, Boric**1 izhaja vsaki torek in »oboto. Ako pade na ta dneva praznlk, dan poprej. Oredniitvo se nahaja v „Narodni Tlskarni', ulica Vetturini 5t. 9. kamnr )e aaslavljati pisma. Sefrankirana pi »ma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopisi dopisov se ne vračajo TELEFON št. 201 ^,-V>, ,t»»rlra* sune a» leto 10 K, tu j»oi leta 6 K, za frtrt leta 2,Sfl (Jpvavniitvo se nahaja v „Narodni Tiskarni', aiica Vetturiwi it 9. &» o^la«»- se plačujc od cvetercateJjme petit vrste po U vin, za rtčktzini natis prirneren popust. P»*amezne Iteviike stanejo 8 vin. in se pi «iajajo v raznih gonikih trafikah. Št. so. V üorici, v soboto dne 7. oktobra 1911. Leto XIII. Ofvorifev drž. zbora. Revolverski napad na minisfre. V četrtek je bilo otvorjeno jesensko zasedanje državnega zbora. Že pred otvoritvijo se je na Dunaju zvedelo, da se pripravljajo za ta dan de- monslracije. Vsled tega so se izdale varnostne odredbe. Okrog parlamenta je bilo vse poino redarjev in garnizija je bila tudi konsigni- rana. — Pred parlamentom ge je zbrala kaka stotina čeških mater s svojimi otroci, ki so prišle protestirat proti zaključenju čeških šol. Hotele so se podati k ministerskemu pred- sedniku in k raznim češkim poslancem Po- licija jim je zabranila pot ter dovolila, da sme samo 5 žensk ystopiti v parlament. Po- slanec Tomašek se je zaradi tega pri- toži! pri min. predsedniku, ki je potem do- volil, da sme 30 mater z otroci vstopiti v parlament. Nekateri nemški poslanci so bili proti ti odrcdbi in pričeli so kričati. Posegli so še drugi češki poslanci vmes. Nastala je rabuka med poslanci, ki so se obdelavali s pestmi. Ženske in otroci so kričali. Med ra- buko je zaklical bivši minister Schreiner: „To je nemška zemlja ! Proč od tod!" Ne- mir je trajal kake pol tire. Konečno so se ženske odstranile in le mp.jhna deputacija je bila vsprejeta od ministerskega predsednika. Potem se je pričelo zasedanje po- slanske zbornice. Prvi je govoril o draginji socialist dr. Adler. Uvodoma je omenil ita- lijansko turški konflikt. Označil je postopa- nje Italije kot nekako roparsko podjetje. Re- kel je, da so tudi v Avstriji stranke, ki in- trigirajo za vojsko. V Avstriji da ni nikdo razpoložen napraviti zaradi Tripolisa ali Ai- banije niti koraka. Te vojskoželjne stranke v Avstriji je oznaČil kot stranke prtstolona- slednika. Vsako vojno podjetje v Avstriji da je proti interesom celokupnega prebivalstva. Avstrijsko vojaštvo najse za sedaj zadovolji z zmagami v Ottakringu in Drohobyczu. Omenil je, da je za ta dan izdala vlada na Dunaju izredne varnostne -odredbe, kar kaže, da ni- ma mirne vesti. Beda se ne da odstraniti s piiškanii in ječo, marveč treba drugih ko- rakov. Napadel je potem kartele, katerim pripadajo visoke osebe. Tako, je rekel dr. Adler, ni nadvojvoda Friderik več podjetnik marveč akcijonist. Nadalje se je dotaknil mesnega vpra- šanja in kritiziral gospodarsko politiko prej- šnjega trgovinskega ministra dr. Weiskirch- nerja. Potem je ojstro obsojal postopanje vlp.de ob draginjskih demonstracijah na Du- naju. Posebno pa si je privoščil pravosod- nega ministra Hochenburgerja zaradi nepri- merno strogih kazni, ki so se izrekle proti demonstrantom „zaradi par razbitih šip". Ko je pričel opisavati pogrebe žrtev onega dne, sejesprožil na galeriji strelin zaslišal se je vsklik: „Živio mednarodni so- ciaiizem!" Potem so sledili še frije streli eden za drugim. Vsled tega nenadnega do- godljaja je nastala za moment grobna tišina, kateri je pa sledilo mrzlično vrvenje in raz- burjenje. Mnogo poslancev se je namreč nahajalo v buffet-u, in ko so čuli strele, so vsi drli v dvorano. Podpredsednik je takoj po prvem strelu alarmiral sluge in zbornični predsednik, ki je skoro v istem hipu pritekel, je prekinil zborovanje. Zaprli so se uhodi v parlament in siuge so se podali na galerijo da primejo zločinca. Krogle niso zadele nikoga Orožje je bilo obrnjeno proti ministerski mizi. Napadalca so prijeli ter odvedli na policijsko ravnateljstvo. Policija je potem po dvorani stikala pu eventuelnih sokrivcih na- padalca a hrez vspeha. Napadalec je neki 25 letni Nikolaj Njeguš-Vavrak iz Šibenika. Njegova druiina se je pred 25. leti preselila iz Črnegore v Dalmacijo, ke; je bila zapletena v zaroto proti crnogorskemu knjazu. V Šibeniku je Njeguš podedoval neko posestvo, ki ga je prodal <.- 3000 K; s tern denarjem se je podal na Dunaj, kjer je s posredovanjem nekega Paulina dobil od socialističnega po- slanca Widholz vstopnico za pariament. Pau- lina so tudi aretirali. Pri izpraSevanju je Njeguš izjavil, da je hotel vstreliti pravosodnega ministra Hochenburgerja. ker se je ta smeh- Ijal, ko je govoril dr. Adler o pogrebu du- najskih žrtev demonstracij. Ko se je zasedanje nadaljevalo, je imel besedo dr. Adler. Ljudstvo je kričalo: „Doli Adler, vun Adler, živio Hochenbur- ger!" Vkljub kričanju je dr. Adler nadalje- val svoj govor, odklanjajoč vsako odgovor- nost za revolverski atentat. Za dr. Adlerjem je povzel besedo mi- nisterski predsednik baron Gautsch. — Imel je sledeči govor: „Visoka zbornica! V trenotku onega hudodelskega napada, ki ni bil naperjen le proti ministerski klopi, temveč proti celi zbornici in parlamentarizrr.u, sein imel na- men spregovoriti. To mi je bilo radi pred- pisov poslovnega reda in radi onega dol- gega prekinjenja, ki je trajalo od trenotka, ko so ojstre kroglje vdarile v leseno steno, do tega trenotka nemogoče. Gospoda! Vi ne boste pričakovali od ministerskega predsednika, da Vam bo v tem trenotku govorii o draginji. So še višja dobra v državi nego ona, o katerih smo öuli danes v nekem hujskajoČem govoru iz ust gospoda dr. Adlerja. Opozoril Vas bi rad na to, da je v tem trenotku reprezentant tega reda ona moč, ki je pozvana da napravi red. Po- vdarjam izrecno, da vse, kar se je dogo- dilo v zadnjem Času in tudi današnji z!očin gotovo ni y neposredni zvezi z govorom, ki smo ga slišali danes. Pa, aii naj st čudimo. ako je prišlo do takega zlofinskega atentata, ako se dan za dnevom govori po javnih s hodih. ki so zelo podobni temu, kar smo z frazo doživeli tu. Prosim gospoda moja. imam pred seboj list, po katerem je isti go- spod govornik, ki je danes govoril tu v zbornici, včeraj rekel v Favoritin sledeče besede: . . . „Ali najznačilnejše in najvaž- ncjše je, da vidimo žal. kako se nahajajo t isoči, da stotisofi ljudi v nevarnosti, da se jih polasti obup, da tisoči in stotisoči ljudi začnejo vpraševati, kaj nam je življenje, predno poginemo lakote" . . . „Pride še boijše!" Čita dalje: „Predno poginemo lakote, in crknemo, se hočemo vsaj maščevati nad našimi so- vražniki." Gospoda! Eno danes ne velja in to naj zna celokupno prebival- s t v o, to je s tra h. Vi gospoda se ne bojite in jaz se ne bojim ! In gospoda moja! Reči Vam hočem imenom vlade eno samo besedo : Ne pustimo se odtisniti od črte, ki se imenuje zakonitost in mi bomo na isti način kakor dosedaj postopali tudi v bo- doče. Mi znamo, kaj je naša dolžnost in to bomo vedno spolnjevali. Potem se je nadaljevala draginjska de- bata. — V včerajšnji seji zbornice je finančni minister dr. Mayer predložil proračun in po- dal obširnejši ekspoze. Nato se je vršila definitivna volitev predsedstva, predsednik dr. Sylvester je do- bil 237 glasov, podpredsedniki Conci, Ger- man in Pogačnik 295, krščanski socialec Ju- kel 268, Pernerstorfer 183. Nato se je nadaljevala debata o dra- ginji. -- Prihodnja seja v torek. Razsfave goveje živine. Z razstavo goveje živine v Cerknem dne 2. oktobra t. I. se je začela vrsta le- tošnjih živinskih razstav v slovenskem delu dežele. Na razstavo v Cerknem je bito pri- gnanih le 47 glav goveje živine in sicer 22 bikov, 4 krave, in 21 junic. Prijeten utis je napravila ta razstava s tem, da je bila vsa živina iste vrste, namreč belonskega ple- mena, dočim je bilo na prejšnjih razstavah mnogo več glav, a razlicnih piemen. To po- meni vsekako napredek, kar so pripoznali tudi vsi oni, ki so si razstavo ogledali. Ži- vina je bila z ozirom na razne krajevne ne- priličnosti razmeroma lepa, vendar pa bo SKibeti za to, da se odstranijo še različne napake. Marsikatera žival ni bila dovolj či- sta, kar kaže, da nekateri živinorejci pre- malo uvažujejo snago v hlevih. Dolgi parklji kažcjo pa, da se živina premalo giblje na prostem. Želeti bi bilo, da bi občšna v krat- kem prišla do dobro urejene planine. Darila za bike so dobili: 1. Janez Tušar — Poče29 — 50 K; 2. Anton Čelik — Bukovo 17 — 30 K; 3. Ivan Groselj — Šebrelje — 30 K. Darila po 20 K so dobili: France Škvarca iz Šebrelj, Ciril Rejec tudi od tarn, Janez Mlakar iz Št. Viškegore; nagrado po 10 K pa: Stefan Rutar iz Cerkna in Marija Rojic in Dol. Novakov (potnino). Krave so bile prignane na razstavo le štiri, kar kaže, da je v okraju malo lepih krav. Vsekako bo treba tudi na to stran iskati odpomoči, kar se tudi namerava, ka- kor se nam je pripovedovalo. Vse štiri krave so bile obdarovane. Darila so znašala zaporedoma po 40, 30, 20 in 20 K in so jih dobili posestniki: 1. Peter Zajec — Lasce 65; 2. Anton Kosmač — Cerkno; 3. Peter Z?jec — Lasce in 4. Avgust Brelih — Cerkno 98. Darila za junice, ki so nad 2 leti stare: 1. Matevž Tuškan — Cerkno 68 — 30 K; 2. Josip Lahajnar — Reka 11 — 30 K. Nagrado 15 K je dobil pa Franc Bevk iz Cerkna. Darila za mlajše junice : 1. Ivan Čelik - Cerkno 161 — 40 K 2. Peter Zajec - Lasce 65 — 30 K; 3 Peter Bevk — Otalež 121 - 20 K in Av- gust Brelih — Cerkno 98 — 20 K. Nagrade po 15 K so dobili: 1. Filip Peternel - Cerkno 142; 2. isti za drugo junico; 3. Marija Jež — Cerkno 105 in 4. Franc Jereb — Planina 12 V britkosti. Spis. Kat. Ljctkova; iz bolgarščine. (Konec.) „Ne !" zavpije Katina odločno, pa sede na pusteljo. „Smrt je bolja! Mrtvi nikogar ne sramotijo!" Štefanica vstane se stolice, zaguga se in pade na tla pri Katininih nogah. „Da! vem !" zašepeta. Debele kaplje se jej potočijo po raz- oranih licih. «Vem!" V sobi je bila tihota. Nihče se ni ganil. „Vem 1" ponovi Štefanica. „Nikogar ne sramotijo! Ali, kako naj umrjem, ko smrt ne pride? Pijanka!... Otroka!... Odpustita mi!... Za Boga, odpustita mi V In zalivala je solzami Katinini roki in jecljajoč je govorila: „Vem! Kriva sem pred vama... Zelo krival Sramotim vaju! In tudi sebe aramo- se vzdržati! Trga me, muči me! Ubijte me, če hočete, ali le nikar mi ne branite... Tako zelö sem nesrečna! tako nesrečna!" Katina jej dvigne glavo z rokami in jo pogleda v oči. V njih se je bral tak obup in pobešene ustnice so kazale toliko britkost, da se je dekle spet zaplakalo, pa pritiskalo to dragoceno glavo na svoje prsi. „Mamica! Mamica!" ponavljala je. „Smrt!... Da bi vsaj umrla! Dvajset- krat sem že mislila! Tudi zdaj je motnoz pod žimnico... Britko mi je... Za vaju mi je britko! Ali vaju bom videla tarn ? Hudo mi je, ločiti se od vaju, otročiča!... Vem, da vama ode bclje brez mene I... Kaj pa sem ? !... Pijanka!" „Mamica! Odpustite ! Sama ne vem, kaj sem govorila \" „Prav si povedala!... Pijanka sem! Pomagaj mi, da umrjem!... Tudi to si prav rekla ! Smrt je bolja! Nikogar ne sramoti!" „Mamica! Odpustite, prosim vas! Re- kla sem to iz britkosti, iz obupnosti, iz lju- „Glejta no, pa na kolenih sem pred vama, otroka V reče Štefanica slovesno. „Na kolenih vaju prosim odpuščanja!... Kaznujte me, ali pa mi odpi.stite!... Pijanka sem !... Umreti moram!... Jaz neniam moči! Poma- gajte mi, da umrjem, mila otroka!... Po- mag ..." Tu jej jezik popolnoma odreče in pre- magana radi pred kratkim izpitega žganja se zruši na tla. „Živeli boste, mati, živeli! Delala bom za vas! Vse življenje čern žrtvovati za vas I Mati! Mila mama!" reče Katina, pa dvigne materino glavo ter jej poljublja oči, lica, ustnice... Štefanica je šepetala besede brez zveze, pretrgane zdajpazdaj od n'ipanja. Ka- tina jej pusti glavo in pade sama na kolena pred njo. Marijica je sedela na postelji stuljena v klopček in gledala z brezmejno britkostjo: kako je Katina močila se solzami razmršeno glavo zaspale matere. — — Slab razum, če kdo meni, da mora ljubiti i hudega sovražnika — alkohol! Huda obsodba, če kdo pravi: Nemam več moči! Kdor vlada nad svojim srcem, je večji nego premagovalec mest (Pregov. 16, 32). Kralj Karol Švedski je bil v pijanosti močno razžalil svojo mater. Drugi dan vza- me kozarec vina ter ga izpije, govoreč ma- teri: „Gospa, včeraj sem Vas razžalil, ker sem bil pijan. Ta je bil zadnji kozarec, ki sem ga izpil." In bil je mož beseda. — Pa še oče, mati tako: če sta pohujSevala otroke !... Pa se ve: svet ni sv6t 1 Škotski lončar je sanjal o Štirih pod- ganah: ena je bila debela, dve medli in ena slepa. Otrok je to tako razložil: Velika de- bela podgana je krčmar tarn na voglu, ki mu oče nosi denar, dve medli sva uboga mati in jaz revež, ki imam takega očeta in slepa podgana je pa naš — oče !... T e š i mir. b) Rtzstava v Tolminu. Tolmin napreduje hitro. Začetka je bila na razstavah meiirana velika množina živali, a lepe živine, posebno belanskega plemena malo. A razmere so se zboljšale od Ida do leta, in na letošnji razstavi je bilo sicer le 06 glav živine, a vsa iste vrste, namreč vsa belanskega plemena. Vže to je naredilo na komisijo zelo ugoden utis; a ista je bita še bolj prijetno iznenadjena, ko je pregtedaia vsako živinče za se, Na razstavi je bilo letos lepo število prav lepe živine belanske pasme, posebno se je odlikovala razstava s razstavljenimi kravami. Vidi se, da tekmuje sodni tolmin- ski okraj z drugimi in da hoče priti v tern pleroenitem boju tekmovanja do prvenstva v političnem tolminskem okraju. Tako je prav! Le tako naprej v proslavo kraja samega in v veliko korist v ta sodni okraj spadajočega prebivalstva! Bikov je bilo na razstavi 20 glav. Za te so dobili darila: 1. Josip Kacafura — Dolje26 — 50 K; 2. Ivan Rutar — Ljubin 9 — 40 K; 3. An- ton Klemenčič — Slap — 30 K; 4 An- drej Jarc — Dolje 3 — 20 K in 5. Tomaž Kužman — Ponikve 14 — 20 K. Nagrade ä 10 K so dobili: Andrej Kavčič — Čiginj; Avgust Kenda — Selo; Anton Maligoj — Voice; Peter Kaiser — Podbrdo in Mini Kenda iz Kneže se je priznala potnina 10 K. Krav je bilo 23 glav, zanje so dobili darila: 1. Anton Bizjak — Podmelec — 50 K ; 2. Miha Kanalc — Volarje 30 — 40 K ; 3. Andrej Jermolj — Poljubin — 30 K; 4. Franc Sovdat — Gabrije 10 — 20 in 5. Anton Kragelj — Poljubin 68 — 20 K. Nagrade po 10 K: Ivan Gerbic — Voice; Anton Bajt — Tolmin; Miha Kavčič — Volarje 4; Josip Kenda, Sela 9 ; — in Anton Jarc — Prapetno. Junic I. vrste je bilo 8 glav. Za te so dobili darila: 1. Ivan Kavčič — Ljubin 10 — 40 K ; 2. Andrej Cargo — Voice 62 — 30 K in 3. Jakob Ursič — Tolmin — 30 K. Nagrade po 10 K sta dobila: Anton Gabršček iz Gabrij in Ivan Le- ban iz Poljubina. Junic II. vrste je bilo 15. Darila so dobili: 1. Andrej Maligoj — Voice 106 — 50 K; 2. Josip jermolj — Voice 148 -- 40 K; 3. Luka Jan — ^abče 32 — 30 K; 3. Peter Kragelj — Volče 35 - 20 K in 5. Ivan Duša — Voice 142 - 20 K. Ndgrade po 10 kron so dobili: Franc Hrast iz Čiginja, Josip Andrejčič iz Volč, ivan Čenčič iz Volč in Andrej Ipa- vec tudi iz Vole. Zanimanje v tem okraju za živinorejo je zelo živahno. Prodrlo je tudi prepricanje, da mora imeti živina zračne in snažue pro- store. Nekateri so svoje stare hleve vže mo- dernizirali, drugs se zanimajo za to in hočejo iste popraviti, ko jim bode le mogoče. Odgovor vlade na in- terpelacijo posl. Rijbafa v dež. zboru tržaškem radi ljudskega stetja. Na interpelacijo posl. dr. Rybafa glede po vladi izvedene revizije ljudskega štetja za mesto Trst je odgovoril vladni zastopnik sledeče: „Predvsem moram zavrniti trditev po- slanca Mracka, da vlada nima pravice odre- diti revizije ljudskega štetja; kajti ljudsko Štetje je posel, ki ga v smislu četrtega člena osnovnega občinskega zakona z dne 5. marca 1852 oziroma § 128mestneg "tuta trža- škega, vlada prenaša na občit .« urenešen delokrog). V smislu §§ 27., 28. in 33. zakona o ljudskem štetju (zakon z dne 29. marca i869 d. z. št. 67) državna oblast nima le pra- vice, teniveč tudi dolžnost, da pregleda in preizkuša točnost izdelkov občinskih urad- nikov, in da po lastnih uradnikih popravi morebitne netočnosti, kakor hitro so izdelki nerabni. V kolikor se tiče interpelacije poslanca dr. Rybäfa, moram opomniti, da se je že pri površnem pregledu magistra- tovega izdelka moglo konstati- rati veliko število netočnosti in nepr a v il nosti. Te koMstatacije so pa dobile svoje potrdilo v mnogih pritožbah od str^ii inte- resiranih strank, karere pritožbe so se po- zneje na podlagi natanenega preiskovanja iz- kazale popolnoma upravičene, tako, da je namestništvo po dobljenem odobrenjn od strani c. kr. notranjega ministerstva (z do- pisom z dne 27. julija 1911 št. 246616) smatralo potrebnim, da ves operat podvrže natančni reviziji in pregleda vsako posa- mezno naznanilnico. Glede načina, na kateri so bile za- grešene te nepravilnosti po uradnikih ljud- skega štetja, ali po drugih v to poklicanih uradnikih, morem za sedaj — čeprav revi- zija Še ni dovršena — izjaviti kakor sledi: 1. Prepogosto in ne vedno upravičeno se je vporabljal § 18 zakona o ljudskem štetju, ki določa, da le v slučaju, če je sta novalec analfabet, naj hišni lastnik, oziroma upravitelj lastnonočno izpolni naznanilnico. 2. V mnogih slučajih se je — pod katerosibodi pretvezo — dala podpisati na- znanilnica po stanovalcu in „bianco" (v prazno), in je bila ista naznanilnica pozneje izpolnjena od komisarja (revizorja) ljudskega štetja ali pa od hišnega upravnika. 3. V drugih slučajih se je reklo stano- valcu, da naznanilnica ni bila natančno iz- polnjena in da vsebuje razne napake, trdeč, da je treba izpolniti novo naznanilnico. V ta namen se je puščala podpisati v prazno nova naznanilnica. (Na ta način so bile naznanilnice prvotno sestavijene skozi in skozi v sloven- skem jeziku, pozneje sestavijene pa vitalijan- skem jeziku.) 4. Od strani mnogih hišnih upravnikov so se zavračale slovensko izpolnjene nazna- nilnice. 5. Včasih niso bile naznanilnice niti izpolnjene niti poüpisane po irnetniku sta- novanja, temveč naravnost od upravitelja, in najemniku se ni niti dala prilika, da vpo- gleda v naznanilnico. 6. Večkrat se je tudi pripetilo, da se je, uporabivši odsotnost družinskega glavarja nemške ali slovenske narodnosti, zahtevala od njihovih žen ali otrok napovedba obče- valnega jezika, vsiljujoč tem osebam italijan- ščino kakor občevalni jezik, in s lee te osebe, naj na naznanilnici, ki jo je družinski glavar nemške ail slovenske narodnosti izpolnil, podpišejo neko izjavo glede občevalnega jezika, oziroma, naj podpišejo novo nazna- nilnice v prazno (in bianco), v katero se je pozneje vpisala italijanščina kakor občevalni jezik. 7. Kar se tiče oseb, ki so v službi podnajemnikov, gostov itd., se je konstati- ralo, da se istih v mnogo slučajih ni niti vprašalo po njihovem občevalnern jeziku, ali pa' da so bili po revizijskih organih, ki so žnjimi govorili italijansko, siljeni naznaniti laščino kakor jezik, ki ga rabijo v svojih stikih z gospodarji, oziroma najemnikih sta- novalcih itd. 8. V drugih slučajih, v katerih je stal v rubriki 13 (občevalni jezik) prvotno le „slovenski jezik", se je s črkami, bolje al| slabe e ponarejenimi, dodala nad takim vpi- som še beseda „italijansko" in vrhutega še eventuvelno tudispodaj beseda „innemško", da se je pozneje povsem izbrisal drugi, to je „slovenski jezik", oziroma oba druga je- zika, slovenski in nemški, da se je v opra- vičevanje takega postopanja moglo uporabiti določbe 17. odstavka „ navodila", objavlje- nega z ministerijalno odredbe od 20. av- gusta 1910, drž. zak. št 148. 9. Potem so se iz razloga, da so bili nekateri najemniki stanovanj analfabeti, iz- polnile njih naznanilnice, ne da bi oni ve- deli za to. Več strank, ki so jih uradno po- zvali za časa revizije, je izjavilo na zapisnik, da križ na naznanilnici ne prihaja od njih, in da nikakor ne poznajo prič, ki so se podpisale na naznanilnici, ki jim je bila po- tem predložena od vladnih organov. 10. V drugih slučajih n. pr. se je v 13. rubriki kar jednostavni izbrisala beseda „slovenski" in se je potem vpisala beseda „italijanski". 11. Razun tega so osebe, ki niso bile pooblaščene v to, napravljale nove nazna- nilnice v nadomeščenje izvirnikov (avtentič- nih); ti poslednji so bili uničeni. Potem se je na novih naznanilnicah ponarejalo pod- pise iz avtentičnih naznanilnic. 12. Nasprotno z določbo točka 8 ome- njenega navodila je bil konečno zabeležen v naznanilnico tudi občevalni jezik italijan- skih državljanov, ali so pa bili regnicoli vpi- sani kakor pristojni v Trst, — čeprav no* torično inozemski državljani — dočim so se popravile navedbe na naznanilnicah avstrij- skih slovenskih državljanov, če je naznačena domovinska občina imela kako sličnost s katerimsibodi imenom na Hrvatskem; — ti popravki imena dotične občine in pokrajine so bili izvršeni očividno v nameri, da se je potem — v smislu že večkrat navedenih določeb navodila — brisala navedba glede občevalnega jezika, ki je bil slovenski. Ti in drugi slični slučaji nepravilnosti, ki bi jih bilo tukaj nepotrebno navajati po- samično, so prisilili namestništvo, da je po- zvalo v urad one stranke, glede katerih so bile navedbe dvomljive in da se jih je vpra- Salo : glede tega, kako so hoteli navesti svoj občevalni jezik pri sestavljanju naznanilnic, potem glede pristnosti njih podpisov ter glede naznanilnic, ako so jih oni lastnocočno izpolnili in podpisali, ki so pa bile brez nji- hovega znanja zamenjene z drugimi in ko- nečno glede izjav, podanih organom ljud- skega štetja, oziroma revizije, kakor tudi upraviteljem dotičnih hiš. Na podlagi toza- devnih izjav, vzetih na zapisnik, so vladni organi na podanih premisah uradno popra- vili naznanilnice, ki tvorijo operat anagrafič- nega urada. Naniestništvo ne more še prijaviti go- spodu interpelantu oziroma vis. deželnemu zboru, konečnega točnega rezulfata uradno izvršene revizije, ker revizijsko delo ni še povsem končano, kakor sem že prej omenil. Vsekakor pa prijavi namest- n i št vo svo ječasn o — po zaklju- čenju sedanje revizije — c. kr. dižavnemu pravdništvu za even- tue 1 no kazensko postopanje vse slučaje očividneali niorebitne sumn je ponare j e nja dokumentov in podpisov, oziroma slučaje ne- dovoljenega uplivanja od strani uradnih organov, katerim je bilo poverjeno ljud sko š tet je o z iro- m a r e vizija istega. * * * Objavili smo to v celoti, da naši či- tatelji vedo, kako se postopali tržaški ma- gistratovei pri ljudskem štetju ter tudi za to, ker so se tudi v Gorici izvršile skoro vse od vladne strani goro konstatirane falzifikacije in protizakonitosti in je zaraditega tudi v Gorici potrebna taka revizija, kakoršna se je izvršila v Trstu. Tako revizijo smo tudi mi zahtevali in bila nam je tudi že nekako obljubljena, a se ni do danes v tem po- gledu še ničesar ukrenilo. Zato pozivljamo kompetentno oblasti še enkrat, da odred5. tudi v Gorici prej ko prej revizijo ljudskega štetja po vladnih organih. Ifalijansko-furška vojna. Mesto Tripolis zavzeto. Prva in največja zmaga združene Italije je zavzetje mesta Tripolis. Delo italijanskega brodovja je bilo prav lahko; kajti mesto Tripolis ni nikaka morska trdnjava, marveč jeobdanood parbrez- pomembnih utrdb, najbrže srednjevsške vrednosti. Na ta čin pač ne more biti ponosna Italija. Menda se tudi Turki niso skoro nič branili, kajti Italijani ni- majo na svoji strani niti ene človeške žrtve. Ekspedicija za okupaeijo dežele Tripolis odpluje med 10. in 12. t. m. S tem, da je mesto Tripolis zavzeto, ni še zagoiovljen nadaljni uspeh italijan- skih operacijskih čet;^ in bolj bodo itaitalijanske čete prodirale v no- tranjost dežele tem večje tožkoče bodo imele. — Živež in munieijo bodo morali prevažati preko Sredozemskega morja in za jih dovažati prodirajočemu voja- štvu bodo morali prometna sredstva imeti, katerih tarn gotovo ne bo mnogo. Že prevoz preko morja je nevaren. Iz današnjih poročil je posneti, da so Italijani začeli bombardirati tudi mesta Bengasi in Derna. V Jadranskem morju so včeraj pri sv. Ivanu pri Medui začeli Turki stre« ljati na italijanske ladije. Torpedovka „Artigliere" je poškodovana. Javlja se, da je laško brodovje v Jonskem morju zapodilo turško floto v Dardanele, od koder ne more brez boja vun. Čuje se tudi, da hočejo Rusi spra- viti svojo floto iz Črnega morja. Dar- danelsko vprašanje se zna torej iudi razviti. Listi 'obljavljajo it. uradno izjavo ki pravijo, da opusti Italija vsakršne o- peraeije v Jonskem in Jadranskem morju ter da se bode omejilo na opa- zovanju in obrambo lastne oboli. Nekateri komentujejo to izjavo kot posledico, da so evropske velevlasti po- segle vmes, ko so hoteli izkreati v Al- haniji vojaštvo. Turč ja je odredila, da naj se uga- snejo svetilniki v RudeČem morju. To Angleški ni po godu in nek lodonski list pravi, da bi imela v slučaju An- gleška priložnost anektirati Egipt. Mnogo se je čulo in poročalo o posredovanjih evropskih velevlasti. Ali Italija je izjavila, da ne odjenja, dokler se ji ne prizna Tripolis kot anektirana dežela bre,z priznanja turške suvereni- tete. A mdi Turčija je izjavila, da se pripravlja na skrajni odpor. V Avstriji se vsem vestem malo zaupa. Na Dunaju se vrše vsaktoliko posveiovanja glede italijansko-turškega konflikta. Dne 4. t. m. je bil v ti zadevi prestolonaslednik pri cesarju. Istega dne sta se posvetovala turški poslanik na Dunaju in minister za zunanje zadeve grof Ahrenthal. OopisL Vrtojba, dne 5. oktobra 1911.—V „Soči" z dne 30. septembra t. 1. sem čital, da hočejo vrtojbski socialisti po- staviti za prihodnje občinske volitve lastne kandidate. Da pa ne bokdo mislil, da je Vrtojba praveata liberalna trdnjava, hočem tu navesti nekoliko,: podatkov glede naših socialistov. Našim sociali- stom so zrastle peruti tedaj, ko so prev- zeli na dražbi gradbo občinskega doma, oziroma, ko so dobili to delo s posre- dovanjem prvega podžupana. Zato bo on sedaj njih prvi kandidat, če to odo- bri neki mali človek. Ali mislite, da boste tudi sedaj tako surovo napadali naše kmetsko društvo kot ob državnozborskih volit- ' vahj, ko ste je s surovimi kletvinami in grozečimi napadi tirali na volišče?! Tisti, ki zna največ italijanskih kletvin, je najbolj učen socialist pri nas. Italijanske popevke in italijansko bogokletstvo je njih vzgoja. Lepi kam- pijoni. So dečki, ki so komaj končali hlače trgati v soli, pa si nataknejo rdečo kravato. Če jih vprašaš, zakaj, odgovore: «Socialist sem!" To je vse, kar vedo naši socialisti o socializmu. Lahko si predstavljamo, kaj iz ta- kega kedaj postane. Sicer pa ni vrtojb- ski socilizem drugega kot nekaka po- ulična sodrga brezpravega eilja. Gabrije na Vipavskem. Kako je je z našimi občinskimi volitvami? Kdo je napravil rekurz?! Saj so imeli na- sprotniki večino izvoljenih mož in vso komisijo v svojih rokah? Ali so mogoče naši sami šli proti svoji izvolitvi ? ! Tako se vprašujejo naši volilci. Tako bikmalu začel besedičiti tisti, ki po tolikih letih dela račun brez krčtnarja. To je mož, ki sam pravi, da ni pristaž neenenedruge stranke. Toda v nedeljo popoludne je iskal v gostilni podžupana ter ga prosil, naj se vendar enkrat napravi rekurz. Šla sta ta dva iz gostilne ter pretresovala pregreške, ki bi jih bili naši možje „na- menoma" napravili pri sestavi volilnega imenika. Rekurz se je napravil in nepri- stranski se je podal drugi dan z rekur- zom na c. kr. glavarstvo v Gorici. Človek se včasih za krajeer pripogne, če bi bila klobasa, pa še rajši —- če bi mu jo pa hoteü izinakniti, pa gotovo stopi na prste, da le njemu ostane. Le Se vidimo, neprestranski značaj. PoliMčni pregled. Hrvatsko slovenski klub protl novlm davkom Hrvatsko slovenski klub je imel včeraj popoldne plenarno sejo, v kateri je načelnik dr. Šusteršič poročal osvoji včerajšnji konferenci z ministerskim predsednikom. Tekom debate so razni govorniki izražili svojo nezadovoljnost z zadržanjem vlade zlasti v vpraSanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Klub je sklents, da smatra uvedbo no- vih davkov v svrho izboljšanja plač dr- žavnih uslužbencev za nesprejemljivo. Klub je izrazil svoje najostrejše ogorčenje proti predvčerajšnjemu aten- tatu v parlamentu. Najostrejše se je klub zavaroval proti temu, da se dovoli Ogrski kot kompenzacijo za uvoz ino- zemskega mesa drugi tir na progi Ko- šice Bohumin. Klub je nadaljenajodloČ- nejše povdarjal. da se vprašanje novih paroplovnih kanalov ne sme izvesti zgolj v korist prizadetim kronovinam, Galiciji, Šleziji, Moravski in Nižjeavstrij- ski, temveč da se mora priznati pri- merna kompenzacija južnim deželam. Končno je klub sklenil, da dalmatinski poslanci energično interpelirajo mini- sterskega predsednika zaradi zgradbe zakonsko že zajamčenih Železniških prog, zlasti pa proge Dalmacija Kranjsko. Češki deželnl zbor. V torek se je zasedanje češkega deželnega zbora zaključilo. Deželni nad- maršal je v svojem zaključnem govoru izrazil nado, da bo deželni zbor kmalu zopet poklican, da začne redno delovati. Fortugalska zopet monarb Ja? Dozdaj je portngalska republika zadušila še vsakomonarhistično ustajo. Znala je tudi inozemstvu prikrivati po ložaj, kakršen je v resnici v državi. Uvedla je gro?no strahovlado. Sodnikoiii je vzela neodvisnost, časopisje straho- vala. Neljube so prestavili republinkan ski mogotci v kolonije. Vzela je repu- blika svobodo cerkviin jo oropala. Čese posreči republiki tudi vpad Conceira s 4000 možmi preprečiti, pokaže bodoč- nost. 0 protirevoluciji seveda ni zanes- Ijivih poročU Toliko je pa gotovo. da je položaj na severu zelo rescn, dasi so v Oportu protirevolucijo baje zadu- šiii, ker je mesto v sobolo izbruhnila že v petck Poroča se, da se prolirevo- lucija strašno širi in da se pomnožu- jejo Conceirove čete. — Iz Oporta so pripeljali v Lizbono 125 monarhističnih agitatorjev, ki jili bo sodilo vojno sodišče. Darovi. Z a ,,S o 1 s k i Dom" so plačali predsedništvu: Jernej Kopač, trgovec v Gorici, in soproga o priliki svoje srebrne poroke 25 K; dr. Anton Gregorčič v Gorici 20 K. Srčna hvalal Domače in razne vesfi. Imenovanje. Iz Prage se poroča, da je namestništveni svetnik grof Thun, ki je bil pozvan od praškega namest- ništva k službovanju v ministerstvu za bogočastje in uk, bil imenovan dvornim svetnikom in da je premeščen k tiža- Škemu namestništvu. Najbrže pride v Gorico na izpraznjeno mesto okrajnega glavarja. Imenovanja v flnanöni službl. — Predsedništvo c. kr. finančnega ravnateljstva» je imenovalo: Valentin Zarla in Adolf Kav- čiča za oficijala pri solnih uradih v X. pla- Čilnem razredu; podčastnika Ivari Blažiča za qsistenta pri solnem uradu v XI. plačil- nem razredu in podčastnike Emil FarožiČa, Josip Mihevca ter Martin Miheka za finančne kanceliste v X(. plačilnem razredu. IJ km Dr. ün H. Stanko Fnlneoky, ro- dom Čeh, nastopil je službo občinskega zdravnika v Komnu dne 30. septembra t. I. Začasno stanuje in zdravi v Komnu hšt. 29, v prostorih posestnika g. Josipa Kovačič po domače pri „obrihtarju". Priöetek predavanj v gorlškl oen tralni bogoslovnlcl je bil danes. Včeraj je bila sv. maša s pesmijo : Veni Creator ob 8. uri. „Soöi" ni bilo prav, ko je naš dežeini zbor v zadnjem zasedanju dovolil še precej podpor. Zabavljala je kakor konjski mešetar, češ, kje vzame denar dežela. Sedaj tudi ji ni prav, da niso bile vse dovoljene podpore izplačane, a ne po krivdi dež. odbora. Poziv- lja nas, naj priobčiino izkaz izplačanih podpor dovoljenih v zadnjem zasedanju dež. zbora. Na to odgovarjamo, da „Soči" ustrežemo s takim izkazom, ako prinese ona po- prej izkaz onih umazanih ovaduških pisem, ki so imela namen spraviti člane bivSe „Kro- jaške zadruge" ob njih imetje, ako priobči „Šoča" izkaz zgube, ki jo ima „Trgovsko- obrtna zadruga" z „Sudbahnom", ako pri- obči izkaz, za koliko so überalci oškodo- , vali „Mizarsko zadrugo", koliko znaša iz- guba pri „Jelenu", koliko tisočakov treba „Trgovski", da se izvleče iz mlake, v ka- tero so jo pahnili liberalci itd. Na delo „Soča", ako je še kaj korajže! Mi smo na razpolago! Nekrščansko početje nnnoev v komenskl obölni. Tak je naslov članku v zadnji „Sočr, v katerem dobro znani dopisnik trtjon iz Komna tarna, da so klcrikalci dali Jaufpas" dosedanjemu obč nskemu tajniku Čotarju in to zaradi tega, ker le-la ni hotel Irobiti v klen- rikalni rog. — Mi pravimo. da je ko- mensko zupanstvo s tem. da je dalo Čotarju Jaufpas" konečno storilo to, kar bi liberalci v takem slučaju tiže kedaj naredili. Torej le nič jeze slavni komenski trtjoni! Pa saj je naravnost blazna zahtcva, da bo človek pljuval v skledo. iz katere je! čotar bi moral, ako je imel kaj možatosti na sebi, u?.e ta- krat pobrati šila in kopita iz občinskega urada. ko je videl. da ne bodo več ko- mandirali v obč. uradu znani trtjoni. Čemu je čakal. da se ga je moralo brc- niti iz obč. urada! Pa saj kot uzor li- beralec bi se moral sramovati, biti v klerikalni službi. — Sedanji začasni lajnik pa je kos svoji nalogi in ne bo prav nič potreboval ne Cotarja ne trt- jonov. — Na druge „Sočine" neslanosti se ne splača odgovarjati. Le to rečemo, da je bil katehet za sole, v katerih po- učuje krsčanski nauk komenska «duhov- ščina, neohodno potreben. Odprtl lekarni. Od S. do 15. t. in. bodeta imeli ponočno službo lekanii: G i r o n c o 1 i - K ü r n e r. • -J • Goriška podružnica „Drnžtva slo» venskih profesorjev" bo imeliTsvoje občno zborovanje dne 22. t. m. ob 10h dop. pri „Zlatem Jelenu*. Dnevni red : I. Branje zapisnika zadnjega zboro- vanja in odborovo poročilo. II. Poročilo preglednikov. III. Volitev novega odbora in dveh preglednikov. IV. Hventuelni predlogi (v zmislu § 11., odst. 4 dru- štvenih pravil). V. Slučajnosti. Soöa je včeraj hudo narasla. Tako velika ni bila uže dolgo časa. S seboj je valila mnogo lesovja.'— Vipava pa ni skoraj nič narasla. Mošta na Vipavskem je veliko man.i kakor se ga je pričakovalo. Poro- čajo nam, da so bili nekateri vinorejci naravnost iznenadeni, ko so most v sode devali. V Vrtovinu so nekemu po- sestniku cenili, ko je grozdje še na trti viselo, da bo imel 100 hl mošta, a ga je naredil le 50. In tako skoraj povsod. Tare je mnogo. Most pa je izvr- sten. Cena mu je 40—44 K hektoliter „Bendima" je na splošno uže konČana. Kupcev pa je le malo videti. Sneženi plaz odnesel dva moža. — Iz Loga pod Mangartom se poroča, da sta šla v pondeljek dva moža, in sicer Ste- fan Štrukelj iz Koritnice in Andrej Marka iz Loga iskat koštrune na planine. Ker pa je tiste dneve zapadel po planinah sneg, sta zašla na kraj ene strmine. Sneženi plaz se je utrgal in pobral s seboj oba moža. Marka so dobili domačini še isti večer na kraju nesreče še precej poškodovanega, Štruklja pa so dobili šele v torek popoludne zasu- tega in mrtvega. Pokojnik zapušča udovo s tremi otroci. Razglas zadevajoč nove nado- mestne volitve v pridobninsko komisijo II. razreda v smislu § 16. in si. zakona o osebnem davku z dne 25. oktobra 1896 drž. z. št. 220 in tozadevnega vo- litvenega predpisa. Nadomestna volitev v pridobnisko komisijo li. razreda za po § 22. omenjene postave koncem leta 1911 izstopajoče ude in namestnike je ostala brezuspešna. Vsled tega se raz- piSe v smislu odredbe c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu od 28 septembra 1911 St. 28.808 nova volitev. Obdačenci davčne družbe II. razreda (priredbeni okraj: okraj kupCijske zbornice za Go- riško-Gradiščansko) volijo dne 12. okt. 1911 od 10 do 12. ure predp., v po- slopju trgovske in kupčijske zbornice v Gorici (Via Morelli Stv. 37) v komisijo jednega uda in jednega namestnika za opravilno dobo do konec leta 1915. Volilni imeniki bodo izpostavljeni v pregled onim obdačencem. ki imajo vo lilno pravico pri tukajšnjem davčnem oddelku med uradnimi urami. Poiar v Oradiičo V čelrtek je uničil ogenj popolnoma poslopje. v ka- lerem se je nahajala gostilna „Alia Speranza* v Gradišču. škodo cenijo na 100.000 K. Poslopje je bilo zavarovano. L.aüje boiji ne pravd )Jte sei Kam privede človeka inna in kapnc naj po- jasni ta le rcsničen slučaj. ki se je te dni izvrsil nekje na Gonskem. Mizar A. je na^cdil peku R. neka dela v njegovi trgovini. Ko mu je prcdložil račun. se je le ta peku B. zdel previsok. Znašal je namreč okoli 80 K Mizar A je zni- žal račun na 66 K. pek B. pa le ni ho- lel plačati. Mizar A. je peka B. tožil. Najela sta si vsak svojega advokaia. Na lice mesta je priSla sodnijska kc- misija in zapriseieni cenilec Mnogo besedi je bilo. mnogO jeze in prepira. In konec vsega kak je bil ? Razsodba SB je glasila: Alizarju A. se odbije od računa par kron, stroške pa mora pia- čati vsak svoje. Mizar A. je imel nad 50 K stroskov, pek B. pa nad 40 K, skupaj torej ^0 K. Stroški so znašali več kakor je bilo vredno mizarsko delo. Tako torej! Mizar A. je oblal in ža- gal ter se potii za svojega advokata, pek B. pa je pekel kruhza svojega ad- vokata. K(*o je bil'konecno najbolj za dovoljen. mizar A., pek B^ ali njiju ad- vokata? Advokata sta dobila, mizar A. in pek B. pa sta zgubila! — Slovenski dijaäk! dom v Celovon. — Slovenski dobrotniki so pripomogli k temu, da se je letos otvoril v Celovcu v Ahacijevi ulici „Slovenski dijaski dom", kjer je sprejetih 17 dijakov iz različnih celovških srednjih Šol. Zavod vodi bivši rektor avstrijskega hospica v Jeruzalemu. bogoslovni profesor pre- lat dr. Martin Ehrlich. NemSkl „Schulverein" bo imel dni svoj 31. občni zbor. Nemski „Schul- verein" ima 2200 podružnic s 190 000 člani. V preteklem poslovnem letu so dohodki prvikrat dosegli milijon kron. Dohodkov je imel „Schulverein" 1,108.929 K, ne vštevši Roseggerjevega sklada, v katerem se zbira že tretji milijon kron iz dohodkov ustanovnikov, ki znašajo 11.398 K. Preostanka je v blagajni 111.797 K 95 v. - Na Kranjskem se je za Roseggerjev sklad zbralo 74.000 Kt na Primorskem 84.000 K. na Ko- roškem 100.800 K, na 5tajerskem k.on 216412. Bvharlstlčol kongrss. Mednarodnt evharistični kongres se vrši 12. sept. 1912 na Dunaju. Svetovnl avlatlčol rekord avstrij- skega častnika. - Nadporočnik Bier je dosegel nov visočinski rekord s pasažirjem. 28. septembra se je vspel v Dunajskem No- vem Mestu z dvema pasažirjema na Etri- chovem enokrovniku do visočine 1503 m. Vojaiko aviatično postajo zgradi mornarska sekcija vojnega ministerstva v Pulju. Za voditelja je imenovan po- morski časlnik Klobučar. ki bo na- pravljal s dvokrovnikom lastne kon- strukcije letalne poizkuse. Ta aeroplan bo lahko odletel in pristajal tudi na morju Novi poveljnlk 15. vojnega sbora je postal fml. Boroevič rojen I. 1856 v Humetiču na Hrvaškem. K antentatn na Jastičnega Dint stra v poslanskl zboroicl. — V nepo- sredni bližini justičnega ministra Ho- chenburgerja se je nahajal, ko je stre- Ija! nanj NjeguS-Vavrak, tudi naš po- slanec Fon. Poslanca Pogačnika takrat ni bilo napredsedniškem mestu; kajti, ko bi se bil Pogačnik nahaja! na svojem mestu, gotovo bil bi zadet od krogije. Oni Paulin, ki je preskrbel napa- dalcu vstopnico. je Goričan. rojen je bil leta 1875. Trgatev v Dalmaoiji se je v ne- katerih krajih 20. m. m pričela in se po redu nadaljuje do koncem tekočega meseca Ponekod. kjer je palo nekoliko dezja. zlasti v splitski okolici in v Ka- stelih, je grozdje precej uspelo: marsi- kje pa je ves pridelek vzela suša. tako n. pr na otoku Braču, od koder se ljudstvo trumoma seli. Pred c kr izprasevalno komisijo za obcoe ljudske in mesöanske sole v Gorici se prično prihodnji izpiti v po- nedel;ek, dne 6. novembra t. 1.. ob osmih zjutraj. Prošnje za pripustitev k izpitom je vložiti službenim potom v takem roku. da bodo v rokah komisije vsaj do vštetega dne 31. oktobra t. I. otvori gosp. Ar\drej prandollč v ulici Tre HL St. 16 z dnem 11. oktobra t. 1 in se priporoča za obilen obisk. Na zahtevo se bode meso d nasalo na dom. V vsaki m Ako kuplt« li nega dn*i/% ate & pr»dv*L*r • $______ NW nfan in fetfco J» ponarstfbo yr»V\ß\ß Tttoa raxpjsa se laliko udelexe v«ti t'sti, ki vpo&ljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada 1911 in se s tern izka- žejo, da uporabljajo našo jedilno mast CERES, da prilotijo najmanj 5 ovitkov (od ravojev po ', kg ali od keck po '', kg). Za ysakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi potiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno itevilko srečke, iako da inta pri žrebanju dvojni, oziroma veckratni up na dobitek. Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10 uri predpoludne v po §§ 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v LT8tju ob Labi. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini brez odbitka. lmeiiik vseh dobitcljev se bo tiakal in se na zahtevo dopošlje. JUltU SCHICHT d. d., „Teknia za nagrade", Ustje ob Labi (Aussig), Češko.