Št. 4 • Leto XIII • 3. IV. 1992| Poštnina plačana v gotovini Klub podjetnikov in gospodarska zbornica: O razvoju podjetniš v občini Krško IZ VSEBINE: • Iskanja v podjetništvu • Kritični rezultati gospodarstva • Stavkovni val v Posavju • Videni: sanacija ali stečaj • Šušteričeva zgodba o Vidmu • Sadjarji veliko izvažajo • Kako gre Novolesovim podjetjem • Obračunavanje elektrike po novem • Obvestilo za štipendiste • Prosta delovna mesta Podjetništvo naj bi bilo, tako kot je drugod po Evropi, gonilna sila gospodarstva. V občini Krško je registriranih okrog 180 podjetnikov, nekateri so zrasli iz obrtnikov, nekateri sploh ne delajo, zelo malo pa je v tej strukturi proizvodnih podjetij. V glavnem imamo trgovine, svetovanja in podobne stvari, ni pa proizvodnje z načrti in programi, tako v Posavju kot v celi Sloveniji. Če hočemo to oživiti, bo treba veliko sodelovanja z izvršnimi sveti, pomoči in svetovanja tako tistim z utečenimi podjetji kot začetnikom. S to oceno je začel svoje uvodno razmišljanje predsednik Kluba podjetnikov občine Krško, Emil Vehovar. Klub in Gospodarska zbornica sta za 11. marec sklicala srečanje svojih članov s predstavniki občinskega izvršnega sveta in direktorico SDK. Očitno si podjetniki od srečanja niso obetali kaj prida koristi, saj se jih je vabilu odzvala le peščica. Po drugi strani pa je predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Černelič ocenil, da je škoda zaradi slabe udeležbe tudi v tem, ker podjetniki niso izkoristili prilike, da dajo vladi usmeritve, ki bi jih ta potem preko ministrov in skupščine verificirala, potem pa postopoma uresničevala. Podjetniki pričakujejo od občinske vlade pomoč pri financiranju svojih programov, hitrem in učinkovitem urejanju formalnosti v zvezi z dokumentacijo ter sodelovanju pri dvigu ravni in kakovosti znanja. V ta namen morajo podjetniki dobiti središče (lahko je to tudi gospodarska zbornica) za zbiranje in pretok potrebnih informacij, organiziranje usposabljanja, pomoč pri iskanju potrebnega zagonskega kapitala ali sestavljanju in nabavljanju potrebne dokumentacije... "Nekateri ljudje sicer imajo dobre ideje, a bodo prej umrli, kot jim bo uspelo zamisel spraviti na papir ali celo sestaviti investicijski načrt ter urediti dokumentacijo!" je slikovito opisal položaj sekretar sekretariata za razvoj, Franc Jenič. Takim je treba pomagati! Ponovno se je zataknilo pri lanskem posojilu, ki ga je izvršni svet namenil razvoju drobnega gospodarstva, pa so ga nekateri porabili za sanacijo svojih zavoženih programov (tako E. Vehovar, op. ur.), po drugi strani pa je izvršni svet opravil poseg, s katerim je pogumnim kreditojemalcem olajšal nenadno breme, ki je nastalo s porastom inflacije na skoraj 1000 odstotkov. Izvršni svet je posojilo vrnil banki, posojilojemalci pa bodo svoje kredite vrnili tako, kot je bilo zapisano v njihovih pogodbah. V prihodnjem koraku ne bo posojila, pač pa se je občinska vlada odločila, da nadaljnja sredstva nameni ureditvi cenenih poslovnih prostorov, ki bodo služili kot inkubator za mlade podjetnike. Kar zadeva izobraževanje, smo slišali tudi zahtevo po ustanovitvi posebnega sklada in po oblikovanju programov, namenjenih usposabljanju managerjev. To so lahko lastniki podjetij ali pa ljudje, ki so po izobrazbi ustrezni, predstavljajo pa v podjetjih drugo linijo kadrov. Te (družbena) podjetja sila nerada pošiljajo na usposabljanje, pa bi morala! Manjka nam znanja, a edino to nas lahko reši. Podjetniki se menda še kar znajdejo na področju financ, zmanjka pa jih pri trženju, komerciali... Njihovo znanje je pri tem.menda preskromno celo za prodor v slovenski prostor, nikar za v tujino. Zato so se zavzeli za oblikovanje sklada sredtev, namenjenih usposabljanju podjetnikov in iskanju ustreznih programov. Podjetniki si želijo tudi hitrejšega reševanja formalnosti (pridobivanje dokumentov...), ki je sedaj še urejeno s starimi zakoni. Tu bi morali poiskati najkrajše možne poti, tako da tisti, ki ima tujega partnerja ali interesenta, ne bo po nepotrebnem izgubljal časa. Emil Vehovar: "Tam, kjer gre za hitro akcijo in veliko investicijskega denarja, bo moral tudi kdo izmed predstavnikov upravnih organov poriniti roko v ogenj, da se bodo stvari v zvezi z dokumentacijo izpeljale hitreje, čeprav še vseeno v skladu z zakonodajo. Sedaj nas bo lahko reševala hitrost in ne zapiranje v pisarne. To ne leti na vas (občinsko raven), ampak bolj na republiko. Enak papir sem pred dvema letoma čakal iz Beograda 14 dni, sedaj pa ga iz Ljubljane ni bilo dva meseca. Birokracija nam je torej ostala, če se ni celo nekoliko povečala! Sedaj bomo pač morali stopiti zelo hitro, pri tem bomo morda naredili tudi kak napačen korak, a to še vedno ne bo tako hudo, kot če bomo ostali na mestu." Predstavil je tudi idejo o dotoku italijanskega kapitala, ki bi ga lahko dobili dovolj, pa moramo najti garante. Rešitev bi bila v ustanovitvi nove mešane banke v Krškem, pa če hočejo, tudi z 80 % tujega deleža. (Tako Vehovar). Posla bi bilo dovolj za lesno industrijo, tekstilno, papirno in kovinsko. To so branže, v katere bi Italijani investirali. Franc Jenič: "Bistvena naloga države je, da ustvari pogoje: prostorske, tržne, da ne govorim o makroekonomskih. Osnovna ideja in tveganje pa ležita na posamezniku. Če tega pri naših ljudeh ni, potem se narodi ločijo po lenobi, zagnanosti... Res pa je, da nam manjka kadrov. Zato bo najboljša naložba izvršnega sveta v kadre. Krediti so lahko ali pa ne učinkoviti, lahko so socialni ali dobičkonosni. Zato smo letos v proračunu opredelili dve kategoriji pomoči: ena je socialna, v smislu podpore začetnikom, brezposelnim ..., druga pa je za razvoj podjetništva kot takega. Mogoče se bomo celo dogovrili, da bi bil to sklad, kar je po zakonu možno. Močno pa bi si želeli skupnega programskega dela. Mi lahko pomagamo pri razvoju, ideje pa ne moremo dati. Skušali bomo tudi usposobiti pravno službo ali center, Emil Vehovar . NaS glas 4, 3. april 1992 ki se bo razvil v skladu s potrebami, treba pa je tu videti nekakšno dvojnost, ki nastaja z zbornico. Zbornica ima informacijski sistem, mi pa nekaj denarja. Neumnost bi bila, da ne bi iz obojega naredili nečesa skupaj in si pomagali. V prvi fazi lahko z informacijami, z idejami. Imamo ekonomiste in bančnike, ki poznajo metodologijo, ki bi vse potrebno zajeli, preverili še možnosti po kriteriju demograf: sko ogroženih območij... Tako ne bi bil tak problem, če bi stopili skupaj. Govorim o osrednji instituciji, ki bi bila koalicija vseh, ki nekaj hočemo." Skratka: gospodarska zbornica bo morala postati to, kar je na zahodu, in tej usodi se ne bodo mogle ogniti niti banke. Pri tem so razpravljala mislili predvsem na potrebo po kapitalu, ki naj bi ji banke stregle tudi tako, da bi dovoljevale posojila na hipoteko. Obrtna zbornica Krško: "Z nami sicer ne bo obogatela, bo pa družba preživela!" "Bali smo se, da bo zaradi krize celo upadlo število obratovalnic in zaposlenih, a podatki kažejo drugače. Če bomo ostali pri tem številu, bomo lahko zadovoljni, saj smo ena redkih občin v Sloveniji, kjer imamo v povprečju več kot enega zaposlenega na obratovalnico," je komentiral stanje obrti v občini Krško predsednik njene zbornice, Ivan Molan. Svoj zbor so obrtniki imeli 18. marca in že udeležba je pokazala, koliko upanja (hote ali nehote) polaga občinsko vodstvo v razvoj domačih obrtnikov. Spominjam se namreč časov, ko je tajnik zbornice, Jože Cvar, naslednji dan po seji bentil, da njihovo (takratno) združenje v občini ne velja niti toliko, da bi jih predstavniki družbenopolitične skupnoti prišli pozdravit na zbor. Udeležba gostov je bila tokrat polnoštevilna. Podatki kažejo, da je lani poraslo število trgovskih in upadlo število proizvodnih obratovalnic. Vzrok?! Ni dela, repromateriala, gotovinskega pretoka, ker nihče redno ne plačuje... To je bila le prva zamera, ki smo jo slišali na račun oblasti: morala bi se zavedati, da se vsaka proizvodnja spodbuja z rednim plačevanjem. Kriza je tako prizadela proizvodne dejavnosti, da je dela samo še za preživetje, telefonske linije ne služijo več dogovarjanju o poslih, pač pa pošiljanju faksov, ki potrjujejo kompenzacije. Bolje pa so začele delati družbene trgovine, ki jih je spodbudila in ogrozila zasebniška konkurenca. Oddajanje (in dosežena cena) poslovnih prostorov na CKŽ 23 je pokazalo, da ti gredo v promet, res pa je, da bi morala cena lokalov za storitvene dejavnosti, ki jih ljudje potrebujejo, biti taka, da bi si jih obrtniki lahko privoščili. Takoj za to ugotovitvijo je sledila pripomba, da Leta 1991 je bilo v Krškem 412 obratovalnic s 475zaposlenimi, letos pa si služi kruh 510 ljudi v 487 obratovalnicah. Glede na porast števila obratovalnic bi bilo sicer pričakovati tudi večje število zaposlenih, a vsega se ne da imeti. Lani se je povečalo predvsem število trgovskih obratovalnic. Tako imamo sedaj 114 avtoprevoznikov, 67 gostincev, 46 trgovcev, 19 frizerjev, 47 kovinarjev in nekaj čez 193 ostalih dejavnosti. V občini je tudi 120 takih s popoldansko obrtjo, za katere lahko pričakujemo, da se bodo postopoma razvile. moramo v občini čim prej dokončati obljubljeno obrtno cono pod Leskovcem. Dokumenti zanjo so menda že kar na kupu, manjka pa programov, vsebine, je pojasnil občinski sekretar za razvoj, Franc Jenič. Vsekakor so še isti večer sklenili nekaj dogovorov, na podlagi katerih naj bi pospešili dokončanje obrtne cone. Ena od cokel razvoju obrtništva so vsekakor tudi bližnji mejni prehodi in carina. Izgubili smo svoje naravno zaledje in tu je oblast naredila sila malo: če že morajo biti formalnosti, morajo papirji biti izdani hitro, in to bo Kar je res, je res: obrtniki sicer očitajo novi oblasti, da jim je pod njo še slabše, kot jim je bilo pod prejšnjo, kar bi utegnilo biti celo res, če si ogledamo nekatere podatke. Po drugi strani pa tudi drži, da so za nove oblasti zbori obrtnikov deležni polne pozornosti njenih predstavnikov. Vseh, ki imajo take ali drugačne uradne stike z njimi. Celo bankirji so se pokazali nekoliko drugače: srečali smo vodstveno ekipo iz posavske Ljubljanske banke in direktorico relativno nove Mestne hranilnice Krško, Marijo Grojzdek. Na sliki: delovno predsedstvo. i - najustreznejše na obrtniški zbornici! Tudi sicer je gospod Molan ocenil, da se bodo obrtne zadruge obdržale ne glede na to, kaj bo prinesla nova zakonodaja. Obrtniki, tako v svojem uvodu Ivan Molan, niso preveč zadovoljni z izobraževanjem svojega kadra (potrebujejo več ročnega znanja), s plasiranjem razvojnega dinarja za obrt (niti v občinskem niti v republiškem merilu), s finančno in davčno politiko (ponovil je opredelitev iz Gospodarskega vestnika "genocid nad obrtništvom") in še z marsičim. Pohvalno pa se je izrazil o delu občinskih upravnih organov NAŠ GLAS NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Naklada: 2500 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 -Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Na5 glas 4. 3. april 1992 in izvršilnega odbora obrtniške zbornice. Zbornici je uspelo celo pravočasno umakniti svoje počitniške zmogljivosti (prikolice) iz Pore-ča, s članarino so gospodarili smotrno in cilje bodo lahko tudi letos dosegli... Veliko krepkih so udeleženci zbora namenili dveurni splošni opozorilni stavki, ki je bila ravno tisto jutro. "Kdo si upa za dve uri blokirati promet na cestah in odklopiti elektriko ter nas. od katerih uspešnosti je odvisno marsikaj, prisiliti, da dve uri stojimo. Skratka: stališča so bila daleč od tistega, kar smo slišali med stavkajočimi. Ti so s stavko hoteli doseči, da bi se tudi tisti, ki jih socialna stistka še ni prizadela, zamislili in zavzeli zanje. Obrtniki imajo pač svojih križev in težav čez glavo dovolj! Opozorila: Smo nerazviti jug Slovenije in kaže, da bo tako ostalo na vseh področjih. Tudi v gostinstvu. K sreči imamo v Krškem eno najboljših gostinskih ponudb v Posavju in če dobiš poslovnega partnerja, ga imaš vsaj kam peljati. Tega ne smemo zapraviti! Podjetništvo: na papirju je zaživelo zelo hitro, veliko jih bo obogatelo z ropom družbenega premoženja. Pravi podjetniki pa so tisti, ki nekaj delajo, ostali pa ustvarijo z malo zaposlenimi ogromno prometa, ki nastaja na račun ropa drugih. Sklad za razvoj: večno neskladje med željami, potrebami in možnostmi. Odgovorni menijo, da so vlaganja iz njega opravili kar gospodarno, kar bo potrdila tudi ustrezna analiza, ki jo pripravljajo. Perspektiva je morda tudi v ustanovitvi posebne agencije, ki b gospodarila s temi sredstvi. Bančništvo: zbrani so slišali predstavitev nove banke v Krškem, Mestne hranilnice d.d. Spremljali so tudi vzajemno prepričevanje med njeno direktorico in direktorjem posavske Ljubljanske banke, dr. Dejanom Avscem. O obrestnih merah, novostih pri devizah in sovlaganju pa naslednje: obrestne mere ne smejo biti nižje, kot je inflacija, saj denarja ne smejo razvrednotiti. Glede na to, da gre za najbolj zreli del gospodarstva, so se bankirji pripravljeni pogajati in razmisliti o vsakem posebej. Marsikaj dajo tudi na ime prosilca (tako Dejan Avsec), medtem ko morajo programi prosilcev začetnikov zdržati polno metodo ekonomskega in finančnega preverjanja. Tudi sicer je bilo slišati zahteve po hitrem obračanju denarja: če pride zjutraj v banko ali na račun; ga je treba opoldne razdeliti... Še nekaj paberkov iz razprave: Posavje je trenutno lokacijsko manj vredno v Sloveniji in če hoče dobiti dobre programe, mora za vabo nastaviti ugodnejše cene, kot so kjerkoli drugje (I. Molan). Obnovo Križmanove hiše je dobil Pionir tudi ob pogoju, da bo dela ponudil domačim obrtnikom. Z zbijanjem cen do nesmisla so jih prevzeli zunanji, a domači se bodo hudo uprli kakršnim koli podražitvam in aneksom k pogodbi! Vedno znova je prišla na dan potreba po povečanju plačilne discipline. Včasih so bile za kršitev DUR-a predvidene finančne in zaporne kazni, kar je zagotavljalo red. Poslanec Metod Sonc je dobil nalogo, da v republiški skupščini sproži čim prejšnje urejanje tega področja. Denar, namenjen razvoju obrti, bi kazalo vložiti v ureditev zemljišč in tako olajšati naložbe bodočim investitorjem. Marsikaj bi lahko uredili tudi preko občinske skupščine, saj dokumente sprejemajo na njenih zasedanjih. Žal pa je tam vse premalo pripomb in amandmajev k dokumentom, ki jih dobijo poslanci na mizo (Vojko Omerzu). Sicer pa se kažejo možnosti za sodelovanje (in razvoj) obrti tudi v okviru mednarodnega sodelovanja krške občine s prijateljskima Obrigheimom in Lonigom. Vsekakor pa niso krški obrtniki pripravljeni "mednarodno sodelovati" po pravilih, ki so si jih zamislili tisti obrtniki iz ostalih delov bivše Jugoslavije, ki imajo tu le prijave in delovna dovoljenja, obrt pa registrirano drugje. Medobčinski inšpektorat bi se jih moral lotiti vsaj tako krepko, kot se domačinov! Če se ta problem v kratkem ne uredi, bodo krški obrtniki prisiljeni odločno protestirati, saj končno za naše nezaposlene plačujejo, medtem ko nelojalna konkurenca vozi cenene delovne skupine z juga. Pred koncem zasedanja so udeleženci sprejeli še nekaj dokumentov, opravili potrebne volitve, predlagali konstituiranje sklada za razvoj drobnega gospodarstva in se odločili za ustanovitev^setčije tekstilcev (16 jih je) v svoji zbornici. Ivan Molan, predsednik krške obrtniške zbornice, je naštel kar nekaj madežev: lastninjenje na srečo ni prizadelo obrtnikov, sicer pa je to, kar se dogaja danes, prava sramotna kraja družbenega premoženja! Podjetja z dobrimi programi in uspehi ne bi smela kar tako propadati in prehajati v zasebne roke. Tudi političnih strank bo kmalu toliko, da jih več ne bo moč prešteti, ves denar zanje pa gre iz proračuna. Demokracija je lepa in pametna reč, a tudi ljudje morajo biti pametni, to danes pa je čista borba za oblast. Stranke obljubljajo vse sorte, namesto da bi se lotile tudi reševanja gospodarstva. Če bo šlo tako naprej, ne bo v redu! Dr Dejan A ^^ Danes prno^. • ... V, "srami niso poceni, njihove d«,e so so tudi realna ».1 - *•* ¦ ,c možnosti temu primerne. Zato ». • .. ¦_ i *• , "Paje treba splesti P J P ego bank, zavaroval-me, uporabiti!hi ke Rau_ *>?>** *c So- r Kolektiv glasbene šole je v četrtek, 5. marca, organiziral zanimiv mladinski koncert pianista Acija Bertonclja. To ni bil koncert v klasičnem smislu. Sproščenemu izvajanju solista je botrovalo tudi temu primerno vzdušje v dvorani. Tudi mladi poslušalci so bili izredno sproščeni, kar se na tovrstnih koncertih pogreša. Na izredno zanimiv način - maldim poslušalcem blizu je Aci uspel prikazati vlogo skkladatelja in nalogo solista, ki izvaja skladbe. Učenci šole so z velikim zanimanjem spremljali koncert in sodelovali, na koncu pa so želeli še dodatek. S tem koncertom je kolektiv šole želel učencem ponuditi še nekaj več od obveznega pouka, prispevati k dobremu počutju v šoli, in ta koncert je bil prvi korak k temu cilju. Tako pa bo tudi moč šole rasla in šola se bo lahko s kolektivnimi programi pojavila v javnosti. Ravnatelj: prof. Drago Gradišek Iz spisov učencev glasbene šole o koncertu: Zaigral nam je skladbo in povedal, kaj predstavlja, potem je še enkrat zaigral in nas vprašal, ali smo razumeli. Zelo je bilo smešno, ko je pokazal, kako bi bilo, če bi vsi skladatelji igrali tako, da bi med skladbo smrkali, kihali, se praskali, gledali okoli in še kaj. Za vsako skladbo smo mu ploskali, a je rekel, da je škoda časa in naj mu ne ploskamo. (Alenka Merhar) Prof. Karolina Vegelj-Stopar, moja tovari-šica klavirja, mi je povedala, da bo v glasbeno šolo prišel Aci Bertoncelj. Jaz nisem vedela, kdo je to. - Govoril je o zgodbah, ki jih govorijo pesmi. Ko je bilo že konec, je moja sošolka Nevena Sember podarila Aciju Ber-tonclju šopek rož in potem je še ona zaigrala eno pesem. (Katja Žičkar) Zelo mi je bila všeč skladba Čudni gospod. Tudi druge skladbe so mi bile všeč. (Aljoša Gomilšek) Bilo ga je zanimivo poslušati. Hotel je, da tudi mi sodelujemo pri skladbici o klovnu. Morali smo ugotoviti, kdaj bo klovn pokazal jezik. Ker smo slabo ugibali, nam ga je pokazal on. (Barbara Kunovec) V svojem repertoarju ima pomembnejša klavirska dela vseh stilnih razdobij, posebno pa goji sodobno domačo in tujo klavirsko literaturo, udejstvuje se tudi v komorni glasbi, je stalni gost jugoslovanskih koncertnih odrov in radijskih študijev ter gost na mednarodnih pianističnih srečanjih in nastopih. (Poiskala Tina Skobe) Koncert je bil v četrtek v dvorani v Krškem. Bilo je super, ko je stric pokazal jezik. Igral je na klavir tako glasno, da smo si zatisnili ušesa. Ko je končal, je prevedel glasbo, govoril je o nekem zaljubljencu, ki je brenkal na kitaro in pel. Igral je svoji deklici. Ona pa se je razjezila, ker je igral preglasno. (Žiga Drnovšek) Želel nas je naučiti razumeti glasbo, kot razumemo prebrano knjigo. Nato nam je zaigral skladbo, kije opisovala nekega gospoda. Ta gospodje znal biti vesel, žalosten, nagajiv, razigran in še kaj. Sami smo morali ob poslušanju skladbe ugotoviti, kako je razpoložen gospod. (Matjaž Merhar) Miran Kozole (domači mu rečejo Špica) je na Senovem pripravil promocijo svoje avdio kasete. V Dom XIV. divizije je povabil glasbenike in prijatelje. Izmed glasbenikov so nastopili Miha Dovžan, Meta MaJus, Ukrajinski kozaki (ki že leto in pol nastopajo v Sloveniji), Stanka Macur, Janko Avsenak, ansambel Lojtrea (Ivana Pinteriča) in Toni Gašperič. Prijateljev je prišlo toliko, da se jih je v dvorani kar trlo. Kaseto je posnel novomeški studio Sraka, založnik je Drago Vovk in prvo naklado so menda že razprodali, zato sedaj pripravljajo ponatis. Sicer pa namerava Miran v kratkem ponoviti svoje nastope še v sosednih krajih, nato pa se odpravlja na gostovanje v Avstrijo in Nemčijo. Novost: 31. marca so s skupino 16 izvajalcev posneli glasbo za londonsko MTV. Menda so producenti nad glasbo tako navdušeni, da bodo že ob koncu tedna pričeli pripravljati tudi posnetke za dokončanje video spota. (Foto: MiK) Naš glas 4. 3. april 1992 27 TALE PRIJATELJA SE NAM SMEJITA z linoreza Anuške Cerovšek, ki so ga učenci šole Jurija Dalmatina vključili v svoje glasilo Prvo cvetje. Letos so izdali dve številki, likovno opremljeni z linorezi učencev, v obeh pa mladi člani dopisniško-novinarskega krožka popisujejo svoja doživetja in vtise ob lanskih vojnih počitnicah, socialnih stiskah ljudi, mednarodnem priznanju Slovenije, dogodkih v družini, šoli, na ekskurzijah in podobnem. Vmes pa najdemo še kakšno šalo in tudi tale literarni biserček Adrijane Antunovič iz 4. b: V mraku se kresnička drobna je zgubila. V vodico je padla in se potopila. "To je zlat kovanec!" je zavpito dete. A nebo je pojasnilo: "Ni, ne, zlat kovanec to. Zvezdica z neba doli je prišla, da bi se umila. rr—i — ¦ Interesne dejavnosti Prednost programom za vse otroke Občinska zveza prijateljev mladine Krško je 20. marca organizirala srečanje mentorjev interesnih dejavnosti, ki se vključujejo v izvajanje programov šol in tudi društev. Ugotovitve mentorjev so bile naslednje: - Učitelji - mentorji na šolah ter zunanji mentorji, ki se vključujejo v delo z mladimi na posameznih interesnih področjih otrok na šolah, v organizacijah, društvih in klubih, bodo v bodoče razvijali sodelovanje z Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško na temelju skupnega interesa in projektov, ki bi pomenili dvig kvalitete življenja otrok in mladine ter možnosti bogatejše ponudbe programov za njihov prosti čas. - S programsko pestrostjo in akcijsko naravnanostjo bomo v naši organizaciji uveljavljali princip prostovoljnega dela v korist otrok in mladine. Vzpodbujali bomo zlasti prostovoljno delo mladih, staršev in vseh, ki želijo in so pripravljeni s svojim delom obogatiti otrokom vsakdan. - Širjenje možnosti za bogatejše in cenejše preživljanje prostega časa ostaja eno izmed osrednjih področij delovanja Zveze prijateljev mladine Krško. Družbeni razvoj neusmiljeno zmanjšuje možnosti vključevanja otrokom revnejših in brezposelnih staršev v program preživljanja prostega časa ter v programe dodatnega pridobivanja znanj - zlasti tiste, ki jih je potrebno plačevati. - Povečujejo se razlike v možnostih izbire kvalitetnih dejavnosti med otroki, ki živijo v mestih, in onimi, ki živijo na vasi. Nestimulativno okolje postaja usodno pomemben faktor. V Zvezi prijateljev mladine Krško bomo zato s pomočjo mentorjev pripravljali in izvajali programe, dostopne vsem otrokom; programe odprtih vrat, letovanja, zimovanja, s katerimi bomo zlasti obogatili čas letnih in zimskih počitnic. Posodobili bomo metode vodenja letovanjske baze ter programe bivanja, letovanja. Da bi spoznali sodobne oblike vodenja ter konceptiranja vsebinsko bogatejših letovanj in zimovanj, bomo za pedagoške vodje ter voditelje otrok na letovanjih s pomočjo ZPMS organizirali seminar v pomladanskem času. V ZPM bomo vztrajno širili možnosti za raziskovalno delo mladih v šolah pa tudi zunaj šole - v krožkih, taborih ipd. OZPM poziva prostovoljce - strokovnjake in aktiviste, ki bi se bili pripravljeni vključiti v programe za otroke, da se oglasijo na OZPM Krško ali po telefonu 22-771, int. 45. Potrebujemo predvsem mentorje za naslednje interesne dejavnosti: lončarstvo, pletenje košev in košar, opletanje steklenic, prometno vzgojo, izlete v naravo, odbojko, nogomet, atletiko, rugby, kotalkanje, rolkanje, kolesarstvo, modelarstvo, košarko in šah. Predsednica OZPM Krško: Danica Zalokar Sekretarka: Vida Ban Plesni studio Krško organizira v času od 24. 7. do 31. 7. 1992 PRVO POLETNO PLESNO ŠOLO za otroke od 8. do 10. leta. Potekala bo v prijetnem okolju Dobrne in njenem daleč znanem zdravilišču. Cena 8-dnevnega programa je 246 DEM za učence plesnega studia in 290 DEM za ostale otroke - plačate lahko tudi v 3 obrokih. V ceno so všteti stroški bivanja in prehrane v hotelu, prevoza do Dobrne in nazaj, šolnine, dvorane in kopanja v hotelu. Prijave sprejema do 15. aprila Dušan Vodlan osebno v OS Jurija Dalmatina vsak dan med 17. in 20. uro. Pripravljen je tudi program dela, s katerim se lahko starši seznanijo ob prijavi. Dodatne informacije dobite na tel. 32-795. 28 _ Naš glas 4. 3. april 1992 Zimska šola na Pohorju M. udi to šolsko leto smo se odpravili na belo Pohorje, v našo staro postojanko. Dom Miloša Zidanška. Navdušenje med petošolci za letošnjo zimsko šolo v naravi je bilo veliko. Cena je bila izredno ugodna, saj je strošek za starše znašal le 3000 SLT. Poleg tega, da smo iz občinskega proračuna dobili dogovorjeni znesek, so učenci sami izvedli nekaj akcij, da bi zaslužili denar (pobiranje kostanja, zbiranje papirja). Na pomoč nam je priskočila tudi hranilnica šolske skupnosti učencev. Na pot smo se podali s ciljem, da bi prijetno in delovno preživeli šest smučarskih dni. Danes smo prepričani, da nam je to v celoti uspelo, saj se učenci kar niso hoteli vrniti domov. Oskrbnik doma, gospod Beno, nas je vsak dan vozil s svojim minibusom na Areh. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo se že prvo jutro zbudili z novo pošiljko snega. Naslednji dan smo uživali v čudovitem sončnem vremenu. Učenje smučanja je potekalo po skupinah, v katere so bili učenci razporejeni po smučarskem predznanju. Zadnji dan smo imeli pravo tekmovanje s startnimi številkami, merjenjem časa, podelitvijo priznanj itd. Ob večerih nam je ZPM Maribor pripravila predavanja za učence. Predavatelji so govorili o lovstvu, gobarjenju in planinstvu. Svoja predavanja so obogatili z diapozitivi in video-kasetami. Učenci so izvedeli mnogo zanimi- Posebno doživetje je bil večer z lovcem, ko so učenci spremljali pripoved z odprtimi očmi in usti. (Foto: Iztok Pire) vosti. Večere smo si popestrili še z disco glas- smo uspeli organizirati tudi letošnjo zimsko bo ter z družabnimi igrami, ki so jih učenci pripravili po skupinah. Tu so se izkazali talenti v skladanju pesmi, mimiki, petju... Na koncu naj dodam še tole: Kljub težkim časom, ki jih preživljamo, šolo v naravi. Naš trud je bil v celoti poplačan, ko smo ob slovesu gledali 52 žarečih obrazov otrok, polnih prijetnih doživetij. Učitelji in učenci OŠ HMK Leskovec Obvestilo za učence in študente, kandidate za republiško štipendijo Kepubliški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevnica, obvešča učence in študente, ki se redno šolajo v Republiki Sloveniji, da je bil v sredo, 1. 4. 1992, v časopisu Delo objavljen ponovni razpis republiških štipendij za šolsko leto 1991/92 zaradi spremenjenega cenzusa za pridobitev republiške štipendije. Tako lahko pravico do republiške štipendije uveljavljajo: - učenci in študentje, ki se šolajo v kraju stalnega bivanja in katerih dohodek na družinskega člana v drugem tromesečju leta 1991 ni presegel 80 % zajamčenega osebnega dohodka, kar znaša 5.680,00 SLT bruto; - učenci in študentje, ki se šolajo izven kraja stalnega bivanja in katerih dohodek na družinskega člana v drugem tromesečju leta 1991 ne presega 110 % zajamčenega osebnega dohodka, to je 7.810,00 SLT. Učenci in študentje, ki so prejemali republiško štipendijo oziroma štipendijo iz združenih sredstev v šolskem letu 1990/91 (stari štipendisti) in ne presegajo novega cenzusa za več kot 20 %, so upravičeni do republiške štipendije. Dokumentacijo (izpolnjeno vlogo SPN-1, potrdilo o vpisu, spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih) morajo kandidati dostaviti do 15.4.1992 na Zavod za zaposlovanje v občini stalnega bivališča. Obveščamo vse kandidate, ki so vložili prošnje za republiško štipendijo že ob rednem razpisu v septembru 1991 in jim štipendija zaradi preseganja cenzusa ni bila dodeljena, da bomo njihove vloge ponovno obravnavali na osnovi dokumentacije, pridobljene v septembru. Vse dodatne informacije lahko kandidati za republiško štipendijo dobijo v strokovnih službah Zavoda za zaposlovanje, in sicer: - v Brežicah: Cesta prvih borcev 15, tel. 63-041, - v Krškem: Dalmatinova 8, tel. 22-206, - v Sevnici: Trg svobode 32, tel. 81-130. PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU Sreda, 8. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani kulturnega doma: ČIREN ČAJ JUHA KOKOS POKOS KVAK KVAK, pravljična igrica. Petek, 10. aprila, ob 20. uri v hotelu Sremič: MODNA REVIJA s predstavitvijo butika JELA MODEN iz Nemčije. Z ansamblom Veter bo pela Helena Vrčkovnik, program bo povezoval Bogdan Barovič. Petek, 17. aprila, ob 19. uri v veliki dvorani kulturnega doma: REVIJA GLASBENIH ŠOL DOLENJSKE IN POSAVJA. Predstavili se bodo najboljši učenci glasbenih šol iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Sevnice, Brežic in Krškega. Nastopil bo tudi 75-članski simfonični orkester Glasbene šole Novo mesto. Četrtek, 23. aprila ob 19. uri: Prešernovo gledališče iz Kranja bo gostovalo s komično predstavo G. Fevdeauja DO-RE-MI-FEY-DEAU s tremi enodejankami: Najin ženin, Zaspite, če vam rečem in Ne sprehajaj se, no, vendar, čisto naga! Petek, 24. aprila ob 19. uri: LOJTRCA '92, skupna predstava Kulturnega doma Krško in Radia Posavje - studia Brežice. Naš glas 4. 3. april 1992 29 Planinski ples^p; zida kočo raji HO 1 udi tokratna velika akcija Planinskega društva "Bohor" Senovo je bila uspešno pripeljana h kraju. V mesecu marcu - ob dnevu žena-so namreč zopet pripravili planinski ples, katerega "seme" je bilo pred petimi leti posejano, sedaj pa že daje konkretne sadove. Verjetno bi lahko rekli, da se je kar uspešno prijel in bolj ali manj posrečeno kljubuje raznim vetrovom in finančnim sušam. Prav lepo je bilo videti res polno dvorano ljudi, ki so se ob zvokih fantov, ki so si nadeli ime Štajerskih 7, prijetno zabavali in z ubranimi koraki premerjali plesiščni prostor sredi dvorane vse do jutranjih ur. Seveda je ta njihov užitek organizatorja stal nekej mesecev zagnanega dela in verjetno kakšne zamere v družinskem krogu zaradi "zanemarjanja družine", pa vendar se je splačalo in upam, da jim je tudi že odpuščeno. Splačalo se je predvsem zaradi dveh stvari, ki sta zanje nerazdružljivi: zaradi zadovoljnih ljudi na plesu in v povezavi z njimi zaradi finančnega rezultata po končanem plesu. Saj planinski ples ni namenjen zgolj plesu, ampak je to planinskemu društvu pomemben vir sredstev za dokončanje prizidka koče na Bohorju. Zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev v društvu se je pred petimi leti sploh porodila zamisel za organizacijo takega plesa, katerega izkupiček namenijo predvsem za nabavo materiala in ostalih stvari za dokončanje prizidka. Marsikaj je bilo na koči že narejenega, veliko pa jih še čaka. Za boljši občutek, kaj je to "marsikaj", naj navedem nekaj večjih del, ki so tudi na zunaj hitro opazna. Zabetonirana sta nosilec in druga plošča, vzidali so deset oken, nekaj vrat, prizidali drvarnico, zabeto-nirali temelje podpornega zidu (škarpe), zmontirali greznico in dimnik za kamin, napeljali cevi za električno napeljavo in vodovod. To so seveda samo vidnejša dela, ogromno je manjših reči, na prvi pogled neopaznih. Pri tem so poleg domačih planincev pomagali tudi planinci iz planinske sekcije Planina pri Sevnici in drugi. Seveda pa še vedno ostaja ogromno dela za dokončanje prizidka in tudi pri usposobitvi povezave zajetja vode s kočo. Pri teh delih pa računajo tudi na Vašo pomoč in obljubljajo, da Vas bodo ob večjih akcijah obvestili in Vas povabili. Seveda ste tudi sicer lepo povabljeni na prijeten izlet v naravo -na Bohor. Tako planinci Planinskega društva "Bohor" Senovo združujejo prijetno - planinski ples s koristnim - delom za kočo na Bohorju. Pa lep planinski pozdrav z vabilom na Bohor! Miran Pribožič Kulturni dom Krško Filmski spored za april Nedelja, 5. 4. ob 18. uri: LOV NA PRAVICO, ameriški akcijski. Sreda, 8.4. ob 18. uri: RAČJE ZGODBE, ameriški risani (Disnev). Petek, 10. 4. ob 20. uri in sobota, 11. 4. ob 18. uri: BINGO, ameriška komedija. Nedelja, 12.4. ob 18. uri: KRES NIČEVOSTI, ameriška komedija. Nedelja, 19.4. ob 18. uri: BELI OČNJAK, ameriški avanturistični. Nedelja, 26. 4. ob 18. uri: MOJE MODRO NEBO, ameriška komedija. Sreda, 29. 4. ob 18. uri in četrtek, 30.4. ob 18. uri: KRALJEVI RIBIČ, fantastična komedija. Delavska univerza Krško ponuja: Učenje tujih jezikov na drugačen način! V sodelovanju s priznanimi profesorji iz Ljubljane organizira tokrat krška delavska univerza učenje tujih jezikov (angleščine, nemščine in francoščine) po metodi sugestopedije. Metoda, ki si zadnja leta utira pot tudi pri nas, temelji na spoznanju, da možgani sprejemajo in uskladiščijo nove informacije tudi v globoko relaksiranem stanju. To pa je sposobnost, ki nam omogoča, da se jezika naučimo na lažji in učinkovitejši način. Današnji življenjski ritem nam vzame veliko časa in energije, pri učenju po tej metodi pa se boste sprostili, nasmejali in se navsezadnje tudi veliko naučili. Tujega jezika se je možno učiti v kratkih, 20-urnih osvežitvenih programih (dva vikenda), namenjenih tistim, ki jezik že nekoliko obvladajo ali so se ga že učili, in v 70-urnih tečajih, ki so namenjeni začetnikom. Metoda dela je sugestopedija, vsebina pa daje prednost živemu, pogovornemu jeziku in je zato polna praktičnih situacij in zabavnih dialogov. Voditelji učinkovito izkoriščajo tudi prednost av-dio in video kaset ter drugih metodičnih pripomočkov. Zato srečanja skupin niso enolična! PLESNI STUDIO VIDEM SE JE 15. MARCA udeležil tekmovanja za pokal Plesnega kluba Kazina v Ljubljani. Nastopili so skoraj vsi plesni klubi in šole iz Slovenije, Krško pa so v več plesnih vrstah zastopali štirje plesalci pionirji. Vesna Vučajnk je v tej kategoriji osvojila 1. mesto v stepu. Disco plesalci so se uvrstili takole: Josipa Fink na 5. in Sebastjan Vodlan na 8. mesto, Vesna Vučajnk in Simona Radkovič si delita 10. mesto. Vesna Vučajnk in Josipa Fink sta bili tudi 8. par v show danceu. Na sliki: Vesna s pokalom, Josipa z diplomo, vmes vodja plesnega studia Dušan Vodlan, na tleh pa Sebastjan in Simona. 30 Naš glas 4. 3. april 1992 IR inženiring ponuja ŠOLO ZDRAVEGA ŽIVLJENJA IR inženiring je novo podjetje, kije med drugim v program svoje dejavnosti uvrstilo tudi oživitev Šole zdravega življenja. Za to so se usposobili. Registrirani so tudi za nudenje turističnih storitev, ki so povezane z zdravstveno rekreacijo kot obliko dopolnilne rehabilitacije in programiranega aktivnega oddiha za tiste, ki želijo od dopusta več kot le poležavanje na soncu, ki si želijo nabrati energije za nove delovne napore. Program je sestavil sodelavec IR inženiringa Stane Iskra. Program, ki ga je svojčas izvajal krški sindikat, so v novem podjetju nadgradili, ker ga želijo izvajati v manjših skupinah, preko celega leta in ob različnih možnostih bivanja. Tako šolo organizirajo na štirih različnih lokacijah: 1. v naselju Počitniške skupnosti Krško v Nerezinah, 2. v domu Panorama (isti lastnik) na Ljubelju, v bližini Zelenice, 3. v zdravilišču Strunjan, 4. v hotelu Simonov zaliv v Izoli, 5. v mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču (za otroke); 6. gostje v zaključenih skupinah si lahko izberejo tudi druge lokacije. Šola zdravega življenja je namenjena domačim gostom, zdomcem, tujcem, posameznikom, družinam in otrokom, ki so jim namenili tudi posebne programe. Gre za skupinsko letovanje, obogateno s programom Šole zdravega življenja, ki naj bi razbil enoličnost klasičnih kolonij. Šola zdravega življenja vsebuje zdravstveno rekreacijo - program dopolnilne rehabilitacije, v katerega se lahko vključijo otroci, odrasli in starejši, ki jih ogrožajo obolenja dihal, srca in ožilja, gibal, presnove, visokega krvnega tlaka, duševne motnje, starostne degenerativne spremembe ipd. Aktivnosti so naslednje: 1. zdravilna dihalna vadba, s katero preprečujemo nepravilno dihanje in vadimo pravilno poglobljeno dihanje pri dihalnih stiskah in ostalih aktivnostih iz vsakdanjega življenja; 2. aerobne aktivnosti (hoja, plavanje) za krepitev sistemov, ki sprejemajo in prenašajo kisik; 3. predvsem korektivna gimnastika - vadba shiatsu - po zamisli avtorja programa. Ta združuje več vzhodnih in zahodnih metod pridobivanja telesne pripravljenosti in je namenjena preprečevanju obolenj gibal, korekciji slabe telesne drže ter upočasnitvi procesov mišične atrofije; V Uradnem listu Republike Slovenije št. 3/92 so bile objavljene spremembe in dopolnitve tarifnega sistema za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije, ki se uporabljajo od 7. 3.1992 dalje in ki uvajajo nekaj novosti, ki so zanimive za uporabnike električne energije. Ker pa uporabniki večinoma ne spremljajo uradnih listov, so v krški poslovni enoti Elektra Celje za občane pripravili naslednjo informacijo o spremembah tarifnega sistema. 1. Uvedena je nova odjemna skupina "mali odjem v gospodinjstvu". V tarifno skupino za ta odjem se lahko uvrstijo uporabniki gospodinjskega odjema, ki imajo nameščene obračunske varovalke 1 x 10 A. Mali odjem v gospodinjstvu obsega vso porabo električne energije, kjer imajo uporabniki stalni naslov prebivališča. Električno energijo lahko uporabljajo za potrebe gospodinjstva za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam, če so v sklopu enega gospodinjstva. Obračunska moč se v tej odjemni skupini ne obračunava. Pri uporabnikih malega odjema v gospodinjstvih je tarifna postavka za delovno energijo za 15 % nižja od povprečne tarifne postavke, ki velja za čas večje tarife pri dvotarifnem merjenju v višji ali nižji sezoni. 4. šola za neplavalce (otroke in odrasle) - učenje plavalnih stilov, pravilnega plavanja in dihanja pri vodnih aktivnostih; 5. vadba shiatsu in gimnastika v vodi; 6. tehnike sproščanja - za poglobljeno sprostitev in umiritev, odpravljanje utrujenosti, pripravo organizma za večje napore ter stopnjevanje spominske obnove. Programirani aktivni oddih je program s povečano intenzivnostjo vseh aktivnosti iz prvega dela in je namenjen veliki večini ljudi, ki jih spremljajo moteči dejavniki, ki se kažejo v preveliki živčni napetosti, kronični utrujenosti in drugih psihofizičnih težavah, značilnih za managerske in podobne obremenjujoče poklice. Program vključuje: 1. aerobne aktivnosti, saj intenzivnejši aerobni trening povečuje potrebo po kisiku in v večji meri pospešuje transformacijo notranjih organov. Vanj so vključeni hitra hoja, jogging, fartlek (kombinacija hoje in teka v naravi) in plavanje; 2. vadba shiatsu, namenjena tistim, ki so se gibalno zanemarili in jim zato trdi hrbtenica, sklepi izgubljajo prejšnjo prožnost; 3. tehnike sproščanja - tehnike globokega dihanja in mišične sprostitve, ki zmanjšujejo duševne napetosti. Tako se zmanjšuje tudi število poškodb, ker gibe s sprostitvijo bolj ugladimo in tako bolje gospodarimo z njimi. Temeljna naloga opisanega programa je pridobivanje zdravih življenjskih navad v ugodnih klimatskih pogojih. Udeleženci pod vplivom naravnih dražljajev zadovoljujejo biološko potrebo po vsakdanji aktivnosti, utrjevanju in krepitvi organizma. Program je že uveljavljen in njegovi učinki so dokazani. Novost v programu so avtogeni treningi, za katere bo IR inženiring organiziral skupine, če bo prijavljenih dovolj kandidatov, namenski zdravstveni pregledi pri specialistu medicine dela in športa ali pediatru, shiatsu in ročna masaža. Med neobvezne aktivnosti šole zdravega življenja sodi tudi možnost kolesarjenja, pohodništva, iger z žogo, pikada, družabnih srečanj... Uporabniki, ki se bodo odločili za tarifno uvrstitev v odjemno skupino "mali odjem v gospodinjstvu", morajo zahtevo za zmanjšanje obračunske varovalke nasloviti na Elektro. Pridobljena pravica do obračunske varovalke, ki jo poseduje, ostane. Z obračunsko varovalko 1 x 10 A bo po naših ocenah lahko uporabljal električno energijo za razsvetljavo, radio, televizijo, likanje ter hranjenje živil (hladilnik), pri čemer pa bo treba paziti, da bo koriščenje energije smotrno razporejeno preko celega dneva. 2. Uveden je popust uporabnikom gospodinjskega odjema in malega odjema v gospodinjstvu v mesečnem znesku, ki je enak 50 odstotkom vrednosti 100 kWh električne energije, obračunane po postavki za enotarifno merjenje. Popust se ne prizna uporabnikom gospodinjskega odjema, ki na naslovu prevzemnega mesta nimajo stalnega bivališča. Znesek popusta, ki presega polovico mesečnega obračunskega zneska za energijo, se prizna kot dobropis za plačilo uporabnika za storitve, s katerimi se izboljšujeta gospodarnost in učinkovitost rabe električne energije, vključno z najemnino za energetsko varčne naprave, storitve podrobnejšega merjenja in tarifiranja električne energije ali vzdrževanja elektroenergetskih naprav uporabnika. 3. Pri dnevnem tarifnem času se čas manjše dnevne tarifne postavke (MI) skrajša za 1 uro, in sicer se po manjših tarifnih postavkah Spremembe tarifnega sistema za elektriko Naš glas 4. 3. april 1992 31 obračunava električna energija v letnem razdobju, ko se uporablja poletni čas, od 14. do 17. ure in od 23. do 7. ure, v preostalem razdobju pa od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure, ter ob nedeljah ves dan. Števčne stikalne ure za preklop dvotarifnih števcev električne energije so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne premaknejo za eno uro naprej. 4. Obračunska moč, ki se določa na osnovi jakosti obračunskih varovalk, se obračunava samo v času nižje sezone. 5. Omogočeno je, da se lahko uporabnik v primeru dvotarifnega merjenja odloči za skrajšanje časa manjše dnevne tarife, pri tem pa se za obračun električne energije s skrajšanim časom manjše tarife uporabi tarifna postavka za dirigirani odjem. Meritev mora biti urejena tako, da se poraba v večji tarifi meri v 16 urah dneva, in sicer v razdobju, ko se uporablja poletni čas.od 7. do 23. ure, v preostalem času pa od 6. do 22. ure ter v nedeljo ves dan. Tarifne postavke za dirigirani odjem so 20 odstotokov nižje od postavk za manjšo dnevno tarifo. Uporabnik, ki se odloči za uporabo tarifnih postavk dirigiranega odjema, mora posedovati stikalno uro za krmiljenje samo njegovega dvotarifnega števca in pri Elektru naročiti nastavitev stikalne ure. 6. Omogočeno je mesečno poravnavanje obrokov (akontacij) za električno energijo s pomočjo trajnikov za uporabnike, ki imajo tekoči račun, in s pomočjo položnic. Uporabnik, ki želi mesečno poravnavati obroke s položnicami, naj to pisno sporoči Elektru. Direktor PE Krško Štefan Sunta morala biti toliko dražja. Z delom te dražje energije pa bo obremenjen tudi socialno resnično ogroženi uporabnik, ki je utemeljeno porabi več kot 50 kWh. Drugače povedano: razbremenjen bo levi žep, dodatno obremenjen pa desni. Skupni količinski popust v Sloveniji bo znašal 36O.0OO.(XX) kWh na leto (600.000 uporabnikov x 12 mesecev x 50 kWh = 360.000.000 kWh), kar je toliko kot triletna poraba električne energije v tovarni Videm, ki je največji distribucijski uporabnik električne energije v Sloveniji, ali štirikrat več. kot porabijo vsi uporabniki gospodinjskega odjema pri Elektro Krško (33.400 uporabnikov), ki se razprostirajo od Mirne, Radeč in Planine do Prekope, meje s Hrvaško in Bistrice. Zakaj razmišljanja in razprave, da bi uporabniki električne energije, ki. ne po svoji krivdi, živijo v okolici nuklearne elektrarne, začasnega skladišča NS RAO ter visokoradioaktivnega iztrošenega goriva (npr. v radijusu 20 km od NEK), prejemali brezplačno električno energijo, ni plodna ? Ali je 1,5 do 2 % proizvedene energije v NEK, ki bi jo namenili krajanom v njeni okolici kot rento, res tolikšno breme za nuklearko, ko pa je vsem jasno, da prizadetim ne bo nihče nadoknadil vrednosti, izgubljene zaradi bližine nuklearke, n.pr. tržne vrednosti stanovanjskih hiš. Na drugem mestu pa se lahko razdeli med uporabnike kar 16 % energije, ki jo za potrebe Slovenije proizvede NEK? Krajani negodujejo povsod, kjer so le omenjene možne lokacije odlagališč nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, protestirajo in ne pristajajo na lokacije odlagališč kljub objektivnemu dejstvu, da ti objekti potencialno najmanj ogrožajo okolje. Zato ni pošteno, da proizvod (energija iz NEK), uporabljajo vsi uporabniki v Sloveniji in Hrvaški enako, potencialno breme ogroženosti pa morajo strpno prenašati le prebivalci v okolici nuklearke. Vili Zorko Popust pri električni AvtomobJlski sejem energiji r Krškem Vlada je sprejela Spremembe in dopolnitve Tarifnega sistema za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije (Ur. I. RS, št. 3/92), ki se uporabljajo od 7. marca 1992 dalje. Med drugimi spremembami je bil uveden popust 50 kWh mesečno na uporabnika električne energije v gospodinjstvu. Popust je bil uveden pod pritiskom socialnih razmer. Popust v taki obliki je nepošten in sploh ne rešuje socialnih razmer, saj so ga deležni vsi, tudi taki uporabniki, ki bi s svojim osebnim dohodkom lahko preživljali nekaj družin. Uporabniku, ki je resnično socialno ogrožen, pa popust petdesetih kWh ne zadostuje. Gre za samohranilke ali družine z nezaposlenimi člani in ti potrebujejo občutno večjo pomoč. Mislim, da mesto za reševanje socialnih primerov ni v elektrogospodarstvu, ker imamo za to posebej določene institucije (centre za socialno delo), ki razpolagajo s potrebnimi podatki, na osnovi katerih so posamezniki upravičeni do pomoči. Električna energija je proizvedena v elektrarnah (vodnih, termo, plinskih in nuklearni) in je po energetskih napravah dostavljena uporabnikom, zato je razumljivo, da bo uvedeni popust poravnan vdrugi obliki. Preostala porabljena električna energija nad popustom bo *&%p3LLsv>&. i %, Vsako nedeljo med 7. in 14. uro bo na parkirišču pred Kovinarsko v Krškem avtomobilski sejem. Tako je obljubljal plakat, zato smo se odpravili pogledat, kakšen bo prvi semanji dan. Bilo je nekaj avtomobilov (15-20), nekaj več lirbcev in mraz je pritiskal, daje bilo veselje. Lastnika so že prvič zamenjali trije avtomobili, sicer pa so menda nekateri prodajalci kar pogumno navili cene. Za prvič vstopnine ni bilo, v prihodnje pa bodo tisti, ki bodo hoteli svoj avto postaviti na ogled, nekaj za to tudi plačali. Izvedeli smo tudi, da pri organizaciji sejma pomaga gospod Karel Petakovič iz Krškega, medtem ko za celotnim projektom stojijo Ljubljančani. A še važna podrobnost: med sejmom je bil odprt tudi bife v Kovinarski! (Foio: MiK) 32 Naš glas 4. 3. april 1992 D ROGE (3) Samostanska magnolija že cvete. Brez dvoma je vsako leto prva, ki se odloči za priznanje pomladi. Torej: pomlad je sicer tu, le za travico še ne vemo, kako se obnaša! Psihične značilnosti rizičnih mladostnikov Katere so tiste značilnosti, ki jih kažejo mladostniki, ki se nagibajo k različnim vrstam odvisnosti? Enajst do dvanajst let stare deklice in dvanajst do trinajst let stari fantje so v razvojni fazi, ki jo strokovno imenujemo zgodnja adolescenca in za katero je značilno doživljanje mnogih napetosti. V organizmu v tem času nastopajo številne telesne in hormonalne spremembe, hkrati pa se na mladostnike vršijo hudi pritiski šole in staršev v smislu večje odgovornosti. Mladostniki v tem obdobju hitro menjavajo razpoloženje, so zelo občutljivi in ranljivi in vse to lahko povzroči nerazumevanje in strogo ravnanje staršev in učiteljev, kar pa mladostniku stisko le še poveča, lahko se oblikujejo določene rizične značilnosti, kot so agresivnost, opozicionalnost, pasivnost, depresivnost. V tem obdobju si mladostniki izbirajo prijatelje istega spola s podobnimi interesi in postanejo bolj zaupni med seboj. Tesne vezi s starši se prično trgati, želijo si že malo več svobode, manj so pripravljeni ubogati. Dekleta in fantje te starosti se seveda največ srečujejo z drogami, ki so prisotne doma, npr. cigarete, pivo, vino... Izražajo že zanimanje za droge, prisoten pa je še strah. Mlajši mladostniki (13-15 let), ki jih burijo mnoge telesne spremembe, so zelo okupirani sami s seboj, zelo jih skrbi njihov zunanji videz. Pogosto imajo občutke manjvrednosti, ne zaupajo vase, so v zadregi, omahljivi, lahko pa svojo negotovost prekrivajo z agresivnostjo, vzvišenostjo in z vedenjem, ki ogroža starše ali učitelje v šoli. Zelo pomembno je, da imajo možnost pridobivanja pozitivnih izkušenj in da gradijo pozitivno samopodobo in zaupanje vase. Ob raznih težavah in konfliktih doma ali drugod pa se to zelo hitro ruši. Fantje so sedaj že v klapah, tudi dekleta pogosto oblikujejo manjše "zaupne" skupine. Bolj varne se počutijo, če prevzemajo navade drugih v skupini, zato imajo pogosto podoben način oblačenja, poslušajo enako glasbo... V tem času so mladostniki zelo občutljivi na pritiske grupe, saj jim je zelo pomembna sprejetost v njej, kjer dobivajo potrebne potrditve. V tem času začno tudi eksperimentirati z drogami in se pri tem spodbujajo med seboj. Drogo jemljejo zato, da sledijo drugim, da naredijo vtis na prijatelje, da posnemajo odrasle (zabave s pitjem alkohola), da poskusijo nekaj novega, da preženejo dolgčas, da izzivajo odrasle, da zmanjšajo svoje bojazni... V pozni adolescenci (15-19 let) so mladostniki že bolj odgovorni in sposobni večjih obremenitev, zagovarjajo že svoja stališča. Njihovi interesi so že bolj ustaljeni, niso več toliko nezaupljivi do odraslih in odnosi so boljši, manj konfliktni. Z določenimi posamezniki so razvili globlja prijateljstva in mnenje ter pritisk grupe zanje ni več tako usodno pomemben. Njihov odnos do droge ježe izoblikovan, nekateri počnejo podobno kot njihovi "odrasli" - pijejo alkohol ali jemljejo droge le občasno, na zabavah, nekaj pa jih postaja vedno bolj odvisnih od droge in želijo z njo ubežati od realnih zahtev sveta. Če podrobno opazujemo interakcije, potem vidimo, da ima pomemben vpliv na mladostnike depresivnost odraslih (staršev, učiteljev...), ki se kaže kot razdražljivost, jezavost, strah, žalost ali tesnobnost, pesimizem. Otroci in mladostniki reagirajo enako, z depresijo in podobnimi čustvenimi reakcijami v podobnih problemskih situacijah. To je pogojeno z njihovo energetsko opremljenostjo, s prevzemanjem vedenjskih vzorcev staršev in drugih pomembnih oseb, pomembna so sporočila, ki jih dobivajo, da ne smejo izražati svojih čustev, zlasti ne negativnih ("Ne smeš biti žalosten!, Ne sme te biti strah!"), zato potlačujejo svoja čustva. Zelo pomembna je tudi razrešitev identitetne krize mladostnika, ko mora uskladiti vse vidike svojega jaza v skladen občutek sebe. V zvezi s tem mora definirati svoje življenjske cilje, izbiro poklica, verovanje, vrednostni sistem, odnose s prijatelji, spolno orientacijo... Pogosti so konflikti glede izbire poklica; neodločnost, kaj izbrati, lahko prinaša hude napetosti. Za mladostnika so pomembni odnosi s prijatelji, definirati mora meje intimnosti in zaupnosti... Lahko se pojavi konflikt v zvezi s sprejemanjem veljavnih vrednot v družbi, med vrednotami staršev in vrednotami, pomembnimi zanj, konflikt pri identifikaciji z religijo, v kateri je bil vzgajan. Sprašuje se, kdo je, ta konfliktnost povzroča, da se doživlja izrazito neskladno, je napet, ves čas nekaj išče, postane slabo uspešen v šoli in nanj se vsuje cel plaz pritiskov. V takšni situaciji lahko poseže tudi po drogi. Pojavi hude identitetne krize so v zadnjem obdobju številni, pogostejši so kot v preteklosti verjetno zaradi spremenjenega načina življenja in možnosti, ki jih nudi, ter konfliktnosti vrednot med starši in mladostniki. Mladostnik lahko tudi depresivno odreagira, to se lahko kaže v utrujenosti, slabšem apetitu, nemotiviranosti in neaktivnosti. Ko tega občutka potrtosti ne more več obvladati, je to lahko že resen problem, in če ob tem občuti, kot da nikomur ni nič zanj, je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Upornost staršem nam je pri vseh mladostnikih poznana in ji pripisujemo pozitiven pomen v smislu zdravega razvoja osebnosti in razvijanja identitete. Mladostniki želijo z uporništvom doseči neodvisnost in se otresti stalne kontrole staršev. Pogosto pa imajo mladostniki hude občutke krivde zaradi svojega upiranja staršem. Kajti hočejo jim tudi ugajati, saj si želijo njihove sprejetosti in ljubezni. Če so v svojih poskusih, da bi se izkazali doma, v šoli, neuspešni, se pogosto zelo obtožujejo za neuspeh in lahko tudi začno izgubljati interes za dogajanje zunaj sebe. Zaradi potlačevanja čustev lahko začno kazati določene telesne znake z glavoboli, omedlevicami, vročino, bolečinami v želodcu... Občutki depresivnosti naraščajo z dušenjem strahu in žalosti, opazimo lahko, da so napeti, jokavi, vznemirjeni, razburjeni, želijo se izolirati od okolice, lahko so destruktivni, dosegajo slab uspeh v šoli... Če se ob jezi pojavijo še hudi občutki krivde, lahko ukrepajo neracionalno in posežejo tudi po alkoholu ali kateri od drugih drog. Če mladostnik misli, da s tem "lažje" rešuje čustvene stiske in napetosti, je nevarnost, da bo nastopila psihična odvisnost, še večja. Naš glas 4. 3. april 1992 33 Kot pomemben dejavnik tveganja je vsekakor treba navesti družino z disharmoničnimi ali motenimi odnosi. Če npr. v družini eden ali oba od staršev pijeta, to namreč podvoji tveganje, da bo tudi otrok ali mladostnik segel po drogi, saj ima pred seboj nenehno takšen vzorec za reševanje stiske. Pri poseganju po drogi je pomembna tudi kriminaliteta, povezana z osebnostno motenostjo staršev. Pomembni so tudi neustrezni načini reševanja problemov v družini - nejasna pravila vedenja, nedosledna vzgoja, nejasne zahteve, brezbrižnost ali huda disciplina, negativni komunikacijski vzorci (stalne kritike ...), pretirana skrb enega od roditeljev in odsotnost ali ignoranca drugega... Resen dejavnik tveganja so tudi vedenjske motnje pri otrocih - nenehno neprilagojeno vedenje, impulzivnost, nestrpnost, agresivnost... Tudi neuspešnost v šoli povečuje rizičnost glede jemanja drog. Bolj rizični so mladostniki, ki nimajo tesnih vezi s starši, pozitivnih kontaktov v šoli, za kar so značilne motnje do avtoritet, kot tisti, ki V torek, 17. marca, je bil v Ljubljani seminar "Pomoč narkomanom in prizadetim ob njih", ki so ga organizirali Inštitut za socialno medicino in socialno varstvo pri Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo, Višja šola za socialne delavce, Sekretariat za socialno in zdravstveno varstvo, slovenska Karitas in Socialni forum za zasvojenosti in omame. Bistvo seminarja je bila predstavitev terapevtske skupnosti za zdravljenje narkomanov Communita Incontro - Skupnost "Srečanja". Predstavil jo je njen ustanovitelj don Pierino Gelmini, ki jo tudi vodi. Communita Incontro je najuspešnejša in največja italijanska terapevtska skupnost za zdravljenje odvisnikov od drog v ožjem smislu besede (marihuana, hašiš, kokain, heroin, LSD, psihofarmaki...). Don Pierino Germini je po poklicu duhovnik, ki je delal v vatikanski diplomaciji kot tajnik nekega kardinala. V zvezi z njegovo odločitvijo o tem, da to službo pusti in se posveti pomoči narkomanom, je povedal zanimivo zgodbo. Trinajstega februarja 1963 je na stopnišču neke cerkve v Rimu našel mladega fanta Alfreda, ki ga je prosil za pomoč. Ponudil mu je denar, ko ga je Alfredo odklonil in mu povedal, da se slabo počuti, mu je ponudil, da mu uredi sprejem v bolnišnico, vendar mu je Alfredo dejal, da tudi tega ne potrebuje. Bil je hudo odvisen od drog in potreboval je pomoč v tem, da dobi dom, da ga nekdo sprejme kot človeka in mu nudi podporo, da bo lahko šel iz zakletega kroga odvisnosti. Don Pierino Germini ga je tako odpeljal k sebi v kardinalsko palačo, kjer je stanoval, kar pa je izzvalo "hude viharje". Kasneje je Alfredo bival nekaj časa pri don Pierinovih starših in don Pierino se je vse bolj zavedal brezna, v katerem živijo mladi, odvisni od drog, prepada med življenjem in smrtjo, kjer ni nikogar, ki bi jim lahko pomagal. Zato se je odločil sam nekaj narediti in blizu Rima je dolino, ki so jo prej imenovali Dolina čarovnic, počasi spremenil v Dolino upanja. Tam je ustanovil prvo terapevtsko skupino za zdravljenje narkomanov in imel v začetku pri tem ne malo težav, vendar je uspel in danes je sirom po svetu 140 takšnih komun, med drugim tudi v Španiji, Boliviji, na Tajskem, pri Splitu (trenutno je zaradi vojne še zaprta) in sedaj ima željo, da bi se takšna komuna ustanovila tudi v Sloveniji, pri čemer mu nudijo pomoč mnogi strokovnjaki in prostovoljci, predvsem z Obale, med njimi pa je eden najaktivnejših g. Franc Prelc, portoroški župnik. Trenutno tečejo dogovori o tem, da bi prvo takšno komuno ustanovili v nekdanjem samostanu Krog nad Sečo v piranski občini. Čisto na kratko še o tem, kako te terapevtske skupnosti delujejo. Trenutno se v njih zdravi 4000 mladih (le 20 % je deklet), vsaka dva meseca pa sprejme don Pierino 400 novincev in jih porazdeli po terapevtskih skupnostih. V vseh veljajo zelo stroga pravila in v prvih dneh jih 30 % odide, ker tega ne morejo zdržati, vendar se jih spet vrne 15 do 20 % . Predno so sploh vključeni v skupnost, imajo so v pristnih odnosih s starši in imajo možnosti za pozitivno uveljavljanje v šoli in izven nje. Tudi pozitivno vrednotenje drog, pozitivno stališče do njih je rizični faktor, ki lahko privede do zasvojenosti že zelo zgodaj (pred 15 letom). Mladostniki potrebujejo našo pomoč (pomoč staršev, učiteljev...), da se lahko naučijo pravilnega odnosa do realnosti -psihične in objektivne, enako tudi do drog. V osebnostnem dozorevanju morajo doseči stopnjo, na kateri se bodo lahko uprli negativnim vplivom skupine, ki pogojuje vstop v skupino z uživanjem drog. Nuditi jim moramo možnosti za pozitivno uveljavljanje, za enakopraven odnos v svetu odraslih in možnosti za doživljanje uspehov in radosti ob rezultatih lastnega dela. Če teh možnosti nimajo, namreč to nadomestno zadovoljujejo na lahko dosegljiv način preko užitkov, ki jih nudijo droge. Gordana Rostohar, dipl. psih. posebne priprave v obliki individualnih in skupinskih pogovorov, nato so 30 dni "na preizkušnji" in po teh 30 dneh jih 80 % vztraja celo prvo leto. Največjo krizo jih večina doživlja po 5-6 mesecih, ko se že dobro počutijo in želijo oditi domov, takrat jih odide 2 do 3 % . Prvo leto namreč ne smejo oditi nikamor iz skupnosti, šele potem gredo lahko za 1 teden domov. Dva odstotka se jih iz tega izhoda ne vrne pravočasno, vendar kasneje to želijo v polovici primerov in o možnosti vrnitve individualno odločajo predpostavljeni. Družinski člani jih lahko vsakih 14 dni obiščejo, zlasti pomembno je terapevtsko delo skupaj z njimi. V terapevtski skupini je 25 do 40 mladih, na 25 zdravljenih je 6 že ozdravljenih odvisnikov, ki potem vodijo vse delo. Organizirana imajo posebna izobraževanja za vse, ki z odvisniki delajo. Značilno za njihov način dela je tudi, da povsem odklanjajo zdravila za lajšanje bolečin ob abstinenčni krizi, nudijo le suport. Od 4000 odvisnikov, ki se trenutno zdravijo, jih je 250 obolelih za AIDS-om, 1800 pa jih je seropozitivnih. V okviru terapevtske skupnosti imajo organizrane interne šole, vsakdo pa mora tudi 8 ur delati, saj sami skrbijo za vse potrebno za življenje (npr. pridelujejo hrano). Don Pierino Gelmini, ki sam zase pravi, da je entuziast, močno verjame, da je mogoče izstopiti iz kroga odvisnosti od droge in da je najpomembnejše, da se spremeni način življenja, zato so vsebine posvečene predvsem kvaliteti življenja, medsebojni ljubezni in toplim človeškim odnosom. Nikakor se ne strinja z liberalizacijo "mehkih" drog (npr. marihuane), temveč pravi, da je treba mlade osvoboditi od drog. Pravi, da se je treba ustaviti prej, niti ne začeti z "lahkimi" drogami. Res je, da niso vsi, ki so začeli z "mehkimi", prešli na "trde" droge, vendar je res tudi obratno, da so vsi, ki so bili na "trdih" drogah, začeli z "mehkimi". V tem ga je podprl eden njegovih ozdravljenih fantov, 31-letni Claudino, ki je povedal svojo osebno izkušnjo z drogami. S 14 leti je kadil marihuano in hašiš, s 15 je spoznal kokain in s 16 pristal pri heroinu in ga jemal 4 leta. Z 19 leti je bil zapleten v nek umor, bil je dvakrat v zaporu. Leta 1980 je prišel v don Pierinovo skupnost in se v njej zdravil 6 let. Danes je poročen, oče dveh otrok in še vedno dela v komuni in pomaga številnim mladim, ki so odvisni od drog in želijo spremeniti svoje življenje. Povedal je, da je šele v komuni nehal poslušati večne sodbe staršev in učiteljev ter vseh drugih: "Iz tebe, Claudio, nikoli ne bo nič!". Kot najsrečnejši trenutek v življenje je opisal odpiranje novih komun v Španiji in Boliviji, ki ju je vodil skupaj s svojimi prijatelji. Njegovo sporočilo mladim je: "Ne kompromitirajte se z nobeno drogo. Ne razlikujte med njimi, ne delite jih na mehke in trde, na nenevarne in nevarne. Vse so enake. Če se odločiš za drogo, se odločiš za nesvobodo." In na koncu še o Alfredu, s katerim se je vse začelo - star je 49 let in 26. marca je odšel v Zaire odpret novo terapevtsko skupnost. Zapisala Gordana Rostohar, Center za socialno delo Krško Pater Pierino hodi po Sloveniji in pripoveduje ZGODBA, KIJE UPANJE ZA MARSIKOGA 34 Naš glas 4, 3. april 1992 PROMETNE ZAGATE... ŽE NEKAJKRAT SMO SE V NAŠEM GLA- su zavzeli za načrtovanje in gradnjo kolesarskih stez. Vzrokov za to je veliko, niso le varnostni! Naše mesto je razdeljeno na (vsaj) tri jedra: Videm, Krško in Grič, lahko pa jim dodamo še Leskovec, naselja na Krškem polju, industrijske in obrtno cono... Vse te lokacije so med seboj dokaj oddaljene, tako da se je v sodobnem času skoraj nesmiselno zavajati s tem, da lahko ljudje razdalje med njimi premagajo peš. Avtomobilski prevozi so dragi in na kratkih razdaljah nee-kološki. Ob lepem vremenu bi se marsikdo odločil za kolo, če ne bi s tem tvegal glave, ali, kar je lahko še huje, invalidnosti. Standard pada in če ne bo za bencin, bo tudi avtobusna vozovnica postala dragocena. Ostaja pešačenje! Ko se takole človek zjutraj vozi v službo, vidi redke kolesarje in (žal) ne tako redke otročaje, ki se pomikajo tik ob regionalni cesti Brežice-Krško na avtobusne postaje, na šolski avtobus. Tokrat je posnetek iz Stare vasi, drugič bo lahko iz Starega Grada, Dolenje vasi... Ni pločnika, ni kolesarske steze... Avtomobili pa drvijo, saj se vsakomur mudi. Če bomo na te stvari pričeli misliti šele, ko bo nekega dne standard padel dovolj globoko, da se bodo tudi otroci vplivnih ljudi morali takole potikati za cesto, bo vse prepozno. Takrat bo denarja še manj. KOLESARSKE STEZE (TRETJIČ): SO odročni kraji in odročni kraji. Tale gospa na sliki se ni nič pritoževala zaradi tega, ker na Raztez ni kolesarske steze. Zmotil sem jo sredi počitka pri ribniku Mačkovec in urno se je umaknila vsiljivemu objektivu fotoaparata. .¦¦':¦.¦ ¦:¦¦: ."¦ Tudi otroci in njihovi starši v KS Dolenja ras bi se bolje počutili, če bi vedeli, da se mora mularija na poti do avtobusne postaja in domov ali ko gre po svojih poteh, držati pločnika. Pločnika žal ni, čeprav je cesta regionalka, vozniki divjaki, naselja pa skoraj primestna. DELAVCI SO RELATIVNO HITRO ZALI- li asfalt, ki ga je bilo treba na križišču pred Podmornico v Krškem prekopati ob polaganju takoimenovane PTT kanalizacije. Glede na to, da smo v prejšnji številki Našega glasa pisali o sila skromnih sredstvih, ki jih je lahko letos republiško ministrstvo za promet namenilo občinam za vzdrževanje cest in glede na naknadni dopis, v katerem so sporočili, da tistega morebitnega dodatnega denarja zanesljivo več ne bo, lahko le upamo, da ni to zgodovinski posnetek. Trenutka, ko smo lahkomiselno zaasfaltirali ves letošnji denar, ki si ga je občina lahko privoščila v ta namen. Nekaj se namreč šušlja o možnosti, da bi tudi to križišče semaforizirali. Vse skupaj je še sila sramežljivo, a če bi slučajno res letos... Mimogrede: slišali smo tudi kritiko, ker je Point opravil štetje prometa ravno na četrtek, to je dan, ko krški občinski izpitni center ne opravlja vozniških izpitov, kar pomeni, da so iz statistike izpadla vsa njihova vozila. Ta namreč kar solidno obremenjujejo tudi križišče pri Podmornici. PREDVIDENA LOKACIJA BRESTANI- ške komunalne čistilne naprave je menda res na območju nekdanjega kamnoloma ob železniški progi. To je kraj, ki ga vidite tudi na posnetku. Moramo pa vse trenutne uporabnike tega prostora opozoriti na to, da komunalna čistilna naprava ne bo namenjena take vrste svinjariji, ki jo oni skrivaj postavljajo v vrsto za predelavo. Niti ne bodo naprav, ki jih je videti na fotografiji, graditelji mogli izkoristiti za sestavljanje bodoče čistilne naprave. Zato vas lepo naprošamo, da tistega, česar več ne potrebujete, več ne odlagate tu, ampak se s svojo kramo potrudite do osrednje občinske deponije v Spodnjem Starem Gradu. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker je kupe nesnage sila grdo videti skozi okna mimo drvečih ali plazečih se vlakov. BENCINSKI SERVIS V BRESTANICI, KA- terega prestavitev buri duhove Senovčanov in Brestaničanov. Obnova bo do konca leta morala biti opravljena, saj ga bo sicer treba zapreti, ker ne bo ustrezal normativom. Na obstoječi lokaciji je preveč utesnjen, ni odstavnih pasov in ne prostora za obračanje, pravšnje lokacije pa tudi ni dovolj blizu Brestanici. Potreben premik servisa proti Senovemu je samo še enkrat razžarel stare medkrajevne strasti med sosednima mestoma. Pa še navezava na prejšnje besedilo: tudi med Senovim in Brestanico ni pločnika, ni kolesarske steze, toliko da je cesta, promet pa je kar nevaren. 35 Kar solidno se je moralo muditi anonimnemu podjetnežu v cono pešcev v krškem mestnem jedru, da je tako junaško podrl betonsko korito z rožami. Morda ga ni opazil zato, ker so rože v njem bolj zimske, ali zato, ker ni poskakovalo in mahalo z rdečo lučko, ali pa je preveč plesalo po cesti in je mislil, da bi morda pravi trenutek lahko zapeljal med njima? Kdo bi vedel. Tisti, ki so zjutraj prvi prišli na kraj dogodka, vedo povedati, da se je stvar očitno zgodila ponoči, saj so našli samo razdejanje. Res bi bilo zanimivo videti tudi avto, ki si je upal tako napasti betonsko oviro na cesti. Za vse, ki mislite, da bi se sedaj morda lahko peljali tod, povejmo, da je cesta vseeno zaprta za promet: ostalih 50 % korit so postavili na sredo vozišča! Verig (denarnih) je sedaj že toliko, da bi tudi iz njih že lahko sestavili venec vencev. Navali družba, za vse bo dovolj - hotel ima polno klet! 36 Naš glas 4, 3. april 1992 Valvasorjeva hiša bo ob 300. jubileju Dočakala obnovo in dobila vsebino Tisti, ki berejo Naš glas ali gledajo TV posnetke zasedanja krške skupščine, že vedo nekaj malega o nesoglasjih med občinskim izvršnim svetom in komisijo, ki ima nalogo, da poskrbi za organizacijo prireditve ob 300. obletnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. Organa se nista mogla domeniti o pristojnostih v zvezi s proslavo in obnovo stare, razpadajoče hiše in njene okolice. Kazalo je, da bo žrtev vsestranske nepopustljiv osti sam pokojni Valvasor oziroma njegova hiša v Krškem. Razrešitev je prinesla skupna seja krškega izvršnega sveta, predsedstva občinske skupščine in komisije za pripravo sklepne proslave. Na seji (9. marca) so udeleženci poslušali poročilo o delu in programske usmeritve komisije za pripravo slovenske proslave ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasorja in sklenili: 1. Izvršni svet sprejema programske usmeritve komisije in bo v proračunu zagotovil sredstva za realizacijo programa obnove Valvasorjeve hiše. V letu 1992 bo financiral izdelavo projektov, ki naj bi jih uresničili v letu 1993. 2. Predlog programa za Valvasorjevo hišo (verjetno je mišljena vsebina, dejavnosti - op. ur.) pripravi komisija. Izvršni svet predlaga komisiji, da v programu poleg kulturniške predvidi tudi gospodarsko dejavnost. O dokončni vsebini programa bi se odločali skupaj, na ravni občine, v skladu s finančnimi možnostmi. Komisija bo spremljala izvajanje programa in koordinirala delo ter organizirala razčiščevalne sestanke. Skrb za izvajalski del pa bo prepustila sekretariatu za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve ter sekretariatu za družbene dejavnosti. Financiranje posameznih nalog bo zagotavljal izvršni svet. V zapisu s sestanka, katerega sklepe ste pravkar prebrali, je tudi očitek, da so nesoglasja potratila 4 mesece časa in da se z delom v bistvu zelo mudi. V nihanju med željami, potrebami, nujnimi ukrepi in finančnimi možnostmi smo slišali celo kopico predlogov in misli. Ne bomo objavljali vseh, a nekaterim se le ne kaže ogniti: Ne glede na proslavo in obletnico moramo z Valvasorjevo hišo nekaj storiti, saj bo sicer sama od sebe razpadla (Živko Šebek)! Tudi poseg v celoten kompleks - ureditev starega mestnega jedra - je nujen, seveda pa v okviru finančnih možnosti, kar pomeni samo najnujnejša dela (Franc Glinšek)! Sprejeti je treba program dela, naredili bomo (do proslave) toliko, kolikor bo možno, ostalo pa postopoma, v skladu z dotokom denarja (Branko Soba). Če sprejmemo predlagani program (vsebino) objekta, je treba predvideti ne le visoke stroške obnove, ampak tudi vsakoletna sredstva za stalno vzdrževanje objekta in dejavnosti v njem (Frač Černelič)! Program (vsebina dejavnosti), o katerem je tekla beseda, je le ena izmed petih različic konceptov uporabnosti Valvasorjeve hiše. Predstavil ga je Slavko Šribar: V pritličju bo bife s poročnim salonom, recepcija s prodajo spominkov in vzporedni prostori (arhiv, garderoba). V nadstropju je predviden prostor za razstavo zbirke mojstra Štovička, Valvasorjeva soba, pisarna, garderoba, zbirka o protestan-tizmu, Mencingerjeva soba, soba najpomembnejših kulturnikov, prodajalna slikarskih potebščin, atelje za občasno ustvarjanje prehodnih slikarjev, soba za predstavitev arheoloških najdišč iz okolice Krškega - dislocirana zbirka Posavskega muzeja. K temu je treba dodati, da obstaja tudi možnost odkupa bližnjih dveh hiš, Jamovičeve in Kapla-nove. Odločitev o vsebini in nadaljnji usodi dejavnosti v tem objektu očitno ne bo preprosta. Če bodo tisti, ki bodo odločali, zgornji predlog krepko oklestili, bodo zanesljivo razglašeni za nekulturne. Končno je predlog sam po sebi tudi dober. Seveda pa bo nastal problem pri odeji, ki naj ga pokrije in ki vsaj nekaj časa ne bo dovolj dolga. Zato bo gotovo treba nekje popustiti in poiskati pravo sosledje stvari: kombinirati kulturo z dovolj drugih dejavnosti, da bodo te z najemnino lahko vsaj delno vzdrževale objekt. Ne kaže namreč pozabiti, da so znašale izlicitirane mesečne najemnine za lokale v Križmanovi hiši med 10 in 13 DEM za kvadratni meter! Povpraševanje po poslovnih prostorih torej očitno obstaja in dovolj mirnih (pisarniških) podjetniških dejavnosti bi se tudi našlo! Nikakor si ne domišljam, da sem poklican soditi o čemerkoli pri tej zadevi! Le tega ne bi rad, da na koncu ne bomo zmogli dostojno vzdrževati objekta, v katerem bo poročni salon, ki bi gotovo lahko služil tudi kot protokolarni, slavnostni prostor. Če to misel razvijem v grotesko: potem bomo mladoporočencem morali ob predpisani taksi zaračunavati še nekakšno pristojbino ali obrabnino za vzdrževanje poročne sobe. Kakor zvenijo tele vrstice neokusno, tako bi bilo še huje, če bi se res sami pripeljali v položaj, ko shirano gospodarstvo ne bo preneslo vzdrževanja lepote, zbrane v Valvasorjevi hiši. Žal se hkrati zavedam, da bi se morali na vse kriplje boriti zoper kulturno, prometno, produkcijsko, kadrovsko in še kakšno osamo, v katero nas je pahnila sodobnost. Predlagani program je tudi eden od načinov tega boja! od hiš Valvasorjevega kompleksa in njen edini prebivalec. Naš glas 4. 3. april 1992 37 Zdravo! Pariš, 15. 3. 92 Ivan ponovno v sedlu Delam in diham v mestu umetnosti, v citee intemationalle des arts, kjer je 300 ateljejev za slikarje, kiparje, pianiste... iz celega sveta, od Avstralije, Amerike, Afrike, Evrope do Amerike, vseh barv kože in navad. Pariz je veliko mesto, galerije ima na vsakem koraku, slikarje pa tudi. Konkurenca je močna, mnenja se krešejo, telo in duh se bogatita, nabirajo se izkušnje in širijo obzorja. Veliko delam in iščem. ru te Mučil GieoAn M se P0?D4MJ4tt, /- <=^