Ljubljana, v četrtek 9. januvarja. Izhaja vsak dan sveAer, i/.imSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., /.» jeden mesce 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa §e po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina z nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upra vništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. Tržaški mestni zbor in Slovenci. Pod tem naslovom piše „Edinost" o javni seji Tržaškega mestnega zbora dne 4. t. m. tako : Prvi govoril je Rinaldini poudarjajoč skrb mestnega župana za prospeh Trsta, ljubezen in zvestobo mestnega zbora do presv. vladarske biše. Skrb novega mestnega zbora naj bi bila obrnena v gmotni prospeh našega mesta. Mestni zbor naj bi se glede tega sporazumel s trgovsko zbornico. Trst naj bi ostal zvest vladarski hiši : to upa zato, ker je on (dež. namestnik) osebno znan z večino udov mestnega zbora. Slednjič upa od covega župana, da bode vedel dovesti Tržaški mestni zbor do one veljave, kojo tirja državna varnost. Ne vemo, če je bil govor odobravan. Pač pa vemo, da v vsem govoru cesarskega namestnika neso niti z besedico omenjeni Slovenci, ki zavzemajo dobro tretjino tukajšnjega prebivalstva. Iz vsega govora veje neko božkauje in prilizovanje lahonski radikalni stranki. Gospoda namestnika govor nosi na čelu pečat mlačnosti, neodločnosti sedanje deželne vlade. Ista nikakor ni odločna in stroga, kakor bi morala prava vlada jedino le postopati s stranko, katera se je pokazala že večkrat nasprotno avstrijskim interesom Trsta. Na tak način, gospod namestnik, nikdar ne pridemo na Primorskem do zaželenega miru mej narodnostmi! Ako ves avstrijski čut sedanjega mestnega zbora obstoji zgolj v osebnem prijateljstvu nekaterih mestnih svetovalcev z gospodom ces. namestnikom — pač slabo podlago ima »avstrijski čut" v Trstu in zmaga avstrijska ob zadnjib volitvah ni druzega, nego nevaren humbug. Je-li 40000 Tržaških Slovencev res tako od nič, da se jih ces. namestnik niti z besedico ne sme spominjati, ter upa na boljšo prihodnjost Trsta brez vzajemnega sodelovanja Tržaških Slovencev? Je-li smo tudi v očeh cesarskega namestnika še vedno tlačena »raja" in razume tudi ces. namestnik sam izvedenje narodne ravnopravnosti tako, kakor uradna .Triester Zeitung", po katerej smo Slovenci ▼ Trstu popolnoma ravnopravni z druzimi narodnostmi? Mi obžalujemo plitvost in jednostranstvo namestnikovega govora osobito iz razloga, ker smo se nadejali, da nam bode sedanji namestnik pravičnejši. Drugačen je govor župana Bazzonija. Že na prvi pogled vidiš, da prvemu možu Trsta ni za stvar, ampak za — fraze. In res, govor ta druzega ni nego kup fraz in vezanih otrobij. Vse je le „pro forma". Zatrjuje udanost presv. cesarju in upanje, da bode mestni zbor lojalen, da bode isti skrbel za gmotno in duševno korist Trsta itd. Mestni zbor bode delal na to, da zboljša šolstvo (sic!). Največja duševna korist pa, katero bode novi mestni zbor gledal liki punčico svojega očesa, in katero korist vsak pravi Tržačan želi, da se pred vsem goji — ta je „la nazionalit& i ta liana del paese!" Tudi za nas Slovence, Tržaške okoličane, imel je gospod župan besedico. „Treba opomniti — rekel je — da je Tržaška okolica večinoma obljudena po zemljakih slovenske narodnosti, kojih zastopniki tudi sede v mestoej zbornici. Radi bi poskrbeli na najboljši način, da vladajo še dalje najboljši odnošaji mej okoličani in rnestjani, ter jeden druzega vzajemno podpiramo ; vsi naj bi bili bratje, kakor pristoji občanom iste občine. Po liberalnih načelih, katera vodijo mestni zbor, spoštujemo mi narodnost okoličanov, kakor spoštujemo ono krepko narodno deblo, čigar bitva so naši okoličani, kajti i ono nastoja, da se vedno bolj mika in izobražuje". — Polna usta ljubeznivosti in laskavih besed za nas je imel do tu gospod župan. Mi bi v teh načelih res uvidevali najboljša in istinito liberalna; v županu pa moža po volji božji. Ali kmalu se je skesal in pokazal tudi svojo volčjo nrav. „če bi pa — nadaljuje — kak slab slučaj zanesel v okolico drzne agitatorje, kateri bi ali iz časti-hlepnosti ali iz druzih namenov jeli motiti vzajemno mirnost mej okoličani in mestom, ali zahtevati pretirane in absurdno stvari, užigati jezo v narodu, ter ščuvati na nesmiselna izzivanja, sedaj bodemo vsi uzdignili naše ščite, kajti nosili bi odgovornost, da smo brezobzirno gledali, kako se blati naša latinska kultura, „fulgida tiglia dei secoli remoti!" „Der Mohr ist gewaschen worden, der Mobr kann gehenl* — opral nas je ljubi gospod župan Bazisoni, nas Slovence, in mi naj bi mirno požrli, kar nam ljubček Tržaških črncev po krivici na-tveza? Izrekli ste, da si želite miru z okoličani. Jo li pa umesten, mogoč tak mir? Ne. Mir, katerega nam ponujajo lahonski Inži-liberalc?, bil bi našemu že tako preveč tlačenemu narodu — gotova smrt. Pripoznavajo nam sicer ti volkovi v jagnjetovih kožah, da imamo pravice do naobrazbe, pri tem pa se boje „ag i t a t o r j ev". Vsi rodoljubi, katerim je na srci blagor svojega rodu, koji uvidevajo žalostno stanje ubozega okoličana — ki je na milost prodan strastnim Lahonom na magistratu — veljajo tem možem za nesramne, drzne agitatorje, katerim je napovedan odločen strasten boj ! So li ta načela pravega liberalizma, na katerega se sklicuje ta gospoda. Liberalec pač ne more biti, kdor želi smrt drugim, da sam živi. Od intransigeutne progressove stranke si pač druzega ne moremo nadejati; čudimo se pa in očito protestujemo proti deželni vladi, katera najde svoje dopadajenje v tem očitnem teptanju državnih zakonov in zanikanju vseh narodnih pravic 40.000 Slovencev in to v jav-nej seji mestnega zbora in pri instalaciji župana 1! Bode li naših pet poslancev na to izzivanje molčalo in mirno požrlo krivično postopanje z nami ? ĆaB je skrajni, da se organizujemo, ter se odločno upremo teptanju naših, v državnih zakonih zajamčenih nam pravic. Konec županovega govora in vedenje vlade same nam jasno kaže, da si tudi od sedanjega .avstrijskega" zbora ne smemo pričakovati pravice. Molčanov o Madjarih. Potujoči sotrudnik Peterburškega lista „No* voje Vremja" začel je v tem dnevniku priobčevati pisma o notranjih in vnanjih odnošajih avstro-oger-skega cesarstva. Pod naslovom „V Vengriji" pri-občuje svoje opazke o Ogerskej, katere je zajel iz občenja v Pešti s prvaki raznih strank zlasti z Irilnvijem, Abrdnvem, Kalkom, Vamberiem itd. One opazke bo v mnogih ozirih zanimive, zato hočemo priobčiti ob kratkem njih glavno vsebino. Oni prvaki so zagotavljali, da ni res, kar je nemško časnikarstvo razglasilo, da Madjari sovražijo Ruse. Mnogi so temu dodali: „Mi sovražimo Bamo Nemce." Hkratu so pa trdili vsi, ne izvzemši Irany-ja, da odobravajo vnanjo politiko Tisze in da tripelalijanco zmatrajo za koristno za Ogersko. Mej prvo in drugo trditvijo — dobro opomni Molčanov — je oči vidno nasprotje; pa on jih je zategadel LISTEK. Slike litovske. V palači in dvorci. (OoSki napisal E. Jolinek, posl. V. Nevin. (Dalje.) K Sigrauntovki prav tako. Na obeh straneh panske poti šumeli sta dve vrsti visokih topolov. Brez njih ni nobenega pravilnega poljskega litovskega kota. Po vejah je polno ptičev ščebetavih in skakajočih. In ti vrsti ponosnih topolov vlečeta se v pravilnoj črti skoro v brezkončuost, bližajoči si perspektivno bolj in bolj, a tam daleč nekje stavi se jima kljubovalno na pot bela stena magnatskega dvora, katera je pretrgala nanagloma njijino vele-častno vrsto. Tu in tam dviga se le še kak topol v modro nebo pred uhodom v park ali k studencu. Ali tudi vsak teh topolov dviga se tako pogumno, kakor bi dobro vedel, da je, v rodu s temi, ka- tere je z vlastno roko v otroških letih zasadil v okolici Varšavskej junaški zmagovalec nad Turki. Po takej poti torej in po takih drevoredih dospel sem v Sigmuntovko. Prostorno poslopje, krito z lepo streho, svedočilo je že po vnanjosti, da tu prestopim imovit litevski prag. Prostor pred „palacikom" je bil posut z Žoltim peskom in lepo okrašen z dragocenimi skupinami cvetic. Vse to je delalo nad mero dober ulis. Ali kaj je značila vsa unanja uglednost v primeri s tem, kar naj Te iznenadi v notranjosti! Tam pride potnik gotovo — ako mu je le srečna in ugodna prilika — v samo naročje vaškega razkošja in neiz-kaljenega panskega živenja na Litvi! Jedva zavije moj voznik iz topolovega drevoreda in zapelje na Šolti pesek, spoznal sem, da v teh mestih danes nisem prvi gost. Na desni strani od poslopja stala je že lepa vrsta vozov, večinoma dobro zaprašenih in tudi zablačenih. Ali nisem se temu čudil. Saj sem vedel, da sta zavila pod ta krov bas na prvi obed k ženinim roditeljem najsrečnejša uo-voporočenca na svetu. Stoprv pred nekoliko dnevi prisegla sta si v starej litevskej cerkvici večno vernost — a takih slavnih trenotkov ne skonča noben šlahtski dvor brez velike množice od daleč in blizu zbranih gostov: tu skličejo vse sorodnike in prijatelje in ne pozabijo nobenega dobrega pana soseda. Dveri odpirajo se do kruja in vsak srčno teši radostnim shodom družinskim. Odveč bi bilo slikati, kako so mene vsprojeli ti dobri ljudje — dosti bode, ako omenim, da nazvan po samem gospodarji gostom in da sem zato, prestopivši ta prag, postal bog, kakor ostali. Saj veste, da v Poljakih „gost v hiši — bog v hiši". Razen tega vender ne morem tajiti, da sem nehote mislil, ugledavši se okolu sebe, po \seh prisotnih panah in panih vsake starosti, da je v tako števil-nej in šumnej družbi — moja skromna osobica skoro od več. Čutil sem takoj, da jim jemljem prostor, kateri je bil že razven tega majhen, in da bode pri mizi še tesneje. Tudi gospodinji dela tak gost tujec skrbi .. . Ali to je na Litvi tako. Skličejo si sto oaob in ako jim pnde še kdo na pot — pozovejo ga tudi. tudi povpraševal, če ne vidijo, da je Ogerska sedaj v službi Nemčije, o katerej trde, da jo sovražijo. Večina hotela je to nasprotje raztolmačiti s samimi frazami. Jedini Iranv odgovoril je odkritosrčno: „Rusija hoče pokoriti narode balkanske, a tripel-alijanca ima moč, da to zapreci." Molčanov se je na to zasmijal. Abranv pa reče: „Rusija molči, Nemci pa nam govore; Rusija molči in mi ne vemo, kaj boče, dočim Nemci prihajajo k nam s predlogi." Molčanov je na to opomnil, da je nedavno rekel v saboru jeden najgorečnejših madjarskih politikov Edtvbs TiBzi: ,Če minister naš plaši, da hoče Rusija nas požreti; perspektiva, da Nemci nas po-zobljejo ni nič vabljivejša in slajša." Szabo in Vam-bery rekala sta Molčanovu, ko bi imeli izbirati, ali naj Madjari postanejo Rusi ali Nemci, gotovo bi se odločili za prvo. Jeden poslancev je rekel: „Ako želi Rusija, da bode Ogerska na strani njeni, naj ruska vlada izjavi ogerskim Slovanom, da naj se ne protivijo madjarskej oblasti." „Pardon," — segel je Molčanov dobrodušnemu razgovarjalcu v besedo — „Rusiji je težko odločiti se na kaj, kajti mi imamo okolu 120 milijonov prebivalcev." „Cent vingt millions", vprašal je prostodušnež, pa je zopet ponovil: „Cent vingt millions". Sploh je Molčanov opazil, da Madjari jako slabo poznajo Rusijo, mnogo slabše nego drugod. V drugem pismu priobčil je Molčanov opazke svoje o madjarskem parlamentarizmu. Vprašal je opozicijonalce, zakaj napravljajo take škandale v zbornici; zakaj se ne bojujejo proti Tiszi s parlamentarnim orožjem in pozivljejo poulično druhalj na pomoč? Dobil je odgovor, da upajo le s škandali vreči Tiszo, kajti na parlamentarni način je to nemogoče. Ogcrski državni zbor ne predstavlja v resnici naroda madjarskega. Volitve vrše* se samovoljno. Celo leto pred volitvami se ne izterjavajo davki, po zakonu pa zgube volilno pravico oni, ki ne plačajo davkov. Dogodi se, da na dan volitve odda svoje glasove le deset vladnih pristašev in ako se v pol ure ne uloži ugovor, izvoljen je oni, za kogar je desetorica glasovala. Nadalje gode se v ogerskih volilnih okrajih vsakovrstne nezakonitosti in nasilja, da le vlada dobi večino. Če bi se volitve vršile zakonito, zmagala bi opozicija. Po tem takem parlament ni druzega nego vladno orodje, ker vlada zmirom more dobiti večino. Vidite torej, da mej parlamentom in narodom ni nikake zveze. Tisza je skromen človek, zavistne oči vidijo v njem milijonarja, dočim si dosedaj ni toliko nabral, da bi si mogel omisliti ekvipažo, hodi peš ali se pa vozi v rijakerji. Aristokracija mu predbaciva, da je skop, ker ne daje dosti gostarij. Ko je povodom razstave dal banket, dal je na mizo Temiš-varski šampanjec, po obedu pa smodke po 3 krajcarje. Pa Ogerska mu bode javaljne zahvalna, ker VBe gre nazaj in se bliža bankerotu. Židovi bo jo skoro že izsesali. V tej mali državi so se že namnožili na milijon duš, in v samej Pešti jih je do 100.000. Vlada, katera Be ravna, kakor jej svetuje in ukazuje krščen žici Falk, jih varuje. Židje se popolnem pomadjarijo, tako najdete čisto madjarska imena, za katera se skrivajo pomadjarjeui židje. Rozgonvi imenoval se je poprej Jakob, Hunyady pa Mojzes. Strašni pečat židovskega pritiska leži na vsej Pešti. Odpirajo se nove ulice, grade velikanske hiše, pa vender se kaže Pešta kot siromašno pokrajinsko mesto v preatolničnej obleki. Molčanov je povpraševal, od kod jemlje mala poljedelska država denar za tako drago obleko, pa Falk mu je odgovoril, da delajo dolgove. In v istini so posojila in spekulacije diviza Tiszine politike. Delati hočejo dolgove in spekulovati, dokler ostane poslednji groš, katerega ne vzemo židje narodu madjarskemu. Potem pa pride bankerot in konec bode tudi državnej samostojnosti Ogerske. Njeni židje se bodo zopet prelevili iz Rozgonya v Jakoba, iz Hunyada v Mojzesa, pa se bodo preselili na osigurano mesto na Dunaj ali pa v Pariz Politični razgled. Notranje dežele*. V Ljubljani, 9. januvarja. O iiemikoeeiklh pogajanjih nič gotovega ne zvemo. Toliko se ve, da odposlanci obeh narod nostij kaj prijazno občujejo mej seboj. Banketi vrše se drug za drugim in več časa posedajo pri dobro obloženi, nego pri zeleni mizi. Tudi baron Schar-schmid je bil povabil odposlance na banket. Poljski listi so izvedeli, da se pogajanja vrše proti vsemu pričakovanju jako ugodno, pa vender konečno še ni pričakovati pravega in trajnega uspeha. Deželni zbor roški snide se baje vzlic češko-nemškim konferencam v kratko zasedanje. To žele Čehi, ker deželni zbor še ni dovolil sredstev za deželno razstavo, ki bode prihodnje leto. Priprave za razstavo morajo se začeti že letošnje poletje, torej je neizogibno, da se snide deželni zbor, da dovoli potrebne izdatke. Zboroval bode pa najbrž le par dnij, ker zakon o ljudskih šolah za narodne manjšine v krajih z meševitim prebivalstvom v tem zasedanji ne pride več na vrsto. Skupni državni finančni minister baje name rava poprijeti se inicijative, da se v bosenakej stolici priredi deželna razstava. Ta razstava naj bi svetu dokazala, koliko sta Bosna in Hercegovina napredovali pod avstrijsko vlado in tako dokazala, da ni res, kar pišejo ruski listi o propadanji teh pokrajin. Viiaiije države. Knskl vojni minister je zahteval, da se mu dovoli nakrat velik izredni kredit za oboroževanje. Finančni minister Višnjegradski se je temu odločno protivil. Konečno sta se ministra pogodila, da se bode zahtevani kredit razdelil na več let. Za letos se. je v ta namen postavilo v budget 50 milijonov rubljev. Vse vesti, da misli vojni minister Vanov skij dati demisijo, se oporekajo. Vest, da je Rusija poslala velevlastim okrožnico zastran bolgarskega posojila, ni povsem istinita. Naročila je le svojim zastopnikom pri ve-veleviasteh, da naj dotičnim vladam sporoče nazore ruske vlade o tej zadevi. Kak uspeh bode imel ta korak, se sedaj še ne ve. Zatrjuje se pa sedaj iz Carigrada, da Turčija pripravlja noto v tej zadevi na velevlasti. Morda je Rusija hotela s svojim korakom le to doseči, da bi turška nota imela večji uspeh. Nemčija, Avstrija in Italija baje neso več jedine glede bolgarskega vprašanja. Nemčija neče več podpirati avstrijske orijentalne politike in se bolj približuje stališču ruske vlade. To se je pokazalo že s tem, da nemška vlada ni dovolila bolgarskega posojila prodajati na Berolinskej borzi. Ker Sagasta ni mogel sestaviti nove liberalne vlade na Španjwl4«>iu, pridejo na krmilo najbrž zopet konservativci. Verojetno je, da bode nov mi-nisterski predsednik Canovas del Castillo. S tem bode pa pokopano nameravano uvedenje občne volilne pravice. Nova vlada bode pa tudi težko vla- dala s sedanjima zbornicama in ja bode najbrž morala razpustiti. Nasprotniki Ircev na Angleškem hočejo vsekako uničiti Parnella. Ker ponarejena pisma, katera bo bile objavile „Times", neso dosegla svoiega namena, hočejo se poslužiti druzih sredstev. Dobili so nekega O. Sheo, da bode baje tožil Parnella zaradi prešestovanja, ker je baje imel nedovoljeno znan-Btvo ž njegovo soprogo. Mislijo si, če pride do pravde in ne bode mogel popolnoma dokazati nedolžnost, bode moral odtegniti se javnemu delovanju, naj ga tudi sodišče naravnost ne obsodi. Na ta način so bili o svojem času uničili moralno izboroega politika Dilkeja. Dopisi, Z Iflurnkega polju 8. januvarja. [Izv. dop.] Častnim tržanom so proglasili občinski zastopniki nemške atrauke v Ljutomeru g. barona Mac-Nevina, c. kr. okrajnega glavarja, v izredni seji na Silve-strovo, povzdigujoč zasluge omenjenega gospoda, ki si jih je stekel s tem, da je b pomočjo okraja in občine Ljutomer pridobil nam prebivalcem na Murskem polji železuico. Rekel sem, da samo nemški zastopniki, kojih je osmero, so tega gospoda proglasili častnim tržanom, ker štirje zastopniki slovenske stranke, katera reprezentuje veliko večino Ljutomerskega prebivalstva, neso se udeležili te izredne seje. Pravi se, da so bili z drugimi posli zadržani in jeden je celo na to sejo pozabil. No, bodi si, kakor koli. — A Ljutomerski Slovenci si vso to stvar drugače tolmačijo; od njih namreč ne more vender omenjeni g. baron zahtevati, da bi ga vsprojeli kot častnega uda v svojo sredino, kajti vender še neso pozabili, kako se je ta gospod o njih pri zadnji volitvi v občinski zastop izrazil. — Kako pa bi se to zlagalo z njegovim postopanjem proti Slovencem v Ljutomeru, ako bi tudi ti ska-zaii njemu to čast ter ga imenovali častnim tržanom? — S tem bi ga bržčas razžalili. — Ljutomerski Slovenci morajo sicer tudi pri poznava t i nekoliko zasluge, ki si jih je stekel za železnico, še večje pa so njegove zasluge za povzdigo nemške stranke v trgu samem, ker brez njega bi bila taista že kdaj preminola. Kar železnico zadeva, vemo mi Murskopoljci dobro, da je trebalo veliko truda, veliko moči od nekega druzega moža, katerega bi zdaj nasprotna stranka v Ljutomeru rada pri nas Slovencih črnila s tem, da je naložil okraju in davkoplačevalcem veliko breme. No, brez moko ni pogače. Vsaka reč ima svoje nasprotnike in prijatelje, tako tudi naša železnica. Čudno pa je to, da slišimo od prijateljev večkrat besede: „Da, g. baron to so mož, spravili so nam železnico"; od nasprotnikov železnice pa: „Toti p.......Kukovec je temu kriv, da imamo zdaj takšna bremena". Da je železnica celoti in vsled tega tudi zasebniku, celo tistemu, ki zdaj na njo godrnja, na hasek, pripozna vsak hladno misleč človek izmej nas. Da bi pa bila železnica izključno samo le delo g. barona, kakor si Ljutomerski nemški občinski zastopniki domišljajo, o tem dvomimo. Gosp. baron kot nemški Anglež ima za nas Slovence le malo občutka ter nas zmatra kot stvari nižje stopinje in se hoče s svojim delovanjem samo popeti kvišku. Naš deželni poslanec g. Kukovec deluje za korist našega in tudi Bosednih krajev že četrt stoletja, za koma ostali: pani in dame, starši in mladi. Sam gospodar odkazal je mesto z usmevom, gledajoč zmiraj vidno pazljive, da bi šel vsak na svoje. To je tako najlepše: mladi k mladim, stari k starim, svobodni k svobodnim, oženjeni k oženjenim. In to uvrščenje se mu je dobro posrečilo: vsak je bil očitno vesel svojega soseda ali sosede. Gledaje na vse to, mislil sem si ničemerno, kaj pač pride na me, s kakim sosedstvom obda mene milostivo nebo ? Ostalo je le še nekoliko starejih panov strijcev. Tu mi pomiga gospodar laskavo. Tam! Ah! Zopet prav tako, kakor morete o tem čitati v „Panu Tadeašu". In gotovo ne grešim proti vernosti, ako smelo uporabljam besede velikega pevca. Glejte, kako mi jo to igralo: „. . . k damam milostnega pana je sesti smel, kot gostu dana mu ju prednost; mej njimi saj in strijčki bilo je mesto pralno, da goste nove bi šo pogostilo . . ." Tu gospodar, pristopivši laskavo k meni, nagovoril me je s prisrčnim usmevom, naj bi se blagovolil .odpraviti" k Bosedstvu. Tudi tu imajo ženske prednost in morda mi tudi nihče ne bode ničesar oporekal. In pa . . . rekli bi, kaki različni sorodniki snidejo bq pri takovej priložnosti. Sam Bog ve odkod se to vse njih zbere: prababica, dedček, otec, dve materi, bratje, sestre, bratranci, seatričini, svaki, Bvalcinje, stričnik, stričnica, strine, tete, ujce, tasti, tašče, unučki in unučke. K temu si mislite še nekoliko panov sosedov z okolnih dvorov in še inih prijateljskih ljudij — imenovati jih ne umnm — in kdo Bi jih tudi pomni? Kjer je tak naval gostov in taka ubranost, tam se more vršiti vzajemno seznenje le nanagloma. S tem ne bodi rečeno, da bi bilo vzajemno občevanje hladno, nasprotno pravo prisrčnost pronika vse, katerikoli sedejo za gospodarjevo mizo. Ali ničesa še nisem povedal o litevskih mizah. Ne mislite si, da so litevske mize le tako in da ne zaslužijo v mojih skromnih slikah posebne pozornosti. Kdor je bil v samostanu pri častitih očetih reda Pavlanov na Jafinej Gori šenstohovskej, ta dobiva pojem o litevskih mizah. Tam imajo v ogrom-nej sobani tako ogromno mizo, da je ugajala i Švedom, kateri so jo hoteli odvesti kot plen v svoje kraljestvo. Ali kako! Takih miz ni mogoče nesti niti skozi dveri, kajti delane so na samem mestu. To niso siromaška stalca nemška, marveč mize iz jednega kosa, narejene sočasno s stenami, katere je obklopajo. No, v Poljskej in na Litvi treba takih miz, katerih ne spraviš niti skozi okno niti skozi dveri in dajejo okolu sebe prostor toliko gostom, kolikor jih baš krene pod gostoljubne hiše streho. In tako mizo so imeli tudi v Sigmuntovki — pravi oder mej velikani! Ali zopet bi imel pristaviti, da najkrasneja miza na svetu nI gotovo nič napram tej, za katero sem sedaj. To vbbj ni bil majhen val, ki se je baš na znamenje laskavega gospodarja valil k tej mizi. Oj, kaki različni obrazi in postave, značaji in poklici! Tu je bil tudi aodnik, bil je i maršal. O ostalih, osobito o kraBi.ih gospeh in devojkah, še ne govorim ne. In šlo je to Bedaj prav tako, kakor to pripoveduje Mickievvicz v „Panu Tadeašu" : „Že so natopili gostje, postavili se v vrBto •, zasedel prvo ineHto je pan K . . . po stanu, časti, veku odreči se ne more ; no vender klanja se raladenifiem, damam, starcem". Da, da, baš tako je bilo to. Za tem starim, že zelo sključenim in Bivovlasim panom šli bo kora- kar ga je celo prehvetli cesar odlikoval, vender pa nahaja mej nekaterimi zaslepljenci v okraji nasprotnike. Vprašamo zdaj, odkod to izhaja? — Od one stranke v Ljutomeru, katera je imenovala g barona na Silvestrovo Častnim tržanom. Z Notranjskega 6. januarja. [Izv. dop.] Pred nekaj časa čital sem dopis z Gorenjskega v Vašem cenjenem listu, v kojem se je gospod dopisnik pritoževal, radi nedeljskega počitka. Kakor jaz, tako so tudi vsi moji kolegi, to je trgovski pomočniki z največjim veseljem čitali omenjeni dopis, misleč si, da morebiti ti vender stopimo skupaj, ter se pogovorimo, kako bi vender bilo nam storiti, da bi mi vsaj v nedeljo prosti bili. A do tega nismo prišli, temveč utihnilo je kmalu vse, kakor je tudi sploh pri vsaki drugi priliki navada. Jaz, dragi kolegi, ne morem sam doseči, da bi se to zgodilo, ako pa to hočemo, stopiti moramo na noge, ter skupno storiti potrebne korake in se krepko potegniti, da bi vender ob nedeljah vse prodajalnice vsaj popoludne bile zaprte. Vsak človek je jedenkrat v tednu rad prost, tako tudi mi ubogi trgovski pomočniki. Saj imajo skoro vsi drugi stanovi svoje gotove proBte ure bodisi višji ali nižji uradniki, učitelji, da celo kmet, koji si celi teden žuli roke, v nedeljo počiva, a kaj pa mi trgovski pomočniki? Pač celi teden delamo in ko pride nedelja, ničesar ne vemo, da je to dan za počitek, nasprotno veliko bolj moramo delati in trpeti, kakor navadne dneve. Iz Idrije 8. januvarja. [Izv. dop.] Lansko jesen sklenila je rudniška godba pod vodstvom g. nadzornika Oppela prirejati koncerte ob zimskih večerih. Veselili smo se tega korak' kajti s tem nam je bila obljubljena prijetna zabava, katere se pač vsak za lepo vneti Človek z veseljem udeležuje. — Iznenadit nas je že kaj obširni vspored, izvrstna izvršitev vseh točk pa je presegala naše pričakovanje. Godba je bila brez izjeme izborna, in zdelo se nam je, kakor da bi godci sami mej sabo tekmovali. Posebno lepi so bili posamični oddelki, kjer sta igrali po jedno ali dve glasbili s spremljeva-njem klavirja. Občinstvo s pohvali ni bilo skopo, svojo zadovoljnost pokazalo je tudi dejanjski, ker imel je koncert za koncertom več gostov. S kapelo moremo biti brez samohvalja popolnoma zadovoljni, in ne delala bi, kakor ne doma, tudi marsikje drugod nikake sramote. Vsem krogom pa, ki so pripomogli tako izvrstnemu uspehu, bodi izražena odkritosrčna zahvala. Razen koncertov imeli smo tudi v Čitalnici dve zabavi, namreč sv. Štefana dan in Silvestrov večer, kjer tudi običnega sukanja nesmo pogrešali. Omeniti nam je še gledišča. Uprizorili sta se dve krajši igri : „Na mostu« in „Visoka goBpdda" prevel (zadnjo) iz nemščine g. V. L. Igralo se je, vrlo dobro, in razen starih diletantov omeniti nam je posebno nekaj mladih močij, katerih vstrajnost iu pridnost moramo pohvaliti. Spoznali smo pa tudi, da ugajajo pri nas le bolj šaljivi prizori. Vašemu „Dramatičnemu društvu" bo to tudi posebna skrb, v dokaz temu bo korak, ki bo čez nekaj časa vse popolnoma zadovoljil. Domače sto ari. — (Gospod Ivan Mac a k,) c. kr. evidenčni višji nadzornik, ostavil je danes Ljubljano Uklonil Bem se hvaležno — a vedel sem bo ondaj plemenito. Imel sem sicer namerjeno na čarobno gospo Bronko, lepo kakor slikica, katera bi bila gotovo še bolj utrdila moje najboljše mnenje o litevskih panah in devojkah, ali videč jo v zaupljivem razgovoru z nekim mladim panoin, odpovedal sem se dobrovoljno ponujenej volit\i, pohitel sem in se zadovoljil s krajem, kamer mi je namignil sosed. Ogledal sem si človeka, kateremu je po mojem poštenem računanji bilo veliko na tem, ali sedi poleg mene ali ne. Imenovali so ga splošno „pan Gervazij". Umel je govoriti o vsem, o politiki, o poeziji in lovu. Bil je baje tudi malo literat in naudušen kuhar, katera okolnost mi je dopomogla pogledati vsaj malo v skrivnosti litovske kuhinje. Poleg tega bil je znan iz bližine z vsemi in vsakemu mojemu vprašanju odgovoril je skoro nedosežno natančnostjo. Imeti poleg sebe takega maršala in svetovalca, gotovo je tudi ugodnost. Ali . . . „. . . pak muškim dana vodku, ko so sedli, liolodcc litovski ruolčo so slastno jedli . . Tako pričelo se je gostovanje. (Dalje prih.) in se odpeljal na svoje novo mesto v Trst. Pogrešali bodemo tega gospoda, ki že trideset let biva mej nami, kajti s svojim koncilijantrjim občevanjem pridobil si je splošne simpatije in bil odličen kot narodnjak in kot uradnik. Naše najboljše želje spremljajo ga na jadransko obal. — (Osebna vest.) Gosp. Rud. Ulepič pl. Krainfels, deželnega sodišča svetnik pri okrožnem sodišči v Novemmestu, pozvan je v službovanje k deželnemu nadBodišču v Gradci. — (Nedeljski počitek.) Da je mnogo naših zakonov le na papirji, to potrjuje naslednja kratka vest, došla nam iz VelČ: Zadnjo nedeljo vozili so vozniki s kolodvora v Za logu celi dan premog v t o v ar n o n a V e I če. V nekaterih oddelkih so tudi delavci delali. — (Za spomenik Husov) uabrali bo Čebi v štirih tednih 27.852 gld. 93 kr. Lep vzgled narodne požrtovalnosti. — (Tužna vest.) „Hrvatska" piše: „Dr. Fon, glasoviti naš operateur, žalibože je obolio na umu, te je iz Beča, gdje se je nalazio u liečničkoj ujezi, predan u stenjevačku ludnicu. Njime gubi naš glavni grad daleko u svietu poznatoga vještaka". — (V Cel j i) umrl je dne 6. t. m. g. Miha Putre, umirovljeni ljudski učitelj, v 82. letu svoje dobe Pokojni Putre učiteljeval je dolgo vrsto let v Idriji in v Ljubljani in marsikateri čitatelj se ga bode spominjal, čitajoč te vrstice. V m. p. I — (Deželni šolski svet kranjski) odredil je danes, kakor se nam javlja baš pred zaključkom lista, da se vse šole Ljubljanske zapro na nedoločen čas. — (Na srednjih šolah Ljubljanskih) bripa 5e vedno napreduje. Na gimnaziji je danes 210, na realki 87 boluih dijakov. — (Na Koroškem) tudi hripa razsaja. Deželni šolski svet je včeraj sklenil, da se v Celovci vse šole do 19. t, m. zapro. Tudi mej vojaštvom je mnogo slučajev hripe. — (V Zagrebu) se hripa tudi zelo širi. „Obzor" piše, da je 40% prebivalstva za novo boleznijo zbolelo. — (Na Krškem) se odpre obrtno-nada-Ijevalna šola, katero je dovolilo vis c. in kr. ministerstvo za bogočastje in pouk z odlokom z dne 16. decembra 1889 št. 19334. — (Nov notar.) Za Tržič (Monfalcone) imenovan je notarjem dr. Anton Ballaben. — (Z Reke:) Dr. Celigoj, zdravnik na tukajšnji pomorski akademiji, zadel je pri žrebanji srečk „Rudečega križa" 50.000 gld. — (Akad. društvo „ S lo ve ni j a" n a D u-naji) napravi dne 11. t. m. svojo šesto redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2 Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Kuauss Restauration „zum Lothringer" Kohlmarkt I. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovenski gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Narodna čitalnica v Kamniku) ima dne 12. t. m. svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor podpredsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev dveh pregledoval-cev računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamični predlogi in nasveti. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (Odbor Bralnega društva v Dolu) vabi p. n. gg. društvenike najuljudneje k letnemu rednemu občnemu zboru dne 12. januvarja 1890 ob 4. uri popoludne z naslednjim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročili tajnika in blagajnika o letnih računih; 3. volitev novega odbora; 4. posamezni predlogi in nasveti, mej drugim o stanovanji društvenem in o društvenej zabavi Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 8. januarja. V včerajšnji češko-nemški konferenci stavil je Gauč glede šolskega vprašanja predlog, katerega so pa Nemci, kakor tudi Čehi odklonili. Govori se, da se Staro-čehi nemškim zahtevam nečejo udati, zato se pričakuje, da se bode pri jezikovnem vprašanji konferenca odložila. V dauašnji seji, ki je pričela ob 12Vi H1 trajala do 47a popoludne, zopet ni bilo ne Matuša ne CIama. Prvi utegne do jutri ozdraviti, poslednji pa še biva na Češkem. Nadaljevalo se je danes in končalo posvetovanje o šolskih zadevah, potem pa pričela razprava o deželnem kulturnem svetu. Dunaj 8. januvarja. Podmaršal Arlow in polkovnik Einem dobila sta dopust, polkovnik Schreml pridodeljen je vojnega ministerstva prezidijalnemu uradu. Borolin 8. januvarja. Na javnih in na mnogih zasebnih poslopjih vise črne zastave. Sočutje je splošno in odkritosrčno. Vsled tega žalnega dogodka pa kupčije veliko trpe. Dve zimi že ni bilo na dvoru plesov, sedaj pa zopet odpade dvorna sezona. Tudi veliko zasebnih veselic je že odpovedanih. Dvorna žalost napovedana je na tri mesece, deželna žalost pa na šest tednov. Madrid 8. januvarja. Govori se, da bode zbornični predsednik Alonzo Martinez dobil naročilo, da sestavi kabinet. Dunaj 9. januarja. V današnji seji generalnega sveta avstro-ogerske banke predložil se je bilančni sklep za 1. 1889. Vsa dividenda znaša 43 gld. 50 kr. (7lU°!0), torej spada na druzega semestra kupon 28 gold. 50 kr. Obe državni upravi sta pri dobičku udeleženi z 232.974 gld. 40 kr. London 9. januarja „Times" in „Standard" jako ostro kritikujeta rusko okrožnico glede bolgarskega posojila in trdita, da je popolnoma neopravičena. Bolgarska Berolinske pogodbe v resnici ni rušila. „Times" opažajo, da bi Rusija ne smela ugovarjati proti podpiranju bolgarskega posojila na Dunaji, ker je v Parizu skleneno srbsko posojilo ne lo podpirala, temveč zanj uprav jamčila. „Standard" misli, da bi od strani Rusije bilo brezuspešno, ko bi Bolgarsko ali pa prijatelje Bolgarske pozvala pred evropskega mnenja sodišče. V tega sodišča očeh kriva je Rusija, ne pa Bolgarska. Madrid 9. januarja. „Epoca" javlja, kralju je mrzlica odjenjala, ko so mu dali kinina. Razne vesti. * (Kralj spanj s k i) je bil zadnje dni močno zbolel za br po. Sedaj pa baje ni nobene nevarnosti za malega bolnika. Sicer bo pa za hripo zbolele vse kneževske osobe španjskega dvora. Kraljica regentinja in hči njena, infantinja Terezija, sta tudi oboleli. Ravno tako bo za bripo zboleli nadvojvodinja K i i nor, in vse dame njenega spremstva. N.ulvojvodinja je sla namreč v Madrid pohoditi kraljico. * (Sloveča Madjarka.) Dne 5. t. m. umrla je v Budimpešti udova Janeza Bahusa v 87. letu. Starka je igrala veliko ulogo v ogerskih bojih 1848. in 1849. leta. Kot posestnica gradu v Vila-gosu je gostila Gdrgeya. V pričo nje se je Gorgey pogajal z Rusi in sklenil pogodbo. Sedela je pri poslednji večerji mej Gdrgeyem in ruskim posredo valeem generalom Šolovom. V šestem desetletji sedanjega stoletja si je jako prizadevala, da z lastnimi darovi in z nabiranjem zboljša kolikor moč usodo političnih ujetnikov v ogerskih in avstrijskih ječah. Njen sin Sigmund je član gospodske zbornice in upravni odbornik avstroogerske državne železnice, Ladislav pa državni poslanec. Prijateljstvo z Gorgeyem skleneno v Vilagosu je pa privelo do tega, da je jeden njenih sinov vzel v Celovci rojeno Gbigevevo hčer Berto Sinovi njeui nameravajo izdati jako važne, memoire matere svoje. * (Na Moldavi se jeledudrl) Trgovski akademik Miha Nenadović iz Belega grada, medi-cinec Ivan Milić iz Kotora, Oskar Vjlvar8ky iz Prage in skladatelj Ivan Ivanovisović s Cetinje so se dne 2. t. m. drsali blizu Prage po Moldavi. Led se jim je udri. Ivanovisović je prišel pid led in utonil. Pokojnik je dobival podporo od Črnogorskega kneza, da je mogel studovati. Druge bo pa dva dninarja iu jeden tesar izvlekli iz vode. * (Cesar in starinar.) Znano je, da je bil pokojni nemški cesar Viljem jako varčen. Pripoveduje se, da ga je sluga nekega jutra, ko se je oblačil, opomnil, da bi že bil čas, da si kupi novo suknjo. Cesar je dobro ogledal suknjo, potem pa vprašal, koliko bi stariuar dal zanjo. „Tri tolarje", odgovori sluga. Cesar hitro izvleče iz žepa tri tolarje in jih da slugi rekši: Tu imaš tri tolarje, in sedaj bodem vender smel suknjo Bfl nekaj časa nositi". * (Več Str a j ko v pričakovati) je v Budimpešti. Strojevodje po tiskarnah zahtevajo povišanje plače, 1600 mizarskih pomočuikov tudi nt zadovoljnih s sedanjo plačo. * (Novo leto) se je v Linci dobro začelo. Dne 3. t. m. se je zastrupil lSletoi dijak višje realke Oton Flachl, dne 4. t. m. se je pa zaklal bančni uradnik Anton Luger. * (Roman neke devojke) Pred kaci a i tremi leti zaljubila se je mlada devojka juko bogate rodbine v Brescii Elizabeta Arrivabene v nižjega uradnika tamošnje proture Ernesto, Fenilija. Rodbinska razlika mej bogatim dekletom in ubogim kanclistom bila je prevelika, da bi bili mogli sta-riši njeni kar v Balon privoliti. Nazadnje so stariši le privolili hčeri, da ga vzame, ko se lo ni dula pregovoriti, da bi ga pozabila. Svatba se je prazno vala jako slovesno Dano pa vender ni bilo, da bi mlada dvojica uživala srečo. Npga na svatbi za dene mrtvoud, ona pa potem zbiuzni. Čez tri mesece je pa devo|ka zopet dobila razum in sedaj se misli odreči sveta in stopit i v samostan v Ttirinu. * (Samo umor zaljubijo ne dvojice ) Te dni so našli blizu Dunaja trupli dveh zaljubljencev, ki sta se ustrelila s samokresi, Štiriintride setletnega zavarovalničnega uradnika Maksa Lufta in gospodično Kmilije Gruhnert. Oni je bila nekaj časa guvernantka, poslednji čas pa frizerka. Bila sta že precej časa zaročena. Ker so so pa njiju gmotne razmere vedno bolj na slabo obračale in ni bilo upanja, da bi se mogla vzeti, sklenila sta si vkupe končati življenje. m ^ * **T abilo. Gospodje člani cltalnrškega pevskega r zbora naj izvolijo udeležiti se polnošte-^ vilno pevske vaje v pete!; dne 10. t. m. ' z ozirom na potrebne priprave za postne ^ besede. Čitalniški pevski odbor. „UUMIK! m M t o j I •/.ji vso loto irl«l. !.<»<>: um pol leta a.SO| /a vvirt let« (rtll. 1.15. S T: j 8. januvarja. Pri .siomi. Kern, Lusatto \i Trsta, — Puehinger, Plan, Spitzer, baron Pirquet z Dunaja.. — Haller iz Šmihova. — Jerie iz Dobovca. — Matček is Št Vida. — /.upao iz Vipave. Pri Mallel: Feistritzer a Trga. — Fin gor iz Prage. — Horovitz z Dunaja. — Viecsenbergcr iz Kočevja. — Lokateli iz Velike Kaniže. Pri Bavarskem dvoru l Stritof iz Starega Trga. — Tekavc iz Kranja. AhiirSi so v IJ ubijani: V deiftlu e j b o I n ici: G. januvarja: Martiu Podiipec, delavec, 26 let, za jetiko 7. januvarja : Ivan Longika, krojač, 35 let, za spri-denjem jeter. I.oterljii<- ire^ke 8. januvarja. V Brnu: 19, 59, 79, 72, 86. Tržne cene v BAfis 1»Ijani dne 8. januvarja t. 1. «1. kr kr. PSenica, bktl. . . . 6 66 8peh povojen, kgr. — 68 Kež, » * . f> — Sur.ivo m:tsl< , , — 90 Ječmen, • • .455 Jajc«1, jedrio : . , . — 3 0 -es, s • . 3 K .Mleko, liter . . AjJa, it • . 5 — (lovejfl meeo, kgr. — 56 Pl oso, • 5 3(, Telečje 1— 60 Koruza, * • . 4 66 .'Svinjsko „ „ •_ 56 Krompir, » . 8 03 Koitranovo , _ 89 ti • • . 11 - Pitanec...... _ 3S Orah, * • . 10 Golob...... _ 18 32 Fižol, ■ • . ! 8- .Seno, 100 kilo . . . 2 Maslo, kgr. . i 1 - Slama, „ j, . . . a 60 Mast, .[-70 Drva trda, 4 □metr. 7 ■Ji1 Speli frišen „ . -[61 u urlika, 4 a 1 4 as V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je i/šla knjiga: Ćeftki spisal VacMlav Ileiip*-Tfet»liMkv. Preložil Ivan Ciornlk. - Mala 8», 523 strani j. Cena 7<> kr., po pošti HO Ur. 3vCla,a., pošten trgovski pomočnik z dobrimi pri po roč bani i in dobicn1 prodajalec vaprejm« se tavko). (17—1) Jos. L. Jasenke v Trbovljah. Meteorologično poročilo. C Q Čas opazovanja S tanj o barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. jan. 7. zjutraj 2. popo). 9. zvečer 751*6 mm. 749 2 mm. 749-4 mil. —6 8° C —3 6° C —5 6" C bresv« al. zah. brezv. megla d.jas. d. jas. 0 00 mm. j Srednja temperatura —53°, za 27° pod normalom. ZD^LiTLSijsIkia, borza dne 9. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta ..... Zlata renta ...... 5°/0 marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije. . . . . London........ Srebro........ Napol......... C. kr. cekini ..... Nemške marke..... 4°/0 državne srećke iz I. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 . . Ogerska papirna renta ft°/0 . Dunava reg. Brečke 5°/0 . . Rudolfove srečko . . . Akcije anglo-avstr. banke Traminway-društ. velj. 170 gld. a. v včeraj — danes gld brt 80 — gld. 86-75 » 87 30 ' 11 87 40 n 109-70 n 109 60 n 101 60 n 101 65 n 927 — n 928'— n 324 25 " r> 32450 n 117-55 n 117 65 n —'— n —•— n 9 32 - m 9 317, » •V56 n 5-56 n 57 50 1 m 57-50 25 > gld. 132 gld. 50 kr. 100 , 173 n — 101 m 20 , 99 n 05 „ 100 gld. 122 n n /ast. liHli . . 116 n 75 n 100 gld. 181 n n 10 „ 19 „ »• . • 120 . 154 polumesečnik, ki izhaja v Ljubljani popolnoma nezavisni organ slovenske inteligencije vseh stanov, bo priobčeval leta 1890 tu u«l» mentalne razprave o politiških sistemih v Avstro-Ogerski, o narodnopol i tiskih programih, o nacijo-nalni avtonomiji, o cirilometodijski cerkvi in njeni zgodovini, o slovanskem narodnem gospodarstvu v pogledu na Slovane našega eesarstva, o važnih siovjtiisiiiii kulturnih vprašanjih, v vsaki številki članke politiškega in aktuvalnega pomena, dopise iz raznih slovanskih krajev, poročila o važnih dogodkih in delih ter o književnosti vseh slovanskih literatur. »SLOVANSKI SVET" stoji za celo leto 4 gld., za četrt leta 1 gld., za Ljubljano, dijake in ljudske učitelje pa 3 gld. 60 kr. na leto in 90 kr. za četrt leta. Naročnina se pošilja izdajatelju SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico (Gorz). (7-2) lOOOOOOOOOOOOOOOCKJOOOOOOOOl Dve hiši na prodaj. V Slapah pod Ljubljano, blizu papirnice v Vevčah, prodam svoji Mil št. 2 in 17. V hiši št. 2 je stara gostilna in je pripravna tudi za vBako drugo obrt ali kupčijo. Pri obeh hišah je zemljišče, katero se tudi ob jednem proda. — Natančneje pove 3-2) Janez Grum v Slapah št. 17. ;i,»>»:>: ILUSTROVAN • — • C; za leto 1890. Uredil, izdal in založil ZI.rag-cMn I3Cr5."toa.r. Dobiva se v „Narodni Tlmkftrnl" iu v hukvarnuli J. CSonlinJ-jevi in M. C;erher-j<>vl v IJublJani. N»roča tO pa lahko V vseh Ijukvarnah. SSŠ Cena 45 kr.. po pošti 50 kr. - Vsebina i Popoten kalendarij, koledar, kttoremn »<> pridelana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogiju cesarske hiše. Sedanji vladarji e\ropski. Vojvodina Kranjako: Vsi deželni zastopi' deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov' c. kr. notarji, advokati itd. Splošne dolnćbc c. kr. poU«-. Jir/.ojavni cenik! Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni deli Na5i zaslužni možje. Uožja pota Slovencev. V noti Kusaik Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulmogei*. Orijentalaka železnica itd. SmeSnice. — Naznanila. :o:o:<<«:<«>>>>i«>:«c«>>>>>>>>>:l •lf» *aE**JlC* *jm* »X* »Ja* *X* Oa* VI2ITNICE priporoča v Ljubljani. ♦m* *M* *mf* *Mf* *X* *X* *X* *m* KH***x*x\x\xxx*nxnn AVGUST SCHMGER or«linu|e vernic «lau od O. do 12. uro dopola« dne in o«l 2. do 5. ure popoludne. Stanuje (908—22) v hotelu „Prl Malici", II. nadstropje, št. 23. Nova ncprekoNljivn PnrlHkM plonibM, priznana od avtoritet za najboljio, zobem jednako barvo tor nadomesti *T svojej trajnosti zlato plombo. KttKttttMKXIKi***KKK*X Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnkoczv ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczv-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds-thurmstrasse 113. (1035—4) Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatom lovu", VIII., Josefsliidteratrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, rpri Radeč kiju", III., Radetzkvplats 17. Nepresegljivo za zobe jo I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepčava-joče, zabranjuje gnjilobo z6b ter odstranjuje i/, ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica f>0 kr. II. salicilni zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajooe ter obranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je doSlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani zra,X7-©n. rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. l>t*o