanjem sestanku vrhovnega sovjeta naj bi poslanci potrdili tudi novo delovno zakonodajo.
MARJAN SEDMAK
še 30 izmed 65 sovjetskih le- 0°VOT - Z«0OVO«|StVO tal, ki bodo pripeljala večje S pogovori V Moskvi količine hrane, zdravil in	0 ., . ,
drugih potrebnih stvari.	KAIRO, 15- (AFP’ M?‘
Prvo izmed dveh orjaških NA) — Napovedujejo, da bo turboreaktivnih transportnih predsednik Naser podal važen letal »AN-13« je pripeljalo 30 politični ekspoze na slovesni ton hrane in zdravil. S tem otvoritvi letnega kongresa letalom, Id je letalo čep Rtir. stranke enotne socialistične kjavik, Havano in Bogoto. )e J unije ▼ četrtek, 23. julija, v prispelo ▼ Limo tuR 18 tgb- | Kairu. Kongres bo trajal štiri
dni. Program dela in dnevni red kongresa so sprejeli sinoči na seji centralnega odbora arabske socialistične unije. Seji je predsedoval podpredsednik republike-Anu-ar el Sadat
Današnji »Al Ahram« napoveduje, da bodo v petek objavili uradno sporočilo o egip-tovsko-sovjetskih pogovorih med Naserjevim obiskom v Moskvi. Sporočilo bodo objavili po petem in zadnjem sestanki' egiptovske in sovjetske delegacije, ki ju bosta na tej sklepni seji vodila Leonid Brežnjev in Gamal Ab-del Naser. List piše, da je egiptovska delegacija zelo zadovoljna z rezultati pogovorov.
Egiptovski vojaški predstavnik je povedal, da je egiptovska protiletalska obramba zavrnila izraelska letala, ki so napadla egiptovske položaje pri Port Tevfiku, Suezu, Al Balahu in El Kantari. Dvajset izraelskih letal je napadalo te položaje ena uro, a jih je protiletalska obramba pregnala, tako da niso mogla prizadejati Egipčanom nobenih izgub ali škode.
Z libanonskega ozemlja so sinoči iz minometov streljali na izraelsko vas Metulla v Zgornji Galileji. Vojaški predstavnik v Tel Avivu je .povedal, da Izraelci niso imeli izgub in da je izraelsko topništvo takoj odgovorilo in obstreljevalo cilje na libanonskem ozemlju, na drugi strani črte premirja.
Britanski minister se je pogovarjal s Schumannom in Delmasom
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 15. jul. (Po telefonu). Novi britanski minister za zunanje zadeve sir Alec Douglas Home je danes prispel na uradni obisk v Pariz, kjer je imel po kosilu na Quti d’ Orsayu razgovore s
NIKOLA MILJANIČ
Bundesrat sprejel vladni »sveženj« ukrepov za ohladitev gospodarstva
Dunajska vlada bo razposlala spomenico o varnostni konferenci
DUNAJ, 15. julija (Tanjug) — Avstrijska vlada bo te dni poslala posebno spomenico vsem vladam, ki se potegujejo za to. da bi sklicali evropsko konferenco o varnosti. Tako je včeraj predlagal ministrskemu svetu minister za notranje zadeve Kirsch-teger.
Dunajska »Die ■ Presse« piše, da končno besedilo spomenice še ni sestavljeno, da pa gre v bistvu za nekakšno »dopolnilo k predlogoma držav varšavskega pakta in članic atlantskega pakta«. Avstrija si prizadeva, da bi obe strani čimbolj zbližala. Zato želi, da bi na konferenci razpravljali o enakomernem zmanjšanju vojaškega potenciala na obrti straneh. Konferenco si predstavljajo kot vrsto zasedanj, tako da bi laže premagali morebitna nesoglasja.
Barikade iz avtomobilov in drevja sredi mesta Reggio Calabria
REGGIO CALABRIA. 15. julija (Reuter). V Reggio Cala-brii v Južni Italiji so demonstranti zasedli železniško postajo in postavili barikade — kot protest zaradi možnosti, da bi namesto njihovega mesta postalo administrativno središče novo ustanovljene pokrajine Kalabrije Catanza-
takšen ukrep pomenil kršenje bistva resolucije o razvoju izobraževanja, ki jo je skupščina sprejela pred sedmimi meseci.
Ker prosvetnokultumi zbor zvezne skupščine ni hotel sprejeti predloga zakona, po katerem naj bi obvezno izločali del dohodka skladov za izobraževanje, zbor narodov pa ga je sprejel, so uveljavitev zakona odložili za 6 mesecev. Po novem poslovniku zvezne skupščine, ki ga je zelo težko tolmačiti, si danes v skupščini dolgo niso mogli razložiti, kaj tedaj, če en zbor sprejme zakon, drugi pa ga ne sprejme. Sekretar zvezne skupščine dr. Fedor Bazala nam je nocoj to pojasnil tako, da to pomeni, da je zakon o predlagani imobilizaciji presežkov v skladih za izobraževanje odložen za najmanj 6 mesecev.
Uvodno besedo dr. Nikole Miljaniča ter poročila o razpravi v vseh štirih zborih objavljamo na 2. strani.
V Reggio Calabrii so včeraj zaradi tega začeli 48-umo stavko, ki se je p rev rg la v izgrede — poškodovanih je bilo 45 ljudi, med njimi 30 policistom. Policija pa je sporočila, da so aretirali 43 demonstrantov. Med prebivalci Reggio Calabrie je napeto že več dni, odkar so objavili, da bo prvo zasedanje pokrajinske skupščine v Catanzaru. To je prizadelo ponos prebivalcev Reggio Calabrie — mesto ima 150000 ljudi — ki menijo, da središče nikakor ne more biti t Catanzaru. ki ima le 70 tisoč prebivalcev.	_
Demonstracije so se v mestu nadaljevale tudi danes. Demonstranti so za tri ure zasedli železniško postajo in v tem času ni odpeljal noben vlak. Naredili so barikade iz avtomobilov in drevja sredi mesta, zažgali pa so tudi več vozil z registracijskimi tablicami Catanzara.
BONN, 15. julija (Tanjug). V Bonnu so danes sprejeli pomembna gospodarska sklepa: Bundesrat je sprejel vladni »sveženj« ukrepov, ki naj bi »ohladili« nacionalno gospodarstvo. državna banka pa je znižala eskontne obresti od 7j na 7 odstotkov, lom-bardne obresti pa od 9,5 na 9 odstotkov.
Odločitev Bundesrata pravzaprav pomeni, da je Brand-tova vlada, predvsem minister Schiller, izvojevala pomembno zmago nad krščan-skodemokratsko stranko, ki je prav na tem področju nameravala zadati nevaren udarec vladi. V vrsti nujnih vladnih ukrepov, s katerimi naj bi zavrli nevarno inflacijo in preprečili nadaljnjo »vročico« nacionalnega gospodarstva. je najpomembnejše 10-odstotno zvišanje davka na dohodek, ki bo prizadelo tretjino vseh zahodnonemških davkoplačevalcev.
Načrt »Energo-projekta« sprejet
KINSHASA, 15. julija (Tanjug) — Medministrska gospodarska komisija vlade Konga-Kinshase je sprejela načrt beograjskega »Energo-projekta« za gradnjo hidroelektrarne na reki Lulua pri Luluaburgu, glavnem mestu kongoške province Zahodni Kasai. Pričakujejo, da bo ta načrt kmalu sprejela tudi vlada v Kinshasi in da bodo z njo podpisali poseben do-govor o financiranju te hidroelektrarne. katere vrednost cenijo na okrog 12 in pol milijona dolarjev.
Sporočilo komandosov so našli na neki železniški postaji — Več tisoč argentinskih vojakov sodeluje v veliki akciji, naperjeni proti komandosom
CORDOBA, 15. Jul. (France Presse). Komandosi skupine Juan Jose Valle so sporočili, da je truplo ubitega bivšega šefa argentinske republike Pedra Eugenis Aram-bura na dnu jezera San Roque, okrog 30 km od mesta Cordobe. To sporočilo je objavil večemik »Cronica« iz Buenos Airesa.
Sporočilo komandosov so našli na postaji v mestu Fkl-da 775 km od Buenos Airesa. V njem je tudi rečeno.
dosj skušajo prebiti na bolivijsko ozemlje. Vlada v La Pazu je »poročila, da mejo strogo nadzorujejo in da graničarji doslej še niso opa.
Prensa Latina poroča, da so neznanci pognali v zrak tovarno streliva v provinci Cordoba, Se prej pa so jo temeljito izropali. Policij« je sporočila, da so prijeli več sumljivih ljudi, ki so pri tej akciji verjetno sodelovali s komandosi. Zdaj je v rokah policije tudi 16 komandosov, zajetih med spopadom v mestu Calera pri Cordobi, med katerim je bil smrtno ranjen tudi študent Mazra.
Ugrabitve se bodo nadaljevale
ALŽIR, 15. Julija (Reuter) — Ugrabitev tujih diplomatov v Braziliji ne bo konec vse dotlej, dokler vlada v Riu de Janeiru ne bo nehala mučiti političnih jetnikov, je izjavil voditelj brazilskih komandosov. bivši stotnik Carlos Lamarca, v intervjuju, objavljenem v alžirskem tisku. Lamarca Je izjavil, da komandosi lahko samo z ugrabitvami prisilijo vlado, da izpusti politične zapornike. Ce tuji diplomati lahko sodelujejo z vlado, ki se opira na nasilje, potem lahko tudi vzdržijo pet dni brez družine, je izjavil Lamarca in dodal, da se bodo ugrabitve nadaljevale enako pogosto kot doslej.
da se bodo komandosi maščevali za smrt svojega tovariša Emilia Mazza, umrlega zaradi ran, ki jih je dobil v spopadu z vladnimi četami. Po trditvah argentinske policije j« bil Mazza eden izmed d vrti ugrabiteljev generala Aramburuja.
Tuje agencije poročajo, da se je argentinska vlada odločila za novo veliko akcijo, da bi prišla ugrabiteljem na sled. V akciji sodeluje na tj. sočc vojakov, uporabljajo pa tudi helikopterje. V vladnih krogih v Pur nos Airesu se je zvedelo, da s* je ta akcija začela zato, ker se koman.
Kiprianu v Atenah
ATENE, 15. julija (Tanjug). Ciprski zunanji minister Spi. to« Kiprianu se je na poti v London za nekaj ur ustavil v Atenah in se sestal a svojim grškim kolegom Piplneli-som. Kot se je ižvedrto, je minister Kibrienu poročal Pi-pinelisu o dogodkih na Cipru, zlasti o razmerah, nastalih P« parlamentarnih volitvah.
■■■■■I INŽENIRSKI BIRO
ELEKTROPROJEKT ■■■■l lUBLJANA
PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING ZA INDUSTRIJO IN ENERGETIKO
Carrington v Bonnu
BONN 15. julija (Reuter) — Britanski minister za obrambo lord Carrington je danes prispel v Bonn na pogovora s svojim zahodnoMmškim kolegom ministrom Helmutom Schmidtom.
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik). Duian Benko (odgovorni urednik) . Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) . Božidar Pahor (zunanja politika) . Sergej Voinjak (kultura). Miro Zakrajšek. Metija Dar-mastia (dopisništvo, lokalna kronika) Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija).
Slovenski osnutek v pomoč
Veliko zanimanje za naše zasnove o družbenem usmerjanju delitve
BEOGRAD, 15. junija — Ta teden v ponedeljek je bila seja skupne komisije za samoupravno in družbeno dogovarjanje na področju oblikovanja in delitve dokodka. ki je obravnavala zasnovo tez o družbenem dogovarjanju glede delitve dohodka, kot podlaga za razpravo pa sta ji služila med drugim tudi oba slovenska dokumenta — tako osnutek zakona kot projekt družbenega dogovora.
Komisija je ustanovila delovno skupino strokovnjakov ter jj naročila, naj do jeseni pripravi konkreten osnutek družbenega dogovora o delitvi dohodka. Oba slovenska dokumenta pa naj bi po sklepu komisije služila delovni skupini kot pod. laga za njeno delo. V. J.
Z ukrepi proti nestabilnosti|zreden P®™«11 kadr®v
in znanosti ¥ razvoju
Poročilo podpredsednika ZIS dr. Nikole Miljaniča o uresničevanju resolucije o gospodarski politiki ter o predlogih ZIS na včarajSnji skupni seji zbora narodov in gospodarskega zbora
ščanje
manraun, 13. jul. (Thq|ug). Na današnji skupni seji abota narodov in gospodarskega zbora, M so m Ja udriršltt tudi poslanci dnUbenopottttCnega sborm
dr. raketo Miljonlč portal afcapoae o
letos tar o naJno»a)Hh pcadlogjb ukrepov ZUL
tržišče a omejevanjem spletne potaojtaje in dobi več razmaha monetamo-kreditna politika v tem smislu, da ni restriktivna bolj, kakor pa je to nujno potrebno, da zagotovimo sedanjo stopnjo gospodarske dejavnosti, s tem pa tudi ugodno vplivamo na povečanje izvosa in zboljša-nje plačilne bilance.
Drugi predlog ZIS je uvedba začasnih, časovno natančno omejenih taks na uvoz blaga. Ta taksa bi majala 5 odstotkov vrednosti uražanga blaga. Ja'sicer tistih vrst blaga, ki niso proste carine. Zvezni izvršni svet ta s svojimi predpisi hkrati omogočil, da se te takse vrnejo nitim iz-
MilJanič je uvodoma poudaril, da dosedanja gibanja kažejo, da ni mogoče v celoti uresničiti ciljev, zastavljenih v resoluciji, pri taktni stopnji stabilnosti, ki jmo jo pričakovali ob koncu 1 inskega in v začetku tega leta. Zato so nujno potrebni dodatni ukrepi, ki bi pnmsgeli zavreti naraščanje cen in preprečiti, da M se stopnjevala notranja in zunanja nestabilnost.
Trenutni položaj je Milja-nič ocenil takole: gospodarska dejavnost narašča približno tako, kakor smo si obetali; cene rastejo Občutno hitreje. kakor pa smo pričakovali; očitna je nevarnost, da bi se povečal primanjkljaj v plačilni bilanci, če bi se ta gibanja nadaljevala s sedanjo intenzivnostJo.
»Očitno je,« je poudaril Mi-ljanič, »da si je nujno treba te naprej prizadevati, da izpopolnimo instrumente gospodarske politike in nniega sistema, zato da zagotovimo
take institucije in take odnose, ki bodo omogočili bolj uravnovešeno in bolj ustaljeno gibanje procesa reprodukcije, pri čemer bi bila hkrati ustvarjena nujno potrebna stopnja rasti in zaposlenosti.«
Miljanič je nadalje dejal: »Menim, da je za stabilnost
v naši državi poglavitno, da delitev narodnega dohodka ustreza danim odnosom materialne proizvodnje in proizvodnih faktorjev. To velja predvsem za proces osnovne delitve denarnega dohodka med akumulacijo in osebnimi dohodki, kakor tudi za možnosti, da se korigira mehanizem denarnega in kreditnega tržišča ter
ptaTUni Tr11r~f~i"~ odnosov. Ta temeljni odnos mora namreč ustmsti retlnim odnosom proizvodnje in odnosom glavnih proizvodnih faktorjev.«
Podpredsednik ZIS je potem Urše pojasnil pomen n»J-novejših ukrepov. Prvi predlog se nanaša na ukrepe, z katerimi na) bi omejili proračunsko in splošno potrošnjo.
»Po znani izkušnji z skupščinskim priporočilom iz lanskega leta je ZIS sklenil, da zdaj pride na dan s predlogom zakona,« je poveri Miljanič. »Lani, potem ko je tal sprožen postopek, da se sprejme priporočilo o proračunskem varčevanju, smo namreč doživeli rebalans proračuna glede na to, kar smo planirali, in je Mio precej proračunskih presežkov in njihove porabe prenesenih v to leto.
Zveznemu izvršnemu svetu so znane tudi štabe strani tega predloga. Prav gotovo bi Ulo bolje, če U sprejeli ukrepe, ki M pnmegeU »manjšati stopnjo prispevka gospodarstva in M tako omogočili povečanje njegove reproduktivne sposobnosti, namesto de Izločamo presežke proračunskih dohodkov. Zato se zvezni izvršni svet zavezuje, da bo poleg tega, daje te zmanjšal prispevke tani in v začetku tega leta, do jeseni preudaril, ali je mogoče zvezne prispevke te nadalje zmanjšati. Menimo, da bi morala zvezna skupščina priporočiti tudi vsem drugim družbenopolitičnim skupnostim, naj ravnajo podobno.
Sicer pa »blokiranje« proračunskih p Trtnikov omogoča, da ae ranite pritisk na
Ta ukrep je-israzito v prid plačilni bilanci. Povečal bo konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na doma-čem tržišču in menjšel pritisk na uvoz, spodbudil pa bo tudi prizadevanje za povečanje terasa. Narekovalo ga je poslabšanje konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva v prvih šestih mesecih taga leta, posebno pa v zadnjih treh mescih. Cene proizvajalcev v naši državi, ki naraščajo za okrog 9,5 odstotka, precej prehitevajo nara-
Obisk iz Romunije
BEOGRAD, 15. julija (Tanjug). Na povabilo predsedstva ZKJ je v Beograd danes dopotovala študijska delegacija romunske komunistične partije, ki jo vodi član CK Danica Petre. Delegacija bo proučevala organizacijo "ZKJ.
Bojazni pred stagnacijo
V zveznem gospodarskem zboru podprli predvsem tiste ukrepe, ki zmanjšujejo splošno potrošnjo — Zaskrbljeni zaradi nerešenih sistemskih vprašanj
in uvosnih
poudariti moram, da so te Irioa ♦ strokovnem uprave opo-
aparatu
sarjaii na to poslabšuje, ki Je sledilo tudi v aprilu, maju in juniju. Tedaj amo prav P*riHagrii podoben rntrop, da bi uvedb uvomb ta* kso. U bi mešala 3 odstotke.
reprav ta brščaa vadnetorel Toda spričo tnehntnfli|dbm} je to opoaarUo naletelo na »lo močan odpor, ker so “ zanašali na to, da se položaj ne bo postabšri.
U to bilo v drugačnem družbenopolitičnem sistemu, kakor je naš.
A kakor veste, zvezni izvršni svet take funkcije nima. Zvezni izvršni svet sodi, da so v okviru sedanjega siste-v okviru njegovih pooblastil ma in mehanizma kakor tudi in ocenitev možnosti predlagani ukrepi taki, kot jih je ta trenutek mogoče in treba
sprejeti ravni federacije.«
Miljanič je potem govoril o potrebi, da tudi republike in komune kakor tudi delovne organizacije prilagodijo l svojo politiko in instrumente
BEOGRAD. 15. jul. Poslanci gospodarskega zbora zvezne skupščine so na ločeni seji po večurni razpravi sprejeli sklepe, kjer je med drugim rečeno, da zbor podpira tiste sklepe ZIS, ki zmanjšujejo splošno potrošnjo, pa tudi druge. Iti so jih obravnavali danes. Ugotovili 1» so da so nekateri predlogi neučinkoviti in ▼ nadaljnjem besedilu sklepov izraža gospodarski zbor zaskrbljenost zaradi mnogih nerešenih sistemskih vprašanj v zvezi z delitvijo dohodka, gibanja investicij (vedno manj vlagamo v modernizacijo), pa tudi glede kreditno-monetamih restrikcij.
Gospodarski zbor je tudi ugotovil, da kreditno-mone-tami ukrepi ne smejo voditi do manjše stopnje rasti družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje, zato je od ZIS zahteval, da čimprej
—	spremljajoč razplet razmer v prihodnjem obdobju
—	sprejme ustrezne ukrepe v fiskalni in drugi politiki, pri delitvi dohodka, da ne ta po današnjih, v glavnem sprejetih ukrepih, prišlo do stagnacije. Gospodarski zbor je ob koncu dokaj dolgega besedila sklepov, ki obsegajo 15 točk. zahteval od ZIS. da ta do oktobra dobi pooblastila od skupščine in tako postane dovolj kompetenten za sprejemanje pravočasnih ukrepov
v tekoči gospodarski politiki.
Največ poslancev gospodarskega zbora je izražalo bojazen. da ne bi kreditnomone-tami ukrepi narodne banke, ki jih je ZIS sprejel, tesno prizadeli gospodarstva. Poslanec Dušan Sijaa je poudaril, da	so kreditnomonetami
ukrepi preveč restriktivni, in predlagal, naj bi omogočili, da	postanejo kratkoročni
krediti trajna obratna sredstva gospodarstva.
Nikola Simetin je na dolgo dokazoval, da so kredi tnomonetami ukrepi nevzdržni in »da ne vodijo nikamor«. Poslanec Miroslav Druiovič pa je govoril o nerešenem pola. žaju v zvezi z delitvijo dohodka na akumulacijo in po-
trošnjo kot primarnem viru nestabilnosti ter dejal, da postajajo industrijska podjetja najrevnejši partner družbe, čeprav si ta od njih največ Obeta. Po njegovih besedah je sedaj bolj jasno kot kdaj prej. da je večina pomembnih sistemskih vprašanj nerešena. Poslanec Josip Trohar je dejal, da tudi sedaj ZIS »že kdo ve kolikič navaja ugotovitve, ukrepov za rešitev problemov pa ni«.
Dr. Jakov Sirotkovič je med drugim dejal, da je težko verjeti, da proračunski organi ne bi računali na tolikšne letošnje proračunske presežke, in poudaril, da imobili- • init zacija sama ne bo imela vid- ’
nega uspeha, temveč da bo spodbujata inflacijska gibanja, če ne bodo ukrenili kaj več. Poslanec Vojin Arsenov je poudaril; da' se naša celotna politika omejuje v dobršni meri le na monetarni sistem, te večkrat pa te je izkazalo, da tako ne gre.
Nekateri poslanci gospodarskega zbora se med razpravo tudi niso strinjali s predlogom, naj bi zvišali carino na uvoz blaga za 5 odstotkov, saj ta to prizadelo mnoge veje. med njimi tudi tekstilno industrijo. O tem so govorili poslanec Peter Colak in drugi. Poslanec Sretan Cvijovič, direktor največje banke pri nas — gospodarske banke v Beogradu, je predlagal, naj U imobllizirana sredstva od presežkov proračuna in skladov »vpisali kot obvezno posojilo federaciji za gradnjo Banjaluke. « Cvijovič je v zvezi z investicijami poudaril, da moramo graditi tudi nove objekte, sicer bomo zaosta-
Kritika, da bo ta ukrep I 8 katerimi razpolagajo, sploš-vplival na naraščanje doma-1 nemu prizadevanju za ohra-č*h cen, je nekje ntemešjma j nitev stabilnosti, za to, da Gotovo je, da podražitev u-! preprečimo nadaljnje narašča-vosa vpliva na proizvodne ! hje cen in razbremenimo go-
* spodarstvo. Takšno koordinirano delo je nujno potrebno, če upoštevamo, da se na gospodarska gibanja ne vpliva samo na ravni federacije, ampak da vplivajo nanje tudi vsi tisti, U s svojimi last-' nimi, avtonomnimi sklepi vplivajo na proizvodnjo, potrošnjo, delitev in cene.
Miljanič je odgovoril tudF na pripombe, da predlagani ukrepi ne zadostujejo v položaju, v kakršnem smo zdaj Rekel je, da so take pripombe umestne zgolj toliko kolikor podajajo tudi konkretne predloge za boljše, korenitejše in popolnejše rešitve. »Pavšalne pripombe, neargumentirane, ki ne vsebujejo predlogov za boljše rešitve, niso v pomoč konstruktivnemu prizadevanju. Take pripombe lahko samo sejejo dvome o kom, v tem primeru konkretno o zveznem izvršnem svetu, in hkrati ustvarjajo iluzije, da bi lahko storili kaj več, da pa nekdo tega noče.
Zato zvezni izvršni svet loči te pripombe na tiste, ki prispevajo b konstruktivnemu prizadevanju pri iskanju boljših rešitev, in na tiste, ki k temu ne prispevajo. Kar se tega tiče, bi rad rekel, da ZIS na primer deli mnenje s tistimi ki predlagajo, naj bi občutneje razbremenili gospodarstvo, namesto da ustvarjamo rezerve iz imobilizi-ranih proračunskih presežkov. ZIS bo s svoje strani, kot sem že dejal, pripravil določene predloge glede sredstev iz proračuna federacije in njenih dohodkov. Kakor pa
ZDRAVKO ILIČ
Kritika hitrih postopkov
Družbenopolitični zbor sprOjel po žolčni razpravi zakon o obveznosti sklada za kreditiranje izvoznih poslov — Razprava o gibanjih gospodarstva
BEOGRAD, 15. jul. (Tanjug). Kreditiranje izvoznih poslov oziroma opreme in ladjedelnic je danes povzročilo pravo parlamentarno mrzlico v družbenopolitičnem zboru zvezne skupščine. ZIS je namreč poslancem predložil predlog zakona o nekaterih obveznostih sklada za kreditiranje izvoznih poslov, ta zakonski akt pa naj bi sprejeli po hitrem postopku. Zbor je sicer sprejel predlog tega zetoma po predlaganem krajšem postopku, pred glasovanjem poslancev pa se je v družbenopolitičnem zbotu vnela žolčna razprava, v kateri so izrazili nezadovoljstvo, ker tako pomemben zakon ne sprejemajo po redni poti.
Najprej je v imenu ZIS Toma Grand izjavil, da bi kakršnokoli odlašanje s to odločitvijo, kot predlagajo, prizadelo gospodarske organizacije in bi pomenilo zastoj v vseh izvoznih poslih.
Na pripombe Miljana Neo-ričiča in drugih, zakaj niso na primer pred dvema mesecema predlagali takšnega zakona in kdo je odgovoren, da penale plačujejo te od novega leta, je Grand odgovoril. da so po prejšnjih predvidevanjih nameravali v tem času te razpravljati o osnutku srednjeročnega plana, torej naj bi govorili tudi o sistemskih rešitvah s tega področja.
w«»im Has in nekateri drugi podane! so glasovali aa skrajšani postopek pri »prejle nanju taga eaknna, Kerna! Halilovič pa je dejal da pri tem na gre za to, aU sploh kdo nasprotuje sirnemu skladu za kreditiranje izvosa, temveč Je očitno, da M morali pettt do ustanovitve takega	po drugačni poti.
Ta sklad naj bi tal odraz interesov celotnega gospodarstva ta bank, predlagani sklep
pa pomeni sprejeti veljavni neustrezni sistem za nasled-nij dve leti.
Družbenopolitični zbor Je, preden se je odločil o predlogu tega zakona, z glasovanjem uvrstil ta zakon med zlasti 'pomembna « vprašanja ki sodijo v okvir tega zbora. Tako si je družbenopolitični zbor zadržal možnost enakopravno odločati o tem vakon skem besedilu, ne pa, da M dajal le formalno mnenje, da ga drugi domovi lahko sprejmejo.
Čeprav je bilo morda vide-U, da bodo skrajšani postopek predloga zakona o kreditiranju izvoznih poslov po. stanci zavrnili, so ga sprejeti, pri tem pa ao jasno opoeorili predlagatelje, naj v prihodnje to ne M Uta več praksa. Upoštevali pa so dejstvo, da v ladjedelništvu ta teraatahl opreme ne morejo čakati na popolne sistemske rešitve. Pri tam kreditiranju je potreben dogovor gospodarstva, je menil Joviča Lazarevič, gospodarstvo pa M moralo vedeti. koga, zakaj ta kreditira.
Družbenopolitični zbor je nadaljeval razpravo o izvajanju resolucije zvezne skupščine o gospodarski politiki v letošnjem letu, v kateri je sodeloval tudi Franc Retine, ki je med drugim dejal:
»Ne bom se pridružil tistim. ki vso krivdo valijo samo na ZIS. Vprašajmo se, kaj smo naredili na vseh možnih ravneb. da U kar se da dosledno uresničevali sklepe skupščinske resolucije. Naredili smo samo to, da smo investicijsko potrošnjo prekoračili za 44 odstotkov in da smo vso nadgradnjo te bolj podražili, zožili manevrski prostor gospodarstva in se premalo upirali raznim pritiskom.
Utvara je, da je mogoče biti hkrati pošten in nedolžen, je te zmeraj živa v nas. Mislimo si, da lahko odpravimo brezposelnost, a nezmanjšano hlastnostjo nadaljujemo investicijsko dejavnost, zberemo doma Spet vse nate Dudi iz tujine, prepovemo čimreč uvoza in povečamo izvoz, razmetavamo v splošni potrošnji in imamo stabilno gospodarstvo! Kje na
svetu je sploh to mogoče? Kaj takega se ne bi posrečilo niti v državah, kjer narodni dohodek presega 2000 dolarjev ...
Lani sem v diskusiji opozoril ZIS, je nato rekel Šetinc, naj se čim odločneje upre raznim pritiskom, in razveselilo bi me, ko bi ZIS stopil pred zvezno skupščino in rekel: »Poglejte! Ce hočemo premagati težave moramo sprejeti te in te ukrepe. Nekateri bodo zaradi teh ukrepov prizadeti, vendar nam mora tati Jasno, da ni reforme, v kateri U med prehodom iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarstvo lahko vsi želi, če sejejo samo nekateri« Potem naj pa ZIS brez ovinkov reče: »Ce tega programa ne bomo izpolnili, če bomo naleteli na nepremagljive ovire, vam bomo, dragi poslanci, vrnili zaupanje. vi pa poiščite novo vlado.«
Jaz sem za to, da Je ZIS odgovoren pred skupščino. Obenem pa asm tudi se to, da ppetanci prevzamejo odgovornost za celotno delo skupščine ta za posledice, ki Jih bo to delo imelo za usodo naše države.
Dobro M bilo, ko bi el motali mi poslanci odgovoriti na vprašanje, kje naj najdemo ljudi za vlado, ki M morata spreleti pisani sklop delnih interesov in hkrati vztrajati tudi pri načelni globalni politiki.« Je zaključil Šetinc.	t
teroške. Ker pa je ta ukrep **č*e®n ta ker ga ne spreje-™*n» aaredi zaščite (kot je. denimo, uvedba carin), am-pak zaredi začasne podražitve uvoza — menimo, da ta ne sme Uti se merilo obUko-vacrJa domačih cen. V tem smislu bo »verni izvršni svet sprejel ustrezne praktične u-toepe v politiki cim Zatolah-ko ta ukrep v nadatabšem Primeru vpliva gategu» ven oen v državi samo s svojim tako imenovanim neposrednim vplivom na stroške Proizvodnje zaradi uvoza surovin«.
Miljanič je,omenil še drugo alternativo, za katero U se v tem položaju lahko odločili, namesto da sprejmemo uvozne takse. Dejal je:
»Ker nimamo, dovolj deviznih rezerv, M* tabko našli izhod v tem, da se država zadolži 28 znesek primanklja-ja v plačilni bilanci; ta pa bi si po površnih cenitvah lahko povečal, če ne ta predlagali tega ukrepa, za več ko 100 milijonov v ton letu. Zveznj izvršni svet pa meni, da ta Mio sita nespametno, če U se zdaj zaradi takšnih motenj zadolževali v tujini ali uvajali skrajno restriktivne ukrepe, kar zadeva uvoz. Se tembolj, ker bi take omejitve nedvomno povzročile še dodatne posledice, kot je zaviranje rasti gospodarske dejavnosti in nadaljnje naraščanje cen, zato ker bi z omejitvijo uvoza postal domači trg te bolj zaprt, da ne govorimo o tem, kaj bi takšni ukrepi pomenili za uvoz reprodukcijskega materiala in s tem spet za rast proizvodnje. /
Tudi ob tej priložnosti bi rad poudaril, da zvezni izvrl šni svet spremlja politiko zadolževanja v tujini in skrbi. da ostaja ▼ mejah kreditnih in plačilnih sposobnosti nate države. Vse sedanje kredite, brez ene same izjeme, v redu odplačujemo. Ni treba niti posebej poudarjati, da bomo tako politiko še naprej dosledno izvajali.«
Podpredsednik ZIS tokrat ni komentiral ukrepov s področja monetamo-kreditne politike. investicijske potrošnje, politike cen in drugih, meneč, da so dovolj jasno razloženi v dokumentih.
»Nastaja vprašanje,« Je nadaljeval Miljanič, »ali je mogoče storiti kaj več, kot smo predlagali? Navadno se misli na primer na zamrznenje cen, osebnih dohodkov, investicijske potrošnje ipd. Nisem prepričan, da bi kdorkoli od vas zdaj to predlagal. ZIS tudi ne misli, da bi sedanji položaj zahteval take ukrepe.
Nekateri tudi menijo, da so zveznemu izvršnemu svetu stvari »ušle« iz rok. O ten bi bilo mogoče govoriti, če bi šlo recimo za administrativni. centralistični sistem vodenja gospodarstva ali če bi imel ZIS drugačno funkcijo, kakor jo ima zdaj — s širokimi prerogativi in veliko sa mostojnostjo pri sprejemanju sklepov, kakor tudi, če bi razpolagal z učinkovitejšimi instrument: f poleg monetar-no-kreditne politike tudi v fiskalni politiki in politiki
IS d osnovnih ciljih in predpostavkah srednjeročnega družbenega načrta ter optimizaciji energetske gradnje
LJUBLJANA, 16. jul. Iz sekretariata m informacije smo prejeli: Izvršni svet je na seji pod predsedstvom Staneta Kavčiča najprej razpravljal o osnavmh ciljih ta predpoetavtalhdniSbenegia plana razvoja SR Slovenije v letih 1971-75. TVvinimant. ki ga je pripravil zavod SRS za planiranje, izhaja iz ugotovitve da stopa Slovenija v obdobje, ko njena razvojna dinamika vse bolj zavist od omi-teijev, ki so	za visoko razvite dežele.
Le-ti so predvsem naslednji: strokovni kadri in raziskovalna dejavnost kot osnovni nosilci tehničnega in družbenoekonomskega napredka optimalno koriščenje, transformiranje ter modernizacija produkcijskih sredstev, intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela, oblikovanje učinkovitih institucionalnih ta organizacijskih elementov v sistemu in podobno. Ob upoštevanju teh faktorjev in ob predvideni 7-odstotni gospodarski rasti se bo Slovenija približata v razdobju 1971-1975 kvalitetno znatno višji ravni gospodarske razvitosti'.
V daljši razpravi je izvršni svet ocenil, da dokument, zavoda za plan predstavlja kvaliteten napredek v planiranju in da predstavlja solidno osnovo za izdelavo načrta, ker uspešno konkretizira zasnove dolgoročnega koncepta razvoja v razdobju 1971—1975. — Razprava je zlasti opozorila na odločujoč pomen kadrov in znanosti v nadaljnjem razvoju, kar je prvič ustrezno obdelano v praksi našega planiranja. Med osnovnimi pripombami pa velja omeniti, da bi dokument moral v posebnem poglavju bolj sistematično in strnjeno obdelati vprašanja nadaljnjega razvoja sistema, natančneje opredeliti vlogo republike in dati večji poudarek samoupravnim odločitvam pri razreševanju posameznih materialnih vprašanj, povezanih z nakazanimi razvojnimi problemi. Zavod za plan bo v smislu teh pripomb dokument dopolnil in ga konec septembra predložil v razpravo izvršnemu svetu in skupščini.
Izvršni svet je nato razpravljal o optimizaciji izgradnje prihodnjih elektroenergetskih objektov v SR Sloveniji. Vse študije kažejo, da je potrebno čimprej začeti z iz-
veste, je v si'\nu proračun-1 B«dnJo večjega elektroener-ske avtonomij* z* uresničitev getskega objekta, in sicer nu-takib stališč nujno potrebno, I kleame elektrarne, kajti poda se podobno uravnavajo treh po električni energiji v tudi vsi drugi avtonomni p 1*0-1 Sloveniji po letu 1980 ni mo-računi.«	| gočer več kriti zgolj iz kla-
sičnih virov, gradnja nuklearne elektrarne pa ima že sedaj vse prednosti. Izvršni svet podpira stališče, da je z ozirom na dosedanje izkušnje naj smotrne j še zaupati izgradnjo enemu samemu dobavitelju, kt bo sposoben prevzeti tudi materialno garancijo za nabavljeno opremo ta obratovanje. Pri tem pa je potrebno zagotoviti tudi ustrezno udeležbo naše industrije, kateri se s tem odpira možnost osvajanja nove tehnologije.	.
Prav tako se je strinjal, da je potrebno čimprej izdelati študije o optimizaciji pokrivanja potreb po električni energiji do vključitve nuklearne elektrarne v omrežje, pa tudi študijo za čas po izgradnji do leta 1980. Po sklepu izvršnega sveta naj bi že do septembra izdelali načrt za pokrivanje omenjenih primanjkljajev električne energije in tudi ustrezno finančno konstrukcijo. Izvršni svet je hkrati pooblastil svoj komite za energetiko, da izdela predlog o preskrbi Slovenije s plinom in da v zvezi s sestavljanjem energetske bilance razreši tudi problem premogovnikov.
Na seji so obravnavali tudi osnutek tez za opredelitev osnovnih ekonomsko-finanč-nih vprašanj in problemov v zvezi z ocenjenim obsegom naložb v energetske zmogljivosti, ki ga je pripravila posebna komisija odbora izvršnega sveta za gospodarstvo. Teze izhajajo iz stališča, da so investicije v energetiko kapitalno izredno intenzivne in da se jih zato ne more reševati po shemah, ki veljajo za naložbe v prometne komunikacije, velika komunalna dela in za podobne naloge. V tej zvezi je izvršni svet obravnaval prve osnutke predpisov o zbiranju sredstev za financiranje izgradnje prihodnjih elektroenergetskih objektov, in sicer osnutek zakona o prispevku za financiranje energetskih-ob jektbvT’osnutek zakona o obveznem posojilu za financiranje energetskih objektov, ki naj bi ga plačevala podjetja za proizvodnjo in pre-
nos električne energije in osnutka zakonov o obveznem posojilu ali prispevku, ki naj bi ga plačevali različni potrošniki električne energije. Izvršni svet je sklenil, da je potrebno do spetembra izdelati končne osnutke omenjenih zakonov.
Izvršni svet je nato obravnaval osnutek zakona o pospeševanju razvoja nezadostno razvitih območij v SR Sloveniji. Po krajši načelni razpravi je sklenil, da se v rednem postopku pripravi do jeseni osnutek zakona. Prav tako je sklenil, da se do jeseni pripravi nov osnutek zakona o pomoči SR Slovenije za škode, ki jih povzročijo hude naravne in druge nesreče, upoštevajo stališča' SR Slovenije ob pripravah enakega zveznega zakona.
Ker so se občine Škofja Loka, Ravne na Koroškem in Lenart sporazumele o združitvi, razdružitvi in preimenovanju naselij v omenjenih občinah, je izvršni svet dal soglasje k ustrezni odredbi. Sprejel je tudi predlog zakona o socialnih zavodih, ki poleg statusa zavoda ureja status zavarovancev ter verifikacijo in financiranje zavodov.
Izvršni svet je nato sprejel osnutek zakona o razmerju med številom Invalidov in skupnim številom v invalidski delavnici zaposlenih ljudi ter o namenski uporabi sredstev posebnega sklada. Za invalidsko delavnico se po zakonu šteie tista organizacija. v kateri je od skutinega števila zanoslenih vsa.1 75 odstotkov invalidov, sredstva pa so namenjena zboljšanju možnosti za rehabilitacijo, oziroma zaposlovanje invalidov.
Na koncu seje Je izvršni svet imenoval nov sestav komisije SR Slovenije za verska vprašanja: za njenega predsednika pa ponovno Pavla Bojca. Hkrati je imenoval dr. Frančka Pajenka za direktorja zavoda SR Slovenije za cene dr. Srdana Sevnika pa za glavnega republiškega sanitarnega inšpektorja.
Posledice napačnih ocen
Dolga in kritična razprava v zboru narodov - »V resoluciji začrtana politika se je omejila na preprečevanje deformacij in ne na odpravljanje njihovih virov«
BEOGRAD, 15. jul. Današnja ločena seja zbora narodov zvezne skupščine se je začela z razpravo o dosedanjem uresničevanju resolucije zvezne skupščine o osnovah ekonomske politike v letu 1970 ter o sklepih ta ukrepih zveznega izvršnega sveta, o čemer je pred tem podal na skupni seji treh zborov ekspoze podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič.
Prvi se je oglasil k besedi Ris to Djunov (Makedonija), ki se ni strinjal s stališčem ZIS, kot ga je mogoče razbrati iz resolucije in tudi sklepov, da naj bi namreč omajane odnose v osnovnih razmerjih delitve narodnega dohodka, posebej še zmanjšano akumulativnost gospodarstva, reševali celo za ceno emisije.
Roman Albreht (Slovenija) je na začetku svoje razprave poudaril, da je slovenska republiška skupščina obravnavala gospodarska gibanja in izvajanje začrtane politike v l. 1370 pred nekaj dnevi. Ta razprava je članom delega-
nsKaini politim m poučim ■ cije na zboru narodov nalo-delitve dohodka), seveda pa | žila dolžnost, da bi kar naj-
bolj vemo izrazili razpoloženje v republiški skupščini in da bi po svojih močeh tudi prispevali pri oblikovanju ukrepov.
Po ocenah, ki so bile poudarjene v republiški skupščini, so v naših gospodarskih in družbenih gibanjih prišle do izraza tendence, ki spodbujajo razmišljanja v dveh smereh. Tako gre najprej za razmišljanja o ocenah, na katerih temelji ekonomska politika v 1. 1970. Albreht je poudaril, da so v Sloveniji ob ražpravah o tej politiki izhajali odgovorni dejavniki iz spoznanja, da so negativne tendence pri. izvajanju reforme vendarle težje narave in da imajo globlje
korenine, kot je bilo to mogoče sklepati na podlagi ocen, ki so bile izhodišče ob sprejemanju resolucije o ekonomski politiki za 1970. Te tendence so zahtevale tudi globlje in radikalnejše ukrepe v ekonomski politiki in sistemski aparaturi, kot so jih v tem domu predlagali zvezni organi. Na teh spoznanjih je temeljila tudi aktivnost slovenske delegacije v razpravah o osnovah ekonomske politike za 1. 1970. .lbreht je naglasil, da delegacija takrat ni naletela na potrebno razumevanje, niti glede svojih opozoril, niti pri predlaganih alternativnih rešitvah. Na tem bi morala temeljiti nadaljnja prizadeva-
Proti izločitvi presežkov
Zvezni prosvetnokulturni zbor včeraj ni sprejel predloga zakona o obvezni izločitvi presežkov skladov izobraževalnih skupnosti v obvezno rezervo
PF(YiB.*n 15. jul. (Tanjug). Poslanci prosvetnbkulturnega zbora zvezne skupščine so danes soglasno zavrnili predlog zakona, po katerem naj ta obvezno izločali presežek dohodka skladov izobraževalnih skupnosti v posebno rezervo. S tem za konom, Id naj bi ga sprejeli po hitrem postopku, bi preprečili, da bi se trošila sredstva skladov izobraževalnih skupnosti, katerih dohodki so letos tako narasli, da tega ni nihče pričakoval
Toda poslanci so bili enotnega mnenja, da taki in podobni ukrepi niso v duhu resolucije o razvoju izobraževanja na samoupravnih temeljih — dokumenta, ki ga. je zvezna skupščina sprejela pred sedmimi meseci. Izobraževalnim skupnostim bi Uta praktično vzeta pravica, da samoupravno odločajo o sredstvih, republikam in pokrajinam pa ta tak zvesti zakon oteževal izvajanje nacionalne prosvetne politike.
- V pred laga nema zakonu je bilo predvideno, da bi vsa letos ustvarjena sredstva, ki presegajo planirani znesek, dali na poseben račun sklada
izobraževalnih skupnosti pri službi družbenega knjigovodstva in v to rezervo ne bi smeli poseči do konca aprila 1971. leta. Te obveznosti bi bile oproščene samo skupnosti na območjih, prizadetih zaradi potresa in poplav (Bosanska krajina in Vojvodina), kakor tudi avtonomna pokrajina Kosovo.
Predlog zakona je obrazložil član ZIS Izet Zubovič, ki je poudaril, da je treba med splošnimi ukrepi za zatiranje inflacijskih tendenc tudi na področju izobraževanja zagotoviti bolj racionalno porabo, ki bo v skladu s planiranimi gibanji in stvarnimi materi-
alnimi možnostmi.
Odbora prosvetnokulbumega zbora za izobraževanje in za družbenogospodarske odnose, ki sta se sestala zjutraj, pred zasedanjem zbora, sta podprta politiko ZIS, po kateri naj bi imobilizirali sredstva, ki vplivajo na povečano porabo. Kakor pa je poudaril poročevalec obeh odborov dr. Branislav šoškič, ti ukrepi ne bi smeli prizadeti že tako in tako težavnega materialnega položaja v izobraževanju.
Največ sredstev za izobraževanje, okrog 75 odstotkov, je namenjenih za osebne dohodke učnega osebja. Ce so
nekatere skupnosti res ustva- | naših materialnih možnosti.
rile presežek dohodkov — to trditev pa so poslanci sicer sprejeli z velikim pridržkom — bi ta sredstva pomagala deloma »boljšati materialni položaj učnega osebja, ki je že leta na dnu lestvice osebnih dohodkov.
Poslanec dr. Soškič je pojasnil pobudo skupščinskih odborov, naj bi zavrnili predlog zakona, rekoč,- da je ta ukrep naperjen proti posledicam, ne pa proti povzročiteljem inflacije. Sredstva za izobraževanje, ki bi jih s tem zakonom imobilizirali, so tako majhna, da to ne bi dejansko prav nič vplivalo na sedanji položaj.
V večurni in živahni razpravi so poslanci opozorili na dejstvo, da je to že drugi poskus, da bi odtujili del sredstev za izobražvanje — čeprav je mano, da naloge na tem področju segajo daleč preko
nja pri snovanju ekonomske politike v tem domu. Ni ravno prijetno, da tisti, ki so odklanjali z omalovaževanjem predloge in opozorila slovenske delegacije in tudi drugih že po nekaj mesecih priznavajo kot dejstvo tiste stvari, na katere je ta delegacija opozarjala kot na logično posledico določene ekonomske politike.
Druga smer razmišljanja se opira na dejstvo, da smo v našem gospodarskem in družbenem razvoju prišli v tisto fazo razvoja, v kateri je potrebna naslednja poteza v materialnem konstituiranju samoupravnega združenega dela, da bi lahko na njem dograjevali ustrezne ukrepe tekoče ekonomske politike. Sedanji položaj je namreč v bistvu tak, da spodbuja intervencijske, distribucijske in restriktivne ukrepe, ki so povezani z odtujevanjem sredstev in omejevanjem pravic samoupravnega združenega dela. Albreht je poudaril, da se v tem smislu strinja z oceno Nikole Miljaniča.
Nato se je oglasil k besedi dr. Ivo Perišin, guverner Narodne banke. Poudaril je, da bo zastavil skupščini nekaj vprašanj, da bi lahko dobil jasnejšo podobo o vlogi Narodne banke v sedanjih razmerah. Spomnil je, da je že pieteklo leto opozarjal na negativne pojave v našem gospodarstvu in na to, da bi se ti negativni pojavi utegnili v 1. 1970 poglobiti. Tako je bil prepričan, da resolucija za 1. 1970 in projekcija monetarne politike za letošnje leto temelji na predpostavkah, ki so odsev naših želja. Hkrati je Perišin opozoril tudi na napačne ocene, ki jih je bilo mogoče zaslediti še na zadnjem zasedanju zvezne skupščine, namreč, da je kreditno monetarna politika kriva za pojave inflacije. Poudaril je, da z ukrepi kreditno monetarne politike ne bi prav nič dosegli v boju proti pretirani gospodarski ekspanziji. Ce bi se lotli takih ukrepov, bi povzročili stagnacijo in tudi v naši dosedanji praksi ni dal arsenal ukrepov kreditno monetarne politike pričakovanih rezultatov.
Razprava se nadaljuje.
Vzporedno
TAM predvideva v petih letih podvojitev proizvodnje ob povečanju Mevila vapnaimi od se-davtfdi 5.000 na 7.700 delavcev. Zato ao letos napisali natečaj aa 200 Štipendij. od tega četrtino aa Študente na višjih in visokih strgkovnih šotah. Štipendije aa Študente se gibljejo od STO do 600 dinarjev.
Osnova
Proizvodnja 300.000 ton etilena v reški tovarni, ki jo namerava graditi konzorcij podjetja »INA«. •OKI« in »Jugovinil«. bi bila osnova za proizvodnjo 200.000 ton vinilklori-da. po 100.000 ton klora in polietilena, 50.000 ton sintetičnega kavčuka in
100.000	ton kumena. surovine za proizvodnjo fenola.
Panpleks steklo
Steklarna v Pančevu je te dni začela graditi nov obrat, tovarno varnostnega stekla »panpleks« za avtomobilsko industrijo. V tovarni, ki bo začela obratovati v začetku prihodnjega leta. bodo izdelali
250.000	kvadratnih metrov večslojnega in 500.000 kvadratnih metrov kaljenega varnostnega stekla.
Beg v tujino
Po podatkih osiješke zbornice je z območja Slavonije in Baranje zaposlenih v tujini približno 30.000 delavcev, od teh jih je približno 15 odstotkov zapustilo delovna mesta v gospodarskih organizacijah Slavonije in Baranje. Ugotavljajo, da zadnje čase odhaja na delo v tujino vedno več strokov, njakov.
Mehanizirana
carina
Zvezna skupščina bo kmalu obravnavala predlog zakona o financiranju modernizacije carinske službe. Po tem predlogu naj bi carinska službe do. bila sodobne tehnične pripomočke za temeljit pregled vozil rentgenske aparate za pregledovanje kovčkov potnikov, sodobne teleprinterje in radijske sprejemno-oddajne postaje in celo elektronske računalnike za obdelavo podatkov za carinjenje.
Sredi žitnice - brez kruha
Ker so odborniki šidske občinske skupščine že dvakrat zavrnili zahtevo »Žitoprometa« iz Sremske Mitroviče za podražitev kruha, je podjetje za. grozilo, da bo zaprlo pekarno v Sidu in prenehalo prodajati kruh. V podjetju trdijo, da imajo za. radi »neekonomskih cen« kruha letno več kot milijon dinarjev izgube.
Večji dohodki
Na včerajšnji seji izvršilnega odbora skupščine jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja so povedali, da so se dohodki skladov invalidskega in pokojninskega zavarovanja v prvih štirih meseci letos povečali pov. ?reir.i, za 24 odstotkov, hkn;*: pn so se nekoliko znižali tudi izdatki. Le v Sloveniji so bili izdatki cbeh skladov nekoliko višji od dohodkov.
Štiri ’ domače sorte
Zvezna komisija je po-trdila štiri nove domače visokorodne sorte pšenice »sava«. »mirna«, »za gorka« in »siavonka« ki so jih vzgojili v inštitutih oziroma na fakultetah v Novem Sadu. Zagrebu in Osijeku.
Tudi rekord
V	prvem polletju je bila industrijska proizvodnja v SR Makedoniji za 18.6 odstotka višja kot la-m v istem obdobju. Obseg proizvodnje se je naj. bolj povečal v črni metalurgiji. v industriji papirja. elektroenergetiki, lesni. kemični in nekovinski industriji. Strokovnjaki sodijo, da bodo letos znatno presegh sicer ambiciozna predvidevanja o povečanju industrijske proizvodnje.
Novi obrati
V	tovarni rezilnega oro. dja v Cačku. ki sodi med največje tovarne te vrste v Evropi, so dogradili novo proizvodno dvorano, do konca leta pa bodo zgradili še drugo. Te dni so v novi dvorani že začeli nameščati nove avtomatske stroje septembra pa bo začela obratovati tudi že nova kalilnica Z novimi stroji bodo že do konca le;a povečali obseg proizvodnje za 10 odstotkov.
Fantje, ki živijo v jeklenem oklepu
Vrhniška enota tankistov se pohvali s skrbjo za ljudi
Tankisti danes prsata\jeJo. Naj zapišemo, kako živijo ljudje, ki imajo vsak dan opraviti z orožjem milijardne vrednosti. Polkovnik Vlado Redivojevič, čigar enoto na Vrhniki smo oUakatt, je dejal nekako tako: »Ko so parade, bi se v tankiste vpisal vsak. Pred parado in po njej pa nihče!«
Rekrutne komisije skrbno izbirajo fante, ki bodo svoj vojaški rok preživeli stisnjeni v jeklenem oklepu. Človek ni vajen ihteti v jeklu in marsikdo občuti strah pred zaprtim prostorom. Polkovnik Mirko Drča nam je pripovedoval o primeru, ko bi, neupožtevaje ta psihični moment, kmalu zagrešil največjo napako. Silil je v tank nekoga, ki ga je bilo zaprtega prostora tako strah, da bi lahko celo umri. Mirko Drča nikoli več ne bo zagrešil podobne napake.
»Naša oprema in vojaška tehnika veljata precej denarja. m ne samo oprema. Ena granata velja poldrugi tisočak ali dva. ura vožnje s tankom poldrugi tisočak, preden vojaka naučiš ravnali s tankom pa nekaj deset tisočakov,« našteva Vlado Radivo-jevič. »Poskušamo varčevati in sodim, da imamo pri tem precej uspeha V zadnjih dveh letih smo privarčevali nekaj denarja in ob pomoči nadrejene komande poskrbeli za vojaški standard — zgradili novo jedilnico, kuhinjo, pralnico, sušilnico.. ji
Vrhniška enota je prva enota. kjer imajo vojaki ob vsakem Obroku hrane možnost izbirati med dvema ali tremi jedmi.
Vrhniška enota je na svojo pobudo zgradila obvozno makadamsko cesto, da ne ta tankovske gosenice uničevale drugih cest.
Prej so se na Vrhniki okna tresla, ko je šla kolona na počivališče Zdaj se zdi, kot da so enoto z Vrhnike prestavili drugam.
Z racionalizacijo porabe vode ln elektrike so nabrali toliko denarja, da so kupili plug za čiščenje snega. So prva enota, ki je zdaj ob prazniku denarno nagradila tudi
Konzorcij
soustanoviteljev
LJUBLJANA. 15. julija — Slovenska podjetja kemične industrije »Color« Medvode. »Krka« Novo mesto. »Lek« Ljubljana. »Salonit« Anhovo. »Sava« Kranj. Tovarna organskih barvil Ilirska Bistrica in »Helios« Domžale so danes v republiški gospodarski zbornici podpisala sporazum o ustanovitvi konzorcija kemične in sorodne industrije, ki bo soustanovitelj kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani. Druga dva soustanovitelja sta ljubljanska uni verza in SAZU. Minimalna obveznost vsakega člana konzorcija* je. da bo naročil pri inštitutu raziskovalne naloge v vrednosti 150.000 dinarjev letno, s tem da bodo člani konzorcija imeli določene prednosti pri izvajanju nalog v inštitutu.
Sporazum je bil podpisan za dobo treh let. H konzorciju lahko pristopijo tudi druga podjetja kemične in sorodne industrije, ki bi soglašala s podpisanim sporazumom.
NOVOST!

leo
CLTm
dovolj soka mnogo
O vitamina
proizvaja: -	-	.
vitzn,*
kombinat ŽALEC
DObtrt DAN jaz sem vstopil v vaše stanovanje tisočjir vam bom vdan
vojake. Menda se kaj podobnega še ni zgodilo. Imajo dobre odnose z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na Vrhniki.
Stanovanjske razmere so urejene. Bolj za neporočene častnike, dobro tudi za poročene. Ko govori o standardu častnikov pove polkovnik Vlado: »Po standardu lahko delimo častnike v tri skupine. Tisti, ki imajo žene v službi dobro živijo. Prav tako neporočeni, ki se branijo poceni ▼ domači kuhinji in spijo v naših prostorih. Nizek pa Je standard častnikov, ki so poročeni, žena ne dela in imajo kopico otrok.«
Težko gre Slovenec med poklicne vojake, še težje med tankiste, izpove polkovnik Mirko Drča, ki bi motal napisati »reklamni članek« za oklepne enote, pa mu ne gre od rok. Zavoljo plače, standarda, nenehnih selitev, težkega dela, prepovedi obiskov v tujini ...
Bero članek iz »IT«, ki govori o potreta, da bi drage tanke (vsak velja tudi milijone) vozili poklicni vojaki in pravijo: »Ekonomsko upravičeno je to morda že. Kaj pa jutri, če izbruhne vojna? Kje
so rezervne posadke? Kaj če teritorialne enote zajamejo tank pe nihče izmed vojakov ne ve niti. kje se pokrov odpira?«
Inženirji, tehniki in drugi, ki kot rezervni častniki prihajajo na redne vaje. kjer se tičijo o novostih oklepne vojaške tehnike, so tali presenečeni, ko so jim ponudili, naj po opravljenem delavniku odidejo domov, drug dan pa spet nazaj. Pred vojašnico so MU tako lepo parkirani mercedesi, avdiji in drugi avtomobili, s katerimi so se vozili »na vojsko«.	I. v.
Zanimanj«
Kljub visoki osni 13.800 di-aaijev *a trinajstdhešnj izlet na Japonsko in ogled svetovne razstave »Expo 70« v Osaki, se Je Prehzanini turistični agenciji aCHobtoum doslej prijavilo že 130 interesentov, med njkni precej členov »druženja arhitektov. Med interesenti Je največ Slovencev, za izlet pa vlada veliko zanimanje tudi v drugih republikah. Zato v agenciji razmišljalo, da M namesto enega najeli kar dve letali sa prevoz potnikov
Ce ni ne mostu, ne inženirskih enot — pa zaplavajmo!
Kdor čaka, dočaka avto...
Dobavni roki so samb za prijetno,sanjarjenje tistim, ki avtomobile vplačujejo - Prodajalci se izgovarjajo, da kupcem le posredujejo informacije, za dobavne roke pašo odgovorni v tovarnah
Kako daleč smo pri nas še do tega, da bi avtomobil v trgovskem skladišču krat-komalo izbrali, ga preizkusili, plačali in se odpeljali * njim domov?! Kaže, da je do tega še zelo, zelo daleč, saj kupcu ponavadi ne morejo postreči niti s primernimi prospekti, z barvnimi katalogi, niti mu ne morejo obljubiti, da bo za vozilo res plačal samo toliko, kakršna je veljavna cena, in da bo avtomobil dobil v času, ki ga prodajalci omenjajo kot dobavni rok. Treba se je zato sprijazniti, da bo, hočeš nočeš, treba čakati tudi dvakrat ali trikrat dlje, kot to določajo informativni roki; pa tudi s tem se je treba sprijazniti, da se bo od7dne, ko bo kupec naročil avtomobil, pa do tedaj, ko bo lahko vanj sedel, cena vsaj enkrat, če ne celo dvakrat pomaknila navzgor.
Trgovina z avtomobili je torej med trgovinskimi strokami še zmeraj nekaj povsem izjemnega, lahko M rekli, da ta trgovina sploh še ni trgovina, pač pa zgolj distribucija.
Pred nami je pismo, kakršnih tudi v uredništva prihaja čedalje manj — kot da so se kupci avtomobilov zaradi bridkih izkušenj te nekako navadli na vse nadloge in se z njimi sprijaanili. »Zakaj prodajalci avtomobilov kupcem ob vplačilu obljubljajo neresnične stvari?« — sprašuje v pismu Gligorije Stipsič iz Ljubljane »Zakaj dobijo nekateri avtomobile v krajšem roku in pred tistimi, ki so vozila vplačali pred njmi?« — sprašuje nadalje in pri tem omenja svoje naročilo avtomobila D-19 special pri Tomosu.
Mi smo v predstavništvu Tomosa v Ljubljani vprašali nekoliko drugače: Zakai je — ne samo v vašem podjetju, ampak sploh na jugoslovanskem avtomobilskem trgu — tako, da po pravilu obljubljeni dobavni roki sploh ne držijo? Zakaj so dejanski
dobavni roki praviloma znatno daljši od tako imenovanih informativnih rokov? AU ne ta Mio tako aa kqpc« kot za prodajalce neprimerno bolj simpatično, če M bilo nasprotno, da ta namreč kupec dobil vozilo v krajšem roku. kot mu ob vplačilu obljubite?! Saj naposled vas nihče ne sili, da se odločate za pretirano kratke — pa čeprav samo informaivne dobavne roke! Psihološki učinek ta bil veliko ugodnejši, če ta obljubljali samo toliko in samo tisto, kar lahko izpolnite. ali pa če M obljub ljali celo manj od tega — pa bi potem, recimo, namesto v šestih mesecih lahko kupcu izročili vozilo že v petih mesecih.	•
»Plava barva« je preveliko razkošje
Alojz Gregorčič, vršilec dolžnosti vodje predstavništva Tomosa v Ljubljani. Je omenil, kako informativne dobavne roke določa centralna prodajna služba v Kopru. Roki so ob določenem času enotni za vso državo. Sicer pa se roki za dobavo z de-
vizami vplačanih vozil ne spreminjajo toliko kot roki za dobavo avtomobilov, ki jih kupci plačajo z dinarji. Dolžina roka je odvisna od števila naročil ob določenem času in tako se zgodi, da se rok za dobavo cenejših vozil, ali bolje rečeno vozil nižjega razreda, med katere uvrščajo tudi amije, od januarja do Julija raztegne od 3 na 6 mesecev. Zdaj v juniju in v juliju pa niti tega roka ne morejo spoštovati in tako morajo, recimo, kupci avtomobila »ami 8« čakati na dobavo tud sedem ali osem mesecev.
»ze, že, vendar pa bi bilo le mogoče določati take informativne roke, da ta bili dejanski dobavni roki krajši od informativnih!«
»Podjetje pri določanju informativnih rokov upošteva število naročil in plan proizvodnje ozroma montaže. Do neskladij in do spreminjanja dobavnih rokov pa prihaja zato. ker je prozvodnja količinsko dokaj ustaljena, medtem ko se število naročil od sezone do sezone dokaj spreminja.«
Traktorji iz Kopra
Sejem »Primorska razstavlja« privablja obiskovalce - Tomos razstavlja traktor, ki ga bo začel proizvajati jeseni
»Sejem je tako privlačen in na njem je toliko zanimivega. da si ga je res vredno ogledati. Zanimiv je tudi za prebivalce drugih krajev Slovenije,« so izjavljali prvega dne sejma »Primorska razstavlja« nekateri gosti, ki so prišli na njegovo otvoritev. Prve štiri dneve je sejem obiskalo okoli 10.000 ljudi.
Čeprav so sejem »Primorska razstavlja« prvotno nameravali organizirati kot prikaz razvoja obrti, je sejem po razstavljenih predmetih precej več. Nedvomno visoko raven nekaterih obrtnih podjetij tega območja, tako šiviljske in krojaške obrti, pohištvene in gradbene, steklarstva, izdelovanja pohištva. Nič manj pa niso zanimivi nekateri industrijski izdelki, ki jih prikazujejo domača in italijanska proizvodna podjetja.
Med industrijskimi izdelki velja omeniti doslej še neznan izdelek izolske »Mehano tehnike« in sicer motokulti-vator z močjo S KS, ki ga je mogoče uporabiti s priključki za plug. frezo, kot prikolico za sejalnico, kot črpalko, motorno žago. Ta univerzalni stroj izdeluje Me-hanotehnika v kooperaciji z italijansko firmo S .A.M.S iz Aste. Osnovni stroj velja 8.400 dinarjev, posebej pa je mo-
goče kupiti posameane priključke
Tudi Tomos predstavlja obiskovalcem nekatere nove izdelke, ki jih bodo začeli prodajati septembra. To je majhen traktor z 10 KS, ki bo veljal v prodaji 19.300 dinarjev, motocikel Roler, ki ga bodo prav tako dali na trg septembra in seveda še druge standardne Izdelke.
Veliko zanimanja vzbujajo tudi izdelki pohištvene industrije Meblo iz Nove Gorice, Brest ip Cerknice ter Oprema iz Izole Čipka iz Idrije predstavlja svoje znane izdelke. med njimi velik klekljan namizni prt ki bi ga de. Mia ena sama klekljarica skoraj leto dni. Cena Je 0000 dinarjev. S svojimi privlačnimi paviljoni vstajajo zanimanje tudi Delamaris iz Izole, izdelovalci svetlobnih napisov, P* tudi nekateri zasebni obrtniki s ročno tortolanlm pohištvom, ki ga jim ne bo te4ko Prodati. Na sejmu so-
delujejo tudi nekatera trgovska podjetja, med njimi Soča Koper. Nanos Postojna in Trgoavto Koper. Precej obiskovalcev je vedno v paviljonu italijanskih razstavljavcev, ki prikazujejo različne orodne in gradbene stroje ter predmete za navtiko. Reški Vulkan razstavlja nekatere svoje čolne iz plastične snovi in s tem dokazuje, da tudi pri nas vse bolj izpodrivajo lesene čolne, plovila iz umetnih snovi.
Prireditelji si obetajo še večji obisk zlasti konec tedna. Tudi iz drugih krajev Slovenije se zanimajo m sejem in nekateri delovni kolektivi so že najavili, da bodo v soboto in nedeljo organizirali izlete k morju.
2e nekaj dni sejma »Primorska razstavlja« je potrdilo, da je bOa taka prireditev na tem območju potrebna. Prav Primorska <"■» zaradi meje s Italijo največje možnosti, da najhitreje posreduje različne proizvodne novitete in tudi vpliva na naglejii razvoj poslovnega sodelovanja. Sejem, kakršnega ao organizirali letos in obljubljajo, da bo tradicionalna prireditev. pa lahko ima pri tem velik delež. GUSTAV GUZEJ
Potem smo ugotavljali, kako je tak) z dobavo »žabe«, ki jo je naročil Gligorije Stipsič. Obljubili so mu, da bo dobil avtomobil v treh mesecih. Imel pa je pravzaprav srečo, ko so mu že po slabem mesecu popudili avtomobil, Sil pa je bale barve in ne modre,, za kakršno se je tal odločil. Ker je vztrajal pri modri barvi, so vozilo bele barve ponudili prvemu naslednjemu naročniku. Ta ni -imel izrecnih zahtev glede barve in zato je avtomobil tudi dobil preje kot tisti, ki so ga z željami po določeni barvi naročili pred njim. Gligorije Stipsič pa je seveda potem moral spet čakati in čakati. Čeprav so trije, z informativnim dobavnim rokom določeni meseci, že potekli, avtomobila modre barve še zmeraj ni bilo.
Kaže, da je torej vztrajanje kupcev pri določeni barvi dokaj razkošna zahteva in da se torej najbolj splača zgrabiti za tisto, kar pač pride v roke — pa naj bo pločevina še tako čudno obarvana in s travna tozeleno ali pa z opečna to-rdečo barvo še tako daleč od tiste idealne barve, ki jo je pri plačevanju avtomobila imel v mislih kupec.
Med prodajalci ni častnih izjem
Tako je bilo torej s kupcem Tomosovega avtomobila! Primer smo omenili v tolažbo Antonu žagarju iz Ljubljane, ki je s pismom našemu uredništvu tudi potožil o svojih avtomobilskih težavah. Pravi pa takole: »Sam sem se prepričal, da nobeno podjetje v Ljubljani ne prodaja avtomobilov tako kot Slovenija-avto. Ce naročiš avtomobil, ga v pogodbenem roku tudi dobiš. Slovenija-avto pa obljublja, obljublja...«
K omenjeni oceni lanko pripomnimo, da na žalost sploh ni častnih izjem med avtomobilskimi prodajalci. Tudi Litostroj ni takšna izjema, pa čeprav so njegovi predstavnik« ob slojem avtomobilskem začetku obljubljali, da bodo pogodbene roke vestno spoštovali. Zdaj pa tudi oni samo obljubljajo, kupci pa čakajo in čakajo.
Smo pa pri Slovenija-avto tudi zastavili vprašanje: zakaj kupcem obljubljate tisto, kar potem ne drži? Komercialni direktor podjetja Zoran Slavič je odvrnil. »Orientacijske roke določa Crvena zastava, mi pa jih kupcem samo po srečujemo, v Zastavi seveda Ob številu naročil upoštevajo zmogljivosti lastne proizvodnje; pri tako imenovanem dopolnilnem programu pa tudi aranžmaje s Fiatom. Pri avtomobilih iz lastnega proizvodnega programa Zastara izpolnjuje obveznosti. To pomeni, da recimo vozilo 1300 lahko dobite takoj. Zastavo 750 pa v 15-dnevnem orientacijskem roku. Velike težave pa ao z avtomobili iz »dopolnilnega« programa. Za to so varoki v dobavah iz Fiatovih tovarn.«
»Tugi' Italijani dolgo čakajo na avto«
»Kaj bi lahko - odgovorili na vprašanje našega bralca Antona žagarja? Kdaj bo dobil
avtomobil	fiat-zastava 850
standardne izvedbe, ki aa. je vplačal že v prvi polovici lanskega decembra?«
»Težko je odgovoriti! Samo pn Slovenija-avto čaka 992 kupcev na vozila 850 izvedbe standard in special. Veliko je takih, ki čakajo že sedem ali celo osem mesecev. Razen tega pa je na seznamu še 134 kupcev, ki imajo naročene avtomobile 850 izvedbe šport coupe. Nekateri izmed njih čakajo že 9 mesecev! Avtomobilov pa ni, saj smo maja dobili samo nekaj deviznih’ vozil, junija pa sploh nobe-. nih.«
»Kako dolgo pa bodo mora U potem kupci še čakati?«
»Ne bi mogel odgovoriti. Vem samo to, da so v prvih petm mesecih tega leta pri Fiatu izdelali 100.000 vozil manj, kot ta jih po planu morali. Zato tudi v Italiji kupci čakajo na nekatere tipe Fiatovih avtomobilov po šest mesecev. Za fiat .128 i>a je dobavni rok celo osem mesecev. Mislim pa, da ta se morala Crvena zastava v zvezi z vašim vprašanjem vsekakor — zato ker ga zastavljajo vsi čakajoči kupci — odločiti za posebno uradno obvestilo.«
Potem pa je odgovor le pri šel — po telefonski žici. Zoran Slavic je poklical Crveno zastavo in pomočnik generalnega direktorja Miroslav Sjmgnut je dejal,' da je Fiat na zadnji seji mešanega poslovnega odbora prevzel obveznost, da v juliju in avgustu občutno poveča dobave sestavnih delov za vozila 850. Tako bo Zastava lahko v avgustu in septembru dobavila avtomobile fiat-zastava 850 vsem, ki so jih plačali do konca minulega leta, po možnosti pa tudi vsem, ki so jih vplačali januarja letos.
Redoljubne obdolžijo protekcije.
»Kako pa bo s plačilom obresti za denar kupcev, ki so jim že zdavnaj potekli informativni roki?«
»Vsem kupcem, ki bodo terjali plačilo obresti, jih bo Crvena zastava tudi plačala,« je dejal Zoran Slavič.
Takšna je torej zgodba o tistih, ki imajo plačane avtomobile pa bodo kljub temu še dolgo trgali podplate. Razburjati se ne splača, tudi grožnje in intervencije skoraj nič ne zaležejo. Roki so pač samo za prijetno sanjarjenje tistim, ki avtomobile vplačujejo. In kako, če kdo vendarle trmasto vztraja pri izpolnitvi po godbe?
Poznamo primer, ko so pri Slovenija-avto nekega kupca, ker je vztrajal pri izpolnitvi dobavnega roka, prav trdo varil v precep.
»Vi hočete torej protekcijo?«
»Zakaj protekcijo,« • se je branil Maj vendar samo hočem, da tudi vi pošteno izpol-' ni te kvoje obveznosti, tako kot sem jih Jaz!«
»Seveda hočete protekcijo, ker hočete, da bi vam dali avtomobil pred iztekom ori entacijskega roka, vsi drugi pa jih bodo dobili šele tedaj ko bo ta rok te potekel!« ..
IRANCE JERAS
-J '

Država plača vše
Po mnenju zveznega sekretariata za finance Janka Smoleta pri nas šele začenjamo izpolnjevati tržni mehanizem. Ena glavnih značilnosti tržišča pa je riziko — kje, kdo ga prevzame. Glede na to, kdo zdaj najpogosteje prevzetna riziko, ker drugi razglašajo, da za to »niso pristojni«, ta rekli, da na tem torišču še vedno trdno tičimo v etatističnem okrilju. Vsi subjekti, ta jih srečamo na tržišču, se hočejo zavarovati pred lizikam ali ga čimbolj zmanjšati, vendar bi morala biti to glavna pogonska sila za integracijo gospodarstva.
Etatizacija rizika se najbolj izrazito kaže v razširjeni reprodukciji in investicijah. Prav značilne so zahteve, naj bi uvedli nekatere oblike moratorija za investicijske objekte in v prihodnjem petletnem obdobju odložili ali zmanjšali zlasti investicijske obveznosti do prejšnjega državnega kapitala. Dejansko naj bi se torej s tem, da bi se razbremenili anuitet, povečala materialna sredstva za potrebe gospodarstva. Moratorij, sprejet na podlagi sklepa zvezne skupščine je popotna etatizacija rizika. To je toliko kot naravnost nagovarjati investitorje, naj se neomejeno in na hitro lotevajo investicij, pa čeprav jih ne premislijo dovolj. Ce se namreč tak »podvig« slabo obnese, če je investicija slaba, potem lahko- pričakujemo, da bo riziko prevzela družbena skupnost. Ce tako gledamo, nima pomena, da imamo sistem razširjene reprodukcije na podlagi tržnih načel.
S prenosom rizika na družbo v bistvu nastaja gonja za nebrzdanimi investicijami in tedaj ima vsak pravico verificratd svoje ideje; če uspe na tržišču,' je stvar v redu, če pa se vlaganje slabo obnese, ima praktično pravico pričakovati, da bo vse te posledice prevzel nase nekdo drug, najpogosteje država ali kaka institucija za skupna sredstva.
Isto se dogaja tudi, kadar delovna organizacija zaključi poslovanje z izgubo. Tako nastali problem naj bi po mnenju nekaterih reševali izključno skladi skupnih rezerv, država itd. Upnikov, ki so nezanesljivemu partnerju prodali blago, ne skrbi rezultat poslovanja, ker mislijo, da to ni njihova stvar, da se bo že našel kdo, ki bo kril izgube neznesljivega partnerja, tako da bo upnik kakorkoli že prišel do svojega denarja.
Finančni federalizem?
Poslanec Cene Matičič je na seji republiškega zbora govoril med drugim tudi o tako imenovanem finančnem federalizmu.
Bistvo tega načela je, kot je dejal:
‘1. V medsebojnem dogovoru med republikami, katere naloge s področja financiranja naj izvršuje federacija v planu 1971—1975;
2.	Oceniti je treba obseg teh dejavnosti in izračunati finančne potrebe v globalu;
3.	na podlagi'realnega kazalca ugotovimo kotizacijo, ki jo naj prispevajo republike za določene potrebe federacije.
Takšno obravnavanje odnosov na relaciji republika— federacija pomeni s finančnega vidika naslednje:
1.	obvezno se dogovorimo le o tistem instrumentu, ki je bistveno pomemben za doseganje enotnega jugoslovanskega tržišča,
2.	vsaka republika bi postala s tem finančno popolnoma samostojna, sama bi določevala vire in tudi stopnje obdavčevanja, sama bi odločala' o načelu bruto ali neto osebnega dohodka, sama bi ugotavljala, kakšen način obdavčevanja gospodarstva je najprimernejši ipd.
Krese je zvedel prvi?
Na današnji seji zbora narodov je poslanec Mihajlo Svabič dejal, da so mu ob prihodu v skupščino, pred začetkom seje, izročili pri vratih kuverti z gradivom, med drugim tudi predlog zakona o posebni taksi, na uvoz. Pripomnil je, da se je oglasil predvsem zato, ker je pred dvema letoma bral v »Borbi«, da je slovenski poslanec Leopold Krese kritiziral predlog ZIS o posebni 5-odstotni taksi na uvoz.. Potemtakem je o predlogu zakona razpravljala skupščina, ki za to ni pristojna, in to že tri ali štiri dni prej, preden je poslanec zvezne skupščine dobil v roke gradivo. Svabič je prosil za pojasnilo. Podpredsednik ZIS Nikola Miljanič je odgovoril, da ZIS ni nikomur poslal tega gradiva in da mu ni znano, kako so ga mogli dobiti nekateri poslanci.
* A. J.
Morje izginulega piva
Afera, ki je nastala v zvezi s famozno izginulimi 13.722 hektolitri piva iz osiješke pivovarne, bo dobila kmalu svoj epilog. Preiskovalni sodnik je ukrenil vse, da bi zbral podatke o »poneverbi« piva. 2al je mnoge podrobnosti, kot kaže, odplavilo morje izginulega piva. Srokdvnjaki, ki jih je poklical na pomoč preiskovalni sodnik, naj bi povedali svoje o tem, kako je mogoče, da se na skrivaj »popije« za skoraj pol milijarde starih dinarjev piva, ne da b| to kdo opazil.
V tej julijski pripeki bi prišlo 3 milijone pollitrskih steklenic piva prav vsaki tovarni, še zlasti pa pivovarni. Vsi kanali, po katerih bi bilo mogoče odkriti le najmanjši sum za to veliko poneverbo, so kot »zazidani« in prebivalci Osijeka ter okolice z zanimanjem čakajo, kako bosta sodišče in sekretariat za notranje zadeve razvozljala zadevo ter spravila za zapahe krivce. Prav gotovo se nekateri zaporu ne bodo mogli izogniti, saj gre za izredno premeteno večmesečno prikrivanje velikanske izgube — skoraj pol milijarde dinarjev, piše »Politika ekspres«.
Lani nad 2.500 pritožb
Iz poročila Komisa je republiškega sveta ZSS za predloge, prošnje in pritožbe je razvidno, da je ta or . gan lani prejel 38 prošenj in pritožb ter, da je 87 občanom pomagal z najrazličnejšimi pojasnili in nasveti. Največ pismenih in ustnih vlog — 24 — je bilo zaradi prenehanja dela, 21 delavcev se je pritožilo zaradi neustreznih osebnih dohodkov, 16 pa na sklepe organov samoupravljanja. Občinski sindikalni sveti so lani reševali skupaj 2520 pismenih in ustnih vlog, med katerimi so prevladovale vloge za denarno pomoč, teh je bilo 897, 264 v zvezi z zaposlitvami, 199 zaradi prenehanja dela in 198 zaradi osebnih dohodkov.
Med tistimi, ki so iskali pomoč pri komisiji pr republiških sindkatih je bilo 26 nekvalificiranih delavcev, po šest polkvalificiraih in kvalificiranih, s srednjo izobrazbo 30, z višjo in visoko izobrazbo 15, trije upokojenci ter 39 neznane kvalifikacijske strukture.
Francoz v Mungu
Francoski minister srn gospodarsko načrtovanje An-dri Bettencourt, ki je 7. folija prispel na dvotedenski uradni obisk v Peking, ja po Andrije Malrauzu. ki je bU natanko pred štirimi leti neuradni gost kitajskih voditeljev, prva uradna francoska osebnost, ki ji je uradni Peking izkazal prijateljsko gostoljubje. Se več. Nosilec osebne Pomptdaujeve poslanice je prvi Francoz, ki mu je predsednik kitajske partije naklonil avdijenco. in vladni tisk v Parizu z utemeljenim zadoščenjem poudarja, da je podpredsednik Lin Pino samo alMonskim gostom posvetil več časa sa prijateljski razgovor. Skratka. francoski tisk ima dovolj argumentov, da podkrepi napoved o snovem začetku francosko- kitajskega prijateljstva*: hkrati s tem pa se v Parizu vztrajno • govori, da bo sv kratkem visoka kitajska osebnost Obiskala Francijo.. .* Skratka, fran-cosko-kitajski odnosi so dobili nor. močan veter v svoja jadra, podobno kot pred sedmimi leti. ko je Francija uradno priznala kitajsko vlado. Podlaga za razvoj v tej smeri je toliko solidnejša. ker so se na Kitajskem umirili valovi kulturne revolucije in se je Peking po notranji konsolidaciji znova odprl za zunanji svet v okvirih, ki so jih v zadjih osemajstih mesecih podčrtali številni kitajski voditelji: pet bandunš-kih načel o miroljubni koeksistenci
Bettencourt sicer ni povedal nič novega ko je na banketu, ki mu ga je priredil podpredsednik vlade Li Hsien-nien dejal, da je »nenehna krepitev pomembnosti Kitajske v mednarodnih odnosih stalnica našega obdobja*. in izrazil ieljo svoje vlade. da bi miz tega dejstva vzniklo plodno sodelovanje med obema drtavama*: bil pa je nedvomno prvi zahodni državnik, ki je uradno izrazil pripravljenost svoje vlade, graditi odnose s Kitajsko na podlagi stvarnega položaja, ki ga ima ta v svetu.
Poučen pa je bit tudi gostitelj. ki je Franciji izrazil uradno priznanje za njeno prizadevanje, da bi Kitajska zasedla svoje mesto r OZN — to govori proti tistim, ki trdijo. da Peking sploh ni zainteresiran za Združene narode — in nazdravil prijateljskemu sodelovanju na podlagi načel koeksistence.
Francoski intermezzo v Pekingu je bil torej obojestransko koristen: Azija je iz Pekinga slišala francoski glas. neazijski svet pa je preko Pariza odkril nodobo Kitajske. ki je bila prepogosto poenostavljena ali potvorjena.	M. ŠUŠTAR
Prvi podpis 5ALT
Dunaiski pogovori o omejitvi strateškega oboroževanja fSALTj se nedvomno bližajo svojemu zaključnemu razpletu, toda nobena stran, sovjetska ali ameriška, še ni prekršila dogovora. o »absolutni tamosti* tega maratonskega dialoga. Zadnja poročila s sovjetskega in ameriškega veleposlaništva v avstrijski metropoli so še posebno vzpodbudna, kajti beseda »napredek* je bila nekajkrat uporabljena v skopih uradnih sporočilih, nepričakovana prekinitev sestankov sa teden dni. mda bi obe delegaciji lahko pretehtali tisto. kar sta doslej dosegli*. Predsednik ZDA Richard Nt-son je medtem dal svojemu pogajalcu, veleposlaniku Garantu Smithu »zeleno luč* za delni sporazum o omejitvi 'strateškega oboroževanja in sovjetski odgovor lahko pričakujemo na prihodnjem sestanku. 21. julija v sovjetskem veleposlaništvu na Dunaju.
Prvi podpisani dokument SALT naj bi obsegal številčno omejitev interkontinental nih raket, jedrskih projektilov v podmornicah na jedrski pogon in strateških bombnikov s istim skupnim seštevkom, Obenem pa naj bi obe supersili tudi prenehali z razvojem obrambnega anti-raketnega sistema ABS!. Moskva je sicer najprej zahtevala prepoved graditve »protiraketne mreže ABM*, toda v‘ameriškem kompromisnem predlogu je predvidena »prva faza* pentagcmskega programa ABM kot protiutež moskovskemu obrambnem* raketnemu pasu a •šifro »Ga-losh*.
Najzanimivejše je seveda vprašanje, ali se bosta Wa-shingtoa in Moskva v dunajskem dokumentu povsem vprašanju interkonti-raket s več samostojno vodenimi jedrskimi konicami MIRV m Zatorej omejila samo število teter kontinentalnih projektilov.
ko bo nadaljnji razvoje strateš-
GEISfcN
NEVARNA VOŽNJA
■Spet vozimo brez Šoferja!«
Dunaj
Kitajski „bosonogi zdravniki" na potovanju po širni deželi
Na Kitajskem je na stotisoče »bosonogih zdravnikov«, ki popotujejo in križarijo po deželi, zdravijo ljudstvo in obenem Sirijo Mao Ce Tungove misli
Potovanja na Daljni vzhod (!)
Kako se odpraviš na pot
Vlak, ki vozi na skoraj 10.000 km dolgi progi od Moskve do Vladivostoka, je pravzaprav lokalni - Tujec brez posebnega dovoljenja ne sme potovati po SZ
OfD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, julija — So ljudje, ki dajejo prednost letalu, Ce je treba na daljšo pot. Bes je, da se z letalom hitreje potuje, zato pa ▼ vagonu Človek zve za marsikatero zadevo, kajpak iz neuradnih virov in informacij. Na primer, da je vesoljec Beregovoj pred kratkim kupil nov avtomobil, pa da se praske na kitajsko-sovjet-ski meji nadaljujejo. Čeprav niso hude in o njih raje molče.
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
PEKING, julija. Ciu Ceng-Fu je eden izmed »bosonogih zdravnikov«, ki jih je danes na stotisoCe širom po Kitajski in ki popotujejo in križarijo po deželi. V svojem življenju je bU osem let berač, zdaj pa že deset let zdravi ljudi v gorah pokrajine Santung. Pravijo, da je doslej pomagal že 60.000 ljudem in da je zelo priljubljen med prebivalca, ki še v nedavni preteklosti niso bili deležni nobene zdravstvene pomoli.
Nekega dne so ga poklicali i je pomolil pod nos ščepec k otroku revnega kmeta. I popra, tako da je začel otrok Otroka je dušilo; kakor bi silovito kihati, kamenček pa rekli bolj učeni kolegi »boso. J je zletel iz nosu kakor iz nogega zdravnika«, je šlo za prače.
hud primer akutnega larin- Stotisoči »bosonogih zdrav.
gitisa. Otrok je imel oteklo in ognojeno grlo in je komaj še lovil sapo.
»Bosonogi zdravniki« imajo pri sebi navadno najpotrebnejše stvari za ugotovitev bolezni in za prvo pomoč, med drugim tudi stetoskop. Ceng-Fu pa ni imel pri sebi potrebne priprave, da bi lahko otroku iz grla odstranil gnoj. Očitno pa je bilo treba to storiti kar se de hitro, da ne bi bilo prepozno. Ljudski zdravnik se je hitro znašel. Pritisnil je svoje ustnice na otrokove in začel na vso moč izsesevati sluz. ki je dušila otroka. In res se mu je posrečilo. Otrok je začel laže dihati, že nekaj dni zdravljenja po tej tradicionalni metodi in otrok je povsem ozdraveli
Nekoč drugič je je zgodilo, da se je nekemu otroku zaril kamenček globoko v nosno votlino. Tudi v tem primeru bi bili potrebni posebni instrumenti, kakršnih pa »bosonogi zdravniki« ponavadi ne nosijo v svojih torbah. A tudi tu ]e zdravnik hitro našel rešilno sredstvo. Otroku
nilcov«, ki dandanes potujejo križem kražem po Kitajski, so zDvna »udarna moč« v prizadevanju. da bi medicina začela služiti najširšim ljudskim množicam. Predsednik Mao Ce Tung je ukaz o tem izdal že pred petimi leti. Objavil je direktivo, da mora zdravstveno-medicinska sluz. pa posvetiti glavno skrb podeželju, ki je bilo stoletja brez kakršnekoli zdravstvene
Resolucija Edmon-da Muskieja
WASHINGTON, 15. julija (AP). Senator Edmond Muski« je predložil senatu ame. riškega kongresa resolucijo, v kateri obsoja »kruto m nečloveško ravnanje« s polftič nimi jetniki v Južnem Vietnamu. V resoluciji poziva ZDA, naj posredujejo, da bi se izboljšale razmere, v kate. rib žive politični jetniki m zaporniki v »tigrovih kletkah« na otoku Con Son. Podobno resolucijo je pred nekaj dnevi poslal tudi predstavniškemu domu ameriškega kongresa.
pomoči. To direktivo odtlej nadvse prizadevno izvajajo m število »bosonogih zdravnikov« je iz leta v leto večje.
»Bosonogi zdravniki« prihajajo iz vrst revnih kmetov. Ne glede na svoj novi poklic pa nikoli ne zapustijo krneč, kega Tlela. Najprej opravijo večmesečne tečaje, ki jih vodi strokovno medicinsko osebje ali študentje medicine. Na tečajih se seznanijo s glavnimi elementi delovanja človeškega organizma m a tem,' kako se ugotavljajo m zdravijo najpogostnejše bolezni tistega kraja. Najboljšim med njimi je dana motnost, da jih čez nekaj let, Id jih preživijo kot »bosonogi zdravniki«, pošljejo na nadaljnje šolanje, tako da si izpopolnijo medicinsko znanje.
Pri zdravljenju razgih bolezni se »bosonogi zdravniki« opirajo pretežno na tisočletne kitajske izkušnje, ki so si jih Kitajci pridobili pri zdravljenju z zdravilnimi zelišči, in na punktiranje — stari kitajski način zdravljenja tudi najhujših bolezni. Pri tem načinu zdravljenja gre za to, da — glede na vrsto in stop. njo bolezni — zabadajo v ustrezni del telesa dolge srebrne igle. Včasih je treba tako iglo potisniti tudi več centimetrov globoko v telo,.
da povzroči ustrezno reakcijo in ozdravitev. Podrobne risbe človeškega Mesa kažejo več kot 300 meat na telesu, kamor je mogoče a zanesljivim uspehom zabadati igle. Toda »bosonogi zdravniki« se smejo ukvarjati s takim nar načinom zdravljenja samo s pogojem, da ga prej izpopolnijo na sebi.
Zdravljenje po metodi pun-ktiranja dela skoraj čudeže, kakor lahko velikokrat beremo v tisku. Veliko ljudi, ki so bili več let popolnoma slepi, je spregledalo, mutasti so spregovorili, hromi so shodili. Ta sistem zdravljenja, ki ga Kitajci zadnja leta zelo temeljito izpopolnjujejo, posebne kitajske medicinske skupine s pridom širijo tudi- v mnogih drugih deželah, posebno v Aziji inr Afriki. Kitajski tisk često poroča o uspehih teh skupin in o velikem t zanimanju, ki ga ta sicer zelo cenen način zdravljenja zbuja v Mi deželah.
»Bosonogi zdravniki* hkrati, ko zdravijo ljudstvo in obenem širijo Mao Ce Tungove misli, netrudno zbirajo nove vrste zdravilnih zelišč kakor tudi ljudske recepte za zdravljenje posameznih bolezni. Vse to potem sistematizirajo, proučujejo in izpopolnjujejo ter povezujejo z metodami in zdravili »uradne« medicine. Tako si prizadevajo ustva riti edinstveno kitajsko medicino, ki bi bila dostopna množicam in ta združevala v seta najboljše dosežke tako orientalske kakor tudi zahodne medicinske znanosti.
STJEPAN PUCAK
Vlak številka dve — imenujejo ga tudi ekspres »Rossija« — odpelje z jaroslav-ske postaje vsak dan ob 10.05 in prevozi 0297 kilometrov, ki ločujejo Moskvo od Vladivostoka. - 160 urah in 20 minutah. Čeprav je med stotinami vlakov, ki vozijo po Sovjetski zvezi, na častnem drugem mestu (naziv vlak Ste-' Vilka ena gre kompoziciji, ki vozi v nasprotno smer, to je od Vladivostoka do Moskve), ni pretirano udoben: naš kupe prvega razreda ima štiri, od starosti močno načeta ležišča, in dva dneva se bo treba umivati v stranišču, kjer z vodo štedijo s pomočjo zahrbtno«- patenta, ki pušča teči vodo le, če vzvod sredi I lijaka tiščiš navzgor. Ker je to opravek, ki popolnoma za posli eno roko, ostane za umivanje druga, to pa je sila neudobno...
Drugi dan potovanja smo dojeli, da ta pomanjkljiva ' udobnost ni slučajna. Čeprav »Rossija« vozi po najdaljši progi sveta in ima spoštljivo etiketo »ekspres«, je v bistvu lokalni vlak; ekspresa, ki vozita samo do Novosibirska oziroma do Irkutska, imata bolj udobne vagone, kajti večina potnikov, ki potuje s teme vlakoma, se v resnici pe-
lje iz Moskve do Novosibirska oziroma do Irkutska. Le malo pa je bedakov, ki bi sklenili potovati z vlakom iz Moskve v Vladivostok, zato je »Rossija« vlak, ki vozi potnike iz Moskve v Jaroslavja, iz Jaroslavlja v Sverdlovsk, iz Sverdlovska v Omsk, iz Omska v Novosibirsk, iz Novosibirska v Krasnojarsk, ,iz Krasnojarska v Irkutsk ih tako dalje. Skratka — le malo je potnikov, ki bi potovali več kot dan ali dan in pol. Prebivalstvo »Rossije« se zato menja kot vlade v Latinski Aiperiki in novic je toliko, da bi se v tiskovnem oddelku ministrstva za zunanje zadeve prijeli ka glavo — ne zaradi količine, marveč zato, ker so »neuradne«.
Za te vrste kontaktiranja pa je vlak kar najbolj primeren medij. Tisoč kilometrov vzhodno od Moskve dolgčas in radovednost ljudi že tako zbližata, da se v Novosibirsku ločijo kot stari znanci, z obljubo, da se bodo prav gotovo še kdaj srečali — kar pomeni, da se prav gotovo ne bodo. Dežujejo tudi povabila in po dveh dnevih vožnje smo bili — gre za dopisnike Vjes-nika, Tanjuga in Dela, ki so se ob istem času znašli na istem vlaku — povabljeni v
Novosibirsk na prave sibirske peljmene (ker je prave sibirske pel j mene moč delati samo pozimi, velja to povabilo za katerokoli zimo tja do leta 2000); nadalje v Krasnojarsk, in sicer kar tako; nato v ussurijsko tajgo na lov na tigre, to j; na gledanje tigrov iz varne daljave, ter na zobra; in končno v tihomorsko Primorje, ki »na častno besedo/ ni nič slabše od črnomorskega in vsak pošten človek bo priznal, da je še boljše ...«	' •
Ljubeznivim sopotnikom se po tej poti prisrčno zahvaljujem za-prijazna povabila, obiskati pa jih po vsej priliki še dolgo ne bom mogel: med njimi in menoj leži namreč nekaj administrativnih pregrad, zbranih v pravilniku, ki ureja prebivanje tujcev na ozemlju Sovjetske zveze.
Ko smo delali načrte za potovanje od Baltiškega morja do Tihega oceana, smo vnaprej vedeli, da se je treba izogniti tako imenovanih »zaprtih« mest, to je mest, kjer tujci iz tega ali drugega razloga nimajo česa iskati. Tuji dopisniki lahko krenejo iz Moskve fla pohod proti notranjosti dežele šele, ko dobijo dovoljenje za pot, sicer pa je njihov fizični akcijski radij omejen na kakih štirideset kilometrov okoli zidov Kremlja. Te bariere ni težko prebiti: če se naredi Francoza (oziroma bolje: Rusa), se bo zlahka odpeljal z vlakom nekaj sto kilometrov daleč, ne da bi zbujal kaj prida suma — če je le dovolj prilagodljiv. Našli ga bodo, ko bo naiven in v dobri veri krenil
Škandal 4 minut
Papež sprejel delegacijo revolucionarjev iz portugalskih kolonij — Preplah in živahna reakcija v Lizboni
»Štiri minute, ki so pretresle Lizbono in Vatikan,« bi lahko imenovali epizodo, ki je veliko več kot samo epizoda, in kj je skoraj povzročila prekinitev odnosov med državama, ki sta jih nepretrgoma vzdrževali pol tisočletja, med Portugalsko ih Vatikanom.
Papež Pavel VI. je L julija sprejel v diskretno avdienco tri voditelje' osvobodilnega gibanja v portugalskih kolonijah — Amilcarja Ca-brala, Agostinha Neta m Marcelina Dos Santosp — ter jim podelil pontifikalni blagoslov; vsi trije voditelji antikolonial-nega boja so se pred tem udeležili posvetovanja o osvobodilnem gibanju v portugalskih kolonijah, ki so ga v Rimu organizirale italijanske levičarske stranke.
Del italijanskega tiska je ta sprejem pri papežu ocenil kot »zgodovinskega«, ki bo imel »izredne posledice«. 2e naslednjega dne se je portugalski veleposlanik prj svetem sedežu Brazao oglasil v Vatikanu in vložil kar najbolj oster protest svoje vla-----i-------------------------
runde
SALZT atuatt je čsdstjt več gšassrn, da bodo ZDA ša St JttsBmnsess spremenBe SALT o Motno konferenco šanaaaš
" ,Mflt A. PAMTBZŠNJAK I
Fo/ke Bernadotte:
„Konec“
PARIZ, novembra 1944
Letalo je vzletelo s stockholmskega letališča Bromma nekega dne ob koncu meseca oktobra 1M4. Imeli smo smer proti zahodu. Namenjen sem tal v Pariz preko Londona, da M se s predstavniki zahodnih sil pogovoru, kako naj bi Švedska pripomogla k povojni pomoči in obnovi. Pariz je Ml spet svobodno mesto in Francija svobodna dežela — že tistikrat je bilo mogoče a gotovostjo računati, da se »tisočletni nacistični rajh« ne bo obdržal dlje kot eno desetletje.
Iz česa tega svojega obiska v Parizu se s veseljem spominjam predvsem d vab dogodkov. Prvi je bilo srečanje s generalom nssnhovrafjem, drugi pa kosilo, kateremu je med drugim prisostvoval švedski generalni konzul v Parizu, Raoul NonUing. Lepega jesenskega dne, točneje rečeno 2. novembra smo s letalom pristaU na vojaškem letališču v Mišini Versaillesa, v katerem ao mhodnl Zavašniki imeli svoje vrhovno po-veuetvo. Pnkaee 11 ao mi pot v delovno sobo »rhovtogz komandanta in tam asm se naj-ptej rokoval m
aktov Ameriški letalski general Curtis je bil isto jesen pri nas zaradi inšpekcije taborišč z njihovimi piloti m tedaj mi je predlagal, naj ob prvi priložnosti poiščem Ei-senhowerja.
Vrhovni komandant je napravil name zelo močan vtis. Čutil sem, da stojim pred zares velikim možem, čigar značaj je enako trden kakor dobrodušen. Zdel se mi je miren in spočit, popolnoma gotov, da bo dosegel svoj cilj in rešil ogromno nalogo, ki mu je bila zaupana. To je očitno bil mož, ki je vedel, kaj hočAin ki je za uresničitev svojih namer tudi imel potrebne sposobnosti. Kar je name napravilo še poseben vtis, je bil njegov humor — najU ga je bilo v skoraj vsem, kar je dejal, in to je dajalo njegovi osebnosti izrazit videz humanosti. Sodim, da je bilo to zanj še posebej značilno. Proti ljudem, ki so v vojni bili njegovi nasprotniki, ni kazal nobenega sovraštva — v vsakem primeru vsaj ne proti nasprotnikovim vojaškim voditeljem — in do svojih podrejenih (po besedah prič) nikoli ni kazal znakov birokratizma. Ravno ta slednja lastnost je po mojem mnenju bolj kot vse drugo razlagala njegovo sposobnost, da je obdržal skupaj vodiMje a hodnih as veznikov in pomiril različne želje, ki so se poka-Me na angleški in ameriški strani.'
Eisenhower je začel pogovor tako. da se mi je najprej zahvalil za vse kar sem mogel storiti za ameriške letalce na švedskem, nato pa je začel govoriti o splošnem položaju. Spoznal sem, da ima zelo pozitivno stališče do švedske politike. Ob tej priliki mi Je povedal, da po njegovem odločnem mnenju švedska politika nevtralnosti ni bila pravilna samo z našega stališča, temveč tudi s stališča zaveznikov — s tem mnenjem sem se srečal v več pogovorih s predstavniki angleških in ameriških oboroženih sil. Nato je Eisenhovrer začel podrobno razpravljali' v katerih državah in na kakšen način ta švedska lahko pripomogla s svojo povojno pomočjo.
Obvestil sem ga, da sem imel pripravljalni sestanek s predstavniki UNRRA ter da bi švedske oblasti in švedski Rdeči križ radi zvedeli m vojaške aspekte povojnega problema. Povedal sem mu tudi. da nekateri v UNRRA trdijo da do nevtralnih prispevkov v času povojne obnove ne bi smelo priti. F.isenhower Je proti temu močno reagiral in zatrdil, da bo potrebna vsaka ponujana pomoč. Zdelo se mu je čisto naravno, da ta se nevtralna država rada udeie žila obnove po vojni. Njegova želja je, je rekel Eisenho wer, da ta vsaka dežela takoj prevzela skrb za svojo administracijo in nato uživala položaj suverene države, kakor hitro bo osvobojena iz okupacije. S takimi državami naj bi prišle v stik tudi nevtral ne organizacije in skupno z njimi načrtovale obnovo po vojni.
Glede Nemčije Je Eisenhovrer dejal, da bo vrhovna zavezniška komanda sodelovala v različnih okupiranih oonah samo s eno orgeni serijo- Ko sem ge povprašal po njegovem mnenju o položaju na Poljskem, mi je odgovoril, da
M bilo seveda primemo, če bi na primer švedski Rdeči križ .stopil v stik s poljskimi oblastmi in zvedel za njihove želje. Hkrati pa je poudaril, da bodo sovjetske oblasti hotele pri tem imeti svojo besedo in da sam ne ve za podrobnosti načrtovanja na tem področju.
Nekaj se ml je še posebno vtisnilo v spomin: vzdušje v Eisenhovrerjevem vrhovnem štabu. Bilo je prijateljsko in prijazno, vse polno humorja. Medtem ko so me vodili okrog, sem zagledal doprsno sobo Gtfringa, ki je stala na neki polici in so jo Nemci "v svoji očitni naglici pozabili vzeti s seboj. Tako je še vedno stala tam, le da je bila z obrazom obrnjena proti zidu. »He is a bad boy.« je pripomnil moj vodnik in se zasmejal.
Eden od ljudi, s katerimi sem se imel priložnost ha dolgo pogovarjati, je bil general Spaats, šef strateškega zavezniškega letalstva. Ena njegovih izjav ae mi je zapečatila v spomin: »Včasih, kadar ponoči le^im v postelji in mislim. iMirtiin strežno uničenje moja letala sejejo v Nemčiji in med nemškim civilnim prebi valstvom, si pritegnemo v ■pnmtB, kako sd Nemci ravnali s francoskim civilnim prebivalstvom in tedaj se počutim manj nelagodno, kadar grosote zadevajo nedolžne ljudi v Nemčiji.« General Spaats je še dodal, da sovraštva do nasprotnikov ni opazil niti v angleški niti v ameriški voj-skl.
Ko sem bodil skozi eno oa sob, sem zagledal zemljevid, na katerem so zaznamovali delitev Nemčije, kakor je bi lo določeno po takratnih načrtih. Razlikoval sem lahko
tri področja- M od črt, ki se je sedela pri LUbecku in je tekla po Lata proti vztao du. Je ounačevala zahodno mejo bodoče sovjetske okupacij ake cone. Severozahodni d_'i
Nemčije ital bi prižel pod bri-
tansko nadvlado in jugoza hodni del pod ameriško-administracijo. Toda uvidel sem, da se ne smem vtikati v te zadeve in o tem postavljati vprašanj, saj v Pariz na vse zadnje nisem prišel iz političnih razlogov, temveč samo zaradi pogovorov o morebitni švedski humanitarni pomoči.
Naslednjega dne, 3. novembra, sem bil povabljen na prej omenjeno kosilo. Naš gostitelj v hotelu Bristol je bil švedski odpravnik poslov Bel frage, razen mene pa sta bila navzoča tudi oba moža, ki sta me spremljala na mojem potovanju: doktor Uit Nord-wall, medicinski svetovalec za vprašanja povojne pomoči pri švedskem Rdečem križu, in asesor Erik Leijonhufvud, sekretar v švedskem državnem odboru za mednarodno pomoč. Prisoten je bil tudi švedski generalni konzul Nord-ling. Priznati moram, da me je očaral. Njegovo navdušenje je bilo spodbujajoče in bilo se mu je nemogoče upreti. Seveda sem že iz časnikov zvedel za vse, kar je velikega storil v času boja za osvoboditev 'Pariza. Vedel sem, da je igral pomembno vlogo kot posrednik med zavezniki in francoskimi patrioti na eni stra ni ter nemškimi okupacijski mi oblastmi na drugi strani Raoul Nordling je star švedski Parižan, poln žive ljubezni do vsega, kar je franco sko, in enako žive želje pomagati vsem Francozom, ki so delali za svobodo svoje dežele. V tej njegovi težnji so ga včasih n&pak 'razumeli. Popolnoma naravno je, da je moral iskati stikov s francoskimi kolaboracionisti kot z nemškimi okupatorji, če je hotel doseči svoje velike uspe he. Zaradi tega nekatere ose be v Franciji mislijo, da je pravzaprav pomagal Nem cenj Da so vsa ta sumničenja čisto brez osnove, o tem ne more biti nobenega dvoma.
. (Se nadaljuje)
de, naslednjega dne pa je odletel »na posvetovanje v Lizbono«. Portugalski tisk je o zadevi molčal, kar odkriva globoko prizadetost in bojazen pred posledicami, ki bi jih utegnila imetj papeževa gesta med portugalskimi katoličani, sitimi brezizgledne m drage kolonialne vojne. Ce prav je bil odpoklic portu galskega veleposlanika jz Va tikana dogodek ki mu v zgo dovinj odnosov med obema državama ni enakega vsaj 150 let, so v Lizboni diskretno zagotavljali. da »nj govora, da M prišlo do popolne ukinitve odnosov«, dali pa so vedeti, da se Brazao »v doglednem času ne bo vrnil v Vatikan«.
Vatikan je »potreboval« pet dni, preden je odgovoril na portugalski protest. »Osserva-tore romano« je zapisal, Tla je papež sprejel Cabrala, Neta in Dos Santosa kot katoličane, brez sleherne politične bodice, državno tajništvo, to Je zunanje ministrstvo Vatikana. pa je portugalski vladi zagotovilo, da je bila avdienca. naklonjena trem vodite Ijem protikolonialnega boja v portugalskih kolonijah zgolj verska manifestacija, vrhu vsega pa še do skrajne mere diskretna. V pomirljivem, za vatikansko politiko značilnem tonu, pa vendar ni bilo mogoče prezretj polemičnega odtenka. Ko je vatikansko glasilo Dišalo o Cabralu. Ne tu In Dos Santosu, je postavilo atribut uporniki v narekovaje, medtem ko Je portugalski premier Caetano, ko je po nekaj dneh le sprego voril o napetosti med Lizbo. no in Vatikanom, govoril o teroristih in razbojnikih, ki da so izkoristili papeževo dobrotljivost in neinformiranost za svoje namene ...
Vrhunec krize je, sodeč po Caetanovih izjavah, že mimo. Lizboni ni ostalo drugega, kot požreti krastačo in izjaviti. da jo je pojasnilo, iz Vatikana popolnoma zadovoljilo. Za tem zunanjim videzom pa ostaja grenka vsebina. Popolnoma očitno je, da sporna avdienca ki je povzročila tolikšen preplah v portugalski prestolnici, ni po-sledica naključja, da poglavar katoliške cerkve ni vedel, koga sprejema. Nasprotno, delegacija revolucionarjev Iz portugalskih kolonij je izročila papežu zajetno dokumentacijo o portugalskih vojnih zločinih v portugalski Gvineji In Angoli, ki Jo, kot trdijo poznavalci vatikanskih zadev, v državnem tajništvu skrbno proučujejo Sicer pa to ni prvi konflikt med Vatikanom <n ultra katoliško Portugalsko. Papež Janez XXIII. se je globoko zameril Salazarju ko 1965 ni' hotel sprejeti delegacije - portugalskih nacionalistov tz> An-
gole in Mozambika, pač pa je odklonil privatno avdienco delegaciji antikoioniali-stov iz Goe, kj se je nekaj tednbv kasneje priključila Indiji.
Enako grenak priokus je zapustil v Lizboni tudi Pavel VI., ko med obiskom v Ugandi ni hotel sprejeti delegacije portugalske duhovščine iz Angole :n Mozambika. Incident, ki ga je sprožila avdienca 1, julija, je torej samo logična posledica globokega razkoraka med _ klasičnim luzitanskim kolonializmom, Ki ga je Caetano prev zel v dediščino od Salazar-ja, in med pokoncilskimi pogledi cerkve na sodobna vprašanja tretjega sveta. Posledice tega razhajanja so za Lizbono toliko bolj neprijetne, ker je Portugalska glo-boko katoliška dežela.
MIRAN ŠUŠTAR
v hotel pmočišča iskat; tod ga bodo brž povprašali za »vizo« in avanture bo konec. S« manj imajo možnosti tisti, ki bi radi potovali z avtomobilom. Na vseh izhodih iz Moskve stoje stražarnice, ki vsak tuj avtomobil zaustavijo, in ga pošljejo nazaj, če nima dovoljenja za pot. Dovoljenje za pot dajeta ministrstvo za notranje zadeve in ko ga človek ima, se počuti varnega: vso dolgo pot, denimo od Moskve pa do poljske meje, bo vsakih osemdeset ali sto kilometrov počasi vozil mimo stražarskih hišic ter se upijanjal z radostno mislijo, da ga čuva budno oko države.
Ker noben sistem ni tako popoln, da ga ne bi bilo moč prevarati, ostane radovednemu tujcu, ki bi hotel potovati brez dovoljenja, še ena možnost: da potuje z avtomobilom, ki ima sovjetsko registracijo. Ce se odloči za to varianto, mu ostaneta dve možnosti: da ga ne dobijo in pa druga, logična, to je, da ga ujamejo. Ce ga ne ujamejo, je zadeva v redu, če pa ga ujamejo, postane človek žrtev meddržavnega škandala na diplomatskem nivoju. Ker večina držav ureja status diplomatskega in službenega osebja partnerjev po načelu reciprocitete — kakor ti me-pi, tako jaz tebi prihaja v takšnih primerih do simpatičnih zapletov: Moskva na-primer izžene ameriškega vojaškega atašeja, češ da se je ukva-jal s posli, ki nimajo zveze z diplomatsko dejavnostjo, nakar nekaj dni kasneje Washington ukrene isto, kajpak s sovjetskim diplomatom, da bi nato čez nekaj dni obe državi poslali v partnerjevo prestolnico nove atašeje. Do nadaljnjega.
Pripomniti pa je treba, da .Jugoslavija — čeprav veljajo za njene službene predstavnike v Moskvi prav takšne omejitve gibanja kot za vse druge — ne omejuje gibanja sovjetskega personala v Beogradu, kar predstavlja Izredno odstopanje od načela recipročnosti.
MARJAN SEDMAK
State Department o novi sovjetski pobudi
WASHINGTON 15. julija (AFP). Predstavnik State De-partmenta je v torek izjavil, da ameriška vlada nima nikakršnega namiga, po kate. rem bi lahko sklepala o kakih novih sovjetskih pobudah za mir v Indokini. Predstavnik je omenil ponedeljkov članek v enem od new-delhijskih listov o tem, da namerava Sovjetska zveza dati pobudo za mednarodno konferenco o Indokini. Omenil je. da v Washingtonu nimajo nobenih natančnejših podatkov o tej zadevi.
Illllllllilllillilllllllllllllllllllllllljlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zaradi razširitve obsega poslovanja in uvedbe avtomatske obdelave podatkov, želi
Sadno likerski kombinat
FRUCTAL AJDOVŠČINA
pridobiti nove sodelavce, zato razglaša prosta delovna mesta za:
, 1. vodjo plansko analitskega oddelka
2.	dva operaterja
3.	šest luknjačev kartic '
4.	prevzemalca dokumentacije
POGOJI: za delovno mesto pod I. visoka lz obrazba ekonomske smeri s 3-letno prakso ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5-letno prakso;
za delovno mesto pod 2., 3. in 4. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri.
Ponudbe s kratkim življenjepisom m potrdilom o strokovni izobrazbi vložite v 15 dneb po objavi oglasa na komisijo za sprejem in odpoved delovnib razmerij.	6722
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
stovenga Bub avto
LJUBLJANA, PREŠERNOVA CESTA 40
razglaša prosta delovna mesta
samostojnega komercialnega referenta
pogoj, višja šolska izobrazba ali srednja šolska izobrazba in najmanj 5 let prakse v komercialni stroki
stenodaktilografa
pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začetniki Mi 2-letna administrativna šola s prakso
/
skladiščnika prodajalca
pogoj: kvalificiran trgovski pomočnik tehnične stroke — in	—
pomožnega skladiščnika
pogoj: priučen skladiščni delavec a nekaj leti prakse
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih sapoalitvab splošnemu sektorju podjetja »Slovenija avto«, Ljubljana, Prešernova cesta 40, do 25. 7. 1970.	6733
f
Novice
MARIBOR: itnrtfiMfci alaUe — Mariborska založba Obnorja Je abla izdajati serijo stereofonskih gramofonskih plošč s posnetki resne slovenske glasbe. V seriji »Musiča Sloveni ca« bosta	po dve
veliki plošči letno. LetotaJI plošči bosta obsegali novejša dela Zvonimirja CiglMa, Jakoba Ježa. Primoža Ramovta. UroSa Kreka in Ivana FHrKa Založba pri tem sodeluje a društvom slovenskih skladateljev in RTV Ljubljana.
GRIŽE: uspel koncert — Pod pokroviteljatvom aveae za kulturo iz Žalca je Svoboda iz Griž v ie—» gjmta liSCu v Limbergu pripravila lep koncert. Na ujem ao sodelovali moški pevski abor Svobode iz Polzele, en leneki zbor is Griž in tn godbe na pihal« la Uboj, Prebolda ter Eggemberg iz Gradca. Koncert Je bil lepa priložnost za vse tiste, ki uživajo v tej zvrsti glasbe in zborovskega petja. Prireditev so gostje izkoristili za, povabilo vseh sodelujočih na veliki koncert 13. septembra v Gradec.
KRANJ: razstava naivnega kiparja Petra Jovanoviča — Drevi ob 19. uri bodo v galeriji v Prešernovi Uši v Kranju odprti razstavo del kiparja samouka Petra Jovanoviča iz Spodnje Zetine pod Blegošem. Razstava ne pomeni samo skoraj že tradicionalnega vsakoletnega srečanja s Jovanovičem v Kranju, ampak je aktualna predvsem zato. ker ta srečanja kažejo stalen napredek tega, pred nekaj
leti še v likovnem svetu skoraj neznanega kmečkega fanta, kiparja samorastnika, ki si je s svojim delom in talentom priboril mesto med slovenskimi likovnimi ustvarjalci. Na sliki: Jovanovič teše plastiko »Mojcej« za Slovenski oktet.
SISAK: muzej Mosla vina v Katini — V muzeju Mosla-vina v Kutini so odprli še eno, arheološko zbirko, ki je muzej stala 60.000 din. Ta muzej Je v času svojega petnajstletnega dela razvil veliko aktivnost in ima danes v svojih zbirkah okrog 15.000 predmetov. Izdal Je tudi nekaj publikacij o svojih razstavah.
BEOGRAD: IngoUčeva Gimnazijka — Založniška hiša Prosveta iz Beograda ima v letošnjem programu tudi natis Ingoličeve Gimnazijke, ki je doživela že več izdaj. To zelo popularno delo bo založba izdala v svoji knjižnici »Kadok«.
BEOGRAD: Zgodovina slovenske knjlše vnoeti — Beograjska založba Nolit bo izdala »Zgodovino slovenske književnosti«. ki sta jo napisala dr. Jože Pogačnik in dr. Prane Zadravec.
BEOGRAD: Duke EUington — Prispel Je Duke EUing-ton s člani svojega velikega orkestra, ki ga Se štiri desetletja ocenjujejo kot najboljši jazz orkester na svetu v svoji zvrsti. Nastopil bo v Beogradu in Dubrovniku.
BUDIMPEŠTA, poletne univerze — Enajst madžarskih mest bo letos sprejelo 300 madžarskih in 12000 tujih slušateljev že tradicionalnih poletnih univerz. Prireditelj univerz je madžarsko društvo za razširjanje znanosti. Razen predavanj o zgodovini, geografiji, kulturi in gospodarstvu bodo udeleženci obiskovali tudi gledališke in koncertne prireditve ter odhajali na ekskurzije.
KOLN: milijon mark za sliko Maža Ernsta — Kolnski mestni muzej Wallrmfa Je plačal 950.000 mark (3,244.555 dint za sliko »Srečanje prijateljev« 79-letnega slikarja nemškega porekla Maža Ernsta, ki zdaj živi v Franciji. To je najvišja cena za katero izmed njegovih slik.
MOSKVA: olimpiada mladih fizikov — V Moskvi je bilo tekmovanje mladih fizikov, ki se ga je udeležilo M mladincev in mladink iz Bolgairjje, Madžarske. DR Nemčije. Poljske, - Romunije, SZ in Jugoslavije. Lahko se ga udeležujejo učenci srednjih šol, ki še niso dopolnili 20 let. Najboljši je bil 17-letni Moskovčan Mihail Vološin. Sporočilo dopisnika naše agencije Tanjug ne pove, kakšen rezultat so dosegli naši mladinci na tem četrtem srečanju mladih fizikov.
GOSPODARSKA IN INDUSTRIJSKA PODJETJA
BI RADI ZMANJŠALI STROSKE VASE PROIZVODNJE?
ŽELITE POVEČATI PRODUKTIVNOST VAŠEGA PODJETJA?
BI RADI ZVIŠALI DO NAJVECJE MOŽNOSTI VAŠO PROIZVODNJO V SORAZMERJU S TRŽNIMI ZAHTEVAMI?
ŽELITE DOSEČI VEČJO KONKURENČNOST S TEHNIČNIMI IN KAKOVOSTNIMI IZBOLJŠANJI VAŠIH PROIZVODOV?
TE IN DRUGE PROBLEME BOSTE LAHKO REŠILI. CE SE BOSTE OBRNILI NA POSEBNE IZVEDENCE ZA:
študije, analize, metodične izboljšave in delovne procedure (tehnične in administrativne): sistem analize predetenninacije proizvodnih stroškov (BUDGET);
programiranje produkcije za krajši in daljši rok; mehanizacijo procedur in študij proizvodnih procesov s rabo computerjev;
tehniko za uporabo in za sistematizacijo napeljav in naprav, delovnih mest itd.;
analize, ocenitve in pobude za povečanje delovnih moči:
statične raziskave, sestavljanje, analize tehnične in ekonomske koristi.
O.C.T.A.
CONSULTANT MANAGEMENT
TRIESTE
VIA ORAZIO 3 — TEL. 29-887
I Pariško pismo
Dobiti prostor na raziskovalni fronti
Razgovori na evropski konferenci o znanosti — organiziral jo je UNESCO
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
V arhitektonsko zelo lepi dvorani št. 10 v palači UNESCO se je zbralo 30 evropskih znanstvenih delegacij. pa Se nekaj opazovalcev. Debele, v rjave platnice vezane mape s študijskimi materiali so nosile natisnjene napise »Minespol« Parts 1970.
Ptuj
Desetletnica dveh šol
Nedavno sta Ekonomska srednja šola v Ptuju ter v njenem okviru delujoča Administrativna šola proslavili desetletnico delovarVJa.
V začetku reformnega obdobja se je nekoliko zmanjšalo zaposlovahje in tako niso mogli dobiti zaposlitve vsi izšolani kadri iz obeh šol. To je napotilo prosvetne organe v republiki na misel, da bi ukinili nekatere srednje šole zlasti v obrobnih regijah. Tudi ptujska ekonomska- in administrativna šola sta bili na seznamu. Kritični čas je bil v letih 1967 in 1968. Takrat so se člani političnega aktiva občin Ptuj in Ormož (iz te občine je namreč tudi mnogo učencev) poglobili v nastalo stanje- Kot rezultat posvetovanj in študij so bile ugotovitve, da bi ukinitev ekonomske šole v Ptuju pomenila nazadovanje gospodarstva v obeh občinah, prizadela pa bi tudi splošno kulturno raven prebivalstva, ki je zaradi pretežno agrarnega načina proizvodnje in visoke natalitete že tako manj razvito.
Nastalo stanje je povzročilo, da se je v šolo vpisovalo v zadnjih letih manj učencev, toda razmere potekajo sedaj ugodneje. Predvsem že od začetka tega leta ni več brezposelnih ekonomskih tehnikov. podjetja pa že sporočajo vodstvu šole, da potrebujejo njene absolvente v večjem številu. V šoli pričakujejo, da se bodo razmere s prihodnjim šolskim letom uredile popolnoma.
Soli sta v preteklem obdobju dosegli svoj namen. Zaključni izpit za poklic ekonomskega tehnika je opravilo 297 rednih učencev in 149 zaposlenih slušateljev, v administrativni šoli pa 382 mladink in 15 zaposlenih. Na šoli se slasti pedagoški kader zaveda določene zastarelosti srednjega šolstva vseh vrst pri nas pa s tem tudi v ekonomski šoli v Ptuju in da bo treba v zvezi s tem storiti precej, zlasti kar zadeva reorganizacijo sedanjega stanja. Med prvimi ukrepi, ki jih pripravljajo, je preureditev sedanje dveletne administrativne šole v popolno srednjo upravno administrativno šolo, ker potrebujejo službe z upravnim značajem vedno bolj izšolane in razgledane ljudi. Računajo, da bodo s tem prehodom začeli v šolskem letu 1971—72.
FRANC SRIMPF
Ta prva evropska konferenca za znanstveno sodelovanje j« bila sklicana zaenkrat samo za področje osnovnih temeljnih ved.
S članom Jugoslovanske delegacije univ. profesorjem dr. Antonom Moljkom sem s« pogovarjal najdlje, tembolj ker Je bil Moljk eden izmed tridesetih strokovnjakov, k! ao v toku več mesecev skupno s centrom UNESCO dejansko to konferenco pripravili.
Za Evropo je značilno velL k^> število univerz z bogato tradicijo, toda vse to Je v novejšem času nekam zaostalo: enote so postale premajhne; pritisk, ki ga izvajata na Evropo oba velikana, ZDA in Sovjetska zveza, je vse občutnejši. Evropa ne more na Luno, nima možnosti ▼ svoejm podzemlju, torej kam in kako? Nekaj je treba storiti in osnovne vede so Evropi še najbližje.
»Namesto, da bi ustvarjali v Evropi en ogromen osrednji institut, je veliko bolj v duhu evropske tradicije, če naredimo selekcijo dosedanjih ustanov in jih med seboj povežemo v neko omrežje... Seveda pa to zahteva prav tako kvaliteto in enoten cilj, kaj hočete... In čim halj majhen Je kdo, toliko bolj mora vedeti, za katere osnove se odloči! Danes je veliko lažje najti raziskovalce, kot pa programe ... Zlasti za male narode je tako sodelovanje koristnejše, ker dobimo svoje mesto na neki širši raziskovalni fronti.«
Upajmo, da bo manifesta-tivna konferenca ustvarila razpoloženje za vsakodnevno, tiho sodelovanje znanstvenikov, ki si ga sami najbolj želijo, saj znanost z mejami ne more dihati. Dr. Moljk je načel, kot je rekel, nekatere majhne, a ne nepomembne stvari. Na primer: že vprašanje ekvivalence univerzitetnih diplom v Evropi bi veliko prispevalo k resničnemu mednarodnemu sodelovanju. Dalje:	gibljivost raziskoval-
cev, da lahko potujejo. Po možnosti tudi lažje prenašanje informacij. Danes lahko prenašamo cele merilne podatke na vse razdalje... In še: urediti službo elektronskih računalnikov in informacijske službe po istih načelih ... Na primer: Mednarodno fizikalno združenje je nedavno že izvedlo selekcijo med 60 revijami te stroke, kolikor je tudi naša jugoslovanska revija ... In končno: ministri se bodo morda, kot smo v pripravljalnih študijah predlagali, odločili tudi za ustanovitev takoimenovanega »Evropskega / znanstvenega združenja«, ki bo na prostovoljni osnovi združevalo vse večje število nacionalnih organizmov, ki so v Evropi odgovorni za določanje in izvajanje znanstvene politike na podorčju temeljnih ved.«
Pa še nekaj naj bi konferenca sklepala — in naša delegacija je v tem smislu prinesla predlog — da ta prva konfrenca ne bi bila tudi poslednja, ampak da bi ji sledile druge. Nadaljnji jugoslovanski predlog pa je, da bi se na teh prihodnjih konferencah posvetili predvsem dvema zelo perečima nalogama: znanosti v njeni namembnosti za tehnološko in gospodarsko rast, hkrati pa pomoči deželam v razvoju.
IMENITEN NASTOP TEATRA VERDI IZ TRSTA V LJUBLJANSKIH KRIŽANKAH — Prepolno letno gledališče ▼ Križankah ob prvi izvedbi Rossinijevega Seviljskega brivca ▼ odlični zasedbi Teatra Verdi iz Trsta. Odlični ansambel, s katerim nastopajo znani operni pevci, prvaki Italije, se bo v Križankah predstavil še trikrat: jutri in v soboto s Puccinijevo opero Madame Buittarfly, v petek pa s Seviljskim brivcem.
Zagreb
Glasbena palača prihodnje leto?
V poslopju na Trnjanski, ki je popolno zvočno izolirano, bo razen komorne tudi velika
K
— V Zagreb, med to čudo-vto občinstvo,' bom prišel spet šele, ko boste imeli novo koncertno dvorano, -- Je re-ker Arthur Rubdnstein pred leti. Tistkrat so bili mnogi ljubitelji glasbe razočarani, kajti prepričam so biH, da ne bodo več doživeli naslednjega Rubinsteinovega koncerta ...
Spomnim naj, da je bil natečaj za koncertno dvorano v Zagrebu razpisan že pred dvajsetimi leti, nagrade pa so dobili: inž. arh. M. Jurkovič, T. Dvoržak in M. Haberle. Poslopje na Trnjanski — neposredno ob Ulici proletarskih brigad, ki je najlepša mestna magistrala — so projektirali in gradili pet let. Leta 1965., ko so se začele investicije sušiti, so mest ni očetje spoanali, da dvorana ni najpomembnejši objekt v mestu, ki se je razvijalo in je le počasi prihajalo do sape zaradi poplave, pa tudi gospodarskih težav. Dela so tedaj ugasnila, »okostje« dvorane je samevalo. Se
dvorana, vsa oblečena v les
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Likovna
razstava
mladih
V mladinskem klubu v Kopru je šest mladih likovnih amaterjev odprla razstavo pod skupnim naslovom Triptizol. Mar. ta Raissner. Jože Žumer, Lozej Miro, Zvezda Lovec tar Franci in Jože Slak so kljub skupnemu naslovu pokazali, da je njihova pot likovnega iskanja popotaoiric različna. Pred stavili so se izredno širo. ko od topografske poezije do klasičnega psjsaža. Razstava, ki bo odprta 10 dni, je zanimiva predvsem zaradi pestrosti.
Za tistvffu.	
km gre e Mr st	
mikser in mlinček za kavo	3.400 lir
gramofon za avto avtoradio »Blaupunkt«	7.500 lir
avtoradio »Grundig« (dolgi, kratki in srednji val) mlinček za kavo	2 000 lir
radiogramofon Olivetti pisalni stroj Pralni stroj po izrednih cenah za izvoz	20.000 lir
gumijasta tesnila na steklu za CANDY. ZOPPAS in REX	
IZREDNA CENA	
za tistega, ki bo predložil ta odrezek'	
avtoradio + antena-f- zvočnik + maska -f-blokiranje motarja^MOTlir za 20.000 lir	
RAMO TREVI8AN TROT, Cono RaRa IR (center)	-
GROHARJEVA SLIKARSKA KOLONIJA in tdsnoba, delo z lanske kolonije.
NOVA ELLE ONA PRINAŠA
TUdl	________
Slovan ta baooaka vdova
odkloniti
Fnaata v dvolo Mtal ali makst Čarobni mooaik Kako počivati Zakaj otroci kadijo
le tri leta kasneje so pristojni sklenili, da je treba gradnjo glasbene palače nadaljevati in najti denar za njeno zgotovitev. Inž. M. Haberle, glavni projektant, se je spet lotil dela. Na pomoč so poklicali še strokovnjaka za akustiko inž. Alberta Preger-nika, ki pa ni hotel sam prevzeti odgovornosti, temveč je prosil za pomoč svetovno
znanega akustika iz Hannovra Heinricha Kelholza, ki je »ozvočil« najbolj ugledne koncertne dvorane na svetu.
Poglejmo za hip, kakšna bo pravzaprav ta glasbena palača. Najprej: poslopje je popolno zvočno izolirano. Razen komorne (v pritličju) je v prvem nadstropju velika dvorana. Vhod vanjo je z dveh strani krožnega hodnika, od
Norveško pismo
Nova pota
glasbenega ustvarjanja
Pogovor z norveškim skladateljem Egilom Hovlandom
V ŠKOFJI LOKI — Franc Novinc, Cm
V zadnjih desetih letih je glasbeno' življenje v skandinavskih deželah zajela prava renesansa. Šveda Ake Her-manson in Lars Johan Wer-le sta mu kazala pota v petdesetih letih, šestdesetega leta Pa so bila v znamenju imen Norvežanov Nordheima, Hovlanda, Mortensena ter Jansona. Dancev Gabolda in Rassmusena tar Švedov Mort-hensona, Welina, Barka, Rabe) a in Mellnasa Te imenujejo danes avantgardo glasbenega ustvarjanja na severu Evrope. Med norveškimi skladatelji gre izjemno mesto Eg*lu Hovlandu, skladate!hi, ki živi in ustvarja v Fredrik-stadu. V iskanju novih poti i je ta skladatelj poiskal Izhodišče v preorostosti in zave-ravnnst v pokrajino in ljudi, kier u«‘vhria mu ne daje obeležie lokalne zaprtosti. Nasprotno, prav vživetje v novo življenje, ki je prodrlo v norveško kulturo pred približno desetimi leti, mu je odprlo razgled še dalje od eksperimenta! izma in Ultra-modemostj v izrazu. Preprostost, v katero se vrača, daje njegovim delom barvo polne zrelosti.
Pred dnevi je Egil Hovland napisal glasbo za Stortdhalo-vo dramo Od teme k luči. Po generalki je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s potmi sodobnega norveškega glasbenega ustvarjanja in svojim delom.
»Odkar je v zadnjih desetih letih v kulturnem življenju na Norveškem povsem druga temperatura, država se namreč vse boli zanima za umetniško ustvariante ter pomaga na vseh oodročiih kulturne®« štvllerala « Je oovrdal Earli Hovland« se je tudi v glasbenem živ" en ju marsikaj spremenilo. Naš« mladi ust-varinloi žeto lahko dobilo šti-nendlie aa Studii v Italtii. v Francih ati Združenih državah. Jaz sem študiral, in moj primer lahko tud« posnlo«te. na glasbenem konservatoriju v Oslu. komonaicllo aem študiral Pri profesorjih Brusta-du v Oslu, Hoknboeju v Ko-' oenhaenu. Oofltatdu v 2SDA in DelteoiecOlI ▼ Firencah.«
Na vprašanje. (H M njegovo delo. katerega, tako oolnb prevevalo toni norveške krajine In "udi, v nekem smislu nsdslJevanJe *e orel globoko začrtanih poti v glasbenem ustvarjanju na Norveškem, le odgovoril: »Pred volno in vrsto let oo nJel smo b»" mar«! jmlifni Ju vnlfvj od tiiml so bili 1« ŠIKVI. gn smo nrektnil' S trrdlcllo In l«k»tj pot v eksperimentu, smo za-
šli v slepo ulico. Naslednja stopnja je bila spet vrnitev k stvarnosti. Ce je v mojih delih res polna barva norveške pokrajine in ljudi, potem sem lahko . samo zadovoljen. Kajti globoko stan prepričan, da bi bila vsaka barva izven te slike sterilna in samo teoretična. In če je moja glasba preprosta, potem je lahko tudi bolj svobodna, topla, impulzivna.«
»Vse, kar hočem doseči s svojo glasbo, je iskanje stika z ljudmi. Pišem zanje, pa naj bo to v gledališču, v filharmoniji ali na cesti, ko gredo mimo okna, v katerem je glasba s plošče ali radia. Glasbeno delo ima nekaj skupnega z besedami, ki jih daje njihovo občutje. Hotel bi najti sintezo glasbe z utripom dneva, z besedami v gledališču, s sliko v galeriji. Vem,' da ti poskusi niso ne-
koder je lep pogled na mesto. Poleg kipa Vatroslava Lisinskega bo v avli še intarzija A. Zupana s temo iz glasbene zgodovine, pa relije! in drugo. Po krožnem hodniku se bodo lahko obiskovalci koncertov sprehajali in nemoteno kadili tudi tedaj, če bodo vsa vrata v dvorano odprta, kajti klimatizacija je urejena tako, da ta zrak ne more v dvorano.
Velika dvorana bo vsa oblečena v les, le strop bo iz mavca. Sedeži bodo v parterju ter na dveh strminah, v dnu odra pa bodo postavili velike orgle. V dvorani bodo seveda tudi lože za televizijska in radijska snemanja, razen teh pa bo še dvanajst drugih lož. Razen koncertov (največjih orkestrov, malih komornih sestav itd.) bodo lahko tu še kongresi, kajti dvorana bo opremljena z vsemi napravami za simul-tanc* prevajanje na šest jezikov.
Zamišljeno je, da bo otvoritev glasbene palače prihodnje leto na Dan republike. To pa ne pomeni samo,- da bodo lahko Zagrebčani že kmalu spet poslušali Rubin-steina, temveč, da bodo končno dobili dvorano, ki jo že dolgo pogrešajo.
MARJAN KUNEJ
Likovna umetnost
Srečanja
struktur
Fotografska razstava Orloppa Detleva
V prostorih kluba kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani je te dni zanimiva razstava umetniških fotografij. Avtor je fotograf iz Zvezne republike Nemčije Or-lopp Detlev. Njegovo delo pomeni ne samo poživitev ne posebno načrtnega programa razstav v tem prostoru, tem. več tudi nov oziroma še en, selo zanimiv kamenček v mozaiku iskanj sodobne umetniške fotografije.
Dvajset fotografij velikega formata nam predstavi povsem načrtno, zavestno hotenje tega mojstra, ki očitno ničesar ne prepušča naključju — niti izbire motiva niti njegove interpretacije od prve do zadnje delovne operacije. Motivi . so izbrani, snov pa skopa, samo portret in zlasti krajina. Krajinske izreze išče očitno predvsem v tujini: v Maroku, Turčiji, na Norveškem, v Španiji. Ne gre za pokrajinske lepote ali zanimivosti v turističnem ali splošno estetskem pogledu.
Orlopp Detlev sledi tistim modernim in sodobnim tokovom v likovni umetnosti, ki odkrivajo in raziskujejo strukture, bodisi makro ali mikrosveta. S svojo kamero zajema pokrajino v okviru teh likovnih teženj in vsi njegovi izrezi so izbrani predvsem s tega vidika. Pusta, kamnita obmorska hribovja in obrežja v odnosu do trdo in enakomerno strufctuirane morske površine, kontrastno in precej trdo kopirane grma. de prakameninskih, svojevrstno kopasto erodiranih skal, chiaro-scuro slapa v norveških planinah, vzdolžne strukture kameninskih sestavov maroških puščavskih gričevij, srečanje struktur razpokanega blata v strugi turške reke s površinami hribov v ozad-ju, prehodi iz »debelozraatih« struktur oljčnega nasada v Španiji v »drobnozrnato« strukturo gruščnatega grebena nad njimi, papirmašejev-
ske strukture skalnih gmot norveških planin in v stilu fotograf ike razjedene, čmo-bele ploskve zimskega fjorda.
Taki motivi in taka snov nudijo mnogo možnosti, zahtevajo tudi izredno estetsko in vsebinsko, prav tako pa tudi tehnično disciplino, če naj bi posredovali želeno sporočilo. Trdo in neusmiljeno mejaštvo med kulturnim in divjim pejsažem, predstavljeno v njunih osnovnih strukturah, spominja na sodobne ekspresionistične težnje, hkrati pa posreduje giedalcu-po-znavalcu pa tudi laiku nenavadne draži. Orlepp Detlev se nam je predstavil kot mojster svoje stroke in s to razstavo pokazal, da zmore tudi povsem mehansko reproduktivno sredstvo v pravih rokah in vodeno z jasno oblikovano in izpovedno mislijo ustvariti umetnine.
JANEZ MESESNEL
Samorastniki spet v Trebnjem
Tokrat 20 udeležencev na taborskem srečanju likovnikov samoukov
\ »Pilil
NORVEŠKI SKLADATELJ EGIL HOVLAND
kaj novega, toda norveško kulturno življenje jih je, zaverovano v svetost tradicije, klasike in, lahko rečem, samozadovoljnosti odklanjalo. Zato Je imel kipar Arnold Haukeiand težave, prodno so ljudje, vajeni VJgelaoda, sprejeli njegove svetleče kovinske kompozicije. Zato sem jas vzbudil pred letj pravi vihar, ko sem liturgično glasbo dopolnil š baletom... Toda Sd-gurd BeTg J« sedaj brez te-drl s svojo glasbeno stvsrtt-žav oziroma prav lahko pravijo aa galerijo Henie Ostand, kjer ao slikarska dela 20. stoletja, in njegova glasbena stvaritev, ki Jo reproducirajo s traku, je dopolnjena s svetlobnimi efekti tn seveda slikarskimi deli.«
PETER BREŠČAK
2e tretjič se bodo letos v okviru tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem sešli na enotedensko delovno srečanje slikarji in kiparji samorastniki. Sadovi te svojevrstne kolonije ustvarjal-cev-samoukov so na dlani: po eno izmed tu ustvarjenih del so vsako teto pustili v trajno last mladi trebanjski galeriji, marsikaj pa so tudi prodali ljubiteljem likovnih del ca vsakokratni zaključni razstavi. Glas o mladi kulturni ustanovi, ki je sklenila zbrati okoli sebe doslej neorganizirane slikarje in kiparje, pa je spričo novih spoznanj o delu in medsebojnih spodbudnih srečavanj tudi rodil svoje: prej kot v pičlih treh letih so slovenski likovni samorastniki, zdaj organizirani, že predstavili javnosti svojo pot in svojo nadarjeno ustvarjalnost. Morda je prav v tem največja zasluga skromnih, a zavestno požrtvovalnih organizatorjev V Trebnjem, da so omogočili tako dejavnost v okviru prvotnega tabora »naivnih in ljudskih slikarjev ter kiparjev«. Tako se je tudi Trebnje aktivno vključilo v vrsto tistih znanih manjših krajev na Slovenskem in drugod po državi, kjer rastejo nova likovna središča.
še pred koncem zanimive razstave »Slovenski likovni samorastniki 1970«, ki je doživela izredno lep obisk in tudi sicer požela veliko priznanje, je že znano, da se bodo v soboto 15. avgusta zbrali v Trebnjem na Ul. taborsko srečanje naslednji likovni samorastniki:
slikarji — Adi Arzenšek iz DObriže vasi pri Celju, Jože HOrvat-JaU la Nazarij, Viktor MSgyar s Čateža pri Trebnjem, Polde Mihelič iz Litije, Greta Pečnik iz Pirana, Jože Feternelj-Mavsar ter Konrad Peternelj iz 2irov„ Anton Ple-
melj iz Ljubljane, Liza Podpe-čan-Kuhar iz Rečice ter Anton Repnik iz Mute. Iz Hrvaške bodo prišli: Mladen Do-lovski iz Ludbrega, Peter Gr-gec iz Karlovca, Josip Kovačič iz Molv in Ivan Lackovič-Croata iz Zagreba, razen njih pa tudi Pero Mandič iz Sanskega Mosta (BiH) in Dušan Jevtovič, slikar iz Kruševca.
Kiparje-samorastnike bodo tokrat predstavljali: Janko Dolenc iz Vuzenice, Alojz Jerčič iz Mute ter Rudi Stopar iz Sevnice, prišel pa bo tudi znani umetnik Petar Smajič iz Emestinovega v Slavoniji.
Dvajset udeležencev na III. taborskem srečanju pomeni za tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem pomembno prelomnico v dosedanjem taborskem in organizacijskem delu; zdaj gre zares — v širino in navzgor. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzela tovarna, rastlinskih specialitet DANA z Mirne.
TONE GOŠNIK
SPREMLJAJTE
TV
PROGRAM Z REVUO
slop
RO*u
l
.1
ia»ffiiuci;s
DEMONSTRACIJA SODOBNEGA GASILSTVA — Pred dnevi so na velikem gasilskem s vali tudi gasilci iz avstrijske Radgone, ki so pripluli na prireditev pomurskih gasilski reki Muri. Čeprav je narasla Mura nevarna za tak podvig, se sosedje, ki tesno sodeluj organizacijami, niso ustrašili deroče reke in njenih vrtincev. Na. sliki: del gasilskega pred pristankom v Veržeju.

Vodovod v treh etapah
Po ceveh v Murski Soboti bo ne]pref »ritekle vode za žtvUafao in-
dustrijo - Večino sredstev Je zbgttMjeniti fe lekihdb virov
Murska Sobota s svojimi deset tisoč prebivalci in močno živilsko industrijo še danes nim^ urejenega skupnega vodovoda. Prebivalci in ostali	M oskr-
bujejo z vodo individualno, kar je zaradi plitve talnice, ki se meša z odplakami m površinsko vodo, skrajno nezdravo in pomeni stalno bojazen pred izbruhom epidemij.
Ker postaja neurejena preskrba z vodo tudi vse večja ovira za nadaljnji razvoj mesta in njegove industrije, je skupščina občine že pred le-
ti poskrbela za temeljite ge-ohidrološke analize. Tk so pokazale, da najbolj ustreza voda na območju Črnskih meja v okolici Murske Sobote, kjer
V nekaj vrstah
MARIBOR
Gostovanje — V četrtek bo odpotoval na gostovanja na Nizozemsko orkester centra za glasbeno vzgojo Maribor. Komi grupa v dvorani B — V petek bo v dvorani B mariborskega razstavišča nastopila petčlanska vokalno instrumentalna skupina Komi grupa iz Zagreba.
Prenovitev protorov hranilnice — Pred dnevi so pričeli a prenavljajnem prostorov mestne hranilnice na Grajskem trgu. ki bo do jeseni začasno poslovala v prostorih bivSe prodajalne pohištva na Trgu svobode.
Popravilo cestišča — V soboto bo cestno podjetje dokončno uredilo Šentiljsko cesto med meljskim križiščem in Tomšičevo ulico.
Mariborski otok — Kopališče Mariborski otok je bilo v nedeljo in soboto dobro obiskano. V soboto jo Mio tam 3200. v nedeljo pa 3500 obiskovalcev.
SLOVENSKA BISTRICA
Delovna akcija — Občinska konferenca ZMS Slovenska Bistrica je skupaj z investitorjem, taborniško zvezo bistriške občine, v programu dejavnosti med počitnicami uvrstila tu. di delovno akcijo za obnovitev taborniške koče na bistriškem Pohorju in njene okolice. Delovna akcija se bo začela 24. avgusta, ko se bo več kot 30 mladih iz več aktivov ZM potegovalo za najuspešnejšo delovno skupino. Aktive, katerih člani bodo v akciji dosegli najboljše rezultate, bo občin, ska konferenca ZM Slovenska Bistrica posebej nagradila. PREVALJE
Tombola — Gasilsko društvo bo v nedeljo priredilo veliko tradicionalno tombolo za katero je na Koroškem veliko za. nimanje. Prireditev bo na prostoru za gasilskim domom. DRAVOGRAD
Kopališče — Pred dnevi so odprli letno kopališče, ki ga upravlja krajevna skupnost. Kopališče je zelo obiskano, saj se tja hodijo kopat razen domačinov tudi prebivalci iz spodnjih krajev Dravske doline in celo iz Avstrije.
RAVNE NA KOROŠKEM
Taborniki v gozdni šoli — Taborniški odred »Koroških jeklarjev« bo na gozdno šolo v Bohinj letos poslal tri-svoje člane.
Razstava pohištva — Trgovsko podjetje Era iz Velenja ima v prostorih gimnazije razstavo pohištva. Razstavljene pohištvene elemente tudi prodajajo.
Nova skupnost zdravstvenega zavarovanja — Danes je Mia na Ravnah seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Razpravljali so o izvedbi zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. S tem v zvezi so sprejeli akcijski program in se dogovorili za priprave za novi statut in ustanovitev nove skupnosti zdravstvenega varstva.
Forma riva — V okviru praznovanja 350-letnice koroškega železarstva bodo letos postavili štiri jeklene spomenike v spomin na razne dogodke v koroški železarski zgodovini. Kiparska dela so pod pokroviteljstvom železarne in ravenske občine zasnovali štirje kiparji iz Berlina, Anglije in Japonske.
RADLJE
Nova cesta pri Vižingi — Te dni urejajo delavci cestnega podjetja iz Maribora obdravsko cesto med elektrarniškim naseljem na Spodnji Vižingi in med Radljami.
LOVRENC NA POHORJU	‘n-
Nova vlečnica — Te dni je izdelal zavod za urbanizem dokumentacijo za novo vlečnico v zimsko športnem središču na Kumnu. Vlečnico bo turistično društvo naročilo pri mariborski Metalni.
LENART V SLOVENSKIH GORICAH Uprava vrtcev — Občina Lenart je dobila vzgojno varstveni zavod Lenart. Tako so sedaj imenovali lenarški otroški vrtec. Po sklepu občinske skupščine bo na sedežu občine uprava tega zavoda, pod katero bedo vsi vrtci v občini.
SLOVENJ GRADEC
Novi tiskovni center — Izvršni odbor občinske konference SZDL je te dni imenoval sedemčlanski uredniški odbor radijske postaje, ki bo deloval v okviru novega tiskovnega centra CGP Delo za območje koroške regije.
PUŠČAVA
Velika naročila — Nova tovarna podjetja Marles za proizvodnjo montažnih zgradb dela z vso zmogljivostjo. Za radi velikega števila naročil so morali uvesti tri polne delovne izmene, da bi zadostili vsem naročilom.
MARIBOR
Pogrebi — Jožefina Haug. 59 let. upokojenka: Angela Kumer. 62 let. upokojenka; Ludvik Zelenik, 88 let, upokojenec.
prijavo tudi Baklčan (tu tnUuioo). Ba-
s pripravah v ao slednjič toda M i letos začeli
ureditev glavnega > naJvečjih porab-'JMska induatri-53 milijona tem bo ta indu-preskrbljena
V drugi etapi prihodnje leto. ko nameravajo »graditi vodohrani in vodovodno omrežje v središču mesta, bodo porabili štiri milijone dinarjev. nazadnje, v letih od
MABIBOB
Več
k M
Z metnurijo moriuu,*Kega okraja so se turistične
regionalnih
POK U zelja ta vCasiti tuctt romantičntn iluzij ta poemo. * tatu jan j.
Ca kdo, potem turizem ne bi smat paenau meja. To velja tuat za organizacije, določajo turistično politiko. Oauesi so na tušem ■jomocju severovzaoane regije ske in medoOčinsKe ne zveze, 'med katerimi s svojo dejavnostjo izstopata mariborska to pomurska.
Mogoče je sedanja, organizacijska razdrobljenost na sicer enotnem t območju delno pi temu, da so v posameznih zvezah začeli s pripravljanjem programov in načrtov tusuoja m da je pritlo na nekaterih območjih tudi do precejšnjega napredka. Turistični razvoj pa gotovo ne more biti omejen samo nd eno območje. Praksa kaže, da imata bolj smiselne programe
1972 do 1975 pa bodo nadalje- i samo mariborska ta pomur-
vali urejanje vodovodnega omrežja, kar ho veljalo nadaljnjih osem milijonov dinarjev.
Velja poudariti, da je skupščina. Občine Murska Sobota večino teh sredstev is zagotovila iz lokalnih virov, tretjino denarja pa naj M dobili iz ustreznih republiških skladov.
Tako ni, nobene ovire več. da vodovod ne bi. poskusno deloval že konec tega leta. Omeniti velja še podatek, da z enako zavzetostjo urejajo sodobne vodovode tudi drugod v soboški občini. Do konca lanskega leta so zgradili prebivalci večidel z lastnimi močmi že petinštirideset (!)’ skupinskih vodovodov, ki oskrbujejo skupaj 2300 gospodinjstev z več kot osem tisoč člani.
Ta razvoj bo v naslednjih letih po besedah predsednika občine Borisa Goljevščlca še večji, predvsem v ravninskem delu občine, kjer je talna voda zelo plitva in se z njo neposredno mešajo onesnažene odplake in površinska voda.
B. BOROVIC
ska turistična zveza. Prva se je preletno usmerila na razvoj ..zimskošportnega turizma na fajfarju,. druga pa pretežno V zdraviliški turizem. Sedanji območni načrti pa opozarjajo na to, da bo treba pri nadaljnjih naloibah vendarle več Širšega regionalnega povezovanja med Pomurjem. Podravjem in Koroško. Čutiti je potrebo po večji specializaciji turistične ponudbe in njenem dopolnjevanju glede na pogoje in možnosti, ki jih posamezna območja imajo. Nesmiselna bi bila vsaka avtarkija, ki bi te pogoje ne upoštevala in ki bi temeljila na slabo proučenih investicijah. Potrebno je torej načrtno in enakopravno sodelovanje vseh turističnih dejavnikov v krajih, na posameznih območjih in v celotni pomursko Štajerski in koroški regiji.
Slej ko prej bi bil te čas, da se predstavniki turističnih organizacij na tem območju najdejo za skupno mizo in razmislijo o ustreznejši obliki organizacije, ki bi jih
pred pristankom v
lavju v Veržeju sodelo-enot s hitrimi čolni po ki tesno sodelujejo z našimi gasilskimi del gasilskega ladjevja iz Avstrije je Foto: B. Borovič
Urbanizem in gospodarstvo
Seja skupščine občine v Gornji Radgoni o urbanističnem načrtovanju
GORNJA RADGONA, 15. jul. Po dvomesečni razpravi o urbanističnem programu radgonsko 9bčine (program je bil dalj časa' tudi' razstavljen) so odborniki na včerajšnji seji občinske skupščine ocenili ta pomemben dokument in ga dopolnili s tehtnimi pripombami.
Obsežno gradivo, ki sta ga skrbno pripravila soboški zavod za ekonomiko in urbanizem ter projektivni biro v Murski Soboti, so odborniki očrnili predvsem s zornega kota nadaljnjega razvoja gospodarstva v tej obmejni komuni. Tako je bila usmerjena tudi razprava, v kateri so se najdalj časa ustavili pri poglavju o prometu ter o povezanosti občinskega središča z notranjostjo dežele in s tujino, saj si Radgona po ureditvi sodobnega mednarodnega prehoda na jugoslovan-sko-avstrijski meji upravičeno veliko obeta od naraščajočega tranzitnega prometa.
Za samo Gornjo Radgono pa je po mnenju odbornikov
bolje usposobila za naloge, I zelo pomembno, kako bodo ki jih je treba reševati. I uredili vprašanje dveh glav-D. VRESNIK | n ih mestnih cest. To sta Pa-
• a „	••»*» ft	b<>
Nas pogovor
Pomursko turistično polletje
O dejavnosti pomurske turistične zveze govori B. Sever
»Slej ko prej nam najbolj odgovorno delo skrb za organizacijsko utrjevanje
Omejitve ob nepravem času
Na cesti od Škofij do Sečovslj je vrsta prometnih ovir
Ob prometnih konicah so nekateri cestni odseki tako polni vozil, da je neredko potovalna hitrost deset In še manj kilometrov na uro. Eden takih cestnih odsekov je tisti od Škofij do Sečovelj.
Že lani so prometni strokovnjaki napovedali, da bo letošnje poletje zaradi turističnega razvoja pa tudi zaradi širjenja motorizacije, na tej cesti marsikje nepopisna prometna gneča.
Ob teh napovedih bi bilo pričakovati, da bodo spomladi pohiteli in skušali na tej cesti narediti vse, da res ne M bilo nikjer nepotrebnih ovir. Toda to se ni zgodilo. Na .nekaj odsekih ceste stoje enaki o zmanjšanju hitrosti.
Dva taka odseka sta križišče Bertoki in križišče Ankaran.
Prav presenetljivo je. da so se dela pri urejanju teh dveh križišč zavlekla. Križišče Ber. toki bi menda moralo biti gotovo že pred mesecem. Ker niso pravi čas razčistili, kako bo s financiranjem, s preurejanjem še zdaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je, da se graditelju prav nič ne mudi. Minuli teden so bili nekaj dni stroji zapuščeni in na gradbišču ni bilo
Turistična sezona ae bliža svojemu višku, zato sedaj ni počitka tudi za odgovorne ljudi pri turističnih or-ganizacjah. Med temi ima na severovzhodnem koncu Slovenije pomembno vlogo tudi pomurska turistična zveza, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti prevzela letos tudi tajniške posle soboške podružnice Slovenske izseljenske matice in administrativne posle za strokovni odbor. Gospodarske zbornice. Na vprašanje, katerim nalogam ao posvetili v preteklem obdobju največjo skrb, je odgovorila Bela Sever, tajnik pomurske turistične zveze.
turističnih društev v občinskih središčih Pomurja in na podeželju, kjer se prav tako vse več ljudi ogreva za to dejavnost. Zlasti v zdravilišču Radenska in v Moravcih, kjer se razvija sodobno termalno kopališče, imata domači tu. ristjčni društvi vse bolj odločilno vlogo pri urejanju krajev, turističnih sob, pri olepševalnih deUh itd. Razen tega smo sodelovali prj oblikovanju programa ihLcJILot v Veržeju, ki se je letos lepo izkazal z majskim praznovanjem tradicionalnega »meseca narcis«.
•Ali vplivate tudi *a rejenost naselij v Pomurju?* »V teh prizadevanjih nismo začetniki, saj so se Radenci že uvrstili na seznam najlepše urejenih kra.ev v Sloveniji- Ne zaostaja Pa tudi Murska Sobota in številni drugi kraji v svetu ob Muri, kjer so ljudje spoznali vzročno zvezo med urejenostjo svojih krajev.in naselij z obsegom domačih in tujih turistov. V ta namen prirejamo tudi tekmovanja med posamemimi
delavci Nekaj podobnega je tudi na križišču Ankaran.
Ni lahko verjeti, da so morali ti dve križišči preurejati prav v mesecu največjega cestnega prometa. Se bolj pa je nerazumljivo, da se ureditev vleče in da ni «a«nmnr mar, če Kdo postavlja ■~l" o omejbni hitrosti in ni nihče nikomur odgovoren, če mora na tisoče voznikov zgubljati čas. Menda je celo nekje predpis, da je treba vzdrževalna in preurejevalna dela na prometnih objektih opraviti čim hitreje.
Videti pa je, da pri urejanju bertoškega ih ankaranskega križišča tega nihče ne upošteva.	G. GUZEJ
kraji. Za to tekmovanje se je letos prijavilo do roka osemnajst krajev, ki se potegujejo za naziv najlepše urejenega mesta ali vasi. Zal nas v teh prizadevanjih niso podprle občinske konference SZDL in občinske skupščine, čeprav smo jih večkrat zaprosili za sodelovanje.«
»Kaj lahko poveste o izobraževalnem delu turistične zveze?*
»Vsem delavskim univerzam r Pomurju smo predložili program turističnega izobraževanja. vendar se je odzvala le DU v Murski oboti. Sicer pa smo v pret eklih mesecih pripravili skupaj devet predavanj za turistična društva, z& gostinske in turistične delavce, za kmečke ljudi itd. V naš program izobraževanja spada tudi prirejanje seminarjev za šalterske delavce in za lastnike turističnih sob. Tesno sodelujemo tudi s svetj za blagovni promet in s sveti za gospodar-tvo pri skupščinah občin v Pomurju. Na nas se vse pogosteje obračajo tudi tuji turistični delavci, novinarji sosednih dežel in ne nazadn je predstavniki domačih časopisnih in radijskih hiš.«
•To je ie področje propagandnega dela. kjer torej tudi. ne zaostajate.«
»Lahko rečem, da se vse pogosteje potavljamo z našimi prispevki' v domačem in tujem tisku, zlasti pa smo uspeli pripraviti več zanimivih oddaj in pogovorov za radijske postaje Maribor, Ljubljana, za lokalno postajo radia Murska Sobota in za avstrijski radio. Leoo' so uspele tudi posebne TV oddaje o pomurskih | zanimivostih za RTV Ljubljana. V propagandni delavnosti naj omenim še naš dogovor s Pomursko založbo o izdaji turističnega vodnika v nemškem jeziku, pripravili smo ponatis prospekta o Pomurju v trideset tisoč izvodih in gradivo v Slovenskem Jeziku za reliefno karto Pomurje — Gradiščansko. Slednjič smo pripravili vse potrebno za turistično razstavo na bližnjem pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer bomo predstavili tri najbolj pomembne turistične spomenike Pomurja v sliki in opisno v treh tujih jezikih.«
B. B,
nemška in Partizanska cesta, ki ju bodo morali v skladu
Z naraščajočim prometom ustrezno urediti. Nadalje so se zavzeli tudi za prekategorizacijo ceste proti Negovskemu jezeru, ki bo le tako dobilo pravo vlogo v turističnem gospodarstvu radgonske občine.
Nadaljnji razvoj kmetijstva in gospodarsko krepitev najmanj razvitega območja ščavniške doline so povezali z neodložljivo nalogo regulacije Ščavnice. Kljub temu. da so načrti za regulacijo Ščavnice in za melioracijska dela v tej dolini v glavnem gotovi, še danes v Radgonski občini nimajo jamstva za financiranje teh del. Ker je nosilec te investicije vodni sklad SRS, so odborniki poudarili, da mora dobiti ta projekt mesto v srednjeročnem programu razvoja republike.
Po mnenju odbornikov bi moral dobiti v urbanističnem programu ustrezno mesto tudi načrt o ureditvi nove in-drustrijske cone na Tratah pri Radgoni. Tudi po mnenju predstavnikov gospodarstva to območje ustreza za postopno preusmeritev industrije na jugovzhodni rob mesta, kjer so poleg primernih komunikacij (cesta, železnica) poskrbeli tudi že za vodovod, za kanalizacijo itd. Prihodnje leto bodo tu v celoti zgradili tudi nasipe vzdolž reke Mure. zato bo v prihodnje to ob-
ANKARANSKO KRIŽIŠČE — ■rajanje križišča š» xd končano.
Ml™14 ***** doiHJrtna sicer brez kolon vozil pa tudi brez delavcev, čeprav
Foto: J. Mikuž
MU ZAVAROVALNICI SAVA
Brez nove šole ne bo šlo
V Gorišnici v ptujski občini pripravljajo ustrezno dokumentacijo
Osnovno šolo v Gorišnici v ptujski občini obiskuje 582 učencev, ki so jih razporedili v 21 oddelkov. V obeh šolah je za pouk samo 417 kvadratnih metrov razpoložljive površine. Zaradi tega je pouk v treh izmenah, čeprav uporablja šola še dva zasilna prostora v gasilskem domu in v skladišču zadruge. V celoti ima šola sedem učilnic, od katerih tri iz pedagoških, zdravstvenih in higienskih razlogov za pouk niso primerne.
Zaradi takšnega stanja je svet za šolstvo in telesno vzgojo v sprejetem predlogu programa razvoja oenbvnega šolstva ugotovil tudi potrebo po graditvi in razširitvi šolskega prostora v Gorišnici. Tukaj oaj bi zgradili nove matične učilnice in druge funkcionalne prostore za tehnični in predmetni pouk s telovadnico. S tem programom sta se strinjali tudi skupščina temeljne izobraževalne skupnosti in čbčinska konferenca SZDL Ptuj.
Ptujska občinska skupščina je v skladu s sprejetim programom naročila investicijsko-tehnično dokumentacij o, po kateri bo imela osnovna šola v Gorišnici (rimAjIn novi trakt) enajst	učil-
nic in prostore a^^Bni in predmetni pouk s
M. K.
Gorelo jo v garaži
KUSE, 15. Julija — Sino« ob 19 JO je izbruhnil požar v garaži Franca Kukovca v Rušah številka 5. Zgorelo je približno 500 kg sena, žensko kolo, otroški voziček, garažna vrata in štirje stoli. -Škodo cenijo na približno 3000 dinarjev.'	N. S.
moč je zavarovano pred poplavami.
Odborniki so tako sprejeli urbanistični program s pripombo, naj zavod za ekonomiko in urbanizem ter projektivni biro v Murski Soboti dopolnita ta dokument z navedenimi pripombami oziro-
Zakaj tako?
Gradbeništvo
zamuja
Kljub temu, da je v Pomurju več gradbenih podjetij, doslej še nobeno izmed njih ni našlo poti za organiziran nastop v tujini. To velja zlasti za gradbeno podjetje »Pomurje« v Murski Soboti, ki je po prvih poskusih sodelovanja s tujino zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in premalo sodobne mehanizacije vrglo puško v koruzo.
Predstavniki pomurskih občin vse glasneje opozarjajo na ta problem, ki ni brez posledic za celotno gospodar, stvo v svetu ob Muri. Dejstvo je namreč, da dela danes v tujini, pretežno v sosednji Avstriji, že nad tisoč petsto naših gradbenih delavcev, med katerimi ne manjka tudi kvalificiranih in visoko kvalificiranih ljudi.
Predstavniki pomurskih ob. čin, zavoda za zaposlovanje in ne nazadnje sindikati v v Pomurju ugotavljajo, da položaj teh ljudi kljub sklenjeni pogodbi o zaposlovanju med Jugoslavijo in Avstrijo ni najbolj rožnat. Razen tega črpa svoje moči v tujini cela armada jiaših gradbenih delavcev za sorazmerno skromen zaslužek, ki bi se ob organiziranem nastopu gradbenih podjetij v Pomurju izdatno povečal tudi v korist našega celotnega. go:»x»darstva.
Stal doslej niti eno izmed teh podjetij ni pokazalo dovolj smisla za tako obliko sc* delovanja s tujino, čeprav tam ne oklevajo pri sklepanju pogodb o prevzemanju tudi najvažnejših poslov s strani naših gradbenih podjetij.
B. BOROVIC
ma predlogi. Poleg odloka o urbanističnem programu občine so sprejeli na seji še odlok o urbanističnem načrtu mesta in odlok o urbanističnem redu v gomj eradgonski občini.
B.' BOROVIC
SLOV. BISTRICA
Impol izbral kandidata
SLOVENSKA BISTRICA, 15. julija — Dopoldne se je sestal .delavski svet podjetja Impol in razpravljal o nekaterih pripombah, ki jih je dala komisija za statute pri občinski skupščini k njihovemu statutu. Člani delavskega sveta so se z nekaterimi pripombami strinjali, medtem ko so nekatere zavrnili in se z njimi r:so strinjali.
Na seji delavskega sveta so izvolili za delegata za zvezni kongres samoupravljavcev Antona Kidriča, metalurškega tehnika v Impolu.	.
. ;Jb‘ M. K.
Ptujski in ormoški otroci na morju
Tudi letos bo odšlo iz ptujske ter ormoške občine na letovanje približno 250 šoloobveznih otrok. Ptujska počitniška skupnost ima v Bio-gradu na moru svoj počitniški dom v katerem se bo' zvrstilo kar pet izmen iz ptujske ter ena izmena iz ormoške občine.
Skupščina občine Ptuj je v ta namen dodelila potreben denar, nekaj pa bodo prispevali tudi starši. Precej otrok pa bo imelo počitnice brezplačno, zlasti tisti otroci iz številnejših družin. F. H.
Premajhen odziv krvodajalcev
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ce bodo na tak odziv naleteli tudi v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
L D.
Smrt v potoku
NOVA GORICA, 15. jul. — Davi okoli tretje ure' je umrl mjeni 84-letni Anton Fooeerečil se je nekaj ur prej, pri padcu v potok Batava pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški izseljenec, ki je v zadnjem času bival v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vla-na železniško postajo v Podbrdo z Mosta na Soči sinoči kmalu po 23. uri. Ker je vlak odpeljal naprej proti Gorenjski šele davi okoli pete ure, si je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, v vagonu potni-vendar pa se je napotil po neosvetljeni poti ob železniški poti proti naselju. Na poti se je spotaknil, nakar je padel ter se valil kakih 20 metrov po strmini in slednjič, padel čez zid še 3 m globoko v potok. Na pomoč je prišel nadzornik proge, ki je iz bližnje hiše slišal vzdihovanje. Vendar pa je Medved kmalu umrl.
Na upravi javne varnosti so nam dejali, da je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE, 15. julija — Na gozdni cesti v Kamni gori je izgubil življenje 21-letni Franc Mimik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu in med vožnjp zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
J. S.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Stefana Ožvalda iz Cepinec, ker mu je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B. B.
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Čeprav se je davi 29-letni Jože Kokaš iz Cernela-vec pri Murski Soboti pri padcu s kolesa hudo poškodoval (pretres možganov in zlom lične kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti cesti.
B. B.
■ t
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča. Deček je sedel na prikolici traktorja, naloženi z opeko. Ko je voznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je padel vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B. B.
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Dopoldne je zajelo Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi temperatura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija, se kmetje upravičeno bojijo za. letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni namreč zlepa ne bodo mogli na razmočena polja.
B. B.
S POSEBNIM LETALOM IZ ZAGREBA
na Japonsko
EXPO ’70 OSAKA
g
prijave do 15. 8. 1970 sprejema
globtour turistična agencija

od 6. do 19. septembra 1970
število mest omajano bivanja v prvorazrednih hotelih in obisk največje svetovna razstava strokovno vodstvo cena za osebo 13.800,00 dinarjev v kateri so vključeno storitve
gtobtour
S TIČNA A G E N C ! J A LIUBI JANA TF! 2 4-842

Sotesks
Peklenski ogenj lati peče, prijeten le je hlad
Eno najlepših izletišč v okolici Ljubljane je soteska Pekel pri Borovnici, kjer je veliko sence, dobra gostilna in premnogi tolmuni za kopanje
Ne vem zakaj so ljudje dali nekaterim slikovitim kotičkom naše deželice ime* Pekel, ko so pod tem imenom pojmovali nekaj slabega. Tako nam je od davnih prednikov ostalo nekaj Peklov na lastni zemlji, nekje je to globel, drugje soteska ali jama.
Soteska Pekel pri Borovnici bi nemara še kar naprej to ostala, če bi gostišča ob izteku ceste, ki ga je Turistično društvo Borovnica gladilo v večnost, ne kupil zasebnik. Novi lastnik je podjeten in se zna zasukati, da je gostom in njemu prav. Gostišče je lepo urejeno, gostilničar pa že zdaj misli kako ga bo razširil, kako ga bo opremil tako, da bo res nekaj posebnega. V slogu, ki med gozdove in slapove spada.
Gostom, ki bi tu želeli ostati dalj časa. je na voljo pet dvoposteljnih sob z mrzlo in toplo tekočo vodo in z balkoni. pod katerimi šumi potoček Otavščica. Cena- 15 dinarjev na osebo, cene penziona pa od 42 do 45 dinarjev. Tudi potok pred gostiščem je
ne. V posebnem bazenu plavajo postrvi. Za »plavajoče« izletnike-, je več tolmunov pod slapovi.
»Doslej ni bilo vremena,« je pravil novopečeni gostilničar. »sicer bi že priredili kako veselico, kjer bo ples, pekli pa bdmo tudi prašiča ali kaj drugega.«
Gneče sicer še ni. kdor pa si želi zagotoviti sobo ali prostor za zaključene družbe, pa naj pokliče po telefonu številko 75054 (Borovnica), ali naj sporoči pismeno na naslov: Gostišče Pekel Borovnica.
Se dostop do Pekla. Iz Borovnice je oddaljen pičle 4 kilometre po makadamski cesti, to se pravi 32 kilometrov iz Ljubljane. Kdor nima avta. se lahko pelje do Bo-
naprej pa zaenkrat
Izkoriščen v gostinske name- | ravnice z vlakom ali avto-
Medvode
Sora, Goričane, keglji in žoge
Osemdeset avtobusov na dan pelje iz Ljubljane v medvoško izhodišče
Medvode so dvojne: tiste spodaj pri kolodvoru in one na klancu. Pravijo jim tudi spodnje in zgornje Medvode. Skoraj 80 avtobusov odpelje dnevno iz Ljubljane v Medvode in večina izmed njih se ustavi tako v spodnjih Medvodah kot na klancu. Izletniki hodijo v Medvode največ zaradi ribolova, bližnjih Goričan, ali pa se kopljejo na Sori. Največ popotnikov pa se v Medvodah ustavi mimogrede. Potujejo na Gorenjsko, se vračajo s Šmarne gore ali Govejka ali pa gredo peš na Zbilje. Sicer pa je v Medvodah vedno dovolj ljudi. Kraj se vedno bolj širi. Zdaj je v Medvodah že blizu aboti p bivalcev.
Takoj pri postaji v spodnjih Medvodah je gostilna. Pri kolodvoru. Tukaj lahko dobite enodnevno ribiško dovolilnico po 30 din. Ujeti smeš največ pet rib in- sicer v Savi in Sori kjerkoli med Tacnom in Goričanami. V gostilni dobite menu po 8 din. Kakih sto metrov naprej od gostilne je na telovadišču Partizana kamping. Ima to slabo lastnost, da ni nikjer sence. Sanitarije dobra vzdržujejo.
Do gostilne Na klancu je pičle četrt ure. Na pivo, ki stane 2.5 din, je bilo treba čakati navadno le pet minut, čeprav je mrgolelo gostov. Med njimi je bilo precej tujcev. Gostilna je videti, solidna, imajo raznovrstna jedila. Razmeroma poceni so na pri-mer možgani z jajcem (8),
Gostilne
„Nebesa“ so spet nebesa
Menda je znana idrijska gostilna še vedno med najcenejšimi v Sloveniji?
Pred dnevi so v Idriji spet odprli »Nebesa«, gostilno katere dober glas sega daleč naokrog in celo čez mejo. Dva meseca so obnavljali vse prostore in dela so veljala cel milijon dinarjev. Zdaj je gostilna še bolj prijetna; povečali so tudi število.sedežev pod streho. Teb je zdaj skupno 160. V zgornjih prostorih je velika soba za zaključene družbe.
»Nebeška« kuhinja je skoraj nebeška. Ob sredah, petkih in nedeljah opoldne dobite žlikrofe (z golažem 5.50 dinarjev, z omako 4 dinarje, a maslom 4,50 din, s pečenko pa 9,50 dinarjev). Za večje družbe priporočajo rezervacije, ker žlikrofov sicer zmanjka. Ob delavnikih postrežejo s tremi menuji (po 10,50,9,50 in po 6 dinarjev!, ob nedeljah pa imajo le prva dva. Posebnost je tudi želodec (porcija po deset dinarjev) in nebeška plošča, ki stane 2S dinarjev (za dve osebi). Na plošči ni kakih posebnosti: naravni in pariški zreaek, kotlet, čevapčiči itd). Nebesa ao odprta vsak dan do 23; ob nedeljah in premikih pa dlje.
naravni zrezek pa stane 12 din.
Od gostilne je treba stopiti čez cesto in nato navzdol skozi gozd do umetnega jezera. Poti je za pet minut. Ob elektrarni, je urejen zabaviščni prostor. Poleg asfaltirane ploščad: za košarko ali odbojko je tam še balinišče, plesišče in avtomatsko kegljišče. Za četrt ure kegljanja morate odšteti 3 din. Po kakih 50 lučajih pa se kopanje v jezeru imenitno prileže. kopališče je označeno malo višje ob bregu.
Marsikoga bo iz Medvod zaneslo v bližnje Goričane. Te so predvsem privlačne zaradi gradu, v katerem je zelo zanimiv muzej. Odprt je vsak dan od 9—12 in od 16—19. Ob nedeljah in praznikih pa od 10—13 in popoldne od 15— 19. Mogočen grad bi bil še bolj zanimiv, če bi bil velik grajski vrt primemo urejen.
Nedaleč od Goričan je kopališče ob Sori, vabljivo mesto za kopalce. Do tam stalno vozijo posebni avtobusi Ljub-ljana-transporta. Dostop do travnika in kopališča ob reki pa je mogoč tudi z avtomobili. Ob nedeljah se tod nabere tudi čez deset tisoč kopalcev. Urejene so sanitarije. številna drevesa pa nudijo prijetno senco. Voda je trenutno plitva, včasih pa tudi kalna.
A. ARKO
busom, peš.
Ker zaenkrat še ni tacUpo-tov, in se je že nekaj turistov namesto v Peklu znašlo v Zabočevem pod Krimom, naj povem še to, da»naj gredo izletniki z železniške postaje ves čas ob potoku Bo-rovniščici, takoj ko pridejo skozi podvoz pod železniško progo pa po cesti na desno in ne naravnost (v Zaboče-vo). Isto vrt ja za avtomobiliste.
Zdaj pa k Peklu! Cesta se pri gostišču konča in je naprej trebe brezpogojno peš,-nekaj časa še po ravnem preko štirih brvi, nato pa se začnemo vzpenjati. Na travniku nedaleč od gostišča opazimo star mlin, ki sicer še obratuje, je pa zaščiten kot znamenitost.
Potok Otavščica, ki se kasneje preimenuje v Borovni-ščico pada v Peklu preko 5 slapov in mnogih brzic. Od slapov sta dva okrog 15 metrov visoka. Ker se soteska naglo dviga na planoto Me-nišijo, so pri tretjem slami narejene lesene stopničke, ki nas ob skali, nato pa po skalni poči »dvignejo« na spodobno višino.
Na nekaj krajih so narejene mizice in klopce. Stezica nas pripelje tudi na Hudičev zob. ošiljeno skalo., ki sredi globeli štrli iz zelenja. Hudičev zob je dokaj dobra razgledna točka po Peklu.
Nad kotlom je vasica Po-kojišče. ki je dobila ime v časih tovorjenja iz Bistre na Cerkniško, ker so tovorniki tam počivali.
Kaj pa kak daljši sprehod za tri ali štiri urice hoda? Pojdimo peš v Cerknico. Pot gre ob vodi mimo vseh petih slapov, (pri petem slapu ie izredno slaba) nato pa se kmalu pridruži makadamski cestici s Pokojišča. Prometa na njej ni, saj jo uporabljajo le za odvoz lesa. Ko postane
nevpzna, se v nekaj serpentinah vzpne (ob njej ni več PStoka) '! do vasice Kožljek. Od tam pa po klancu navzdol proti Begunjam. Z zadnjega drta poti Je lep razgled na Javornike ta Slivnico, kot tudi na dpi Cerkniškega jezera.
Ce pot ne bo preveč upehala, bo vsakdo doumel napis na start kočici ob vhodu v Pekel, ki jo bodo menda dobili. lovci: »Peklenski ogenj tu ne peče, prijeten le se širi hlad, po skalah mrzla voda teče. po n~ših grlih trte sad«.	JANEZ ZRNEC
Jezera
Do Zbilja
Pomurske postrvi v ob-savski gostilni
Do Zbilja je kaj lahko priti. Vseskozi je asfaltirana cesta. Sicer pa iz Ljubljane do Medvod odpelje dnevno skoraj 80 avtobusov. Prvi že ob pol šestih zjutraj, zadnji pa zvečer ob pol enajstih. Iz Medvod pa odpelje prvi avtobus ob 4.35, zadnji prav tako ob pol enajstih zvečer. Do Zbilja pridemo po dober kilometer dolgi poti.
Ob Zbiljskem jezeru je turistični dom, ki pa nima tujskih sob. Prenočišča je moč dobiti pri zasebnikih, cena za osebo pa se suče okoli 15 dinarjev za noč. V gostišču imalo le hladna jedila, naročiti pa se da tudi jedila na žaru in seveda ribe (pomurske postrvi). Cena za naravni zrezek je 12 din. Večina izletnikov pride na Zbilje veslat. Najemnina za čoln za eno uro velja za enega 5, za dva pa 6 din. Poleg tega pa je treba odšteti še 5 din kavcije. Smuči in kopalk ne izposojaj o. Kopanje je zastonj, vendar je dostop do jezera neroden.	A. A.
Kdor ljubi rake
•	Domač ta zares ia-v in jaki telodec dobite lahko za ne prevelik denar v gostilni pri Nadi v 'zaselku Struge mato naprej
Savinski dolini. Ce staral no na poti v Tngarsko do.
lino...
•	Okusno domačo žolco imajo skoraj vsak dan v gostilni Pod lipo (Up je več) tik ob ljubljanskem hipodromu.
•	Skoraj vsak dan imajo potočne rake v gostilni Sterle v Ajševici tik pred Novo Gorico. Porcija rakov le 15 din. V isti gostilni imajo skoraj vsak dan tudi mnoge lovske posebnosti, na primer srnjaka s polento (porcija 15 din).
Čipkarski
festival
Po dolgih letih bodo v Idriji obnovili zelo privlačno prireditev — čipkarski festival, ki bo to nedeljo v Mejici. Organizatorja festivala, ki bo letos trajal samo en dan (prihodnje leto pe morda že več) sta Turistično društvo in Mestni muzej. V nedeljo dopoldne bodo odprli razstavo čipk in tam prikazali večstoletni razvoj te lepe ljudske obrti. Na razstavi boste lahko videli vse najlepše, kar so v zadnjih letih ustvarili gibčni prsti idrijskih klekljaric. Popoldne bo v Mejici še tekmovanje med čipkaricami.
POREČ — Skrivnostni svet bazilike
Foto: D. Kralj
Ceste
Skrita pot okrog rid
Nasvet za takrat, kadar je na Kačjih ridah brezupno
Vročina je pritisnila in kolone vozil, ki hite proti morju so vsak dan daljše. Nič kaj prijetno ni potovati v takšni »verigi«, še zlasti ne ob koncu tedna. Prejšnjo soboto dopoldne se je zataknilo že na vrhniškem klancu in nato še nad Planino.
Potovanje od Planine ' do Postojne je trajalo skoraj poldrugo uro. :3kt tiste, ki nimajo dobrih živcev in se ne bi radi spekli v pločevinasti škatli predlagamo, da preizkusijo drugo smer proti morju.
Iz Planine zavijete desno po asfaltirani cesti, ki je bližnjica za osebne avtomobile proti vrhu klanca. Na prvem križišču jo uberete namesto na levo, naravnost mimo kamnoloma po razmeroma dobri makadamski cesti, ki se začne kmalu vzpenjati. Pa ne dolgo; le dva kilome-
tra. Nato se spuščate navzdol, »skočite« skozi vas Stu-deno ter zapeljete mimo novega motela »Erazem«, ki ga te dni odpira podjetje »Kras« iz Postojne. Imajo trideset ležišč ter sto sedežev v .restavraciji in prav toliko na terasi. Prav pred motelom se odcepi v levo asfaltirana cesta (9 kilometrov) proti Postojni.
V bližini razširjajo in modernizirajo cesto proti Predjamskemu gradu (1 km), ki bo nared prihodnji mesec. Po krajšem obvozu (Belsko, Bukovje) se lahko delovišču
izognete in po šestih kilometrih makadama zapeljete na glavno cesto Postojna—Koper pri Bolku, pet kilometrov iz Postojne.. med Hraščami in Hruševjem.-Vožnja po pred-, lagani smeri je le kilometer daljša od glavne ceste (15 kilometrov) in jo lahko prevozite v dvajsetih minutah. Ni pa priporočljivo za avtobuse in tovornjake.
Odveč je pripisati, da je prostora za piknike ob tej cesti kolikor hočete. Vozite lahko trideset do štirideset kilometrov na uro, le na ovinkih pazite, ker so nekateri precej ozki. Cestišče je dobro ohranjeno, le tu in tam je malo reber Serpentin ni preveč, klanci so kratki, a vzpona ni nikier več kot 14%. Poskusite.	A. P.
frisU
atjaževo podzemlje
2a Šmarno goro pri Ljubljani je v lepem okolju majhna podzemna jama
Srnama gora je ena najbolj priljubljenih turističnih točk, ne samo za Ljubljančane, temveč jo radi obiščejo turisti iz vse Slovenije. V bližnji okolici pa je mnogo zanimivosti, ki so manj znane, a si jih je vseeno vredno ogledati.
Tistim, ki so že bilj na vrhu šmarne gore, svetujem, da takoj Ido pridejo čez znani tacenski most, zavijejo v levo po lepi asfaltirani cesti v Vikrče. Pp polurni hoji pridete do prijame gostilne »Kovač« (zaprto ob petkih). Tu se pot razcepi. Asfaltirana češeta vas vodi v Pirniče. V Spodnjih Pirničah kakih 100
vasice Zavrh potomci obeh hlapcev. Ni treba spraševati, če je od- gradu kaj ostalo, kajti na»vrhu hriba je lahko videti le nekaj razmetanih skal, drugega Pa prav nič. In še za to je težko reči, ali so ostanki gradu. Ostalo je le ime hriba.
Vsekakor pa se splača vprašati kmeta Matjaža, kje

m naprej od cerkve pri znamenju zavijemo po slabi makadamski cesti spet na levo. Nato naravnost (kakih 10 minut) dokler ne pridemo do počitniškega naselja. Pri hišni številki 64. zavijemo na desno (pot je slabša) jn nato pri prvem križišču na levo. čez dobrih 200 m ob poti henadoma zagledamo nekakšen bazen s počasi tekočo vodo. To je TOPLI STUDENEC.
Ako se še niste utrudili, se -vrnite nazaj do gostilne »Kovač«. Tukaj ga lahko še poslednjikrat srknete, kajti na naši poti ni nobene gostilne več. Tokrat zavijemo na makadamsko cesto, ki vodi strmo navzgor proti Smledniku.
Nenadoma se na desno odcepi zelo slaba poljska pot. Smerokaz nun pove, da se tod pride v vasico Zavrh. Pri znamenju se pot razcepi. Mi gremo na desno proti skupi-nj hiš. V Zavrhu smo.
Največja in najlepša hiša je last kmeta Matjaža, tik za njo je rojstna hiša Jakoba Aljaža (Zavrh 2) s spominsko ploščo. Skromni zaselek, ki šteje komaj nekaj hiš leži pod hribom imenovanim Gradišče. Po pripovedovanju domačinov je na vrhu nekdaj stala graščina gospoda Korena, lastnika nekdanjih pristav Jn okoliške zemlje.
Po ustnem izročilu je graščak Koren umrl brez potomcev. Svojo zemljo je zapustil dvema, najzvesteišima hlapcema. Ce je legenda resnična, so verjetno sedanji prebivalci
je njegova jama Ce ne boste dobili nobenega doma, takoj za rojstno hišo Jakoba Aljaža zavijte v hrib. Kmalu najdete kar dobro uhojeno stezo. Vodi proti vrhu Gradišča. Kakih 200 m pod vrhom pred nami nenadoma zazija vhod v jamo.
Za ogled je potrebna le žepna svetilka. Vstop ne predstavlja nobene težave, ker so ljudje vsekali v skalo lepe stopinje. Znajdemo se najprej v majhni podzemni dvorani (okoli 6—7 kvadratnih metrov), visoki okoli 4 m.
Naravnost pred nami zeva odprtina rova, ki pa se že po nekaj metrih konča. Na levi opazimo nizko razpoko, ki vodi v 20 m dolg rov, na koncu zasut z zemljo. Tu pa tam lanko vidimo manjše kapniške tvorbe. V ta rov pa vsakemu, ki je lepo oblečen, ne svetujem, ker je. vanj možno priti le po trebuhu.
Bolje je, da si ogledamo rov na desni ki je še kar do. volj visok, pa se je treba^ le malo skloniti. Takoj za^ vhodom se v stropu odpira prostoren kamin Kdor ima malo domišljije, bo prav na koncu opazil bradato glavo kralja Matjaža, (nekateri o-biskovalci so mislili, da se jama imenuje po tej pravljični osebi) Kapniških tvorb hodnik skoraj nima, dolg pa je kakih 20 m. Jama vsekakor ni nič posebnega, vendar ima vse morfološke značilnosti prave kraške jame.
Izlet, je lahko prijeten za kak popoldan.
BORKO FURLAN
CRVENA LUKA'— Čolni čakgjopoudlce
Foto. E. Kaše
TURISTIČNA
AKCIJA
Ob Sevi nizdol
VAČE:' Kje si. situla?
Vače so znane Po znameniti situli iz ilirske dobe, ki so jo izkopali v bližini vasi. Situlo- imajo shranjeno V ljubljanskem muzeju, medtem ko se je sama vas dolgo časa borila za nekaj tisočakov, da bi dobila vsaj kopijo te slavne izkopanine, ki je zaslovela tudi izven meja naše domovine. Pričakovati bi torej bilo da bo gost, ki pride v ta kraj, naletel vsaj na opozorilo, kako so znamenito najdbo odkrili. Vendar, žal, ne zasledimo ničesar takega.
Samo v osnovni šoli imajo v veliki škatli shranjeno kopijo vaške situle, medtem ko so morali skromni muzej, ki so ga še do nedavnega imeli, ukiniti zaradi pomanjkanja prostora.
Vače so kljub slovesu, ki so si ga pridobile z izkopaninami, ostale še ved. no značilna stara slovenska vas. Z makadamskimi cestami in s kmečkimi domovi, ki so za krajevne potrebe še kar dobro urejeni. Malo izletnikov zaide v ta kraj, prebivalci sami pa tudi nimajo dovolj možnosti in denarja, da bi iz vasi napravili turistično atrakcijo. Sicer pa Vače niso zanemarjene'in to je komisija tudi upoštevala prt ocenjevanju.
IZLAKE: Za zdaj drugo mesto!
Iz Vač smo se čez hrib napotili v Izlake. Kraj nas je presenetil z urejenim kopališčem, z lepimi hišami in razmeroma dobro vzdrževanimi cestami. Ce bi še nekoliko bolj vzdrževali nasade okrog hotela, če bj imeli bolje urejeno parkirišče in če bi bolje skrbeli za stranišča — potem bi se najbrž lahko potegovali celo za eno prvih mest. Kljub temu pa so se Izlake med kraji, ki smo jih doslej obiskali in pre. gledali, uvrstile zelo visoko in zavzele na tabeli pregledanih krajev drugo mesto.
RADEČE: Čudovito kopališče)
Tudi v Radečah, kamor , smo se napotili iz Izlak, nismo bili razočarani. Posebno ne nad brezhibno urejenim in prav tako brezhibno vzdrževanim' kopališčem, ki so ga pred leti zgradili spro. stovoljnim delom v neposredni bližini .
papirnice. Kopališče leži na pobočju in do njega vodi asfaltirana pot. Obdano je z bujnim cvetjem.
Tudi sicer so Radeče v primerjavi z drugimi kraji dobro urejene; pripomniti p« je treba da k lepemu.videzu vsekakor mnogo prispevajo asfaltirane ulice. Par^ je skromen, a ga skrbno vzdržujejo. Povečini so hiše urejene. Kakor marsikje pa so tudi tu črn madež sanitarne naprave v gostinskih lokalih.
SEVNICA: Zanemarjen grad
'Mnogo slabši vtis je dobila komisija, ko je obiskala Sevnico. Skrbne roke tu ni opaziti, tako kot na primer v Radečah ali v Izlakah. Posebno grad je močno zanemarjen, čeprav bi lahko bil velilga turistična atrakcija. Priznati pa je treba,-da bi lahko bila skrbno urejena kolodvorska restavracija v ponos slehernemu kraju. Tudi postrežba • v njej je zelo dobra, žal pa so drugi lokah toliko bolj zanemarjeni, tako da v skupni oceni gostinstvo v Sevnici ni moglo dobiti boljšega mesta.
SENOVO: Lepo rudarsko mestece
Drugačen je položaj v Senovem. Izletniki redkokdaj zaidejo v ta .kraj. Zato toliko bolj preseneča, da je v tem starem rudarskem mestecu tako rekoč skoraj vse v najlepšem redu. Imajo celo kopališče. Nj sicer tako lepo kot vv Radečah, vendar je za krajevne potrebe povsem primemo. Ulice so snažne, hiše vzdrževane in na rrjnogih oknih so tudi cvetice. Nekoliko slabše je gostinstvo, kjer pa žal ni opaziti preskrbne roke:
OCENE: še vedno Naklo na prvem mestu Dosedanja skupna razvrstitev: na prvem mestu je še vedno Naklo, ki ima 47.93 točke. Sledijo Izlake (46.92), Zbi-Ije (46.84), Radeče (46,64), Senovo (45AS), Rateče (45.18) Vače (42.70), Mojstrana (4459), Brezje (42,45), Morave«. 2.31), Sevnica (42,14) in Mengeš (37,38).
■'	NIKO ISAJEVIC
Naši so iztočiti
■» 3P -V •	*	*.
Teniški dvoboj Španija : SFRJ 3:0
BABCBLONA, 15. jul. Pio drugam dnevu flialin teniškega dvoboja za Davisov pokal skupine A vodi Španija proti Jugoslaviji s 3:0. Naia predstavnika Franu-lovič in Spear sta tudi v igri parov seigrala Španska reprezentanca Santana in Gisben sta ju ženo premagala s 6:4, 7:1, 6:2. To je bila Se tretja točka za Španijo, ki je tako že dan pred *——»■■» srečanja izločila Jugoslavijo iž nadaljnjega tekmovanja aa Davisov pokal ne glede na izida jutrišnjih srečanj Santana : Spear ih Orantes : Franulovič.
V	prvem nizu so nasprotniki do rezultata 3:2 dobivali igre na svojo servise, potem pa Je uspelo Spancema dobiti igro na Premilo-vider servis in povesti s 4:2. Nato sta Gisbert in Santana povijala vodstvo na 5:2. Jueoslovanoma pa ae Je posretSlo znižati na 3:5. Tedaj pa Je odlidno zaigral Spear in po njegovi zaslugi sta nate zastopnika odvzela Santani servis in vnttela na 4:5. Ko Je vse kazalo, da bo nattm uspelo izenačiti, pa Je FranuloviC kot server naredil dvojno napako in Spanca sta dobila le drugo igro na servis Splitčana ter tako osvojila prvi niz • 8:4.
V	drugem nizu Je Jugoslovenoma uspelo osvojiti le eno igro na Fra-nuloviCev servis, medtem ko sta Spanca kar dvakrat odvzela servis Spearju. dobila vse igre kot ser-verja in po boljši igri zasluženo
-osvojila ta niz s 6:1.
Ze v prvi igri tretiega niza sta Jugoslovana izgubila na servis Fra nuloviča. Spanca pa sta dobila igro na Santanin servis ter povedla z 2:0 Spear je Izkoristil prednost Server ja in rezultat znižal na 2:1. Spanca pa sta naslednjo 'ero vnoviC dobila in povijala na 3:1. Potem sta Jugoslovana znižala na 3:2. Spanca pa vnoviC zvijala na 4:2. Za dni o možnost sta zapravila Spear in FranuloviC. ko sta izgubi-
| IVER DNEVA
Smola pa taka!
Prav nenavaden pripetljaj je veljal Gabriele Wetzko izLeip-ziga naslov prvakinje NDR na 200 m kravl. Potem ko je absolutna favoritinja skočila v bazen in zaplavala kakih 10 metrov, se ji je strgala kopalna obleka. Zaradi te nenavad ne smole je evropska rekorderka prenehala plavati, kakor poroča agencija ADN. in prepustila naslov tekmicam.
[ SMUČANJE
Slabo vreme preprečilo zadnii dan KL
CERVINIA — BREUIL. 15. Julija (po telefonu) — Slabo vreme z dežjem in snegom Je preprečilo, da bi bilo letoJnje tekmovanje v hitrostnem smučanju (KL) popolno. Danes ni bilo tekem, za končni vrstni red pa veljajo rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli v ponedeljek in torek.
Novi svetovni prvak je ostal Japonec Moriiita. ki je včeraj dosegel hitrost 183.392 km na uro. Jugoslovana Andrej Klinar in Miran Gašperšič. ki sta v ponedeljek dosegla hitrost 178.660 in s tem r.ov jugoslovanski rekord, sta -uvrstila na 13. do 14. mesto ,	A. R.
Illliilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllillllllllllllllllllllll
la * Mm nizu na Spear Jev servis sedmo igro in Spanca sta povižala vodstvo na 5 2. Valite priložnosti Santana in Gisbert seveda nista izpustila iz rok tar dobila zadnjo igr ona Gisbertov servis, dobila niz s 8:2. porazila Jugoslovana v igro na Gisbertov servis, dobila ekipo is takmovanja za Davisov pokal.
| ro DOMAČIH MAJIH |
MOSCENISKA DRAGA — Na 11. evropskem prvenstvu v Jadranju v razredu slok vodita po dveh regatah med 23 jadrnicami svropsks
prvaka Santos Silva----------
ste) s 13 slabili ' ~ pa sta jugoalova la s 14 slabimi točkami. Bivia evropska prvaka Grego Nikolič (J) sta 10.
SARAJEVO — Včeraj se Je na Športnem letališču Butimir začelo 18. pnenatso Jugoslavije v padalstvu. Močan veter Je preprečil, da bi padalci končali prvo disciplino, to Je skupinske skoke s 1000 m. V prvi seriji so bili najboljši Poljaki. ki nastopajo izven konkurence. pred Hrvati. V dragi seriji je pedalce začelo nositi daleč od cilja, tako da Jo je žirija razveljavila. bit ko bo to dopuščalo vreme.
DRAVOGRAD — Nogometaši Partizana so začeli trenirati. Pripravljajo se na Športno srečanje Štirih obmejnih slovenskih in av-strilskih občin. Id bo v začetku septembra v Dravogradu. Treninge obiskuje 30 nogometašev.
T. P.
: -■1 -finim kultura za vsakogar
Tomaž na morju
V iladcuH je Ml Tommt nogometa! tn telovadec. Zdaj jo Mo Utri lata v pokoju, vendar ee Me ukvarja e športom. Po motam ta po enojo. PrtbNšao tako, kakor je atu Hipokrat: dala, počitek, krona, pijača... v vetrn naj komora.
Svoj Motor et je poetavil Tarnat o komo gomtiček, kakih trieto metrov od morja. Zdaj je na .tečnam dopustu. Sttrtaajet dat ko ostat na morju. preživel jih ko prijetno, v druščini prijateljev tu znancev, vendar ne krem športa. Ko ga zjutraj prekadi ptičje poMvtšgavauje in cvrkotanje, čuti v tam znamenji, da je kilo dovolj počitka. Proden teše na tla, da ki- tetovadU, el prleoščt kako minuto pretegovanja. Ze top čas ima navado, da telovadi zjutraj prav tako redno, kakbr ee redno umiva aU prha. Pravi, da ki imel slab, občutek in celo slabo vest če ki zaradi lagodnosti opustil to jutranjo navado.
Posebno paaomoet posveča Tomaž plavanju. Na dopustu M si rad izbdjtal srce, ožilje, dihala. milice in kašo — skratka ms organizem. Na sončenje ne da veliko, eomčU ee ko mimogrede, pravi — prepričan pa je, da v morju človek ne sme k*ti ten. Treba je Okoristiti priložnost. V mladosti je rad skočil e visoke skate in nato v elegantnem kravlu tesal vodo; bilo mu je všeč .da so ga ljudje gledati in občudovati. Zdaj pa gre v vodo prav po malem, najprej do koten in do pasu; Ute potem, ko se ves zmoči in nekoliko ohladi se spusti. Tarnat plava na odprto morje, sicer počasi, vendar vztrajno. Nekje je krati da je ponos starca v skromnosti, to si je
vtisnil v spomin. Toda, ko pUMIL ga ljudje vendarle Občudujejo. Ko je kaktkdvesto, tristo metrov od Obale, sočne s svojo telovadbo v vodi. Lahko ki rekli, da trenira. Zdaj dela dolga potega s rokami, se Obme na hrbet inttrpf po vodi gladini samo z nogami aii pe se vadi v potapljanju. Plavalne gibe dela vdaj lahkotno tn sproičeno, zdaj na vso moč. Vse mišice bi rad Obdelal, esc sklepe razgibal.
Proti večeru, ko sedijo njegovi vrstniki v senci in se hladijo s pijačo, gre Tomaž le enkrat v vodo. Spet hodi po mivki, spet se pogreza po malem, da se ko postopno ohtadU. Ko mu tega voda do prsi, začet poskakovati. V vodi je človek laž. ji, marsikatero telesno vajo lahko dela brez truda in brez tveganja. Na suhem se kot star maž ne M mogel odrivati od tal. lahko ki si natrgat milico v vodi pa lahko dela tudi tiste vaje, ki jih je na suhem U davno opustil.
Ko se po večernem plavanju oprha e svežo vodo. pride Tomaž v druščino. Prijatelji vedo. da ko zdaj rad segel po kozarcu dalmatinske črnine. Ze od nekdaj. U od tistih let, ko je hoda v službo, je imel navado, da ni pil alkoholnih pijač med delom tn tudi čez dan ne. »Sete po sončnem zatonu*. je njegovo geslo, ki se ga drži tudi v starosti. Prijatelji pravijo, da ima prav. Sicer ga ne posnemajo, vendar čutijo, da bi kilo prav, če ki ga.
Ko u ko Tomaž vrnil z letnega dopusta na morju, bo njegov korak spet živahen 'in drža za spoznanje bolj vzravnana, kakor le bila prej.	D. V.
I ATLETIKA
Dobri rezultati »
*,testen. 4.
možanka Li Ci Ceng je dosegla najboljši letošnji rezultat v teku ne 100 m. To progo je pretekli v času 11.1 kar je m desetinko slabte od svetovnega tekozda Američanke Thjres. Greene je na isti progi zmagal z 10.2 Viscopo-leanujevz pa je v skoku v daljavo preskočila 652 centimetrov.
&AH
Začetek v remijev
znamenju
AMSTERDAM. 15. julija — V kolu mednarodnega Šahovskega turirja IBM so igrali takole: Čirič : Ree remi, JanoSevič : Ublmann remi. Tringov : Scboll prek.. Donner : Jongsma prek., Spasski - Gligorič pridi.. Lange-weg : Csom remi. Hartoch : Po lugajevski remi. Geller : Hort remi. Na mojstrskem turnirju Je naS mednarodni mojster Marovič premagal Danca Hamana.
I NOVO NA TUJEM	J
GSTAAD — V prvem kolu mednarodnega teniJkega turnirja je jugoslovanski profesionalec Pitlč premagal Italijane Castigliana s RO,
6:2. . . .
ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE
JUGOTEKSTIL
IMPEX - LJUBLJANA. TITOVA 3
vabi k sodelovanju nove sodelavce za delo v komercialnih sektorjih:
1.	namestnika direktorja sektorja
(ponovljena objava)
2.	komercialne referente
3.	pripravnike
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, znanje nemškega ali angleškega jezika najmanj petletna bančna ali računovodska praksa;
pod 2. visoka ali višja šolska izobrazba, zaželena je praksa v zunanji trgovini, kandidatom se bo omogočila izpopolnitev znanja za delo na področju trgovanja s papirjem;
pod 3. visoka, višja ali srednja šola.
Ponudbe sprejema 1. avgusta 1970.
socialno kadrovska
služba do 6734
1. Mladost, 3. Triglav
Plavalci in plavalka so včeraj štartali za pokal PZS
KRANJ. 14- jul. — V letnem bazenu ao ▼ prvem kolu najkvalitetnejše skupine za pokal plavalne sveže Slovenije zbrali največ točk zastopniki zagrebške Mladosti, vendar je režko Primorje zaostalo za njo le za 156 točk. Tako vse kaže, da bosta ti dve ekipi najresnejša kandidata za osvojitev pokala PZS.
Kranjski Triglav J« po pričakovanju saaedel tretje mesto in ra ostal m skoraj 2.000 točk. Na uvodnem tekmovanju aecone Je Kranjčanka Porentov* dosegla nov republiški rekord ze starejše pionirke v disciplini 400 m cravl Je časom 5:23,5. Na 400 m cravl Je po pričakovanju zmagala reprezentantka Gašparič z zelo solidnim rezultatom, pohvaliti pa velja še Bukovčevo z Reke. ki je zabeležila zelo dober rezultat na 100 m hrbtno. Med moškimi velja omeniti odličen rezultat na 100 m cravl, kjer Je Lusttg plaval v čara 58:5 in bU tako edini tekmovalec, ki Je zabeležil rseultat pod eno minuto.
DraU rezultati ao povprečni.
Rezultati — moški, 400 m cravl
—	1. PediSič (M) 5:01.0. 2. Kotelj
(M) 5:03.6. 3______ 4. Artač <T>
5:31.0; 200 m prsno — .1. Groielj 2.53.6. 2. Klemenc (P) 2:53.7, 3. Jezernik (M) 2:57.3; 100 m delfin
—	1. Slavec (T) 1:06.5. 2. Kustič
(P) 1:08.7,	3. Mladenovič <P>
1:15.6; 100 m hrbtno — 1. Nenad Miloš (M) 1:04,7. 3. Predrag Miloš (M)	1:05.4,	... 5. Levičnih (T)
1:10,3; 100 m cravl — 1. Luetig (P) 583, 2. Dorčič (P) 1:013. ... S. Artač (T) 1:10.0; 200 m mešano — 1. Kustič (P) 2:333. 2. P. Miloš IM) 2:34.4. 3. Slavev (T) 2:383;
zate. 400 m kravl — 1. Gašparič (M) 5:143. 2. Porenta (T) 5:233. 3. Pavletič (M) 5:243; 200 m prsno
—	1. Švare (T) 2:593, 2. Pajntar (T) 3:00.7. 3. Pleča (M) 3:073;
100 m delfin — 1. Maljnarič' (M) 1:143. 2. Pečjak (T) 1:1*3, 3. Silič (P) 1:21,0; 100 m hrbtno — 1. Bukovec (P)	1:15.7; 2. Po-
renta (T) 1:17.0. 3. Vukušič (P) 1:1*3; 100 m cravl — 1. Pavletič (M) 1:09.7, 2. Dominik (P) 1:10.6. 3. Pečjak (T) 1:10,7; 4 z 100 m — 1. Mladost 4:513. 2. Triglav 4:54,0. 3. Primorje 5:04,4.
Končno stanje točk: 1. Mladost 16330. 2. Primorje 16.003, 3. Triglav 14.740.
J. JAVORNIK
Celulozar zmagal
KRŠKO — Na kopališču FK Čohal ozar je bilo prvo kolo III. skupine aa ekipni pokal PZS. Prvo mesto so osvojili plavalci Celu> lazarja, ki so zbrali 0333 točk pred Delfinom iz Rovinja 0026 in Neptunom iz Celja 6360.
Rezultati — člani: 400 m kravl: Čargo (C) 4:47.6, Rudan (D) 4:47,7 200m prano: Sivse (N) 3:043,
MMMMMEt
VATERPOLO
J
Triglav
6:6
Mladost
Jadran I S)
Partizan
Medveščak
POSK
Mornar
Jadran (HN>
Primorac
Jug
Triglav
: Primorac
6 O 5 0 3 O 3 O 2 0 2 0 1 1 1 1 1 0 0 2
58:12 44:24 50: 7 33:30 30:36 27:37 16:28 28:4« 17:30 13:57
STRELCI
14 golov Belamarič (Part)
13 gotov Poljak (Ml)
12 cotov Jankovič (Part), Lopatny (Mladost)
tl golov Rudlč (JS)
10 golov Utoni (JS)
• golov Sanctič (Part), Rad Jeno »tč (Ml). Brodarič (POSK)
S gotov Dvoršak (Mod)
'Stariči aa Triglav: Mohorič 5. Aorti 3, Balderman 2 ter Cbvatal, J. Rebolj m Nadllar po 1.
POZAMIMAlT^GLEDE ^ KUM M CEN V VELETRGOVINAH FIRME .
UNIVERSALTECNICA
TRST
Corso U. Saba 18 Piazza Goldoni 1 Via Machiavelli 3
Razen tega imamo v prodaji vsa najboljša znamka radioaparatov od 16.900 lir dalja
V CENAH NI VKLJUČENA CARINA ZA EKSPORTNE POŠILJKE
Milevoj
le pri Olimpiji
LJUBLJANA. 15. julija — Potem te Je že tesalo, da Je ljubljanski prvoligaš zaključil »nakupovalno, sezono, pa Je danes podpisal pristopnico branilec Rijete Milevoj. Za podpis štiriletne pogodbe Je dobil 00.000 dinarjev v trte obrokih: 40.000 takoj, drugo polovico pa v naslednjih dvte letih. Rijete bo dobila 50.000 dinarjev odškodnine. Milevoj bo lahko prost še po dvte letih. V tem primeru drugih dvte obrokov ne bo dobil, odškodnina sanj pa bo 3.000 dolarjev.
Uprava Olimpije Je tudi sporočila srenjaninskemu Proleterju, da se sa njihovega Igralca Bajca ne zanima več.	B. K.
(D) 3.-063; 100 m delfin: ltnrtan 1:133. Churco (Oba D) 1:153; 100m hrbtno: Predan .(D) 1:143. Lesnik (N) 1003; 100 m kravl: Totnljenovič (D) 1:023. Tka-vec (N) 1:04,0;	200 m mešano:
Preden 2:453, Marina (oba D) 2:563; Sanice — 400 m kravl: Dobrotlnšek (N) 0373. Mojca Novak (C) 6:17.1; 300 m pano: Leten (N) 3:303. Meta Novak (C) 3:213; 100 m delfin: Jenkole (C) 1:10,4, Leban (N) 1:233; 100 m hrbtno: Meta Novak (O 1:203. Dobrotlnšek (N) 1:30,0; 100 m kravl: Mojca Novak (C) 1:30.4. Perčič (N) 1:203; štafeta 4x100 metrov kravl: Celuloaar 5:313, Neptun 5:58.0, Delfin 8:193.
L. HARTMAN
Preplezali so »Mrtvaški prt”
Alpinisti iz Mojstrane so presenetili s prvo ponovitvijo tega vzpona
LJUBLJANA.—. Konec januarja 1968 so časopisi s precejšnjo rezerviranostjo javili, da sta Rene Desmateon ta Robert nnutv v 14 dneh preplezala prostuld »Lta-oeul« (Mrtvaški prt) v ogverovsfeodaam (Hi severne ■tene Grante Jbrasses. Bito je precej razlogov, da vesti ni pntaboo Verjeti. 2e leta 196S je namreč samohodec Roland TrtvelUni (kasneje je izginil t severni steni Eigerja) sporočil, da je preplezal to smer, toda niso mu verjeli. In sedaj — v zimskih razmerah...
Kasneje so vest potrdili in De-smsison in Flemstg sta se v eno najtešjih alpskih sten Grad Jo-nsaes ispisals kot prvopristopnika Uradno težke smeri. Čeprav jo niata Upeljaim po načrtu in sta morala izstopiti (25. januarja) na tern PHirondeUe, Ja bil s tem
problem rešen. V dneh od 27. do 20. julija istega lete ao kot prvi poleti »Mrtvaški prta preplesan Valentin Kanyar, Ivan Bortel (prvi ponesrečenec letošnje odprave CSSR v Peni), Andra Blencha in Ivan Dieška U Češkoslovaške. Smer bo korigiran po prvotnem
načrtu z varianto na vrh Poit Walter (4206 m). PotrdiU so, da Je v smeri izredno težko bivakirati, da stalno prati nevarnost pa-~ ' la kamenja in da Je naklo-
a*»H)( večin od 50—70 ato-
dajočeoa nina Staj.
Kasneje ni bilo slišati o pona ljalclh, vas dokler m iz Zahodnih Alp id vrnil vodja kranjske odprave v Karakorum (1917) dr. Ivo Valič. Povedal je, da so trije alpinisti U Mojstrane Janko Ažman, Brojan in Zvone Koder med treningom za odpravo opravili prvo letno ponovitev, v steno so ▼stopili ponoči 8. t. m. in izplezali po trte dneh (dva bivaka v steni). Razmere niso bile najbolj ugodne (visoka temperatura), toda vreme Je bilo vsaj prva dva dneva dobro, sadnjl dan pa se je po-
slabšalo, tako da so bili že nekoliko v skrbeh.
Na treningu sa odpravo (tabor so imeli v Val Veni) so sodelovali še trije kranjski alpinisti: Tomaž Jamnik, Slavo Markič in Nejc Zaplotnik in fotoreporter Tovariša Joco Žnidaršič, skupaj s vodjo dr. Valičem so preplesali SV raz Mont Maudit, SZ steno Tour Ronde in ozebnik v njej, V raz Aiguille des Glaciers in Dent de Jean. Vstopili so sicer tudi v greben Innom mata, toda vzpon so morali prekiniti zaradi poslabšanja vremena.
Ce bo lepo vreme tudi v Alpah Se nadalje držalo, lahko računamo, da bodo naši alpinisti tudi letos dokazali svojo kvaliteto.
FRANCI SAVENC
USPEH — MojstransKi alpinisti po podvigu v Grand J orassesu: Zvone Koflar, Janko Ažman in Janez Brojan
v Val Veny.
Foto: Joco Žnidaršič
Bled: huda konkurenca
29 jahačev z 51 konji na tradicionalnem turnirju
LJUBLJANA — Ljubitelji konjeniškega športa, še posebno turnirskega, bodo konec tedna spet prišli na račun. Konjeniški klub Ljubljana bo skupaj s KK Triglav—Bled in blejskim zavodom za razvoj in pospeševanje turizma na stadionu na Bledu priredil tradicionalni mednarodni turnir v preskakovanju zaprek, na katerem bo sodelovalo 29 jahačev z 51 konji iz petih držav.
id 15. uri. prijavilo 19 konji.
Turnir bo v soboto in nedeljo, 18. in 10. t. m., obakrat ob 15. uri. Za tekmovanje se je že 8 jahačev is Avstrije s 19 6 iz Italije z 12 konji, 1 iz ZRN z dvema konjema, 3 lz CSSR s 6 konji in 11 Jugoslovanov z 11 konji. Jugoslovanske barve bodo zastopali konjeniški klubi Alekse Dundič tn 13. maj iz Beograda ter klubi iz Novega Sada. Zagreba, Celja in Ljubljane. V ekipi prireditelja bo po več ko enoletnem premoru nastopila tudi ena izmed najboljših Jugoslovanskih jahalk sploh. Mojca Koren s Soj kom. ki je na blejskem turnirju zabeležila še nekaj odličnih uspehov v hudi
(moški) mednarodni konkurenci.
Na sobotnem otvoritvenem jahanju se bodo najprej predstavili vsi udeleženci turnirja z vsemi konji, U bodo potem tekmovali Se v preskakovanju zaprte »Ljubljana« (140 cm). Tekmovalce bodo ocenjevali po tabeli C, se pravi, da bodo napake na zaprekah izražali v sekundah.
Na uvodni tekmi v nedeljo bodo nastopajoči preskakovali zapreke do prve napake: kdor jih bo preskočil največ, bo zmagovalec. Prva šestnajsterica s tega tekmovanja se bo uvrstila v parno tekmovanje s postopnim izločanjem do zmagovalca. Vsekakor najbolj za-
nimiva in privlačna pa bo točka »moč skoka« na najvišjih zaprekah, ki od človeka in konja zahteva največ.	H. tl.
KOŠARKA
V Tolminu - TWA
TOLMIN — Na mednarodnem košarkarskem turnirju so igrali ameriška ekipa TWA, Spltlgen Brku iz Gorice, domači AET in kombinirana ekipa zgornjega Posočja. Tekme so na igrišče v Brajdi privabile vsak dan veliko število gledalcev, najbolj pa je navdušil finale med TWA in domačini, katere so okrepili Ljubljančani Marter, Sušnik in Sok.
Rezultati: Tolmin — Zg. Posočje 99:66 (34:32), TWA — SplUgen Brau 129:108 ( 61:42), Splugen Brau
—	Zg. Posočje 97:50 (43:24), TWA
—	Tolmin 108:91 (64:50).
Končni vrstni red: 1. TWA, 2.
Tolmin, 3. Splugen Brau, 4. Zg. Posočje.
Z. MRAK
Z motorji v smrt
Dirkači so se uprli
Velike nagrade ZRN ne bona slovitem Niirburgringu
Grozljiva serija smrtnih nesreč na evropskih dirkališčih v kninu-lih tednih je naposled sprožila ostre reakcije dirkačev samih: »Velite nagrade Nemčije« na slovitem Niirburgringu. osme dirka n svetovno prvenstvo dirkačev a avtomobili formule 1 , ne bo! Prireditelji — splošni avtomobilski klub ZRN (AVD) — so v Frankfurtu sporočili, da nimajo možnosti, da bi do velite dirke 2. avgusta letos lahko izpolnili, kar zahtevajo dirkači ra »velike nagrade«, se pravi, da v tako kratkem času ne morejo poskrbeti aa dodatne varnostna ukrepe. Dirkači so odločno zagrozili. da bodo bojkotirali tekmovanje, če prireditelji ne bodo izpolnili njihovih zahtev. Organizatorji so ie enkrat temeljito pregledali progo tn nato kratko in malo odpovedali dirko.
Avtomobilist i-dirkačl so svoje zahteve strnili v M točk. Zvečine gre sa namestitev zaščitnih ograj iz jekla na najnevarnejših mestih ntirburgrinite proge.
sV tako kratkem času ne moremo izpolniti želja dirkačev.* Je dejal neki repraaentant prireditve-negi odbora.
Prad dnevi m ee na Niirburgringu, na matih, ki so Jih dirka«, člani sdrušenja dirkačev m »velite nagrade«, ciačlll m nevarne, zbrali odgovorni tuni atiji s sekretarjem AVD Herbertom Scfamit-aom na čelu, h—mljall pa so ga predeadnik športne komisije AVD Huschke mn Hšnstata in dragi ia-vedtncl m avtomobilske dirke.
Avztrijee Jochen Rindt, kt po trte mnagal na »velikih dirkah« vodi v temi oceni m svetovno prvenstvo. Je pred nedavnim kritiziral Nttrburgrtng letele: »Nekaj ndastee prage Je, kjer ao ob robote^ mranaSSnl oSadraoi
Kako nevaren Je postal NUrburg-rtng aa čedalje hitrejše In lažje dl (kalne avtomobile, sta pokaaall treningu
30.
jh aa^JktetoamUko
»1.000 km Ntlrburgringae lotos m Je smrtno po-dirteč Panteona traniD-
n«£
____,__________„________Ja, ki
Je bil več lat s« ropali gorski prvak.
Dirkači ao svoj bojkot športne-mu sekretarju Herbertu Hrnmtteii prvič nepovedell med »Veliko nagrado Franclje* pred dnevi v Cler-Perrandn. Tak, katetra Je' aaae. Je kratko tn in aandl tega tudi
ao dirkači. U
....
Povod sa to, Jbn je lam ua
»Veliko nagrado Belgije« v S pa PTancorchampsu, končno le nastopili odločno, so prav gotovo številna amrtne žrtve, ki so jih v zadnjem tednu zahtevale avtomobilske ln motociklistične dirke. Na prvem mestu omenjajo predvsem strahotno nesrečo na »Veliki na-Nizozemske« v Zandvoortu, Je 21. junija letos angleški i Plers Courage v avtomobilu, U Je eksplodiral, zgorel (glej tudi »Delo« 6. in S. Julija 1070).
Avstrijec Rindt Je opozoril nemške organizatorje, da bi on ih njegovi telegi na posameznih odsekih dosegu hitrosti med 250 in 280 kilometrov na uro. »Tudi če bi namestUi varnostne ograje, to ne bi povsem ustrezalo n«aim predstavam.«
^Ogleda proge in pogovorov na Niirburgringu ata se med dirkači sa formulo 1 udeležila njihov zastopnik Jochen Rindt in svetovni prvak Grabam Hill.
Po pogovorih Je AVD izdal naslednje uradno poročilo: »g. julija ao bul v Niirburgringu tehtni in
prijateljski pogovori med zastopniki niirburgrinške družbe, AVD, splošnim nemškim avtomobilskim klubom ADAC, najvišjim nacionalnim športnim forumom za avtomobilski šport v ZRN (ONS) in vrhovno komisijo za motociklistični šport OMK z reprezentantoma združenja dirkačev za »velike nagrade« GPDA Grahamom Hillom in Jochnom Rindtom. Ob tej priložnosti sta zastopnika GPDA na temelju ugotovitev zadnjih, obžalovanja vrednih nesreč na dirkata z avtomobili formule 1 predložila seznam zahtevkov, ki bi jih naj prireditelji pred prihodnjo dirko z avtomobili F-l izpopolnili.
Zaradi kratkega roka, ki je še na voljo, in precejšnjih investicij, ki so pogojene z zahtevkom dirkačev, prireditev ne more realizi raži želja dirkačev. Predložene zahtevke bi bilo treba temeljito strokovno preveriti predvsem še v zvezi s tem, da morda ne bi imeli neugodnih posledic na druge kategorije vozil aU prireditev.
Zaradi tega 2. avgusta 1970 na
m3
ODLOČNA BESEDA — Za stopnik dirkačev in vodilni v skupni oceni za SP Jochen Rindt pozdravlja bralce »Dela«.
Niirburgringu ne bo bilov formule 1.«
dirk avtomo-
Nekateri časopisi so po tem odločnem nastopu dirkačev zapisali, da so možnosti, da bi bila »Velika nagrada ZRN« na drugem velikem dirkališču v ZRN — na avtodromu v Hockenheimu. Po zadnjih vesteh bo »Velika nagrada ZRN« res 2. avgusta v Hockenheimu.
(Se nadaljuje)
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni tabor brez vzponov
Plezalni tabor komisije za alpinizem v Trenti se je končal, ne da bi opravili en sam plezalni vzpon. Kakor je povedal vodja tabora Tone Sazonov, so se nekateri sicer oglasili, toda nihče ni odšel na plezanje.
Nad 500 izvodov
Naročila za vodnik PLEZALNI VZPONI — Vzhodne JULIJSKE ALPE prihajajo v večjem številu kot je pričakoval redakcijski odbor. Doslej je po subskripcijski ceni (35.— din) plačanih že nad 500 izvodov. Za vodnik, ki bo po načrtu izšel konec prihodnjega meseca, so bili že narejeni prvi poskusni odtisi.
Ponovitve
V	zadnjem času je redko slišati o težjih ponovitvah. Kaže, da ve-, čina naveŠ hrani prosti čas za odhod v tuje gore, nekateri so. kakor kaže, prenehali plezati, drugi pa čakajo na primernejši čas.
V	nedeljo sta bila edina obiskovalca Martuljkove skupine Viktor Grošelj in Janez Kunstelj. Pono-
UTRINKI
OPERACIJA — Slovita ameriška teniška igralka Billie Jean King bo morala na operacijsko mizo. 2e pred dvema letoma so ji operirali levo koleno, zdaj ima pa težave z desnim. »Pred januarjem 1971 ne bom vedela, če bom še lahko igrala,« meni 26-letna vrhunska igralka.
MOTORIST Mren AVTOMOBILIST - — Sloviti angleški motoristični dirkač Mike Hailwood sedaj uspešno tekmuje med avtomobilisti. Na progi v Salzburgu je pred dnevi zmagal na prvenstvu formule 5000. Hailwood je tekmoval z avtomobilom lola-chevrolet; 60 krogov, to je 254 km, je prevozil v 1 uri, 1 minuti in 37 sekundah.
NOVE HITROSTI — Zahodno-nemška jadralca sta v 48 urah kar dvakrat zboljšala svetovni rekord v preletu 1000 km, ki ga je imel Američan G. Moffat s 124,88 km na uro. Dan po zaključku svetovnega prvenstva v Marfi v Texasu je Klaus Hollighaus z letalom nim-bus dosegel 150 km na uro, nekaj pozneje pa je Walter Neubert z jadralnim letalom super—kestrel preletel tisočkilometrski trikotnik s hitrostjo 154 km na uro .
vila sta Schinkovo smer (s Kru-šičevo varianto) v Frdamanih policah. V Vratih pa so med dni-gim ponovili tudi Čopov steber (Hlade—Novak).
Prvenstvena vzpona
S precejšnjo zamudo smo zvedeli podrobnosti o prvenstvenem vzponu v SZ steni Zvoha( Krvav-ška skupina). Vzpon sta opravila Stane Bergant in Miro Krč (AO Kranj) 31. maja letos.. Ocenila sta ga —IV, mestoma -—V, višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur (krušljivo, težka orientacija).
Roman Jurhar in Horst Parotat f KAO) sta 5. julija preplezala novo »Koroško smer« v Peci (Kor-deževa glava). Smer je visoka 380 m, ocenila sta jo s —V do V+ (28 klinov, krušljiva), plezala pa 6 ur.
Obiski v naših gorah
V	naših gorah se mudita dve organiziram skupini alpinistov. Manjša je iz Makedonije (Skopje) in pleza v Tamarju, večja, ki štej* 14 plezalcev, pa je prišla iz Varšave. Napovedani sta še dve skupim iz CSSR in ena iz Poljske.
Nova izguba hrvatskega alpinizma
V	prometni nesreči blizu Duge Rese se je smrtno ponesrečila znana hrvaška plezalka Ana Klasinc— Hunika. Klasinčeva je bila znana po težkih vzponih v ženskih in seveda tudi mešanih navezah. Lani se je posebno izkazala v skupini Grossglocknerja, v Paklenici in steni Kleka.
Zbor v Vratih
Planinska sekcija v vojašnici »Simon Jenko« — Tolmin je priredila srečanje s tovariši iz matičnih PD na Triglavu. Zbor vseh udeležencev srečanja bo v petek, 17. t. m., ob 20. uri v Vratih, srečanje pa se bo končalo v nedeljo zvečci v Bohinju.
Planinske postojanke
PD Slovenj Gradec je sporočilo, da je do nadaljnjega opustilo postojanko »Križan«. Se naprej pa redno oskrbujejo postojanko pod Kremžarjevim vrhom nad Slovenj Gradcem in Grmovškov dom pod Veliko Kopo.
Sprememba je tudi v zavetišču na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami. Društvo je sporočilo, da do nadaljnjega zaradi adaptacij nima prenočišč, odprto pa je le ob sobotah in nedeljah.
lllllllllliliHllllllllllllllilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllliilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
JUGOTEKSTIL
IMPEX
LJUBLJANA. TITOVA 3
razpisuje
ŠTIPENDIJE »
za šolsko leto 1970/71
in sicer:
7 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI IN VEKŠ 3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI
5 ŠTIPENDIJ ZA STUDU NA FNT — tekstilni oddelek
Štipendije se bodo podeljevale za eno študijsko leto . do ??• 9 ) m se podaljšajo za naslednje
S ,*\srcs:op'*"1 ~ ^	-
PREPREČITI NAJHUJSE — Rindt ta tovariži vedo, da od nedelje do nedelje postavljajh življenje na kocko; zato se borijo za varnostne ukrepe. Slika kaže nesrečo 28. junija letos v Andresto-rpu na švedskem, v kateri se je smrtno ponesrečil 27-letni Anglež Derek VVilliams.
imajo prednost kandidati
Pri podelitvi štipendije višjih letnikov.
Prošnji za štipendijo je treba priložiti:
potrdUo o premoženjskem stanju in številu družin-skm elanov;
potedito o dohodkih staršev ali vzdrževalca v 1969 letu;
lajavo, da prosilec ne prejema štipendije.
mora/° "f^adno predložiti frakventa-cij&ko potrdilo — takoj po vpisu.
Dopr"dlo*tvf POMIK » Mitov proinje popoln«.
Vrtimo globus
PARIZ — V Štirih prostih dneh v zveti % UrSsvnfn
prašnikom je bilo na francoskih cestah 131 smrtnih žrtev prometnih nesreč. 1283 ljudi Pa je dobilo rasne poškodbe. V morskih kopališčih je utonilo 43 kopalcev.
OTTAWA — Prve rezultate je dala preinkar« rarokov letalske nesreče, pri kateri J* bilo 5. julija 108 mrtvih. Domnevajo. da se je nesreča pripetila zaradi prezgodnjega zaviranja ob pristanku. Letalo se ni spustilo na stezo, marveč je strmoglavilo. Preiskava še ni končana.
MEXICO — Kirurgi v Ciu-dad Sahagunu so prišiti delavcu nogo. ki mu jo je odrezalo pri delu. Operacija je bila že februarja, podatke o njej so objavili šele zdaj. Po prvi operaciji, ki je trajala pet ur. se je zvrstilo še več kirurških posegov. Zdaj delavec že hodi ob padci.
ŽENEVA — Ob koncu minulega tedna so zahtevale švicarske planine sedem smrtnih žrtev, enega Angleža, dveh japonskih zakoncev In štirih Švicarjev. Drugega britanskega turista pogrešajo.
LOS ANGELES — Kalifornijska tovorna ladja »Presl-dent Grant« je trčila v sivega kita. Ob pristanku v San Pedru so opazili na ladijskem kljunu truplo kita, dolgega petnajst metrov.
BOMBAJ — Pri pregledu britanske tovorne laclje je zaplenila indijska policija stot naravnega in 15 kilogramov prečiščenega hašiša. Pien je ocenjen na 8.000 funtov.
WELLINGTON — Harry Moran, prevoznik iz Aucklan-da, je imel nenavadno srečo nj konjskih dirkah. S stavnim listkom za dva dolarja je priigral 450.000 dolarjev.
PRAGA — Po podatkih državnega statističnega zavoda ima glavno mesto Češkoslovaške 1.103.431 prebivalcev.
SAN DIEGO — Pomočnik zveznega tožilca ZDA Klein-dienst je izročil državnemu tožilcu Mehike Rodriguezu pet reaktivnih helikopterjev in štiri navadna letala, oprem, ljena z občutljivimi napravami za odkrivanje mamil. To darilo sodi k sporazumu o skupnem boju obeh dežel proti tihotapcem. Z letali bodo mehiškj policisti iskali in uničevali skrite nasade rastlin. ki jih predelujejo v mamila.
ALMA ATA — Sovjetski geologi so ugotovili, da je pod Aralskim jezerom velik bazen mineralne vode. Iz vrtin, globokih pol kilometra, je privrela voda z zdravilnim učinkom, kakor so kasneje pokazale analize.
NEW YORK — Newyorški taksisti so zagrozili s stavko, če pristojne oblati ne bodo izdale varnostnih ukrepov za zaščito šoferjev pred roparskimi napadalci. Prvič so bil: napovedali stavko, ko sta bila v enem tednu ubita dva taksista, eden pa hudo ranjen.
LOS ANGELES — Kalifornijska policija je pritegnila več izvedencev v preiskavo umorov šestih žensk v nekai dneh. Zločini so se zgodili v krogu 16 kilometrov okoli Los Angelesa.
KOLN — Na dražbi so prodal: za 21.000 mark pismo, v katerem je skladatelj Mozart prosil dunajskega sodnega uradnika Hofdemela. naj mu posodi sto goldinarjev. Prireditelj dražbe je sporočil. da je pismo iz zasebne zbirke.
REČNA LADJA SE JE POTOPILA — Posnetek kaže čoln s potapljači nad krajem, kjer se je v Lovrenčevi reki pri Cornwallu v Kanadi potopila tovorna ladja. Potem ko je podrsala ob peščeno plitvino, je v treh minutah izginila v reki, globoki trinajst metrov. Potapljači Iščejo trupla devetih ljudi, Id jih pogrešajo.
Telefoto: UPI
„Het Dorp“ za invalide
Na robu Arnhema so Nizozemci zgradili vas za štiristo hromih- ljudi
ARNHEM — Podoba naselja brez imena na robu nizozemskega mesta Arnhem je prav tako edinstvena kakor zgodovina njegovega nastanka »To Je na vsem svetu edini kraj, kjer se vsakdo izmed nas počuti popolnoma samostojnega in tudi tako živi.« je rekel 35-letni Willem Kootstra, eden izmed 400 pteUvaioev nedavno zgrajene predmestne vasi, na katere ulicah so invalidski vozički nujna vsakdanjost. Naselje je stalo nad 30 milijonov, nizozemska vlada bo.vsako leto prispevala vsaj pet milijonov goldinarjev za vzdrževanje invalidske vasi.
ANKARA — Iz varnostnih razlogov je turška vlada prepovedala skupini ameriških raziskovalcev brskati za o-stanki Noetov barke pod vrhom 5.165 metrov visokega Ararata. Ameriški arheologi so prejeli sporočilo. d* ne moreio dobit, dovoljenia. ker je velik del Ošteva področta pod vojaško zaporo zaradi bližnje meje.
WASHINGTON — Velika plast morskega dna, ki jo počasi pritiska na pae<fiške obale Južne Amerike, je po mnenju ameriških in tudi nekaterih britanskih znanstvenikov povzročita katastra, falni potres v Peruju.
PARIZ — Maurice Schmal-holtz, ki je nedavno pobegnil Iz kaaulnlce Le Rochelle. se Je po nekai dneh sam javil na policiii Iziavil je. da mu Je turistični vrvež šel na živce in da ga je obšlo pravo domotož.ie po miru v kaznil-niški celici.
Pred osmimi leti se je Wil-lem Koo Istre ponesrečil z motornim kolesom. Zdaj je hrom. Po dolgem zdravljenju je spoznal, da bo njegovo življenje povezano z invalidskim vozičkom. Sprijaznil se je a usodo, zato je kar zadovoljen s pritličnim paviljonom. kjer ima razne sobe. majhne kuhinje in kopalnice vse tehnične pripomočke. posebej namenjene invalidom.
Vse druge prebival«« »naselja »Het Dorp« (vas), ki sta ga ministrica za socialno skrbstvo dr. Marga Klompe in amhemski župan Joseph Roelen po zgraditvi zadnje stavbe označila kot »uresničenje nacionalne zamisli«, je doletela podobna nesreča kot Willema Koolstro. Toda v svoji vasi niso pomilovanja vredni nesrečniki, saj po izvoljenem občinskem odboru iz svojih vrst sami krojijo usodo invalidskega naselja. Imajo svoje prodajalne, restavracije in knjižni««.
Hromi ljudje lahko delajo in zaslužijo v invalidskih de-lavnicah, če jim ni do zaposlitve v bližnjih podjetjih. Z avtobusi, posebej izdelanimi za invalidske vozičke, se lahko vozijo v mestno sredi-
Na vrsti je Santa Maria
Res Kolumbova barka?
WASHINGTON — Fred Dickson s Floride je začel te dni uresničevati zamisel, na katero se je dolgo pripravljal. Pred severno obalo Haitija namerava raziskati, dvigniti in obnoviti staro bar. ko. o kateri je prepričan, da gre za matično ladjo Krištofa Kolumba »Santa Maria«, ki se je potopila leta 1492.
Haitijske oblasti so raziskave dovolile pod pogojem, da bo Dickson izročil ladjo — če gre v resnici za Kolumbovo jadrnico — narodnemu muzeju na Cap Haitiju.
Na kraju, kjer je »Santa Maria« trčila v podvodno čer in l se potopila, je Dickson že pred tremi leti našel nekaj predmetov, ki bi mogli biti z legendarne barke, med drugim dva dela krmarskega kolesa ter lesene in glinaste posode. razen tega pa še srebrn in bakren žebelj. Za izvedbo svoje zamisli ima ameriški raziskovalec na razpolago 50.000 dolarjev, ki jih je dala neka zasebna ustanova.
Nekateri raziskovalci so mnenja, da je Dickson zelo verjetno izbral pravilno mesto, sam pa pravi, da bo vse opravljeno v dveh letih.
šče Arnhema. Misel na ta »preskus človeškega tiosto-janstva«, kakor so pred leti zapisali nizozemski list, se je utrnila Amiejti Klapwijku. zdravniku v arabemskem sa-vodu za invalidne otroke. Pred osmimi leti je javnosti razložil svoje načrte za »vas«, ki bi stala 25 milijonov goldinarjev.
Poprijela je AVRO, ena izmed domačih radijsko-televizijskih družb. Z dobro organiziranim pozivom »radodarnemu nizozemskemu ljudstvu« je sklenila v, hipu zbrati prve tri milijone goldinarjev. Pripravila je najdaljšo oddajo v zgodovini RTV. Začelo se je 22. novembra 1962 zvečer, potem so lahko Nizozemci štiriindvajset ur na zaslonih in po radijskih zvočnikih spremljali neprekinjeno oddajo, med katero je v amsterdamski velesejmski dvorani brezplačno nastopilo štiristo umetnikov. Duša oddaje je bila Mies Bouvman, Id je s presenetljivi domisUcami izvabljala prostovoljne prispevke in je sproti sporočala sbra-no vsoto. Njen poziv, naj ljudje napolnijo z <irobižem vžigalčne škatli««, ki naj jih oddajo v najbližji špe««rij-ski trgovini, je imel zelo ugo-' den odmev: nabralo se je 5,6 milijona goldinarjev.
Prostovoljci iz bank in pošt so šteli prispevke. Pod geslom »vse za dobro stvar« je kabaretist Wim Kan po telefonu zbral več sto tisoč goldinarjev. Pol Nizozemske je jokalo od ginjenosti, ko je 22-letna tajni«« Ria Bouma, žrtev otroške paralize, pred televizijsko kamero izročila svoje prihranke za. poročno obleko. Ko so glavni prireditelji zbirke utrujeni legli k počitku, se je nabralo že nad 12 milijonov goldinar-
Nevarna težka voda
Avstralski znanstveniki delajo poskuse s »težko vodo«, ki bi lahko uničila življenje na našem planetu. Snov je desetkrat gostejša in ustrezno težja od navadne vode. Njena kemična sestava je sicer enaka, ima pa povsem drugačne lastnosti. Molekule so povezane v dolgi verigi, zato je ta težka voda podobna gosto tekoči plastični snovi. Lani oatobra je ameriški znanstvenik dr. Donahoe zbudil pozornost s trditvijo, da bi *polywater« lahko uničila vse organsko življenje. Ce bi jo pomešali z navadno vodo. bi se Zemlja spremenila v vroč. mrtev planet, približno podoben Veneri. Britanski znanstveniki so potem dali pomirljivo izjavo, da ima znanost za zdaj le neznansko količino težke vode, Imeno-' vane »polywater«.	4
jev nekaj tednov kasneje pa se je zbirka povzpela na 22 milijonov, torej povprečno okoli dva goldinarja na prebivalca.
Z graditvijo ni' Slo tako gladko od rok. »Het Dorp« je dobil prve stanovalce šele leta 1966. Zdaj je cilj dose-
Mila bolezen še grozi *
Poliomielitis po svetu
ŽENEVA — Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se zavzema za mednarotino ustanovo, ki bi nadzorovala in preprečevala otroško paralizo. Poziv je razdelila članicam s namenom, da bi proizvodnjo in razpečevanje zaščitenega cepivn spravila v svetovnem obsegu.v pravilne okvire.
Poziv preseneča na prvi pogled zaradi tega, ker je WHO nedolgo tega sporočila, da je otroška paraliza aelo popustila v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji ter v nekaterih drugih deželah po svetu. V Evropi je. v obdobju 1951— 55 zbolelo za poliomialitisom 28.399 ljudi, v. letih 1961—65 samo 1365, v devetih mesetdh lanskega leta pa so ugotovili le še 475 primerov. Se ugodnejše je stanje v Severni Ameriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer se je število novih bolnikov znižalo v istem obdobju od 44.378 na 852, lani pa je do konca septembra zbolelo le 21 ljudi.
Povsm drugačni so statistični podatki o otroški paralizi v Afriki, Srednji in Južni Ameriki ter Aziji. V afriških deželah je zbolelo lani od januarja do septembra 976 ljudi, kar pomeni, da je bilo število novih bol-, nikov skorajda nespremenjeno v primerjavi z obdobjema 1961—65 in 1951—55.
Ugotovitev pomeni, da ute-
šen. v naselju šivi 400 inva-
Udov, starih od 20 do 65 let, med njimi tudi nekaj zakonskih parov. Zdravniku pomaga pet medteinskih sester. Vse je zgrajeno, vendar s tem še zdaleč ni poskrbljeno za vae hrome ljudi, ki jih je na Nizozemskem okoli 75.000.
Obale s kalno vodo
Viri nevarnih okužb v rekah z odplako
RIM — V rimskem tisku so se spet razvnele vsakoletne razprave o morskih peščinah in kopališčih okoli italijanskega glavnega mesta. Nekateri listi poudarjajo, da je treba končno odstraniti nenehno naraščajočo nevarnost za ljudsko zdravje, drugi skušajo'vplivati pomirjevalno in pišejo, da se lani ni povečala nevarnost tifusa in hepatitisa, ta ali oni pa priporoča ljudem, naj pač ne uživajo surove hrane iz morja.
Vsi opazovalci poletnega turističnega vrveža ugotavljajo, da m ravno priporočljivo čofotati v vodi pri Ostii ter petdeset kilometrov severno in južno od tega rimskega kopališča. Neki rimski Ust je objavil zemljevid, na katerem so skrbno zaznamovani vsi viri industrijske in mestne odplake, ki se steka v Tibero. Bralec izve, da se začenja umazanija v tej reki že v zgornjem toku, nekaj kilometrov od izvira, in da njen pritok Aniene odnaša odplako 600000 ljudi. Količina kisika v Tiberi se pod Rimom zmanjša pod ctovoljeno mejo, število koUbacilov se povzpne že na 25000 v kubičnem <«n-timetru.
Z nadaljnjimi podatki bodo postregle zdravstvene oblasti, ki zbirajo vzoree morskega peska in vode v vseh kopališčih blizu Rima. Izvedenci bodo pregledali njihovo kemično sestavo in morebitno okuženost.
Množični turistični izleti v toplejše dežele, na primer v Sredozemlje, povečujejo nevarnost prenosa tifusa, je izjavil v tej zvezi bonski profesor Anders, gl je navedel po
LONDON — Svojevrstno zbiralsko strast je psihiater potrdil na sodišču 58-letnemu Wil!-amu Newbvfu. ki je bil zaposlen kot kurir pn BBC in je V dveh letih »zbral« okoli 40JIOO pisem, naslovljenih na to radi iško-televizi jsko družbo Pisma, zaradi katerih je dobil Sest mesecev zapora, je hranil v <ia vetih vrečah v sobi. v katero niegova žena ni imela vsto «»-
DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDIS IZ TRBOVELJ
SPOROČATA ŽALOSTNO VEST,
DA NAS JE PREZGODAJ ZAPUSTILA NASA SODELAVKA
Mara Erker
VESTNO SODELAVKO BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
-•	'/	( -■	t
DELOVNI KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA RUDIS IZ TRBOVELJ
TRBOVLJE, 15. JULIJA 1970
datek da je iz tega vira približno 20 odstotkov tifusnih obolenj v ZRN. Dodal je, da sezonski delavci nimajo s tem povečanjem nobene zveze in da je značilnost zadnjih let skupinska infekcija pri popotnih družbah in pri ljudeh, ki se določen čas zadržujejo v istem hotelu.
Z namenom, da bi dobile kar se le da točno predstavo o vsem tem in da bi po možnosti preprečevale širjenje nalezljivih bolezni iz »turističnih žarišč — je dejal profesor Anders — so se zdravstvene službe Velike Britanije, Nizozemske, Avstrije, ZRN in Švice dogovorile o sodelovanju. Pritegniti bodo skušale .prireditelje turističnih po to vanj ter uprave hotelov in drigih počitniških gostišč. Poudaril je. da je zdravstvena zaščita za čas dopustov oziroma za turistično sezono velikega pomena. V tej zvezi naj bi zdravstvene oblasti dežel, iz katerih turisti množično odhajajo na dopuste, po magale enakim ustanovam v turističnih središčih pri izboljševanju higienskih razmer in pri' skrbi za zdravo življenjsko okolje.
nadnega izbruha otroške paralize, to pa je zaradi naraščajočega svetovnega turizma nenehna nevarnost tudi za tista področja po svetu, kjer so zdravstvene službe v minulih desetletjih uspešno zatirale to nevarno bolezen.
Preveč piva
Zdravnik Tofler iz Sydneya ▼ Avstraliji je proučeval uči. nek piva na srce in krvni Obtok. Dve leti je opazoval oko li 400 moških starostne skupine 25—65 let. Abstinenti in tisti, ki so popili manj kot dve steklenici piva na dan, so imeli z zdravstvenega stališča približno enako sr««, pri pivcih dveb ali treh steklenic pa je Tofler ugotovil lahne spremembe in delno razširitev srca. ljudje, ki so popili tri do pet ali še več steklenic piva dnevno, so ime. li znatno povečano srce in povprečno višji pritisk. Prt vsakem petem je.. zdravnik ugotovil kronično spremenjena jetra.
On tudi ne
Profesor matematike v neki madridski srednji šoli je dijaka že dolgo sumil, da prepisuje naloge od bolj nadarjenega soseda v šolski klopi. Končno je dobil dokaz za upravičenost svojega suma. Nadarjeni dijak je pripisal k zelo zapleteni nalogi: »Tega ne znam razvozlati.« Prepisovalec je tudi imel pripombo: »Jaz tudi ne!«
Pes najsiabši prijatelj?
Psi so najslabši prijatelji ljudi v velikih mestih po svetu, trdi pisec članka v tedniku »Time«. I,aiii Je bilo v Tokiu okoli 5.000, v New Yorku pa kar 25.000 pasjih ugrizov. Iz strahu pred steklino je Velika Britanijo prepovedala uvoz psov. »Time« piše, da je bilo lani v Tokiu 280.000, v New Yorku pol milijona, v Londonu 700.000, v Mesiču pa kar milijon psov.
Mnogo prezgodaj je dotrpelo plemenito srce naše najdražje žene, hčerke, mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ELIZABETE VOLClC
rojene GODNIČ
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 17. julija 1970, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče
Žalujoči:
mož Albin, mama Marija, hčerka Darinka z družino, sinAlbin s družino, snaha Kristina s hčerko, sestre, bratje ter drago sorodstvo
Kranj, Ljubljana, Zagreb, Buenos Aires, Komen, Prebold, Košana,
15. julija 1970
Oči Je imet na široko odprte, kot bi vse skupaj opazoval z udobnega, vatnega mesta. Dobro asm ve-‘ dal, da sem ga samo ptObtnP.
, Ko je pristal na tleh, na pol na hrbta, na pol na dešni strani, sem se vrgel nanj in ga zgrabil za levo roko. Prijel sem ga za zapestje hi za komolec ter mu
r&ftSTkiT; rezal na trebuhu z obrazovm v preprog m z roko v šopu pod seboj, kako U izvlekel pištolo jn streljal s* hrbtom. Nikdar še nisem videl gangsterja, ki bi znal na dva metra <ialeč storiti kaj drugega kot pritisniti na petelina ■-*- razen seveda v kakšnih hoUywoodeknh sanjah.
Lew ni bil cirkuški akrobat. Ko sem mu pošteno zvil roko, je zacvilil in začel topotati s čevjli po tleh. Nekateri pravijo temu klešče, drugi pa polovični nelson — ampak Lew je imel za to svoje, čisto posebno in, e.
»Pomiri se, Levr,« sem mu svetoval. »To bolj boli tebe kot mene.« Ozrl sem se čez ramo. Yvetrne je negibno stala za pultom in si poskušala zatlačiti obe roki v usta. Za težkimi zastori pa so Cifri in njegovi fantje nažigali vroče melodije v kakofonskih akordih. Nihče ni slutil, da midva s Lovrom vadiva novo kabaretno točko. pred enim samim gledalcem.
»Zdaj pa lepo počasi lepo izvleta igračko iz žepa,« sem rekel Lewu. »Papa se boji, da se boš udaril.«
Zvijal se je kot riba na suhem in po skušal je zvleči kolena podse. Se bolj sem pritisnil, hkrati pa budno opazoval njegove pete. V ramenu mu je kar zaškripalo. Zaječal je in zajel sapo. »No?« sem rekel. »Bi se red še mak, igral?«
Nerodno je odkimal m iz ust, polnih preproge, so mu prihajali čudni glasovi. Popustil sem malo pritisK na komolec m mu vzel pištolo iz mlahavih prstov. »Priden fant,« se miekel, spustil pištolo v žep in vstal.
Obležal je na tleh, sopel in tiho preklinjal, dokler si ni uravnal roke. Potem se je dvignil in se skobacal na noge. Gledal me je popolnoma brezizrazno. »Kaj pa zdaj?« je vprašal. Soleč po njegovem glasu bi človek lahko nu<«lil, da vadiva za kako igro.
»Pojdiva tja, kjer sta moj plašč in klobuk,« sem rekel.
Stal je, si masiral ramo in razmišljal Yvonne se je zganila in hotela je nekaj reči. Lew se Je počKs> obrrt, proti njej in zarenčal: »Drži gobec: Tvoje bevskanje nama rt prav nič ootrehr-o.«
Dekle Je požrla slino, kot bi se ji češplja zataknila v grlu, in se umaknila med plašče v ozadju. Slišati jo je bilo približno toliko, kot bi oila kos pohištva.
»Cernu ta napadalnost?«, sem ga vprašal. »Ali me nisi nameraval odpeljati tja, preden sva imela ta ples na preprogi?«
Nazadnje je pokimal m se namrščil. »Ti se pa pogostokrat premisliš, kaj?«
»Zaradi okoliščin,« sem pojasnil in se
potrepljal po žepu. »Alergičen sem, me kdo dreza s pištolo v hrbet.«
Stopila sva skozi zastore v glavni prostor. Hrup je kar treščil v naju. Carl in njegovi prepoteni fantje so se trudili po najboljših močeh, vendar je bila njihova bitka z glasovi ta smehom ie vnaprej izgubljena. Na malem plesišču se je gnetla množi«« parov, ki so bili trdno odločeni, <ia se bodo to noč zabavali, pa naj bo, kar hoče. Nihče se ni delal, da pleše :— šlo je samo zato, da se kolikor mogoče tesno priviješ k pripadniku nasprotnega spola, pač toliko, kolikor še dovoljujejo predpisi o javnem redu in morali. Za tiste, ki nimajo kurjih očes in predsodkov, je bilo to najbrž zabavno. V podzemski železnici bi temu rekli gneča. V takem lokalu pa je takšno stanje visoko ««njeno, reče se mu intimnost.
Levv ie stopal pred menoj, šla sva tik ob levem zidu in se prebijala prot: majhnim vrai-im ob odru za godbenike. Na vratih je pisalo ZASILNI IZHOD. Niso bila zaklenjena. Lew je prijel za kljuko in malo postal »Bolje bi se počutil, če bi mi dal pištolo nazaj,« je rekel, kot bi prosil starega prijatelja za drobno uslugo.
»2e, že,« sem odvrnil, »ampak kako bi se počutil jaz?«
Poigraval se je s kljuko in me premeril od glave do peta pa spet navzgor. »Napak si me razumel, Vohljač Saj zdaj ti ne bi več grozi. To je til' samo trik, zato, da bi šel k šefu.«
»Visli si. da je trik vžgal, 'n pojdi dalje. sen. mu svetova! »Ti lepj molči o tel žalostni izgubi, jaz bom pa tudi. Naj 00 to najina tirobna skrivnost -najina in tiste slačiike v garderobi.«
S tem se je dvogovor končal. Lew je odprl vrata in vstopila sva. Ko jih je spet zaprl, je hrup v hipu potihnil, kot bi ugasnil preveč kričav radio.
Stala sva v ozkem prehodu, ki ga je osvetljevala ena sama gola žarnica na stropu. Na steni so bili v vrsti razpostavljeni gasilni aparati. Nasproti so bila vrata z napisom J^ASEBNO. Vso levo steno pa so zavzela široka dvojna vrata s kovinskim držajem po vsej širini. Na vratih je pisalo UPORABITI SAMO V PRIMERU POŽARA. Hodnik ni bil ogrevan, skozi špranjo med vrati in kamnitim pragom je silil sneg. Vodo v gasilnih vedrih je pokrivala tanka plast ledu, hlačni zavihki so mi plahutali v sunkih ledenega vetra. Najini koraki so votlo odmevali po golem betonu.
Na drugi strani vrat z napisom ZASEBNO je bilo spet prijetno toplo. Po stopnicah, pregmjenih s preprogo, sva prišla na vnajhno ploščad Bila je ravno dovolj velika zame, za Lewa, za zeleno mizico za karte, ki je stala pod zasenčeno svetilko, in za tipa, ki je sedel za njo. V globokem pepelniku, polnem drobnih predelkov, se je smodila cigareta in tlim se je dvigal v ravni črti proti stropu.
»Povej šerifu, da je tisti detektiv tukaj,« je rekel Lew.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil
MARTIN POLH
nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih odlikovanj iz Družmirja štev. 39 pri Šoštanju
Pogreb zaslužnega graditelja partizanskih bolnišnic bo v četrtek, 16. julija 1970. ob 17. liri
izpred hiše žalosti na pokopališče v Podkraju pri Velenju
Skupščina občine Velenje, Občinski odbor ZZB NOV Velenje, Občinska konferenca SZDL Velenje. Združenje borcev NOV Družmirje—Gaberke
Sporočamo da je umrl naš dolgoletni sodelavec
IVAN CAJHEN
Pogreb pokojnika bo ▼ četrt«*, 16. julija 1970, ob 18.16 izpred hišo žalosti Cesta na Ježah'30, na pokopališče v Polje
•	•	V
v	/
Vestnega tovariša bomo obramb v trajnem spominu
Sredi dela je prenehalo biti srce našega zvestega člana in sodelavca
GVIDA ZUPANA
komercialista
Od pokojnega sodelavca se bomo poslovili v četrtek, 16. julija 1970 ob 15.30 izpred Krištofove mrliške vežice na Zalah
Vestnega člana in dobrega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu
Delovni kolektiv in sindikalna podružnica »UTEN SILI A«, Ljubljana
Dotrpela je naša mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA SIMONIČ
roj. SLAVIC
Pogreb drage pokojnice bo v petek. 17. julija 1970, ob 8. uri izpred hiše žalosti Ivanjkovci na pokopališče — Svetinje
Žalujoči:
sin Jože z družino, set Anton s družino, sestre z družinami, vnuki in pravnuki in drago sorodstvo
»< ■ -
Ivanjkovci, Miklavž, Maribor, Ljutomer, Ključarevd, Mota, Ljubljana, 15. julija 1970
-	•	-	. - -! sk> >. *. .	*•'
I
tl
• -							-	.	/	1	■	J	'	;•	
Hi				HHHI	IHI				HrtUt

19. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM
CELOVŠKI SEJEM
1300 RAZSTAVLJAVCEV IZ 30 DEŽEL VSEGA SVETA. SEJEM, KI VSAKOMUR NEKAJ NUDI
Veliki zabaviščni prostor
OHM 70
ČETRTEK, 16. julija 1970
Festival
TESEN ITALIJANSKE OPERE. Letno. gledališče KRIŽANKE: če trak, M. Julija in sobota. 16. Julija Puccini: 1CADAME BUTTER-PLY: pacek. 17. julija ob SOJO Roaaini: SEVILJSKI BRIVEC. — Dirigent: Alberto Zedda in Luigi | ToCfolo. Radija:	Carlo Piccinato i
in Gioranni Poli. Vstopnice so e j prodaji e Križankah od 10. do 13. in od 17. do 10. ter uro pred pričetkom. Reeerracije po telffo-nu: 21-766.	P
ob 11.00—112 Poročila — Turistični napotki aa tujo pat«; 13.00 Poročna — Na današnji dan; 13.10 Concartino in romanca: 12.30 Kmetijski naareti — mg. Franjo Jur-ban Priredltre mladincih pogoa-dovanj; 13.40 Lahka glasbe s Sim-‘	RTV. LJi
Koncert
VEČER Jugoslovanske folklore Trt Doma JLA — Ljubljana — 17. VII. 1970. ob 30. uri. Sodelujejo folklorne skupine 2KUD .Vlado Tesarski« iz Skopja; 2KUD .Vašo Ifiskin-Cml« iz Sarajeva; 2KUD .Vinko Jedjut« iz Zazeha; 2KUD .Dule Milosavljevič« iz Čačka; EKPD .Filip Deviče iz Splita; ŽKUD .Tine Rožanc« iz Ljubija-ne. Vstopnice so v prodaji v Domu JLA od 10. do 12. ure in na blagajni kina. vhod iz Mikložičevc 36 od 1». do 30.30.	K
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
4 30—6.00 Dobro Jutro! poročila — vmes ob 3.00 Poročila:	5.30
Danes za vas: 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranja kronika; 6 30 Informativa oddaja: 6.50 Be-»aada na današnji dan; 7.00 Poročila — Dobro jdtro. otroci! 7.15 Informativna oddaja; 7.25 Nat današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila: 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila: 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani: 9.25 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana p. v. Jožeta Privška: 9.45 Plimske melodije z orkestrom Nelson Riddle: 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes
Ljubija-
13-06 Poročila; 13.15 Obvestila in sabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ...: 14.00 PoroOla; 14.10 »PTeem iz mladih jrli; 14.25 la repertoarja orkestra Boston Popa; 14.56 Trtniimjc kreditnih bank — Slovani je; 15.00 Dogodki in odmevi; 15JO Glasbeni intermsszo: 15.40 Skladba sodobnih slovenskih skladateljev — Radovan Gobec; 16.60 Vsak dan aa vas; 17.00 Poročila: 17.10 Operni koncert; 10.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svatu; 18.15 »Rad imam glasbo«; 16.45 Klavir, kitara in orglice v ritmu: 10.00 Lahko noč. otroci! 10.10 Obvestila; 10.15 Minute s ansamblom Roojren ven Ack; 19.35 Pet minut sa EP; 19.30 Radijski dnevnik I. programa; 30.00 Četrtkov večer »lomečih pesmi in napevov. 31.90 Večer s slovenskim pesnikom Ivanom Minattijem; — 31.45 Glasbeni nokturno; 21.55 Prenos zadnjih minut vaterpolo tek* me Triglav — Jug is Kranja; 32.00 Poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za ' naslednji dan; 32.15 Iz sodobne hrvaške ■mfžitfais littrtturf: 23.00 V so* atah pri tujih radijskih postajah; »JO Popevke iz studia Radia Zagreb; 34.00 Poročila in konec od-
TELEVIZUA
14.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešivecj —
(Beograd)
14.30 Barcelona: TENIS ŠPANIJA : JUGOSLAVIJA — tekmovanje posameznikov —
(EVR — Ljubljana)
; 16.16 OBZORNIK (Ljubljana) »JO VESELI TOBOGAN: Celovec n. del (Ljubljana)
»JO MOZAIK (LjUMjana)
16 06 ENKRAT V TEDNU — (Ljubljana)
UJ0 34 UR LJUBLJANE — re portala (Ljubljana) i 19.45 CIKCAK (Ljubljana) i »JO TV DNEVNIK (Ljubljana)
»JO 3—3—1 (Ljubljana)
30.35	AJCTUALNI RAZGOVORI — Edvard Kardelj o vtisih s potovanja po Jušni Ameriki (Bnptd)
21.35	MANNDC — serijski film — (Ljubljana)
33.35	POROČILA (Ljubljana)
»JO ATLETIKA ZRN : ZDA —
posnetek iz Stuttgarta — (Ljubljana)
Dragi apeeed:
17JO KRONIKA (Zagreb)
17.45 MLADINSKI QUIZ — (Sarajevo)
».05 ZGODBA O LETALU_______
(Zagreb)
16 00 MARTV FELDMAN —
(Beograd)
».00 TV DNEVNIK (Zagreb) 30.30 n. SPORED ITALIJANSKE TV
Drage eddajr:
16» POROČILA (Beograd)
».66 POTOPISNA ODDAJA — (Beograd)
«» SERIJSKI FILM —
(Zagreb — Beograd)
SMO INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
33» ATLETIKA ZRN : ZDA — posnetek (Zagreb)
12.00—13.00 Pozor. snemamo hladne kapljice: 16.00—18.00 Levi čevelj Radia Študent; — Znanstvena fantastika I; — Reklama v pop-u; — Mamila: — Pop news; — Premiera; — Znanstvena fantastika D: — Progresivisti vam; — Ob neki izključiti vi; — S boa iz levega čevlja.
188M
DAHE S vaš tednik
Tr

Kino
SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA. Miklošičeva c. 26: amer. barvni film TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU, ob 16.. 18. in ». uri. Režija: Jean Negules-eo. Glav. vi.: Louis Jourdan. Jean Peter*. Rossano Brazzi. Clifton Webb.
Prodaja vstopnic od 15. ure dalje.
KINO UNION:
francoska barvna CS kriminalka SIRENA M1SSISSIPPIJA, ob 16.. 18» in 31. uri. Režiser: Fran-cots Truflaut. Igrajo: Jean-Paul Belmondo. Cathenne Deneuve. Michel Bouquet i. dr. Vse se začne 'a preprostim oglasom: iščem mlado ženo ... Brez tednika! Zaradi dolžine filma cene •zvišane.
Matineja amer. barv. CS kriminalke ZENSKA Z DNA MORJA. ob 10. uri (Frank Sinatra). BINO KOMUNA:
■Germi res ni mogel izbran bolj italijanske zgodbe, kot je ta...« (S. Kinzeb. Avanti) --italijanska VV komedija NE-MORALNE2. ob 15.. 17.. 10. in 31. uri. Režija: Pietro Germi. — Igrajo: Ugo Tognazzi. Stefania Sandrelli. Gigi Ballista i. dr. FN št. 37. Dvorana je hlajenal KINO SLOGA:
ameriški pustolovski film o orjaškem gorili — JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL, ob 16.. 16. in 30. uri. Režija:	Ernest B.
Schoedsak. Igrajo: Tery Moore. Ben Johnson, obe rt Armstrong i. dr. FN št. 36.
BINO VIC:
film akcijo in dinamike, barvni W pustolovski SREBRNA MAS KA. ob 16 . 18. in 30. uri. Režija: Beno Cardona. Igrajo: Santo • slavni	rokoborec. imenovan
Srebrna maska), Jorge Rivero. Ehsabeth Campbell i. dr. FN »Skozi svet« št. 5.
KINO SISKA:
grocote francoskega doporniške-ga gibanja v zadnji vojni predstavlja režiser Costa Gavras v barvnem CS vojnam fihnu NEKDO JE PREVEC, ob 16.. 18.15 in »». Igrajo: Michel Piccoll. Bruno Cremer. Jean — Claude Brialp i dr.
KINO SAVA:
zadnjikrat amer. barvni vojno, letalski film JUNAKI GUADAL-CANALA. ob 17. uri. Igrajo: John Wayne. Robert Rpan. Jama Carter.
ROLETNI KINO BEŽIGRAD:
WINETOUJEVA FILMSKA PARADA — barvni CS pustolovski film SLOVO VELIKEGA PO-
GLAVARJA. ob »». Igrata Pl-etre Brice in Lea Bar ker. Pradaja vstopale v vseh Mae-mstegreflb aS 14. are dalje, aa »Sitarje. Mae Sava le
DISNEJEVA MOJSTROVINA — ■KNJIGA O DŽUNGLI« KMALU V KINU SAVA!
POLETNI KINO DOMA JLA —
SIERA NEVADA, ob 16. in ».
uri.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barvni film MADAM X. ob 17. in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barvni film KRVAVI POKER. ob U. in 30. uri.
KINO KRANJSKA GORA: amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU.
KINO DOVJE — MOJSTRANA: amer. barv. CS film SOS ZAKONOLOM.
KINO KRKA — NOVO MESTO, ameriški barvni CS film — kinoteka VRTOGLAVICA, ob U. in ». uri.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: franc. barv. VV film BENJAMIN. ob 18. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni CS film V TEMI, Ob 17. in 30. uri. Prodaja vstopnic od 16. ure.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER:
V SAVINJSKI DOLINI: mehiški film ZLATI PETELIN, ob 20. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: ameriški film HLADNOKRVNI, ob ».30 in 20.30.
’ KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barvni film TARAS BULJ-RA. ob 16.15 in ».15. GOSTILNA KIRN Podpeč. Od 15. VII. do 7. VIII. zaprta.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ameriško grški film GRK ZOR-BA (repriza), ob 15.45, 18. in ».15. V glavni vlogi: Anthonp Quinn. Zadnjič!
KINO UNION:
angleški barvni kinoskopskl pustolovski film TRAPER (repriza i. ob 15» in 17.45.
REVIJA PREMIERSKIH FILMOV: ameriško-ltalijaski barvni vistavision kriminalni film KO-, MISAR X — TRIJE PLAVI PANTERJI, ob ». uri. Režiser: Frank Kramer.'Igrajo — Tony Kendall, Brad Harris, Cornp Collins. Erika Blanc.
KINO PABT1ZAN: ameriški barvni vestern film KROGLA ZA ZLOČINCA (repriza). ob 15». 17.45 in ». uri. V glavni vlogi: Audič Murpbjr. Tednik St. 27/70.
1 KINO UDARNIK:
francoska barvna kinoskopska
angleški pustolovski barvni film FERIBOT ZA HONG KONC, ob »». Gl. vloge: Curt Jurgens,
Orson Welles in Sylvia Syms.
Prodaja vstopnic od 19» dalje.
KINO TRIGLAV: špansko-ilalijanska barvna kavbojka JOE IZ NA VAJE (Dolar aa glavo!), ob 16. in ». uri. —
Igrajo:	Burt Revnolds. Aldo
Sanbrelli. Femando Rejr. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
KINO VEVČE:
zaradi dolžine Cima je pričetek predstave ob 19. uri — predstavljamo vam veliki barvni vojni film Veljka Bulajiča BITKA NA NERETVI. Veliko delo nate kinematografije. ne zamudite tega zanimivega filma! Samo še danes in jutri!
KINO ZALOG:
ameriški glasbeno-revijski barvni CS film CAN-CAN. ob ». uri.
Igrajo: Frank Sinatra. Sbirlejr MacLaine. Maurice Chevalier in Louis Jourdan. Samo danes!
KINO DOMŽALE: angl. barv. film SKRIVNOST STAREGA MLINA, ob IB. in ». uri.
KINO RADOMLJE: angl. barv. CS film MEJA V PLAMENU, ob ». uri.
KINO .MENGEŠ: amer. barv. VV film NE DELAJ VALOV, ob 'JO. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: ameriški barvni film ZLATA MRZLICA, ob ». uri.
KINO BLED:
ameriški barvni film — krimin.
NOVA OSEBA V PEKLU, ob 18. in »».
KINO RADOVLJICA: ameriški barvni zabavni film —
PIŽAMA ZA DVA. Ob ». Uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ameriški barvni film VELIKI MAC LINTOCK, ob ». uri.
KINO VRHNIKA:	j
Jugoslovanska barvna komedija	komedija ZANDAR V NEW
LJUBEZEN IN KAKŠNA KLET-	VORKU. ob 15». 17.45 in ».
VICA. ob ».15.	uri. V glavni vlogi: Louis de
KINO CENTER — KRANJ:	Funes.
Prem. amer. barv. CS vestem- : LETNI KINO SOLA:
skega filma OBRNI SE. UBIL ;	italijanski barvni gracljivi film
TE BOM. ob 16.. 18. in ». uri. !	V VRTINCU NEMIRA, ob ».15.
KINO STORŽIČ — KRANJ:	,	V glavni vlogah: Vanessa Red-
ital. Špan. barv. pust. film — | grm ve, Franco Nero.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla in nas mnogo prezgodaj pustila same naša zlata mamica in žena, hčerka in sestra
SLAVICA ŠUBELJ
m	'raj- DOLINAR
%	učiteljica j
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 17. julija 1970, ob 15.30 izpred hiše žalosti Kalingerjeva 6, na pokopališče v Stožicah
Do pogreba leži na svojem domu
žalujoči:
mož Lovro, sin Matjaž in hčerka Aienka-Pika. mama, brata Hinko s družino in Janea, družine Soline, Dolinar. Jerele. Zupančič, Sabelj,
Ljubljana, Boštanj, Novo mesto. Zg. Gorje, Tržišče, Indianapolis,
15. julija 1970
OHM 70
Obvestila
DESETTISOCI VAŠIH SOTRPINOV. ki so'kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, so se poadravili s učinkovitim naravnim zdravilom: rogaškim DO-NAT vrelcem. Vprašajte sdravnika. Zahtevajte »DONAT« v svoji trgovini, te pa ga doba v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
Oru?i/iaC
m varno in uspašno sončenje, sa idealno, nemastno nego kote. tudi letos spet zanesljivi Tschambe — n	16497
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
STOP DISOO je v poletni sezoni odprt vsak dan rasen ponedeljka od ». do ».15. Vstopnina je 4 dinarje, disc joekep pa je Janše Bonfina — Renč:
G H M
OHM 70
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsemu osebju Ortopedske klinike .v Ljubljani, predstojniku docentu dr. Debevcu Francu, primariju kirurgu dr. Sirniku, dr. Havlinl Herbertu in drugemu zdravniškemu in požrtvovalnemu strežniškemu osebju za vso nego in skrb pri moji uspešni operaciji. Hvaležna pacientka Marica Keatea.
Ljubljana, Turoograjska 4
Ob smrti tovarišice Olge Pelicon, soproge jugoslovanskega veleposlanika v Keniji, je državni sekretariat za zunanje zadeve, namesto venca na grob pokojne, nakazal 500 din skladu m izgradnjo Onkološkega inštituta v Ljubljani.
■ v :;zg-
Mali oglasi
Zglaaite se MUDKNTKA išče ogrevano sobo.
—-----— lfatem kutianja in pranja.
Gram tbdl Sa sostanovalko. Ponudbe pod »Angleščtner.
Sh,Z&cZVJSJ?
POSESTVO g tm. Mia, gospodarsko poslopje s potočnim mlinom ZA VARSTVO. dojfen na aateni
ob osati prodam. Marija Gubenšek. Vodice 3, »Mitjiir pri Celju.	1979-7
IACEMO gospo sa varstvo otroka v dopoldanskem času. Zontar, Kranj, darujeva ». novo naselje prt Vodovodnem stolpu.
1575-1
IZGUBLJENO blago aa dve ženski oblaki in tri pare sandal izgubljeno od Trbovelj do Zagorja lepo prosim vrnite. Božič Cirilu, Zagoad 10/a. Dote pri Litiji.
6765-6
pn—nAM garsonjero, ponudba pod ste.	2*331-6
Ut- .DNO prodam gumijast dvosedežni čoln — kajak in otroški športni vneiček. Ogled pri — Magajna. Opekarska c. 46.
Čestitka
Na medicinski fakulteti odd. sa stomatologijo je uspešno končala študij MAJDA AUATARAIC iz Škofje Loke. Iskreno čestitajo — Marica, Tarnat in Magda.	C
Rogov
»PONY
EXPRESS«
ib G
, -p
Za DEVIZE -
136 US dolarjev 497,76 D Mark 3536.—« A šilingov
DOBAVA TAKOJ!
Devizni račun
501-620-7-32000-10-105 pri KBH Ljubljana. Informacije:
ROG Ljubljana.
6716
sobo iščeta štu-
_____	3». Ponudbe
pod. zaostri«.	36333-6
MOPED, letnik 57. dobro ohranjen. prodam. Nov cilinder, bat, glava, vplinjač. Cena 8» Ndin. Suhadolc, peste na Vrhovce 2. Ljubljana.	26334-3
ZAKONCA s sinom nujno iščeta
MOpHBljMb MMMotaO gtlOOTft-
njt Ali vsaj večjo sobo. Ponudbe pod »Platem vnaprej«. 20322*« NUJNO potrebujem 900 Ndin. vr* nem v Šestih mašečih. Ponudbe pod »Garancija avto«. 20903-3
—poottra čisto [h poftteno Ut Študentko (pevserko) v te 51, blizu Veterinarske bolnice. 23310-1 KUPIM motor do 350 ccm. Slavko Brodar, Izola, Kajuhova 5.
1559-3
ZA KAKRŠNOKOLI, stanovanje s odločbo dam lepo nagrado. Ponudbe pod »Lepa nagrada«.
19437-0
ZA VITKO LINIJO •— brez trebuha! Zanesljiva, cenena, najnovej-Sa ameriSka metoda. Navodila pošiljamo zastonj. Rota vit. Ljubljana 7, P. p. 64.	20071-8
NEOPREMLJENO — do enoinpolsobno stanovanje vzamem v najem za eno leto s 1. avgustom, najraje v bloku. Ostalo po dogovoru. Tel. 21-115 <8. — 13. ure vsak dan razen sobote in nedelje).	20202-5
MOSKVIC 407, letnik 1964 in prikolico 750 kg nosilnosti zelo ugodno prodam. Gomboc, Topniška 32, Ljubljana. 20203-3 POSTEN* fant z vozniškim dovo-1 lejem A in B kategorije, želi priložnostno zaposlitev kot voznik. Ponudbe pod »Dober Šofer«.
20258-2
PRODAM krasno mizo, bidermajer stil. Ogled vsak dan v Komisijski trgovini »Antika«, Mestni trg.	202594
OKNI RIBEZ prodam. Dvor 5 — Šentvid.	20116-4
MOPEDISTI POZOR! Uvožen moped znamke »miele« ugodno prodam in nov italijanski globok otroSki voziček »peg«, prodam. Alojz Grobelnik, PetkovSkovo nabrežje 43, Ljubljana.
- 20302-4
OPREMLJENO sobo v središču Mesta ali bližnji okolici išče trgovka. Ponudbe, pod »20.000 me-asčno«.	20301-0
PRIKOLICO malo rabljeno s priključkom za fiat 750 prodam. Tone Malnar, Novo naselje, Rakek.	20307-3
PODJETJA POZOR! Prodam 5-sob-no stanovanje s pritiklinami v središču mesta stare Ljubljane, okoli 115 kv. m z notranjo opremo, centralno kurjavo na olje in telefonom. Ponudba pod 1900 din kv. m.«.	20191-4
NUJNO iščem frizersko pomočnico v Poreču od 15. 7. do 15. 10. 1976. Stanovanje preskrbljeno. Obenem lepe počitnice! Matej KUrbus »Frizer«. — Hotel »Luna« Poreč. *	1567-1
TRIČLANSKA družina išče eno — ali dvosobno stanovanje, lahko tudi ^garsonjero. Možnost predplačila. Ponudbe pod »15. avgust«.	20293-6
INSTRUKCUE in konverzacija za izpopolnitev angleščini — Informacije po tel. 22-885.
20296-8
PRODAM gumijast čoln gliser z lamo motorjem. Ponudbe pod »3000 din«.	20297-4
IŠČEM dobro frizersko moč — nudim hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Samostojno«.
20298-1
IŠČEM sobo v Zgornji Šiški ali v Šentvidu. Ponudbe pod »300 Ndin«.	20289-6
Dežurne
službe
Nočna zdravniška (Murna služba Je za nujna obiska na domu od-19. do 7. ura, ob nedeljah in praznikih vez dan In to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana.
Bežigrad: Krnčeva 10. telefon — 310-533	,
Center: Miklošičeva e. 34. telefon 313-063
Moste—Polje: Prvomajska ulica 5. telefon 314-527
Šiška—Šentvid: Bertova ulica S. (aa občinsko stavbo) — telefon 55-644 in 55-221
Vič—Rudnik Postojnska M, tele fon 61-121
Grosuplje—Ivančna gorica: aačaa-no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon Ul štev. 67-402 in 77-141.
Služba stalne pripravljenosti je aa območje Medvod la Velikih Lašč.
Nočna nedeljska ln poamlfna dežurna zobna .ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva i, II nadstropje, soba štev. 5 Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan. od 19. do 7 ure naslednjega dne. ob nedeljah in prašnikih ves dan.
LJUBLJANA Centralna lekarna
MARIBOR
»Melje«. Meljska c. 2.
Opozorilo
čebelarjem
Goedne opazovalnice javljajo — Kamnik ped Krimam; suho vzame; 0.: + 1» kg. 10.: + 1 kg. 11.: + 1.10 k*. Srednje vas — Semič: obletavajo hojo; 11.: Uravnano; 12.: + 2 kg. 13.: + 0» kg na Upi in drugem geadnem cvetju. Graštlea — Predgrad: pod hojo vse mastno; pri močnejših družinah povprečni donosi do 1 kg: 0.: + 2.» kg. 10.: + 2 kg. 11.: -I- 1 ,60 kg srednje močna družine. Cadavle — Tržič: 6. do 13.: + 3» kg na smreki in Jelki. Podkraj — Hrušica: vreme ugodno; ll. do 13.-. + povprečja po 1,50 kg na hoji. Snežnik: na smreki in jelki dne 13.: + 1» kg. Lenart — Gor. grad: peša zadovoljiva na hrastu m hoji; čebele se ne Izčrpavajo preveč; U.: . + 0.50 kg. 12.: + 1» kg. 13.: + 2 kg. Brezje — Mesirje: obletavajo hojo in kostanj; g. do 13.: + 8.80 kg. La vrvne na POh.: 12.: iztočil 0.40 kg. 10. do 13.: + 4.40 kg na* boji; med ae te strdi v satju.
Madež te ZCDS
Umrla nam je naša draga sestra, teta in svakinja
ANA FAJDIGA
upokojena učiteljica
Pogreb drage pokojne bo dne 17. julija 1970, ob 16. uri iz kapelice pokopališča v Novem mestu
žalujoči:
sestra, brat in drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, Hall, 14. julija 1970
i	%	-... -
Nenadoma nas je zapustila naša nadvse ljubljena hčerkica
ANA-MARIJA MARČIČ
Stud. ekon. fakultete
Pogreb bo v petek, dne 17. julija 1970, ob 17.15 iz Antonove mrliške vežice na 2alh
Globoko užaloščeni:
Ana Vodopivec s soprogom, hčerkica Ajči Nekrep z očkom in drugo sorodstvo
Ljubljana, dne 15. julija 1970
Dotrpela je naša draga tovarišica
SLAVICA ŠUBELJ
učiteljica
na osnovni šoli dr. Vita Kraigherja
Z njo smo izgubili dobro tovarišico in vzgojiteljico
Ohranili jo bomo v lepem spominu
Delovna skupnost osnovne šole dr. Vita Kraigherja, Ljubljana—Bežigrad
Nepričakovano nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, očka, stari ata, svak in tast
ALOJZ SMREKAR
avtotaksist
Od njega se bomo poslovili v petek, 17. julija 1970, ob 16.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah
Žalujoči:
žena Milka, sin Bori z ženo, hčerki Tatjana z družino, Nevenka ter družino Gril, Smole, Mar, Blatnik
/
Ljubljana, 15. julija 1970
ŠTUDENTKA išče sobo s posebnim vhodom in souporabo ko-palnice. Ponudbe pod »Center«.
20275-0
IŠČEM žensko za dopoldansko varstvo 2-letnega fantiča. Ponudbe pod »Nujno«.	20288-1
ZAKONCA brez otrok potrebujeta opremljeno sobo kjerkoli. Ponudbe pod »Redna plačnika«.
MIREN ŠTUDENT išče sobo v mestu! Plača po dogovoru, vselil bi se z 20. 7. Marjan Mur-šec, Titova 102, tel. 311-377.
20285-8
OPREMLJENO sobo takoj oddam moškemu uslužbencu. Souporaba kopalnice, centralna. Pojasnila po telefonu 56-167 od 11. do 17. ure.	20287-6
ISCEM garsonjero ali večjo sobo po možnosti s centralno kurjavo, kopalnico in posebnim vhodom. Ponudbe pdo »Plačam dobro«.	20280-6
DEKLE išče sobo v okolici Ljubljane.' Plača visoka. Ponudbe pod »Soba«.	20279-6
MLADI dekleti iščeta sobo v Ljubljani. Vselitev zaželena avgusta. Ponudbe pod »Medicinski sestri«.
20277-6
13. 7. 1970. IZGUBLJENO jopico od Fužin do Bizovika, vrnite proti nagradi v* Dnevni oddelek bolnice Fužine. V borovem gozdu izgubljeno moško uro do- \ bite ravnotam.	20272-8
DEKLE, ki ima vselje prodajati v slaščičarni, lahko dobi zaposlitev z rednim delovnim razmerjem. Zglasite se lahko od 7. • do 20. ure vsak dan. Ostalo po dogovoru. »Slaščičarna« na Vodnikovi cesti pri Gasilskem domu, Zg. Šiška.	20271-1
MIRNA uslužbenka išče sobo v Centru ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Nujno«. . 20270-6 IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu 2-krat tedensko. Mora biti dobra likarica. Naslov: Pečenko, Streliška 29/B.	20267-1
ZASTAVA 750, popolnoma nov — prodam. Sovre, Cesta Andreja Bitenca 11. Telefon 51-165.
20266-3
PRODAM vespo GS. Cena ugodna. Kličite tel. št. 311-627, od 7. do 14. ure popoldne. Pokljukarje-va 96, Vič.	20262-3
PRODAM zelo dobro phranjen VW avto. Ogled od 19. do 20. ure vsak dan. Vinko Trampuž, Kajuhova 26. Ljubljana. 20231-3 SIAMSKE mucke prodam. Lovro Alauf, Vevče 157 a, Ljubiiana.
20230-4
DEKLE visoke in močne postave do 40 let, ki ima veselje do konjskega športa, dobi začasno honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »šport«.	20024-8
DIPL. FARMACEVT z ženo in otrokom išče stanovanje v Ljubljani, Črnučah ali Domžalah. — Lahko tudi garsonjera. Ponudbe pod »Zelo dobro plačilo«.
20257-6
ŠTUDENTKA išče mirno samsko sobo s posebnim vhodom, po možnosti centralno ogrevano. — Ponudbe pod »Dobro plačam«.
20043-6
OGREVANO «obo ▼ šiški išče miren študent. Ponudbe pod — »Reden plačnik«.	20244-6
POCENI prodam philips stereo W, zvočnima skrinjama in kom-W, zvočima skrinjama in kompletom plošč. Ogled vsak dan na Tugomirjevi 59, -Ljubljana, (čeperlo).	20075-4
MALO opremljeno sobo iščem. — Taji šalja, Linhartova 7.
20252-6
VRSTNI red za fiat 850 speci al . prodam za gotovino. Vprašajte pri Brumen, Rozmanova 9, od 14. ure dalje.	20251-3

ani
LJUBLJANA,
TRG OF 15 tel.: 314-889
vas.vabi
za Dan vstaje
na atraktivni izlet z letalom
v LONDON in AMSTERDAM
od 19. do 22. julija 1970 CENA SAMO 1.420.— din.
ZA JESEN SMO VAM PRIPRAVILI:
5. 9. 5-dnevni avtobusni izlet v Italijo na ogled krajev, kjer je bilo med vojno zaprtih največ Jugoslovanov.
12. 9. — 18-dnevno avtobusno potovanje v Španijo.
20. 9. — 7-dnevni izlet z letalom in avtobusom v Carigrad ih Malo Azijo. 17. 10. — 14-dnevni avtobusni izlet v London in Pariz.
17. 10. — tridnevni izlet z letalom v Španijo.
Vse informacije in prijave v poslovalnicah Putnika.
6527
ŠTUDENTKA medicine išče sobo. Ponudbe pod »Avgust«. 30051-6
DEKLE išče opremljeno sobo » posebnim vhodom pod »Nujno«.
20343-6
KUPIM italijanski športni voziček. Ponudbe pod »Dobro ohranjen«.
20243-5
ŠTUDENT elektrotehnike išče samsko sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
20240-6
FANT in dekle pred poroko nujno potrebujeta sobo v okolici avtobusne postaje. Ponudbe pod »Takoj«.	20249-8
ŠTUDENT matematike išče sobo po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Upanje«.
20236-6
DVA ŠTUDENTA potrebujeta kakršnokoli sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Takoj«.
20235 6
OGREVANO sobo z souporabo kopalnice potrebujeta dva študenta. Ponudbe pod »Poseben vhod«.	20234-6
KUPIM parcelo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Gotovina« .	20226-7
KUPIM karkršnokoli stanovanje ali prostor za adaptacijo, piš-čam 20000 takoj ostalo po 2000 na mesec. Ponudbe pod »Takoj«.
20229-7
PRODAM stroj polavtomatski za brizganje plastičnih mas do 15 g s kompresorjem in orodjem za izdelavo več izdelkov ter moped Tomos. Ogled je mogoč v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na Smledniškl 25 — Kranj.	1553-4
SVET
OSNOVNE ŠOLE »JANEZ MRAK«
Vrhnika, Tržaška c. 2
razpisuje JAVNO PRODAJO
kombija IMV
1000 super B »Turist«
"v voznem stanju.
Licitacija ob pogojih 5 °/o varščine se prične dne 18. 7. 1970 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri pa za zasebni sektor v osnovni šoli »Janez Mrak« Vrhnika.
Ogled je mogoč 17. in 18. 7. 1970 od 8. do 12. ure v osnovni šoli »Janez Mrak« Vrhnika.	6724
Razpisna komisija
Republiškega sekretariata za gospodarstvo
LJUBLJANA Gregorčičeva 25
razpisuj e prosti delovni mesti: PRIPRAVNIKA z diplomo II. stopnje ekonomske fakultete
STROJEPISKO z dvoletno administrativno šolo in znanjem strojepisja Stanovanja niso zagotovljena.
Osebni dohodki po pravilniku.
Prijave, kolkovane z 1,00 din, s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi sprejema razpisna komisija štirinajst dni po objavi. 6725
Umrla je naša draga mama
Marija Korošec
rojena PEČAR
Pogreb bo v četrtek, 16. julija 1970, ob 17. uri iz hišo žalosti v Ocizli na pokopališče v Klanec
žalujoči:
mož Josip, hčere Zora, Boža, Majda in Silva z družinami, snaha, vnuki in drugo sorodstvo
Ocizla, Koper, Črnotiče, Divača, Hrpelje,
15. julija 1970
Za vedno je zaspal in nas aapustil naš ljubi in nepozabni oči, brat, stric in svak
Gvido Zupan
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 16. julija ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
žalujoči;
žena Anda, hčerke Metka in Alenka z možem Milanom, Nataša z družino, brat Nitio in France, sestri Aleksa in Mina ter drugo sorodstvo
Ljubljana, dne 15. julija 1970
gjjgŽKg^	iSTESSVSSSbSSbsfSSSSUbtSSSSS
— ■ ----------- ------------------- ----- ------------------------------------
telefon dežurnega urednike 20-648
DELOVNE ORGMIZACUE V SDS, KI IŠČEJO DELAVCE
t	•	| :	•
Objava Sl* 120	informacij« o objavljenih prostih delovnlh^meatjhMBO dali
-v.
ao dale komunalnim vsak Četrtek
Objavljena delovna mesta so prosta praviloma, do naslednje objave. Delavci, ki se želijo zaposliti na enem od objavljenih prostih delovnih mest. lahko vložijo svojo ponudbo neposredno pri delovni organizaciji, ki ima prosto delovno mesto
LEGENDA:		/
Mesto komunalnih zavodov: večji (tek. mamiti tisk tspostavs		
l. kvalifikacija:	P	— pnvčaas detteet fnvkvaltjiciranl, polktmtmctranl m pomožal ustni bencti
	PS	— poklicna Sola (kvatmetram, vtso
■ •		tft	g niijg strokovno totof
	Si	— delavet s srednjo šolo
	vs	— detaset e visoko Solo
	Vis	— delavci e vttjo šolo
	Spec	— delavci specialisti (s dokončano HI stopnjo akademskega Študija/
11. stanovanje:	St/nt	— stanovanja m
	St/s	— stanovanja samsko
	St/d	— stanovanje družinske
	St/skup	— stanovanje kot skupna nastanitev
III. praksa:	Pr/0	— za delovno mesto id potrebna predhodna praksa
	Pr/l-X	— delovno mesto zahteva od 1—s tet delovne prakse
CEUE		-		
Železarna Store	i.	samostojni analitik		
		ekonomist	VS-Vii	St-sam	Pr-2
	I	vodja pravne		
		službe	VS-Viš	St-sam	Pr-2
	1	stenodaktilograf	NS	St-ni	Pr-0
	1	strojni tehnik -		
		pripravnik	SS	St-sam	Pr-0
	5	ključavničarjev	PS	St-sam	Pr-0
	5	kovinostrugarjev	PS	St-sam	Pr-0
	več	delavcev metalurških		
		poklicev: talilcev.		
		valjarjev, livarjev.	PS	St-sam	Pr-0
	več	pomožnih delavcev	PK	St-sam	Pr-0
	1	ekonomski tehnik -		
		pripravnik	SS	St-nl	Pr-0
	1	elektrotehnik za		
		šibki tok-pripr.	SS	St-sam	Pr-0
Zdravstveni dom Celje	1	zdravnik spl. pr.		
		za amb. Celje	VS	St-ni	Pr-1
	i	zdravnik spl. pr.		
		za amb. Laško	VS	St-drui	Pr-1
	1	zdravnik spl. pr.		
		za amb. Sevnica	VS	St-druž	Pr-1
	1	laboratorijski		
		tehnik a DE		
		Slov Konjice	SS	St-ni	Pr-0
	1	laboratorij, teh.		
		za DE Laško	SS	St-ni	Pr-0
	1	babica a ZP		
		Podčetrtek	SS	St-ni	Pr-0
	1	babica za teren		
		Žalec	SS	St-ni	Pr-0
	1	vij. medicinska		
		sestra za patronažno		
		službo za teren		
		Radeče	Vlš	St-ni	Pr-0
	1	medicinska sestra		
		a spl. amb.		
		Bistrica ob Sotli	SS	St-ni	Pr-0
.	1	zobarski asistent (za		
		dol. časi za zobno		
		amb. Žalec	SS	St-ni	Pr-0
	i	VK Šofer za reševal-		
		no službo Sevnica PS	St-ni	Pr-0
Splošna bolnica Celje	i	d. m. zdravnika spe-		
		cialists ali speciali-		
		zanta iz anestezije	VS	St-ni	Pr-1
	i*	d m. zdravnika spe-		
* •		c:alizanta iz trans-		
	■ *'	fuziologije	VS	St-ni	Pr-1
Šolski center				
Boris Kidrič. Celje	1	prof. sl. Jezika	VS	St-ni	Pr-0
	1	prof. ali pred. učit.		
		mat. in meh.	VS-Vii	St-ni	Pr-0
	1	učitelja poklicne teh-		
		nologije	Vii-SS	St-ni	Pr-0
	1	d. m. predstojnika		
		poklicne šole kovi-		
		narske stroke	Viš		Pr-5
	1	d. m. predstojnika		
		poklicne Sole avtome-		
		banske stroke	Viš	St-ni	Pr-5
	1	d. m. predstojnika		
		poklicne Sole oblačil-		
		ne stroke	Viš	St-ni	Pr-5
	1	d. m. predstojnika		
		poki. Sole frizerske		
		stroke	Viš	St-ni	Pr-5
Šolski center Ta				
blagovni promet Celje	1	dipl. ekonomista	VS	St-ni	Pr-0
	1	prof. slov. j.	VS	St-ni	Pr-0
	1	prof. angl. nem. J. VS	St-ni	Pr-0
Osnovna <ola				
XIV. divizije. Dobrna	1	p. d. m. predm uč.		
		za glasbeni in likov-		
		ni pouk	Viš	St-ni	Pr-0
Izletnik Celje	1	d m. direktorja TC		
		Golte	Viš-SS	St-ni	Pr-5
	1	administratorja za		
		splošni sektor	Pš	St-ni	Pr-1
	12	d. m. avtobusnih		
		šoferjev	Pš	St-ni	Pr 4
	15	d. m. avtob. spre-		
		vodnikov — odslužen		
		voj rok	—	St-ni	Pr 0
	1	avtomehanika	PK	St-ni	Pr-3
	2	d. m kuharja za		
		hotel Golte	PS	St-ni	Pr 0
	3	natakarje	Pš	St-ni	Pr-0
	2	d. m. skladiščnika	Pš	St-ni	Pr-več 1.
	2	d. m. čistilk avtobu-		
		sov	—	St-ni	Pr-0
Jireks Žalec	1	valenca za elektro		
		stroko — šibki tok	—	St-ni	Pr 0
	1	vajenca za mizarsko		
		stroko	—	St-ni	Pr-0
	2	dipl. ing. tekstilne		
		tehnologije — pnpr. VS	St-ni	Pr-0
	1	dipl ekonomista —		
		pripravnika	VS	St-ni	Pr-0

NOVO MESTO
Matkovič Dol. Toplice Cestno podjetje	1	brivec — frizer	Fž St-a	Pr-1
Novo mesto	1	strojnik — kurjač centralna kurjave	Ft St-ni	Pr-0
IMV Novo mesto	3	avtomehanika	n St-nl	Pr-0
VELENJE		' / ..		
Ekonomska srednja šola				
Slovenj Gradec	1 *	dipl. ^rBMinilar	VIS St-s	Pr-sat.
	1	prof. fUcaodja	VIS St-ni	Pr-sai.
Mah Jakob, mizarstvo Velenje Rudniki svinca In top.	1	stavbeni mlsar '	H St-a	Pr-0
MMfca	40	delavcev • vozači rude	Np St-s	Pr-0
	20	metalurških delavcev	Np St-s	Pr-0
Skupščina občine Slovenj Gradec	i	ref. ws promet in orodne liste		
			Sž St-ni	Pr-2
Lesno industrijsko podj. Slovenj Gradec	1	les. lnd. tehnik	Sš St-ni	Pr-4
dolski center Ravne na Koroškem	1	uč. telesne vzgoje	ViS St-s	Pr-0
	1	uč. mat. in fiž.	ViS St-s	Pr-0
	1	dipl. ing. metal.	ViS St-s	Pr-0
	1	uč. za hov. predm.	ViS St-s	Pr-0
	2	uč. za družb ek. p.	ViS St-s	Pr-0
	2	uč. prakt. pouka ključavničarjev	ViS St-s	Pr-0
	i	uč. prakt. pouka strugarjev	ViS St-s	Pr-0
	1	uč. prakt. pouka rezkalcev	ViS St-s	Pr-0
Rudnik lignita				
Velenje	15	kopačev	Pš St-s	Pr-0
	10	delavcev-kopačev	Np St-s	Pr-0
	15	stroj, ključavnič.	Pš St-s	Pr-0
•	10		Fž St-s	Pr-0
	2	inšt. centr. kur j.	Pš St-s	Pr-0
»	2	rezkalo	Ft St-s	Pr-0
	2	strugarja	Pk St-s	Pr-0
	4	mizarje	Pš St-s	Pr-0
Koroški zdravstveni dom Ravne na Koroškem	2	patronažni sestri	Viš St-s	Pr-zaž.
	2	medicinski sestri	Sš St-s	Pr-zaž.
	1	medicinski laborant	Si St-s	Pr-zaž.
Splošno gradbeno podj. VEGRAD — Velenje	2	skladiščnika	Si St-po d.	„ Pr-zaž.
4	1	strojepisko	Pš St-ni	Pr-zaž.
MURSKA SOBOTA				
Kmetijska srednja šola Rakičan	1	prof. za slov. in nemški Jezik	ViS St-ni	Pr-0
Osnovna šola Bakovci	1	predm. učitelj nem.		
		jezika	Viš St-ni	Pr-0
INA nafta Lendava	3	strugarje — vaj.		
	1	skoblar — vaj.	—	
	2	avtomehanika — vaj.	- — -	
	2	finomeb. — vaj.	—	
	2	ključ.-varil. — vaj.	„ —	
	2	ključavn. — vaj.	mm	
	i	obratni eiektr. — vaj. —		
	i	kovač — vaj.		
KOPER »Luka Koper«				
Koper	več	ekonomskih tehnikov	Si St-ni	Pr-0
	več	maturantov gimn.	Si St-ni	Pr-0
	2	daktilografa	Pš St-ni	Pr-0
	več	elektroinstalaterjev	Pš St-ni	Pr-0
	več	strojnih ključ.	Pš St-ni	Pr-0
	2	strojevodja	P« St-ni	Pr-0
»Tomos« Koper	več	strojnih inž. 1. in		
	več	n. stop. .	vs, ekonomistov I. in	Vis St-po d.	. .****.,
		II. stopnje	VS	Vis St-po d.	Pr-zaž.
	več	programerjev za elek-		
		tronske obdelave	Vis St-po d.	Pr-zaž.
	1	dipl. pravnik	Vis St-po d.	Pr-zaž.
	1	industr. psiholog	Vis St-po d.	Pr-zaž.
	1	matematik za meha		
		nografski center	Vis St-po d.	Pr-zaž.
	več	Np delavcev za serijsko proizvodnjo	Np St-ni	Pr-0
Zavarovalnica Sava — Poslovna enota Koper	1	šef imovinskih in transportnih zav. Vi	i. Sš St-ni	Pr-5. 8
	1	pravni ref.	Vis, Vš St-ni		Pr-3, 5
	1	ref. za transportna zavarovanja z znanjem angl. j.	V	1. Si St-ni.	Pr-3. 5
	1	cenilec imovinskih		
		škod	Si St-ni	Pr«
	i	administrator	Si St-ni	Pr-3
Cestno podjetje				
v Kopru	1 .	avtoelektričar	Pš St-ni	Pr-2
	1	stroj, ključavničar za delavn. Postojna	Pš St-ni	Pr-2
				
KRANJ				
Železarna Jesenice	30	delavcev	NP	St-ni	Pr-0
	več	ključavničarjev	PS	St-s	Pr-zaž.
	več	elektrikarjev	Pš	St-s	Pr-zaž.
	10	livarjev	PS	St-s	Pr-zaž.
Zavod za požarno, reševalno in tehnično				
službo Kranj	1	gasilec — pomoč.		
	1	(odsl. voj. rok)	Pš gasilac-telefontst (odsl.	St-ni	Pr-zaž.
				
		voj. rok) — zaželen tečaj sa telet.	NP	St-ni	Pr-zaž.
•Sava« Kranj	več	kurjačev za upravljanje parnih kotlov z mehaniziranim kur-		
	več	jenjem	Pš ključavničarjev C kom-	St-ni	Pr-zaž.
		presoristi. pomožni		
		kurjači, strojniki črpališč)	Pš	St-ni	Pr-zaž.
Mesarsko podjetje Jesenice	3	vajence-klavce	OS	St-s	Pr-0
Mesarsko podjetje Radovljica	3	mesarske vajence	OS	St-ni	Pr-0.
%
				
H^OVA GORICA		-	.* i		
			»	
Nov^ Gorica^					 ._
	t		RB St-nl	
				
MARIBOR	v,-			
Agrokombinat Maribor	4	dipl. kmet. ing.		
		(pripravnike)	ViS St-nl		Pr-0
	a	živinorejca		
		(družina)	PS ali P St-dr		Pr-2
Avtomehanična tol« Maribor	i	učitelja aa teh. met.		
		rt	Vi ali ViS St-ni		Pr-zaž.
V-	i	ufiitsUu aa mate-		
		mati ko	Vis ali Vi St-ni		Pr-zaž.
.	i	ufiiMJa aa tehn. ob-		
		delavo, stroj lovja		
		in c	to Via ali Vt St-ni		Pr-zaž.
	i .	prot, aa telovadbo	Via ali Vi St-nl		Prani.
	i	prof. aa aken. Vis ali Vi St-ni		Pr-sat.
-V	i	proiteor sa adr.		
		vzg.	Vis aU Vi St-nl		Pr-zaž.
	i	prof. aa slov. jas. in sat. rog.	Vis ali Vi st-nl		'• Pr-zaž.
»Gradleae Maribor	več	aoboalikarjev in plaaharjav	rt st-ak	Pr-zaž.
. 1	več	polagalcev karam.	Pi St-sk	Pr-zaž.
•Gratičars Maribor	i	tiskarja aa knjižni tlak .	F* St-ni	Pr-3
Klepovod Maribor f .	več več	VX Maparjy	F» St-ni Ft SUH	M
Mariborska livarna	. i	računovodjo	Si St-ni	Pr-9
Maribor	8 3 3	livarjev^ talilom	Pi St-ni Pi St-ni Pi St-ni	Pr-« Pr-7 Pr-zaž.
	i	stroj. ing. ali stroj.		
		tehnik	Vi ali	Si St-ni	Pr-3
	i	diplomanta višje Sole za org. dela -	Vi St-ni	rt*-3
Metalna, Maribor	več	dipl. ekonomistov	Vis St-ni	Pr-zaž.
	več	dipl. gradb. ing.	Vis St-ni	Pr-zaž.
	več	stroj. ing.	Vš St-ni	Pr-zaž.
	2	geometra	Sš St-s	Pr-2
	4	elektro teh. jak. t.	Sš St-s	Pr-2
	več	strugarjev	Pš St-s	Pr-zaž.
	več	reskalcev	Pš St-s	Pr-zaž.
.. -	več	varilcev	Pš St-s	Pr-zaž.
	več	ključavničarjev	Pš St-s	Pr-zaž.
	več	kovaCev	Pi St-s	Pr-zaž.
»Nigrad« Maribor	2	dipl. komun. ing.	Vis St-ni	Pr-3—5
	1	gradb. ing.	Vi St-ni	Pr-3
	1	geometer	S* St-ni	Pr-3—5
	več	gradb. delovodij VK-Pi st-ni		Pr-3—S
	1	avtoelektričar.	Pi St-ni	Pr-3
Obrt. delav. »Rotor« Maribor	1	strugar	Ft St-ni	Pr-1
	1	računovodja (akraj. del. čas)	Sš St-ni	Pr-10
■Primat«, Maribor	več	ključavničarjev	Pš St-ni	Pr-zaž.
	več	strugarjev	Pš St-ni	Pr-zaž.
	več	varilcev	Pš St-ni	Pr-zaž.
Republ. sekretar, za pravosodje in občo upravo Ljubljana —				V
zapori Maribor	več	paznikov	OS St-ni	Pr-0
	1	VK ključavničar	Pš St-ni	Pr-zaž.
Skupščina občine				
Maribor	2	geodet, tehnika	Sš St-ni	Pr-0
	1	ortopedagoga za jnlariinn	Vš St-ni	Pr-0
	1	dipl. geodet, ing.	Vis St-ni	Pr-0
	1	dipl. ing. arh. dipl. hidrog. ing.	Vis St-ni	Pr-3
	1		Vis St-ni	Pr-2
	2	dipl. komun. ing.	Vis St-ni	Pr- uz. 4
	1	dipl. ekon. ekon.-anal. smeri-pripr.	Vis St-ni	Pr-0
»SLOG« Maribor	več	mizarjev	PS St-ni	Pr-0
	1	ključavničar	Pi St-ni	Pr-2
	10	vaj- aa mizarje	OS St-ni	Pr-2
TAM Maribor	več	dipl. ekon. za org. reviz. in zim. trg.	Vis St-ni	Pr-zaž.
	več	dipl. stroj. ing. za konstr. in trim. delo in delo ▼ proizvod.		
		obrat.	Vis St-ust	Pr-zaž.
	več	stroj. ing. energ. smeri	vš st-m	Pr-zaž.
	1	dipl. metal. ing.	Vis st-ni	Pr-zaž.
	1	prevajalca za tehn. dokument.	Vis St-ni	Pr-zaž.
	več	stroj, tehnikov	Sš St-ni	Pr-5
	več	brusilcev		
	več	PK brusilcev	p St-s	Pr-zaž.
	več	ostrilcev	» St-s	Pr-zaž.
	več.	PK ostrilcev	£ St-R	
* -•	več	strugarjev		
	več	PK strugarjev vrtalcev PK- vrtalcev	n St s p St-s	Pr-zaž. Pr-zaž.
l ♦ - .-- . več—^eakacJm	. '	*			pi 31*8 PS st-, Pi St-s	Pr-zaž.
				Pr-zaž.
	1	avtoelektričar j a	Pš St-s	Pr-2
	več	avtomehanikov	Pš St-s	Pr-zaž.
t	več	VK orodjarjev	Pš St-s	Pr-zaž.
	več	orodjarjev	Pš St-s	Pr-zaž.
	več	stroj, ključavnic.	Pš St-s	Pr-zaž.
TŽV »Boris Kidrič« Maribor	več	dipl. stroj. ing.	Vis St-ust.	Pr-zaž.
	več	stroj. ing.	Vš St-ust.	Pr-zaž
	več	avtoličarjev	Pš St-s	Pr-zaž.
	1	korespondenta (franc., nemič.).	Sš St-ni	Pr-6
	1	uvozni referent	VŠ St-ni	Pr-10
	1	referent za osnovna sredstva	SŠ St-ni	Pr-4
	2	orodna ostrilca	Pš St-ni	Pr-2
	1	steklarja	Pš St-ni	Pr-3
	več	elektroinstal.	Pš St-ni	Pr-zaž.
		več ključavničarjev	Pš St-ni	Pr-zaž.
	več	elektrovarilcev	Pš St-ni	Pr-zaž.
	2	elektroteh. j. tok	Sš St-ni	Pr-zaž.
	1	izvoz, referent	Vš St-ni	Pr-11
	1	tehnol. stroj. teh.	Sš St-ni	Pr-zaž.
	1	kontrol, stroj. trii.	Sš St-ni	Pr-zaž.
TP »Zarja« Maribor	1	komercialist	Vš ali VK St-ni		Pr-5—10
	3	poslovodje	Sš St-ni	Pr-3
	več	VK prodajalcev	Pš St-ni	Pr-3
Zavod za duš. in živč. bolne Hrastovec — Trate	10	med. sester oz. teh.	Sš St-ni	Pr-0
	3	višje med. sestre	Vš St-ni	Pr-0
	4	delovne terapevce	Vš St-ni	Pr-0
ALCHROM Ruše	10	stroj, ključ, ali ključavničarjev (odsl. voj. rok.)	Pš St-ni	Pr-zaž.
TEHNOSTROJ. Ljutomer	5	avtomehanikov	Pš St-ni	Pr-0
	2	stroj, ključavn.	Pš St-ni	Pr-0
OS »Ivan Cankar«,				
Ljutomer	1	učitelj n dol. Cas	Sš St-ni	Pr-0
	1	social, delavca	Vš St-ni	Pr-2
Delavska univerza, Ljutomer Skupščina občine	1	učibelja-direktor	/š-Sš St-ni	Pr-zaž.
				
Ljutomer	1	soc. delavca	Vš St-ni	Pr-3
	1	ekonomista	Vš St-ni	Pr-3
Mestna lekarna Ptuj				
poslov, v Ormožu Skupščina občine ormož	1	dipl. farmacevt	Via St-dr.	Pr-1
	1	dipl. pravnik		
		(pripravnik)	Vis St-ni	Pr-0
	1	ekonomist ( pnpr.)	Vš St-ni	Pr-0
	1	ekonomski tehnik	Sš St-ni	Pr-0

les. tu,
A'-,:;-? U
i
Gradnje Ptuj Zavod aa vara. in delov, uspos. mlad.
Dr. Marjana Borštnerja Dornava pri Ptuju
Ptuj
MdnJs.Sola
Ptuj
Skupščina občine Ptuj
Splofina bolnica Ptuj
Osnovna Sola Dornava
2
1 . 1 2
1
1
1
1
1
2
2
2
1
’ 1
2
2
1
3
1
1
I
1
1
1
1
1
viija lesnoind. tehnik (pripravnik) leenoind. tehnik lmnolnd. Ing. teh.
S Si.
Via St-ni
m
Pr-0
Pr-0 Pr-2 Pr-3
komercialist	VB St-ni	Pr-zaž.
kmetijski ing.	Vis st-m	Pr-zaž.
zidarja	pš st-m	Pr-0
med. sestri	Sš St-ni	Pr-0
▼išja med. sestra	Vš St-ni	Pr-0
fizioterapevtka	Vš St-ni	Pr-zaž.
farmacevta, trii.	Sš St-ni	Pr-0
prof. slovenščine	vis st-m	Pr-o
učit. za tel. vzg. Vis-VS St-ni		Pr-0
dipl. pravnik uprav, smeri	r vis st-m	Pr-5
uprav. ref. za odmero prisp. iz obrt(	St-ni	Pr-5 •
ref za odmero promet, davka	vs st-m	Pr-zaž.
geodet, ing.	Vš St-ni	Pr-2
firftnomigtft	Vš St-ni	Pr-3
ekonom, trim.	Sš St-ni	Pr-1
strojepisca	Nš St-ni	Pr-6 mes.
farmacevt, trim. (pripravnik)	Sš St-s	Pr-0
med. sest. (kirurg.)	Ss St-ni	Pr-zaž.
instrumeutarki	Ss St-ni	Pr-zaž.
med. sestr. (ginek.)	Ss St-ni	Pr-zaž.
med. sest. (interni)	Ss St-ni	Pr-zaž.
med. sest. (zav. od.)	Ss St-ni	Pr-zaž.
učit. za lik. pouk (7 ur tedensko)	Vš St-ni	Pr-0
učit za glas. pouk (pol. delov, časa)	Vš St-ni	Pr-0
učit za teh. pouk in fiarfkn	Vš St-ni	Pr-0
učit. za razr. pouk	vs st-m	Pr-0
učit za slov. ali nemščino	Vš St-ni	Pr-0
učit. za zgod., zem.	Vš St-ni	Pr-0
učit za matem.	Vš (na	razpol. 1 dr.
in 2. sam. stan.)
Tovarna glinice in alum. »Boris Kidrič« Kidričevo
Tovarna volnenih izdel. MajSperk
OS Rodni vrh Podlehnik LIP Slov. Konjice obrat Slov. Bistrica
5	metal, tehnikov	Sš	St-s	Pr-0
1	prof. matematike	Vis	St-s	Pr-0
2	dipl. ekonomista	Vis	St-s	Pr-0
2	stroj. dipl. ing.	Vis	St-s	Pr-0
1	industr. psihologa	Vis	St-dr.	Pr-zaž.
1	ekonomist	Vš	St-ni	Pr-10
3	tkalske tehnike	Sš	St-ni	Pr-0
1	uč. za razr. pouk	Sš	St-s	Pr-0
1	izprašan kurjač	KV	St-ni	Pr-0
LJUBLJANA
Vojna poSta 2050/16 Ljubljana
Vojna pošta 2480 Ljubljana
Vojna poSta 3908 Ljubljana
Vojna pošta 4168 Ljubljana
Vojna poSta 2539 Ljubljana
Vojna pošta 3269 Ljubljana
Zdravstveni dom,
Gradbeno podjetje, Hrastnik,
Komunalno obrtno podjetje, Hrastnik
3 daktilografke 3 strojne tehnike 1 gradbeni teh.
visoke gradnje 1 arhitektonski tehnik 6 ekon. tehn.
1	tehnični risar
3 PK kurjače
2	KV kurjača
1 gradbeni tehnik visoke gradnje 1 višji administrator
—	daktilograf
1 ek. tehnik, računovodja
1 višji administrator
—	evidentičar
1	KV električar
1 KV el. mehanik za hlad. naprave 1 KV elektromehanik 1 KV elektromehanik
1	KV kurjač centr.
kurjave, strojni ključavničar
1	VKV strojni mizar
1	VKV TT mehanik
1 VKV avtoelektričar 1	KV elektromeh.
1	VKV elektromeh.
1	VKV finomehanik
1	elektromehanik
5	vajencev tesarjev
5	vajencev zidarjev
Klinične bolnice, Lj. kirurgična klinika
gospodarsko tehnični obrati
interna klinika nevrološka klinika
ortopedska klinika GTO
Rog, Ljubljana
Cestar
grobar
zidarja
železokrivec KV ključavničara KV klepar KV mizarja KV sl ikopleskarj a KV gradbeni tehnik nizke gradnje strojnik-kompre-sistKV vodoinstalater geometer — risar
Pš St-ni Sš St-ni
Sš St-ni Sš St-ni Sš St-ni Pš St-ni
PK St-ni Pš St-ni
Sš St-skup.
Sš St-skup.
Sš St-skup.
Sš St-ni Pš St-ni
Pš St-ni Pš St-ni Pš St-ni
Pš St-ni
Pš St-ni Pš St-ni Pš St-ni Pš St-ni Pš St-ni Pš St-ni
Pš St-ni
Oš St-skup. OŠ St-skup.
PK
PK
Pš
Pš
St-sam. St-sam. St-sam. St-sam. Pš St-sam. Pš St-sam. Pš St-sam. Pš St-sam.
Sš St-sam.
Pš St-ni Pš St-ni Sš St-ni
1
1
1
1
4
1
medic, sestri III. pediatrične smeri	Sš	St-ni
KV ključavničar	Pš	St-ni
vrtnar	Pš	St-ni
administrator	Pš	St-ni
laborator. teh.	Sš	St-ni
medicinske sestre	Sš	St-ni
zdravnik specializant iz nevrologije	Vis	St-ni
zdravnik specializant
iz ortopedije	Vis	St-ni
ključavničarja	Pš	St-ni
np delavca	NP	St-ni
strojne ključavn.	Pš	St-ni
strojne tehnike	Pš	St-ni
KV varilec	Pš	St-ni
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Čr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-3
Pr-3
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-5
Pr-5
Pr-5
Pr-5
Pr-5
Pr-5
Pr-0
Pr-0
Fr-1
Pr-0
Pr-1
Pr-1
Pr-5
Pr-1
Pr-3
Pr-2
Pr-0
Pr-1
Pr-1
Pr-5
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-0
Pr-1
OSNOVNA ŠOLA		OSNOVNA ŠOLA
ŠEMPETER		LJUBNO ob Savinji
v Savinjski dolini		razpisuj e
razpisuje		prosto delovno mesto
delovno mesto		UČITELJA
RAZREDNEGA		za mat.-fi. za tel. vzgojo-ze.
UČITELJA		za tehnični pouk
za nedoločen čas.		POGOJ: predmetni učitelj,
Stanovanja ni.	6729		profesor.	6731
ZBOGOM
Mire Perme
NAS ISKREN PRIJATELJ IN VZGOJITELJ
ZA VEDNO SI ODŠEL OD NAS — A OSTANES Z NAMI V TEM. KAR SI V NAS VZBUDIL DOBREGA IN PLEMENITEGA
TVOJI DIJAKINJI IZ STRA21SCA
Umrla Je naša dobra
Marija Štolfa
roj. MLAKAR
Pogreb drage pokojnice bo v Četrtek, 16. julija 1970, ob 14.45 iz mrliSke vežice Adama in Eve
žalujoči:
Stol rovi — Vida. Dana PogaCar, Mila Cunja. MalCi Mrmolja. Slavko, Milutin in sestra Amalija Kos brata Albin in Alojz ter drago sorodstvo
Ljubljana. 14. Julija 1970
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE PRISTAVA pri Mestinju
razpisuje prosto delovno mesten
UČITELJA M-ke PU za določen čas (do prvega polletja)
UČITELJA n
za določen čas (Šolsko leto 1970-71)
Razpis velja do delovnih mest.
zasedbe
6730
Pokrajinski muzej Celje
razpisuje prosto delovno mesto
KUSTOSA -ETNOGRAFA
z diplomo (II. stopnje) etnološkega oddelka fllosoMce fakultete
Prijave pošljite s potrebno dokumentacijo do 15. avgusta 1970 upravi muzeja	6723
Osnovna šola Franc Rozman Stane
Ljubljana, Celovška 427 razpisna komisija razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas POGOJI:	srednja šolska
izobrazba. Nastop službe 1. 9. 1970 oz. po dogovoru. Prijavi naj kandidati priložijo dokazilo o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis. Razpis velja 15 dni po objavi.	6726
Žalostni sporočamo, ds je po dolgi bolezni umrl naš ljubljeni mož. ata. stari ata. brat, stric in svak
Ivan Cajhen
upokojenec Dršavne
Pogreb dragega pokojnika bo dne 16. julija 1970 ob 18.15 iz hiše žalosti Cesta na ježah 30 (Zg. Za-dobrava) na pokopališče v Polje
Zulu joči:
šena Marija, sin Ive i družine. Merka Marica s družino. vnukinja Majda s družine, sestri CUka te Ivanka s družinama. Cernaga Baša s družine ta drage sen dan e
Zg. Zadobrova, Ljubljana, Domžale, Dobova, jezersko, dne 15. julija 1970
Sporočamo žalostno vest da nas je po dolgi bolezni zapustil v 75. letu starosti naš dragi mož, oče, brat, stric in start oče
JOŽE BLAŽ
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v četrtek, dne 16. juMja 1970, ob 13.45 izpred hiše žalosti Tomačevo 32, da pokopališče Žale
Globoko žalujoči:
žena Ljudmila rojena Grad, sinova Janca, Jože in hči Minka por. Jerneje z d ruti nemi, sestre Ani, Mici ta Julka ter drugo sorodstvo
Tomačevo. Ljubljana, Ježica, Mengeš, dne 14. Julija 1970
TRAGIČNO JE PREMINIL NAS DOLGOLETNI SODELAVEC
Štefan Uroič
STROJNIK
POKOPALI SMO GA V DOMAČEM KRAJU KRIZEVLJAN — CESTICI, DNE 15. 7. 1970
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU
DELOVNA SKUPNOST GP »OBNOVA« LJUBLJANA
Poslovno združenje
RUDIS
RUDARSKO
INDUSTRIJSKA
SKUPNOST
TRBOVLJE
.razpisuje
7 štipendij \
in sicer:
2 ŠTIPENDIJI .za študij na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo	4
—	oddelek za gradbeništvo 2 ŠTIPENDIJI za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
—	oddelek za m on taništi-ko — odsek za rudarstvo 2 ŠTIPENDIJI m študij na fakulteti za strojništvo ŠTIPENDIJO za študij na višji administrativni ali podobni šoli.
Prednost pri podeljevanju štipendij imajo slušatelji višjih letnikov, kandidati m najboljšimi učnimi uspehi. ki stanujejo na področju Trbovelj, oziroma otroci članov Zveze borcev s področja Trbovelj.
Razpis velja 21 dni po objavi.
Prošnje in priloge o učnem uspehu e potrdilom o pramn—UBrem stanju pošljite na nartov:
RUDIS, Tfbovlje, Trg revolucije 11.	6064
revijo •
tovariš'
bere vsak teden j
' 60.000 i
slovenskih | družin :

Lesno
industrijsko podjetje
BLED
razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo
dveh osebnih avtomobilov »PEUGEOT« 404,
ki sta vozna
Licitacija bo na sedežu podjetja na Bledu, Ljubljanska c. 32, dne 20. julija 1970 ob 8. uri dopoldne za vse interesente.
Interesenti si vozila lahko ogledajo vsak dan od 7. do 9. ure (tudi nedeljo). — interesenti družbenega sektorja morajo pred začetkom licitacije predložiti pooblastilo svoje delovne ob lj« »»tehniki pa položiti 2.000.— din v< čil v gotovini. 6783
>
1
i.


PRISRČEN STISK ROK — Na Kitajskem se te dni mudi francoska delegacija, ki ji Kitajci posvečajo veliko pozornost. V Parizu pa si je kitajski veleposlanik ogledal parado ob 14. juliju — državnem premiku. Na sliki ga vidimo, ko se rokuje s francoskim predsednikom Pompidoujem.
Telefoto: UPI
BREZ PIVA NE GRE — Nemčija je znana po pivu in Nemci po tem, da ga veliko popijejo. To je že takšna nacionalna znamenitost, da z njo ne prizanašajo niti turistom, zlasti če so iz daljnega Kameruna kot tile na sliki. V neki pivovarni v Waech-tersbachu so jim postregli kar s celimi sodi. Kaj je bilo potem z 36 Kamerunci ni znano.	Telefoto: UPI
Pokojnine bi lahko zviševali
V zvezi menijo, da zakon ne brani zviševanja pokojnin med letom
BEOGRAD. 13. julija (Tanjug). Izvršni odbor skupščine jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je danes ' ponovno razpravljal o tem. naj bi pokojnine zaradi vse večjih življenjskih stroškov predčasno zvišali. Ta skupnost je pred kratkim predlagala, naj bi pokojnine zvišali že v letošnjem letu. kar je podprl tudi socialno-zdravstveni zbor zvezne skup-ščine. z več strani pa je bilo slišati, da bi to nasprotovalo zakonu, po katerem — tako si ga nekateri razlagajo — smejo zvišati pokojnine le enkrat letno.
Člani izvršnega odbora skupnosti socialnega zavarovanja so navajali več zakonskih določb in bili mnenja, da se lahko pokojnine zvišajo tudi predčasno, ne da bi s tem kršili zakon, z drugimi besedami, ni več treba razpravljati o pravnih vidikih takšne odločitve in republiške ter pokrajinske skupnosti socialnega zavarovanja lahko takoj sprejmejo ukrepe, ki naj bi zavarovali življenjski standard upokojencev.
v
Predlagali so, naj bi o tem razpravljali in sprejemali odločitve šele potem, ko bi celoviteje razčlenili položaj upokojencev ter vplive naj-ncnrejših gospodarskih gibanj na njihov življenjski standard. Tako naj bi se izognili »licitacijam« o odstotku zvišanja. Taka analiza je potrebna tudi za redno zvišanje pokojnin, saj že pripravljajo bilance za prihodnje leto.
Krišna zaključil obisk
BEOGRAD. 15. julija (Tanjug). Po 7-dnevnam uradnem obisku pri JLA je iz Beograda odpotoval namestnik indijskega ministra za industrijski razvoj M. R. Krišna.
Priprave na razstavo v Parizu
BEOGRAD. 15. julija (Tanjug). — Zvezna komisija za kulturne stike s tujino je na današnji seji sprejela predlog orientacijskega delovnega na rčta za leto 1971.
Na seji so razpravljali tudi o tem. kako teko priprave za veliko razstavo »Umetnost na tleh Jugoslavije skozi-stoletja«. ki jo bodo odprli v Grand Palaisu v Parizu spomladi 1971. leta.
SZDL. in mestne skupnosti
BEOGRAD. 15. julija (Tanjug). Predsednik zveznega odbora SZDU Veljko Milato-vič je danes sprejel delegacijo zveznega odbora »Družina in gospodinjstvo«. Govorili so o dosedanjem delu in petletnem načrtu mestnih skupnosti ter deležu organizacij socialistične zveze pri ure1 sničevanju tega programa.
Na koncu so se domeniti, da bosta sekcija SZDU za družbeno dejavnost in zvezni odbor »Družina in gospodinjstvo« jeseni vsestransko pretresla dosedanje izkušnje akcij mestnih skupnosti in možnosti za uresničitev petletnega programa. Zatem naj bi to problematiko obravnavali na eni od sej predsedstva in izvršnega odbora SZDU. V vso to dejavnost naj bi še bolj neposredno vključili republiške, pokrajinske in Občinske organizacije »ocialistične zve-
Zastarele ocene
Nekatera naše poglede na politični položaj v jugovzhodni Aziji bi kazalo korigirati
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD IS. jul. Rezultati obiska naše delegacije ▼ •nekaterih državah jugovzhodne Azije so pokazali, da je bilo potovanje oportuno; tako so spodbili dvome v primernost izbranega trenutka za takšno politično akcijo. Takšna je bila ocena šefa delegacije Miloša Minica, ki jo je izrekel danes ▼ uvodnem izvajanju kot dopolnilo k obširnemu pismenemu poročilu, ki so ga bili dobili člani obeh zunanjepolitičnih skupščinskih odborov. Po kratki razpravi so se poslanci s to oceno strinjali.
Na da višnji seji so poslanci lahko samo načeli razpravo. ker jih je priganjal čas, saj so se bili sestali pred današnjo skupno sejo treh zborov. Zaradi poletnega odmora, ki je tik pred vrati, se bosta odbora povrnila jeseni na to temo. ker sta ocenila, da poročilo in Miničevo izvajanje vsebujeta kopico ugotovitev, ki jih morda ni treba sprejeti brez zadržka, ki pa nesporno spodbujajo razmišljanje o nujnosti korigiranja nekaterih naših doslej veljavnih političnih ocen o namerah in prevladujočih tašnjali v tem prostoru.
Zlasti pa te Miničeve ugotovitve priporočajo, da bi morah prenehati s prakso neupravičenega zanemarjanja tega področja. To velja zlasti za prakso ekonomskega zapostavljanja, posvečanja nezadostne pozornosti dejstvu, da je npr. Japonska danes že tretja ekonomska sila na svetu in da bi utegnila biti 1975. leta celo druga. Podatek, da Japonska v minulih desetih letih ni samo stoodstotno povečala svoje nacionalne proizvodnje — kot je bila načrtovala — marveč dosegla celo 150-odstotno povečanje, je tolikanj prepričljiv. da odpade nujnost, da hi bilo treba takšno napoved podpreti še s kakšnimi drugimi dokazi. To je pojav, ki mu ni enakega v svetovni ekonomski zgodovini. S svojim uspehom so Japonci osmešili vse svetovno znane ekonomiste, ki so pohiteli z
Izvoljeni
novi
sodniki
Imenovani so tudi predstavniki republika v skupnost otroškega
LJUBLJANA. 15 julija — Na včerajšnji seji republiškega zbora so za sodniku okrožnega sodišač v Celju iz. volih Jelke Cink. dosedanjo sodnico celjskega občinskega
izvoljen Ciril Ahlin, ki je bil doslej vodja zemljiško-prav-negs oddelka agrokombinata Emona. Za sodnika okrožnega sodišča v Kopru pa je bil izvoljen Mirke Lekeviek. Zbor je včeraj Romana Ker-žaaa razrešil dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu, in sicer na njegovo prošnjo, ker Je postal direktor poslovne enote zavarovalnice Sava v Novem mestu. Na včerajšnji seji so izvolili tudi 160 sodnikov po. rotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
V skupščino republiške skupnosti otroškega varstva je zbor za predstavnike republike imenoval direktorico centra aa socialno (Mo pri skupščini občine Ptuj Mari-•e Fajt, socialno delavko v »Savi« Alejrijs "‘■■talili učteljico bi vzgojiteljico dnevnega doma-v Piranu Eaatke Senčar in direktorja osnovne šole v Vinici Aniona Trske. Imenovali so. Jih namesto štirih; ki jim je potekel -------	V. J.
oceno, da je ta ambiciozni japonski plan popolna ekonomska utopija.
Ker je znano, da ima naraščanje ekonomske moči neke dejstva. Te naloge ae seveda ce, nam ta resnica narekuje analiziranje vseh vidikov tega dejstva. Te naloge so seveda ne zavedamo aamo mi, marveč se s njo ukvarjajo Se mnogo bolj temeljito vse tri superaile, prisotne v Jugovzhodni Aziji. Zavedajo pa se je tudi vse države na tem področju in at morajo spričo interesov supersil, ki se *—«« prepletajo, aagotovltt potrebni »modus vlvendL
VIDA HREŠČAK
Sprejem zastopnikov Daimler Benz
BEOGRAD. 15. julija (Tanjug). Podpredsednik ZIS dr. Nikola Miljanič in član ZIS Toma Granfil sta danes ločeno sprejela predsednika in člana poslovnega odbora »Daimler Benz« dr. Joechima Žana in Rolfa Stelins. Združeno podjetje »FAP-Fmmos« v Beogradu je namreč podpisalo sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju v proizvodnji gospodarskih vozil a nemško tovarno »Daimler Benz«. Govorih so o pomembnosti sporazuma in o tem. v kolikšni meri bo tako sodelovanje pripomoglo k nadaljnji izboljšavi gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ZRN.
Hudo neurje
v	Avstriji
DUNAJ, 15. julija (Tanjug). Hudo neurje, ki je včeraj za. jelo skoraj vso Avstrijo, je povzročilo precej škode v nekaterih krajih in v kmetijstvu. V Saint Pbltnu je odnašalo strehe s Uš, škode je aa dober milijon šilingov. V Saint Georganu v Spodnji Avstriji je nevihta razdejala streha na več kot ato h«ah Hudo neurje je slasti opusto-šilo nekatere dele Tirolske. Na več krajih so ee utrgali oblaki.
Strele so ponekod povzročile goadne požare, ki jih še niso vseh pogasiti.
Obtožen
protidržavne
dejavnosti
BEOGRAD, 15. julija (Tanjug) — Služba državna varnosti v Beogradu je ta dni prijela Radivoja Vagiča, rojenega 19. februarja 1931 v Vrčinu pri Grooki. in ga je izročila preiskovalnemu sodniku Dkrožnega sodišča v Beogradu. Hkrati je predložila materialne dokam o njegovem sovražnem delovanja sopar Jugoslavijo, s katerim se je pečal med večletnim biva. njem v tujini, kjer je Ml na delu. Vključen je bil v ekstremistično organizacijo srbske emigracije, v' kateri je bil voditelj njene skupine na Švedskem. Kot tak je aktivno rovaril med našimi ljudmi, ki delajo na Švedskem, pritiskal je nanje, da M ae vfšanlH v organizacijo, v smigrantnkam tisku pa je objavil več. člankov. naperjenih proti uredit.
vi	v Jugoslaviji. Zdaj teče postopek proti Vaglču.
!z včerajšnje zadnje izdaje
Kakšen naj bo zakon o kulturnih skupnostih?
Nadaljevanje seje republiškega zbora slovenske skupščine -Med drugim so sprejeli tudi več zakonov in predpisov
LJUBLJANA, 14. julija — Republiški zbor je danes spre jel med drugim tudi osnutek zakona o kulturnih skupnostih; v imenu komisije, ki ga je pripravljala, ga je razložil dr. Boris Kuhar- Dileme okrog tega zakona pa sta razložila še poslanca Rudi Rebek in Cene Matičič.
Rebek meni, da zakon problemov ne rešuje in da ne ureja odnosov v kulturnih dejavnostih in med kulturnimi institucijami. Posebej je vprašanje, kakšna je vloga republiške skupnosti, pred-
Neurje
v dravograjski občini
Poplavljenih več cest -Ponekod prekinjen promet tudi zaradi plazov
DRAVOGRAD, 15. julija — Po močnem nalivu so danes v dravograjski občini narasli nekateri potoki in hudourniki ter preplavili več cest. Iz številnih krajev ob cestah Dravograd — Slovenj Gradec in Dravograd — Maribor poročajo o plazovih. Plaz Je zasul tudi cesto pri Gortini. Na cesto se je vsulo okoli sto kubikov zemlje in so jo zaprli za ves promet. Na delu so ekipe, ki čistijo, da bi promet čimprej spet stekel. Tudi ob železniški progi med Dravogradom in Trbonjami so plazovi in hudourniki prekinili promet.
V bližini Otiškega vrha je voda poplavila republiško cesto Dravograd — Slovenj Gradec na dveh krajih. Na občinski skupščini se je popoldne sestal štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami in sprejel prve ukrepe za akcijo.
Tudi Sečnica je v Bukovski vasi poplavila bližnja polja. Mislinja je močno narasla. V pripravljenosti so gasilci in druge ekipe. Ugotavljajo, da je poplava povzročila precejšnjo škodo.
M. K.
Plazovi na cesti Kranj—Jezersko
KRANJ, 15. julija — Gorenjsko je danes popoldne zajelo hudo neurje z dežjem in vetrom. Potoki so močno narasli, voda pa je vdrla v nekatere stavbe. Ponekod je pričela s pobočij drseti zemlja.
Najhuje je bilo v severnem delu kranjske občine. V Preddvoru je voda zalila spodnje prostore hotela Grad Hrib in žage lesno industrijskega podjetja ter nekaj hiš. Na pomoč so šli kranjski gasilci.
Na cesto II. reda Kranj— Jezersko, je. »drselo več zemeljskih plazov, od katerih Jo je največji zasul v dolžini 10 m. Zaradi tega so morali cesto popoldne zapreti aa promet vse od Spodnje Kokre navzgor. Upajo pa, da bodo zemljo še nocoj odstranili.
L. S.
NAROČNIKI DELA 'SO'
NEZGODNO ZAVAROVANI J
MII ZAVAUOVALNICI SAVA
vsem ali bo ta skrbela za republiške ustanove ali pa si bo prizadevala za razširitev kulture sploh. Vprašanje je tudi, kaj bo počela Zveza kul-tumoprosvetnih organizacij ob trii skupnostih. Matičič pa se je predvsem ustavil ob pragramirariju in je menil, da bodo s predvidenim načinom družbenega dogovarjanja kršene samoupravne pravice skupnosti. Zbor je naročil, naj komisija na podlagi zbranih pripomb pripravi do konca septembra izpopolnjeno besedilo. Po krajši razpravi (Avgust Majerič in dr. France Hočevar) je zbor sprejel tudi osnutek zakona o stalnih sredstvih SRS za financiranje kulturnih dejavnosti.
Zbor je sprejel osnutek zakona, po katerem bi omogočili nadaljnjo gradnjo infrastrukturnih objektov v Luki Koper. Poslanec Rado Pušenjak je bil proti takemu zakonu, ker se s tem republika zavezuje tudi za prihodnje leto in ker bi »zagotovili« bogatejšim visoke milijarde, revnejšim pa lepe besede«. Za osnutek pa so se izrekli Gregor Klančnik, Ivan Kreft in. Avgust Majerič, čeprav je »iz drugega konca«, ker meni, da je treba na Slovenijo gledati kot na celoto, »ne glede na to, kje je kdo poslanec in iz katere regije prihaja«.
Ker bj moral veljati zakon o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij že v novem šolskem letu, so ga sprejeli ne glede na roke. Sprejeli so tudi predlog zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih spričeval.
Pri obravnavi osnutka zakona o ustanovitvi višje šole za organizacijo dela v Kranju se je za govorniškim pultom zvrstilo 17 govornikov, nekateri tudi po večkrat. Najprej je šlo za to, ali bi osnutek obravnavali že v tretji fazi, se pravi kot zakon. Zbor je po daljši razpravi odobril tako stališče. Postavilo se je tudi vprašanje, kako naj se šola imenuje. Zbor je po ponovnem glasovanju odločil, naj se imenuje tako kot doslej: višja šola za organizacijo dela in ne za organizacijo proizvodnje, kar je bilo tudi predlagano. Slo pa je tudi za financiranje šole, ki jo zdaj financira gospodarstvo, utegnila pa bi se pojaviti na spisku republiške izobraževalne skupnosti. Sprejeli so stališče, da jo financirajo gospodarske in druge zainteresirane organizacije. P0 glasovanju o številnih amandmajih je »bor sprejel zakon v celoti.
Na današnji seji so sprejeli še več drugih zakonov: o prispevku SRS stabilizacijskemu skladu za živinorejo, o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu in dopolnitev zakona o hranilnokreditnih službah kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij. Dopolnili so zakon o prispevkih h) davkih Občanov {n sprejeli zakon o odstopu republiškega prispevka iz osebnega dohodka v pnmogovnikib zaposlenih delavcev republiškim skupnim rezervam gospodarskih organizacij.
Sprejeli pa wo tudi tri odloke, s katerimi ae. ureja financiranje gradnje fakultete »a strojništvo, za arhitekturo.
Telegrami
gradbeništvo in geodezijo in inštituta za matematiko, fi-ziko in mehaniko. Zbor je nato opravil še nekatere volitve in imenovanja.
V. J.
Zakon o
■ v ■■ v ■ ■
VIŠJI soli
v Kranju
StfejefzaRonV&ASno-vitvi višje šole za organizacijo dola
LJUBLJANA, 14. julija — V nadaljevanju današnje seje je prosvetno kulturni zbor slovenske skupščine sprejel vse akte in odloke, ki smo jih navedli že v poročilu s seje zbora. Zakon o ustanovitvi višje šole za organizaci. jo dela v Kranju je zbor sprejel z nekaterimi amandmaji, in sicer v enakem besedilu kot republiški zbor.
Poročali smo že, da je sprejel osnutek zakona o kulturnih skupnostih. Predlog tega zakona in predlog zakona o stalnih sredstvih SRS za financiranje kulturnih dejavnosti ter predlog zakona o obveznem pošiljanju tiska študijskim knjižnicam naj bi bili predloženi zboru v obravnavo jeseni. Sprejel je nadalje predlog za izdajo zakona o vzgojnovarstvenih zavodih in odlok, s katerim daje soglasje IT" letošnjemu programu republiške izobraževalne skupnosti. Sprejel je tudi odloke o dopolnitvah finančnih programov za financiranje nadaljnje graditve treh univerzitetnih objektov v Ljub-lajni. in sicer fakultete za strojništvo, fakultete za arhitekturo. gradbeništvo in geodezijo ter inštituta za matematiko fiziko in mehaniko.
Ker je prosvetnokul turni zbor danes sprejel predlog zakona o odpravi pedagoškega sveta SRS v drugačnem besedilu, kot ga je bil. že na prejšnji sejj sprejel republiški zbor, je potem republiški zbor danes o tem znova razpravljal in ga nato sprejel v enakem besedilu kot prosvet. nekulturni zbor.	J. S.
Cejlonska vlada oriznala DR Vietnam
COLOMBO, 14. julija (APP) — Cejlonska vlada je sklenila priznati Demokratično republiko Vietnam. V komunikeju. ki so ga objaviU.po da-najšnij seji vlade, je rečeno, da priznanje sevemovietnam-ske vlade velja od 24. junija. Vlada je tudi' sklenila, da ustavi np ozemlju Cejlona delo ameriške misije znane, pod imenom »azijska fundacija«, v kateri sodelujejo prtpgdni ki tako imenovanega ameriš kega korpusa miru, in delu-jejo predvsem na področju prosvete, zdravstva in kmetij, stva. Vlada je tudi Sklenila, da pretrga pogodilo s francoskim inštitutom za petrolej, ki ga je sklenila prejšnja cejlonska vlada .Po tam sporazumu M moral Cejlon plačati francoskemu inštitutu anatne vsote aa skupno delo pri iskanju nafte na Cejlonu. Predstavniki vlade menijo, da je sporazum sramoten za državo.
FRANCOSKA DELEGACIJA — PEKING. Francoska vladna delegacija, ki jo vodi minister Andre Betancourt, je danes s posebnim letalom odpotovala iz Pekinga
▼	notranjost Kitajske.
POLITIKA MIRU — FRANKFURT. Za hodnonemški minister za zunanje zadeve Walter Scheel je danes izjavil, da se Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza morata odpovedati uporabi sile v medsebojnih odnosih , ker drugače napetost v Evropi ne bo nikoli popustila. »Nemška politika mora biti samo politika miru, mora biti razumska in ne čustvena, prizadevati si mora, da bi v Evropi zbudila zaupanje v Nemčijo, kar lahko doseže samo skupaj s prijatelji in zavezniki« je rekel Walter Scheel.
REZERVE ZLATA IN DEVIZ — TOKIO. Japonska podjetja delajo z vso zmogljivostjo, izvoz stalno narašča, uvoz pa je zmeren. V Tokiu so pravkar sporočili, da so japonske rezerve zlata in deviz narasle že skoraj na 4 milijarde dolarjev.
IONESCO VITEZ ČASTNE LEGIJE — PARIZ. Oseminpetdesetletni francoski književnik romunskega rodu Eugene Ionesco, ki živi v Parizu in piše v francoščini, je bil januarja letos izvoljen za člana francoske akademije, pravkar pa so ga imenovali tudi za viteza častne legije.
OZN O KRŠITVAH ČLOVEŠKIH PR A VIC — LONDON. Komisija za človeške pravice pri OZN je začela zasliševati priče
▼	zveri s kršitvami človeških pravic v Juž hi Afriki. Preiskava bo trajala do 21. Julija.
POŽAR — HAMBURG. Velikanski požar ki Je sinoči izbruhnil v hamburškem pristanišču. le povzročil za več milijonov mark škode. Gasilcem se je po trrif urah komaj posrečilo, da so ga omejili, ker bi drugače zajel tudi ladje, zasidrane v pristanišču.
PODMORNICE — NOSILKE RAKET — WASHTNGTON. Po ameriških podatkih zgradi io- v Sovjetski zvezi vsako leto 8 do 10 podmomic-nosilk Taket in bodo sredi lata 1973 na tem področju dohiteli Američane.
SCHEET BO ORTSKAL LONDON IN WABHINGTON — BONN. Zahodponemški minister za mnnnie zadave Waltar Scheel bo danes obiskal novaga britanskega 'mi nistra za zunanje zadava Aleca D. TTomea. s katerim bo nredvidoma razpravljal o madeoboirih odnncfh in r> novninniib med Nemčiio (n SZ Očitno si želi. da bi pie-«T»vr» vzhodno politiko no Parni potrdila tudi nova. britanska vlada in Washington.
KAID AHMED V DAMASKU — DAMASK. Predsednik arabskega četvernega odbora za rešitev spora med palestinskimi komandosi in Jordanom Kaid Ahmed je pripotoval iz Bejruta v Damask, kjer ga je takoj sprejel sirski minister za zunanje zadeve Mustafa el Sajed.
NI MIRU-NA UNIVERZAH — WA-SHINGTON. »Dokler se vojna v Vietnamu ne bo končala, ne moremo pričakovati, da bo na ameriških univerzah zavladal mir,« je izjavil senator Edward Kennedy v komisiji, ki po naročilu predsednika Nikona raziskuje vzroke za nemir na univerzah. »Nasilje študentov ni bilo nikoli tako razdiralno kot 'uradno nasilje nacionalne garde v Kentu in policije v Jacksonu,« je rekel Kennedy.
CrRtlMIKO IN KOSIGIN POVABLJENA V OSI/D — OSLO. Norveški minister za zunanje zadeve Svenn Stray je sporočil, da je njegova vlada povabila sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Gromika in premiera Alekseja Kosigina, naj obiščeta Norveško.
ŽETEV NA MADŽARSKEM — BUDIMPEŠTA. Strokovnjaki madžarskega ministrstva za gospodarstvo pričakujejo, da bb letošnja letina pšenice nekoliko slabša kot lani, vendar dovolj ugodna, da bo zadostovala za lastne potrebe.
POSKUS ATENTATA — LA PAZ. V re-zidenci poveljnika bolivij^kin Kopenskih sil generala Miranda Baldavie je sinoči eksplodiral dinamit vendar general ni bil ranjen. Baldavia pripada skupini vojaških osebnosti, ki so prejšnji teden odstranile vrhovnega poveljnika bolivijskih oboroženih sil Juana Joseja Torreza z njegovega položaja.
JAPONSKI IZVOZ NA KITAJSKO — TOKIO. V prvi polovici letošnjega leta so Japonci izvozili na Kitajsko za okrog 250 milijonov dolarjev blaga, to je dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Uvoz iz Kitajske se je le rahlo povečal.
PRIMANJKLJAJ — LONDON. Tyikaj so uradno sporpčili, da je imela Velika Britanija v juniju največji trgovinski primanjkljaj v zadnjih 17 mesecih, in sicer 122 milijonov dolarjev.
Pa še to-.
PRAVI RAJ — Vsem, ki se hočejo izogniti očitkom, da si puščajo dolge lase in brade zaradi mode, priporočanja dopust v Biogradu na moru. Tam imajo namreč za približno 12.000 prebivalcev in turistov samo 1 (z besedami: enega) brivca!
SONCE
vzide 4.24 zaide 19.41
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 16. julij 1970 ob 0,7 .uri
LUNA
vzide 18.18 zaide —
Vreme in temperatura za 15. julij 1970
kraji	ob 7. uri vreme	*C		ob 13. uri vreme	"C	
Ljubljana	poloblačno	21	ploha	25
Planica	rahlo dežuje	15	dež po nevihti	15
Brnik	oblačno	20	ploha	24
Kredama	v oblakih	7	v oblakih, dežuje 7	
Maribor	poloblačno .	22*	nevihta	16
sl. Gradec	jasno	21	nevihta	16
Celje	* DOloblačno	22	oblačno	21
Novo mesto	jasno	,	22	poloblačno	26
Koper	jasno	*	23	sončno	29
Reka	jasno	24	oblačno	25
Pulj	lasno	23	poloblačno	27
Hvar	. jasno	28	jasno	28
Dubrovnik	jasno	27	jasno	28
Zagreb	jasno	17	poloblačno	30
Beograd	jasno	21	jasno	31
Sarajevo	iasno	14	sončno	28
Titograd	Jasno	27	jasno	31
Skopje	jasno	22	sončno	32
Celovec	—	—	ploha	14
Gradec	sončno	18	nevihta	13
Dunaj	ploha	20	dežuje	12
Benetke	jasno	22	sončno	28
Milano	poloblačno	22	sončno	30
MUnchen	poloblačno	24	poloblačno	26
Genova	dežuje	10	oblačno	12
ZUrich	oblačno	10			■ —
Rim	jasno	23	poloblačno	28
Pariz-	sončno	12	. oblačno	15
Berlin	oblačno	12	pldha	15
Stockholm	oblačno	15	ploha	16
Moskva	poloblačno	20	— ■	■ —
Temperatura morja
Koper 23, Dubrovnik 21, LoiinJ 24. Šibenik 25.
Napoved za danes:
VREMENSKA SLIKA:
Področje nizkega zračnega pritiska je nastalo nad Alpami. Njegove frontalne motnje pa se pomikajo preko Slovenije proti jugovzhodu. Za njimi bo prek Alp še dotekal hladnejši zrak in zadrževal nestalno vreme.
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno, vmes še padavine. Naj nižje nočne od 5 do 10, v'Primorju 15, najvišje dnevne okoli 15, v Primorju 20. Na Primorskem sprva burja- '
Izgledi za petek: še nestalno vreme.
■ ■- "
JUGOSLAVIJA:
Poslabšanje vremena s padavinami in ohladitvijo se bo čez dan razširilo nad vso državo.
■	^	- ■ _ , - IV
Smrt v potoku
NOVA GOBICA, 15. jul. — Davi okoli tretje ure je umrl hudo ranjferii	ni Anton
Medved. Ponesrečil se je nekaj ur preg, pri'padcu v potok Batava pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški izseljenec, ki je v. zadnjem času bival v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vlakom na železniško postajo v Podbrdo z Mosta na Soči sinoči kmalu po 33. uri. Ker je vlak odpeljal naprej proti Gorenjski šele davi okoli pete ure, si je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, naj prenoči v vagonu potniškega vlaka, vendar pa se je Medved napotil po neosvetljeni poti ob železniški poti proti naselju. Na poti se je spotaknil, nakar je padel ter se valil kakih 20 metrov po strmini in slednjič padel čez zid še 3 m globoko v potok. Na pomoč je prišel nadzornik proge, ki je iz bližnje hiše slišal vzdihovanje. Vendar pa je Medved kmalu umrl.
Na upravi javne varnosti so nam dejali, da je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
ba v latu 1972, ko bo nova TbnnoslakUanm Šoštanj IH 9* redno obratovala, odpre-aatU tržišču kar 4,360.006 ton
Medtem, ko so v prvih šestih mesecih lanskega leta nakopali na dan 11.295 ton lignita, so ga letos že 12.106 ton. oziroma 811 ton več. Na povečanje proizvodnje so zla. sti vplivali zvišani odkopni učinki saj so se v jami Pre. loge — zahod povečali za 39 odstotkov izdaj znaša 9,88 ton na delavnik), v jami Pre.
loge — vzhod pa s* 32 odstotkov (odkopni učinek te ja. me je 11.43 tone na delavnik). Za okrog 4 odstotke pa sta se povečala tako J-—-«-< kot rudnižkj učinek.
Na dokajšnje povečanje učinkov v jami Preloge —zahod so vplivala tudi poskusna odkopavanja a metodo hidravličnega podporja »Alpi. na«. V tem polju, ki ae razvija. se je dnevna proizvodnja, v primerjavi a letom 1969, povečala za okoli 600 ton. V vzhodnem polju jame Preloge, ld daje sicer te ved. no. večino proizvodnje lignita pa se rudne seloge počasi zmanjšujejo.
Razumljivo je, da so se zaradi povečane proizvodnje in storilnosti povečali tudi osebni dohodki velenjskih rudarjev. V primerjavi z lanskim letom so večji za 8 odstotkov in so znašali v povprečju za polni delovni čas 1550 dinarjev na zaposlenega. Pomembno pa je tudi, dssose gibali stroški proizvodnje v velenjskem rudniku v prvih šestih mesecih letos v okviru predvidevanj.
Prodaja velenjskega lignita je potekala za zdaj normalno. Zaloge lignita so bile ob koncu junija enake tistim iz leta 1968. Na tolikšen obseg zalog (Rudnik lignita Velenje ima deponirano okrog 143.000 ton lignita), je precej vplivalo pomanjkanje želez-
Tttdl v enjak« m rudniku ao anali, kot v drugih pre-■angnvniklh. težave sarodl pomanjkanja delovne sila. Za dalo v Jami je manjkalo okrog 160 Mavcev. Zaradi pomanjkanj« rudarjev ao v manjšem zaostanku odpiralna dala. Kolikor pa zadnja lata 'v velenjskem rudniku ne bi vgradili toliko jeklene, ga podporja (vgrajenega ga imajo že 43 kilometrov) far če ne bi aa odkopi obzidavali Ja maka prostore, bi bilo pomanjkanje delavcev aa delo v Jamah la večje.
Omeniti velja, da bo že čez nekaj dni stekla poskusna proizvodnja v obratu za proizvodnjo elektrofilirskih zidakov, kjer bodo po konča, ni rekonstrukciji proizvedli letno kar 45 milijonov enot. enkrat več kot doslej. Število zaposlenih se po rekonstrukciji ne bo povečalo. V teku pa so tudi večja dela v eiektro-strojnih obratih, za katero ao kupili več novih stroji.v. graidijo ps tudi nove deiavnirke prostore.
• MARJAN LIPOVŠEK
j'.;:..;
Zakaj tako?
KRPANJE CESTE LJUBLJANA—CELJE—MARIBOR — Napovedi strokovnjakov, da bodo zaradi mnogih po-**	na cestah povzročila minula zima, pop ra vila trajala do jeseni, se uresničujejo. Čeprav smo
v glavni turistični s oni, so na celjskem območju delavci' cestnega podjetja prišli z urejevanjem šele do Tepanja, od Levca do Petrovč pa s finišerji polagajo novo »asfaltno preprogo«. Zaradi popravil prihaja do zastojev, učinek teh krp pa že poznamo. Posnetek kaže pomoč bager ja pri polaganju krpe, ki bo čez nekaj časa spet razkopan mozaik.	Foto: j. Sever
Bazen — kamen' spotike
Nova upracljalca prebold-*kega bazena Anica m Vili Tisnikar se po letu dni lahko sicer pohvalita, da sta storila, kar sta največ mogla, vendar doživljata v zadnjem času tudi razočaranje.
Pritožujeta se namreč nad ravnanjem nekaterih domačinov. ki jih sicer ni veliko, ki pa si dajejo duška z lomljenjem stolov in miz. razbijanjem kozarcev, izlivanjem vode iz bazena itd. Pri tem. kot pravita so prepričani, da s svojo objestnostjo vzbujajo Občudovanje, v resnici pa jih ti obsojajo. S taktnim nekulturnim obnatanjem si pač nihče ne more pridobiti nikakršne naklonjenosti.
Med ljudmi, ki jim je bazen postal kamen » olike, je slišati tudi pripombe, čet •bazen je zgradila tovarna, zdaj pa zasebniki pobirate vstopnino m O kratkoumnosti take logike se skoraj ne bi splačalo izgubljati besed, saj bi jo bilo dovolj spomniti, kaj se je zoodilo z bazenom, ko so poprejšnji oskrbniki mislili nemara podobno. Ni treba biti posebno pameten, da bi človek vedel kako je pravzaprav slednji objekt treba vzdrževati, če nočemo, da propade. Pri tem niti ni važno, ali smo ga zgradili s prostovoljnim delom ali nam ga je zgradila tovarna.
O vstopnini za preboldski bežen bi lahko rekli samo to, da je najmanj za polovico nižja kot v vseh drugih bazenih. vključno v Rimskih toplicah, kjer je voda že od narave topla. Vzdrževanje pa je dražje. Tako je treba plačati samo za tokovino tisoč din mesečno, popravilo kompresorje bo veljalo prav toliko, da o drugih stroških niti ne govorimo. -In tudi sicer, ne da bi delali kakršnokoli reklamo, je res, da so vse druge cene razmeroma nizke, ker so namreč zelo nizki tudi režijski stroški.
Namesto da bi si torej prizadevali za napredek tega lepega objekta fvključno z gozdom in vikend naseljem), ki je navsezadnje last Prebolda in njegovih prebivalcev, so med njimi tudi posamezni, ki. ki brez vsakršnega vzroka manifestirajo svoje nasprotovanje. Resnično jih ni mogoče razumeti.
D. HRIBAR
okraja to se turistična organizacije potegnile v svoje ožje oačinske meje, bolj ali manj razočarane zaradi ne-izpolnjenih obetov, ki pa seveda tudi niso izhajali iz Kakšnih smiseino začrtanih regionalnih programov, ampak iz želja in včasih tudi romantičnih iluzij m poenostavljanj.
Ce • kao, potem turizem ne bi smel poznati meja. Ta pa vetja tiuli za organizaciji, la doiopajo turistično politiko. Danes so ha So sem 'območju, severovzhodne regije obča* ske in medobčinske turistične zveze, med katerimi s svojo dejavnostjo izstopata mariborska in pomurska.
Mogoče je sedanja organizacijska razdrobljenost na sicer enotnem turističnem območju delno prispevala k temu, da so v posameznih zvezah začeli s pripravlja-njem programov in načrtov iizevuja m da je jtriSlo na n*, katerih območjih tudi do precejšnjega napredka. Turistič-ni razvoj pa gotovo ne more biti omejen samo rta eno območje. Praksa kaže, da imata bolj smiselne programe samo mariborska in pomurska- turistična zveza. Prva ze je pretežno usmerila na razvoj zimskošportnega turizma na Pohorju, druga pa pretežno v zdravniški turizem. Sedanji območni načrti pa opozarjajo na to, da bo treba pri nadaljnjih naložbah vendarle več širšega regionalnega povezovanja med Pomurjem. Podravjem m Koroško. Čutiti je potrebo jx> večji specializaciji turistične ponudbe in njenem dopolnjevanju glede na pogoje in možnosti, hi jih posamezna območja imajo, Nesmiselna bt bila vsaka avtarkija, ki bi te pogoje ne upoštevala in ki bi temeljila na slabo proučenih investicijah. Potrebno je torej načrtno in enakopravno sodelovanje vseh turističnih dejavnikov v krajih, na posameznih območjih m v celotni jiomursko štajerski in koroški regiji .
Slej ko prej bi bil že čas, da se predstavniki turističnih organizacij na tem območju najdejo za skupno mizo in razmislijo o ustreznejši obliki organizacije, ki bi jih bolje usposobila za naloge, ki jih je treba reševati.
D. VRESNIK
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE. 15. julija — Na gozdni cesti v Kamni gori je izgubil življenje 21-letni Franc Mimik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu in med vožnjo zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
J. S.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Stefana Ožvalda iz Cepinec, ker mu je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi. roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B.B.
Razstava starih voščilnic v Celju
V zameno za razstavo celjskih vedut, ki jo je v prostorih Mestnega muzeja ljubljanskega pred časom pripravil celjski pokrajinski muzej, so v proštom likovnega salona v Celju odprli razstavo starih voščilnic ljubljanske ustanove. Slovesne otvoritve so se udeležili številni celjski kulturni in javni delavci.
Direktor ljubljanskega muzeja Janez Mesesnel je Ob tej priložnosti poudaril predvsem željo vodstev obeh kolektivov, da bi bilo -sodelovanje še tesnejše, kustosinja profesorica Marija Železnikova, ki je razstavo pripravila, pa je spregovorila o voščilnicah kot delu osebne kulture.
Ta resnično intimna razstava. posvečena tudi prazniku celjske občine, je gotovo vredna vseh pozornosti, saj so na njej zastopani značilni primeri voščilnice od začetka devetnajstega do začetka našega stoletja, opremljeni pa tudi z razlago, tako da lahko obiskovalec sledi oblikovnemu in stilnemu razvoju.
Se dodaten razlog, ki vabi k ogledu, pa je nemara v tem. -ker imamo priložnost videti, do kakšne, mnogokrat neokusne, preproščine smo ob primerjavi z razstavljenimi izdelki prišli v današnjem času.
D. H.
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Čeprav se je davi 29-letni Jože Kokaš iz Cernela-vec pri Murski Soboti pri padcu s kolesa hudo poškodoval (pretres možganov in zlom lične kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti cesti.
.	B. B.

P? /STrC/hj
JEČMEN JE DOZOREL — Lepo sončno vreme je pripomoglo, da je ječmen v Savinjski dolini že dozorel. Kombajni so že pričeli brneti po njivah. Ce bo vreme lepo, bo v štirinajstih dneh ta prvi pridelek že pod sbreho-	Foto: T. Tavčar
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — »Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča. Deček je sedel, na prikolici traktorja, naloženi z opeko. Ko je voznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je padel vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B. B.
Nai pogovor
Čebelnjak zgorel
MOZIRJE, 15. julija. Včeraj popoldne je nenadoma izbruhnil požar v velikem čebelnjaku Ivana Lužnika v Radmirju. Razen opreme je bilo v čebelnjaku 23 panjev čebel. Čebelnjak je skupaj s čebelami popolnoma zgorel. Škodo cenijo na 20.000 dinarjev.
Lastnik Ivan Lužnik je v čebelnjaku pri delu s čebelami uporabljal gorilno gobo, ki jo je po končanem delu pozabil tako, da se je ogenj z gobe prenesel v čebelnjak.
J. S.
Premajhen odziv krvodajalcev
. Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ce bodo" na tak odziv naleteli tudi v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
I. D.
Pomursko turistično polletje
O dejavnosti pomurske turistične zveze govori B. Sever
Turistična sezona se bliža svojemu višku, zato sedaj ni počitka tudi za odgovorne ljudi pri turističnih or-ganizacjah. Med temi ima na severovzhodnem koncu Slovenije pomembno vlogo tudi pomurska turistična zveza, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti prevzela
vih oddaj in pogovorov za radijske postaje Maribor, Ljubljana, za lokalno postajo radia Murska Sobota in za avstrijski radio. Lepo so uspele tudi posebne TV oddaje o pomurskih zanimivostih za RTV Ljubljana. V propagandni dejavnosti naj omenim še naš dogovor s Pomursko založbo o izdaji turističnega vodnika v nemškem jeziku, pripravili smo ponatis prospekta ° Pomurju ▼ trideset tisoč izvodih in gradivo v slovenskem jeziku za reliefno karto Pomurje — Gradiščansko. Slednjič smo pripravili vse potrebno za turistično razstavo na bližnjem pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, kjer bomo predstavili tri najbolj pomembne turistične spomenike Pomurja v sliki in opisno v treh tujih jezikih.«	B. B.
letos tudi tajniške posle soboške podružnice Slovenske izseljenske matice in administrativne	za
strokovni odbor Gospodarske zbornice. Na vprašanje, katerim nalogam so posvetili v preteklem obdobju naj večjo skrb, je odgovorila Bela Sever, tajnik pomurske turistične zveze.
»Slej ko prej, nam nalaga najbolj odgovorno delo skrb za organizacijsko utrjevanje turističnih društev v občinskih središčih Pomurja in na podeželju, kjer se prav tako vse več ljudi ogreva za to dejavnost. Zlasti v zdravilišču Radenska in v Moravcih, kjer se razvija sodobno termalno kopališče, imata domači turistični društvi vse bolj odločilno vlogo pri * urejanju krajev, turističnih sob, pri olepševalnih delih itd. Razen tega smo sodelovali pri oblikovanju programa prireditev v Veržeju, ki se je letos lepo izkazati z majskim prazno-
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Dopoldne je zajelo Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi tem-peratura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija, se kmetje upravičeno bojijo za letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni namreč zlepa ne bodo mogli na razmočena polja.
B.B.
vanjem tradicionalnega »meseca narcis«.
»Ali vplivate tudj na urejenost naselij v Pomurju?•
- »V teh prizadevanjih nismo začetniki, saj so se Radenci že uvrstili na seznam najlepše urejenih kra.ev v Sloveniji. Ne zaostaja pa tudi Murska Sobota in številni drugi kraji v svetu ob Muri, kjer so ljudje spoznali vzročno zvezo med urejenostjo svojih krajev in naselij z obsegom domačih in tujih turistov. V ta namen prirejamo tudi tekmovanja med posamemimi kraji. Za to tekmovanje se je letos prijav.lo do roka osemnajst krajev, ki se pote. gujejo Za naziv najlepše urejenega mesta ali vasi. 2al nas v teh prizadevanjih niso podprle občinske konference SZDL in občinske skupščine, čeprav smo jih večkrat zaprosili za sodelovanje:«
•Kaj lahko poveste o izobraževalnem delu turistične zveze?*
»Vsem delavskim univerzam v Pomurju smo . predložili program turističnega izobraževanja, vendar se je odzvala le DU v Murski oboti. Sicer pe smo v preteklih mesecih pripravHj skupaj devet pradaven} *■ turistična društva, zg gostinske in turistične delavce, za kmečke ljudi itd. V naš program izobraževanja spada tudi prirejanje seminarjev za šaRerake delavce in sa lastnike turističnih sob. Tesno sodelujemo tudi s svetj za blagovni promet in s sveti za gospodar-tvo pri skupščinah občin v Pomurju. Ns nas se vse pogosteje obračajo tudi tuji turistični delavci, novinarji sosednih dežel* in ne nazadnje predstavniki domačih časopisnih in radijskih hiš.«
»To je že področje propagandnega dela. kjer torej tudi ne zaostajate.«
»Lahko rečem, da se vse pogosteje' pojavljamo z našimi prispevki v domačem in tujem tisku, zlasti pa smo uspeli pripraviti več zanimi-
2g lani so prometni strokovnjaki napovedali, da bo letošnje poletje zaradi turističnega razvoja pa tudi zaradi širjenja motorizacije, na tej cesti marsikje nepopisna prometna gneča.
Ob teh napovedih bi bilo pričakovati, da bodo spomladi pohiteli in skušali na tej cesti narediti vse, da res ne bi bilo nikjer nepotrebnih ovir. Toda to se ni zgodilo. Na nekaj odsekih ceste stoje znaki o zmanjšanju hitrosti.
Dva taka odseka sta križišče Bertoki in križišče Ankaran.
Prav presenetljivo je, da so se dela pri urejanju teh dveh križišč zavlekla. Križišče Ber. toki bi menda moralo biti gotovo že pred mesecem. Ker niso pravi čas razčistili, kako bo s financiranjem, e preurejanjem še sdaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je, da ee graditelju prav nič ne mudi. Minuli teden so bili nekaj dni stroji zapuščeni in na gradbišču ni bilo nobenega
na Japonsko
EXPO ’70 OSAKA
•	od 6. do 19. septembra
•	število mest omejeno
•	bivanje v prvorazrednih hotelih in obisk največjo svetovne razstave
O strokovno vodstvo
•	cena za osebo 13.800,00 dinarjev v kateri so vključene storitve 1970
po programu
Ptujski in ormoški otroci na morju
Tudi letos bo odšlo iz ptujske ter ormoške občine na letovanje približno 250 Šolo-, obveoiih otrok. Ptujska počitniška skupnost ima v Beogradu na moru svoj počitniški dom v katerem se bo zvrstilo kar pet izmen iz ptujske ter ena izmena iz ormoške občine.
Skupščina Občine Ptuj. je v ta namen dodelila potreben denar, nekaj pa bodo prispevati tudi starši. Precej otrok pa bo imelo počitnice brezplačno, atesti tisti otroci is številnejših družin. F. H.
prijave do 15. 8. 1970 sprejema.
globtour turistična agencija LJUBLJANA,
WoMova 1 /III.,
IPPS
njfilSriCNA AG ENCIJA »-- j t_» i_» l / m N A IfcL 14-842
ELvz?4
Zadel je pešca
. KOPER, 15. julij« — Voe-alk o—teirg« avtomobil« Aloj« Zgonc is Ljubljane je voad vOent) od hotel« Triglav Po Ulici JLA. Nenadoma je
S. stran — ni. * DELO
PRIMORSKO - NOTRANJSKA ST RAN
V nekaj vrstah
is Postojne m
POSTOJNA
Tabor na Debelem rtič*
Postojne bo tudi letos rtiču. Vse je že nared, terc delovne organinr zveza tabornikov.
pa se ga bo okoli petdeset tabornikov okolice.
AJDOVŠČINA
Nedelavna ergantrarija — Glede na to, da se je mestni odbor SZDL zadnjič sestal pred poldrugim letom’ in oa članarine niso pobrali niti z« leto 19«, ni čudno, če se člani sprašujejo, kaj pravmprav dela ta odbor. Nepotrebna reklama - Na lepakih, s	vabijo rasne organizacije in ansambli staro in	na ples po-
gosto opazimo pripombo: »Za jedačo in pijačo poskrbljeno.« To je bilo koristno takrat, ko smo imeli živilske nakaznice, danes pa je to nepotrebno in tudi sramotno. Kot da pri nas manjka hrane in pijače in da jo boš dobil samo, če prideš na ples ...
C™ sadja in zelenjave — Ta teden (od 13. do M. julija) prodajajo sadje in zelenjavo na trgu tat ♦ poslovalnica?! KVZ po naslednjih cenah: breskve 2.40 do 2A0 dinarjev: hruške 2.60 dinarjev krompir 1 dinar; Ožol stročji 3.60 dinajrev; kumare 5 dinarjev; paradižnik 6 dinarjev; bučke 1.80 dinarjev; glavnato zelje 1.30: grah v stročju 3.50 dinarjev medtem ko prodajajo kmetic« na trgu radič in solato po 4.00 dinarje, prodajajo ta dva artikla v poslovalnicah KVZ po 280 dinarjev za kilogram.
Izlet, piknik, izlet — Člani krajevne organizacije ZWI so bili v soboto na izletu po Slovenski Benečiji. Udeležilo se ga je 45 elanov. Istega dne so upokojenci iz Ajdovščine priredili piknik v Trnovskem gozdu. V nedeljo pa so jo mahnili nekateri člani društva šoferjev in mehanikov na skupni izlet z avtobusom v Benetke. Torej nič čudnega, če so ajdovske ulice ob sobotah in nedeljah skoro prazne. Letovanje šolarjrv — Čeprav malo pozno, je Občinski komisiji za letovanja otrok končno le uspelo zagotoviti letovanje 105 otrokom na morju. Občinski irnmi«ijc za letovanja otrok se je posrečilo skleniti z upravo doma šolskih centrov iz Nove Gorice pogodbo, tako da bo dom šolskih centrov odstopil svoj počitniški dom v Ankaranu. Otroci bodo letovali od sredine do konca avgusta. Letovali bodo predvsem zdravstveno šibkejši otroci in pa otroci iz socialno ogroženih družin.	»
Zmikavti na bazrnu — Čuvaj ob plavalnem bazenu trdi. da je na kopališču iz leta v leto več drobnih tatvin Zmikavtom pridejo prav denarnice, brisače, kopalne	in
tudi malice. Čuvaj je prepričan, da se veča število tatvin zato. ker ni pravih protiukrepov.
IDRIJA
Kopalni avtobus — V ponedeljek je začel voziti avtobus na novi progi Idrija-Idrijska Bela. Avtobus je namenjen kopalcem ki se hodijo kopat v kopališče v Idrijski Beli Iz Idrije odpelje ob 13.15. odhod iz Bele pa je ob 17.30 vožnja v eno smer stene 2 dinarja.
prednorti?
'X<etn tm •— rw
MO*. «*• RttUK- An i ii. femtojega pom«
Irtrtižkih pupodtrBnjiiilDr o «55w centru n eMt»ronsko hlišgl—e fdatkor je pokuala, da med r^Jhni j oapodarakimt oraenUecij ii v ob« hi Jkravaga zanimanja. as sodelovanje pri elektroMkem centru, čeprav Je Mio to pred tena mesecema mnogo bolj očitno. •.
mi le še
SEVERNA
PRIMORSKA
Srečanje izseljencev bo na pivški planoti
V nedeljo se bodo zbrali pri sporne-niku revolucionarjem pri Knežaku
Lani septembra so na pivški planoti med vasema Knežak — Bač odkrili spomenik trem rodoljubom, junakom in revolucionarjem: Tonetu Tomšiču, Miro-slavu Vilharju in Alojzu Valenčiču. Misel, da bi trem rodoljubom postavili spomenik, je dal Jack Tomšič rojak iz Bača. izseljenec v ZDA, ki je tudi vodil odbor za nabiralno akcijo med rojaki v ZDA za postavitev spomenika.
Čeprav so večino denarja za spomenik prispevali naši rojaki iz ZDA se jih je lanskega slavja majo udeležbo. Ker pa je spomenik takore-koč njihov, je prav. da si ga
Premajhen odziv krvodajalcev
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ce bodo na tak odziv naleteli tudi v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
I. D.
ogledajo vsaj tisti, ki bodo prišli letos na obisk. V tm tmr men prirejate domače turisti, čno društvo ,Jn .podružnica Slovenske izseljeniške matice v Novi Gorici v nedeljo 19. julija letos srečanje izseljencev s Primorske in Notranjske.
S to prireditvijo se želijo občani Ilirske Bistrice skromno oddolžiti vsem rojakom. izseljencem, ki so kakorkoli prispevali za spomenik.
Tega dne bo srečanje izseljencev pri spomeniku. Pred spomenik bodo izseljenci in prireditelji položili vence. Ngto sj bodo ogledali novo osnovno Solo v Knežaku, za katero so tudi prispevali denar izseljenci.
Popoldne bo kulturni program na Kalcu tam koder je bila lansko leto proslava piv. škega tabora.	J s.
Neizčrpane možnosti
V razpravah o problemih in perspektivah zasebnega kmetijstva v severno prmorskih občinah, pa naj so bile v okviru občinskih skupščin ali vodstev družbenopolitičnih organizacij, se je sadnjičas vlekla kot rdeča nit misel; da mara družba ustvariti ugodnejše pogoje za kreditiranje tržnih kmetij. Malokdo je pri tem omenil rezerve, ki jih imajo vami kmetje za nadaljnji razvoj lastne proizvodnje. Morda je temu botrovalo preskromno poznavanje razmer, morda pa so bili vmes tudi specifični interesi udeležencev razprave.
Podatki kažejo, da bi se dalo marsikaj rešiti brez velikih težav v okviru lokalnih skupnosti. V hranilno kreditnih odsekih kmetijskih zadrug na območju ajdovske, novogoriške in tolminske občine imajo zasebni kmetje trenutno vloženih več kakor 20 milijonov dinarjev prihrankov. Po veljavnih predpisih bi lahko šlo kar SO odstotkov te vsote za kreditiranje zasebne proizvodnje. V resnici pa ne izkoristijo zasebniki .niti 10 odstotkov prihrankov. Njihov denar gre predvsem za obratna in tudi osnovna sredstva zadrug.
Kmetje bi seveda morali plačevati za posojila od spo- ■ jih prihrankom razmeroma visoke obresti. Glede na to, da so vse tri občine osnovale posebne sklade za pospeševanje zasebnega kmetijstva, ki bodo letos zbrali najmanj dva milijona dinarjev, bi lahko precejšen del teh sredstev uporabili za regresiranje obrestne mere posojil iz hranilno kreditnih odsekov zadrug. Kmetom bi bili tako dostopni razmeroma ugodni krediti.
Ne gre torej v prvi vrsti za pomanjkanje denarja, kot bi človek sodil po nedavnih razpravah, pač pa predvsem za jasno orientacijo o tem, kaj se. dolgoročno gledano, splača proizvajati. Dejstvo je namreč, da številne tržne anomalije odvračajo zasebne proizvajalce od dolgoročnejših vlaganj.	i. KANTE
Alojz rosil '
Po Ul
pod Ul—uro rosilo priteke. JoM Čarman. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je z avtom zadel v pešca. Id je
bil pn tem hudo poškodovan in so ga odpeljali v izolsko bolnišnico.
stroški storitev,’ hkrati pa jim prikazati prednoeti. ki jih prinaša elektronski računski center kot organizacija združenega dela.
A. PIRKOVIČ
Vprašanja odbornikov
Kdaj bo tehnični prevzem ceste I. Bistrica - Podgrad
___________,_ ___• .	....	. K ...
- Na zadnji, seji občinske Skupščine Ilirska Bistrca je odbornik Aloj« Boštjančič iz Podgrada vprašal, zakaj ni bila ceste med Ilirsko Bistrico in Podgradom še tehnično prevzeta, čeprav bi to moralo biti že lani. Po njegovih besedah so se lani in letos na cesti že pokazale okvare.
V odgovoru je predsednik občinske skupščine Vitomir Dekleva poudaril, da je cestno podjetje iz Kopra pričelo z deU na cesti že lete 19« in jih tudi dokončalo, razen nekaterih malenkosti.
»Ce ne štejemo manjših del
Omejitve ob nepravem času
Na cesti od Škofij do Sečo v sij je vrsta prometnih ovir
I*	-i MlV t_-_•	...
Ob prometnih konicah so nekateri cestni odseki tako polni vozil, da je neredko potovalna hitrost deset in še manj kilometrov na uro. Eden tokih ritnih, kov je tisti od Škofij do Sečovelj.
2e lani so prometni strokovnjaki napovedali, da bo letošnje poletje zaradi turističnega razvoja pa tudi zaradi širjenja motorizacije, na tej cesti marsikje nepopisna prometna gneča.
Ob teh napovedih bi bilo pričakovati, da bodo spomladi pohiteli in skušali na tej cesti narediti vse, da res ne bi bilo nikjer nepotrebnih ovir. Toda to se ni zgodilo. Na nekaj odsekih ceste stoje znaki 6 zmanjšanju hitrosti.
Dva taka odseka ste križišče Bertoki in križišče Anit««™.
Prav presenetljivo je. da so se dela pri urejanju teh dveh križišč zavlekla. Križišče Ber. toki bi menda moralo biti gotovo že pred mesecem. Ker niso pravi čas razčistili, t«im bo s financiranjem, a preurejanjem še zdaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je, da se graditelju prav nič ne mudi. Minuli teden so bili nekaj dni stroji zapuščeni in ha gradbišču ni bilo nobenega
delavca. Nekaj podobnega je tudi na križišču Ankaran
Ni lahko verjeti, da so morali ti dve križišči preurejati prav v mesecu največjega cestnega prometa. Se bolj pa je nerazumljivo, da m ureditev vleče in da ni mar, če kdo postavlja znake o omejeni hitrosti in ni hih-če nikomur odgovoren, če mora na tisoče voanikov —ubijati čas. Menda je celo nekje predpis, da je treba vzdrževalna in preurejevalna dela na prometnih Objektih opraviti čim hitreje.
Videti pa je, da pri urejanju bertoškega in ankaranskega križišča tega nihče ne upošteva.	g. GUZEJ
Mladinski biro v Kopru
Ustanovljen zavod zi ' mladinski turizem in zabavo
Na seji predsedstva obalne konference Zveze mladine so razpravljali o sedanjem položaju mladinskega turizma, zabave, izobraževanja in kulture na obali. Ob ugotovitvi, da so te dejavnosti docela zanemarjene, je predsedstvo sklenilo ustanoviti zavod, ki bo strokovno deloval na tem področju.
Soglasno je predsedstvo sprejelo ustanovni akt zavoda ki nosi naslov Mladinski biro, imenovani pa so bili tudi direktor in 7 članov sveta. Mladinski biro je ekonomsko samostojna delovna organizacija, vendar si obalna konferenca ZMS kot ustanovitelj pridržuje pravice sprejemanja in spreminjanja celega statuta, imenuje njegove organe, potrjuje programe delovanja in sprejema zaključne račune. Zavod bo predvsem organiziral kulturne, zabavne in izobraževalne prireditve, prirejal bo plese, posredoval glasbene ansamble, organiziral izlete, prevoze in letovanja. Vsa ta dejavnost pa mora sloneti, na načelih rentabilnega poslovanja, ki bo organizaciji omogočilo širjenje in zaposlovanje novih strokovnih moči.
Na obalni konferenci ZMS v Kopru so optimisti in napovedujejo, da se bo z ustanovitvijo mladinskega biroja kmalu razmahnilo kulturno in zabavno življenje mladine na tem območju. Novoustanovljenemu zavodu pa napovedujejo hiter razvoj, še posebej zato ker so zaposlili ljudi, ki so se doslej profesionalno in uspešno ukvarjali z dejavnostjo te vrste.
B. JEZ
te moral teti tehnični prevzem ceste že pred zimo leta 19«, vendar je tedaj cestno podjetje odložilo prevzem s pojasnilom, da je prav če se prav prek zime pokažejo pomanjkljivosti pri delih na cesti,« je pojasnil predsednik občinske skupščine. Po njegovih besedah traja garancija, ki je določena po pogodbi dve leti, rok pa začne teči šele po prevzemu ceste, ki jo opravi cestni sklad Slovenije. ki je bil skupno z občinsko skupščino plačnik del na cesti. Zdaj so na cesti že okvare, ki jih bo treba odpraviti še od lanske zime, zato bo občinska skupščina skušala ukrepati, da bi pomanjkljivosti odpravili, nato pa takoj opravili tehnični prevzem deset kilometrov dolge ceste.	a. P.
Tovornjak v dostavni avto
IZOLA, 15. julija — Pavel ščelkov iz Dekanov je včeraj s tovorjnakpm vozil po Ulici svobode proti drevoredu Ivana Cankarja. Na križišču Je trčil v dostavni avto, ki ga je vozil Rado Polh iz Izole. Polh je dobil pri trčenju hujše poškodbe njegov sopotnik pa se je laže ranil. Na vozilih je za 10.0« dinarjev škode.	B. J.
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Čeprav se je davi 29-letni Jože Kokaš iz Černela-vec pri Murski Soboti pri padcu s kolesa'hudo poškodoval (pretres možganov in zlom lične kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti S O	ijsskj
ZA TOVARNO VALOVITE LEPENKE — Delovni kolektiv kombinata lesne industrije^ iz Logatca je zagotovil 400.000 dolarjev za uvoz opreme za novo tovarno valovite opreme, ki jo bodo začeli graditi v Logatcu prihodnji mesec in bo zgrajena do letošnje zime, redno pa bo začela obratovati 1. julija prihodnje leto. Na sliki: tovarniški prostor kombinata lesne industrije.	Foto: A. Pirkovič
Zapostavljena Goriška
Velika in majhna podjetja so zagotovila izreden gospodarski vzpon, s strani širše skupnosti pa je to območje dobilo premalo
NOVA GORICA, T5. julija. Ugotavljamo, da go-riški obmejni prostor, na katerem so razen novogoriške še občina Tolmin, Idrija in Ajdovščina, v dosedanji razvojni praksi Slovenije ni bil ustrezno vrednoten. To pomeni, da njegov ekonomski in celotni potencial ni bil deležen primerne razvojne spodbude ip podpore. Tako je na današnji, tiskovni konferenci* ugotovil Rudi Simac, predsednik občinske skupščine Nova Gorica.
Prav zato pa tudi pozdravljamo ideje o politicentrični razvojni politiki v prihodnjem obdobju, je dejal novogoriški predsednik in pričakujemo, da bo pomemben ekonomski potencial Goriške našel ustrezno mesto v slovenskem prostoru.
Gospodarstvo Nove Gorice je doseglo lani 1,9 milijarde novih dinarjev realizacije. Gospodarstvo celotne regije omenjenih štirih občin pa 4 milijarde dinarjev. Narodni dohodek na prebivalca bo letos v Novi Gorici presegel 1.100 dolarjev. O uspešnosti in o izrednem naglem razvoju pa priča tudi podatek, da se je novogoriška občina
od 1. 1962 do 19« po razvitosti slovenskih občin s 25. dokopala na 10. mesto. Osnove takšne hitre rasti so ne le v velikih podjetjih, kot so Meblo, Iskrina Avtoelektrika, anhovska cementarna in Vozila, pač pa še v vrsti malih tržno izredno prilagodljivih podjetij, ki se ponašajo s pomembnimi poslovnimi dosežki in z izredno veliko aku-mulativnostjo. Ta pomemben ekoritenski potencial bi morali tudi v ekonomski politiki republike in v močnejših bančnih inštitucijah Slovenije primemo vrednotiti in podpirati. Podatki kažejo, da doslej ni bilo tako. Premalo je bilo namreč ob programi-
urtjaoje križišča še ni končano.	'----------*	P*
tuai orea delavcev, čeprav pre-Foto: J. Mikuž
Družbeni dogovor šepa
Vrsta idrijskih podjetij ne izpolnjuje svojih obveznosti
IDRIJA, 15. jul. Predsednik občinske skupščine Idrija Stanko Murovec je dopoldne sklical posvet o uresničevanju družbenih dogovorov. Po podatkih za prvo polletje podjetja slabo izpolnjujejo družbene dogovore. Zato obstoji nevarnost, da letos ne bodo izpolnili obveznosti pri negospodarskih investicijah, družbenih službah in adaptaciji rudniške dvorane.
Delovne organizacije v idrijski občini morajo izpolniti tri družbene dogovore: prispevek za finansiranje splošnih družbenih potreb, ki ga morajo plačevati vse delovne organizacije in tako zbrati letos skoraj tri milijone dinarjev, večje delovne organizacije pa morajo izpolniti še dva družbena dogovora: pokriti primanjkljaj v občinskem proračunu v skupnem znesku 1,200.000 dinarjev in zbrati - 380.000 dinarjev za adaptacijo rudniške dvorane.
Na dopoldanskem posvetu so ugo{oviU'da delovne organizacije najslabše izpolnjujejo prva dva dogovora, medtem ko sredstva za rudniško dvorano še nekako dotekajo, saj so jih dbrali že. 230.000 dinarjev.
Vrsta podjetij ni prispevala niti dinarja sa ntgm<»»<tni ■ ■ investicije. Tako Kolek tor, Univerzal gozdno gospodarstva Medtem so rudnik, obrtno komunalno podjetje te obveznosti že izpolnili Podjetji Slovenija les inSim-pleks sta predlagali znižanje prispevne stopnje za en odstotek, kar pa te občutno zmanjšalo občinski proračun. Svojevrstno stališče je zavzel tudi kolektiv psihiatrične bolnišnice Idrija, saj bodo po Msertah njenega predstavnika Izpolnili obveznosti le v primeru, če bodo to storile tudi druge delovne organizacije v občini.
Tako je zdaj občina onemogočena, da bi izpolnila nekatere svoje obveznosti. Ker ne more" plačati anuitet za športno rekreacijski center je banka že segla po proračunu, kateremu že teko ali tako manjka denarja. Tako se vse vrti v začaranem krogu brez izhoda. Občini primanjkuje denar za štipendije, narodno obrambo, za ceste in socialne podpore, hkrati pa ne more vezati svoje udeležbe za graditev nove osnovne šole v Črnem vrhu. V kolikor delovne organizacije ne bodo
Na počitnice v Italijo
NOVA GORICA, 15. julija — Sedemnajst najboljših učencev iz osnovnih, šol novogoriške občine bo preživelo deset dhi počitnic v italijanskem mestu Conegligno, s katerim vzdržuje novogoriška občina že dlje Časa prijateljski stike. Novogoriški učenci bodo teko vrnili obisk svojini vrstnikom, ki so preživeli več’ dni kot gostje novogoriške^ občine ob obali ter si ogledali partizansko . bolnišnico Franjo pri Cerknem ta mestece Kobarid.	L. KANTE
NAROČNIKI DELA SO
NEZGODNO ZAVAROVANI
izpolnile svojih obveznosti bo potreben rebalans proračuna, to pa utegne imeti hujše posledice.
A. PIRKOVIČ
ranju' hitrih slovenskih cest upoštevano, da gre najmočnejši cestni prometni tok proti padski nižini in sploh proti zahodu prav skozi Novo Gorico. Premajhne pozornosti je bila deležna tudi goriška proga, čeprav po prometni pomembnosti nikakor ne zasluži omenjenega imena, ki ji daje preveč lokalen prizvok.
škodljiva zapostavljenost goriškega prostora se vidi tu-di iz dodeljevanja bančnih kreditov — kot da gre za nepomemben obrobni prostor Slovenije, čeprav bi morali težiti, da bi pomembni obmejni prostor ohranili ekonomsko in vsestransko aktiven.
Medtem ko so pri investiranju v osnovna sredstva dobila podjetja na Goriškem le 29 odstotkov bančnih sredstev, so podjetja v Sloveniji pri teh investicijah v povprečju vlagala 35 odstotkov sredstev iz tujih virov. Slovenske bančne ustanove bi vsekakor morale dodeljevati finančna sredstva po ekonomskih kriterijih — tako so dosedanjo bančno prakso komentirali novogoriški predsednik Simac in njegovi sodelavci. Na splošno namreč slovenska podjetja- uporabljajo pri gospodarjenju 77 odstotkov tujih obratnih sredstev; v novogoriških podjetjih pa znaša delež lastnih obratnih sredstev kar 31 odstotkov in tako na bančne kredite za obratna sredstva pride le 69 odstotkov vseh obratnih sredstev.
FRANCE JERAS
Smrt v potoku
NOVA GORICA, 15. jul. — Davi okoli tretje ure je umrl hudo ranjeni 84-letni Anton Medved. Ponesrečil se je nekaj ur prej, pri padcu v potok Bateva pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški ki je v zadnjem ___bival v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vlakom na železniško postajo z Mosta na Soči 23. uri. Ker naprej proti davi okoli pete ure, si je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, naj prenoči v vagonu potniškega vlaka, vendar pa se je Medved napotil po neosvetljeni poti ob železniški poti proti naselju. Na poti se je spoje padel ter se __________ metrov po strmini in slednjič padel čez še 3 m globoko v potok, pomoč je prišel nadzornik , ki je iz bližnje hiše
----vzdihovanje. Vendar pa
je Medved kmalu umrl.
•Na upravi javne varnosti so nam dejali, da je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
Neprevidno stopil z avtobusa
KOZINA, 15. julija — Na avtobusni postaji na Kozini je včeraj Edvard Race iz Rodika stopil z avtobusa in stekel na cesto. Medtem je iz Divače pripeljal z osebnim avtomobilom Dragan Marušič iz Kopra. Voznik je pešca opazil in začel zavirati, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Race se je laže ranil in so ga odpeljali v izolsko bolnišnico.
B. J.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Štefana Ožvalda iz Cepinec, ker mu je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B.B.
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Dopoldne je zajelo Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi temperatura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija, se kmetje upravičeno bojijo za letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni-na« mreč zlepa ne bodo mogli na razmočena polja.
B. S.
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. ju-lija — Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča. Deček je sedel na prikolici traktorja, naloženi z opeko. Ko je voznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je padel vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B.B.
#
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE, 15. julija — Na gozdni cesti v Kamni gori je izgubil življenje 21-letni Franc Mimik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu in med vožnjo zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
J. S.
I PRI ZAVAROVALNICI SAVA
S POSEBNIM LETALOM IZ ZAGREBA
na Japonsko
EXPO ’70 OSAKA

prijave do 15. 8. 1970 sprejema
g I o b t o ur turi«ti£na agencija LJUBLJANA,
VtfoNbve 1/IH., telefon 24-843, tele* 31-146
giobtour
a od 6. do 19. septembra
•	število mest omejeno
•	bivanje v prvorazrednih hotelih in obisk največja svetovne razstave
•	strokovno vodstvo
•	cona za osebo 13.800,00 dinarjev v kateri so vključeno storitve 1970
po programu
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TEL.24-84Z
•l stran. — IV. * DELO
DOLENJSKA IZDAJA
tečajav toliko večji. Zanimivo Je. de. prej. ko Je rk oraeafadna podobne tečaje ■kcesplatao, ni bilo veliko kandidatov, sedaj pa stane tak tečaj « lipitom 96 dinar-
V Šestih mesecih letošnjega leta ae Je prijavilo za izpit aa voznika motornih vozil v
previjali bodo o poteku priprav za cradnjo nuklearne elektrarne, ki . Je predvidena na OMndJiii'kzSke občine ob reki Savi. Sklepali bodo tudi o podpisu pogodbe za aott-nanairenje dolgoročnega družbeno ekonomskega in regio--nalnsga prostorskega načrta za Spodnje Posavje, ki Jo Je podal projektivni biro Re-
STBA2A FBI NOVEM MESTU
V Žužemberku ohrabrujoč uspeh
▼ Žužemberku so te dni opravljali izpit iz prve pomoči aa bodoče voznike motornih voail. Tečaj, ki ga je vodil dr. Zvonimir Vidic iz Novega mesta. Je obiskovalo
Podjetje fjemont likvidirano
Ze pred dobrim letom je občinska skupična Novo mesto sprejela sklep o prenehanju poslovanja Obrtno gradbenega podjetja Remont v

Mah anketa
Vsi smo kot ena družina
Šestdeset pionirjev iz Šestih republik, najboljših dijakov iz Vuzenice, Titovega Velesa, Bjelovara, Tivta, Mola in Banjaluke, se Je	za nekaj
več kot 20 dni v taboru Sutjeska v AmiKoin prj Novem pustu. V pravem počitniškem vzduSju preživljajo lepe'dneve brezskrbne mladosti: Pionirji, ki sestavljajo Jugoslavijo v malem go si v teb dneh kar so gostje na Dolenjskem, nabrali že nekaj vtisov, ki so nam jih zaupali:
GORDANA JANKOVIČ — učenka 8. razreda OS »Kasim Hadžič« Banjaluka: »Želela sem videti Slovenijo, ker »— nanjo veže očetova smrt; umrl je na Golniku. Veliko so mi govorili o lepi deželi, vendar je $e lepSa in prikupnejSa. kot so mi pripovedovali. žal mi je, da smo Banjalučani zamudili nekaj dni. Čeprav sem tukaj novinka. Mm že doživela veliko lepega in nepozabnega.«
DJORDJE VILETIC — učenec 7. razreda OS »Novak Ra-donič« Mol; »Lepo je v taboru Sutjeska, posebno všeč mi je bil izlet na Gorenjsko, kjer sem videl očarljivi Bled. Z veliko nestrpnostjo pričakujem taborjenje v Rogu. ravno tako tudi moji prijatelji. Od tega srečanja pionirjev v Šmihelu bomo imeli vsi velike koristi; dobil sem no-^ va prijatelja Staneta in Panče-ta.«
ANICA PAVELIČ —, učenka 7. razreda OS »Dr. Franko Vinter« Bjelovar: »Prvi dan je bilo malo težko, zdaj se pa že poznamo kot da bi bili ena družina. Družijo nas skupni cilji, postali smo veliki prijatelji. V tem kratkem času sem toliko videla, kot že dclgo ne. Doma bom vedela veliko povedati, verjemite mi, da bom pripovedovala o svojih prijetnih doživljajih.«
ANDREJ GOBEC — učenec 6. razreda OS »Josip Mravljak« Vuzenica: »Nisem pričakoval, da bo tako prijetno, prepričan sem, da bodo ob slcvesu tekle solze Prijetnemu vzdušju prispevajo tudi odbri vzgojitelji, ki skrbijo za nas kot, da bi bili njihovi. Ce se mi bo še kdaj ponudila priložnost za takšno prijetno pionirsko taborjenje se ga bom z veseljem udeležil.«
MIRJANA LUKOVIC — učenka 8. razreda OS »Dragan Milovič« Tivat; »Prvič sem od doma, zato si nisem mogla predstavljati, da se da tako hitro dobiti •prijatelje. V- taboru je'življenje pestro, zabave nam ne zmanjka, veliko se -smejimo. -všeč nam ~> je ... Moja nova prijatelja Nada iz Vuzenice in Litfbiša iz Bjelovara besta iz C me gore dobila precej lepih razglednic ...«
ROZETA SINADINOVA — učenka 6. razre da OS »Vasil Glavinov« Titov Veles; »Ko sem se odpravljala od doma, sem se bala. da se bom težko navadila na druge ljudi, kraje, navade in na novo življenje. Vendar me je topel sprejem na avtobusni po staji in nastop na spoznavnem večeru prijetno presenetil in pregnal mojo bojazen. Zdaj smo kot bratje in sestre če bi nas kdo zbiral, ne bi imel srečnejše roke.«
BESEDILO IN

■i-esv
FOTOGRAFIJE: S. DOKL
iM|^i|a.yiekočein traku"
čakajo bodoči vozniki pfrvftAf)	ki jih prirej« občinski
KtTHtMajot. Med i \m vrvce tečajev f	w ~
V* Jo v vrsti.
V
tečaje
m
te dobra dre
čim tačtjer je toliko,
, ___
nore-nžefiega križe V. Novem mestu . ,	_ m 'Rph .Vedno tekoče delo ne re-
ijev ' prte pmMfSL Prijav m te -Sr-1—bEhjs 1 6
Gre
i motornih
čeke jo ▼
stiSK****
!
ah me« o ustanovitvi sveta posavskih občin. V njem naj bi imela vsaka od njih po 7 članov. Svet bo napravljal o vsph važpejših vprašanjih, ki zadevajo družbeni, gospodarski in samoupravni razvoj pokrajine.	T.
28 kandidatov,-znanje je bilo solidno, zato so fepit vsi kandidati brez izjeme uspešno opravili. Na podobnem izpitu V N$veui mestu je prišlo pred hgfttno komisijo 16 kandida je naredilo ff-V™ — . S. D.

V nekaj vrstah
I •' %
BREŽICE i
Nagrade najboljšim — Komisija za prenos in razvijanje tradicij NOB -pri ZZB NOV Brežice je letos razp.saia tekniovanje učencev višjih razredov osnovnih šol za najboljše sestavke jo naši narodni . revoluciji. Komisija je dobila 21 prispevkov, po tri iz vsake šole. Sestavke j* sedaj ocenila, še posebna komisija. Največ točk je dobil Gorazd Skaler iz Brežic za prispevek »Partizanska akcija«, druga je bila Ema Skvarč iz Dobove s tekstom »Morda cvetijo tulipani tudi zanju,« tretja pa Erika Bra-tanič iz Brežic s tekstom »Hitler nas je hotel zbrisati.« Vseh enajst učencev je prejelo lepe knjižne nagrade, prvi trije pa še desetdnevno brezplačno bivanj v občinski počitniški skupnosti v Savudriji.
Tudi borci v Savudriji — Te dni letuje v počitniški skupnosti občine Brežice v Savudriji že tretja izmena delavcev, otrok in članov ZB. V sedmih Izmenah do konca avgusta bo po 10 dni preživelo tudi 45 članov ZB, ki imajo zagotovljen poseben popust, dvanajstim pa je občinska oorčevska organizacija zagotovila brezplačno letovanje. Število bi bilo veliko višje, če ne bi prav v poletnih mesecih kmetje-borci imeli doma največ dela.
Razstava likovnikov amaterjev — Ob nedeljskem četrtem srečanju dolenjskih izseljencev so v dvorani zdravilišča Cateške Toplice likovni amaterji brežiške občine odprli že drugo letošnjo razstavo svojih del. Do nedelje bo tu razstavljalo šest likovnikov.
Spomenik padlim — Pri občinski zvezi združenj borcev Brežice deluje posebna komisija, ki pripravlja ureditev spomenika padlim. .Skupaj z arhitekti in urbanisti je komisija že izbrala lokacijo. Odločili so se,, da bo spomenik stal . ob Cesti 21. maja v bližini nove tržnice.
KRŠKO	'	*
Seja občinske skupščine — V petek bo zadnja seja obeh zborov krške občinske skupščine pred letnimi počitnicami. Odborniki bodo poslušali informacijo o pripravah na gradnjo prve jugoslovanske jedrske elektrarne, sklepali pa bodo o pogodbi za sofinanciranje izdelave dolgoročnega družbeno ekonomskega koncepta razvoja in regionalno prostorskega plana, ki ga bodo naredili skupaj za občine Brežice Krško in Sevnico.
Možnosti za zaslužek — Tovarna celuloze in papirja Krško ima precej neočiščenega bukovega lesa. ki ga takega ne morejo uporabiti. Ker ne morejo vsega dela opraviti z redno zaposlenimi delavci iščejo pomoč, med dijaki in študenti. Za določen čas bodo sprejeli na delo 40 delavcev. Tudi člani kolektiva bodo do jeseni brezplačno čistili bukov les.
CATE2
Nova trgovina — Trgovsko podjetje Krka Brežice gradi v Čatežu novo poslovno zgradbo, v kateri bodo poleg trgovine dobili prostore še krajevni urad. manjša dvorana pa bo namenjena vaškim družbenopolitičnim organizacijam.
Omejitve ob nepravem času
Na cesti od Škofij do Sečovelj je vrsta prometnih ovir
Ob prometnih konicah so nekateri cestni odseki tako polni vozil, da je neredko potovalna hitrost deset in še manj kilometrov na uro. Eden takih cestnih odsekov je tisti od Škofij do Sečovelj.
2e lani so prometni strokovnjaki napovedali, da bo letošnje poletje zaradi turističnega razvoja pa tudi zaradi širjenja motorizacije, na tej cesti marsikje nepopisna prometna gneča.
Ob teh napovedih bi bilo pričakovati, da bodo spomladi pohiteli in skušali na tej cesti narediti vse, da res ne bi bilo nikjer nepotrebnih ovir. Toda to se ni zgodilo. Na nekaj odsekih ceste stoje znaki o zmanjšanju hitrosti.
Dva taka odseka sta križišče Bertoki in križišče Ankaran.
Prav presenetljivo je. da so se dela pri urejanju teh dveh križišč zavlekla. Križišče Ber. toki bi menda moralo biti gotovo že pred mesecem. Ker niso pravi čas razčistili, kako bo s financiranjem, s preurejanjem še zdaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je, da se graditelju prav nič ne mudi. Minuli teden so bili nekaj dni stroji zapuščeni in na gradbišču ni bilo nobenega
delavca. Nekaj podobnega je tudi na križišču Ankaran.
Ni lahko verjeti, da so morali ti dve križišči preurejati prav v mesecu največjega cestnega prometa. Se bolj pa je nerazumljivo, da ae ureditev vleče in da ni nikomur mar, če kdo postavlja make o omejeni hitrosti in ni nihče nikomur odgovoren, . če mora na tisoče vosnikov zgubljati čas. Menda je celo nekje predpis, da je treba vzdrževalna in preuzejevalna dela na prometnih objektih opraviti čim hitreje.
Videti pe je, da pri ureja, nju bertoškega in ankaran-skega križišča tega nihče ne upošteva.	G. GUZEJ
ČRNOMELJ
Lani deset črnih gradenj
Gradbena dejavnost se je na. območju črnomaljske občine zelo povečala. V letu 1969 so' izdali na občini 112 gradbenih dovoljenj. 16 uporabnih dovoljenj in 200 soglasij za prenovitev in popravila stanovanjskih hiš. Pozna se, da tudi na podeželju precej obnavljajo hiše nekdanji borci s pomočjo posojil, tudi v mestu in. okolici je vse več graditeljev. zasebnih hiš. Na območju občine so lani ugotovili deset črnih gradenj, od teb so jih 7 naknadno odobrili. Kot ugotavljajo, se je obseg dela na referatu za gradbene zadeve pri občinski skupščini lani povečal kar za 40 odstotkov.	R. B.
vrsti
Straži in o redni likvidaciji podjetja. Med likvidacijskim postopkom se je izkazalo, da ima podjetje 86.846 dinarjev izgube, ki pa še ni dokončna. Izterjati je treba še nekatere dolgove; katerih-višina pa je sporna. Zaradi slabega gospodarjenja je kortlisija za likvidacijo podjetja - predlagala okrožnemu javnemu tožilstvu postopek zoper odgovorno osebo Remonta. . S sklepom občinske skupščine je bilo likvidirano tudi podjetje Čevljarstvo v Straži, pri katerem pa je bil po poravnavi vseh obveznosti izkazan presežek 3350 dinarjev..	(r)
NA VINISKEM, KOPALIŠČU je vsako soboto in nedeljo več sto kopalcev, med tednom pa manj. Topla Kolpa privablja na Vinico vse več izletnikov iz Zagreba, Karlovca in raznih krajev Slovenije. V kampu se radi ustavljajo tudi tujci, ki
potujejo na Jadran.
Foto: Ria Bačer
Jubilej brežiške gimnazije
Ob »letnem poročilu«, ki zajema petindvajset let plodnega vzgojnega dela
»Kaj bi z besedami v trenutku slovesa, svečanosti ali slavja jubilejnih dni gimnazije v Brežicah! Radost na obrazih, iskriva misel in ročka žlahtnega bizeljčana naj v isti sapi izpovejo razpoloženje, ki je v nas. — Premalo vzgojno, morda spregovori strogi profesor; premalo resno, poreče uradni predstanvik šolstva. Mlajši in mladi, od prve generacije do danes — 25 vrst rdečih nageljnov — pa bodo vsi nasmejani za kimali z glavami meneč: oh ljudje, kaj bi to; čas in znanje sta naša in naše so poti novega vedrejšega in lepšega...«
Tole Je uvod v toplo zastavljeno pozdravno besedo, ki jo je za »Letno poročilo gimnazije Brežice 1945—1970« napisal eden izmed nekdanjih maturantov edine popolne gimnazije med Zagrebom, Celjem in Novim mestom, Miloš Poljanšek, Brežičan po rodu in prepričanju. Naslov publikacije pa človeka skoraj zavede v zmoto: gre za četrt-stoletni pregled napornega in uspešnega dela, ob katerem pove podnaslov v 96 strani obsegajoči knjigi, da »...izdaja gimnazija Brežice letno poročilo z namenom, da postane v bodoče tradicija...«
In teh plodnih, trdih, pa hkrati tako prikupno rosno svežih 25 let privzaprav že je tradicija! O tem nas pre-
Premajhen odziv krvodajalcev
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij . po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ce bodo na tak odziv naleteli tudi v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
i	I. D.
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Čeprav sp je davi- 29-letni Jože Kokaš iz Čemela-vec pri Murski Soboti pri padcu s kolesa hudo poškodoval (pretres možganov in zlom Učne kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti cesti.	b. r.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA, 15. juU-Ja — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Stefana Otvalda is Cepinec, ker mu Je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B.-B.
Taborjenje v Zdihovem
BREŽICE, 15. jul. — Lepote kristalno čiste Kolpe, še toplejše od domače Krke že nekaj let privabljajo brežiške tabornike. Za letovanje so si izbrali vas Zdihovo na hrvaški strani reke. Letos bo taborila samo ena izmena sta-tabomikov. Na pot so lanes, vrnili pa se bodo meseca. Mlajši so bili polovici juUja v Polj-so sodelovali na re-mnogoboju med-in čebelic in kjer .so Jim priredili več lepih izletov.	J.T.
pričajo tudi sestavki piscev Delež domače gimnazije je »izvestja«, kakršna smo ne- t pri tem neprecenljiv. O njem
koč prebirali konec vsakega šolskega leta, zdaj pa jih poznajo Ib redki šolski zavodi. Ob jubileju brežiške gimnazije lahko med drugim zvemo, da je dala v svojem poltretjem desetletju že skoraj 1000 maturantov. Do šolskega leta 1963/64 je maturiralo v Brežicah 541 dijakov; razkropili so se po domovini in izven nje, med njimi pa je med drugim 76 diplomiranih inženirjev, 32 zdravnikov, 6 veterinarjev, 67 profesorjev, 34 pravnikov, 18 ekonomistov, 41 predmetnih učiteljev, 27 višjih medicinskih sester, 29 učiteljev, pa 8 farmacevtov, 4 geologi, 2 arheologa, 7 oficirjev JLA, 4 politologi, 3 duhovniki, pa še vrsta socialnih delavcev, fiziotreapevtov, ekonomskih in drugih tehnikov, prometnikov itd.
Do konca šolskega leta je opravilo zaključni izpit na gimnaziji 541 dijakov. Po verifikaciji, ki jo je zavod dobil 23. 11. 1966, je delo edine spodnjesavske gimnazije zastavljeno še bolj čvrsto in na soUdnih temeljih.
Pomembnejše od številk v zanimivem pregledu dela v preteklih 25 letih pa j« nedvomno dejstvo, da je popolna srednja šola v Brežicah v preteklih dobrih dveh desetletjih omogočila tako velikemu številu mladine pot do izobrazbe in možnost za nadaljnje šolanje ter koristno vključevanje v življenje. Brežiški gimnazijci so se uveljavili doma in na tujem. Čeprav je. morala nova srednja šola v starodavnem mestu ob spodnjem tcdcu Save začeti delati sredi največjih težav povojne obnove in tako rekoč zares s presnimi rokami, so jo njeni voditelji, učitelji in dijaki vzljubili. Deželica med Bohorjem, Orlico in Gorjanci resnično potrebuje vedno več šolanih, nadarjenih mladih ljudi, saj tudi ta obrobni del naše ožje domovine doživlja prav zadnje čase — s širšo Dolenjsko vred — pravo renesanso svojega razvoja in vzpona v razgibano gospodarsko kot kulturno življenje.
Miličnika zalotila, vlomilca
NOVO MESTO, 15. julija — Done« ponoči okoli treh sta novomeška miličnika zalotila mladoletnega domačina J. P., ko je vlomu v restavracijo
preden do
odpri, ni pa nabrati plen.
prišla nasUno več časa R. B.
govorijo tudi sestavki, ki so jih za zbornik prispevali Boris Lipužič, ravnatelj profesor Marjan Gregorič in sodelavci: de Costa Adolf, Viktor Sunčič, Niko Zivič, Stanko Skaler, Anton Tasič, Miroslav Kugler in drugi, ki so zbrali dragocene in številne podatke o šoU, njenem osebju, dijakih, knjižnici, zbirkah in pod.
Zbornik brežiške gimnazije (to pa je knjiga prej kot navadno »letno poročilo«) so tiskali v krški tiskarni; zanj sta bila odgovorni in glavni urednik profesorja Marijan Gregorič in Anton Tasič, likovna oprema in sodobna tehnična ureditev pa je bila v rokah akademskega slikarja prof. Miroslava Kuglerja. Ce odštejemo preštevilne tiskarske napake in kar prebogato bero popravkov, ‘je »Letno poročilo 1945—1970« gimnazije v Brežicah dragoceno pričevanje o rasti šolstva v Spodnjem Posavju v obdobju, ki sodi prav gotovo med najzanimivejša v vsej dolgi zgodovini tega predela naše ožje domovine.
TONE GOŠNIK
Smrt v potoku
NOVA GORICA, 15. jul. — Davi okoU tretje ure je umrl hudo ranjeni 84-letni Anton Medved. Ponesrečil se je nekaj ur prej, pri padcu v potok Batava pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški izseljenec, ki je v zadnjem času bival v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vla-na železniško postajo v Podbrdo z Mosta na Soči sinoči kmalu po 23. uri. Ker je vlak odpeljal naprej proti Gorenjski šele davi okoli pete ure, si je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, naj prenoči v vagonu potni-laka, vendar pa se je ______napotil po neosvetljeni poti ob želeaiiški poti proti naselju. Na poti se je spo-1 je padel ter se 0 metrov po strmini in slednjič padel čez zid še 3 m globoko v potok. Na pomoč je prišel nadzornik proge, ki je iz bližnje hiše slišal vzdihovanje. Vendar pa je Medved kmalu umrl.
Na upravi javne varnosti so nam dejali, da je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Dopoldne je zajelo Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi temperatura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija, se kmetje upravičeno bojijo za letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni namreč zlepa ne bodo mogli na razmočena polja.
B. B.
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča Deček' je sedel na prikolici traktorja, naloženi z opeko. Ko je voznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je padel vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B. B.
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE, 15. julija — Na gozdni cesti v Kamni gori je izgubil življfi;,. hje 21-letni Franc Mimik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči. se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu in med vožnjo zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
Za polovico več prekrškov
V črnomaljski občini je iz leta v leto več prekrškov
Medtem ko je sodnik za prekrške v letu 1968 obravnaval 624 zadev, je imel lani opravka kar z 935 kršitelji predpisov. Ugotavljajo, da je močan porast cestno prometnih prekrškov s precej hudimi posledicami odraz moderniziranih cest, ki omogočajo hitrejšo vožnjo. V skupini kršiteljev cestno prometnih predpisov 'so največji problem občani, ki vozijo brez izpitov in to še potem, ko so bili ža tak prekršek že kaznovani.
Prav tako raste število voznikov, zalotenih, da so vozili pod vplivom alkohola. Razen 16 občanov, ki so jim vzeli vozniško dovoljenje, je bilo še več kaznovanih, ker so vinjeni upravljali vprežno vozilo ali vozili kolo.
Pepiri, nedostojno vedenje na javnem kraju, pretepi in predrzno obnašanje sodijo
med prekrške zoper javni red in mir. Tudi teh je bilo po številu več kot v letu 1968. Manjši porast prekrškov so imeli lani še med mladoletniki, vendar je šlo v večini primerov za lažje prometne prekrške, zato jim je sodnik za prekrške odmeril tudi lažje kazni, če seveda ni imel opravka s povratniki.
., ker kršiteljev ni mogoče
Ob koncu lanskega leta je ostalo nerešenih 447 zadev. Sodnik za prekrške je namreč honorarno zaposlen le dvakrat na teden nekatere zadeve pa se zavlačujejo tudi zato, zaslišati.
Sodnik za prekrške je lani izrekel razmeroma ostre kazni, 2 kršitelja predpisov pa sta lani dobila celo zaporno kazen in jo tudi odsedela.
Dejstvo je, da ima sodnik za prekrške vedno več dela. Zato želijo na občini stalno zaposliti sodnika za prekrške, toda doslej z javnimi razpisi niso imeli sreče.
RIA BACER
S POSEBNIM LETALOM IZ ZAGREBA
na Japonsko
prijave do 15. 8. 1970 sprejema
globtour turistična agencija
globtour
EXPO '70 OSAKA
•	od 6. do 19. septembra
•	število mest omejeno
•	bivanje v prvorazrednih hotelih in obisk največje svetovne razstave
•	strokovno vodstvo
•	cena za osebo 13.800,00 dinarjev v kateri so vključene storitve.
1970
po programu

TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA IEL.Z4-841
\
fr ....... 't .
Nato je direktor Ignac Voljč poudaril pomen noee imeaticije aa nadaljnji rasvoj podjetja. V novih umetnih su-Mlnioah, ki ao opremljene s napravami mane nemške firme Keller, bodo lahko umetna posušili letno okog M milijonov opek. Oeveda pa 'se bo s to in še dnigiuii sodah nhni napravami, med katerimi Je traba zlasti omeniti por polnoma mehaniziran transport, motaO' povečala produk-ttvnoet. V slovenski opekarski industriji prida na milijon opečnih enot 8,3 eapoelena, medlem ko je v IjtiMJanskih opekarnah potrebnih sa milijon opek la 5 delavcev (▼ sodobnem Obratu »Indop« v Kosezah samo še 3 zaposleni). Vendar pa obstajajo modnosti, da. bodo ljubljanske ope-
cev Lojze Capuder m dram predstavniki političnih, drat-benih in pnspotisrslrih organizacij. je najprej poedraeil predsednik upravnega odbora Jote Nagode. Med dragim je
škega vlaka, venela Medved napotil po ni poti ob železaiši ti naselju. Na poti taknil, nakar je pa valil kakih 20 meti mini in slednjič zid še 3 m globok
llfi
KJE JE ZAKHNIGšf — Avtomatične zapornice so zapirale cesto Ljubljana — Litija. Konec junija pa se je zgodila nesreča in ena zapornica se je zlomila. Popravili je še vedno niso, zato mora ob progi stati čuvaj. Zanj železnino) podjetje tudi utice ni postavilo. Čuvaj mora stati namesto zapornice na dežju v vseh nevihtah, ki jih v tem času ni bilo malo. Ali ni to razprod aja človekovega zdravja? Kaj pa še varnost prometa?
Foto: T. Štraus
Kmalu’
Na Brdu pri I
LJUBLJANA, 13. julija — :
opekarn — moderne r----*
transport. S to L produktivnosti, m ne j še opekarne v izvajalci opeke v L..
Številne goste, med kateri- cev f mi so bili tudi predsednik gospodarske zbomce SRS Leopold Krese, viški župan inž.
Slavko Korbar, predsednik sindikata slovenskih gradbin-
V nekaj vrstah
JESENICE
Železniški mejni prehod — Premet na železniškem mejnem prehodu Jesenice Podrožca se je letos precej povečal. V šestih mesecih se je v obeh smereh prijalo skoraj 13 milijona potnikov, kar jo aa dve potmi več kot v istem času lani. Povečanje gre predvsem na račun naših državljanov, ki jih je bilo lani 483.000, letos pa kar’ 843.000.
Ekskurzija — Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah pripravlja za svoje člane ekskurzijo in ogled razstave tehničnih izumov, ki bo letos na Dunaju. Poleg tega si bodo ogledali tudi železarno v Umu. Ekskurzija bo septembra, trajala pa bo dva dni. Člani društva bodo za izlet plačali 100 dinarjev.
Nagrada za pevce — Pevski zbor jeseniških Mesarjev Jeklar je eden najbolj prizadevnih zborov v jeseniški občini. V lanski sezoni so imeli osem večjih prireditev, poleg tega pa so sodelovali skoraj na vseh proslavah in sveča-ne suh. Za prizadevnost jih bo sindikat ieleisrne nagradil •z dvodnevnim izletom v Crikpenico.
Obletnica samoupravljanja — Jeseniški Mesarji bodo letos 22. avgusta praznovali 20-letnico samoupravljanja njihovega kolektiva. Proslava tega jubileja bo v Delavskem domu na Javorniku pod pokroviteljstvom Franca Leskov-ška-Luke.
BRNIK
Živahnejše letališče — Na brniškem letališču je letos precej večji promet kot lani. V prvi polovici leta so z letali pripeljali ali odpeljali v druge države 25.700 potnikov, to je skoraj za tri četrtine več kot v istem času lani. K takemu skoku so največ prispevali domači potniki, ki Jih je bilo lani le 2700, letos pa kar 10.900.
CERKLJE
Bencinska črpalka — Ob cesti proti Brniku gradijo bencinsko črpalko. Podjetje Petrol bo vanjo vložilo okrog 800.000 dinarjev. Predvidevajo, da jo bodo odprli konec oktobra.
KAMNIŠKA BISTRICA
Piranski taborniki taborijo — V dolini Kamniške Bistrice so postavili svoje šotore taborniki iz Pirana. Skupina, ki šteje 40 mladih tabornikov, bo ostala pod Kmniškimi planinami dva tedna.
MOSTE PRI KAMNIKU
Kmetijski pouk že jeseni — Nn osnovni šoti Moste-Ko-menda se te dni pripravljajo na uvedbo pouka o kmetijstvu, ki bo obvezen za vse učence	dveh letnikov
osnovne šole. Učenci bodo imeli dve uri pouka tedensko, sedaj pa iščejo kmetijskega strokovnjaka, ki bi bil pripravljen poučevati.
TRBOVLJE
Preste sobote — V vseh treh osemletkah bodo jeseni začeli s poukom že prvega septembra. Šolski kolektivi prilagajo zdaj programe dela in učne načrte petdnevnemu delovnemu tednu.
žarilna peč — V strojni tovarni so za glavno proizvodno dvorano zgradili objekt in vanj postavili	pač. Peč
že obratuje. Uporabljajo jo v glavnem sa Šarjenje jamskega oporja	_
Literarni prispevki — Na proslavi dneva 'rudarjev so prebrali tudi tri najboljše spisa ki so jih —učenci osnovnih šol iz Zasavja, nad katerimi imajo Zasavski pre-mogovniki-Trbovlje patronat. Spise so	na temo:
Zasavski premogovniki — 25 let dela v svobodi. Najboljši prispevki so bili nagrajeni.
ZAGORJE
Analiza — Delovna skupina občinske skupščine je pripravila obsežno analizo o kadrih v občini, štipendiranju, pripravnikih in o učencih v gospodarstvu. V analizo je vključenih 32 delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Jeseni bo več razprav o analizi, obravnavala in sprejela pa jo bo tudi občinska skupščina. Novi tovarniški prostori — Občinska skupščina je izglasovala. da se zagotovi podjetju Energoinvest-Varnost ustrezen prostor za gradnjo. Podjetje naj bi »gradilo v bližini Potoške vasni nove tovarniške prostore za proizvodnjo elektromotorjev. Odborniki so podprli odločitev o graditvi novega objekta, skupščina pa je pripravljena pomagati, da bi podjetje načrt tudi uresničilo.
TRBOVLJE
Pogrebi danes — Alojz Pintar 57 let, upokojenec HRASTNIK
Pogrebi danes — Igor Zupanc, 4 leta
Nezadovoljni turisti
ristov v Medvodah. V kam-pingu se zadržuje v dveh sezonskih mesecih približno 3000 turistov, ki pa ninn zadovoljni s preskrbo. Menjalnica deluje v Ekspozituri Kreditne banke Ljubljana, toda samo dopoldne. Vse trgo-vne pa so več kot kilometer oddaljene. Tudi izbira jedil v gostinskih prostorih je pre-več enoličiia ter s njo gostje niso zadovoljni.
Turistično društvo • je nameravalo postaviti kiosk za prodajo spominkov, v katerem bi bila tudi menjalnica, vendar ni uspelo. Računajo, da bodo v prostorih nove bencinske črpalke Istra ben-za dobili potrebni prostor za recepcijo, menjalnico in prodajo spominkov, žal pa bo to Me prihodnje leto.
Grajali pa so tudi sestavo sveta za turizem pri občinski skupščini Ljubljana-S-ška, saj društvo v njem nima svo-
vami in modernizacijami u boij povečale produktivnost, ki je pa še zdaj (povprečje 5 zaposlenih na milijon opek) precej blizu normativom, kakršne dosegajo v razvitih evropskih državah. Seveda se bo z novo investicijo povečala tudi proizvodnja Letos bodo predvidoma proizvedli blizu 53 milijonov, prihodnje leto pa že okrog 60 milijonov opek. Tako bo. tudi po obsegu proizvodnje to podjetje med naj-večjlmi v SFRJ. Poudariti še velja, da so v ljubljanskih opekarnah v sadnjth letih Ob istem številu aaposlenih kar potrojili proizvodnjo, zaposlili'pe so precej visoko kvalificiranih strokovnjakov.
. Načrte za novi obrat. na Brdu- je pripravil ifubljanski industrijski biro gradbena dela je opravilo ŠGP Grosuplje, medtem ko je za uvoz opreme poskrbela »Metalka«. Kredjt v višini 3 milijone je dala Ljubljanska banka, vendar bodo ljubljanske opekarne posojilo že prihodnje leto vrnile. Novi obrat je slovesno odprl viški župan inž, Slavko
TR2IC
F. R. Korbar.
IGOR PREŠERN
Proste sobote v šolah .
Z novim šolskim letom bodo tudi v tržiških osnovnih šolah prešli na petdnevni delovni teden. N Občinska skupščina je k predlogu za to spremembo že dala svoje soglasje, sedaj pa čakajo še na odločbo republiškega sekretariata za prosveto in kulturo.	'
V anketi, ki so jo izvedli po vseh šolah, je bila večina staršev za uvedbo prostih sobot. Največ se jih je za to odločilo v šoli Križe (75 odstotkov) in šoli heroja Graj-zerja (73), medtem ko jih je bilo na Bračičevi šoli za spremembo le polovica, kar četrtina anketiranih staršev pa se na tej šoli sploh ni opredelila.	L. S.
Za steklo: dinar ali devize?
Hrastniška steklarna: v pol lata milijon 45.000 dolarjev izvoza
Podobno kot za številne druge zasavske delovne organizacije velja tudi za hrastniško Steklarno naslednja, osnovna ugotovitev v zvezi s polletnim gospodarjenjem: v podjetju so izdelali aaatno večje količine vseh vrst stekla in namesto planiranega celotnega dohodka okrog 48 milijonov din, dosegli kar 54 milijonov din realizacije, kljub temu pa dohodek ne bo tolikšen, kot so predvidevali, predvsem-zaradi letošnjih podražitev vseh vrst reprodukcijskega materiala. .....
V	Steklarni so do konca junija prodali v tujino za 1 milijon 451)00 dolarjev blaga, skoraj izključno na konvertibilno območje. Največ so izvozili v Zahodno Nemčijo, njej pa sledi ZDA. Italija, skandinavske države, Belgija, Francija in še druge zahodnoevropske države. Prejšnja leta se je splačalo izvažati hrastniško steklo, letos pa prvič, odkar to podjetje so-deluje v mednarodni menjavi, ugotavljajo, da s povečano prodajo na tuja tržišča ne bodo dosegli kakšnih večjih poslovnih uspehov. Vsekakor pa bodo rezultati slabši kot so pričakovali.
V	tem velikem zasavskem podjetju odkrito zatrjujejo, da nameravajo temeljito spre-
meniti sedanji način prodaje, če zvezni organi ne bodo ustrezno ukrepali in spremenili sedanji zunanjetrgovinski in devizni. režim. Steklarna ima namreč dovolj kupcev za svoje blago na domačem tržišču, kjer lahko prodajo svoje izdelke dražje, kot v tujini, kot je to primer pri
Omejitve ob nepravem času
Na cesti od Škofij do Sečo valj je vrsta prometnih ovir
Ob prometnih konicah so nekateri cestni odseki tako polni vozil, da je neredko potovalna hitrost deset in še manj kilometrov na uro. Eden umi ivutmh odsekov je tisti Od Škofij do Sečovelj.
že lani so prometni strokovnjaki napovedali, da bo letošnje poletje zaradi turističnega razvoja pa tudi zaradi širjenja motorizacije, na tej cesti marsikje nepopisna prometna gneča.
Ob teh napovedih bi bilo pričakovati, da bodo spomladi pohiteli in skušah na tej cesti narediti vse, da res ne bi bilo nikjer nepotrebnih ovir. Toda to se ni zgodilo. Na nekaj odsekih ceste stoje znaki o zmanjšanju hitrosti.
Dva taka odseka sta križišče Bertoki in križišče Ankaran..
Prav presenetljivo Je, da so se dela pri urejanju teh dveh križišč ravlekla. Križišče Ber. toki bi mends moralo biti gotovo že pred mesecem. Ker niso pravi čas nečistih, kako bo s financiranjem, s preurejanjem že zdaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je, da se graditelju prav nič ne mudi. Minuli teden so bili nekaj dni stroji sapuščenl in na gradbišču ni bilo
delavca. Nekaj podobnega je tudi na križišču Ankaran.
Ni lahko verjeti, da so morah ti dve križišči preurejati prav v mesecu največjega cestnega prometa, te bolj pa je nerazumljivo, da se ureditev vleče in da m nikomur mar, če kdo postavlja enake o omejeni hitrosti in ni nihče nikomur odgovoren, če mora na tisoče vosnikov zgubljati čas. Menda je celo nekje predpis, da je treba vzdrževalna in preurejevalna dela na prometnih objektih opraviti čim hitreje.
Videti pe Je, de pri urejanju bertoškega in ankaranskega križišča tega nihče ne upošteva.	G. GUZEJ
Kandidata za poslanca
KRANJ, 15. julija — Danes je bila v Kranju kandidacijska konferenca za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Po odstopu Rina Simonetija je namreč v volilni enoti. ki občega kranjsko in tr-žiško občino, ostalo prazno poslansko mesto. Na konferenci so delegati gospodarskih organizacij iz omenjenih občin izvolili za kandidata Staneta Mešiča, direktorja podjetja Trio iz Tržiča in inž. Mira Repiča, direktorja združene lesne industrije Tržič. Nadomestne .volitve -bodo 3. septembra.	L. S.
Šiška: potencialna pasja nevarnost
Delavci veterinarske postaje Posavje-Ljubljana so lani na območju občine Šiška cepili proti pasji steklini 1.017 psov. kar je za nad 14 odstotkov več kot leto poprej. Čeprav so proti lastnikom nacepljenih psov administrativno ukrepali, cenijo, da na območju te občine še vedno ni cepljenih proti pasji steklini 15 do 20 odstotkov vseh psov.
M.B.
številnih drugih sorodnih podjetjih.
Značilno za letošnje šestmesečno gospodarjenje hrast niške Steklarne pa so tudi vse večje težave, ki jih imajo zaradi nelikvidnosti. Nekatere druge zasavske delovne organizacije so se nelikvidnosti že po malem' otresle. Steklar ni pa ob koncu junija dolgujejo kupci kar 32 milijonov din, njihove obveznosti do dobaviteljev pa ne presegajo sedem in pol milijonov din. Največ dolžnikov ima Steklarna med kupci v drugih republikah.
M. VIDIC
ŠKOFJA LOKA
Kamnik brez turistov?
V občini dosti zanimivih krajev - vendar premalo gostov
Letošnja petmesečna turistična bera v Kamniku ni najboljša. To je lahko ugotoviti iz podatkov o nočitvah domačih in tujih gostov v mestu in na Veliki planini. V občini je za dobro desetino manj nočitev kot v ena; kem času lani. Turistični delavci nazadovanja števila nočitev niso pričakovali, saj je podaljšana zimska turistična sezona več obetala.
Največi obisk gostov na Veliki planini so zabeležili januarja, ko je bilo v hotelu Šimnovec in planšarskih kočah skoraj 4000 nočitev. Takrat so imeli tudi na žičnicah obilo dela — nihalka je nepretrgoma obratovala. V tem času je bilo tudi veliko izlet-nikov, ki so na planini preživeli le dan ali dva. In prav v izletniškem turizmu morajo kamniški turistični delavci najti bodoči razvoj. ^
Velika planina je najbližje smučarsko središče Ljubljane, toda tudi poleti je zelo privlačna. Poleg planine so še tu Kamniška Bistrica, Tuhinjska dolina in Volčji potok. Vsi ti kraji ps niso tako izkoriščeni, kot bi lahko bili. V okolici Kamnika je tudi lepo število prijetnih domačih gostišč, ki so vse premalo znana.
Gostje ostajajo v Kamniku le krajši čas, povprečno le po dva. dpi.. Zato . bi bilo treba, poskrbeti za več zabave. Pri-
ANKARANSKO KRI2IL urejanje križišča to ni konča
rm
Ukinitev pravne pomoči
V Škofji Loki bo zavod službe pravne pomoči, ki so ga ustanovili pred devetimi leti 1. septembrom prenehal delovati. Ža ukinitev so se odločili zaradi omejenih možnosti dela in s tem tudi dohodka te službe.
Zavod so ustanovili predvsem zato, da bi nekaterim občanom nudili cenejšo in brezplačno pravno pomoč. Za to delo je dobil od občinske skupščine dotacijo, ki pa je predstavljala le približno tretjino potrebnih sredstev. Ostalo si je moral zavod ustvariti sam z zaračunavanjem storitev po odvetniški tarifi. Ker pa po novih predpisih ne more več zastopati občanov pred sodišči in drugod, so se možnosti za ustvarjanje dohodka toliko zmanjšale, da ne more več zbrati dovolj denarja za svoj obstoj.
Da pa Občani, ne bi ostali brez vsake pravne pomoči, ki jo rabijo zlasti pri sestavljanju listin in prošenj, bo občinska skupščina to delo prepustila zavodu iz kake druge občine ali pa enemu izmed škofjeloških odvetnikov.
L. S.
KRANJ
Širši krog Prešern novih nagrajencev
Na Gorenjskem so Prešernove nagrade, ki jih podeljujejo za znanstveno, umetniško ali kulturno delo, letos razširili iz ' Kranja na vseh prt gorenjskih občin. Ze to spremembo so se odločili zaradi tega, da bi imeli večjo izbiro med kandidata in da bi nagrade dobile večjo veljavo.
Kljub temu pa je imela Žirija že pri prvi razširjeni izbiri težave, ker je bilo selo malo kandidatov. Da bi v prihodnje ublažili zadrego, ao sedaj sklenili med Prašni lamu nagrajence uvrstiti poleg po. -mikov tudi skupine ob-ter delovne in druge Razen tega so predlagateljev ter skrajšali časovni razmak med objavo razpisa m rokom aa oddajo prijav.
L. St
Premajhen odziv krvodajalcev
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ca bodo na tak odziv naleteli tudi v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
I. D.
Miličnika zalotila vlomilca
NOVO MESTO, 15 julija — Danes ponoči okoli treh sta novomeška miličnika zalotila mladoletnega domačina J. P., ko je vlomil v restavracijo Breg. Miličnika sta bila na običajnem nočnem obhodu mesta. Ko sta prišla na Bregu do restavracije in cmarila, da vrata niso zaklenjena, sta pogledala v notranjost.
Slišala sta ropot in takoj posumila, da nekaj ni v redu. Mladoletnika sta zalotila, čeprav se je skušal skriti. Malo preden sta miličnika prišla do vrat, jih je fant nasilno odpri, ni pa- imel več časa nabrati plen.	R. B.
Silovito trčenje opla in žabe
KRANJ, 15. Julija — Na gorenjski cesti pri Kranju se je opoldne pripetila huda pre-
reditve, kot sta Pastirski praznik in' »Beli dan« na Veliki planini ter Dan narodnih noš v Kamniku, gotovo veliko pripomorejo k privlačnosti, vendar bi morali v bodoče organizirati še več takšnih prireditev, ki privabljajo goste. Toda gostinci se za organizacijo podobnih prireditev ne brigajo, saj se je izkazalo prav za Dan narodnih noš, da je težko najti gostinsko podjetje, ki bi takrat po-
metna nesreča, v kateri so bili trije hudo ranjeni. Zaradi prehitevanja sta trčila osebna avtomobila citroen (žaba) iri opel rekord, ki sta povsem razbita.
Žabo je od Kranja prod Ljubljani vosil 30-letni Miran Zalar la Ljubljane. Peljal je kot pradsadajl v koloni šestih avtomobilov, ki Je varila s hitroetjo kakih 90 kilometrov
kolono, v tem trenutku pa je is nasprotne strani pripeljal opel, ki ga je vozil »letni Luka Sušnjara iz Domžal. Z njim pa je bil. že 42-letni Rafael Mikuž im HotedrŠčice pri Logatcu.
Avtomobila sta se r polni hitrosti zaletela. Trčenje je bilo tako silovito, da Je opel vrglo s ceste r .njivo, medtem ko se Je žaba ustavila tako, da Je zapirala cesto. Zaradi budita poškodb so oba voznika in sopotnika takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
L. S.
Posojilo za hotele
BLED, 15. julija — Zastopniki združenja hotelov Toplice na Bledu so danes podpisali s Kreditno banko in hranilnico v Ljubljani pogodbo o najetju turističnega posojila ▼ višini 39,400.000 dinarjev za gradnjo turističnih objektov. na Bledu. S tem posojilom bodo dogradili hotel Krim, hotel Lovec, hotel Toplice in preurediti stara dela hotelov Jelovice m Mežaklje. Dograditev teh objektov je v prvem delu programa tega podjetja. Sedaj bodo delati na tem, da dobe denar še za druge objekte, ki so še v tem programu.	B. B.
SENICA
Kmalu viseča brv
Prebivalci Senice pri Medvodah bodo po dveh letih’ spet lahko po brvi hoditi na sorško stran. Doslej so morati hoditi precej dlje okrog. Podjetja Tehnik iz Škofje Loke že gradi temelje za montažo jeklene konstrukcije brvi, ki jo bo uredilo podjetje Transturist iz Škofje Loke. Brv bodo postaviti 100 metrov od stare, v smeri proti Retečam in jo bodo priključiti na tamkajšnji podvoz. Gradnja bo veljala približno-470 tisoč dinarjev. Denar bo dala občina Ljubljana-Siška iz proračuna. Brv bo široka 1,50 metra ter jo bodo lahko uporabljali pešci, kolesarji, mopedisti, čezenj pa bodo lahko voziti tudi ročne vozičke. Predvidevajo, da bo brv postavljena do druge polovice avgusta.	F. R.
skrbelo za gostisko dejavnost.
Tudi v samem Kamniku je vedno manj turistov. V hotelu Planinka prenočuje vedno več poslovnih ljudi, čeprav je bil Kamnik že nekdaj znan kot turistični kraj. Nedvomno bi gradnja novega hotela, ki ga i je v urbanističnem prb-gramu predvidela občinska skupščina, pritegnila goste, vendar v občini ni podjetja, ki bi hotelo prevzeti' gradnjo.
Prav tako bo nova asfaltirana cesta skori Tuhinjsko dolino, ki bo najbližja povezava štajerske z Gorenjsko, pritegnila miru željne turiste, vendar se bodo morali v tem primeru tudi nekateri kmetje »spoprijeti« s turizmom. Kmečki turizem, bi jih, kot dopolnilo, zadržal v dolini, kjer je vsako leto manj prebivalcev. Izkoristiti pa bi morati tudi še topli vrelec v Potoku.
T. JANČAR
Strela zanetila požar
IDRIJA, 15. jul. — Med popoldansko nevihto je strela udarila v gospodarsko poslopje Alojza Bogataja v Ledinah ih ga zažgala. Na po-moč je odhitela gasilska četa iz Idrije. Ob času, ko to poročamo, še ni znano, kolikšna je škoda.
,	A. P.
Zaprl pot motoristu
TRBOVLJE, 15. jul. — Na Partizanski cesti v Trbovljah sta se včeraj ob 16.40 zaletela tovornjak, ki ga je vozil Anton Bohorc in motorist Mirko Korošec. Voznik tovornjaka je pripeljal po neprednostni cesti in tako zapri pot motoristu. Pri trčenju se je Korošec laže ranil.
V. G.
Kolesar zavil pred avto
DOMŽALE, 15'. julija — V Domžalah je včeraj ob 17.15 avtomobilist Anton Grobelšek zbil kolesarja Vinka Vidmarja, starega 69 let. Kolesar je v križišču prvega reda ter Ljubljanske ceste zavijal na levo, kar je prepovedano. Za njim je takrat pripeljal Grobelšek ter ga zbil po cesti. Hudo ranjenega kolesarja so odpeljati na ljubljansko polikliniko.
V. G.
Smrt v potoku
NOVA GORICA, 15. jul. — Davi okoli tretje ure je umrl hudo ranjeni 84-letni Anton Medved. Ponesrečil se je nekaj ur prej, pri padcu v potok Batava pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški ki je v zadnjem v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vlakom na železniško postajo v Podb k> z Mosta na .Soči sinoči kmalu po 23. uri. Ker je vlak odpeljal naprej proti Gorenjski šele davi okoli pete ure, si je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, naj prenoči v vagonu potni-
poti pro-: se je spo-adel ter se ___________rov po strin slednjič padel čes Še 3 m globoko v potok.
__pomoč je prišel nadzornik
proge, ki je iz bližnje hiše slišal vzdihovanje. Vendar pa je Medved kmalu umrl.
Na upravi javne varnosti so nam dejali, da je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Dopoldne je zajelo Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi temperatura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija, se kmetje upravičeno bojijo za letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni namreč zlepa ne bodo mogli na razmočena polja.
B. B.
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča Deček je sedel na prikolici traktorja, naloženi z opeko Ko je veznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je pade) vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B. B.
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE, 15. julija — Na gozdni cesti ▼ Kamni gori je izgubil življenje 21-letni Franc Mimik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu in med vožnjo zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
J. S.
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. julija *- Čeprav se je davi 29-letni Jože Kokaš iz Cemela-vec pri Murski Soboti pri padcu s kolesa hudo poškodoval (pretres možganov in zlom lične kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti cesti.	B. B.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA, 15. julija — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Stefana Ožvalda iz Cepinec, ker mu je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B. B.
S POSEBNIM LETALOM 12 ZAGREBA
na Japonsko
EXPO *70 OSAKA
it
prijave do 1$. 8. 1970 sprejema
globtour turistična agencija LJUBLJANA,
giobtour

od 6. do 19. septembra itevilo mesi omajano bivanje v prvorazrednih hotelih in obisk največja svetovna razstave strokovno vodstvo
zs ossbp 13400,00 dinsrjev v kateri so vključene storitve ' 1070
po programu
TURISTIČNA /iGENCIiA
L iU BI JANA TEL Z4-8-4'£ s
Mi*
Naši so izločeni
Teniški dvoboj Španija : SFRJ 3:0
BARCELONA. 15. juL Po drugam dnevu finalnega teniškega dvoboja 'za Davisov pokal skupine A vodi Španija proti Jugoslaviji s 3:0. Naša predstavnika Franu-lovič in Spear sta tudi v igri parov zaigrala slabo. Španska reprezentanca Santana in Gisbart ata ju aaslu-«eno premagala s 6:4. 6:1. 6:2. To Je bila la tretja točk* aa Španijo, ki je tako že dan pred koneem srečanja izločila Jugoslavijo iz nadaljnjega tekmovanja m Davisov pokal ne glede na izida jutrišnjih srečanj Santana : Spear in Orantes : Franuiovič.
Je servise, potem pe je uspelo Spancema dobiti igro na Franulo-Tioer servis in povesti s 4:2. Neto ste Gisbert in Santana povišala vodstvo na 5:2. Jtutoalovanoma pa se Je posrečilo znižati na 3:5. Tedaj pa |e odlično zaigral Spear in po njegovi zaslugi sta nate zastopnika odvzela San tani servis In vnttela na 4:5. Ko Je vse kazalo, da bo nagim uspelo izenačiti, pa Je FranuknriC kot srrver naredil dvojno napako in Spanca sta dobila te drugo igro na servis Split-Cena ter tako osvojila prvi niz • 6:4.
V drug« m nizu Je Jugoslovanoma uspelo osvojiti le eno igro na Fra-nuloviCev servis, medtem ko sta Španca kar dvakrat odvzela servis Spearju. dobila vse igre kot Server ja in po boljši igri zasluženo osvojila ta niz s 6:1.
2e v prvi igri tret tega niza sta Jugoslovana izgubila na servis Fra miloviCa. Spanca pa sta dobila Igro na Santanin servis ter povedla a 2:0 Spear Je izkoristil prednost serverje in rezultat znižal na 21. Spanca pa sta naslednjo tgro vnovič dobila in povitela na 3:1. Potem sta Jugoslovana znižala na 3:2. Spanca pa morit zvitela na 4:2. Zadnjo možnost sta zapravila Spear in FtanuloviC. ko sta izgubila v tem nizu na Spearjev servis
| IVER DNEVA
Smola pa taka!
Prav nenavaden pripetljaj je veljal Gabriele Wetzko iz Leipziga naslov prvakinje NDR na 300 m kravl. Potem kd je absolutna favoritinja skočila v bazen in zaplavala kakih 10 metrov, se ji je strgala kopalna obleka. Zaradi te nenavad ne smole je evrppska rekorderka prenehala plavati, kakor poroča agencija ADN. tn prepustila naslov tekmicam.
	
] SMUČANJE	1
Slabo vreme preprečilo zadnii dan KL
CERVINIA — BREUIL. 15. Julija (po telefonu 1 — Slabo vreme s dežjem in snegom Je preprečilo, da bi bilo letošnje tekmovanje v hitrostnem smučanju (KL) popolno. Danes m bilo tekem, za končni vrstni red pa veljajo rezultati, ki so Jih tekmovalci dosegli v ponedeljek in torek.	■
Novi svetovni prvak Je ostal Japonec Morišita. ki je včeraj dosegal hitrost 183.392 km na uro. Jugoslovana And ret Klinar m Miran Gašperšič. ki sta v ponedeljek dosegla hitrost 178.660 in s tem nov jugoslovanski rekord, sta -uvrstila na 13. do 14. mesto
i • A. R
Igro in Španca sta povitela - na 5 2. Velike priložnosti In Gisbert seseda nista izpustila iz rok ter dobila sadnjo igr ona Gisbertov servis, dobila niz s 6:2. porazila Jugoslovana v Igro na Gisbertov ekipo iz pokal.
GSTAAD — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja Je Jugoslovanski profesionalec PiliC premagal Italijana Castigliana a 6:0. 6:2.
| PO DOMAČIH KRAJIH |
MOŽCENISKA DRAGA — Na 11. evropskem prvenstvu v jadranju v razredu slok vodita po dveh regatah med 23 Jadrnicami evropska prvaka Santos--Silva (Portugalska) s 13 slabimi točkami, druga pa sta lugoslovana Ivančič—Stro-la s 14 slabimi točkami. BI rte evropska prvaka Grego—Nikolič tJ) sta ID.
SARAJEVO — Včeraj ae Je na Športnem letališču Butimir začelo 18 prvenstvo Jugoslavije v padalstvu. V skupinskih skokih s 1.000 m je bila najusneinette reprezentanca Poljske, ki tekmuje Izven konkurence. Za Poljaki se Je uvr. stila prva ekipe Srbije in ekipe JLA.
ATLETIKA
I
Dobri rezultati v Innsbrucku
INNSBRUCK. 15. julija — For-možanka Li Ci Ceng je dosegla najboljši letošnji rezultat v teku na 100 m. To progo Je pretekla v času 114 kar Je za desetinko slabSe od svetovnega rekorda Američanke Thjres. Greene Je na isti progi zmagal s 10.2. Viscopo-leanujevs pa je v skoku v daljavo preskočila 652 centimetrov.
B. PJsič - 10.6
LJUBLJANA. 15. Julija — Na Internem mitingu atletskega kluba Olimpija sta bila dosežena dva dobra rezultata. Boris Plsič Je v teku na 100 m s Časom 10.6 dosegel svoj osebni rekord in drugi najboljši letoSnji rezultat v Slovenili. Carli pa Je bil za desetinko po-časneiSi. Po teku na 2.000 m. v katerem Je zmagal 2užek (6:03.00). se je vlil močan dež in organizator je tekmovanje prekinil. B. Z.
ŠAH
Začetek v znamenju remijev
AMSTERDAM. 15. julija — V prvem kolu mednarodnega Šahovskega turirja IBM so Igrali takole: Čirič : Ree remi. Janoievič : tThlmann remi. Tringov : Schotl prek.. Donner : Jongsma prek.. Spasskt - Gllgorič prek.. Lange-weg : Csom remi. Rartoch : Po-lugajevski remi. Geller : Hort temi. Na mojstrskem turnirju Je nas mednarodni moister Marovič premagal Danca Hamana.
IUIII!llli|lii||illi|||!|||li;i!|iiHMIi
ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE
JUGOTEKSTIL
IMPEX - LJUBLJANA. TITOVA 3
vabi k sodelovanju nove sodelavce za delo v komercialnih sektorjih:
1.	namestnike direktorja sektorja
(ponovljena objava)
2.	komercialne referente
3.	pripravnike
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje morajo kandidati izpolnjevati še »slednje posebne pogoje: pod 1. visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, znanje nemškega ali angleškega jezika najmanj petletna bančna ali računovodska praksa;
pod 2. visoka ali višja šolska izobrazba, 'zaželena je praksa v zunanji trgovini, kandidatom ae bo omogočila izpopolnitev znanja za delo na področju trgovanja s papirjem;
pod 3. visoka, višja ali srednja šola.
Ponudbe sprejema socialno kadrovska služba do 1. avgusta 1970.	6734

KULTURA ZA VSAKOGAR
Tomaž na morju
Jo M. romat nogometa* tn ZOni Jo Jo ***** Uta v pokoju, oo Jo uk—rjo o športom. Po motam trn po tvojo. PiHHJiifl tako, kakor Je Učil Hipokrat: dalo, počitek. Hrana, pijača. .. v otam naj ko mere.
Seat Motor et je poetova Tome* v borat gooJlfik, kakih trteto metrov od morja. Zdaj ja ‘na lit»»w dopustu. Štirinajst dni bo oetU na morju preiloel jih bo prt-jetrno. o druščini prijateljev in znancev, vendar na bran 'športa Ko ga zjutraj prebodi ptičje počvtšgaoanje in evrkotanje, čuti n tem znamenje, da ja bito dovolj počitka. Proden Uče na tla, da bi telovadil, tl privošči koko minuto pretegovanja. Za Up to ima navado, da telovadi zjutraj prav tako redno, kakor te redno umiva oH prhe. Prani, da bi imel slab Občutek in odo slabo vest če bi narodi lagodnosti apuBtU to jutranjo navado.
Poeebno poaomost posveča Tarnaš plavanju. Na dopustu bi si rad izboljšal srce, otUje, dihala, mišice in kočo — skratka ves organizem. Na sončenje ne do veliko, sončil se ko mimogrede, pravi — prepričan pa fe, da v morju človek ne sme b*ti len. Treba je izkoristiti priložnost. V mladosti je rad skočil n visoke tkale in nato n elegantnem kravlu rezal vodo; bilo mu le *W .da no ga ljudje gledali in občudovali. Zdaj pa gre v vodo prav po malem, najprej do kolen in do pasu; Sele potom, ko se ves omoči in nekoliko Ohladi te spusti. Toma* plava na odprto morje, sicer počasi, vendar vztrajno. Nekje ja brat.1 da je ponos starca v skromnosti, to si je
vtisnil v spomin. Toda, ko plava, ga ljudi- ' Je vendarle Občudujejo. Ko je kakih dvesto, tristo, metrov od obale, sočne a svojo telovadbo v vodi. lahko M roka, da trenira. Zdaj dela dolga polaga e rokami, se obme na hrbet in drvi po vodi gUdksi samo e nogami ali pa se sadi v potapljanju. Plavalna giba delo odaj lahkotno tn sproščeno, vdaj na vso moč. Vse mUSag bi rad obdelal, vea sklepe nagibal.
Proti večeru, ko sedijo njegovi vrstni, ki v tenei in ee hladijo e pijačo, gre Toma* Se enkrat v vodo. Spet bodi po mivki, spet se pogreza po malem, da se bo postopno ohladU. Ko mn sega voda do P**i, začne poskakovati. V vodi je človek Uš-ji, marsikatero telesno vajo Ukko dela vret truda in bran tveganja. Na tekam se kot star mož na M mogel odrivati od tat, lahko bi zi natrgal mišico v vodi pa Ukko dete tudi tiste vaja, ki jih je na suhem te davno opustil. -
Ko se po večernem plavanju oprha e svežo vodo, prida Tomaž v druščino. Prijatelji vedo, da bo vdaj rod vogel po kozarcu dalmatinske črnine. Ze od nekdaj, že od tistih Ut, ko H bodil v službo, je imel navado, da m pU alkoholnih pijač med delom in tudi čez dan ne. »Sele po. sončnem zatonue, je njegovo geslo, hi se ga drži tudi v starosti. Prijatelji pravijo, da ima prav. Sicer ga ne posnemajo, vendar čutijo, da bi bilo prav, če bi ga.
Ko se bo Toma J vrnil z letnega dopusta na morju, bo njegov korak spet živahen in drža ta spoznanje bolj vzravnana, kakor le bila pre j.	D. U;
NUUOMKt
Milevoj
le pri Olimpiji
LJUBLJANA. 15. Julija — Potite Mb te te kazalo, da Jo ljubljanski pnoHpi aakljueu »nakupovalno«
«top!a^PbranUeč*^»jake^Mile*oj‘. Za podpia štiriletno pogodba Je dobil SO .000 dinarjev » treh obrokih: 40.000 takoj, drugo polovico pa v noolodnJIh dvab Mih. Rt Jeka bo dobila 10 000 dinarjev —
bo lahko prost ie po h. v tam primatu drugih bo dobil, od-
rortntna zanj pa bo 3.000 dolarjev. Uprava Olimpije Je tudi sporočila zrenjaninskemu Proleterju. da se aa njihovega igralca Bajca ne zanima več.	B. K.
I
-KAJAKAŠTVO
Reprezentanca za Augsburg
LJUBLJANA. 15. Julija. — Danes Je odpotovala na mednarodno tekmovanje v Augsburg (ZRN) kajakaška reprezentanca Jugoslavije. Na tej proti bo v okviru olimpijskih iger leta 1972 tekmovanje v kajakaštvu Reprezentanco sestavljajo naslednji tekmovalci — K-l: Spasovsk!, Vastlevski. Joukoski. Skok, Mataaovič, Ibrahimbegovič, C-I: Prelovžek, Bemot, Požar, Mt-linkovič, C-2: Andrejažič—Guzelj. Bežek—Gerkman in Tumo—Žitnik. Z njimi je odpotoval tudi zvezni trener Bogdan Svat.
Čeprav Je bilo že januarja določeno. katera tekmovanja bo financirala KZJ l Me rano. Spittal, Augsburg), so reprayntanti ostali brez denarja za vozovnice. KZJ se ni držala dogovora ln če ne bi v zadnjem trenutku priskočil na pomoč klub I3D. bi ostala reprezentanca doma. Za Jugoslovane Je ta tekma že toliko bolj pomembna, saj si bodo lahko dobro ogledali prizorišče tekmovanja v svoji disciplini.
Po napovedi zveznega trenerja Imajo veliko možnosti sa dobro uvrstitev Spasovski v K-l ln Pre-IovSek v C-l. ravno tako tudi par Bežek—Gerkman, ki so na zadnjih tekmovanjih dosegli solidne rasul-tate.	L. STOJANOVIČ
| VATERPOLO	I
Partizan
16:1
(HN)
0 56:12
0	44:24
1	66 : 8 3 33:39 3 M:36
3	27:37
4	28:44 4 17:44
« ‘JS
3 13:57
Jadran < S)
Partizan MedveSčak FOŠK Mornar Primorec Jadran IHN)
Jug Triglav STRELCI 17 golov Jankovič (Part)
16 golov Balsmarič (Part)
13 golov Poljak (Ml). Sandič (Part) 12 golov Lopata? (Ml)
11 golov Hudič (JS)
10 golov D6oot (JS)
Strelci za Triglav: Mohorič 5, Šorli 3. Balderman 2 ter Chvratal, J. Rebolj In Nadižar po 1.
NAPAČNO BI BILO, CE BI KUPILI AVTO RADIO ZA VAB AVTOMOBIL. NE OA BI SE POPREJ POZANIMALI GLEDE NAKUPA IN CEN V VELETRGOVINAH FIRME
UNIVERSALTECNICA
TRST
Corso U. Baba 18
Via MacMavafli 3
Razen tega imamo v prodaji vsa najboljša znam* ka radioaparatov od 16.900 lir dalja
V CENAH NI VKLJUČENA CARINA ZA EKSPORTNE POŠILJKE
lil. mesto v Pragi
Lap uspeh mladih igralcev badmintona
LJUBLJANA — V mrtvi bod-
pod sradi
Ute
Jo aadaj ao m najboljši _ moddrtevogo
v Pragi,
pokal HMvotla. V vrati, prvič nastopila kot jugoslo-repraesntanra. so igrali: Gregor Berden (OUmpite), Stene Koprivšek, Jote Frankovi« (Partizan—Ježica). Jani Galeta, Lučka Križni* (OUmpija). Nada Koprivšek (Ježica) in Ivica Strnite (ŠŠD Braslovče). Nata vrsta je sicer Imela Skupne priprave pred odhodom. vendar je prekinitev tekmovalne sezone pustila posledice, zlasti pri obeh najboljših, Berdenu in Križmanovi. Tako so naSi v prvem kolu visoko izgubili proti NDR z 1:6. vendar so se pozne ie uigrali in nepričakovano zanesljivo premagali Avstrtlo s 5:2, Norveško o 6:1. tesno izgubili s poz-nsjžtel negovalcem ZRN s 3:4 (po razporedu so lrrali vsak dan en dvoboj, dvoboja a Norveško in Nemci pa ste bila isti dan), v zadnjem kolu - pa -o • Se visoko memagali češkoslovaško s 6:1 in tako zasedli tret te mesto.
Tekmovanie ie bilo zelo privlačno. sat so bile ekipe med se-bol izredno irenačene (zmagovalna ekipa ZRM le kar Štiri dvoboje od petih dobila z nattesneJSIm izidom 4:3 po tudi skoraj vse posamezne ime v raznih dvobojih so bili pravi maratonski boji; večinoma odločeni Sele v tretjem ni-su>. tako da je bila tudi zadnje uvrSčena Norveška za vse zelo nevaren tekmec, vendar norvežanskl mladinci kond<clf«ko niso vzdržali in so Izcnbllkll točke po visokem aačrtnem vodstvu.
Naluanežneite sta bila v naSI (Mol Ptanicovlč in Koprivšek v igrah možicih dvojic. U nista ts-gublla niti niza. po začetnem po-
| NOVO NA TUJEM |
PRAGA — Končano Ja evropsko prvenstvo v streljanju z lokom. Evropski prvaki so postali tekmovalci lo Sovjetske zrase s 3412 krogi, v ženski konkurenci pa so Ule najboljše strelke Belgije s 3396 krogi. Med posamezniki je zmagal Sidonak (SZ) s 1166 kroti, pri tenskah pa je naslov evropske prvakinje osvotila Svedinja Berglun-gova s 1161 krogi.
lomu proti NDR pa ste migrala tudi Križmanova m Berden, ki ste nato zmagala v vseh igrah motenih dvojic .m Igrah po ■ameeno, lo Berden se Je te spotaknil v tretjem nisu proti ros-slerju (ZRN) T dokaj homogeni Jugoslovanski ekipi je kil« šibka tožka le igra žanekih dvojic, ki Jo bila skoraj te vnaprej Izgubljena v vsakem dvoboju.
ralci dokazali.	da sodilo v		mla-
binskt konkurenci med boljfte ev-rooske ekipe.			
ZRN	5:0	22:13	10
NDR	4:1	24:11	8
Jugoslavija	3:2	21:14	6
Avstrija	2:3	18:17	4
Cežkoslovaika	1:4	16:19	u
Norveška	0:5	4:31	0 F. MILAVEC	
Preplezali so »Mrtvaški prt”
Alpinisti iz Mojstrane so presenetili s prvo ponovitvijo tega vzpona
LJUBU ANA — Kopač Januarja 1968 so časopisi s precejšnjo rezerviranostjo javili, da sta Rene D anatom in Robert Flematjr ▼ 14 dneh preplezala prosluli »Lin aeul« (Mrtvaškiprt) v severovzhodnem delu severne stene Grahdoa Jonase*. Bilo je precej razlogov, da vesti ni poaebno verjeti. 2e lata 1965 Je namreč samohodec Roland Trivellinl (kasneje je. izginil v severni steni Eigerja) sporočil, da Je preplesal to smer, toda niso mu verjeli, m sedaj — v zimskih razmerah...
Kasneje ao veet potrdili ln De-smaiaon in Flematy ste se v eno najtežjih alpskih sten Grad Jo-raases zapisala kot prvopristopnilu Izredno težke smeri. Čeprav Jo niste izpeljala po načrtu in sta morala izstopiti (25. Januarja) na greben 1’Hirondelle. Je bil s tem
problem n žen. V dneh od 27. do 28. julija istega leta so kot prvi poleti »Mrtvaški prt« preplezali Valentin Kanyar, Ivan Bortel (prvi ponesrečenec letošnje odprave CSSR v Peru), Andra Blencha tn Ivan Diežka la Češkoslovaške. Smer so korigirali po prvotnem
nažrta s varianto na vrh Poit Walker (4208 m). Potrdili so. da Je v smeri Izredno težko bivakirati, da stalno preti nevarnost padajočega kamenja In da je naklonina ledenih vesin od 50—70 sto-piQj.
Ki leje »ž bik) slišati o pon*v-
Ug]dhp VOB ^^1- RB iz Alp ni vrnil vodja kranjska odprava v Karakocum (1917) dr. Ivo Valič. Povedal te. da so trije alpinisti iz Mojstrane Janko Ažman. Janša Brojaa in Zvone Kofler med treningom aa odpravo opravili prvo letno ponovitev, v steno so vstopili ponoči 8. t. m. in izplezali po treh dneh (dva bivaka v steni). Razmere niso bile najbolj ugodne (visoka temperatura), toda vreme je bilo vsaj prva dva dneva dobro zadnji dan pa se Je po-
slabšalo, tako da ao bili že nekoliko v skrbeh.
Na treningu za odpravo (tabor so imeli v Val Veni) so sodelovali že trije kranjski alpinisti: Tomaž Jamnik, Slavo Markič ln Nejc Zaplotnik in fotoreporter Tovariš* Jc Žnidaršič. Skupaj a vodjo dr. Valičem so preplesali SV ras Mont Maudlt, SZ steno Tour sonde ln ozebnik v njej, V raz Aiguille des Gladers in Dent de Jean. Vstopili so sicer tudi v greben Innomina-ta, toda vzpon ao morali prekiniti »»radi poslabšanja vremena.
Ce bo lepo vreme tudi v Alpah že nadalje držalo, lahko računamo, da bodo naši alpinisti tudi la- -tos dokazali svojo kvaliteto.
FRANCI SAVENC
USPEH — Mojstransiu alpinisti po podvigu v Oranu Jorassesu: Zvone Koflar, Janko Ažman in Janez Brojan v Val Veny.
Foto: Joco Žnidaršič
Bled: huda konkurenca
29 jahačev z 51 konji na tradicionalnem turnirju
LJUBUANA — Ljubitelji konjeniškega športa, še posebno turnirskega, bodo konec tedna spet prišli na račun. Konjeniški klub Ljubljana bo skupaj s KK Triglav—Bled in blejskim zavodom za razvoj in pospeševanje turizma na stadionu na Bledu priredil tradicionalni mednarodni turnir v preskakovanju zaprek, na katerem bo sodelovalo 29 jahačev z 51 konji iz petih držav.
Turnir bo v soboto ln nedeljo, Ig. ln 19. t. m., obakrat ob 15. uri. Za tekmovanje se Je že prijavilo 8 Jahačev iz Avstrije z 19 konji, S lz Italije s 12 konji, 1 iz ZRN z dvema konjema, 3 iz CSSR s 6 konji in 11 Jugoslovanov z 11 konji. Jugoslovanske barve bodo zastopali konjeniški klubi Aleksa Dundič in 13. maj u Beograda ter klubi la Novega Sada. Zagreba, Celja ln Ljubljane. V ekipi prireditelja bo po več ko enoletnem premoru nastopila tudi ena izmed najboljših Jugoslovanskih jahalk sploh. Mojca Koren s Sojkom. ki Je na blejskem turnirju zabeležila te nekaj odličnih uspehov v hudi
(moški) mednarodni konkurenci.
Na sobotnem otvoritvenem jahanju se bodo najprej predstavili vsi udeleženci turnirja z vsemi konji, ki bodo potem tekmovali te v preskakovanju zaprek »Ljubljana« (140 cm). Tekmovalce bodo ocenjevali po tabeli C, se pravi, da bodo napake na zaprekah izražali v sekundah.
Na uvodni tekmi v nedeljo bodo nastopajoči preskakovali zapreke do prve napake; kdor jih bo preskočil največ, bo zmagovalec. Prva šestnajsterica s tega tekmovanja se bo uvrstila v parno tekmovanje s postopnim izločanjem do zmagovalca. Vsekakor najbolj za-
nimiva in privlačna pa bo točka »moč skoka« na najvišjih zaprekah, ki od človeka in konja zahteva največ.	H. U
KOŠARKA
V Tolminu — TWA
TOLMIN — Na mednarodnem košarkarskem turnirju bo igrali ameriška ekipa TWA, Splugen Br&u iz Gorice* domači AET in kombinirana ekipa zgornjega Po* sočja. Tekme so na igrišče a Brajdi privabile vsak dan veliko število gledalcev, najbolj pa je navdušil finale med TWA in domačini* katere so okrepili Ljubljančani Mart er, Sušnik in Sok.
Rezultati: Tolmin — Zg. Posočje 99:66 ( 34:32), TWA — Splugen Brku 129:108 ( 61:42), Spltigen Brau
—	Zg. Posočje 97:50 (43:24), TWA
—	Tolmin 108:91 (64:50).
Končni vrstni red: 1. TWA, 2.
Tolmin. 3. SplUgen Brku* 4. Zg. Posočje.
Z. MRAK
Z motorji v smrt
Dirkači so se uprli
Velike nagrade ZRN ne bo na slovitem Ntirburgringu
Grozljiva serija smrtnih nesreč na evropskih dirkališčih v minu Uh tednih je naposled sprožila ostre reakcije dirkačev somih: »Velike nagrade Nemčije« na slovitem Ntirburgringu. osme dirke aa svetovno prvenstvo dirkačev a avtomobili formule 1 , ne bol Prireditelji — splošni avtomobilski klub ZRN (AVD) — so v Frankfurtu sporočili, da nimajo možnosti, da bi do velike dirke 2. avguste letos lahko izpolnili, kar zahtevajo dirkači sa »velike nagrade«, se pravi, da v tako kratkem času ne morejo poskrbeti sa dodatne varnostne ukrepe. Dirkači ao odločno ngro-zlil, da bodo bojkotirali tekmovanj«. če prireditelji ne bodo izpol-niU njihovih zahtev. Organizatorji ao že enkrat temeljito pregledali progo u> nato kratko in nuilo od-porodili dirko.
Avtocnobilisti-dlrkači ao svoji zahteve strnili v IB točk. Zvečine gre aa namestitev zaščitnih ograj la Jekla na najnevarnejših mestih nUrburgrinžke proge.
»V teko kratkem času ne moremo izpolniti želja dirkačev,« je dejal nori reprezentant prireditvenega odbora.
Pred dnevi ao m na NUrburg-ringu, na mestih, ki »o Jih dirkači, člani artmlenja dirkačev aa »velike nagrade«.	aa nevarne,
zbrali odgovorni funkcionarji s sekretarjem AVD Herbertom Sehmlt-zom na tein, spremljali pa ao ga predsednik športne komisije AVD Huachka ven Hanetein in drugi la-avtomobllaks dirka.
Rlndt. U po »velikih dirkah« te svetovno lavnim kriti-
___takole: »Nekaj
Je. kjer ao Ob ra-
__	g|
Kaka nevaren jo pastel NUrburg-rtag h čedalje hitrejše m lažje Akt eertonenbile, ate pohiteli
treningu
kB NUrburgriaga«
S JS
F
te toa Laine morim), m treningu m tanko smilim nagrado« po te v nesreči bmoIIo ItvUanla Nemce Oarbtede tatSerteTtUteate, ki je b!l vež lat n hi poki gorski prvak.
Dirkači ao svoj bojkot Inortoo-mu sekretarju Herbertu Schmittu prvič napovedali med »Veliko na ■rado Francije« pred dnevi v Cler-mont-Parrandu. Tak, hahrlan ja NUrburgring danes. Je kratko tn malo prehiter ln sondi tega tudi
Avstrijec trak vodi v
to. do so dirkači, U Jim Jo ton uspelo prepražiti te
»Veliko nagrado Belgije« v Spa-Francorchampsu, končno le nastopili odločno, so prav gotovo Številne smrtne žrtve, ki so jih v zad-njem tednu zahtevale avtomobilske In motociklistične dirke. iNa prvem mestu omenjajo predvsem strahotno nesrečo na »Veliki nagradi Nizozemske« v Zandvoortu, kjer Je 21. junija letos angleški dirkač Plers Courage v avtomobilu, ki Je eksplodiral, zgorel (glej tudi' »Delo« 6. in 8. julija 1970).
Avstrijec Rlndt Je opozoril nemške organizatorje, da bi on in njegovi kolegi na posameznih odsekih dosegli hitrosti med 250 in 2*0 kilometrov na uro. »Tudi če bi namestili varnostne ograje, to ne bi povsem ustrezalo predstavam.«
Ogleda proge m pogovorov na Ntirburgringu ste se med dirkači te formulo 1 udeležila njihov zastopnik Jocben Rlndt ln bivši svetovni prvak Grabam Hill.
PO pogovorih Je AVD iadal naslednje uradno poročilo: »8. Julija so bili v NUrbureringu tehtni in
prijateljski pogovori med zastop niki ntirburgrinške družbe, AVD, splošnim nemškim avtomobilskim klubom ADAC, najvišjim nacionalnim športnim forumom za avtomobilski šport v ZRN (ONS> in vrhovno komisijo sa motociklistični šport O MK a reprezentantoma združenja dirkačev za »velike nagrade« GPDA Grahamom Hillom ln Jochnom Rindtom. Ob tej priložnosti ate zastopnika GPDA na temelju ugotovite- aadnjih. obžalovanja vredni): ;.j» -č na dirkah z avtomobili tor-ri'- oredložlla savnam zahtevki V bi lih naj prireditelji pred .. .....mjo dirko z avtomobili F-l izpopolnili
Zaradi kratkega roka, ki je še oa voljo, ln precejšnjih .nvesticij. Id ao pogojene z zahtevkom dirkačev, prireditev ne more realizirati želja dirkačev. Predložene zahtevke bi bilo treba temeljito strokovno preveriti predvsem le v zvest s tem, da morda na bi Imeli neugodnih posledic na druge kategorije vozil ali prireditev.
Zaradi tega 2. avguste 1070 na
K*
ODLOČNA BESEDA — Za stopnik dirkačev in vodilni v skupni oceni za SP Jo-
chen Rindt bralce »Dela«.
pozdravlja
Ntirburgringu ne bo dirk avtomobilov formule 1.«
Nekateri časopisi so po tem odločnem nastopu dirkačev zapisali, da so možnosti, da bi bila »Velika nagrada ZRN« na drugem velikem dirkališču v ZRN — na avtodromu v Hockenheimu. Po zadnjih vesteh bo »Velika nagrada ZRN« res 2. avguste v Hockenheimu.
(Se nadaljuje)
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni tabor brez vzponov
Plezalni taoor komisije za alpinizem v Trenti sc je končal, ne da bi opravili en sam plezalni vzpon. Kakor ie povedal vodja tabora Tone Sazonov, So se nekateri sicer oglasili, toda nihče ni odšel na plezanje.
Nad 560 izvodov
Naročila ea vodnik PLEZALNI VZPONI — Vzhodne JULIJSKE ALPE prihajajo v večjem številu kot je pričakoval redakcijski odbor. Doslej je po subskripcijski ceni (35.— din) plačanih že nad 500 izvodov. Za vodnik, ki bo po načrtu izšel konec prihodnjega meseca, so bili že narejeni prvi poskusni odtisi.
Ponovitve
V	zadnjem času je redko slišati o težjih ponovitvah. Kaže, da večina navez hrani prosti čas za odhod v tuje gore, nekateri so, kakor kaže, prenehali plezati, drugi pa čakajo na primernejši čas.
V	nedeljo sta bila edina obiskovalca Martuljkove skupine Viktor Grošelj, in Janez Kunstelj. Pono-
1 KOLESARSTVO
Merckx - 9,57 minute
MOURENX—VILLE—NOUVELLE. 15. jul. — V 19. etapi kolesarske dirke Tour de France Bagneres de Bigorre — Mourenx-Ville-Nouvelle (185 km) je zmagal Francoz Ray-mond s časom 5:27,25, natanko minuto pred skupino, ki jo je vodil Belgijec Godefroot. V generalnem plasmaju vodi Belgijec Merck« s skupnim časom 99:33,31, kar je za 9,57 minute bolje od drugouvrščenega Zoetemelka (Nizozemska).
Tečaj JK Zvezda
LJUBLJANA — Jadralni klub »Zvezda« prireja prihodnje dni tečaj za voznike motornih čolnov.
Po končanem tečaju bodo kandidati opravili izpit, ki jim dovoljuje vožnjo z motornim čolnom v športne namene in namene in motonautičnega turizma v mejah obalnega morja SFRJ, Izpit je namenjen tudi lastnikom jadrnic, ki nameravajo pluti izven meja pristojne luške kapitanije.
Prijave za tečaj sprejema mestni odbor ljudske tehnike Ljubljana.
Komenskega 7.
Začetek tečaja bo v ponedeljek,
20 t. m.. Komenskega 7. R. G.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
vila sta Schinkovo smer (s Kru-šičevo varianto) v Frdamanih policah. V Vratih pa so med drugim ponovili tudi Čopov steber (Hlade—Novak).
Prvenstvena vzpona
S precejšnjo zamudo smo zvedeli podrobnosti o prvenstvenem vzponu v SZ steni ZvohaC Krvav-ška skupina). Vzpon sta opravila Stane Bergant in Miro Krč (AO Kranj) 31. maja letos. Ocenila sta ga —IV, mestoma —V, višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur (krušljivo, težka orientacija).
Roman Jurhar in Horst Parotat (KAO) sta 5. julija preplačala novo »Koroško smer« v Peci (Kor-deževa glava). Smer je visoka 380 m, ocenila sta jo s —V do V+ (28 klinov, krušljiva), plezala pa 6 ur.
Obiski v naših gorah
V	naših gorah se mudita dva organizirani skupini alpinistov. Manjša je iz Makedonije (Skopje) in pleza v Tamarju, večja, ki šteje 14 plezalcev, pa je prišla lz Varšave. Napovedani sta še dve skupini iz CSSR in ena iz Poljske.
Nova izguba hrvatskega alpinizma
V	prometni nesreči blizu Duge Rese se je smrtno ponesrečila znana hrvaška plezalka Ana Klasinc— Hunika. Klasinčeva je bila znana po težkih vzponih v ženskih in seveda tudi mešanih navezah Lani se je posebno izkazala v skupini Grossglocknerja, v Paklenici in steni Kleka
Zbor v Vratih
Planinska sekcija v . vojašnici »Simon Jenko« — Tolmin je priredila srečanje s tovariši iz matičnih PD na Triglavu. Zbor vseh udeležencev srečanja bo v petek, 17. t. ra., ob 20. uri v Vratih, srečanje pa se bo končalo v nedeljo zvečci v Bohinju.
Planinske postojanke
PD Slovenj Gradec je sporočilo, da je do nadaljnjega opustilo postojanko »Križan«. Se naprej pa redno oskrbujejo postojanko pod Kremžarjevim vrhom nad Slovenj Gradcem in Grmovškov dom pod Veliko Kopo.
Sprememba Je tudi v zavetišču na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami. Društvo je sporočilo, da do nadaljnjega zaradi adaptacij nima prenočišč, odprto pa je le ob sobotah in nedeljah.
PREPREČITI NAJHUJSE — Rlndt ln tovariši vedo, da od nedelje do nedelje postavljajo življenje na kocko; zato se borijo za varnostne ukrepe. Slika kaže nesrečo 28. Junija letos v Andrestorpu na švedskem, v kateri se je smrtno ponesrečil 27-letni Anglež Derek Williams.
JUGOTEKSTIL
IMPEX
LJUBUANA. TITOVA 3
:razpisuje
ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1970/71
in sicer:	1
7 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA EKONQMSKI FAKULTETI IN VEKS 3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI
5 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJ NA FNT — tekstilni oddelek
štipendije se bedo podeljevale za eno študijsko leto (od 1. 10. do 30. 9.) in se podaljšajo za naslednje leto, če štipendist opravi vse izpite, ki so pogoj za vpis v višji letnik
Pri podelitvi štipendije imajo prednost kandidati višjih letnikov.
Prošnji sa štipendijo Je treba priložiti: potrdilo o opravljenih izpitih (kandidati, ki se bodo vpisali v I. letnik, morajo priložiti overjen prepis spričevala o zaključnem izpitu); potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
potrdilo o dohodkih staršev ali vzdrževalca v 1969 letu;
izjavo, da prosilec ne prejema štipendije.
Vsi kandidati morajo naknadno predložiti frakventa-cijsko potrdilo — takoj po vpisu.
Do predložitve potrdila je rešitev prošnje pogojna. Prošnje sprejema socialno kadrovska služba do 15. avgusta 1970.	6735
OTVORITEV NOVEGA OBRATA — N* Brdu pil IJuUjini so vteraj odprli nov obrat ljubljanskih opekam, v katerem so moderne umetne suttlnice in vse naprave sa mehaniziran notranji transport. To je po lanski modernizaciji *e druga rekonstrukcija v ljubljanskih opekarnah, ki se zdaj uvrttajo med naj večje in najeodoboejie proizvajalce opeke v SFRJ.
Foto: S. Busič
J

PRISRČEN STISK ROK — Na Kitajskem se te dni mudi francoska dele- BREZ PIVA NE GRE — Nemčija je znana po pivu in Nemci po tem, da ga veliko gacija, ki ji Kitajci posvečajo veliko pozornost. V Parizu pa si je kitajski popijejo. 'To je že takšna nacionalna znamenitost, da z njo ne prizanašajo niti turi-veleposlanik ogledal parado ob 14. juliju — državnem prazniku. Na sliki stom, zlasti če so iz daljnega Kamenina kot tile na sliki. V neki pivovarni v Waech-ga vidimo, ko se rokuje s francoskim predsednikom Pompidoujem.	tersbachu so jim postregli kar s celimi sodi. Kaj je bilo potem z 38 Kamerunci
Telefoto: UIT ni znano.	Telefoto: UPI
Pokojnine bi lahko zviševali
V zvezi menijo, de zakon ne brani zviševanja pokojnin med lotom
BEOGRAD, IS.- julija (Tanjug). Izvršni odbor skupščine jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja je danes ponovno razpravljal o tem. naj bi pokojnine zaradi vse večjih življenjskih stroškov predčasno zvišali. Ta skupnost je pred kratkim predlagala, naj M pokojnine zvišali že v letošnjem letu, kar je podprl tudi socialnosti ra vstveni zbor zvezne skupščine. z več strani pa je bilo slišati, da bi to nasprotovalo zakonu, po katerem — tako si ga nekateri razlagajo — smejo zvišati pokojnine le enkrat letno.
Člani izvršnega odbora skupnosti socialnega zavarovanja so navajali več zakonskih določb in bili napenja, da se lahko pokojnine zvišalo tudi predčasno, ne da bi s tem kršili zakon. Z drugimi besedami, ni več treba razpravljati o pravnih vidikih takšne odločitve in republiške ter pokrajinske skupnosti socialnega zavarovanja lahko takoj sprejmejo ukrepe, ki naj bi zavarovali življenjski standard upokojencev.
. Predlagali so, naj bi o tem razpravljali in sprejemali odločitve šele potem, ko bi celoviteje razčlenili položaj upokojencev ter vplive najnovejših gospodarskih gibanj na njihov življenjski • standard. Tako naj bi se izognili »licitacijam« o odstotku zvišanja. Taka analiza je potrebna tudi za redno zvišanje pokojnin, saj že pripravljajo bilance za prihodnje-leto.
Krišna zaključil obisk
BEOGRAD. 15. julija (Tanjug). Po 7-dnevnem uradnem obisku pri JLA je iz Beograda odpotoval namestnik indijskega ministra za industrijski razvoj M. R. Krišna.
Priprave na razstavo v Parizu
BEOGRAD. 15. Julija (Tan-jug). — Zvezna komisija za kulturne stike s tujino je na današnji seji sprejela predlog orientacijskega delovnega narčta za leto 1971.
Na seji so razpravljali tudi o tem, kako teko priprave za veliko razstavo »Umetnost na tleh Jugoslavije skozi stoletja«, ki jo bodo odprli v Grand Palaisu v Parizu spomladi 1971. leta.
SZDL in mestne skupnosti
BEOGRAD, 15. julija (Tanjug). Predsednik zveznega odbora SZDLJ Veljko Hilato-vič je danes sprejel delegacijo. zvesnega odbora »Družina in gospodinjstvo«. Govorili so o dosedanjem delu ka petletnem načrtu mestnih skupnosti ter deležu organizacij socialistične zveze pri uresničevanju tega programa.
Na koncu so se domenili, da bosta sekcija SZDLJ za družbeno dejavnost in zveni odbor »Družina in gospodinjstvo« jeseni vsestransko pretresla dosedanje izkušnje akcij mestnih skupnosti in možnosti za uresničitev petletnega programa. Zatem naj bi to problematiko obravnavali na eni od sej predsedstva in izvršnega odbora SZDLJ. V vso to dejamoost naj bi še bolj neposredno vključili romildl ške, pokrajinsko in občinske organizacije socialistične ara-
Zastarele ocene
Nekatere naše poglede na politični položaj v jugovzhodni Aziji bi kazalo korigirati
OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 15. - jul. Rezultati obiska naše delegacije v nekaterih državah jugovzhodne Azije so pokazali, da je bilo potovanje oportuno; tako so spodbili dvome v primernost izbranega trenutka za takšno politično akcijo. Takšna je bila ocena šefa delegacije Miloša Mirtiča, ki jo je izrekel danes v uvodnem izvajanju kot dopolnilo k obširnemu pismenemu- poročilu, ki so ga bili dobili člani obeh zunanjepolitičnih skupščinskih odborov. Po kratki razpravi so se poslanci s to oceno strinjali.
Na da višnji seji so poslanci lahko samo načeli razpravo. ker jih je priganjal čas, saj so se bili sestali pred današnjo skupno sejo trm zborov. Zaradi poletnega odmora, ki je Uk pred vraU, se bosta odbora povrnila jeseni na to temo. ker sta ocenila, da poročilo in Miničevo izvajanje vsebujeta kopico ugotovitev. ki jih morda ni treba sprejeti brez zadržka, ki pa nesporno spodbujajo razmišljanje o nujnosti korigiranja nekaterih našita doslej veljavnih političnih ocen o razmerah in pravladnjočib v tem prostoru.
Zlasti pa te Miaičera ugotovitve priporočajo, da bi morali prenehati s prakso neupravičenega zanemarjanja tega področja. To velja zlasti za prakso ekonomskega zapostavljanja, posvečanja ne zadostne pozornosti dejstvu, da je npr. Japonska danes že tretja ekonomska sila na svetu in da bi utegnila biti 1975. leta celo druga. Podatek, da Japonska v mHmiih desetih letih ni samo stoodstotno povečala svoje nacionalne proizvodnje — kot je bila načrtovala — marveč dosegla celo 150-odstotno povečanje. je tolikanj prepričljiv. da odpade nujnost, da bi bilo treba tairt»y> napoved podpreti še s kakšnimi drugimi dokazi. To je pojav, ki mu ni cnakaga v svetovni ekonomski zgodovini. S svojim uspehom so Japonci osmešili vse svetovno znane ekonomiste, ki so pohiteli a
Izvoljeni
novi
sodniki
Imenovani so tudi predstavniki republike v skupnost otroškega varstva
LJUBLJANA, 15 julija — Na včerajšnji seji republiškega zbora so za sodnika okrožnega »odišač v Celju iz. volili Jelke Fink, dosedanjo sodnico celjskega občinskega sodišča. Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani je bil izvaljen Ciril /Udbi. ki je bil doslej vodja zemljiško-prav-nega oddelka agrokombinata Emona. Za sodnika okrožnega sodišča v Kopru pa je bil izvoljen Mirke Lafceviek. Zbor Je včeraj Ramami Ker-Žana razrešil dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu. k> sicer na njegovo prošnjo, mr Je postal direktor poslovne enote zavarovalnice Savn v Novem mestu. Na včerajšnji seji so izvolili tudi 199 sodnikov po. rotnikov nkrofctega gospo-' dsrskega sodišča v Ljubljani.
V. skupščino .republiške skupnosti otroškega varstva je zbor aa predstavnike republike imenoval direktorico centra aa ancKhip delo pri skupščini občine Ptuj šlari. ee Fajt, socialno' delavko v »Savi« AtoJUJe Plaslali*. oeteijtco in fipoiniiioo one* rnaga doma ^ Tiranu ‘Bračke Bmčar .in dtttptOKjn.• osnovne šole v VUM Antona Te* be. Imenovali ap Jih name-
oceno, da je ta ambiciozni japonski plan popolna ekonomska utopija.
Ker je znano, da -ima naraščanje ekonomske moči neke dejstva. Te naloge ee seveda ee. nam ta resnica narekuje analiziranje vseh vidikov tega dejstva. Te naloge so seveda ne zavedamo samo mi, marveč se z njo ukvarjajo še mnogo bolj temeljito vse tri supersjle, prisotne v Jugovzhodni Aziji. Zavedajo pa se je tudi vse države na tem področju in si morajo spričo interesov supersil, ki se tam prepletajo, zagotoviti potrebni »modus vivendi.
VIDA BREŠČAK
Sprejem zastopnikov Daimler Benz
BEOGRAD, 15. julija (Tanjug). Podpredsednik ZIS dr. Nikola MUjanjč in član ZIS Toma Granfil sta danes ločeno sprejela predsednika in člana poslovnega odbora »Daimler Benz« dr. Joachima Žana in Rolfa Stelina. Združeno podjetje »FAP-Famos« v Beogradu je namreč podpisalo sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju v proizvodnji gospodarskih vozil z nemško tovarno »Daimler Benz«. Govorili so o pomembnosti sporazuma in o tem, v kolikšni meri bo tako sodelovanje pripomoglo k nadaljnji izboljšavi gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ZRN.
Hudo neurje
v	Avstriji
DUNAJ. 15. julija (Tanjug). Hudo neurje, ki je včeraj zajelo skoraj vso Avstrijo, je povzročilo precej škode v nekaterih krajih in v kmetijstvu. V Saint Pbltnu je odnašalo strehe s hiš, škode je za dober milijon šilingov. V Saint Georgenu v Spodnji Avstriji je nevihta razdejala strehe na več kot sto hišah. Hudo neurje je zlasti opusto-šilo nekatere dele Tirolske. Na več krajih so se utrgali oblaki.
Strele so ponekod povzročile gozdne požare, ki jih še niso vseh pogasili.
m
Obtožen
prdtidržavne
dejavnosti
BEOGRAD, 15. julija (Tan. jug) — Služba državne varnosti v Beogradu je te dni prijela Radivoja Vagiča, rojenega 19. februarja 1931 v Vrčinu pri Grocki, in ga je izročila preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Be. ogradu. Hkrati je predložila materialne dokase ' o njegovem sovražnem delovanju zoper JugoelaviJo, a katerim se je pečal med večletnim biva. njem v tujini, kjer je bU na delu. Vključen Je bil v ekstremistično organizacijo srbske emigracije, v kateri Je bil voditelj njene skupine na Šved skem. Kot tak Je aktivno rovaril med našimi ljudmi, ki (Majo na Švedskem, pritiskal je nanje, da M ae vdanih v organizacijo, v emigrantskem tisku pe Je objavil več členkov, naperjenih proti uredit
vi	v Jugoslaviji. Zdaj teče postopek proti Vsgiču.
Zadaje vesti
Banjaluka naj prejme posojilo kakor Skopje
Zbor narodov zvezne skupščino je razpravljal med drugim tudi o pomoči, ki jo bo naša skupnost nudila porušeni Bosanski Krajini
BEOGRAD, 15. jul. — Zbor narodov zvezne skupščine je v popoldanskem delu seje nadaljeval razpravo o uresničevanju gospodarske politike in ukrepih, ki jih je predlagal ZIS. Zbor je sprejel te ukrepe, katerih namen je uravnovesiti splošno potrošnjo, doseči stabilizacijo in zboljšati plačilno bilanco. Poslanci so popoldne, ko so se odločali za te ukrepe, izrekli marsikatero kritično na račun ZIS. Zvezni sekretar za finance Janko Smole pa je na popoldanski seji govoril o ukrepih in predlogih poslancev.
Na popoldanski seji Je zbor narodov sprejel predloge 20 poslancev Iz BiH, naj bi skupščina čimprej sprejela sistemske ukrepe, da bi posledice potresa v Krajini. Predlog je danes obrazložil poslanec Jožo Bodružič.
Potem je član ZIS inž.
Neurje
v dravograjski občini
Poplavljenih več cest -Ponekod prekinjen promet tudi zaradi plazov
DRAVOGRAD, 15. julija — Po močnem nalivu so danes v dravograjski občini narasli nekateri potoki in hudourniki ter preplavili več cest. Iz številnih krajev ob cestah Dravograd — Slovenj Gradec in Dravograd — Maribor poročajo o plazovih. Plaz je zasul tudi 'cesto pri Gortini. Na cesto se je vsulo okoli sto kubikov zemlje in so jo zaprli za ves promet. Na delu so ekipe, ki čistijo, da bi promet čimprej spet. stekel. Tudi ob železniški progi med Dravogradom in Trboniami so plazovi in hudourniki prekinili promet.
V bližini Otiškega vrha je voda poplavila republiško cesto Dravograd — Slovenj Gradec na dveh krajih. Na občinski skupščini se je popoldne sestal štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami in sprejel prve ukrepe za akcijo.
Tudi Sečnica je v Bukovski vasi poplavila bližnja polja. Mislinja je močno narasla. V pripravljenosti so gasilci in druge elfipe. Ugotavljajo, da Je poplava povzročila precejšnjo škodo.
M. K.
I Plazovi na cesti Kranj—Jezersko
KRANJ, 15. julija — Gorenjsko je danes popoldne zajelo'hudo neurje z dežjem in. vetrom. Potoki so močno narasli, voda pa je vdrla v nekatere stavbe. Ponekod je pričela s pobočij drseti zemlja.
Najhuje je bilo v severnem (Mu kranjske občine. V Preddvoru je voda zalila spodnje prostore hotela Grad Hrib In žage lesno industrijskega podjetja ter nekaj hiš Na paimoč so šli kranjski gasilci
1 Na cesto n. reda Kranj— Jezersko je zdrselo več zemeljskih plazov, od katerih jo’ Je največji zasul v dolžini 10 m Zaradi tega so morah cesto popoldne zapreti -za promet vse od Spodnje Kokre navzgor Upajo pa da bodo zemljo še nocoj odstranili.
L. S.
Marko Bulc prebral izjavo ZIS, v kateri je povedano med drugim, kaj vse smo doslej storili, da bi odpravili posledice katastrofalnega potresa: dali smo 600 milijpnov dinarjev, od tega 100 milijonov brez obveznosti vračila, in s tem omogočili da potekajo obnovitvena dela. brez večjih zamud. Bulc je potem dejal, da je ZIS sklenil^ naj se od 10. junija dalje sredstva. ki jih dajemo kot prispevek za obnovo Skopja, iz-lpčajo na poseben račun, da bi pozneje na ta način vsekakor zagotovil tako imenovano trajnejšo sistemsko pomoč Bosanski Krajini.
ZIS je 1. - julija proučil predloge posebne komisije, ki je ugotavljala, kolikšna je škoda v Bosanski Krajini. Ta delovna skupina se je pozneje razširila s predstavniki republik. Skupina naj bi upoštevata nov« predloge, ki so prišli na dan, predlagala naj bi solidarnostne ukrepe gledala pa tudi na to, da ne bi preveč obremenjevali gospodarstva. Potem ko je ZIS izreke) soglasje s predlogom skupine 20 poslancev iz BiH, je predstavnik te skupine poslanec Bodružič- dejal, da bi takšno stališče ZIS našlo zelo dober odmev pri ljudstvu Bosanske Krajine.
ZDRAVKO ILIČ
Najhuje v Logarski dolini
MOZIRJE, 15. julija — Današnji dež ni samo prekinil zadnjih vročih dni, pač pa je povzročil tudi precejšnjo škodo, saj iz mnogih krajev poročajo, da se ljudje borijo z naraslimi vodami, plazovi in drugimi neprijetnostmi.
Danes opoldne je po močnem neurju deroča voda pri Kotljah na Koroškem odnesla leseni most in je tako promet iz Raven v to smer nemogoč. Voda je vdrla v mnoge kleti, stanovanja ter skladišča.
• Cesta med Solčavo in Logarsko dolino je bila po močnem neurju vsa polna kamenja ter podrtih dreves. Voda je prestopila bregove in se zlila po cesti. Ko to poročamo, je cesta še zaprta.
V. G.
Pogodb« o financiranju SNG Ljubljana oodnisana
LJUBLJANA, 15. jul. — Predsednik upravnega odbora republiškega sklada m pospeševanje kulturnih dejav nosti Ivo Tavčar je obvestil novinarje, da so danes pred stsvnikl sklada in predstavniki Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana podpisa« pogodbo o financiranju dejavnosti SNG Ljubljana v 1970. letu. S to pogodbo so gledališču zagotovljena tudi, tista finančna sredstva, aa katera oba soOnanoarja (republika in Ljubljana) doslej nista uspela najti rešitve (raflUko bo v tem primeru kril usta-
Telegrami
novitelj, to je republika). SNG bo imelo letos tretijno več fiančnih sredstev, kot naj bi jih dobili lani po lanskem finančnem načrtu. Ob podpisu so predstavniki SNG in sklada izrazili zadovoljstvo ob ugotovitvi, da bo poslej mnogo laže se posvetiti programu in kvaliteti dela. -
J. SVETINA
Prekinjene telefonske zveze
IDRIJA, 15,- -julija — Na idrijskem koncu danes skoraj ves popoldan hudo dežuje, vendar se tako Idrijcem kakor druge reke ln potoki niso zlili is svojih --strug, čeprav so precej narasli. Promet je sicer' pfriKbfiri, ven. zdar ni nikjer' prekinjen, razen morda kje v višjih legah, od koder še nimamo poročil. Pač pa so prekinjene telefonske- zveze med Idrijo in Cerknim.
Zvedeli smo tudi, da tudi telefonska zveza med Postojno in Planino ne deluje. Strokovne ekipe so že na delu. Nekaj časa je bila prekinjena tudi telefonska zveza med Novo Gorico in Tolminom, a so jo že popravili. Na področju Postojne ,so se zvečer zgodile štiri lažjenesreče, peta nesreča , je bila na cesti med Godovičem in ' Idrijo. Hujših posledic ni bilo nikjer. Ko to poročamo, neurje še traja.
A. P.
Gozdovi gorijo
SAINTE MAXIME, 15. jul. (Reuter) — V okolici Sainte Maximeja na Ažurni obali je izbruhnil strašen gozdni požar, ki je uničil tudi več letoviških vil. Skoda je precejšnja, žrtev pa ni bilo. Z otoka Korzike poročajo, da povsod v gorah gorijo gozdovi. Gasilci in vojaki sicer gasijo, a brez večjega uspeha. Do sedaj je zgorelo okrog 200 nektarjev gozda: ogrožene so tudi štiri vasi.
Umetnik — samotar umrl
MOSTAR, 14. julija (Tanjug) — Po krajši bolezni je včeraj umrl v bolnišnici v Konjiču slikar Lazar Drljaca. Star je bil 88 let, medtem ko je 33 let preživel v samoti ob Bo račkem jezeru. Bojen )e bil 1882. Slikarstvo JO študiral na Dunaju, v Parizu in Rimu.
/ M. S.
Neurje v Makedoniji
STIP, 15. julija (Tanjug) — Danes okoB pol šestili popoldne je mesto Stip in okolico zajelo silovito neurje. Več kot pol lito1 so bile mestne ulice poplavljene. Voda je vdrla v mnoge kleti.in trgovine. Veliko škodo je. .neurje povzročilo na poljih okoli Stipa.
KRIVA PALANKA. 15. julija (Tanjug) — HUdo' neurje je zelo prizadelo , okotteo tega makedonskega • mscrtf^, Hudourniki so povsem uničili posevke na krfvopalanškem polju. Deroče vodovje je na več mestih poškodovalo zelo prometno cesto med*. Krivo Palanko in bolgarskomejo, promet po tej cesti trenutno ni ntogoč. ’ :
FRANCOSKA DELEGACIJA — PEKING. Francoska vladna delegacija, ki jo vodi minister Andre Betancourt, je danes s posebnim letalom odpotovala i2 Pekinga v notranjost Kitajske.
POLITIKA MIRU — FRANKFURT. Za hodnonemški minister za zunanje zadeve Walter Scheel je danes izjavil, da se Zahodna Nemčija in Sovjetska zvšza morata odpovedati uporabi sile v medsebojnih. >d-nosih, ker drugače napetost v Evropi ie bo nikoli popustila. »Nemška politika moir. biti samo politika miru, mora biti razum :ska in ne čustvena, prizadevati si mora, da bi v Evropi zbudila zaupanje v Nemčijo, kar lahko doseže samo skupaj s prijatelji in zavezniki« je rekel Walter Scheel.
REZERVE ZLATA IN DEVIZ — TOKTO Japonska podjetja delajo z vso zmogljivostjo, izvoz stalno narašča, uvoz pa je zmeren. V Tokiu so pravkar sporočili, da so japonske rezerve zlata in deviz narasle že skoraj na 4 milijarde dolarjev.
IONESCO VITEZ ČASTNE LEGIJE — PARIZ. Oseminpetdesetletni francoski književnik romunskega rodu Eugene Ionesco, ki živi v Parizu in piše v francoščini, le bil januarja letos izvoljen za člana franco ske akademije, pravkar pa so ga imenovali tudi za viteza častne legije.
OZN O KRŠITVAH ČLOVEŠKIH PRA VIC — LONDON Komisija za človeške nravice' pri OZN je zač-la zasliševati priče v zvezi s kršitvami človeških pravic v Juž ni Afriki. Preiskava bo trajala do 21 Julita.	,
POŽAR — HAMBURG. Velikanski požar til je sinoči izbruhnil v hamburškem pristanišču. je povzročil za več milijonov mark škode Gasilcem se je po treh urah komai posrečilo, da so ga omejili, ker bi drugače zalel tudi ladie. zasidrane v oristanišču.
PODMORNICE — NOSILKE RAKET — WASHTNGTON. Po ameriških nodatkih zvradiio v Sovietski zvezi vsako, leto 8 do 10 podmomic-nosilk raket in bodo sredi leta 1973 na tem področju dohiteli Američane.
SCHEEI BO OBTSKAL LONDON IM WASHINGTON — BONN Zahodnonemškj minister za zunanie zadeve Walter Scheel ho danes obiskal novega britanskega mi nfstra za zunanie zadeve Aleca D Hnm«t s katerim bo nred Vidoma razora vi ial o me^««»boirib ndnncib in o nnrra inn iih rned NemčHo In SZ. (V'tno si teli. da bi nie-»rwr> vrbndnn rtoUtiko no Psrivn notnSiTa bidi nova britanska vlada in Washington
KAID AHMED V DAMASKU — DAMASK. Predsednik arabskega četvernega odbora za rešitev spora med palestinskimi komandosi in Jordanom Kaid Ahmed ie pripotoval iz Bejruta v Damask, kjer ga je takoj sprejel sirski minister za zunanje zadeve Mustafa el Sajed.
NI MIRU NA UNIVERZAH — WA-SHINGTON »Dokler se vojna v Vietnama ne bo končala, ne- moremo pričakovati, da bo na ameriških univerzah zavladal mir.« je izjavil senator Edward Kennedy v komisiji, k- po naročilu predsednika Nikona raziskuje vzroke za nemir na univerzah »Nasilje študentov ni bilo nikoli tako razdiralno kot uradno nasilje nacionalne garde v Kentu in policije v Jacksonu,« je rekel Kennedy.
GROMIKO IN KOSIGIN POVABLJENA V OSLO — OSLO. Norveški minister za zunanje zadeve Svenn Stray ie sporočil, da je njegova vlada povabila sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Gromika in premiera Alekseja Kosigina, naj obiščeta Norveško.
ŽETEV NA MADŽARSKEM — BUDIMPEŠTA. Strokovnjaki madžarskega ministrstva za gospodarstvo pričakujejo, da bo letošnja letina pšenice nekoliko slabša kot lani, vendar dovolj ugodna, da bo zadostovala za lastne potrebe.
POSKUS ATENTATA — LA PAZ. V rezidenci poveljnika bolivijskin Kopenskih sil generala Miranda Baldavie je sinoči eksplodiral dinamit vendar general ni bil ranjen. Baldavia pripada skupini vojaških osebnosti, ki so prejšnji čeden odstranile vrhovnega poveljnika bolivijskih oboroženih sil Juana Joseja Torreza z njegovega položaja.
Japonski izvoz na kitajsko —
TOKIO. V prvi polovici letošnjega leta so Japonci izvozili na Kitajsko za okrog 250 milijonov dolarjev blaga, to je dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani. Uvoz iz Kitajske se je le rahlo povečal.
PRIMANJKLJAJ — LONDON. Tukaj SO uradno sporočili, da je imela Velika Britanija v juniju la.ivečji trgovinsk ,'rimanj-kljaj v zadnjih 17 mesecih, in sic=r 122 milijonov dolarjev.
Pa še to:
PRAVI RAJ — Vsem, kf se hočejo izogniti očitkom, da si puščajo dolge lase in brade zaradi mode, priporočamo dopust v Biogradu na moru. Tam imajo namreč za približno 12.000 prebivalcev in turistov samo 1 (z besedami: enega) brivca! - "
SONCE
Tilde 4.24 saide 19.41
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 16. julij 1970 ob 0,7 .uri
LUNA
vzide 18.18
zaide —
-rar okluaija
P- eredlMe:
A kntlolklonal
NKAR: &
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Vreme in temperatura'za 15. julij 1970
kraji	' ob 7. uri vreme	•C	ob 13. url vreme	•c
Ljubljana	poloblačno	21	ploha	25
Planica	rahlo dežuje	15	dež po nevihti	15
Brnik	oblačno	29	ploha	24
Kredarica	v oblakih	7	» i I	7
Maribor	poloblačno	22	nevihta	16
Sl. Gradac	Jasno	21	* nevihta	16
Celje	poloblačno	22	oblačno	21
Novo mesto	' jasno	22	poloblačno	26
Koper	jasno	23	sončno	29
Reka	jasno	24	oblačno	25
Pulj	jasno	23	poloblačno	27
Hvar	jksno	28	jasno	28
Dubrovnik	Jasno	27	jasno	28
Zagreb	tesno	17	poloblačno	30
Beograd	jasno	21	jasno	31
Sarajevo	lažno	14	sončno	28
Titograd	jasno	27	lasno	31
Skopje	jasno	22	sončno	32
Celovec	__	_	ploha	14
Gradec	sončno	18	nevihta ' -r-	13
Dunaj	ploha	20	dežuje	12
Benetke	Jasno	22	sončno	28
Milano	poloblačno	33	sončno	30
Miinchan	poloblačno	24	poloblačno	26
Genova	dežuje	10	oblačno	13
Zttricb	oblačno	10			—
Rim	jasno	23	poloblačno	28
Pariz	sončno	12	oblačno	15
Berlin	oblačno	12	ploha	15
Stor-kholn	Oblačno-	;5	ploha	i«
\fO*V-TT* .	poloblačno	20	—* •	—v
Temp«.-»tura morja
'Koper 38. Dubrovnik 11. Lo*mj 34, Šibenik 3S.
Napoved za danes:
VREMENSKA SLIKA:
Področje nizkega zračnega pritiska je nastalo nad Alpami. Njegove frontalne motnje pa se, pomikajo preko Slovenije proti jugovzhodu. Za njimi bo prek Alp še dotekal hladnejši zrak in zadrževal nestalno vreme.
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno, vmes še padavine. Najnižje nočne od 5 do 10, v Primorju 15, najvišje dnevne okoli 15, v Primorju 20. Na Primorskem sprva burja.
Izgledi. pa petek: še nestalno vreme.
JUGOSLAVIJA:
Poslabšanje vremena s pa davinami in ohladitvijo se bo čez dan razširilo nad vso država , ,p ' ' •
P
t. stran — VI. *■ DELO
Kmalu 60 milijonovcpek
Številne goste 1» posdravil predsednik upnraept odbora Jote Nagode. Med drugim je
poudaril, da ae je ljubljanskih opekam velikokrat zavestno odrekal dobič-
Občanov barometer
„Vsi radi živimo!"


Da ni smrti, ne bi znali ceniti življenja. Tako pa M zanj bojimo in se ga oklepamo, naj bo postlano z rožami ah trnjem. »Vsak človek rad živi — mlad aU star. zdrav ali bolan.« dč preprosto medicinska sestra Jedca Požar, ki ima na skrbi stare in pa tudi bolne ljudi v domu počitka na Poljanah in morda prav zato Se bolj spoštuje življenje.
•	Vas je strah starosti?	'
»Da. ker me ob delu spremlja pomislek, kaj bo z menoj, ko bom ostarela.«
•	Bi vi šli v tak dom. v katerem sedaj delate?
»Ce bi se le dalo. ne bi Sla.«
•	Kaj moti v domu počitka? .
»Hudo je to da je med oskrbovane] veliko kroničnih bolnikov, zaradi Cesar trpijo ostali.«
•	Kdo je kriv. da so bolniki tu?
»Za bolnike, ki so potrebni samo nege oziroma lajšanja bolečin, v bolnišnicah ni prostora, pa se jih le-te Cesto na ta način odkrita j o.«
•	Katere bolezni najbolj pestijo vaše oskrbovance?
»NajveC je prizadetih od srčne ali možganske kapi.«
•	Kaj pa je nadloga zdravih?
»Cesto jih muči nespečnost.«
•	Kaj storite s hipohondri?
»Ti potrebujejo mnogo tolažilnih besed in pomirjevalna sredstva.«
,	• Kaj je z gerontologijo pri nas?
»To je zanemarjena znanost — glede na vse večje število starih ljudi v. Sloveniji.«
•	Bo ta znanost nekoč lahko pomlajevala ljudi?
»Mislim, da jim bo lahko lajšala starost oziroma
bolečine.«
•	Ste povezani z gerontološko kliniko?
»Zelo malo. Pravzaprav pa nas. zdravstvene delavce v domovih, spremlja občutek, 'da smo zapostavi jeni, malo cenjeni.«
•	Je delo pri vas laije kot v bolnišnicah?
»Obratno, ker smo bolj odgovorni za svoje odločitve,
saj pride zdravnik le dvakrat na teden.«
•	Kaj boste vprašati javnega delavca?
»Ali ho strokovni izpit aa zdravstvene delavce kaj spremenjen?«
Odgovarja dr. Miran Malbr. pravnik na republiškem sekretariatu za zdravstvo: »Zakon # zdravstvu je slo. venska skupščina sprejela prrjinji teden. Se ohranja Institucijo strokovnih Izpitov m zdravstvene delavce. Delno pa Jo menja, in sicer tako. da M zdravstveni delavci opravljali Izpite o strokovnik predmetih med pripravniško dobo. splošni del Izpita (družbeno ureditev, delovno razmerje, socialno zavarovanje, organizacija 7dravstvene službe in zdravstvena statistika) pa bi še baprrj opravljali na sekretariatu za zdravstvo. Strokovne predmete bi kandidati opravljali na sekretariatu le. če bi jih uspešno ne opravili med pripravniško do. ho. Vendar pa mora zamisel o at rokovnik izpitih republiški sekretar za zdravstvo uveljaviti še z izvršilnim predpisom, za kar je zadolžen do konca leta 1971. Det. lej pa bo veljala še dosedanja praksa strokovnih izpitov za zdravstvene delavce.«
A. P.
ku. kurje želel čknprej i
mdnjih letih, je podjetje vložilo v modernizacijo več kot 13 milijonov, medtem ko je nov obrat na Brdu s vao opremo vred veljal « milijonov. Od tu motu ju npdjutju Prispevalo polovico, prsoatslo
»Kaj veš o prometu?«
LJUBLJANA, 15. julija — Tb« v prihodnjem letu se bo tel ja za šolsko prevzgojo pri republiški
komisiji za vzgojo in varnost v cestnem prometu prizadevala. kar najlepte organizirati vsakoletno akcijo »17. junij — dan varstva otrok v prometu«. Pripravili bodo letake, glasila, transparente ter potujočo razstavo. Nameravajo ustanoviti tudi nagrado »17. junij« za najbolj prizadevne vzgojitelje — predavatelje o prometu. Na ta dan bo te v tretje srečanje pionirjev prometnikov. Razen tega pa bo še pred tem datumom po vsej Sloveniji potekal* tretje republiško šolsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Finalni nastop amagovitih ekip bo 24. aprila v Ljubljani.
V programu podkomisije posebna točka govori tudi o šolski in predšolski prometni vzgoji. Pripravljajo program, po katerem bodo učili malčke v vzgojno varstvenih zavodih ter v mali šoli. Pomembna je tudi izvedba te izdelanega programa prometne vzgoje za šole druge stopnje. Zs učitelje pa namerava podkomisija prirediti več seminarjev.
V. G.
pa kreditirala ljubljanska
Na Brdu pri Ljubljani so danes odprli nov obrat ljubljanskih opekarn
LJUBLJANA, 15. julija — Na Brdu pri Ljubljani so odprti nor obrat 1 JuhiJteMh iti opekam — moderne unSetne aniiiniee m vsemi sodobnimi napravami aa transport. S to investicijo. Id zagotavlja ljubljanskim opekarnam	dvig
produktivnosti, se bo to ljubljansko podjetje uvrstilo med največje.in najmodernejše opekarne ▼ Jugoslaviji, lahko ae pa bo	tudi s mncuimi uro- -
izvajalci opeke v Evropi.	. ■
Nato je direktor Ignac Voljč poudaril pomen nove investicije za nadaljnji razvoj podjetja. V novih umetnih su Minicah, ki so opremljene s napravami znane nemške firme Keller, bodo lahko umetno posušili letno okog 34 milijonov opek. Seveda pa se bo s to in še drugimi sodob nimi napravami, med katerimi je treba slasti omeniti popolnoma mehaniziran transport. močno povečala produktivnost. V slovenski opekarski industriji pride na milijon opečnih enot SJ zaposlena, medtem ko je v ljubljanskih npskamsh potrebnih za milijon opek le 5 delavcev (v sodobnem obratu »Inriop« v Kosezah samo še 3 zaposleni). Vendar pa obstajajo možnosti. da 'bodo ljubljanske opekarne s nadaljnjimi izboljšavami in modernizacijami še bolj povečale produktivnost, ki je pa že zdaj (povprečje 5 zaposlenih na milijon opek) precej blizu normativom, kakršne dosegajo v razvitih evropskih državah. Seveda se bo sinovo investicijo povečala tudi proizvodnja Letos bodo oredvidoma proizvedli blizu 53 milijonov, prihodnje leto pa že okrog 60 milijonov opek.
IGOR PREŠERN
Premajhen odziv krvodajalcev
Ljubljanski zavod za transfuzijo krvi je v preteklih dneh organiziral več krvodajalskih akcij po vsej Sloveniji. Toda v mnogih krajih je bil odziv zelo^slab. V Ormožu je darovala kri le dobra tretjina prijavljenih krvodajalcev. Ce bodo na tak odziv naleteli tudi 'v Velenju in drugih krajih, bo naslednji teden prišlo do prave »suše« v preskrbi s krvjo.
I.D.
^ VILIČARJI NAD COCKTO — Podjetje »Slovenija-vin o« je dobilo prve tovornjake s paletnim sistemom .nakladanja. Izdelal jih je »Karoserist« iz Maribora. Tovor je trodelen in srednji prostor je namenjen za prazne stekelnice in embalažo. Palet ni sistem nakladanja je veliko hitrejši od klasičnega, saj lahko viličar naloži hkrati po več zabojev s steklenicami. Razen tega je tovor veliko bolj varno naložen.	Foto: S. Busič
Jedci delavskih počitnic
Zakaj imajo ljubljanski delovni kolektivi vedno manj počitniških domov
Ni več zgolj domneva'trditev, da je komercialni turizem, ki prinaša devize, pogoltnil dobršen kos delavskega turizma, ki prinaša zgolj poceni oddih za člane delovnih kolektivov. Dandanes je v Ljubljani od približno 920 delovnih organizacij samo 101 delovna organizacija, ki ima svoje počitniške domove ali počitniške hišice. To so hude reči, ako vemo, da je v vseh 920 delovnih organizacijah zaposlenih kakih 135.000 delavcev in da ima tista stoena delovna organizacija v celem okoli 120 počitniških objektov.
ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Enkrat dva — V torek se je v obeh porodnišnicah rodilo 9 deklic in 11 dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta zagledala luč sveta, v klinični porodnišnici: punčka je tehtala 3800 gramov, fantek pa sto gramov manj. V tej porodnišnici je mamica tudi povila dvojčke — fantka. Poroke — Včeraj so na Magistratu sklenili 15 zakonskih zvez, jutri pa bosta izrekla odločilni »da« dva para. Pogrebi — Na Žalah se bodo popoldne svojci še zadnjič poslovili od Jožeta Blaža, 74-letnega kmeta (ob 13.45), Marije Storfa, 83-letno gospodinje (ob 14.15), Gvida Zupan«, »letnega uslužbenca (ob 15.30), Ivana Tratnika, 61-letnega upokojenca (ob, 16.15), Franca Ravnikarja, 61-letnega tesarskega mojstra (ob 17. uri) 'in Alojza Čolnarja, »letnega upokojenca (ob 17.30). Od Ivana Cajhna, 63-letnega upokojenca, pa se bodo svojci poslovili ob 18.15 na pokopališču v Polju.
Kopališča — V preteklih dneh je bil na ljubljanskih kopališčih pravcati živ žav. Največ obiska je bilo zopet pri Sternu, kjer se je v vodi ki je imela 23 stopinj, ohlajalo tudi do šest tisoč kopalcev na dan.
Najtoplejša je bila voda v kolezijskem bazenu — 26 stopinj. Ilirijo in Kolezijo obišče dnevno okrog tisoč kopalcev.
rod platnene streho — Tudi v campingu na Ježici se pozna pravo poletno vzdušje. Največ platnenih hišic so razpeli Holandci, Danci, Francozi in Italijani.
Hoteli — Včerpj so bili skoraj vsi ljubljanski hoteli popolnoma zasedeni. Največ prostora so imeli še v Unionu, nekaj prostih postelj pa je še v Levu, Iliriji in Slonu. Povsod so prevladovali tuji gostje, med katerimi je bilo največ Italijanov in Nemcev.
Letos podvojen promet na meji
V šestih mesecih Je šlo čez mejne prehode na Gorenjskem že 3,4 milijona potnikov
Na cestnih mejnih prebodih na Gorenjskem je promet letos močno narasel in presegel vsa pričakovanja- Medtem ko se je lani povečal le za dobro petino, je v le tošnjem prvem polletju poskočil štirikrat- Do konca junija so našteli nekaj nad 3A milijona ljudi, ki so v Ratečah, na Korenskem sedlu, Ljubelju in Jezerskem prestopili mejo.
Prejšnja leta je bila prava gneča na prehodih predvsem julija in avgusta, letos pa se je začela že v maju. V tem mesecu so se približali številki milijon potnikov na vseh štirih prebodih, ki jo sicer dosežejo le v obril najbolj vročih meseci — v juniju pa so jo celo te presegli.
Zaradi naraščajočega pro. meta so na mejnih prehodih te v maju prosili »a dodatno pomoč miličnikov-študento*. Vendar pa so jim lahko utregli šele v juliju, ko so na ceste in železniški prebod na Jesenicah poslali 20 uniformiranih študentov. Na Koren, skem sedlu so za okrepitev dobili tudi prve kadete mi-ličniške šole, ki so sedaj tam na praksi.
Letošnje daljše kolone trosil prgd prehodi gredo tako na račun naših državljanov kot tudi tujcev. Promet tujih turistov, ki se je zadnja leta smemo povečeval, je letos poskočil od 1J na skoraj 2 milijona potnikov. Po vsem tem se v juliju in avgustu, ko je oMčaJno dvakrat toliko tujlb turistov kot v juniju ali septembru obeta na meji selo veliko potnikov,
V aadnjib letih tudi domači državljani vse pogosteje bodi. jo čen mejo. Se slasti letos, ko je ▼ šestih mesecih prestopilo mejo kar 1,4 milijona ljudi, to Je skoraj dvakrat toliko kot v istem času lani. Prod tremi leti je bil le vsak tretji potnik na meji Jugoslo. ran. pred petimi komaj vsak osmi, sadaj pa sta od petih dva potnika Jtagv
Prej so naše državljane, sad katerimi ao prednjačili
Gorenjci, privabljale zlasti trgovine v- Trbižu. V zadnjem času pa opažajo, da je med našimi ljudmi vse več turistov. predvsem izletnikov ki
Prehiteval kolono
KRANJ. 15. julija — Na cestnem nadvozu v Drulovki pri Kranju ata danes ob 1M0 čelno trčila osebna avtomobila ki sta ju vozila Miran Zalar iz Ljubljane in Luka Sušnjara iz Domžal. Zalar je na nadvozu prehiteval kolono avtomobilov Oba voznika ter Sušnjaije* sopotnik Rafael Mikuš ao se hudo ranili. So tv ljubljanski bolnišnici.
V. G.
Jih pot vodi na bližnjo Koroško in v K»n»i«iift dolino.
Podatki o prometu kažejo, da je tudi letos najbolj Živah, no na Korenskem sedlu, čez katerega je Slo v šestih mesečin 1,4 milijona ljudi. Sledita rnu Rateče (14) in Ljubelj (870.000), medtem ko je mejni prehod Jezersko (25.000 potnikov) aaradi popravila ceste letos še bolj neobljuden. V primerjavi z lanskim letom so v prvi polovici leta zabeležili največji skok na Ljubelju — za 97 odstotkov več potnikov.
Ob tako rastočem prometu postajajo mejni prehodi na Gorenjskem ozka grla. Kot pa so povedali na UJV v Kra.
nju, jih bodo začeli letos razširjati. Najprej se bodo septembra lotili Korenskega sedla, kasneje pa še Rateč in Ljubelja.
L. STRU2NIK
Da bi postala resnica še bolj žalostna, imamo pri roki podatek, po katerem sta le dva počitniška domova, ki imata več kot 400 ležišč. Drugi domovi jih imajo manj. Neposredneje rečeno, večina domov ima za svoji mi stenami največ 30 postelj.
V mestnih sindikatih, ki morajo imeti te stvari' v malem prstu že po politični dolžnosti, vidijo razen pogoltnega denamiškega turizma še dva jedca poceni delavskih počitnic. Najprej so tu dotacije delovnih organizacij za obstanek in osebje počitniških domov. Ker imajo domovi, kot smo videli, majhne zmogljivosti, so zato dokaj negospodarno dragi.. Dotacije pa so običajno nastajale tako, da so v delovnih organizacijah odtegnili nekaj denarja od osebnih dohodkov delavcev in s tem zneskom plačevali uslužbence, zaposlene v počitniških domovih. So pa bile še dotacije, ki so jih podjetja in ustanove odšteva-
le, ne da bi neposredno posegale v osebne dohodke svojih delavcev. Mnogo delovnih organizacij je zato raje prodalo svoje domove, kot dabiše naprej nosile t&ko denarno obremenitev.
Drugi vzrok je bolj blage narave. Delavci so se naveličali leto za letom hoditi v eden in isti kraj, kjer so se srečavali z ljudmi, ki so jih tako vse leto videvali doma, na delovnih mestih-
Tretji vzrok je rodil de-namiški turizem. Slovenske in hrvaške obalne občine se z deviznim prilivom pred očmi na moč trudijo, da bi počitniške domove zlepa ali zgrda iztrgale iz rok delovnih organizacij in jih dale deviznemu turizmu. Sprva so skušale prepričati delovne organizacije, naj bi jim poceni prodale domove. Prvo so vrgle pogled na dobro urejene ih prostorne objekte, potlej pa na domove, ki so terjali manjša obnovitvena dela. Večkrat se jim je kupčija posre-
čila. Delovne organizacije so si bržda mislile, da so se s prodajo počitniške hiše znebile me od denarnih skrbi.
Tam, kjer občine niso mogle zlepa priti do počitniških domov, so ubrale neprijetnejšo pot. Napotile so v domove naj raznovrstnej še komisije, sanitarne in urbanistične in nevetnšekatere. Po vseh domovih kotih so dlakocepsko zalezovale najbolj drobne napake, da so lahko potem, ko so jih našle, pritisnile na podjetje. Posebno rade so iskale zemljiško knjižni nered. Pravzaprav so komisije vedno kaj našle. Iz občinskih skupščin so jih pošiljali pregledovat domove tako dolgo, dokler se niso delovne organizacije naveličale in objekte prodale. Zgodilo pa se je tudi, da so jih pod težo najbolj, dosledno in najbolj strogo upoštevanih predpisov krat-komalo izgubile.
Na mestnem sindikalnem svetu sodijo, sklepajoč po pogovorih z vodstvi delovnih
organizacij, da so .bile delovne organizacije ob polovico domov prav zavoljo pričujočih pritiskov. Ce bi enako strogo gledali skozi predpise na gostinske objekte, pravijo sindikalisti, potlej bi jih morali zapreti prej kot delavske počitniške domove.
Kako si na mestnih sindikatih zamišljajo postaviti majavi delavski turizem spet na trdne noge, o tem prihodnjič.
P. 2.
t
Skozi živo mejo
GORENJI LOGATEC, 15. julija — Danes okoli 13.30 ure je Italijanka Vera Rejec zapeljala z osebnim avtomobilom fiat 500 izven ceste. Ko je v Gorenjem Logatcu pripeljala do levega nepreglednega ovinka, je pred seboj zagledala tovornjak. Ker je mislila, da bo zavil čez cesto, (tam je odcep za Gorenjo vas) je zavila na levo. Toda tovornjak, ki ga je vozil doslej še neznan voznik, je peljal naravnost proti njej. Zavila je še bolj levo, zapeljala skozi živo mejo in se ustavila šele po 50 metrih v sadovnjaku, potem ko je trčila v jablano. Rejčeva je bila ranjena in so ji takoj nudili zdravniško pomoč.	L. M.
Večji prostorček na soncu
Šiška: O samoprispevku za otroško varstvo naj odloča le pol metra vzgoje
Problem otroškega varstva je znan po tem, da bi ga — mojjali rešiti. S tem je rečeno vse. V občino Šiško se je v zadnjem desetletju priselilo okoli 25 tisoč novih občanov. Vsako leto se ta številka poveča za nadaljnjih 2.500. Med delom in ljubeznijo se rojevajo otroci. Materinstvo se je vkleščilo v nedoraslo otroško varstvo.
V občini Šiška je v varstvu okoli 40 odstotkov več otrok, kot jih vrtci lahko sprejmejo. Malčku, po uradnih podatkih, pripada okoli pol kvadratnega metra varstvene površine bivalnega prostora. Predpisana norma pa je dva kvadratna metra. A v naslednjih desetih letih bo Siškarjev še za okoli 30 tisoč ljudi več.
Kam z otroci? Analiza, ki so jo obravnavali šišenski občinski možje, predlaga, naj bi zgradili v naslednjih šestih letih devet novih vzgojno-varstvenih	ustanov,
ki bi lahko sprejela 1860 ot-
Kaj drage borovnice!
Rdeč« jagode pa se poslavljajo od Ljubljane
LJUBLJANA, 15. julija — Četudi je pravzaprav vrhunec sezone, zelenjave in sadja, vendarle cene na trgu nočejo pasti.
Tako je stročji fižol še vedno po 5 dinarjev za kilogram, natiški fižol vrste ci-pro, slabše vrste pa je po 3,50 in 4 dinarje kilo. Paradižnik prodajajo največ po 5 in 6 dinarjev kilo, kumare od 240 do 4 dinarje kilo, paprika je po 5 in 6 dinarjev
Omejitve ob nepravem času
Na cesti od Škofij do Sečovslj je vrsta prometnih ovir
Ob prometnih konicah so nekateri ceetm odseki - tako polni vodi, da je neredko potovalna hitrost deset in Se manj kilometrov na uro. Eden takih cestnih odsekov Je tleti od Škofij do Sečovelj.
strada bo
2e lani kovnjakl letošnja poletje stičnega navoja pa tudi aaradi Urjenje motorizacije, na tej cesti
Ob tab napovedih bi bUo pričakovati, da bodo spomladi pobirali in akuten na tej
M bilo nikjer ovir. Toda to se Nasekaj
ni agodilo. ceste stoje hitrosti.
Dva taka odseka sta križišče Bertoki in križišče Ankaran.
Prav presenetljivo je. da ao ae dela pri urejanju trii dveb krišišč »vlekla. Križišče Ber. toki bi menda moralo biti gotovo te pred mesecem. Ker niso pravi čas razčistili, kako bo s financiranjem, s preurejanjem te adaj niso gotovi. Pa ne le to. Videti je. da se graditelju prav nič nš mudi. Minuli teden ao bdi nekaj dni stroji npuSčeni in na gradbišču rti bilo
delavca. Nekaj podobnega je tudi na križišču Ankaran
Ni lahko verjeti, da ao morali ti dve križišči preurejati prav v mesecu največjega cestnega prometa. Se bolj pa je nerazumljivo, da ae ureditev vleče kr da ni nikomur mar, če kdo postavlja znake o omejeni hitrosti m ni nihče nikomur odgovoren, če mora na tisoče voznikov zgubljati čas. Menda je celo nekje predpis, da je treba vzdrževalna m preurejevalna dela na prometnih objektih opraviti čim hitreje.
Videti pe je. da pri ureja nju bertoškega in ankaranskega križišča tega nihče ne upošteva.	G. GUZEJ
kilo, radič po 4 dinarje, grah v stročju po 4 dinarje, pesa po 3 dinarje kilo, mlad krompir od 1,20 do 1,80 dinarjev aa kilogram.
Sadni trg je danes nudil veliko breskev, večinoma po 4 in 5 dinarjev kilogram, hruške so tudi prodajali po tej ceni, češnje so še po 240 do 4 dinarje kito; rdečih vrtnih jagod je že zelo malo, po 8 ih 7 dinarjev kilo. Pojavil se Je te ringlo, po 5 dinarjev kilogram, borovnice ao bile po 7 dinarjev liter, marelic na trgu ni bUo. Gobji trg je ponujal le malo tretjerazrednih jurčkov, po 25 dinarjev kilo, lisičke pa so bile po 4, 5 in 6 dinarjev liter. Rdeče gozdne Jagode je prinesla na trg le ena prodajal-ka, njihova cena pa je bila — 14 dinarjev liter.
V ribarnici so danes imeli nekaj vrst svežih morskih rib. Tako so bile ria voljo sardele, po 5,60 din kito, sardoni po 4,60 mali gavuni po 5 in šnjuri prav tako po 5 dinarjev kilogram. Pri Delamarisu so imeli še ušate po 10 dinarjev kilo. Večjih pošiljk rib ne pričakujejo, kot so nam povedali pri školjki, ker piha na morju jugo.
rok in 340 dojenčkov. Devet vrtcev bi veljalo skupno 34 milijonov dinarjev. Polovico vsote, ki je po današnjih cenah potrebna za graditev, bi prispevale temeljne izobraževalne skupnosti. Poudarjamo, da bi z omenjenimi devetimi vrtci rešili le najnujnejše probleme otroškega varstva v Šiški.
Kje dobiti preostanek denarja? Nekoč mi je podeželski očanec dejal, da se tam, kjer se problemi nehajo, začne samoprispevek. V . Šiški namreč že zdaj za šolstvo in otroško varstvo dajejo 50 odstotkov proračunskih sredstev. Za osnovno dejavnost in tekoče investicije. Odplačeva-
Neurje v Pomurju
MURSKA SOBOTA, 15. julija .— Dopoldne je zajeto Pomurje hudo neurje z nalivom in močnim vetrom Nenadno poslabšanje vremena je žal ustavilo komaj včeraj začeto žetev pšenice. Ker nič ne kaže, da se bo vreme kmalu zboljšalo, saj je tudi temperatura zraka zdrknila na vsega dvanajst stopinj Celzija. se kmetje upravičeno bojijo za letošnji pridelek pšenice. S težkimi kombajni namreč zlepa ne bodo mogli ha razmočena polja.
B.B.
O
Sam je prišel v bolnišnico
MURSKA SOBOTA, 15. Julija — Čeprav se je davi 29-letni Jože Kokaš iz'Čemela-več pri Murski Soboti pri padcu z kplese hudo poškodoval (pretres možganov in atom lične kosti), je sam prišel v soboško bolnišnico. Kokaš je padel na močno posuti cesti.	B.B.
Nesreča s pištolo
MURSKA SOBOTA. 15. Julija — Danes zjutraj kmalu po polnoči so pripeljali v soboško bolnišnico 21-letnega Stefana Ošvmlda iz Cepinec, ker mu Je v roki razneslo staro pištolo. Ponesrečenec ima hude rane na levi roki, vendar ni v življenjski nevarnosti.
B. B.
nje posojil za pravkar zgrajeno novo šolo v Soseski 6, na primer, presega staro milijardo dinarjev. Za izvedbo omenjenega najožjega načrta rešitve šišenskega otroškega varstva bo treba poiskati nove vire denarja. Očitno je, vsaj ▼ Šiški tako trdijo, da je to lahko le samoprispevek.
Samoprispevek je davek, ki ga razumevajoče plačujejo tudi občani številnejših revnejših občin, kot je Šiška. Grosuplje, Metlika, Skolja Loka in druge. Kranjčani so se odločiti za samoprispevek za graditev vrtcev in šol že leta 1964. Zbrali so tri stare milijarde. Maja letos so se ponovno odločili za samoprispevek. Računajo, da bodo zbrali štiri stare milijarde.
Nekateri trdijo, da bi bilo pošteno in prav, ko bi uvedli samoprispevek za ureditev otroškega varstva na območju vseh petih ljubljanskih občin. Siškarjem, pa tudi dru-
gim Ljubljančanom, ne preostane kaj, kot da se na referendumu odločijo za samoprispevek. Pri enoodstotni prispevni stopnji od osebnega dohodka, kmetijske dejavnosti, obrti in drugih gospodarskih dejavnostih, intelektualnih storitev ter pokojnin in invalidnin bi zbrali šiškar-ji v letu 1971 nad 550 tisoč dinarjev samoprispevka. Ekonomisti so izračunali, da bi lahko na ta način v šestih letih res zbrali vsoto, ki bi pognala pod nebo tistih devet nujno potrebnih vrtcev. Prispevek TIS je seveda vštet.
Pripomniti velja, da so se številne (revnejše) občine odločile za precej višji samoprispevek. Tudi do dveh odstotkov, denimo sosednje Grosuplje.
Referendum o samoprispevku za otroško varstvo in šol-sto naj bi bil jeseni.
MARJAN BAUER
Smrt v potoku
NOVA GORICA, 15. jul. — Davi okoli tretje ure je umrl hudo ranjeni 84-letni Anton Medved. Ponesrečil se je nekaj ur prej, pri padcu v potok Batava pri železniški postaji Podbrdo. Medved je ameriški izseljenec, ki je v zadnjem času bival v Kobaridu. Pokojnik se je pripeljal z vlakom na železniško postajo v Podbrdo z Mosta na Soči sinoči kmalu po 23. uri. Ker je vlak odpeljal naprej proti Gorenjski šele davi okoli pete ure, si . je Medved hotel najeti prenočišče.
Na postaji so mu svetovali, naj prenoči v vagonu potniškega vlaka, vendar pa se je Medved napotil po neosvetljeni poti ob železniški poti proti naselju. Na poti se je spotaknil, nakar je padel ter se valil kakih 20 metrov po strmini in slednjič padel čez zid še 3 m globoko v potok. Na pomoč je prišel nadzornik proge, ki je iz bližnje hiše slišal vzdihovanje. Vendar pa je Medved kmalu umrl.
Na upravi javne varnosti so nam dejali, da Je ob poti, kjer se je dogodila nesreča, sicer napeljana javna razsvetljava, luči pa ne gore že deset dni.
L. K.
Miličnika zalotila vlomilca
NOVO MESTO, 15 Julija — Danes ponoči okoli treh sta novomeška miličnika zalotila mladoletnega domačina J,-P., ko je vlomil v restavracijo Breg. Miličnika sta bila na običajnem nočnem obhodu mesta. Ko sta prišla na Bregu do restavracije in opazila, da vrata niso zaklenjena, sta pogledala v notranjost.
Slišala sta ropot in takoj posumila, da nekaj ni v redu. Mladoletnika sta zalotila, čeprav se je skušal skriti.
R. B.
Usoden padec s prikolico
MURSKA SOBOTA, 15. Julija — Davi se je na poljski poti v Doliču na Goričkem smrtno ponesrečil 13-letni Marjan Košalin iz Doliča Deček je sedel na prikolici traktorja, naloženi z opeko. Ko je voznik zapeljal s prikolico čez jarek, se je ta nagnila in deček je. padel vznak na cesto. Hudo ranjenega otroka, ki si je zlomil tilnik, so odpeljali v soboško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl.
B. B.
Z mopedom v drevo
SLOVENSKE KONJICE, 15. julija — Na gozdni cesti v Kamni gori je izgubil življenje 21-letni Franc Mirnik, doma iz Kamne gore 10. Ponoči se je brez vozniškega dovoljenja peljal na mopedu m med vožnjo zapeljal na levo stran cestišča, kjer je trčil v drevo. Pri tem si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev.
J. S.
Vinjen zbil kolesarko
LJUBLJANA, 15. julija — Sinoči ob 21.10 je avtomobilist Franc Mazovec na šmar-tinski cesti pri prehitevanju zbil kolesarko, 56-letno Jožefo Šturm. Mazovec je vinjen vozil prehitro. Hudo ranjeno kolesarko so pripeljali na polikliniko. Mazovcu so miličniki vzeli vozniško dovoljenje.	V. G.
Tihotapil je Gerovital
GORICA, 15. julija (ANSA) — Italijanski cariniki so danes na obmejnem prelazu pri Rožni dolini zalotili Kazimirja Marta iz Ajdovščine, ko je hotel v Italijo pretihotapiti 120 stekleničk romunskega zdravila »Gerovital«. Uvoz tega zdravila je namreč v Italijo prepovedan.
S POSEBNIM LETALOM IZ ZAGREBA
na Japonsko
EXPO ’70 OSAKA
prijave do 15. 8. 1970 sprejema
g I o b t o u r turistična agencija LJUBLJANA.
VVoHova 1/111.. telefon 24-843. teles 31-146
giobtour
od 6. do 19. septembra število mest omejeno bivanje v prvorazrednih hotelih in obisk največje svetovne razstave strokovno vodstvo cena za osebo 13.800,00 dinarjev v kateri so vključene storitve 1970
po programu
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TEL.24-842
V. K.