Ob prasnihu
slovenske svobt»de
V nedeljo 29. oktobra se bodo svobodoljubni Slovenci spominjali enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda: osvoboditve izpod avstrijsko-nemškega gospodstva. Slovenski narod je tedaj ¡z odločno potezo pretrgal vezi z avstro-ogrsko monarhijo ter vzel vodstvo svoje usode v lastne roke. Postavil si je lastno oblast. S Hrvati in Srbi na področju bivše monarhije si je ustvaril suvereno državo in njeno vodstvo zaupal svojemu narodnemu voditelju dr. Korošcu, ki je bil tedaj tudi največji glasnik in pobor-nik svobode zatiranih južnih Slovanov. Ta dr*žava se je pozneje razrastla v širšo državno skupnost s kraljevino Srbijo in črno goro, ki je šla v zgodovino kot država Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dne 29. oktobra 1918 smo Slovenci iz prejšnjega brezpravnega in zatiranega naroda postali državni narod, ki je v novi državi dobil možnosti za kulturni in gospodarski razvoj z gospodarskimi in kulturnimi ustanovami ter zavodi, ki mu jih prejšnja država nikdar ni hotela dati. Ni bilo v novi državi vse tako urejeno, kakor bi bilo prav in kakor so Slovenci želeli, toda kljub temu so Slovenci Jugoslavijo smatrali vedno za svojo državo. Za njen razvoj in notranjo konsolidacijo so storili vse. Če do nje ni prišlo, je bilo samo zato, ker niso poslušali modrih nasvetov in predlogov enega njenih tvorcev slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca.
Po letu 1918 je včasih le kdo postavil vprašanje, ali je bila pravilna odločitev vodilnih slovenskih mož, da so leta 1918 usodo slovenskega naroda povezali z usodo Hrvatov in Srbov. Zgodovina je na to dala najpravilnejši odgovor, kajti neizpodbitno dejstvo je, da so Slovenci v novi državi neprestano napredovali, da so se kulturno razmahnili tako na široko in da so se lahko stavili ob stran najkulturnejših narodov na svetu. Pa tudi gospodarsko so se utrdili in razvijali vedno naprej. Razmah slovenskega naroda je bil tako silen, da je dr. Korošec ob dvajsetletnici obstoja skupne države veselo vzkliknil, „da se pot slovenskega naroda navzgor šele začenja“.
Leta 1918 priborjeno svobodo je slovenski narod užival komaj 23 let, kajti leta 1941 so nadenj prihrumeli njegovi tisočletni narodni sovražniki, nemški nacisti, laški fašisti in madžarski zatiralci. Slovensko domovino so si razdelili, da bi na njej slovenski narod čim laže in čim prej tudi fizično uničili. Slovenski narod je krvavel iz tisočerih ran, a je v Svoji trdoživosti ostal še vedno pri življenju. Ko so se leta 1945 s slovenske zemlje umaknili sovražni okupatorji, Slovenci niso mogli zaživeti znova v svobodi in demokraciji, kajti sovražne okupatorje je zamenjal še hujši nasilnik komunist s svojo strahotno diktaturo. Pod to sužnostjo slovenski narod ječi že polnih 16 let.
Z nastopom komunistične diktature doma je odšlo v svobodni svet veliko število demokratičnih Slovencev, ki kot politična emigracija nadaljujejo boj v demokratskem svetu proti komunističnemu nasilniku. Svetovno javnost neprestano opozarjajo na nesrečo, v katero so spravili komunisti slovenski narod'.
Nastopanje slovenske politične emigracije v svetu komunističnim oblastnikom doma ni po volji. Vse store, da bi jo onemogočili. Pri tem nič ne izbirajo sredstev. Ker niso uspeli z grožnjami in denunciranjem, so se začeli posluževati nove taktike. Med emigrante so začeli spuščati sirenske glasove, kako se doma vse spreminja, kako postaja vse drugače, da se ljudje lahko vrnejo domov, da bodo dobili dobre službe, stanovanja, če pa že ne marajo domov, naj vsaj v inozemstvu z njihovimi diplomatskimi predstavništvi navežejo stike, da jih bodo gospodarsko podpirali, jim omogočali trgovanje in podobno. Na take in podobne načine hočejo komunisti razbijati emigrantske vrste.
Za tistega, ki pozna komunizem in prilagodljivost njegove taktike sleherni okolnosti, je komunistični načrt tako jasen, kot beli dan: Z materialnimi dobrinami hočejo narod tako pogrezniti v materializem, da bi v njem zadušili sleherno težnjo in željo po kaki politični
V
ZDA ustavile pomoč Titu
Kakor smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk našega tednika, je Kennedyjeva vlada pred nedavnim sklenila prenehati finančno in gospodarsko pomoč Titovi Jugoslaviji in Gomulkovi Poljski. Povod za odpoved pomoči je Kennedyjevi vladi bila beograjska konferenca tkzv. nevtralcev, na kateri je Tito ponovno in povsem jasno. tudi za Amerikance pokazal, da trdno stoji v komunističnem taboru. Niti besede obsodbe ZSSR in njihovih atomskih poskusov ni prišla iz njegovih ust, čeprav bi bil to mogel storiti, ne da bi si škodil na ugledu Moskvi ali med tkzv. nevtralci.
Po tej konferenci je Kennedyjeva vlada spravila v pogon svoj propagandni aparat v smeri, ki Titu prav gotovo ni po godu. Po dolgih letih, lahko rečemo prvič po tkzv. Titovem sporu z Moskvo leta 1948, so se slišali glasovi proti nadaljni pomoči Titu tudi v ameriškem kongresu, glasovi, ki so potem zagledali beli dan tudi v ameriškem tisku. Pod Eisenhowerjem je tu pa tam tudi prišlo v kongresu do posameznih protestov proti pomoči Titu, vendar v ameriškem tisku taki protesti niso našli odmeva.
Tako je pred kratkim John G. Tower objavil, da sedaj jugoslovanski piloti, ki so se izvežbali na ameriških oporiščih, urijo Castrove pilote. S to objavo je senator Tower povzročil debato o nadaljnjem vežbanju jugoslovanskih pilotov v ZDA in nadaljnji prodaji ameriških reakcijskih letal Titovi vladi.
Ameriška tiskovna agencija AP je nato objavila še naslednje: Kennedyjeva vlada sedaj proučuje spremembo svoje politike do Jugoslavije, vključno v gospodarski pomoči in prodajanju vojaškega materiala. Visoki vladni organi so objavili, da je Kennedy ukazal Drž. varnostnemu svetu izvesti to spremembo. Kenneddy je storil ta korak takoj, ko je dobil iz Beograda poročilo, da je
Tito na konferenci tkzv. nevtralcev podprl sovjetsko politiko.
Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo, da bodo ZDA izpolnile vse dosedanje obveze do Jugoslavije, odslej naprej pa ne bo več sodelovanja na gospodarskem in vojaškem področju. Tozadevna politika bo spremenjena.
Do velikih debat v vladi je prišlo, ko sta ameriško zunanje in obrambno ministrstvo potrdila, da ZDA vadijo osem jugoslovanskih pilotov na nekem letalskem oporišču v Teksasu v zvezi s prodajo Titovi Jugoslaviji okoli 135 F86D Sabre reakcijskih letal. Ta letala so za ameriške oborožene sile zastarela in jih smatrajo za odvisna.
Ameriška politika pomoči Titu, da bi ga obdržala neodvisnega od Moskve je bila osrednja točka političnih sporov v Washingtonu že odkar so ZDA začele s to politiko pred 13 leti. Tito se je leta 1948 sprl s Stalinom. Poleg ZDA sta Titu pomagali tudi Francija in Anglija. Zagovorniki politike pomoči Titu so trdili, da bi bil brez nje podlegel pritisku sovjetskega boka kakor katerikoi drugi sovjetski satelit.
K0 so prišla poročila o spreminjanju ameriške politike do Jugoslavije do Tita, se je ta drznil zahtevati od ameriške vlade, naj mu pojasni, zakaj namerava spremeniti svojo politiko. Ameriška vlada je naročila svojemu veleposlaniku v Beogradu Kennanu, naj pokliče na razgovor jugoslovanskega podpredsednika vlade Mijalka Todoroviča in mu ustno pove, kaj ameriška vlada misli. Kennan je Todoroviču povedal, da bodo ZDA izpolnile do Jugoslavije vse svoje dosedanje obveznosti zlasti v gospodarskem oziru, prenehale pa so z nadaljnimi tozadevnimi načrti za Jugoslavijo.
Po tem razgovoru so v Washingtonu takoj objavili, da so ZDA odbile novo Titovo prošnjo za nakup 500.000 ton ameriškega odvisnega žita.
V V
Hftiseev odkriva notranja trenja v sovjetski KP
Letošnji kongres sovjetske KP, ki | je 22. v vrsti takih kongresov od ob- I stoja ZSSR, je začel Hruščev z govo- ; rom, v katerem je, kakor običajno, zdru. žil slavospeve miru z grožnjami atomske vojne.
Objavil je, da bo ZSSR, izvedla poskus s 50 megatonsko bombo, za oolo-vico manjšo, kakor je grozil pred začetkom kongresa. Ta poskus je ZSSR izvršila minuli ponedeljek.
V govoru se je dotaknil problemov: Nemčije, Berlina, OZN, mrzle vojne, mirnega sožitja, razorožitve, vojne, za-
spremembi. Če bi slovenski narod podlegel načrtom svojih nasilnikov, ki so ga oropali najdražjega, kar je imel: svobode in demokracije in bi mu težnjo in željo po njih zadušili in zamorili z materialnimi dobrinami, potem bi morali biti do smrti žalostni; kajti komunisti bi nad demokratskim narodom dosegli največji uspeh, ker pod' seboj ne bi več imeli naroda, proti kateremu morajo nastopati z nasiljem zaradi njegove težnje po politični svobodi, ampak zmaterializirano množico, ki nobenih drugih želja ne bi več imela, kakor samo nenasitno slo po uživanju.
Vemo, da se Slovenci doma tem in podobnim komunističnim načrtom upirajo na vse načine. Za ceno največjih žrtev in zatiranj si ohranjajo v srcu vero, da bo končno le prišel dan, ko bo slovenski narod znova lahko spregovoril in uveljavil svojo politično voljo.
Če pa vem0 to, kako bi potem mogli omahovati mi politični emigranti, ki živimo v polni svobodi in nimamo nikogar nad seboj, ki bi nas zatiral, nam kratil svobodo in oviral pri delu za narod, da bi prišel znova do tiste .svobode, ki jo je po zaslugi nesebičnih slovenskih mož dobil že leta 1918.
Spomin na veličastne dogodke, ki so se pred 43 leti odigravali po slovenski domovini, nam bo dal samo še novega poguma in novih vzpodbud, da bomo samo še povečali delo za trpeči narod doma, da se bo čimprej izpolnil pesnikov poziv:
Prost mora biti, prost moj rod,
na svoji zemlji svoj gospod.
| hodnega gospodarstva, komunističnega I gospodarstva, kolonializma in zavezni-I ških obrambnih organizacij.
Nemčija: „če bodo zahodnjaki pokazali pripravljenost rešiti nemško vprašanje, potem ne bomo zahtevali, da bi bila mirovna pogodba z Vzhodno Nemčijo podpisana pred koncem letošnjega leta.“
Berlin: „Mesto mora postati svobodno demilitarizirano področje. Ugotavljamo, da zahodne sile polagoma spoznavajo položaj in da hočejo rešiti problem Nemčije in Zahodnega Berlina tako, da bo za obe strani, prav.“
OZN: Kolesje ZN je v mrzli vojni porjavelo in je skrajni čas, da se obnovi. Enako pravico v vseh organih OZN morajo imeti tri skupine držav, ki so se razvile na svetu: socialistične (komunistične), nevtralistične in imperialistične. Vzpostaviti je treba tudi zakonite pravice Kitajske v ZN.“
Mrzla vojna: „Komunizem postaja faktor v svetovnem razvoju. Če si bodo kapitalistične države drznile napasti socialistične (komunistčne) države in pognati človeštvo v prepad vojnega uničevanja, bo t0 njihovo noro dejanje zadnje dejanje.“
Mirno sožitje: „Vse kaže, da bi bilo mogoče odpraviti vojno iz' človeške družbe tudi še pred’ popolno zmago socializma (komunizma) na svetu, čeprav bi kapitalizem še živel na enem delu sveta.“
Razorožitev: „Pripravljeni smo se z zahodnimi silami pogajati za splošno in popolno razorožitev.“
Vojna: „Prepričani smo, da so sile socializma (komunizma) močnejše od napadalnih sli imperializma. Toda tudi, če bi morali priznati, da je trditev Kennedyja, ki jo je nedavno izrekel, namreč, da bi bile naše in njihove sile enako močne, resnična tudi v tem slučaju, je popolnoma nerazumno groziti z vojno.“
Zahodno gospodarstvo: „ZDA, glavna kapitalistična država, je v zadnjih petih letih utrpela dve gospodarski krizi. ZDA so izgubile svojo absolutno nad-moč v svetovni produkciji in trgovini.
v	_ v V
Atnemkt odgovor fSraseevu
V	ZDA so odgovorili Hruščevu na njegove grožnje o nadmoči ZSSR in njenih satelitov z izjavo, ki jo je dal, po predhodni Kennedyjevi odobritvi, ameriški obrambni podtajnik Gilpatrick, v kateri je med drugim poudaril:
„Sovjetske grožnje z raketnimi napadi proti svobodnemu svetu je treba vrednotiti z dejstvi ameriške atomske nadmoči. Tudi, če bi sovjeti izvršili nepričakovan napad1, bodo ZDA udarile nazaj prav tako močno, kakor je napadel sovražnik. Zato upamo, da sovjeti ne bodo povzročili večje atomske vojne. Prav tako smo prepričani, da bi končno zmagali nad ZSSR, ne glede na to, kdaj in kako bi ZSSR začela napad na nas...“
Gilpatrick je tudi povedal Moskvi, da ZDA poznajo sovjetsko vojaško moč kljub železni zavesi, ko je izjavil: „Medtem ko sovjeti izvajajo najstrožje varnostne ukrepe za svojo varnost, pa
IZ TEDNA
V	Boliviji so v vojski pripravljali upor proti vladi dr. Paz Estenssora. So ga pa odkrili, še predno je izbruh-
nil.	Vodja upora Joe José Nuirez Rosa-les se je pred aretacijo sam ustrelil. V državi so kljub temu proglasili obsedno stanje.
Guverner brazilske države Guana-
bara, Carlos Lacerda, je imel tiskovno konferenco, ki so jo pripravili predstavniki kubanskih profesionalnih združenj v Miami, ZDA. V odgovoru na številna vprašanja je odločno nastopil proti tistim ameriškim državam, ki glede Kube zahtevajo „politiko nevme-šavanja, pri tem pa ne nudijo nobene druge rešitve“, Naglašal je, da „ne kubansko ljudstvo in noben drug narod ni sam dosti močan da. bi se mogel otresti totalitarnega jarma. Za to je Kuba zgovoren dokaz.“ Pohvalno je omenjal republiko Peru, ki glede Kube zahteva sklicanje zunanjih ministrov ameriških držav. Lacerda zahteva, da morajo ameriške države na tej konferenci prekiniti odnose s Castrovo vlado. Toda prekinitev odnosov po Lacerdi sama na sebi še ni zadostna in ji mora slediti kot posledica tudi istočasno „gospodarska blokada in vojaška akcija“, kajti „na Kubi vzpostavljena diktatura je mednarodna in je zato treba poiskati tudi mednarodno akcijo za njeno zrušitev. Komunizem je treba rušiti s konkretnimi primeri in eden najbolj konkretnih je Kuba.“ Končno je Lacerda opozarjal, da „tudi o komunizmu lahko rečemo to, kar je Marks dejal za kapitalizem, da namreč že sam v sebi nosi kal za lasten propad. In najbolj uspešna kal za razbitje komunizma je sam Fidel Castro.“
Castro ima danes na Kubi najbolje opremljeno vojsko v Latinski Ameriki. Sovjeti in Kitajci so mu navozili najrazličnejše orožje. Ima moderna sovjetska letala Mig, sovjetske tanke, navadne in protitankovske topove, nima pa hrane za ljudstvo.
Gvatemala je obtožila Kubo, da na svojem področju nanjo pripravlja na-
njihova železna zavesa ni tako nepro-dorna, da bi morali sprejemati kot resnico samo to, s čemer se hvali Kremelj. Dejstvo je, da imamo tako atomsko silo, da bo sleherni sovražnik, ki bi to silo sprožil, sam nase priklical uničenje. ZDA imajo danes na stotine medcelinskih bombnikov, ki morejo prodreti v ZSSR, vključno težkih bombnikov in še mnogo več srednjih bombnikov, ki so prav tako medcelinski zaradi naše preizkušene tehnike in oporišč po vsem svetu. ZDA imajo tudi šest Polaris podmornic, ki nosijo skupaj 96 raket in na desetine medcelinskih balističnih raket. Naše letalonosilke in oborožene sile razpostavljene po oporiščih širom sveta morejo odvreči na sovražnika nadaljnje megatone. Celotno število našega atomskega orožja, taktičnega in strateškega, gre v desettisoče in imamo seveda za vsako orožje več kakor po en atomski naboj.“
V TEDEN
pad. Vodil naj bi ga bivši gvatemalski komunistični predsednik Arbenz, ki živi na. Kubi.
Medameriško združenje za tisk
— SIP — je na zadnjem občnem zboru sprejelo resolucijo, v kateri ugotavlja, da je Castro na Kubi zatrl povsem tiskovno , svobodo ter je dežela, ki „krši najosnovnejše človeške pravice“. Zato poziva vse članice Organizacije ameriških držav naj nastopijo z vsemi sredstvi proti sedanji komunistični diktaturi na Kubi.
V	Dominikanski republiki so imeli minuli teden krvave izgrede. Povzročili so jih levičarji, ki nastopajo z vsemi mogočimi gesli, samo ne odkrito s svojimi komunističnimi. Kot povod za izgrede so navajali imenovanje Manuela Machada za rektorja v mestu Trujillo. Proti izgrednikom je poleg policije nastopila tudi vojska.
V	angleški poslanski zbornici je v zunanjepolitični debati predsednik Mac Millan naglašal, da morajo zahodni zavezniki za vsako ceno ohraniti medsebojno zvezo in biti med seboj povezani ter ne smejo dopustiti, da bi Sovjeti med' njimi delali razdore. Na drugi strani pa zavezniki tudi ne smejo biti tako trmasto okorni, da ne bi izkoristili sleherne priložnosti za ublažitev zunanjepolitične napetosti.
Skupina kubanskih emigrantov je v Španiji ustanovilo mednarodno kubansko protikomunistično legijo.
Vojaški odbor v Turčiji je pozval tamošnje štiri politične stranke, naj se zedinijo na koalicijsko vlado kot „narodna fronta“. Pri zadnjih volitvah namreč ljudska republikanska stranka, ki jo je podpirala sedanja turška vojaška vlada proti naslednici bivše demokratske stranke — stranki pravičnosti ni dobila zadostne večine, da bi mogla sama sestaviti vlado, v senatu je pa celo ostala v manjšini. Istočasno je predsednik vojaškega odbora general Gursel parlamentu predložil svojo kandidaturo za predsednika republike.
Anglija in Francija sta oslabeli, toda Nemčija in Japonska .sta se dvignili.“
Komunisttično gospodarstvo: „Industrijska proizvodnja socialističnih (komunističnih) držav je od 1937 do 1960 poskočila 6,9 krat. 'Nesocialistične (nekomunistične) države so povečale svojo proizvodnjo v tem razdobju samo za 2,5 krat; Socialistične države so dosegle v letu 1960 36% svetovne industrijske produkcije, med tem ko so je v letu 1955 še vedno samo 27%.“
Kolonializem: „Kolonializem je zapisan smrti in kmalu bomo postavili znamenje na njegov grob. Polovica novih neodvisnih držav ima vezane roke s pogodbami s svojimi bivšimi kolonialnimi silami.“
Zahodna obrambna zveza: „Zahod mora vzdrževati mednarodno napetost in spore, da se more obdržati skupaj v svojih obrambnih blokih. Glavna napadalna sila so ZDA, središče svetovne reakcije. ZDA delujejo skupaj z zahod-no-nemškimi militaristi in maščevalci in grozijo miru in varnosti svetovnih ljudstev.“
V govoru je Hruščev nato prikazal Kubo kot „mlad, močan narod, ki se je otresel kapitalističnega gospodstva“,
obsodil pa Albanijo kot državo v komunističnem bloku, ki ga razdira. Obsodba je preko Albanije letela na rdečo Kitajsko, s katero se je, kakor kaže, spor še poglobil. Hruščev je napadel staliniste v ZSSR in v vseh satelitih ter je imenoma naštel Molotova, Malenkova, Kaganoviča, Vorošilova in druge, ki jim je ponovno očital preganjanja pod Stalinom.
Na kongresu Hruščevu obtoženci niso mogli ničesar odgovoriti. Edini, ki je dal pozneje izjavo, je bil Molotov, ko je dejal: „Tudi jaz bom imel še marsikaj povedati.“
Za Hruščevom je govoril kitajski Čuenlaj, ki je napadel Hruščeva zaradi njegove obsodbe Albanije. Delegati na kongresu so ploskali čuenlaju, toda na znak Hruščeva so s ploskanjem takoj prenehali. Zavladala je takoj grobna tišina v dvorani. Delegacije satelitskih 'držav se vzdržujejo sleherne besede ali dejanja, s katerim bi pokazale, da morda simpatizirajo s čuenlajem. Tudi neposredni kitajski sosedi, Mongolija, severni Vietnam in severna Koreja so se z ostalimi sateliti v izjavah postavili na stran Hruščeva proti čuenlaju.
_	v	v
IS« občni »bor Društva Slovencev v Buenos Airesu
WjU jasnost pojmov
v
in inieef
Pod, tem naslovom smo v Sv. Sloveniji z dne 8. decembra 1960 opozorili na potrebo jasnosti pojmov in načel pisca članka „Razmere so zrele za odločitev“, ki je bil objavljen v „Slovenski poti“. Opozorili smo na to tudi izdajatelje in bralce lista. To smo storili v zvezi z ugotovitvami in navedbami v navedenem obširnem članku, ki ga je napisal Demeter Weble kot propagando knjigi Jeze Franca, izdani v Trstu. Grajali smo nekatere ugotovitve Jeze, ki se je v času revolucije boril na komunistični strani in še danes' brani ter zagovarja komunistični nauk. Grajali smo pisanje „Slovenske poti“, ki je Jezove neresničnosti objavila kot nekaj pozitivnega.
Poleg ostalih ugotovitev smo zlasti grajali kot neresnico Jezino trditev, da je bila komunistična revolucija v Sloveniji za „svobodo in vzpostavitev slovenske države“, ko vsi vemo, da je šlo le za nasilno vzpostavitev komunistične diktature. Grajali pa smo tudi za Slovence pogubno Jezino mnenje, da je rešitev Slovenije v tem, če se ustanovi „formalno neodvisna in dejansko satelitska republika Slovenija“, ki bo „neposredno vključena v sovjetski blok“. Ker je Demetrij Weble objavil te Jezi-ne trditve kot nekaj pozitivnega, smo jih odločno zavrnili, kakor tudi to, da bi Jeza, ki se je boril na komunistični strani proti svobodoljubnim Slovencem in še danes brani sovjetski komunizem, dajal načelne nauke in nasvete demokratični emigraciji.
Pisec članka Demetrij Weble pa je v naslednji številki „Slovenske poti“ odgovoril na način, ki je onemogočil nadaljnjo debato o stvari. Imel je namreč dve poti: ali da brani Jezino in svoje stališče, katero je Miloš Stare, ki je bil pisec našega članka, grajal, ali pa prizna, da je zmotno. Pa ni storil ne enega, ne drugega. Spustil se je na raven zmerjanja, žalitev in klevet ter podtikal članku stvari, katerih v njem ni. Jedra vprašanja se pa ni dotaknil, ampak se mu je bojazljivo izognil.
Tako je ostal dolžan odgovor, če verjame Jezi, da je bila komunistična revolucija za svobodo in vzpostavitev slovenske države, da je rešitev Slovenije v tem, da postane sovjetska republika in druge podobne stvari. Tudi ni znal konkretizirati osebnih napadov na Miloša Stareta, ampak je ostal le pri nečednih namigavanjih. Ta pa so taka, da jemljejo dobro ime piscu in „Slovenski poti“, ne pa Staretu, kakor je bil namen.
Vsega tega ne bi navajali, ko se ne bi v zadnjem času zgodile stvari, ki ponovno dokazujejo, kako potrebna je bila naša beseda „za jasnost pojmov in načel“.
V Severni Ameriki izhaja list „Prosveta“ kot glasilo Narodno-napredne podporne Jednote. Ta list stalno napada vse, kar je katoliškega, krščan-kim idejam zveste naziva klerikalce, posebno pa napada vse tiste, ki so se med vojno borili proti komunizmu. Ti so za „Prosveto“ izdajalci, krvoloki, nemčurji, fašisti itd.“ Ta lajna se v Kolonah „Prosvete“ ponavlja že nekaj let. Lani pred božičem pa je list „Prosveta“ svojim bralcem tudi svetoval, naj nimajo Miklavža v družinah, kakor tudi ne verskih običajev okoli praznikov. Torej popolnoma protiverski in nam sovražen list.
Prav v tem listu „Prosveta“ pa je bilo v zadnjih številkah objavljeno med drugim: „Dr. Lujo Leskovar, lastnik realitetne pisarne in predsednik Slovenskega radio kluba, je postal naš naročnik in pridobil še 4 druge nove naročnike. G. Suhadolnik, lastnik potniške pisarne v Clevelandu, je odšel v Slovenijo, da bo osebno uredil neke poslovne stvari svojega podjetja. Pripominjamo, da je g. Suhadolnik naš stalni naročnik in oglaševalec v našem listu.“
Tako „Prosveta“.
Dr. Lujo Leskovar je bil v domovini vodilni stražar in je v izseljenstvu pobomik takozvanega slovenskega državnega gibanja in spada v krog prijateljev bueunosaireške „Slovenske poti“: Sedaj nabira naročnike za list, za katerega smo slovenski protikomunistični izseljenci „krvoloki, izdajalci, nemčurji“ in za list, ki odsvetuje verske obrede ob naših praznikih. G. Suhadolnik, bivši domobranski oficir, starim in novim Stražarjem izredno naklonjen človek, je stalni naročnik in podpiratelj „Prosvete“.
Ali ni ravnanje dr. Leskovarja in Suhadolnika tudi znak dekadence orientacije ?
Slovensko državho gibanje bi uživalo naše spoštovanje, če bi se posvečalo problemom slovenske države in jih
Osrednja organizacija demokratičnih Slovencev v Argentini, Društvo Slovencev v Buenos Airesu, je imela v nedeljo, 22. oktobra 1961 15. redni občni zbor.
Pred občnim zborom je bila nedeljska slovenska maša. Za žive in mrtve člane DS jo je imel direktor g. Anton Orehar, ki je v cerkvenem govoru tudi razvijal misli o nujnosti sodelovanja vseh z osrednjo slovensko organizacijo.
Po maši je začel in vodil občni zbor predsednik DS prof. Lojze . Horvat. Ugotovil je, da se občnega zbora udeležuje 60 članov, s pooblastili je pa zastopanih 236 članov. Skupno tedaj 296 članov. Po izvolitvi zapisnikarja, overo-vateljev zapisnika in skrutinatorjev je prebral pozdravna pisma predsedniku republike dr. Frondiziju, predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku in bue-nosaireškemu nadškofu kardinalu Ca-ggianu. Odpošiljatev pozdravnih pisčm so člani DS odobrili s ploskanjem.
Poročila odbornikov
Presednik DS prof. Horvat je navajal, da je vedno več ljudi, ki se ne zanimajo za delo skupnosti. Razveseljiva je pa delavnost v posameznih slovenskih naseljih, kjer so nastali novi slovenski domovi. Povsod je čutiti željo in potrebo po nujnosti povezave z osrednjo organizacijo. V tem pogledu omenja sporazum, ki je bil napravljen med DS in slovenskimi domovi o sodelovanju in medsebojnem podpiranju. V nadaljnjih izvajanjih je omenjal napore društvenega. odbora za pritegnitev mladine v po-šolski dobi, društvene prireditve in posredniško vlogo v akciji pok. ravnatelja Bajuka za ustanovitev Pevske zveze. S toplimi besedami se je spominjal tudi umrlih društvenih članov.
Tajniško poročilo je podal društveni podpredsednik Franc Pernišek, ker je bil na lanskem občnem zboru izvoljeni tajnik Božo žužek med letom nastavljen za profesorja in je odšel na službeno mesto v provinco Bs. As. Med drugim je navajal, da se DS sedaj uradno imenuje „Društvo Zedinjena Slovenija“ ter ima 1292 članov, od tega 734 članov in 538 članic. Redno plaču-jočih članarino je 592. članstvo je pozival, naj bi se bolj zanimalo za delo društva. Omenjal je potrebo po rednej-šem plačevanju članarine in po zvišanju števila članstva, da bo slovenska centrala mogla uspešno razvijati svojo delavnost. To je nujno, ker si sovražnik prizadeva, da bi se znebil svojih nasprotnikov in zato ne opusti nobene priložnosti za razkrajanje slovenske demokratične skupnosti.
Društveni blagajnik Janez Kralj je navajal, da so društveni stroški znašali v pretekli poslovni dobi 56.421 pesov. Tolikšni so bili tudi dohodki. Bilanca z dne 31. avgusta, t. 1. je izkazovala aktive $. 78.952,38, pasiva je bila ravno tolikšna. Mladinski sklad je izkazoval dohodkov $ 22.094,50, izdatkov pesov 19.835,70, socialni sklad' DS je imel dohodkov $ 47.305,36, izdatkov pa pesov 22.131,80. v posmrtninski sklad DS je bilo vplačanih $ 99.334,10, izdatkov pa je imel .$ 66.612.—. Posmrtnin je bilo izpačanih v višini 8 63.700.—.
K števikam, ki prikazujejo denarno poslovanje društva, je blagajnik dal tudi nekaj pojasnil. Tako je med drugim omenjal, d'a primerjava blagajniških poročil iz prvih let društvenega delovanja ne kaže skoro nobenih sprememb v višini vplačane članarine. Ista se je zvišala namreč samo za 37.50%, med tem ko so se osebni dohodki članov zvišali za 2000% in še več. Prvi naseljenci so v začetku plačevali za mesečno članarino enodnevni zaslužek, kar bi danes odgovarjalo 250 pesom. Zatem je omenjal pomanjkanje sredstev, ki ovira društveno delo. Povedal je, „da je društvena knjižnica prav taka kot v prvih letih, ker ni sredstev za nabavo novih knjig. Prostori, ki jih ima društvo na razpolago so skromnejši od onih na Martincu. Odborniki, ki morajo sem in tja predstavljati društvo in s tem Slovence pred tujimi narodnostnimi skupinami, morajo to storiti na lastne stroške in zato pa izbiramo take, ld to nekoliko laže store. Naše podpore pomoči
osvetlilo z' resnostjo, stvarnostjo in temeljitostjo, kakor to ideja slovenske države zasluži. Toda, sodeč po pisanju Webleta, po ravnanju dr. Leskovarja, Suhadolnika ter po mnogih drugih znakih, je to res le „takozvano“ slovensko državno gibanje, ker dejanja kažejo, da gonilna sila pri njem ni ideja slovenske države, ampak drugi nagibi: Sodimo, d'a bo treba še marsikdaj ponavljati in dopovedovati, da je treba tudi v izseljenstvu jasnosti pojmov in načel.
potrebnim rojakom so tako skromne, da skoro niso omembe vredne, in če ne bi bilo tu Vincencijeve konference in bojevniške organizacije, ki tudi po svojih močeh lajšajo bedo, bi morali premnogi naši rojaki dobesedno stradati. Tudi mladinski odsek bi bil potreben izdatnejših dotacij. Saj trdimo, da je v mladini naša bodočnost. Ali ne bi torej za svojo bodočnost nekaj več žrtvovali?“
Društveni gospodar Nace Grohar je poročal, da je vrednost društvenega inventarja $ 19.164.—.
Organizacijski referent DS Božo Fink je omenjal delo društvenega odbora za pridobitev pravne osebnosti in v zvezi s tem spremembo društvenih pravil, za tem je pa govoril o povezavi skupnosti v zvezi z nastankom krajevnih domov. Navajal je, da je bilo treba „rešiti vprašanje razmerja Društva Slovencev s krajevnimi domovi. Ti nastajajo spontano, z izrednim elanom in ži-lavostjo, zato pa tudi z močnejšim hotenjem po samostojnosti. To stvarnost je treba sprejeti in teženje po krajevni samostojnosti celo podpirati, ker se le v svobodi more uveljavljati zdrava iniciativnost in v vsej polnosti razvijati življenje vsake skupnosti“. Referent je naglašal, da je „treba posamezne pojave povezovati in po dogovoru banalizirati, da se morejo dosegati skupni, vrhovni cilji, pa tudi, da se olajša delovanje posameznih edinic. Zato-je potrebno, da se Društvo Slovencev afirmira kot organizacija, ki predstavlja in povezuje krajevne edinice in jim pomaga v nekaterih stvareh pa tudi izključno vod!i delovanje v vsej skupnosti“. Referent je povedal, da se je po teh „načelih našla rešitev, da vse obstoječe organizacije — Društvo Slovencev in krajevni domovi — delujejo kot samostojne formacije, vendar tako, da je DS priznano kot matična organizacija s področjem subsidiarnega značaja. Možno in zaželeno je seveda dvoj-stvo, kot je tudi v državi dana dvojna pripadnost: državljanstvo in domovinska pripadnost občini, želeti je torej, da se vsak naš človek dejavno vključi v srenjo svojega kraja in v njej išče sebi in svojim dopolnila za tisto, kar v domovini daje vsakdanje življenjsko okolje. Obenem pa naj vsakdo tudi zavestno in formalno pripada širši skupnosti in jo zlasti moralno pomaga vzdrževati, krepiti in razvijati, posebno v teh časih, ko nam je vsem skupaj in vsakemu posebej edinost tako nujno potrebna“. V tem smislu je bil med DS in krajevnimi domovi napravljen tudi sporazum, ki b0 naknadno podpisan od vseh prizadetih.
Kulturni referent Miha Gaser je poročal o prireditvah, ki jih je imelo DS. To so bile: spominski proslavi za škofa dr. Rožmana in za protikom. žrtve, slovenski dan in spominski koncert za ravnatelja Marka Bajuka. Poročal je tudi o stanju društvene knjižnice.
Poročilo o delu Mladinskega odseka DS je podal Aleksander Majhen. Navajal je, da je štel učiteljski zbor z referentom 40 članov -— 5 učiteljev, 13 učiteljic, 15 katehetov in 6 pomočnic. Deset unih moči ima poklicno izobrazbo, dve univerzitetno, druge pa srednješolsko. Pouk se je začel 5. marca. Mladinski odsek oskrbuje 16 slovenskih tečajev, ki jih obiskuje 648 otrok — 303 dečki in 342 deklic. Tečaji so razdeljeni v skupine, te pa na oddelke. Največ oddelkov ima tečaj v 'San Justu -— 7. Poleg učnih knjig Moje veselje, Naša beseda, mladinske revije Božje stezice so za srednjo skupino uvedli novo učno knjigo „Mlado cvetje“. Skoro vsi tečaji imajo stenske zemljevide Evrope in Slovenije.
Krščansko demokratska stranka v Argentini si prizadeva, da pritegne in si vzgoji večje število' mladine, ki bi bila pripravljena delati v stranki. Zato se je v njej ustanovil poseben avtonomni mladinski odsek. Letos je priredil svoj
III.	kongres in sicer v mestu Santa Fe. Na ta kongres so bili povabljeni tudi zastopniki mladine Slovenske ljudske stranke in sicer sta jo zastopala akademika Vital Ašič in Tine Debeljak, ki sta se udeležila zasedanj zadnjih dVeh dveh dni 14. in 15. t. m.
Zastopniki krščansko demokratske mladine iz vseh argentinskih provinc so ju zelo prisrčno sprejeli in pozdravili ter so tudi dali priliko našemu delegatu Vitalu Ašiču, da jih je lepo pozdravil v imenu slovenske krščanske demokratske mladine in se jim zahvalil za topel sprejem. Potem sta oba delegata prisostvovala plenarnim sejam, kjer so bila obravnavana vprašanja univerzitetne mladine, poljedeljskih problemov,
Učni načrt za leto 1961 je bil sestavljen pod geslom „vzgajati otroke v verne in zavedne Slovence“. Ponekod ovira pouk visoko število otrok, premalo sodelovanje in zanimanje staršev za tečaj ter prekratki učni čas. Lahko je pa reči, d'a se uspehi stalno zboljšu-jejo. Šolska tečaja v Ramos Mejii in San Martinu sta. dobila nove prostore v tam. slov. domovih. Vsi večji šolski tečaji imajo v pomoč krajevne šolske odbore.
Omenjal je tudi sodelovanje šolskih tečajev pri splošnih slovenskih prireditvah, njihove samostojne nastope, kakor tudi predavanje s skioptičnimi slikami, ki jih je imel za slov. šolsko mladino med letom g. župnik Vinko Zaletel.
Socialni referat je podal Albin Magister st. Povedal je, da je bilo v pretekli poslovni dobi na seznamu pomoči potrebnih vpisanih 6 zasebnikov in 13 smrtnih primerov po eni strani in zaradi zboljšanja gmotnega stanja po drugi, je bilo izbrisanih iz tega seznama 8 družin z 29 otroki in 4 zasebniki. Tako se je isti seznam povečal za 11 oseb. Podpirance je razdelil v 3 skupine in sicer so 1. taki, ki so odvisni samo od pcmoči drugih, 2. taki, ki so pomoči samo delno potrebni in 3. taki, ki se sicer preživljajo s svojim delom, vendar potrebujejo pomoči v primeru bolezni. So primeri, ko prosilci žele samo kratkoročna posojila, da krijejo stroške operacij. Od' navedenih skupin spada v prvo 7 oseb, v drugo 161 in v tretjo 126. Skupno torej 294 oseb. V gotovini je DS izdalo socialnih pomoči pesov “33.131,80. Te pomoči je bilo deležnih 37 oseb in sicer 7 oseb iz prve skupine 29-krat. 16 oseb iz 2. skupine 25 krat in 14 oseb in 3. skupine 22 krat. Razen denarne pomoči je DS med potrebne razdelilo tudi 147 komadov raznovrstnega perila, obutve, odej. Vse to v tesnem sodelovanju z Vincencijelo konferenco.
K poročilom društvenih odbornikov je stavil kritične pripombe Avgust Malovrh, nakar je Lojze Erjavec v imenu nadzornega odbora prebral poročilo o razrešriici društvenemu odboru, kar so člani sprejeli.
Volitev odbora
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosed. predsednik prof. Lojze Horvat, v odbor pa naslednji: Brula Janez, Cuderamn Vilko, dr. Debeljak Tine, Fink Božo, Grohar Nace, Jonke Jože, Jurčec Ruda, Keršič Rudolf, Kralj Janez, Kremžar Marko, Lužovec Janez, Magister Albin st., Majhen Aleksander, ing. Mozetič Albin, Orehar Anton, Pernišek Franc Petriček Robert, Smersu Rudolf, Škulj Edi, Vivod Iva, Zupan Herman st., žužek Lojze in žužek Stane. Namestniki. Gaser Miha, Mehle Stanko, Bidovec Mara, češarek Nande; nadzorni odbor: dr. Eiletz Leopold, Šonc Alojzij, Lobnik Franc. Razsodišče: dr. Voršič Alojzij, dr. Logar Franc in dr. Celestin Jelenc.
Slučajnosti
Pri slučajnostih so bili sprejeti trije društveni predlogi in sicer o zvišanju mesečnih dajatev za društvo od 21 na 30 pesov, o zvišanju posmrtnine od' 7.500 na 8.000 pesov ter o ustanovitvi folklornega odseka.
Po razgovoru o možnosti bolniškega zavarovanja društvenih članov so navzoči pozvali odbor, naj to akcijo nadaljuje. Sprejeli so tudi sklep, naj se z občnega zbora pošljejo pozdravi slovenskim skupinam v notranjosti drža-ye, nato pa je bil občni zbor zaključen.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
dela mladoletnih in bodoče volilne kampanje. V odmorih je bilo opaziti veliko spontano zanimanje delegatov za probleme jugoslovanskega komunizma in položaj slovenskega naroda, kar sta naša dva delegata v debati pojasnjevala.
V končni deklaraciji, ki je povzela vse izsledke kongresa, je bila sprejeta obsodba titoističnega nevtralizma tudi z njuno pomočjo, kajti Vital AšiČ je bil povabljen, da je pred skupščino pojasnil polnokrvnost Titovega komunizma.
Predsednik Federico Bauchwitz je v končnem govoru med drugim izrazil tudi željo, da bi prišlo do tesnejšega soi-delovanja med slovensko kršč. dem. mladino in njimi v korist zmagi kršč. demokratskih idealov po vsem svetu.
Tako smo imeli Slovenci spet priliko, da smo prišli v stik z argentinsko mladino, ki se bori za iste ideale kot mi, obenem pa pojasnjevati problematiko našega naroda pod komunistično tiranijo.
ARGENTINA
Notranji minister dr. Vitolo je časnikarjem izjavil, da vlada namerava predložiti državnemu kongresu v razpravo in odobritev zakonski osnutek o spremembi sedanjega volilnega zakona v tem smislu, da bi sedanji večinski sistem zamenjali s proporcionalnim. Za tak sistem se je že od leta 1955 zavzemala večina argentinskih političnih strank, toda zaradi radikalov — tako vladnih, kakor opoziclonalnih — ga ni bilo mogoče uzakoniti, ker sta obe najmočnejši argent, stranki vztrajali na volilnem zakonu Saenz Peña z znanim večinskim sistemom. Proporcionalni sistem naj bi veljal za volitve marca meseca prihodnjega leta, kakor tudi za volitve leta 1964, ko bodo v Argentini znova volitve tudi predsednika in podpredsednika republike.
V	zvezi z izvedbo proporcionalnega volilnega sistema namerava vlada omogočiti udeležbo pri volitvah tudi političnim skupinam, ki doslej tega niso mogle n. pr. peronistom, če bodo izpolnili gotove pogoje, se pravi, se vključili v politično življenje kot povsem demokratska stranka.
Po ugotovitvi strokovnjakov, da podpis Castrovega diplomatskega uradnika ni pravilen, je argent, zun. min. objavilo, d'a je zanj ta zadeva končana. Istočasno je zavrnilo trditve predstavnikov kubanske demokratske revolucionarne fronte, da bi v tej zadevi argent, zun. min. postopalo pristransko in da bi drž. podtajnik tega min. imel kake posebne stike s kubanskim diplomatskim predstavnikom v Buenos Airesu, Antičem. Listi pa pišejo, da bo v zadevi kubanskih dokumentov, ki odkrivajo in potrjujejo kubansko vmešavanje v notranje zadeve države, treba še na marsikatero vprašanje odgovoriti in stvari postaviti na svoje mesto. List „Correo de la Tarde“ pa je ponovil zahtevo, kubanski revoluc. demokratski fronti, da je zadeva omenjenih dokumentov tako važna, da jo je treba razčistiti do dna, zato je nujno, da vse dokumente predlože argentinski vladi.
To bo samo v korist demokraciji in naporom svobodoljubnih Kubancev, da bi Kubo osvobodili sedanjega komunističnega diktatorskega režima.
Dosedanji ameriški! veleposlanik Roy Rubottom je prejšnji četrtek zapustil Argentino. Ob njegovem odhodu so mu listi zapisali v slovo tople besede, s katerimi so se mu zahvalili za vse delo za poglobitev prijateljskih stikov med obema državama.
V	Bs. Aires je prejšnji petek prišel novi angleški veleposlanik George Middleton.
V	Buenos Aires je v nedeljo prišlo | 82 turistov iz ameriške države Virginia. Pod vodstvom guvernerja te države Lindsaya Almenda so si ogledali znamenitosti v mestu, prišli pa v stik tudi z najvišjimi argent, osebnostmi.
V	Argentini se bo šolsko leto 1960-61 zaključilo dne 7. decembra.
V	Argentini ne moremo priti iz stavk. Ko preneha ena, se začne druga, tako da skoro vedno kak gremij stavka. Tako smo pred dobrim tednom imeli stavko signalistov na železnici. Na pošti so bili v stavkovnem gibanju poštni nameščenci in je zaradi tega zelo trpela redna dostava pošte. V zadnjem času so napol v stavki telegrafisti, železniški uslužbenci so pa napovedali kar tri stavke po 48 ur in sicer
26.	in 27. oktobra, 2. in 3. novembra ter 9. in 10. novembra. Vladi očitajo, da se ne drži dogovora, ki je bil napravljen med njo in žel. sindikati ob zadnji stavki in v katerega so bile vključene nekatere zahteve žel. sindikata, ki bi se jih morala vlada držati v izvajanju svojih načrtov za zboljšanje prometne službe.
V	zvezi z žel. stavko, ki jo napovedujeta, dva žel. sindikata, so žel. signa-listi objavili, da se oni ne pridružujejo stavkovnemu gibanju. Vlada je sporočila, da od' svojega načrta za zboljšanje prometne službe v državi ne odstopa.
V tem smislu je 'bila v ponedeljek seja vlade,, na kateri je min. za javna dela in javno službo inž. Acevedo ponovil, da bo vlada v tem pogledu izvajala svoj načrt naprej. Se pravi, da bo delovni čas uredila tako, da bo delo žel. uslužbencev uspešnejše, v privatno upravo bo oddala vse postranske ustanove na železnicah, položaj. žel. uslužbencev, določen v dosed, pogodbah, bo prilagodila novim okolnostim, za znižanje deficita bo morala vlada znižati število nameščencev pri železnici za
70.000,	nadaljevala 'bo z nabavljanjem novih Diesel lokomotiv in pospeševala zidanje hiš za železničarje.
Na povabilo argentinske vojske je prišel na obisk v Argentino severnoameriški vojaški poveljnik karibskega področja general Teodore F. Bogart.
KONGRES MLADINE KRŠČ. DEMOKRATSKE STRANKE V ARGENTINI

Umite it Mmenije^
V Sloveniji je 526 ljudskih knjižnic, ki imajo več kot milijon knjig, zatem nad 100 znanstvenih in 130 strokovnih knjižnic. Znanstvene knjižnice imajo več kot 2,600.000 knjig oziroma več kot polovico vseh knjig v Sloveniji. Narodno in univerzitetna knjižnica, ima nad 800.000 knjig, Študijska knjižnica v Mariboru 100.000, v Kopini 78.000, v Celju 71.000. Po zbranih podatkih pridejo na vsakega 'Slovenca doma po tri knjige, časopisi in publikacije, medtem, ko je jugoslovansko povprečje 1-22 knjige na enega prebivalca. Neglede na šolske knjižnice si knjige izposoja več kot 200.000 ljudi, ki so si n. pr. samo lani izposodili nad 3 milijone knjig.
Univ. profesor in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti d'r. Anton Peterlin je sprejel mesto vršilca direktorja laboratorija Camille Drey-fuss pri raziskovalnem institutu v Dur-hamu v ZDA.
Znani slovenski slikar Peter Lubarda je imel v času konference nevezanih držav v Beogradu razstavo svojih slik iz zadnjih desetih let. Med 35 slikami sta bili tudi dve kompoziciji in sicer Sutjeska in Prometej novega veka.
Moskovsko Založniško podjetje za tujo književnost je natisnilo izbor pro-ce Cirila Kosmača. Knjiga ima naslov po noveli „Sreča in kruh“.
Za letos ustanovljeno okrajno sodišče grade v Žalcu nove prostore. Do-
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1962
bi tudi letos pomemben dogodek^ med slovenskimi izseljenici. Saj bo ta izredno obsežna knjiga bogata na razpravah in spominskih člankih, posebno pa na dokumentih iz naše zgodovine, komunistične revolucije ter o sedanjem stanju v domovini. Povesti, črtice in pregledi so skrbno izbrani. Veliko bo ilustracij ter lepa oprema.	.
Naročite to knjigo v prednaročilu m predplačilu. Cena je samo $ 270.—
S L 0 V E N C I V
sedaj je sodišče poslovalo v prostorih Narodne in komunalne banke.
Za nedavno konferenco izvenblokov-skih držav je jugoslovanska poštna uprava izdala serijo petih znamk in sicer eno —■ za 25 din — z obrazi predstavnikov petih ras in drugo — za 500 din —• s poslopjem Zvezne ljudske skupščine v Beogradu. Isti risbi sta tudi na vseh znamkah za letalsko pošto in na znamki za 1000 din. Idejni osnutek za znamko za 25 din je pripravil Božidar Jakac, motiv za 500 dinarsko znamko pa beograjski slikar Djor-dje Gorbunov.
Po 10 letih so letos dokončali obnovitvena dela na starodavnem Blejskem gradu, ki vzbuja občudovanje pri domačih in inozemskih turistih. Zato ima tudi vedno veliko obiskovalcev. Samo letos ga je obiskalo 80.000 izletnikov.
Fakulteta za splošno medinico in stomatologijo ter fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani sta se preimenovali in sicer prva v medicinsko fakulteto v Ljubljani, druga pa v biotehniško fakulteto v Ljubljani.
Na seji Univerzitetnega sveta ljubljanske univerze je glavni tajnik univerze Lojze Piškur navajal, da se je v prvi letnik fakultet na ljubljanski univerzi po stanju 1. septembri* vpisalo 3250 novincev (lani 3434). Izmed teh je izrednih študentov 915. Med pripravljen. ci jih je 540 brez formalne splošne izobrazbe ter so morali opraviti predpisane šolske izpite. Od gornjega števila se je vpisalo na filozofsko fakulteto 334 novincev.
Tri največje turistične žičnice v Sloveniji so v prvih osmih mesecih letos prepeljale nad 337.000 ljudi. Največ izletnikov je prepeljala pohorska žičnica in sicer 225.000.
V Savinjski dolini in v drugih krajih celjskega okraja so letos na področju več kot dva tisoč hektarjev pridelali okoli 3.700 ton hmelja.
Dr. STOJADINOVIČ UMRL
V torek 24. oktobra 1961 zjutraj je umrl v Buenos Airesu v 73 letu starosti bivši jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovic. Pogreb je bil v sredo 25. t.m. na pokopališče Chacarita, kjer so ga v krematoriju sežgali.
Več podatkov iz njegovega življenja in dela bomo objavili v prihodnji številki.
ARGENTINI
BUENOS AIRES
V okviru Slovenske kulturne akcije
je imel v soboto 21. 10. pri Bullrichu predavanje g. France Papež o Epiki v poeziji. Predavatelj, ki je znan kot pesnik, slikar in filozofski esejist, je najvidnejši med mlajšimi kulturnimi delavci v okviru SKA. Tudi to predavanje ni zamislil kot literarni zgodovinar, temveč kot filozof ter je pojem epično-sti osvetlil pod različnimi vidnimi koti, naslanjajoč se predvsem na antično literaturo in — najmodernejšo, povezujoč tako najstarejše klasične dobe z najmodernejšo literarno smerjo; sklenil pa je ves ta kulturni lok tisočletja z oznako epičnosti v slovenski sodobni literaturi. Morda bi bolj kot naslov o „epični poeziji“, ustrezal njegovemu predavanju naslov o epičnih elementih v sodobni poetični smeri. Te je označil z novimi prijemi ter je gotovo njegovo predavanje pomenilo^ revizijo našega starega nazora o epičnosti, ker je njegovo predavanje bilo napisano v esejistični obliki, upajmo, da bo v kratkem objavljeno, zato zdaj samo opozarjamo nanj kot na pridih revolucionarne novosti prihajanja nove mladine, ki napoveduje novo pomladitev duha za nov čas. Predavanje je bilo po zaslugi nagrajeno z odobravanjem
ramos mejia
Vabilu Slomškovega doma k družinskemu asadu in materinski proslavi, se je odzvalo lepo število rojakov. Prijazen vrt mladega doma pa je oživel' zlasti pri prisrčnem nastopu otrok šolskega tečaja A. M. Slomška. Navajeni dolgih 'proslav smo biti presenečeni. Brez običajnega govora je osem točk, ki so jih v polurni proslavi našim dobrim mamicam izvajali naši najmlajši
__ bilo deležno obilnega odobravanja
vseh --navzočih. Program, ki je bil skrbno sestavljen, je obsegal pozdravno pesem „Vse ljube mamice“, deklamacijo, petje, voščilo, prisrčen nastop „pobalinček“, recitacijo „Mama, vzemi me nazaj!“, nastop mladih mamic in zaključen prizorček „igralne družine“. Vse točke so otroci izvajali izredno lepo. Višek je nosegel nastop pri voščilu in obdarovanju mamic z velikimi srci. Za nastop je v izredno kratkem času pripravila otroke gdč. učiteljica Anica Šemrov.
SAN MARTIN
V San Martinu je bila na misijonsko nedeljo zjutraj ob pol devetih misijonska sv. maša s primerno pridigo. Mašo je daroval č. g. Ladislav Lenček CM. Nato je bila v Slovenskem domu misijonska proslava, ki jo je vodil g.
Občina Šmarje pri Jelšah goji na svojem družbenem posestvu kvalitetno sadje. Plantažne sadovnjake ima v Marijinem bregu in v Ciglenči nad Rogatcem. Prvi je velik 11 hektarov, drugi pa 18. V obeh rasteja jablane plemenitih sort. Letos je šmarska občina začela urejati zemljišče 50 hektarov za velik plantažni sadovnjak. V ta namen so posekali tudi večji del gozda v Skrbniku nad Pristavo.
V Veliki vasi pri Leskovcu so komaj pol metra pod površino izkopali okrog 4 m dolgo rimsko peč za žganje gline.
• Umrli so. V Ljubljani: Antonija Žu-pevc, Barbara Dolenc, roj. Derhašnik, Ivanka Rakoš, medicinska rentgenska tehničarka, Jože Horvat, invalid, Viktor Zor, strojni tehnik v p., Marija Novljan, roj. špegler, Alojzij Urbančič, poštni uslužbenec v p., 'Vladimir Breški, France Sajovic, višji komercialist, dr. Franjo Žgec, prof., Milan Lazar, pomočnik direktorja Transporta, Marija Pertot, uradnica v p., Janez Vidmar, abiturient, Karolina Bogve, roj. Komljanc, Franc Čanžek, delavec in Viktor Žen v Šmartnem, Mirko Han-zel, šofer v Ljutomeru, Janko Stana, uslužbenec železnarne na Jesenicah, Viktor Možina, pos. v Litiji, Tončka Galle, roj. De Cecco v Vevčah, Albin Škrlj, strojevodja v Divači, Franc Kos, pos. iz Sušja pri Ribnici, Julija Serko, roj. Krajc, žena vseuč. prof. v p. v Grahovem, Olga. Skočir, roj. Orožim v Celju, Ivan Savelj, zidar v Zagorju, Anton Stariha v Zagorju, Andrej Kru-šič, upokojenec v Devici Mariji v Polju, Andrej Marinč v Celju in Franjo Artelj v Dobrepolju.
Lojze Rezelj. Predaval je č. g. Lenček ob spremljavi zanimivih skioptičnih slik.
SAN JUSTO
Veletombola Našega doma Na prostranem župnijskem vrtu v San Justu je bila v nedeljo 22. t. m. dvojna veletombola Našega doma. Da je bilo zanjo zanimanje med rojaki veliko, je pričala udeležba. Okoli dva tisoč ljudi je bilo zbranih. Privabili so jih gotovo številni lepi in koristni dobitki, pa tudi želja, da s svojo udeležbo
poapro akcijo Našega doma za dograditev novih društvenih prostorov in slovensko šolsko mladino. Kajti ta je imela pred glavno tombolo svojo ' tombolo tudi z lepimi dobitki ter so zanjo dobili vsi otroci, ki obiskujejo slovenske šolske tečaje na področju Vel. Buenos Airesa, tombolske tablice brezplačno.
Pri izvedbi obeh tombol so sodelovali: Napovedovalci kulturni referent Našega doma Ivan Oven ter g. Lojze Rezelj in Jože Poznič, številke sta vlekli Indiharjeva in Kožarjeva, v komisiji so pa bili naslednji: dr. Tone Šimenc, Aleksander Majhen, Tone Krajnik, Niko Tomc in Maks Osojnik.
Pri žrebanju nagradnih dobitkov so zadeli dobitke naslednji: Dekliško kolo Ivanka Klemen iz Ban Justa, obleko iz nylona Metka Aljančič iz Carapachaya,
4 stolčke' Stanko Žirovnik iz Caserosa in šolsko aktovko Irena Kralj iz Hur-linghama.
Poleg kvatern in činkvinov so otroci zadeli še štiri tombole in sicer Marija Tomaževič iz 'San Justa moško kolo, vredno 4.000 pesov, Metka Potočnik iz Ramos Mejie sesalec za prah, Lenka Bavdek iz Slovenske vasi v Lanusu električni brivski aparat in Blaž Žirovnik iz Caserosa keramični servis, darilo keramičnega podjetja CACES iz Mendoze.
Pri glavni tomboli so pa zadeli: glavni dobitek — televizijski aparat, darilo trgovskega podjetja Buccari — Galletti (biv. Bumar), je dobila domačinka Dona Filomena, klientka urarskega podjetja Silvo Lipušček v San Justu, ki je pri njem tudi kupila tom-bolsko tablico. Drugi dobitek — šivalni stroj, darilo trgovskega podjetja Bidovec—šeme, je zadel Nikolaj Ter-čič iz San Isiara, knjižno omaro, darilo podjetja Janez Janežič je dobil Srečo Belič iz San Justa, kuhinjsko omaro, darilo trgovca s pohištvom Luke Milharčiča, bo prav prišla dobitnici Anici Medic v Moronu, naslednji dobitek — pralni stroj, je zadel družabnik Venclja Dolenca, Poljak po rodu. Zatem so bile izžrebane še naslednje tombole. Vseh tombol je bilo 44, kvatern 61, činkvinov pa 60. Realna vrednost vseh dobitkov je bila nad 200.000 pesov.
Za postrežbo udeležencev veletom-bole so ves čas skrbeli vsi člani Našega doma v San Justu in njihove družine.
Priprave za tako široko zasnpvano prireditev so zahtevale veliko požrtvovalnosti ne samo odbornikov, ampak tudi darovateljev dobitkov in prijateljev Našega doma ter slovenske mladine. Lepo uspela prireditev jim je bila v veliko zadoščenje, kar jim iz srca privoščimo.
Vsak teden ena
GOZDOIČ JE ŽE ZELEN
Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ‘ptički pod nebom veselo pojo.
Ptički jaz vprašam vas al’ bo že skor pomlad, al’ bo že skoraj zelena pomlad?
Pomlad že prišla bo, ko te na svet ne bo, k’ te bodo djali v to črno zemljo.
Ptički lepo pojo rožce lepo cveto; mojga veselja nikol več ne bo.
Ljuba Mat’ božja Ti, tam s Svete gore, troštaj Ti mene in moje srce.
NOVA SENZACIJA!
Hladilnik, ki je osvojil slovenski trg v Argentini. Opozarjam vse Slovence, ki še nimajo hladilnika, da se ga sedaj nabavijo za
12.990	pesov
pri
Prav tako po zelo ugodnih cenah tudi TV aparati in druge potrebščine za dom. Cerrito 2245 Lomas del Mirador
SLOVENCI PO SVETU
KOROŠKA
OBČNI ZBOR KMEcKE
Prvo nedeljo v septembru je Kmečko gospodarska zveza sklicala izredni občni zbor, na katerem so podali svoja poročila o delovanju Zveze odborniki. Zbor pa so sklicali predvsem zato, ker so bile pred durmi volitve v deželno
Kmetijsko zbornico.
Občni zbor je otvoril predsednik
Kmečke zveze Fric Kumer, ki je po pozdravnem nagovoru gospodarjem, ki so napolnili dvorano v Mohorjevem domu, predal vodstvo zbora Janku Tolmajer-ju. Kot prvi je govoril svetnik Okrajne Kmetijske zbornice v Velikovcu Mirko Kumer, ki je očrtal delo v Kmetijski zbrnici. Tajnik Kmečke zveze je nato poročal o splošnem položaju slovenskega kmeta na Koroškem in o pripravah za bližnje volitve v Kmetijsko zbornico, predvsem o pogajanjih z levičarsko Slovensko kmečko zvezo.	,
Občni zbor je popolnoma odobril delo zvezinega odbora v zvezi s pogajanji ter sprejel posebno resolucijo, v kateri se poziva Slovensko kmečko zvezo.k skupnemu nastopu na teh volitvah, resolucijo s predlogi je posebna telesci ja, ki so jo sestavljali zupn.k Kogl Jo2e ter kmetje Domej Ignacij, OHp
GOSPODARSKE ZVEZE
Janko in Lesjak Ludvik, predložila dr. Martinu Zwittru predstavniku levičarske organizacije.
Prav tako so na občnem zboru odločno obsodili tudi Titovsko „Zvezo slovenskih organizacij“, v kateri so včlanjene vse titovske organizacije, ki so se včlanile v socialistično Arbeits-bauernbund.
Delegacija, ki jo je občni zbor imenoval, je predložila predloge Slov. kmečki zvezi, kipa je odklonila skupan nastop.
Tako so sedaj tudi na Koroškem ti-tovci pokazali, koliko jim je za slovenstvo. Na Primorskem so se udinjali italijanski socialistični stranki in deloma tudi komunstični, na Koroškem pa so svojo narodno zavest pokazali z odklonitvijo skupnega slovenskega nastopa pri volitvah in z včlanjenjem v socialistično organizacijo. Vsekakor nas zanima, kako bo tržaški Novi' list, ki je na Primorskem glasen pobornik nekega Narodnega sveta pod vodstvom Titov-cev, opravičil odklonitev skupnega nastopa na Koroškem. Kmečka gospodarska zveza je namreč predlagala Slovenski kmečki zvezi, naj predlaga nosilca skupne liste, ki pa naj bi bil kmet.
BRAZIL	|
Osebne novice iz Sao Paula
Tretji Slovenec iz Sao Paula poučuje na univerzi. — Martin Črnugelj je lani z najboljšim uspehom dovršil tehnično fakulteto drž. univerze v Sao Paulo in postal inženir elektronike. Že v tem šolskem letu, ki se tu prične me-seča marca, je postal profesor in nato direktor Tehnične šole v Sao Paulo. Šola ima 20 profesorjev in 3 inženirje. Inž. Črnugelj poučuje elektroniko. V drugem semestru mu je bilo ponuderto mesto predavatelja (professor assisten-te) elektronike na univerzi Mackenzie v Sao Paulo. Univerza je protestantska ustanova, a je versko indiferentna. Ime ima po ustanovitelju. Ima enako kot katoliška univerza pravico javnosti. Na isti univerzi je že dolgo let profesor arhitekture in zadnja leta direktor inženirske fakultete naš rojak Franc Štefan Košuta.
Martin črnugelj se je rodil v Metliki 1. marca 1934. Pozneje se je družina preselila v Črnuče, kjer je hodil v slovensko pozneje v nemško šolo. Prvi dve leti gimnazije je dovršil v Lienzu Spittalu. Ravnatelj Bajuk mu je bil kot svojemu ožjemu rojaku birmanski boter. študije je nadaljeval v Bischofsho-fenu (Salzburg) in v Sao Paulo, kjer je dovršil srednjo šolo in petletno tehnično fakulteto.
G. Martin je zaveden Slovenec in eden najrednejših obiskovalcev mesečne maše za Slovence v Sao Paulo. Poseka ga le še njegova mati, ki- še ni nikoli manjkala, čeprav stanuje družina izven mesta. Poleg vernosti odlikuje g. Martina izredna skromnost. Sam o sebi ne govori, tako da niti starsi niso vedeli, da je že pol leta direktor Tehnične šole. Zato bo oprostil tudi dopisniku S. S., da se je šele sedaj prikopal do gornjih podatkov.
Slovenci v Sao Paulo se odkrito veselijo, da imajo v svoji sredi ljudi, ki se uveljavljajo s svojim znanjem na najvišjih mestih. Čeprav so v Sao Paulo tri univerze, je po opravljenih srednjih
šolah težko priti na univerzo, kaj šele dobiti na njej mesto profesorja, zlasti če gre za tujca. Zato g. Martinu od srca čestitamo k njegovemu naglemu vzponu.
Smrti, nesreče, operacije in kupčije
Letos je umrlo v Sao Paulo že 6 moških, povečini nenadoma. Zadnji čas sta umrla staronaseljenca Roman Uršič iz Renč in Anton Patemost iz Starega trga pri Ložu. Slednji se je rodil pred 55 leti in je bil brat pok. Franca Pater-nosta, ki je med obema vojskama prosvetno deloval med' rojaki v Sao Paulo. Anton je bil mizar. Bil je tih človek, ljubitelj slovenske knjige, vzor poštenosti in delavnosti. Vse življenje je zvesto izpolnjeval verske dolžnosti. Zapušča ženo slovenskega pokolenja.
Avtomobil je povozil in težko ranil Karla. Malgaja iz Šent Jurja pri delju.
Težko operacijo na želodcu je srečno prestal Tržačan Herman Paljk.
Težki operaciji se je moral podvreči tudi jezuit p. Valentin Rozman iz Radovljice. čeprav je odšel z doma z 8 leti in vedno živel med tujci, se: čuti Slovenca. Pred par leti je obiskal domovino. Pred par tedni mu je umrla mati.
Inž. Jože Bavdaž je v Mato Grosso kupil kmetijo, ki meri 50 km2. Dolga je 5 km, široka 10 km.
Obisk župnika Vinka Zaletela
23. sept. je na letališču v Sao Paulo pristal vogrski župnik Vinko Zaletel in ostal tu do 27. sept. zvečer. Takoj ob izstopu iz letala se je pričel ozirati okrog, da ne bi stopil na kako kačo ali pajka. Tudi pragozd in indijance bi bil že rad slikal. Na žalost je brž uvidel, da Brazil ni to, kar si ljudje, ki te dežele še niso videli, o njem predstavljajo. G. Zaletel je prišel v drugo največje mesto Južne Amerike in se čudil pragozdu aonebnikov in veliki industriji Sao Paula. Tudi kače in pajke je videl, a moral je za to iti naslednji dan v Butantan, svetovno znano ustanovo na robu Sao Paulo, kamor pošiljajo kače
iz drugih predelov Brazila, da jim jemljejo strup in proiavajajo protistrup za kačje pike. V D. Ž., letnik 7., št. 133, str. 33 piše Ivo Budkovič, da je Slovenec Jože Markel na svoji kmetiji blizu Sao Paula zalotil 3 in pol metra dolgo in 48 kg težko kačo prav v trenutku, ko je kravi sesala mleko. Obvladal jo je in poslal v Butantan. A to je bilo pred 22 leti.
V	tem kačjem vrtu živijo kače v ličnih majhnim bunkerjem podobnih hišicah. Na razpolago so jim žabe, da se z njimi okrepčajo. Ako ni žab, se lotijo druga druge in kača kačo požre. Tudi tak prizor je videl g. Vinko. Nadalje je kačam na razpolago vodni bazen, da se v njem ohladijo in drevesa, da se po njih izprehajajo, kakor je bila njihova navada že v raju. Na nekem drevesu je g. župnik naštel 6 kač in vse je zajel v svoj aparat. Nekatere kače so dolge po več metrov in temu primerno debele. G. Vinko je imel priložnost videti, kako iztisnejo kači strup, ki je navadno rumen. Iztisnejo ga vsakih 14 dni. Ako se kateri od dveh zob, po katerih priteče strup, odlomi, prevzame drugi zob za njim isto nalogo, a potrebuje za to preobrazbo en mesec. G. župnik je isto-tam videl tudi pajke, velike in majhne, strupene in nestrupene, pa tudi škorpijone in kar je temu enakega. Ogledal si je tudi kačji muzej, kjer se vidijo ogromni kačji skeleti, posledice pika strupene kače na človeku, naprave za lovljenje kač in toliko drugih zanimivosti. Vse to je neutrudni popotnik slikal, da pokaže koroškim rojakom. Razen tega se je zanimal zlasti še za kavine nasade in druge tropske rastline, sadeže in živali. Slikal je tudi ulico Drava (Rua Drava), ki ji je dal ime pok. Franc Paternost. Sam je živel in umrl na Rua Iliria.
V	nedeljo popoldne se je zbralo okrog 100 rojakov, ki so dve in pol ure z zanimanjem prisostvovali predavanju g. župnika o Koroški. Ljudje so bili navdušeni nad lepoto Koroške. Naročili so g. Vinku pozdrave za koroške Slovence in mu zagotovili, da pozorno zasledujejo njihov boj za osnovne človečanske pravice.
Razni rojaki so povabili g. Zaletela na svoje domove, tako da je prišel v osebni stik z mnogimi Slovenci. V sredo ga je g. Mestnik zapeljal še v Santos in Sao Vicente. Zvečer pa se je g. župnik že odpeljal na 100 km oddaljeno letališče Vira copos pri Campi-nas, od koder je odletel v Pariz.
Slovenci se z veseljem in hvaležnostjo spominjajo obiska prijaznega vogrskega župnika.
PO ŠPORTNEM SVETIT
V nedeljo so v Buenos Airesu zaključili tekmovanje za mednarodno teniško prvenstvo. Prvo mesto je osvojil Francoz Pierre Darmon, med damami je zmagala Mehikanka L. Ramirez. Favorita Italijana Pietra Engelija je presenetljivo izločil iz tekmovanja Brazi-ljanec Mandarino.
T0 mednarodno prvenstvo so prvič igrali leta 1928, leta 1938 pa sta osvojila prvo in drugo mesto znana jugoslovanska predvojna igralca Punčec in Palada.
Nemčija si je z zmago nad' Grčijo (2:1) priborila pravico za finale nogometne tekme za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Čilu. Madžarska pa je v Budimpešti v eliminacijskih tekmah s Holandijo dosegla samo neodločen rezultat 3:3.
Slovenski rekordi v lahki atletiki: 100 m: Lorger (Kladivar) 10,4; 200 m: Lorger 21,7; 400 m: Stanovnik (Svo-boda-Lj.) 49,0; 800 m Vipotnik (KI.)
FEDECE
— Zveza emigrantskih demokratskih dijakov Srednje Evrope — združuje pod svojim okriljem naslednja emigrantska vseučiliška društva: Društvo estonskih vseučiliških dijakov v Argentini, Združenje poljskih vseučiliških dijakov in absolventov v Argentni, Slovensko katoliško akademsko društvo, Argentin-sko-ukrajinsko vseučiliško društvo-, Ar-gentisko-slovaško vseučiliško društvo, Argentinsko-hrvatsko vseučiliško združenje, Združenje letonskih vseučilišni-kov v Argentini in Združenje svobodnih madžarskih vseučiliščnikov v Argentini.
Odbor FEDECE za šolsko leto 1960/61 je naslednji: glavni tajnik Raul Sargava, tajnik Jorge Liepins, blagajnik Luis Jorge Maček, tajnik za tisk in propagando Vital Ašič, organizacijski tajnik pa Jorge Iwanyk.
Odbor Zveze demokratskih emigrantskih dijakov Sred. Evrope - FEDECE je nedavno izdal pod tem imenom tudi lično brošuro, za katero je napravil učinkovito naslovno stran slušatelj arhitekture na buenosaireški univerzi Slovenec Jurij Vombergar. V brošuri, ki je pisana v kasteljanščini, je povedano argentinski javnosti „Kaj je FEDECE“, zatem so pa odgovori na razna vprašanja o možnosti delovanja dijaških društev ter o svobodi javnega in znanstvenega udejstvovanja vseuč. profesorjev v komunističnih državah, iz katerih je razvidno, kako je tudi tu komunistična diktatura uveljavila svoj neizprosni in brezobzirni totalitarizem.
1:49; 1500 m: Važič (KI.) 3.44,8; 3000 m: Hafner (Ljubljana) 8:16,7; 5000 m: Važič 14,30,2; 10.000 m: Homan (Lj.) 31.23,8; 110 m ovire: Lorger 13,8; 400 m ovire: Zupančič (KI.) 54,2; 3000 m ovire: Hafner 8:50,7; 4x100 m: Kladivar—Celje	42,8;	4x400: Kladivar
3:22,5; višina: čerbec 187 cm; daljina Pokorn (Odred Lj.) 7,26; troskok: Zagorc (KI.) 14,47; skok s palico: Lešek (KI.) 4,41; krogla: Penko (Lj.) 15,49; Disk: Mueller (O.) 49,18; kopje. Kač (KI.) 70,09; kladivo: Stepišnik (Lj.) 58,26; deseteroboj. Brodnik (KI.) 6731 točk. Nekaj novih rekordov, doseženih v prejšnji sezoni pa še ni bilo priznanih, ker jih organizatorji tekmovanj niso predložili Atletski zvezi Slovenije.
Archie Moore je že devetkrat branil naslov boksarskega prvaka v srednje-težki kategoriji Letos je premagal Italijana Rinaldinija. Ko so ga po borbi vprašali, če je zadovoljen s svojim nastopom, je dejal: „Kot človek, ki je star nad 40 let, mislim, da sem lahko zadovoljen.“ Ima pa že 47 let ter je prvak v svoji kategoriji od leta 1951.
OBVESTILA
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo v soboto, 28. oktobra, proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. Začetek ob pol 9. Na sporedu je petje Slov. pevskega zbora iz San: Martina, recitacije, deklamacije, govor. Po proslavi bo prosta zabava. Vabljeni vsi rojaki iz San Martina in okolice.
Proslava slovenskega narodnega praznika v Slomškovem domu bo v soboto, 28. oktobra, ob 8 zvečer. Na sporedu govor g. dr. Tineta Debeljaka ter petje ramoškega pevskega zbora. Vsi rojaki toplo vabljeni!
V	NEDELJO 29. OKTOBRA bo v društveni dvorani v Slovenski vasi ob pol enajstih dopoldne spominska proslava narodnega praznika 29. oktobra. Na sporedu bo predavanje Miloša Sta reta. Vsi toplo vabljeni.
NA PRAZNIK vseh svetnikov 1. novembra t.l. bodo molitve za rajne in pridigre ob 16. uri pred Jugoslovansko grobnico na pokopališču Chacarita.
Odborniki Družabne pravde bodo dne 1. novembra obiskali vsa pokopališča, na katerih počivajo člani Družabne pravde. Odbor vabi tudi vse članstvo Družabne pravde, da se pridruži odbornikom in obišče grobove naših pokojnih sodelavcev.
Bariloška romanca, ki jo bo izvajal „Gallus“ na koncertu 12. novembra, bo gotovo vzbudila zanimanje. Nastala je kmalu po prihodu v Argentino, ko je naš znani gorniški pisatelj dr. V. Arko odkril lepote bariloškega sveta in mu je pesniška žilica narekovala besedilo romance. Prof. J. (Jšana jo je takrat uglasbil za enoglasno petje s spremlja-
LE DVA TEDNA NAS ŠE LOČITA od
vo instrumenta. Ko je bil letos „Gallus“ povabljen v Bariloče, je za tamkajšnji koncert pripravil Bariloško romanco, ki jo je skladatelj prav za ta namen priredil za mešani zbor. Krstna izvedba te pesmi je doživela v Bariločah izreden uspeh. Gotovo bo navdušila tudi tukajšnje poslušalce. Zato ne pozabite:
12.	novembra je „Gallusov“ koncert, na katerem sodeluje s polovico programa Mladinski zbor.
Deveti socialni dan bo v nedeljo, 12. novembra v Slovenski hiši na Ramón Falconu. Ob 8 bo daroval sv. mašo g. direktor Anton Orehar, ob 9 se bo začelo zborovanje, na katerem bodo govorili prof dr. Ignacij Lenček, France Pernišek in Rudolf Smersu. Vabimo vse rojake in rojakinje in posebej še mladino. Stalni odbor soc. dni.
Družabna pravda vabi in prosi vse svoje članstvo, da se gotovo udeleži devetega socialnega dne, ki bo v nedeljo, 12. novembra. Socialni dnevi spadajo med tiste naše prireditve, ki so nam dale v socialnem svetu velik ugled in ki so med Slovenci močno dvignile socialno izobrazbo in socialni čut.
Duhovne vaje za člane Slov. kat. akad. starešinstva in za vse izobražence bodo v dneh 17., 18. in 19. novembra 1961 pri oo. maristih v Pilarju. Prav lepo vabimo vse izobražence, da se odzovejo polnoštevilno na verske vaje, ki so si že ustvarile lepo tradicijo. Pridite!
Starešinstvo Društva protikomunističnih borcev vabi vse borce in prijatelje na. predavanje, ki je v sedanji fazi ideološkega spopada med komunizmom in svobodnim demokratskim svetom nad vse aktuelno: „Pomanjkljivosti protikomunistične borbe“. Predaval bo inž. Mi-losav Vasiljevič dne 19. novembra ob pol 11 dop. na Ramón Falconu 4158.
Zahvala. Odbor Našega doma v San Justu se vsem darovalcem pri senzacionalni dvojni veletomboli iskreno zahvaljuje. Uspeh je bil odličen in geslo „Vse za našo mladino“ je dobilo 100% poudarek.
Slomškov dom
T
O
M
B
O
L
Á
Že so v prodaji tablice za II. tombolo v korist Slomškovega doma. Kupujte tablice, dokler so na rapolago! Pridružite se darovalcem dobitkov! Zlasti samostojni podjetniki naj ob tej priliki velikodušno podpro slovenski dom v osrčju Vel. Buenos Airesa.
19. NOVEMMBRA 1961 VSI
V SLOMŠKOV DOM!
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire«, Argentina
CORREO ARGEN!INO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
ŽENINI IN NEVESTE!
Predno si nabavite pohištvo za svoj novi dom, se zglasite pri
RADOVANU SOBANU Fábrica de Muebles “Los Andes”
Blanco Encalada 261, Villa Madero
Napravi Vam ga solidno,
po zmernih cenah ter
pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
JAVNI NOTAR
Francisco Raul Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
'. E. 35 - 8827	Buenos Aires
PAKETE ZA BOŽIČ
najbolje in najceneje pošilja JADRAN PAK
Monte 2049, višina Rivadavie 6400, Capital
Dnevno od 15—19. ure, ob sobotah od 10. do 12.
Pismena naročila na naslov: Zdenka Kalečak,
Casilla Correo 340, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani
„GALLUSOVEGA" KONCERTA
t_
12. novembra 1961 ob 17. — Yapeyú 132 (dvorana kolegija Marije Pomočnice)
VSEM LASTNIKOM
PLETILNIH STROJEV sporočamo, da domače podjetje
BRATA PIBER
San Justo, Pichincha 3973.
Izdeluje: Variador automático de frontura, aislador automática de colores.
Prednosti: Instalacija na licu mesta, zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
Naročnina Svobodne Slovenija za leto 1961: za Argentino $ 430.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
SLOV. DOM V SAN MARTINU SLOVENSKA BESEDA
Martinovanje
bo v soboto, dne 25. novembra
zvečer v vseh prostorih Slov. doma v San Martinu
Ugodno prodam
NEDOGRAJEN CHALET
Poizvedba: Balbastro 7040, Casanova. Dohod: kolektiv 196 ali 188 do estacion de servicio YPF (prva avtobusna postaja iz Casanove) in eno kvadro na levo.
ABOGADO
CARLOS S. ODRIOZOLA
Tucumán 1650	1» Dpto D
T. E. 40-7636
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 11. oktobra 1961 v 70. letu starosti po težki bolezni odšla v Ljubljani h Gospodu po v Sino plačilo naša sestra, teta, gospa
FRANČIŠKA ŠKERJANC, roj, ŠTURM,
bivša mesarica in posestnica v Ljubljani
Maša zadušnica za pokoj njene duše bo v soboto, 28. oktobra t. 1. ob 7 zjutraj v cerkvi Marije Pomočnice'v Don Boscovem zavodu, Ramos Mejía.
Vsem jo toplo priporočamo v molitev in blag spomin.
Buenos Aires, 22. oktobra 1961 Žalujoči:
Jožefa Šturm, roj. Lampič ter družini nečaka Franca Šturma in nečakinje Jože, por. Andrejah
'Cenjenim strankam sporočam, da sem od 1. oktobra dalje na razpolago v novoustanovljenem študiju, ki posluje pod imenom CORTES CONDE, KREMŽAR, MAGISTER
y asociados
contadores públicos nacionales v ulici Moreno 1623, 5. nastr., pisarna 2, — T. E. 45-5292
M. Kremžar

PROSLAVA KRISTUSA KRALJA
in
OSEMDESETLETNICE SV. OČETA JANEZA XXIII. bo v nedeljo, 29. oktobra ob 16,30 na
Praznik Kristusa Kralja
V ZAVODU „UNION DE LOS SS. CORAZONES“, SEQUI 942, PLAZA IRLAND A, BUENOS AIRES Z VELIKO UDELEŽBO IZPRIČAJMO SVOJO VERO!
■fWWWWWVWWWWUWWWWWWWWWWWWWWWWWWVVWWWWVWVWVWWWWW^ oioioioioioioioBooioioaoioiaioiOEOioaoiaioiaioioBoionoioBOiafiOioaoaosoioioioaoioaoBoioiai;
0
■
o
■
o
■
o
B
o
B
o
B
o
u
B
o
0
■
o
m
0
■
0
H
0
o
KS
0
0
0
S3
0
m
o
ffi3
o
Naše podjetje ne potrebuje trgovskih oglasov. 90% slovenskih rojakov, ki kupuje pri nas, je naša propaganda. Oglašamo zato, da podpremo slovenski zamejski svobodni tisk. Zato naši oglasi niso prazne besede. Naše ponudbe so prijateljski nasveti. Del našega dobička vedno na razpolago za slovenske kulturne in socialne potrebe. (Slovenske radijske oddaje, Socialni fond za potrebne rojake, darila slo-
venskim domovom in ustanovam znašajo nad pol milijona pesov.) Naše podjetje je Vaše prijateljsko podjetje, ki Vam vedno nudi svoj prijateljski nasvet. Ne razmetavajte svojih težko prisluženih prihrankov. Ko se odločite za nakup katerega koli predmeta, ki ga potrebujete za Vaš dom, posvetujte se pri Vašem prijateljskem podjetju, ki Vam zaupno priporoča najboljše. Obračajte Se na
LOJZETñ
izključno zastopstvo
BUČAR! A GALLETTI
(Novo ime za BUMAR, isti lastniki, ista postrežba)
Avenida de Mayo 302, T. E.: 658-7083 RAMOS MEJIA
Nudimo poleg drugih najboljših znamk izdelke R. C. A. Víctor Argentina.
TV aparate, hladilnike, radie, radio combinado, loščilce, srkalce za prah, mešalnike, pralne in šivalne stroje, estereofonične aparate in vse kar potrebujete za Vaš dom. V kratkem tudi velika izbira porcelanastega pribora, steklenega (kristalnega) pribora najboljše kakovosti kakor tudi kuhinjske posode in jedilnega pribora v jeklu (acero inoxidable).
Vse to po najboljšh cenah in tudi na dolgoročno odplačevanje. Zaupajte nam Vaše možnosti in Vam bomo ustregli.
G. Lojze Novak sporoča cenjemim odjemalcem, da je sedaj na razpolago v trgovini
vsako sred», petek in soboto.
0
o
o
o
■
o
■'
0
o
■
0
5
■
o
■
o
■
o
BS
o
a
o
0
0
■
o
m
o
5
a
0
i oaoioiaaoaoaoioioaoBoaoaoBoaoEOioaoioBoaoBoaoaoaoioio