P.b.b s v e t ov n i h in domačih dogodkov. Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. " Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV./ŠTEVILKA 45 CELOVEC, DNE 8. NOVEMBRA 19G2 CENA 2.- ŠILINGA Za gospodarski napredek ¥ naših vaseh V preteklih mesecih in tednih je bilo veliko govora o ustanovitvi industrijskih obratov ter možnostih razširitve tujskega prometa na Južnem Koroškem, s čimer bi bila dana možnost zaposlitve vsemu prebivalstvu na domačih tleh. Taiko bi odpadlo predvsem za našo mladino iskanje služb v tujini, življenjski pogoji posameznika bi se bistveno izboljšali ter omogočili na splošno dvig blagostanja za prebivalstvo dvojezičnega ozemlja. V zadnjih letih so bili storjeni od strani referata za gradnjo cest, pod vodstvom namestnika deželnega glavarja ing. Truppeja, v tej smeri marsikateri koraki z ustvaritvijo potrebnih osnovnih pogojev, ki obstojajo predvsem v izgradnji cestnega o-mrežja ter izboljšanju že obstoječih cestnih zvez. V času še vedno naraščajočega prometa je gospodarsko-politično dejstvo, da prav s cestami gospodarski razvoj kakega ozemlja raste ali pada. V posebni meri velja to za Južno Koroško. Najprej cesta, {totem gospodarski napredek. Kdor je vsaj nekoliko proučeval gospo-darsko-zemljepisne prilike v kaki deželi, je ugotovil, da se je naglo dvignilo blagostanje posebno v tistih deželah, ki so svoje cestno omrežje izgradile in pomnožile. Industrijske in kmetijske pokrajine Severne Amerike so zgovoren primer za to. Južna Koroška je bila zanemarjena že za časa monarhije, kajti glavna zveza med Dunajem in Trstom ni Šla preko Koroške. Ozemlje je imelo le dobro zvezo sever—jug, cesti čez Ljubelj in Podkoren, ki sta že tisočletja služili svojemu namenu. Gospodarstvo glavnega dela našega prebivalstva v Žili, Rožu in Podjuni se je zategadelj omejilo na kmetijstvo. Prevladovale so male in srednje kmetije. Leto 1918 je pretrgalo edino naravno zvezo med vzhodom in zahodom, med Štajersko in Koroško z izgubo Mežiške doline. Tako je cesta skozi Rož popolnoma zgubila na veljavi. Revščina je naraščala še posebno zaradi gospodarske krize. Kmetijski proizvodi in les niso imeli cene in ne odjemalcev. Tudi prva republika ni izboljšala morečih gospodarskih razmer na Južnem Koroškem. Mali kmečki obrati na slovenskem ozemlju so komaj mogli vzdrževati številne družine. Več tisoč ljudi je moralo zdoma in si drugod služiti kruh. V nobeni avstrijski deželi ni toliko delojemalcev, ki se na delo vozijo vsak dan ali prihajajo domov le vsak teden. Če bi naše ljudstvo ne viselo res na rodni zemlji, če bi ne bilo tako pridno in požrtvovalno, bi bila Južna Koroška že v marsikaterem kraju skoro neobljudena. Vsi pogoji za tujski promet Južna Koroška je za tujski promet kot ustvarjena. Stranske doline Roža in Podjune so tujcem, ki iščejo miru in samote, posebno priljubljene. Da se slovensko govori, gosta ne moti, celo veseli ga, saj ob tem spoznava marsikdo novo, njemu še ne- poznano kulturno bogastvo. Pasebno Dunajčani srednjih slojev, ki jim je ob jezerih predrago, radi zahajajo med Slovence; ti tudi ne poznajo narodnostnega sovraštva. Predpogoj za tujski promet pa je brez-dvoma izgradnja cest. Tozadevno se je v zadnjem času marsikaj zgodilo v prid Južni Koroški. Poleg tujskega prometa pa so bili še drugi vidiki, ki so zahtevali gradnjo cest. Tržaška zvezna cesta je preobtežena predvsem v poletnih mesecih. Neobhodno potrebna je razbremenitev. To bi bilo storjeno s cesto, ki bi šla vzporedno, samo južno od tržaške ceste. Referent za ceste in minister za trgovino in obnovo sta v okviru prve petletke in v okviru druge petletke, ki se bo pričela drugo leto, podvzela, kar se je dalo v prid ceste ob državni meji, ki sestoji iz več odsekov. Skupna dolžina te ceste bo 134 km. To bo najkrajša zveza med Trbižem in Gradcem in jo tvorijo sledeči deli: Del tržaške ceste od Vrat do Bmce, del rožanske ceste od Brnce, preko Borovelj do Galicije, grabštanjska cesta od Galicije do Miklavčevega, kapelška cesta od Miklavčevega do žitafe vesi, ženeška cesta o-litike zelo kočljiva zadeva. (Pralktično bi imela v danem slučaju 'Vsaka velesila možnost, da po syoj:e tolmači avstrijsko nevtralnost in se v slučaju vojaške potrebe te nevtralnosti clčži ali pa tudi ne. V politiki mi vtžno samo to, kar sam o sebi mislim ali trdim, važno je še bolj, kaj imajo ali kaj hočejo drugi k temu povedati. Ne motimo Se: tako Vzhod kakor Za-pad ostro gledata in poslušata, kaj Se pri nas v Avstriji- dogaja in govori ter piše. Vse to lahko v danem slučaju postane odlomimo, ker bodo povsod sodili dejanja, ne pa prazne besede. Tudi iz tega vidika moramo gledati na-So notranjepolitično« odločitev 18. novembra 1962. Naša 'država potrebuje nujno tu-di po dnevu državnozborskih volitev trdno 'vlado, ki bo znala in tudi mogla urejati notranja in zunanja politična vprašanja države. Pri vsem napredku sodobne tehnike smo n postali sicer zelo tesno medsebojno porezani Po srčnih odnosih pa smo si zelo oddaljeni. Medsebojno blatenje v volilni borbi nikakor ne dokazuje, da se vsi skupaj zavddamo kritičnega položaja, v kate-roni živimo v središču Evrope, in težkega položaja, v katerem smo v svetovnem iren ju. Naši državi morajo biti pri sren v prvi yrsti odnosi mod drižavljami, pri nas.v de-■Tli odnosi še posebej med pripadniki obeh Narodov. Brez vsega pridržka ugotavljamo, tbi smo od tega v diižavi in v deželi še zelo oddaljeni, da vsi gledamo le nazaj, nočemo pa videti, da je vsa bodočnost pred nami. Naši državi morajo biti prva skrb odnosi vlo sosednjih držav, ne pa skrb za mejo med Nemčijo in Poljsko, naši državi morajo narekovati vso zaskrbljenost avstrijski zunanj i Jr> notranji 'politični problemi, slkrbi nem- škega naroda naj bodo prva skrb Nemcev v Nemčiji. Naši državi in naši deželi mora narekovati prvo slkrb, da bo zagotovila pravico tudi narodnim manjšinam, ki jih ima v svojem okrilju in je po mednarodni državni pogodbi dolžna, da izpolni prevzete obveznosti. Najprej; moramo doma v državi ustvariti tako trdno življenjsko skupnost, ki bo držala pri vseh političnih in tudi gospodarskih prdtresljajih, ki jih imamo v bodočnosti še pričakovati. Saj je pravilno poudaril nedavno kancler Gonbaoh, da ne živimo na otoku blaženih in srečnih, marveč v sredi vseh svetovnih političnih in gospodarskih dogodkov im moramo tudi računati, da bodo valovi vsake vrste zadeli tudi nas posredno ali neposredno. Tudi mi koroški Slovenci si ne delamo nobenih utvar, marveč se prav dobro zavedamo našega lastnega nepovoljmega položaja, ki nujno terja večjega razumevanja s strani večinskega naroda, ker končno ni valžno, koliko je naše število, važno je razpoloženje večinskega naroda do manjšine. Le Če bomo tam pri večinskem narodu našli razumevanje za naše življenjske potrebe, 'bomo napravili velik korak naprej. Z naše Strani pa smo se odločili, da tudi s svojim glasom 18. novembra damo državi, kar ji gre, da izrazimo svoj,e zaupanje v napredek države, da damo cel6 močan •predujem v medsebojno zaupanje, ki naj gradi našo skupno bodočnost. tisoč šil), Borovlje (1,200.000 šil.), Galicija (800.000 šil.), obvoz Svetna ves (1,550.000 šil.), most čez Veliko Suho pri Podgorjah (5.000.000 šil.), dravski most v Laboitu (300.000 šil.). To so samo delni stroški za leto 1962 in znašajo 14,570.000 šil. Izvedba celotnega načrta pa bo zahtevala 69 milijonov šilingov. V zvezi z gradnjami cest ter vprašanji gospodars-kega napredka Južne Koroške DEJSTVA Vidni socialistični predstavniki so koroškim Slovencem in našim pravičnim zahtevam v besedi sicer naklonjeni, toda njihovim izjavam žalibog dejstva ne odgovarjajo. V deželi imamo po drugi svetovni vojni skozi vsa leta socialistično večino. Ta nam je prizadela največji in usodepolni udarec s tem, da je na zahtevo protipo-stavno štrajkajočih nestrpnežev vseh barv ukinila obvezni dvojezični pouk na Južnem Koroškem. Drugo, edino razveseljivo dejstvo za koroške Slovence je ustanovitev slovenske gimnazije. Njen ustanovitelj je prosvetni minister dr. Hein-rich Drimmel, predstavnik Avstrijske ljudske stranke. nam je namestnik deželnega glavarja ing. Truppe dejal: »Vesel in srečen bom, če bosta oba naroda na tem ozemlju živela složno in v miru drug poleg drugega in ustvarjala v cvetočem in gospodarsko zdravem delu naše skupne domovine ter našla vključitev v konjunkturo. Skrb vseh bi morala biti, da vožnje in delo daleč od doma prenehajo, kar l»o predvsem krepilo družinsko življenje.« Južnotirolsko vprašanje in volitve Kakor se je izvedelo v informiranih diplomatskih krogih je Italija zahtevala preložitev pogajanj, predvsem z ozirom na državnozborske volitve. To utemeljujejo italijanski državniki s tem, da pravijo, da ni primemo in običajno se 'pogajati s člani vlade, za katero se ne ve, kako bo zglodala po volitvah. Vilm tega bi bilo v vzdušju volilnih bojev težko priti do obveznih in konkretnih rezultatov. Italijansko zunanje ministrstvo je vzelo tudi predvideno navzočnost tirolskih zastopnikov v avstrijski delegaciji kot povod, da bi se srečanje zunanjih ministrov zavleklo. Te dunajske i informacij e potrjuje italijanski tisk, ki poudarja, da je bilo oboje — ozir na volitve ter sprememba v delegaciji — merodajno za ta korak. Neki milanski list pa očita, »da Innsbruck predpisuje Dunaju in dunajska vlada se vdaja kot navadno.« Pet strank se bori za glasove Roka za predložitev volilnih predlogov in zaključek volilnih seznamov sta potekla. Po poročilih notranjega ministrstva bo pri letošnjih avstrijskih državnozborskih volitvah v 25 volilnih okrožjih kandidiralo pet strank. Po zasedanju glavnega volilnega urada so začeli s tiskom uradnih volilnih listkov. V vseh 25 volilnih okrožjih kandidirajo Ljudska stranka, Socialistična stranka, FPČ) in Komunistična stranka. Evropska federalistična stranka i(EFP) pa bo kandidirala v 13 volilnih okrožjih. Vendar ni izgleda, da bi dobila mandat. Politični teden Po svetu ... ROJI 'MED INDIJCI IN KITAJCI so se v 'zadnjem času precej zaostrili. Kitajci 'prodirajo vedno dalljle na indijsko ozeim-ilje. Poročila iz Indije in Kitajlske so govorila o spopadih in večjih bojih med kitaj-skimi lin indijskimi mejnimi stražami. Do majjvečjiega spopada je prišlo 10. okltobra, ko so imeli Kitajci 33 mrtvih, Indijci pa 22, oboji pa še več ranjenih. Po tem napadu je predsednik indijske vlade Nehru izjavil v parlamentu, da jle narolčil lindijski armadi, maj 'pižene Kitajce z indijskih ital na severovzhodni mejii v Himalaji. Naloga je bila poverjena 50 let staremu gen. B. M. Kaulu, poveljniku posebne armadne skupine. Ta general je znan kot hud nasprotnik ikonmnizma in je bil Jani pOsIan na »neomejen dopust«, ko je javno obso dil popuščanje vojnega ministra Krišne Menona rdeči Kitajlski v mejnem sporu. Peiping je na Nehrujevo nardfiilo armadi, naj požene Kitaljce z indijskih tal, odgovoril, da se Nehru igra z ognjem im da Kitajska ne bo nikdar umikala svojega vojaštva i s svojega ozemlja«. Obe strani izjavljata, da se bosta borili do »zadnjega moža in do zadnje puške«. Odkar je rdeča Kitajska utrdila svojo oblast, v Tibetu, je začela riniti proti jugu tako na severozahodu, kjer meji na Kašmir, kot tudi na severovzhodu, kjer meji na indijsko državo Asam. Na obeh odsekih okoli 2.500 milj dolge meje je spornega okoli 50.000 kv. milj ozemlja, (ki je zelo redko naseljeno ali pa sploh neposeljeno. Talko j'e bilo mogoče, da so Kitajci zasedli več tisoč kv. milj ozetailja v Ladaku, delu Kašmirja, in zgradili preko mj!ega novo vojaško cesto iz Tibeta v Sinki ang, pa Indijci za to niso niti vedeli. Ko so to 1. 1959 odkrili, so mdjlno (področje boljše zastra-žili in skušali Kitajce potisniti z ozemlja, ki so ga smatrali za svojega. Tejdaj je prišlo do prvih oboroženih spopadov med mejnimi stražami obeh držav. Mejo na dbeh področjih so določili Angleži, ko so bili gospodarji Indije, in jo skoro pol stoletja Kitajska ni osporavala, čeprav jo tudi ni nikdar uradno priznala. Vzhodni del meje, ki poteka od državice Rutah pa do Burme, je 1. 1914 po naročilu britanske vlade začrtal Mac-Mahom. Po njem je dobila svoje ime kot MaoMa-honova črta. Rdeča Kitajska zahteva za sebe, oziroma proglaša za kitajislko ozemlje kakih 12.000 kv. milj ozemlja v Ladaku (Kašmirju) in okoli 40.000 kv. milj južno od MadMahoinove črte. Kitajska in Indija sta skušalLi spor rešiti potom razgovorov. Predsednik kitajske vlade Ču-Enlaj je prišel poleti 1960 osebno v New Delhi, pa ni mogel spora spraviti s sveta. Obe štirani sta vztrajali na svojem stališču. Nehru jp izjavljal, da se ne bo spustil preje v uradna pogajamljla o ureditvi spora, dokler ne bo 'Kitajska umaknila svojih čet z indijlskih tal. Ču-Enlaj je odgovarjal iz Peipinga, da ne more nihče zahtevati, da hi Kitajska umaknila svoje vojaštvo s »svojih lastnih tal«. Protestne note so romale med New Delhi jam in Peipingom vztrajno daljie. Lani v decembru jie Nehru izjavil, da je napetost v Himalajskih gorah narasla in da mora Indija okrepiti tam svoje vojaške postojanke. To je začela načrtno delati in letošnjo spomlad načrtno pritiskati Kitajce nazaj. Kitajci so nenadoma odkrili za hrbtom svojih vojaških postojank indijske mejne straže. Skušali so jih uničiti ali pri- siliti k umiku. To' jim ni uspelo, morali pa so sami večkrat nazaj. Spor se je zaostril, v Zadnjih itedniih posebno na vzhodnem dolu meje, kjer trenutno obe Strani zbirata večje vojaške sile. Dejansko je celotno himalajsko področje za Vsako večjo Vojaško operacijo skrajno neprimerno. V zadnjem času pa se je položaj poslabšal. Kitajci prodirajo vedno močneje in vedno dalje na indijška ozemlja. Zavzeli so že važne indijske postaj alnke v sc/vemo-zahodnem delu, in s tem ponovno prekoračili o/.omlje, ki ga zahtevajo zase. Politična napetost in spoprijemi so se zelo zaostrili. Sovjetska zveza nadalje dobavlja Kitajski orožje; to svoje delo hoče še pospešiti. Prav-tako nadaljujejo Združene države z uvažanjem orožja, ki ga spravlja jo po zračni črti. Frankfurt — Adalna (Turčija). Medtem, ko so strategični opaizovavci še dolgo mislili, da se bodo Kitajci zadovoljili s provinco Ladalkh in da bodo kraje seve-rcMvzhodno zopet spraznili in zapustili, pa se zdi, da kitajski napadi očitno stremijo še za večjimi, drugimi cilji*. in pri nas v Avstriji JUŽNOTIROL9KA POGAJANJA se ne bodo vršila ob teVmimu, kot so ga določili. Domneve, ki smo jih brali že pred nekaj dnevi, so se uresničile: pogajanja so odložil za poznejši čas. Kakor je izjavil italijanski govornik, so na avstrijski strani polagali važnost na to, da pritegnejo k avstrijski delegaciji še dva člana tirolske deželne vlade. Italijanska vlada pa stoji na stališču, da se s tem spremeni značaj pogajanj, kot so se vršila v. Benetkah. Za to pa so spet potrebna posebna pripravljalna dela. Zato je italijanska vlada zahtevala, da se pogajanja preložijo na poznejši čas. MINISTER DR. KLAUS GOVORI Dne 3. novembra je tisk objavil govor zveznega ministra dr. Klausa, ki je zopet razpravljal o avstrijski nevtralnosti. Dejal je, da gre za notranjo in zunanjo svobodo: i»V zadnjem času smo s prav posebno pazljivostjo zasledovali dogodke v svetu, četudi so se razne stvari dogodile tisoč kilometrov oddaljene od nas, vendar vemo, da vsak dogodek, ki ogroža mir, more tudi omajati življenje med narodi. Avstrija leži geografsko in svefovindpolitično sredi med vzhodom in zapadom in je tako postavljena na odločilno mesto. Avstrijska zunanja politika v letih 1945 do 1959 je bila vzorna in dobra. To je bil čas, ko so se avstrijski politiki morali znaj- ti. sredi vojnih posledic in sredi štirih zasebnih sil. Vendar so itakratinii državniki privedli našo državo na višino. Figlu in Raahu se je posrečilo, da smo dobili leta 1955 državno pogodbo. A tudi še zdaj moramo videti naš položaj pod vidikom svetovnega dogajanja, kajti prav v tem položajh je avstrijska nevtralnost izpostavljena vsemu svetu: se bo Avstrija držala svoje nevtralnosti? So njene predstave o nevtralnosti jaisme? Pravzaprav bi morale biti. Po zakonu nevtralnosti je to vedno trajajoča nevtralnost, ki nam za-brani Vsako vojaško druženje z drugimi Silami in ki pravtako ne trpi na našem ozemlju postojank tujih držav. Vendar kaj vse doživljamo od leta 1959? Nekako čudno govorjenje in razlaganje, razne omejitve, razni oziri, so se nas polastili tako močno, 'da se sami ne spoznamo več in nas drugi Vprašujejo: kakšna nevtralnost je nevtralnost Avstrije? Gospodarska? Politič.na? Ideološka? Ali orjaška? Levica je govorila o gospodarski nevtralnosti, drugi zopet o relativni nevtralnosti. Pomeni to, da smo čez pet let spremenili pojem nevtralnosti? Zvezni kancler Raab je dne 26. oktobra 1955, ko so sklenili zakon o nevtralnosti, jasno razglasil: Avstrijska nevtralnost je vojaška nevtralnost, ideološko nevtralnost odločno odklanjamo. ROMAN RUS: VESTI O KONCILU Ob nadaljevanju koncilskih del Ko je (komisija za sveto liturgijo predložila svoje delo glarvni komisiji, je to predstavljalo shemo, ki je bila razdeljena v tale poglavja: evharistična skrivnost, zakramenti, sveta maša, zakramentali, liturgično leto, cerkvena glasba in umetnost, liturgične knjige, liturgično gibanje in potreba po zdravi vzgoji k liturgični pobožnosti. O teh točkah so pričeli pretekla tedna razpravljati koncilski očetje. # V ponedeljek, dne 22. oktobra, so se zbrali ob 9. uri koncilski očetje na četrti glavni kongregaciji. Sveto mašo je daroval nadškof iz Paderboma v Nemčiji msgr. Jaeger. Po obredni molitvi Ad. sumus in izpostavitvi evangelija je prevzel predsedstvo kardinal Gilroy, nadškof iz Sydneyja v Avstraliji. Pred pričetkom branja sheme in razpravljanja o njej je glavni tajnik prebral rezultate glasovanj za izvolitev članov treh komisij: komisije za disciplino zakramentov, (kjer je bilo izvoljenih 7 koncilskih očetov iz Evrope, 2 iz ZDA, 1 iz Kanade, 3 'iz Latinske Amerike, 1 iz Afrike, 1 iz Japonske in 1 iz Avstralije. Iz Italije je bil izvoljen eden, iz Jugoslavije nihče; komisije za redovnike v katero je bilo izvoljeniih 8 koncilskih očetov iz Evrope, 2 iz Lat. Amerike; 2 iz ZDA, 1 iz Anglije, 1 iz Kanade, 1 iz Japonske in 1 iz Avstralije: iz Italije sta bila izvoljena 2, iz Jugoslavije nihče; komisije za semenišča in katoliške šole, v katero je bilo izvoljenih 8 koncilskih očetov iz Evrope, 4 iz Latinske Amerike, 2 iz Kanade, 1 iz Afrike in i iz ZDA. Iz Italije sta bila izvoljena 2, iz Jugoslavije nihče. V 10 koncilskih komisijah so bili izvoljeni torej skupno trije Jugoslovani, to so: msgr. Pich-ler, msgr. bukatko in msgr. šeper. Ti rezultati so v nasprotju s tem kar pišejo nekateri časopisi, ki vsak dan bolj slede prividom namesto, da bi poročali objektivno resnico, dokazali resnični duh bratstva in vesoljnosti, ki preveva koncilske očete. V 10 komisijah je namreč zastopanih 42 dežel v uspešnem ravnovesju narodnosti in pristojnosti. Po branju imen izvoljenih članov je govoril kardinal Larraona, ki je po nekaj izjavah o temi liturgije naprosil tajnika komisije sv. liturgije patra Antonellija naj prebere predlagani osnutek. Izbiro sheme o sveti liturgiji za prvi predmet razpravljanja na koncilskih sejah je verjetno narekoval večji interes za cilje koncila, ki so predvsem notranje obnoviti katoliško Cerkev, kakor je to navedel papež Janez XXIII. in je bilo objavljeno v poslanici koncilskih očetov vsemu človeštvu. Po branju osnutka je govorilo 20 koncilskih očetov, ki so obravnavali celotno shemo: eni so jo branili, drugi pa pobijali. Papež ije že imenoval osem članov komisije za liturgijo, tako, da je komisija že lahko začela s svojim delom. Svojo prvo sejo je imela 21. oktobra. Za ostale komisije pa papež še ni imenoval po osem članov kot to predpisuje pravilnik. V torek, dne 23. oktobra, se je vršila peta koncilska seja ali generalna kongregacija. Sveto mašo je daroval filadelfijski nadškof msgr. Krol. Navzočih je bilo 2363 koncilskih očetov, število so ugotovili z miehanografskimi elektronskimi aparati. Izpostavitev knjige evangelijev se je ta dan izvršila na posebej slovesen način. Podtajnik koncila, bonski pomožni škof msgr. Villot, je nesel knjigo evangelijev med prižganimi svečami tm! kipa sv. Petra, kjer je miza za predsedstvo, vzdolž vse koncilske dvorane, medtem ko so koncilski očetje peli psalm Laudate Dominum izmenoma z odipevi himne Chri-stus vincit. Predsedstvo seje je prevzel newyorški nadškof kardinal Spellman, ki je molil obredno molitev Adsumus. Pred pričetkom razprave je govoril glavni tajnik Felici, ki je pirebral imena izvoljenih članov, ki nastopijo na mesto tistih, ki so bili že izvoljeni, a imajo še drugo mesto v koncilu. Prvi primer je bil kardinal Višinski, ki je bil izvoljen za člana komisije za laični apostolat. Medtem pa je iže bil imenovan za člana tajništva za izredne zadeve. Namesto njega je bil izvoljen za člana komisije za laični apostolat prvi, ki je dobil na Usti za njim največje število glasov, to je nadškof iz Cashela na Irskem, msgr. Morris Thomas Drugi primer pa se je tikal komisije za vzhodne Cerkve, za člana katere je 'bil izvoljen opat iz Grot-taferrate Teodor Minisci, ki je že član tajništva za zedinjenje kristjanov. Ker pa je papež izenačil to tajništvo s koncilskimi komisijami je bil izvoljen mesto Miniscija za člana komisije za vzhodne Cerkve, indijski nadškof msgr. Kawukatt. Nato so glavni tajnik in podtajniki v šestih različnih jezikih navedli kakšen bo postopek seje. Prvi govorniki so razpravljali o shemi v njeni,celoti. Do nje so zavzeli različna stališča, vendar se je v vseh kazala ista težnja uveljaviti pristno vrednost liturgije in jo napraviti živ in stvaren izraz bogočastja, ki ga vesoljna Cerkev nudi Bogu. Namen, ki ga imajo koncilski očetje v teku razprav o liturgiji je čimbolj pospeševati pri duhovnikih Ln vernikih vzgojo resnične liturgične pobožnosti, da postane liturgija v resnici vir milosti in odrešenja. Problem liturgije je danes v središču vedno večje pozornosti. Dne 24. Oktobra, se je vršila šesta koncilska seja, ki je v različnih členih razpravljala sheme o sveti liturgiji. Omenjajo dvojni značaj liturgije, božji in človeški, vidni in nevidni, duhovni in pravni in posebej poudarjajo primernost priznati in pospeševati vse obrede, ki so sedaj v veljavi v katoliški Cerkvi. V razpravo je poseglo pot kardinalov in 10 nadškofov, med njimi zagrebški nadškof šeper. V četrtek, dne 25. oktobra 1962, ni bilo koncilske seje. Pač pa se je vršila na gregorijanski uni. verzi tiskovna konferenca, (kjer so govorili o problemih liturgije. Nadškof iz Velelpisdo v Rodeziji msgr. Chiche-ster se je izadet od kapi zrušil na tla, ko je prihajal v baziliko sv. Petra, še prodno so ga pripeljali v bolnico, je umrl. Star je bil 83 let. Bil SLOVENCI doma in po v Deta Slovenski dan v Chicagu Ob priliki podpisa proglasa o Slovenskem dnevu za državo Illinois (je guverner Otto Kerner sprejel v avdienco slovensko delegacijo. V zastopstvu so (bili dr. Ludvig Leskovar, predsednik odbora za Slovenski dan, zastopnika radijske plcsalne skupine ter slavna slovenska pevka Barbara Meister, ki nastopa z 'izrednim uspehom v glavni vlogi „Mimi” |v opereti Sound of (Musič in je tudi nastopila Ipa proslavi Slovenskega dne, 14. oktobra, v Chicagu. Trije slovenski bratje Trije bratje Lorene iz Slovenije — pianist Primož, 'violinist Tomaž in čelist Matija — so .na Mednarodnem (mladinskem festivalu v Bayreuthu dosegli lep usi>eh. Kritika je o njih zapisala, da so „trije mladi, skromni briljantni izvajavci” in da so že po prvem nastopu postali »občudovani ljubljenčki festivala”. Slovenska nova maša Prva slovenska cerkev v Južni Ameriki Marije Kraljice sveta 'v Slovenski vasi je doživela že tretjo novo mašo. Novoposvcčcni č. g. Valentin Vrečar CM se je odločil, da bo svojo prvo sveto daritev opravil pri svojih sobratih, in tako se je Slo. venska vas v nedeljo začetkom oktobra oblekla v pražnjo obleko in »e potrudila, da nudi tej redki slovesnosti vse, kar ilc more. Dr. Alfonz Levičnik - železomašnik Sicer (je že kar precej časa od tega, kar je v starodavni cerkvi sv. Kancijana v Kranju V S'-'-veniji opravil železno mašo profesor dr. Alf« Levičnik. Jubilant izhaja iz /ugledne uradniške družine, bil je |nekaj časa kaplan v Cerknici na Notranjskem, nato pa dolgo let tajnik dveh med največjimi slovenskimi cerkvenimi knezi: škofa in kardinala dr. Jakoba Missia in dr. Antona Bonaventure Jegliča. Pozneje je bil profesor in katehet nia realki iv Idriji, na gimnaziji v (Kranju in nazadnje na klasični gimnaziji v Ljubljani do upokojitve. Danes v svojem 93. letu še vedno • telesno in duhovno izredno svež uživa svoj življenjski pokoj v Kranju. K slovesnosti dr. Levičnikove železne maše so prihiteli v Kranj iz Ljubljane nekdanji jubilantovi učenci: generalni vikar prelat idr. Jože Pogačnik, kanonik profesor Jaka šolar, profesor dr. Jakob Fabijan; njim so sc pridružili duhovniki kranjske dekanije. Papež Janez XXIII. pa je za to priliko poslal jubilantu in vsem, ki so sc udeležili maše, očetovski blagoslov. ----------------------------------------£ je jczuiit, angleške narodnosti. V petek, 26. okltobra 1962 so imeli koncilski očetje sedmo sejo. Sveto mašo je daroval škof iz Koti-pela v Visokem Voltu msgr. Vougbare. Navzočih je bilo 2.323 koncilskih očetov. Po molitvi Adsu-mus, ki jo je molil predsednik po turnusu koclnski kardinal msgr. Frings in slovesni izpostavitvi knjige evangelijev, ki jo je izvršil koncilski podtajnik Ihnburški škof Kempf, so nadaljevali z razpravo. Govorilo je 21 koncilskih očetov, ki so vsi v smislu člena 33 pravilnika izročili svoje pripombe in predloge pismeno glavnemu tajništvu. Predvsem so govorili različni benediktinski opati, ker benediktinci posebej goje ljubezen do liturgije in so bile številne opatije velika središča liturgičnega življenja-Na prvem vatikanskem koncilu je imel na primer veliko vlogo benediktinski opat Dom Guoranger iz Solesmesa. Govorniki so obravnavali na splošn® skoro vse člene osnutka. Posebno važnost so posvetili namenom, ki naj jih ima liturgija za povečanje krščanskega življenja vernikov. Druga točka o kater' so govorili, je vprašanje rabe latinščine. Zanjo g°' vori dejstvo, tla ima resnično enotno funkcijo, da je logična in precizna in juridično konkretna. 10 drugi strani pa ne smemo prezreti razlogov, ki P* ‘ poročajo rabo domačega jezika pri liturgičnih funkcijah. Prvi razlog zanje je, da so dejamljt''' ^ skupnost vernikov liturgični obredi v domačen1 jeziku mnogo bolj kot v latinščini. Uporaba do tračih narodnih jezikov bi tudi še bolj poudari-1 vesolju ost katoliške Cerkve. V debati ne gre z-1 na sprotovamja marveč za skupno bratsko iskanje. V soboto, 27. oktobra 1962 sc je vršila osma k011 čilska seja. V teku te seje so obravnavali prve P'11'* grafe prvega poglavja sheme o liturgiji. Prvo P( glavje namreč obsega tretjino celotne sheme. V petek, 26. oktobra 1962 sta imela sejo tu predsedstveni svet in tajništvo za izredne zadev > ki sta proučevala nekatera vprašanja, ki sc IK poteka koncilskih del. . S tem je ibil končan prvi teden koncilskih dc^ ki je bil ves posvečen razpravi o liturgiji- (> bodo razpravljali še prihodnje tedne, ker je šte" govornikov, ki so se prijavili, zelo visoko. HcatUe, UuttucM vzsU • LJUBLJANA V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo del ameriškega kiparja Huberta Dahvooda, letošnjega nagrajenca beneškega bienala. Razstavljenih je 23 plastik v aluminiju in bronu. Iz Ljubljane bodo razstavljeno gradivo prepeljali v Zagreb in Beograd. ® TRST V prostorih tržaškega slovenskega kluba je bila odprta razstava 17 najnovejših akvarelov znanega tržaškega slikarja-amaterja Roberta Hlavatyja. Odprta bo do 6. novembra. O LONDON Znameniti indijski plesavec Ram Gopal bo v kratkem odprl v Londonu zasebno akademijo, v kateri po poučeval indijske plese in glasbo. Učno osebje bodo predstavljali najboljši zastopniki raznih smeri indijskega baleta. © KOSTANJEVICA Na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici so koncem oktobra odprli razstavo del dveh slikarjev in grafikov: Bogdana Borčiča in Miroslava Kuglerja. Bogdan Borčič, ki je imel doslej mimo sodelovanja na skupnih razstavah tudi tri samostojne razstavne nastope, in sicer v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, razstavlja 16 olj, lesorezov ter jedkanic; Miroslav Kugler, ki je doslej sodeloval na razstavah v Ljubljani, Beogradu, Kostanjevici in Brežicah, pa razstavlja 17 olj, linorezov ter del v dru- h slikarskih tehnikah. • POLJSKA Izmed (sodobnih poljskih pisateljev se poleg Hlaska krepko uveljavlja tudi v tujini Jaroslavv Iwaszkiewiqz. |Zadnji čas so Nemci prevedli zbirko Injegovih novel pod naslovni »Ljubimci iz Marone«. V novelah opisuje Iwaszkiewicz življenje, ljubezen in smrt med današnjimi poljskimi ljudmi na deželi. Ena izmed oseb v (neki njegovi noveli nenadno izjavi: »Naša (najintimnejša stvar, Ola, (je smrt«. Že samo ta stavek daje slutiti ton pisateljevih novel. Večina novel (obravnava smrt. Večina jse jih tudi tragično konča. (Nemški kritiki pravijo, da so novele tega (moža čisto moderne, čeprav spada že k starejši generaciji. Naglašajo tudi, da je poljska literatura zadnjih let zelo obogatila evropski knjižni trg in prinesla v evropsko literaturo nov ton, kot yna izmed vzhodnoevropskih literatur. © SLOVENJ GRADEC V umetnostnem paviljonu v Slov. Gradcu so odprli razstavo poljskega slikarja in grafika Tadeus (Lapinskega iz Varšave. Poljski avtor je |Z uspehom razstavljal že na bienalu v Ljubljani ter v Mali Galeriji. Obisk kvalitetnega inozemskega umetnika v Slov. Gradcu bo nedvomno široki mednarodni repertoar tamkajšnjega likovnega središča še (povečal. « PARIZ Jugoslovanska ambasada v Parizu je pri-tedila slovesen (sprejem v počastitev izida »Antologije slovenske lirike« v francoščini. Sprejema se je poleg predstavnikov udeležilo veliko število uglednih francoskih j>es-nikov, pa tudi ljudi od (tiska, radia in televizije. (Nekateri francoski listi so prinesli tudi (že prvo oceno antologije. ® MENICO CITY Iz starih (umetnin (mehiške civilizacije v razdobju od leta 300 do 1250 našega štetja so sestavili nenavadno bogato in privlačno Umetnostno razstavo. Ta zbirka predko-nnnbske umetnosti je obiskala že veliko •ležel in povsod zbudila veliko zanimanje, "odej je bila že v Belgiji, Švici, Nemčiji, Nizozemski, Avstriji, ZSSR, Poljski, Fran-ciji in Italiji. • OTTAWA N kanadski (Narodni galeriji je bila od-Prta razstava kopij jugoslovanskih sretlnje-reških fresk. V navzočnosti več kanadskih jtulturnih delavcev ter političnih osebnosti Jc razstavo odprl jugoslovanski ambasador v Kanadi Dimče Belovski. Razstava bo od-Prta do 23. novembra, nato pa bo prene-ij°na v Montreal, Vancouver in kanadski London. / KULTURNI OBZORNIK Nizi ob Zborniku dunajskih študentov Že dejstvo samo, da se je knjiga slovenskih akademikov na Dunaju — sicer že proklamirano in slovesno napovedano — pojavila v naših knjigarnab, je dovolj zgovoren dokaz delovne pomladi pri Slovencih na Dunaju. Mogoče to občuti še prav posebno mladi dunajski rod sam, saj je zapisal kot uvod celotnemu prikazu dela bodrilno geslo pesnika Daneta Zajca: »Vstani iz groba, pozabljeni duh«. To vstajenje so naši študenti dejansko dokazali: redna delovna zbiranja in sestaneki; Zbornik; mogočno srečanje slovenskih generacij letos v St. Janžu ob priliki praznovanja 40-letnice obstoja kluba; mednarodna zbliževalna-posredovalna dejavnost članov (naj omenim samo članke klubašev, ki jih beremo v »Furche«!) in še drugo. Naraščaj, ki je prihajal z Dunaja, je naš slovenski živelj na Koroškem vedno dojmil. Mogoče je klub napravil pogumen in potreben uvod temu svojemu poslanstvu, ko je poklonil svoj almanah »vsem na domači grudi slovenske Koroške, vsem v osrčju slovenske zemlje, vsem v zamejstvu, vsem v širnem svetu (Bister }. Feliks).« Pozdravna in voščilna članka obeh slovenskih koroških predstavnikov nas privedeta v tematiko in nas takoj postavita na odskočno desko v vsa nadaljnja razpravljanja informativnih, političnih, kulturnih, narodnomanjšinskih pogledov. Vsebina članka dr. Vinka Zwitterja »Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju med dvema vojnama« ter predsednika Feliksa J. Bistra »Klub po drugi svetovni vojni« je — gledano z očmi narodnega graditelja, preroka, organizatorja — fundametalnega pomena za vsako narodno porast. Dr. Vinko Zwitter obuja spomine na kulturno delovanje klubašev pred 20 leti. Naj omenim samo »veličasten dijaški .tabor’ v Šmihelu pri Pliberku, kjer se je zbralo pri Šercerju domala sto akademikov ter srednješolcev in prvič javno razpravljalo o narodnem delu in narod ni besedi«. Takih mladinskih srečanj danes pogrešamo. Vendar vsi čutimo in vemo, da je ponovno napočil čas, ki je goden za prav tako ali podobno manifestativno zborovanje. Cela vrsta mladih ljudi dorašča, ki ne bo ponesla s seboj v zrelejše življenje spominov na take včasih celo življenje in mišljenje usmerjajoče dogodke. Sam se spominjam našega gimnazijskega počitniškega sestanka v Slovenjem Plajber-ku nekako pred desetimi leti, ki je pomenil za marsikoga najplodnejši zagon, sploh vzpon iz neke ležeče omrtvelosti in je marsikomu šele odkril narodno delo — seveda še polno nerodnosti in začetništva. Nastal je Kres — in brez Kresa bi ne bilo mladja z vsemi vejami — in bi tudi ne bilo — Zbornika dunajskih študentov. Vidimo, da so bili počitniški sestanki v domovini težišče klubovega delovanja. Da so dunajski akademiki letos obnovili ta program v Št. Janžu, naj bo vzor in taktirka vsem našim mladinskim organizacijam. Iz narodno poživljajočega vidika gledano moremo organizatorju člankov in člankarjev le čestitati, da je Zbornik zadel ton take poslanske aktualnosti. Saj je to menda on sam, ki je tudi pisatelj drugega članka, ki obravnava poznejše življenje kluba ter proži sile njegovega utripa v sedanji (1 Farna mladina Žitara ves vabi na zgodovinsko igro ; „ZADNJI VITEZ REBRČAN“ } — dramatiziral Jaka Špicar — a ki jo priredi v nedeljo, 11. novembra 1962, ob pol treh popoldne v farni ) dvorani v Št. liju ob Dravi in ob sedmih zvečer v farni dvorani v Št. Jakobu j v Rožu. Vstopnina 10.— šilingov. J Prisrčno vabijo igralci A čas: Bister J. Feliks. Mogoče je ob prikazu položaj adanes premalo pokazan klub v letih tik po vojni. To zanimivost nekako pogrešam, vendar jo odtehtajo delovno odločilni in programsko močni odstavki. Poti to streho spada tudi razveseljiv obračun prizadevanj za lasten slovenski akademski dom na Dunaju. O tem piše rektor Ivan Tomažič. Pade simbolno globoka beseda o »kvasu narodnega življenja«, ki mu je potrebno tudi zunanjega središča. V »Korotanu« ga je dobilo. Saj bo čez nekaj let več kot 50 slovenskih visokošolcev na Dunaju. In ko ob neštetih akcijah za ta dom pisec napoveduje podporno akcijo, ki bo tokrat zajela Koroško, pa nas mora to upanje privesti do kar se da širokosrčne podpore. Že danes opozarjamo na to! Kajti podjetje zasluži vso našo podporo! Prispevek Jožeta VVakouniga »Sprehod po dunajski univerzi« bi moral vsakdo brati, vsak nezaveden Slovenec pa dobrohotno preštudirati. Imena Slovencev, ki so doprinesli dovolj deleža k slovenski, k avstrijski in evropski kulturi, da nas ni treba biti sram, če smo naše otroke prijavili k učenju — četudi v senci popoldanskih ur in raznih drugih neugodnosti — materinega jezika. Da naša dežela tukaj posebno boleha, o tem razpravlja Pavle Zdovc, seveda samo pod enim posebnim vidikom »misli o ugotavljanju manjšine na Koroškem«. Današnje stanje je samo kon-sekventno nadaljevanje podedovanega programa, ki pa je prešel v občuteni in povsod vidni mučni proces. Da bo ta zatemnelost nujno nekdaj privedla do nalivov — kakor v naravi —, to omeniti — sodeč po slogu — ni bil namen obravnave, vendar se mi zdi tako bistveno vraščeni del, da brez njega sestavek ostane brez zaključka. Najbolj obsežen članek »Miselna struktura slovenske povojne književnosti« Leva Detele je krepak in govoreč, da si ne bo moč dovolj pazljivo, dovolj močno, dovolj intenzivno prisluhniti. V svet odprte oči, marljiv študij, razgledano obzorje in mogoče celo osebno doživete pojave v duši mladega intelektualca — in naj si bo to njegovo čisto osebno mnenje — bi nikakor ne hoteli oceniti kot »nerazveseljiv pojav« ali »vnesenje nekoristne polemike proti matični državi in njeni kulturni politiki«, kakor pa se je žal ocenilo. Res se je težko prekopati skozi nagrmadene smiselne navedbe, res je naporno sc razumsko prekrtačiti skozi zahtevajoče prijeme, vendar je potreben in koristen prikaz sploh vsake danosti pod reflektorjem kritičnosti (ki preveva vendar tudi vse druge članke!) — samo pojav razgibanega duha. Zato bo čas, da bomo začeli nestrankarsko presojati, kaj je napisano, ustvarjeno — in ne toliko, kdo je napisal, ustvaril. Da se je urednik Zbornika držal tega načela, priča o njegovi duhovni zrelosti. S tem se pričenja leposlovni del Zbornika, ki nosi njegovo kvalitetno in kvanti-tetno težo brez dvoma lirika Milene Mcrlak-Detela. Pesmi Jožka Bucha, Ivka Fer-ma in Feliksa J. Bistra so bolj plašne kratkostavčne predstave misli kot iskanje poetičnih smeri zanje. Da se Feliks J. Bister bavi še z raznimi drugimi kulturnimi panogami, dokazuje njegova slika »Spomin«. S kroničnim poročilom o klubskem delovanju in z navedbo liste vladajočih predsednikov ter zgolj dopolnilnimi opombami končuje tekst. Gotovo moramo beležiti to izdajo slovenskih študentov na Dunaju s posebnim zadovoljstvom in zadoščenjem. Nad vsem tem ostaja le še rahla zamišljenost: ne vemo, zakaj uredniki Zbornika nikjer niso navedli trenutnega števila članov kluba. Sicer je to res postranska reč, ki pa postaja zanimiva v trenutku, ko odpremo revijo in najdemo V njej zastopan samo izbor študentov. Mislim, da bi Zbornik prav zaradi svojega značaja, da izide v tako redkih časovnih presledkih ter da je glasilo vseh slovenskih klubašev na Dunaju, moral zajeti v aktivnem druženju brezizjemno vse člane. Lipuš Flori SLOVENSKA VLADIMIR KAVČIČ: (ITja in nazaj" Kavčič si je zastavil trden leoncept in program svojega pisateljskega tlela. Pozornost posveča psihološki in družbeni analizi posameznikov, ki se trgajo iz svojih življenj škili in moralmih kriz, vezanih na posamezna obdobja naše sodobnosti. Po romanih iz vojnih dni se je v poslednjem tekstu pomudil ob življenjski drami mladega rodu iz prvih povojnih let. Poseg v to bolečo tematiko jc aktualen, vendar ostaja roman „Tja in nazaj” še zmerom bolj samo poseg, ne sinteza. BRATKO KREFT: »Kalvarija za vasjo" Prvi pregledni in komentirani izbor Kreftove socialno poantirane navelistike je pripravila uveljavljajoča se Pomurska'založba. Knjiga prinaša tudi dvoje doslej še neznanih povesti, ki dopolnjujeta Kreftovo bilanco predvojnega pripovednega prizadevanja. Uvodni esej o pisatelju in podrobna bibliografija ob zaključku stremita po kar se da uglednem izgledu tega obračuna. IVAN BRATKO: »Vroči asfalt Evrope" Bratkov pisateljski interes je ves usmerjen v pripoved o doživljanju mladih revolucionarjev v naj-težjiih letih revolucije. V sklop teli opisov sodi tudi v dobršni meri spominsko zastavljeni „Vroči as-falt Evrope”, zbirka novel in črtic, stkanih v nevsiljivo Bratkovo podobo. DR. MARJA BORŠNIK: »Študije in fragmenti" Znana slovenska literamozgodov,inska delavka je zbrala v primemo za slovenske razmere celo do neke mere razkošno opremljeno knjigo številne eseje in literarnozgodovinske študije, ki ilustrirajo njeno dolgoletno ustvarjalnost. Kjer ostaja dr. Boršnikova zvesta sebi in osnovi, iz katere izhaja, naletimo lahko na kvalitetne rezultate in številna prodorna zapažamja. Žal pa je te svoje poglede za mariborsko izdajo (Obzorja, Maribor, 1962) sem in tja redigirala v smislu neke nove metode in jim s tem odvzela precejšnjo meto prvotne privlačnosti. Pri tem mislimo zlasti na njen kratki Pregled slovenskega slovstva, ki izrazito variira v dveh plasteh. V eno, ko dospe na kratek, jasen, prodoren način označiti naše literarne ustvar-javce — in v drugo, ko skuša celotni slovenski kulturni razvoj utesnjevati v preveč simetrični, oštevilčeni sistem. Simetrija se pri tem vidno zaje v živi organizem in ga uklene v neživo shemo. Pregled bi se sicer brez tega lahko uvrstil v najboljše tovrstne dosežke, kolikor jih imamo. FORSCHUNGSINSTITUT FOF DEN DONAURAUM: »Der Donauraum" Revija Der Donauraum, ki jo izdaja Forsclmngs-institut fiir den Donauraum, prinaša naslednjo vsebino: Grillparzer in ljudstva Podonavja (K. Frie-betger), Notranja trgovina zahodnega bloka s posebnim ozirom na južnovzhodnoevropske dežele (B. Kiesevvetter), Jugoslovanski gospodarski eksperiment (K. Wesscly). V poročilu o 12. kongresu federalne zveze evropskih narodov se nahaja tudi naslednji stavek, ko poroča o delu poslovnega poročila glavnega tajnika Skadegarda, ki je postavi! vprašanje Južne Tirolske kot najbolj važno: „Nato je omenil zadovoljiv razvoj vprašanja Slovencev v Avstriji — navzoči predsednik Sveta Slovencev prof. dr. Inzkp je to potrdil — in poudaril lojalnost Slovencev do Avstrije, ki je naklonjena manjšinam” (str. 228). EVROPSKI SVET: »Evropa delavcev" Pod tem naslovom je izdal Evropski svet v Strasbourgu v Franciji knjižico, ki je posvečena, Evropski socialni listini, ki jo je podpisalo lani 18. oktobra v Turinu trinajst evropskih držav. Uvodni del razlaga, kako je prišlo do tega važnega mednarodnega dokumenta, ki so ga podpisale svobodne evropslte države. Na kratko razčlenjuje besedilo, podaja nekaj besed o njegovem pomenu in omenja, kaj so o tem povedali ministri in poslanci in zastopniki delavskih organizacij ob podpisu te listine. Končno poglavje pa govori o »socialnem čutu” v Evropi. Listina stremi za tem, da ostane v Evropi visok življenjski standard, da se življenjska raven dvigne v deželah, ki je še nimajo, da se v življenju narodov ohrani pravo demokratično mišljenje in življenje in bo pomagala tudi v tem, da opozarja, kako je treba biti buden in čuječ, da se ne bi spet tu ali tam vgnezdil totalitarni režim te ali one barve. GLOBASNICA (Poroke) Bosjatkova rnatii in njena hčerka Ro/a sta že velč let brez moSkega sami gos:poda-•rili. Pred krak i m pa se j e Roza poroči la in Bosjakova hiša ima zopet prepotrebno moško moč. Rotzin izvoljenec Manfred So-lima je delavec, doma pa iz daljne Vzhodne Nemčije. Nato je Stopila iprcd porodni oltar druga naša faranka, Erika Kovalč. Doslej je bila zaposlena pri Schaferju v D Obrh vesi, zaniaprej pa bo vodila gospodinjstvo svojemu možu, podjetnemu ČJmiro-vemiu žagarju v Lovanlkah. Tretja naša nevesta, Rotarjeva Angela, pa je »Menila Balkonsko zvezo z H. Pleškatemilkom, delavcem pri Leitgebu. Angola je gojenka šolskih sester v St. Rupertu, bila je tudi aktivna drulštvdnica, predvsem kot igralka in pevka, pa tudi njen ženin je nastopal kot (talentiran igravec v raznih vlogah na naših odrih in njune vesele ojseti sb se udeležili tudi številni društven iki. Porodno slavje je posebno olepšal še druStveni pevski zbor, ki je pod vodstvom Anzeja Petja-ka ubrano prepeval naše domače pesmi. Društvo pa je db tej priliki, mlademu paru v znalk zahvale za njegovo zvestobo in sodelovanje poleg v priložnostni deklamaciji in govoru izrečenih voščil podarilo še lepo sliko. Mladim družinam naša iskrena voščila! 90-iefnica slovenske hranilnice in posojilnice v Šf. Jakobu v Rožu Redko katera ustanova doživi takšen jubilej, kot ga je doživela Slovenska hranilnica in posojilnica v Št. Jakobu v Rožu. V nedeljo, dne 4. novembra t. 1. so ob enajsti uri dopoldan odkrili spomenik ustanovitelju Valentinu Janežiču ter njegovim sotrudnikom pred Narodnim domom. Pri popoldanski prireditvi pri Antoniču na Reki je poleg Veselih planšarjev sodeloval tudi pevski zbor Pavleta Kernja-ka ter vrsta slovenskih dijakov in dijakinj z dobro podanimi recitacijami in deklamacijami, k jubileju pa je spregovorilo tudi več govornikov. V slavnostnem govoru je bila podana obširna zgodovina te jubilantne hranilnice in posojilnice. Ustanovitelj je bil dr. Valentin Janežič iz slavne Janežičeve družine v Le- sah pri Št. Jakobu v Rožu. Valentin Janežič se je rodil 14. oktobra 1832 v Lesah. Po končani gimnaziji se je vpisal na univerzo na Dunaju ter postal vojaški zdravnik na Češkem. Na pobudo Jožefa Vošnjaka, ki je napisal kratek članek o pravilih zadrug na Češkem, je Valentin Janežič iz navdušenja leta 1872, ko je bil na dopustu doma, zbral okrog sebe preproste kmečke može in ustanovil prvo kmečko hranilnico in posojilnico v Št. Jakobu v Rožu. Na ustanovni listini je 56 podpisov. Mnogi so se podpisali samo s križcem, kar je dokazovalo, da je malo ljudi znalo pisati in brati. 5. septembra 1872 je deželna oblast potrdila pravila ustanovljene hranilnice in posojilnice. Valentin Janežič je umrl v Celovcu in je pokopan na pokopališču v Annabichlu. Njegovo delo so nadaljevali gospod župnik Matej Ražun, ki so nam dali tudi narodni šoli v Št. Petru in Št. Rupertu ter Schuster, pd. Maček na Tešinji, ki je bil predsednik 28 let in se je mnogo trudil za procvit te ustanove. Njegovo delo so nadaljevali še mnogi drugi skoraj samo kmetje do današnjega dne. S tem je bil oficielni spored končan in sledila je prosta zabava ob vižah »Veselih planšarjev«. Tako smo proslavili jubilej naše hranilnice in posojilnice, ki je najstarejša v Avstriji. Ta ustanova je rešila mnogo kmetov ter slov. domov, da niso prešli v tuje roke. Zato smo lahko ponosni na ta naš zaklad, ki se je kljub težkim časom ohranil med našim narodom. Naj ho ta naša ustanova še vnaprej steber našega gospodarstva in naj še nadalje služi v korist kmetom ter celotnemu našemu narodu! Mirko Krščanska kulturna zveza vabi na »Sletnikoim akademij&u ki bo v nedeljo, dne 25. novembra 1962, ob dveh popoldne v veliki dvorani »Doma glasbe« v Celovcu. Vstopnice dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26. SELE (Smrtna prometna nezgoda) Že so bili v nedeljo, 28. okt. prvi znaki, da se bo vreme poslabšalo. Enarnbsemde-secletna betežna, zelo gluha in na eno oko slepa Motlnova Mojcoj je rdkla: "Danes še moram v cerkev, saj, na Vse svete itak ne bom mogla!« Kljub temu, da so ji domači branilii, se je le odpravila na pot. Že je počasi dospela »karo pod cerkev an je prečkala cesto od desne na levo. V tem se je z motorni mlkolesom pripeljal Jezernikov Albin, dal signal in zmanjšal brzi-no, a še je ženo nekoliko zadel od straini, da je morda le iznenadena, padla po cesti. Mlademu človeku bi najbliže tak rahel padec ne prizadejal kake hude poškodbe, ta reva pa se je le ranila na glavi in pretresla možgane in je čez tri ure umrla takoj po prej omili sveti h zakramentov. V torek je bila položena v grob, ki si ga je prej' določila. Talko res ni več prišla na Vse svete v cerkev iin na grobove svojcev, pač pa so že lučke gorele na njeni gomili. Nezgoda na cesti ji je končala starostno hiranje in ji iprineila lahko in srečno smrt. Naj tiha, skromna in glohdkoverna žena počiva v božjem miru! ŠT. JAKOB V ROŽU (Poroke) Lepa jesen je minila, sedaj prihaja mrzla zima. Nalši fantje in dekleta so sončne dhe-ive im nedelje dobro izrabili in pogumno Stolpa 11 pred poročne oltarje, v novo življenje, da bo lepo in sončno in toplo — tudi, ko pride megla in sneg in mraz ... Na ŽiihpOljc sta se zatekla Dolbernikov Hamzeji z PartlieevO Anico (15. avg.) im brat Jozej z Nežijo (Kravanja (30. 9.), ki nam je jozej a odpeljala na svoj dom v šmiklavžu ob Dravi. V Podgorjah sta bila pordčena Primov Rudi (Kajižmik z Anijo Meldher iz Tal (26. 8.) in Hojev Mihej Ottovvitiz z Kopajnilkovo Gerlimdo ilz Št. lija (30. 9.). Želimo, da se čim prej privadita na Št. jakob! Žaglnov Jozej, Koren iz Kota, pa je na ndki svatovski pojedini s,poznal Olgo Čememjak, jo vzljubil in poročil pri Mariji na Zilji (1. 9.). Kako mu j,e bilo pri srcu, ko je zapuščal napol ohromelo mamo na bolniški postelji? Ali bodo mlajše sestre zmogle postrežbo z vso voljnostjo in ijiu-bezmijo? škoda se nam zdi zanj, da je odšel iz fare za izvoljenko svojega srca. Posebno daleč se je odmaknil Aschgamov Jozej z Amruševo Ireno Katnik za dan poroke: pri Mariji, Gope Sveti, sta si obljubila zvestobo do groba (24. 9.). Pa tudi v domači fari Smo imeli poroke. znamenje, da se vsi le ne bojijo domače javnosti: v skromni župmiški kapeli sta dopolnila svojo skupnost življenja s cerkveno pOroko Tavčarjev Hubert Atich in Ana Sucher. Spremljala sta ju k poroki sestra Mici in njen mož Gregor Gabriel, Petričev v Lešali, ki sta prišla iz Amerike in s« mudila na obisku pri svojih starših. S posebno slovesnostjo jc na misijonsko nedeljo' (21. 10.) spremljala farna mladina Štefko Klemen j alk in njenega izvoljenca Adolfa Mdlcher iz Malnič, pečniške fare, pred poročni oltar v št. Petru, ji zapela na novo življenjsko pot Marijino pesem in se z gosti udeležila poročne sv. maše. Habnarjeva Marta se je v dmenn deklet in krožka zahvalila Štefki za zvesto sode- loivalnje v vrstah kat. mladine ih ji izpovedala željo, maji ostane apostolsko Ibudna tudi v ženskih in materinskih vrstah! Na praznik Kristusa Kralja (28. 10.) je bila istotako slovesna poroka v podružni cerkvi v Št. Janžu, kjer sta stopila pred poročni oltar Fugerjev Jožko Lepušic z Habnerje-vo Marico Resman. Stric nevestine mame, g. dr. Franc Zeichen, župnik v št. Rupertu pri Velikovcu, je bil službeno zaldržan, ženinov sttrie, g. Jože Dobernik, župnik v Glinjah, je bil navzoč, a si ob svojem zdravstvenem stanju ni upal prevzeti poročanje in poročno sv. mašo. iNadomestoval ga je domači g. župnik. Mečinova 'Nežka se jc v izbrani besedi poslovila od neveste, ki je tudi sodelovala v dekliških vrstah farne mladine. Pri svatovskem obedu na novem domu pri Mežnarjm v št. Janžu je stric g. Dobernik, povzel besedo in želel mlademu paru vso srdčo in božji blagoslov. Žal mu je bilo, da ni mogel še v petič blagosloviti itako važen korak svojih sorodnikov! Tiho željo gostov pa je izpovedal g. župnik, naj bo trud obeh, ki prihajata iz obojestranskega duhovniškega sorodstva, kronan s sinom-duhovnikom (ali s hčerko-redovni-co)! In cerkvica šentjamška bo imela zopet m oznanja, ki je obenem njen ključar, in skrbno mdžmairico... Bog živi vse pare in jih blagoslavljaj, da doživijo visoko starost in vidijo otrok otroke v tretje in četrto koleno! Fari pa naj poklonijo zdrave in verne in zveste potomce! Bili smo na novi sv. maši... ('Nadaljevanje) (S tem člankom smo nadaljevali šele sedaj, ker smo šele sedaj dobili nadaljevalni rokopis.) I V dveh člankih '»iBili smo na novi maši« smo brali o novomašnih slovesnostih v Rimu. Toda v obeh nismo zvedeli, kdo je pravzaprav tisti novomašnik, okoli katerega se je vse vrtelo. Da jie bilo več radovednosti, šele na koncu 'povemo: preč. g. Andrej K a j ž n i k . To pa ismo brali, tla je doma v Švatnah v šentjakobski fari in zato je bilo toliko romarjev prav iz št. Jakoba. »Svoji k svojim!« Novomašnik se je zavedal, kako so slovenske šolske sestre z zanimanjem, ljubeznijo, molitvijo in žrtvijo spremljale vsa leta njegovo pot do oltarja. Zato je bil naslednji dan posvečen njim. Srečne in ponosne so bile: eden izmed Slovencev, iz našega naroda, ima v Rimu novo mašo. Pripravile so mu prav slovensko novo mašo z vso prisrčnostjo in lepoto kot one znajo: z dvema »nevestama«, 'ki sta mu deklamirali, podali šopek in križ, z lepo okrašeno kapelo, z lepim petjem. Sestre so tako pole, da smo z veseljem poslušali, med peVkami pa je ena taka altistka, da bi lahko šla v rimsko opero. Pa raje poje ženinu Kristusu, zastonj, ne za denar ih čaist kot Marija CallaS. Slovenske šolske isestre imajo v Rimu tri hiše. Centirallma hiša ali »materna hiša« je na Farnesini ob robu Rima. Tja smo se peljali skozi i»ol|im|pijlslko mesto«,' ki so ga zgradili za zaldnjo športno olimpiado. Tu-kaji je sedaj tudi noviciat, kjer naše koroške (pa tudi druge) dečle predelajo v sestre. Tudi sedaj smo dobili tani več koroških bivših Ančk in Marij, ki so bile pred kratkim preoblečene, in so k tej slovesnosti 'poromali tudi sorodniki. Ena šent-jakobčainka, bivša Rezika, pa je prav sedaj '»novopečena« sestra in dobila redovno ime Andreja, torej po novomašnilkoveim zavetniku. Skupina koroških romarjev Foto: Vinko Zaletel Novomašnik je vsem sestram podelil no-vomašni blagoslov. Po maši so nam vsem romarjem sestre ijiostreglc z zajtrkom. Seveda kar na prostem, pa je bilo tam v vrtu med palmami, lovorjem (Loribeer) in rožami naj lepše in sonce nas je prijetno božalo. Meti zelenjem na vrtu smo se tudi vsi slikali, da jie naš popotni fotograf g. romali In molili v sedmerih rimskih glavnih cerkvah ali »bazilikah«: siv. Petra, sv. Pavla, sv. Janeza v Laterainu, siv. Marije Snežne, sv. Lavrencija, sv. 'Boštjana in sv-Križa. Dan pred začetkom koncila je prišel v Rim tudi prevzvišeni naš nadpastir, škof dr. Kosin er. Gotovo je bil vesel, ko g* (Nadaljevanje na str. 5) Vinko tudi prišel na svoj račun. Kar težko ismo se ločili od tega prelepega kraja in od naših sester, kjer smo se počutili tako domače. Ostali čas smo porabili za ogled zanimivosti Rima. Res vdliko smo videli, saj Smo imeli ves teden na razpolago avtobuse, ki so nais hitro prepeljavali, sem in tja, pa tudi dobre vodnike. Vodili so nas namreč »germanikarji«, novamašnikovi 'tovariši, ki pač dobro poznajo Rim. Eden je bogoslovec iz Maribora, drugi je doma na sloven-sko-hrvaški meji in tudi zna slovenska Eden pa je Zagrebčan, ki mu gre bolje nemško kot slovensko. Kot vodniki so ger imamikailji že zato dobri, ker nosijo rdeče talarje. To je že skozi stoletja navada in njihov najboljši znak. Večkrat smo se prerivali skozi gnečo in marsikdo bi se zgubil, če ne bi bilo kričeče rdeče oblečenega vodnika. Bili so tako prijazni, postrežljivi in požrtvovalni, da smo si postali kar prijatelji 'ih smo se Ob Odhodu kar težko ločili. Naša prisrčna hvala! Povabili smo jih na Koroško in ko bo novomašnik ponovil prihodnje leto novo mašo doma, bodo romarji tam našli rdeče znance. Rdečo barvo si sedaj prilaščajo komunisti, pa jo je že pred njimi simbolično uporabljala Cerkev 'kot znak mučemištiva, apostolata in molči Sv. Duha. Kalj smo si vse Ogledali, tukaj nc bom opisovali. Je preveč, bi moral episbvati če;., lo leto. Naj sam roma v Rim, kdor ho5\-vedeti, kakšen je. Je pa toliko lepote, bogastva, znarnenitosti, da smo si sni v enem tednu ogledali le majben del toga, Kaj je Rim, nam označi sledeče: Ko je neki tujec vprašal rimskega duhovnika, če je že videl to..., mu je odgovoril: »Ne še, sem šele štirideset let v Rimu!« Torej, bi moral vse dolgo življenje ogledovati; le Rim. Toda mi nismo le ogledovali, smo tudi romali. Da 'smo prejeli popolni odpustek, smo po- Jesenska setev, spomladi zelena krma Suša je ma(j|boilj občutno zatdela živinorejce, ki imajo ipo'1 ipraizne senike in zato premalo Ikrme, da prerodijo živino preko zime do ipamiaidainislke košnje. iKdbE je sejal mešanico Landislberger, iki jo je orosili sep-temlbrski ddž — prvi po dolgotrajni suši —, ta bo imel spomladi obilno in zgodnjo košnjo. A tudi sedaj iso še vedno mogoče setve, 'kii nam bodo dale obilno in tečno krmo zgodaj Spomladi. To velja predvsem za setev rži in ječ- Izbira in kvaliteta preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme LODRON ViliUCH Lederergasse 12 Tujjskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust! mena. Setelv rži za krmlo se mora vršiti — če le mogoče — še oktobra ali pa vsaj v prvi desetini novembra. Poznejše seidve so negotove. N,a vsalk ar moramo vsej ati vsaj dva kg itženega semena, bolje še pol kg več. Sqjait'i pa moramo s sejalko v vrste, kii naj bodo oddailjone 12 do 15 cm druga old diruge. Seveda moramo zamljlišče za setelv primerno pripraviti: preorati in istočasno pognojiitli s približno 400 kg enega izmed sestaivlj.enih gnojil z obliko 5-12-10. kar pomenii, da vsdbuje to gnojilo v 100 ikg dušika 5 kg, 12 kg fosforove kisline in 10 kg kalija. Seveda lahko nadomestimo dotSično sestavljeno gnojilo z 200 kg superfolsfata, 200 Ikg kalijieve soli in. 150 (kg apnenega dušika. Zelena irž je kot kmiilo zelo tečna, če ni košena prepozno. Stara rž postane namreč trda, lesnata in netočna. Mlada in sočna pa je zelo itečma. Ječmen je kot zeleno krmilo enakovreden rži — ali še boljši' — a je žali bolj pozen, navadno za 2 tedna, to je do prvih dni maja. Zemljo pripravimo kot za rž, Lsejenno tuldi v vrste, iln sicer na razdaljo 15 do 18 cm, na ar pa vsej orno 1% kg semena. Rž lin ječmen sejemo navadno brez drugih primesi, a rži bi lahko primešali ozimne grašice ali tudi rejpišča. Kidolr mlilsli sejati rž ali ječmen, naj setev pospeši in naj ne o|dlaša. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 12. 11.: 14.15 Poročila, obja.ve. Pregled sporeda. — Žena in dom. — 10 minut za športnike. — 18.00 Recitacija in deklamacija. (4. del). — TOREK, 13. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je pazitii kot zdraviti se. — SREDA, 14. 11.. 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 15. 11.: 14.15 Poročila, objave. — S knjižne palice. — PETEK, 16. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih. — Glasbeni vložek. — Z gledališkega odra in z galerijskih sten. — SOBOTA, 17. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18:25 Za našo vas. Kako pozimi krmimo kokoši Zimsko krmljenje kokoši je na splošno drago in ni tako enostavno kolt poletno. Zato je prav, če že jeseni odstranimo vse 'Starejše kokoši lin slabe nosnice ter obdržimo le dobro razvite zgodnje jarčice. Zvečer krmimo kokošim zrnje, im sicer 'Vsak dan drugo vrsto. Za vsako kokoš potrebujemo dmelv.no od 5 do 6 dikg zrnja, od časa do časa jdan lahko damo koruzo. Ziju-traj. pripravimo kokošim mehko hramo, k! sestoji v glalvnem iz kuhanega in zmečkanega ‘krompirja, debelih pšeničnih otrobov ter iz drobirja suhe deteljice. Da poveča- STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popelline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasti plašči. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARMANN KLAGENFURT, Volkermarkter St. 16 tno množino beljakovin, dajemo čimveč otrobov in manj krompirja. Deteljmd dro-.r P dragocen, ker vsdbuje veliko rud-ntmdkiili snovi in tuldi precej bel jako vin. 1 aka hrana zadostuje, da nam ohrani ži- vali pri življenju in da dobimo ka|ko jaljce. Če pa hočemo od kokoši imeti več jajc, moramo krmi dodati več beljakovin, ki Vse ..JOKA"-izdelke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije dobite ugodno pri FRANZ KREUZER's Wtw. prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1, Te!. 23-60 jiih primešamo med jutranjo hrano. Ena ,največjih napak pri zimski prehrani kolkdši je krmiljenje samo z zrnjem. To ni le predrago, temiveč za kokoši povsem neprimerno. Žitarice vsebujejo komaj polovico beljakovin, ki jih kokoš potrebuje, če jim dajemo samo žitarice, se kokoši sicer debelijo, a nesejo prav malo. Naj-slalbše žito je v tam primeru koruza. Da se živali dobro počutijo, je nadalje potrebno, da jim vsak dan — najbolje opoldne — nudimo nekaj svežega zelenja. V poštev pridejo zeleni odpadki iz kuhinje, solata, ohrovt, zelje itd. če nimamo drugega, jim lahko damo kakšno svežo peso, ki jo obesimo v primerni višini. Ko kokoši pikajo po pesi, se razgibljejo in ogrejejo. Slovensko kulfurno društvo v Celovcu priredi v sredo, dne 14. novembra 1962 ob pol 8. uri zvečer v Mohorjevem domu v Celovcu, Viktringer Ring 26 PROSVETNI VEČER Spored: Zakaj in kako je nastala elektrarna v Kazazah Poljudno predavanje s slikami. Po predavanju družaben razgovor in prijetno razvedrilo ob domači pesmi K udeležbi vabi odbor -6 i ! i ♦ i Če boš sejal ozimno pšenico ... Ne pozabi, da s srednjim pridelkom odvzameš hektaru zemljišča približno 40 kg čistega dušika, okoli 55 kg fosforove kisline in 60 kg kalija. Tudi gotovo veš, da naše zemlje ne vsebujejo neizčrpne zaloge imenovanih snovi, temveč da jim te snovi primanjkujejo. Zato moramo gnojiti, kar pomeni, da damo zemlji nekakšen predujem, katerega nam potem vrne v obliki zrnja in slame. Zgornja količina dušika ustreza 200 kg žveplenokislega amoniaka, enaki količini amonijevega solitra, 270 kg apnenega solitra, ali isti količini apnenega dušika. Fosforovo kislino moramo v vsakem primeru zemlji povrniti oziroma ji dati predujem. Povračilo pa ne sme biti samo tako veliko, ko je bil odvzem, marveč večje, in sicer vsaj za polovico. Torej ne zadostuje 300 kg superfosfata, marveč ga je potrebno 500 kg. Superfosfata namreč precej ostane v zemlji za prihodnji pridelek. V pustih in peščenih zemljah velja isto tudi za kalij, katerega moramo vrniti zemlji več, kot smo ga odvzeli s pridelkom. Če pa je zemlja ilovnata, ni potrebno bogato gnojenje s kalijem, ker vsebuje taka zem Ija precej kalija. A tudi ilovnate zemlje so hvaležne za kakšno vrečo kalijeve soli, posebno če sadimo krompir. — Naredimo koristno delo, če zemlji vrnemo ves s pridelki odvzeti dušik, ker se na ta način ne zmanjša rodovitnost. Ni pa to nujno potrebno, ker dobijo naša zemljišča precej dušika tudi iz zraka. Vsaka kapljica dežja nosi s seboj trohico dušika, posebno če dežuje potem, ko se je močno bliskalo in grmelo. Vendar je prav, da nadoknadimo odvzeti dušik, posebno ko v tem oziru naš kmetovavec ni posebno radodaren. Kako vplivajo navedene gnojilne snovi na pšenico? Vsaka rast tudi najmanjšega dela pšeničnega grma potrebuje harmonično delovanje vseh treh gnojilnih sinovi, ki se vse nahajajo v pepelu dotičnega dela. Vsaka gnojilna snov pa ima tudi poseben vpliv: dušik vpliva predvsem na razvoj zelene snovi- to je na dolgost stebla in listov; fosforova kislina in kalij pa vplivata posebej na močan razvoj korenin, na splošno zdravje rastline, na trdnost in krepost stebla, ki potem ne poleže, ter na tvorbo in dozorenje pridelka — pri pšenici zrnja. Bili smo na novi sv. maši... (Nadaljevanje s 4. strani) ’ je na ikolodlvoru v Rimu že čakal njegov najimlajši duhovtoik, tnovomašnik Kajžnik. Posebno ga je vesel -zato, ker študira prav v alstem zavodu »Germanieume, v 'katerem Skrbeti moramo tuldi za selstavime, ki vse-bujejo rudninske snovi. Zelo važno je pri tem apno, ki ga najceneje dolbimo v jajčnih lupinah. Zato skrbna gospodinja spravil j a vise leto suhe in zdrobi j ene jajčne lupine v posdbno Škatlo, da jih pozimi od časa do časa daje živalim po eno peščico. Ddbro je budi', če imamo v kakšnem zaboju spravljen zidni omet. Tuldi tega dajemo kokolšilm, ki v njem najjjdejo apina 'ter za delovanje želodca potrebne kamenčke. Med jutranjo hrano mešajte kuhinjske odpadke, zlasti mesne. je tudi sam študiral. iPrevizvišeni pa je hotel priti med nas, svoje ovce, koroške romarje, ki 'bomo ob začetku koncila nekako predstavljali vso škofijo. Zato smo 'se popoldne zbrali v cerkvi na Palatiimi vsi romarji, da smo skupno s svojim škofom opravili posebno pobožnost na čast Sv. Duhu za uspeh koncila. Škof nam je govoril v začetku v slovenskem jeziku, nadaljeval pa v nemškem, o pomembnosti koncila in o naši dolžnosti, da izprosimo s »voljo molitvijo liri premagovanjem mnogo milosti od Sv. Duha, ki je glavni faktor pri koncilu, da (bodo s tem koncilom »nove binkošti« svete Cerkve. Pri spre j emu ismo Škofu podarili šopek sedem rdečih nageljnov, ki naj označijo sedem darov Sv. Duha. Po ipobolžnosti pa smo mu v slovo zapeli našo »Nmav črez karo«, ki jo je škof s svojim tajnikom kar veselo lin presenečeno poslušal in izjavil, da je moral priti prav v Rim, da je slišal celotno pesem: i»Nimav črez ilzaro«. M. van der Meersch: 18 ^0(lL() sem dobil/ (»Ribiči” — iz življenja katoliške delavske mladine) Ko som Okoli poldneva hodil po tovar-ni> zagledam rdečo zastavo. Snel sem jo in blago pobasal v žep. Oti Doormansove krč-me so me bržkone opazili. Kakih štiri ali pet prenapetežev je prišlo od tam in se začelo z menoj kregati. Ponavljal sem jim: »Ali mojo zastavo z vašo, ali pa sploh nobene!« Ko smo se pošteno ozmerjali, smo skle-ndi, naj o tem odločajo glavni delegati na 'popoldanskem shodu. * Od dveh naprej so vreli delavci skupaj. I udi dosti žensk. Shod je bil važen. Beck jo hotel govoriti. Spet enkrat o tem, ali naj stavko končamo. V resnici pa zato, da vnovič navduši množico, ki se je že skoro naveličala. Srce mi je silovito bilo. Kar priznati nioram, da sem se ta hip najmanj tako );iil kakor moji ljudje. Zaskrbljen, pa čisto po tihem, šeni si po 'svoji navadi ponav-JJal: »Nič se ne bojim dedcev! Ne bojim se Ijihl Jim že povem, kar jim gre! Govo-nil bom!« . Pečk je prišel ob treh s svojim štabom in z delegatom C. G. T. Ta gospod se je nalašč zaradi nas pripeljal iz Pariza. Beck je govoril o stavki in, kakor vedno, o Rusiji, o Španiji in diktatorjih, tako strahopetnih kakor zajci. Nato je govoril član kovinarske stroke. Možakar je stopil na oder im, ker je bil pijan, čvekal cele četrt ure. Za njim je nastopil posebni odposlanec iz Pariza. Med njegovim govorom, ki ga je venomer prekinjalo ploskanje, sem zmolil kratko molitvico. Vise sile sem zbral in Boga prosil pomoči. 'Redkokdaj Sem tako molil kakor tedaj, ko sem se šele prav zafvedel svoje slabosti. 'Med odmorom sem naito divtigniil rolko in zaklical: »Zahtevam besedo!« Takoj jih je bilo štiri ali pet nad menoj: i»Kaj' pa spet hočeš?« »Pritožbo imam!« Slutili so, kaj bi rad poivedal. Bržkone so o križu že kaj slišali, »Gorje iti, če bo tvoja zahteva v avezi s tvojim Kristusom! Samo eno besedb o tem, pa tii zobe izbij orno!« S stisnjenimi ipcstmi so me obkolili. '»'Prav,« sem rekel, »torej ne Irom o tem govoril. Govoril hom o strokovni svobodi in o stališču mojega sindikata.« »iPotem pa lahko govoriš. Saj smo za svobodo.« Stopil sem k sodom, toda pariški zastopnik je pred menoj stopil na oder in zasmehljiivo dejal: '»Predstalvljam vam delegata Svobodne strokovne zveze.« Za njim sdm se prikazal jaz. Velik krohot se je oglasil. V svojem modrem, zamazanem jopiču in s svojim obrazom, ki ga je skazilo trpljenje zadnjih tednov, se bržčas nisem 'kdove kako (postavil. Ampak to ravnalnje me je razpaililo, kakor da bi mi bil kdo dal zaTišniioo. Slpommil sem se zvijač, ki nam jih je pripovedoval alhbe Lodtens, kadar je treba govorki množici: Vsekdar k za, nikoli proti; glej, da boš imel zadnjo besedo; ljudi spravi v smeh. To so majhne, neKMžrue zivliljiače, ki so vselej uspešne. Zato sem torej začel tako, da sem pijanemu delegatu kovlinanslkih delavcev čestital k njegovim govorniškim sposobnostim. Visi so se smejali. Nato sem govoril o svojem klavrnem obrazu ter se opravičil, češ da sem le ulbog delavec, ne pa funkcionar kakega sindikata. Delavci namreč nimajo preveč radi teh gospodov, 'kii varno sede v sedlu. Pariški govornlik je začutil moj udarec in ga je poskusil takoj vrniti, kričeč: .»Tovariši, takile znajo bolje govoriti ko kdo izmed nas, ker jih tovarnarji plačujejo, da se morejo izobraziti ,..« Pa je mahnil v prazno. Saj so ljudje vedeli, da- sem bil v tovarni vse kaj drugega kakor pestovanček. N ikoli nilsem Boga talko zahvalil ko zdaj, da mi delodajalci 'nikoli niso bili pokazali nobene naklonjenosti. Nadaljeval sem. Malce so me zmedli, ker sem prav za prav spočetka hotel govoriti o križu. Zdaj sem se moral lotiti strokovnega vprašanja, ker bi me bili drugače z odra vrgli. Kakor mi je pač prišlo na misel, isem govorili o stalnem prizadevanju Svobodnega sindikata za družino, dom in oltrjdke. čutil sem, da imam poslušalce čedno bolj za seboj. Navzočih je 'bilo dosti 'žena. In žena ohrani vedno več ljubezni do doma ko mož. Moji prijatelji’ so to čutili. »Far!« zarjove eden. Jaz pa sem mirno nadaljeval in prešel k zastavam. Omenil sem jim, kar sem vodno magllaša1!: »Ne maramo nobene diktature od katere koli Strani. Nobene zastave ali pa zastave vseh: itribarvmico in rdečo ...« Postal sem vedno bdij predrzen in od zastav prešel kar na križ. »Ker pa 'že govorim o svobodi, pred vami vsemi zahtevam krščansko svobodo, svobodo itistim, ki so za Kristusa, katerega ste oskrunili. Naš prapor je križ. Podlež ga je vrgel na tla in dskrunil.« Pri tem sem se dzrl na svoje nasprotnike. Njihovih besnih in spačenih obrazov sem se kar ustrašil. Naglo sem preokrenil. K sreči so ženske začele mrmrati: '»Res je...« '»'Prav ima...« (»Ta križ nam ni Oblil v napotje ...« »Že toliko časa je vise1! tu zgoraj ...« To slabotno in revno odobravanje me je vendarle spet opogumilo. (Dalje) Stašynsky — skesani morilec V 'Micmakovem .sta Sivela v (povojinih le-rih 'Ulkiratjinska ■voldlitclja od|po'miS!kega gi-foanija prati kamunizniu Stdfam Bandera in Lev Beibet. Bila sta na lernli listi taijlne maskavske policije im zapisana Isnirtni oDohrega filma« dl. Sigmund Kanmedy j te imel prvi referat o vlogi lin učinkih filma. Poudaril je vzgojno moč filma, ki pa more biti tudi v službi slabega, če se zlorablja. Razveseljivo je dejistvo, da se tega prav dobro zavedajo vsi odgovorili čimitelji za jalvno moralo v Avstriji. Akcija, ki, si je. zadala nalogo, da pospešuje dober film in nosi ime »Za dolber film — der igute Film« je zato našla povsod mnogo ralzumevanja in podpore, kar ji lajša uresničevanje velike in težke naloge. Ponoivno je bila v referatu kot v razgovoru itmelsena zahteva, da bi filmi, ki imajo dobro oceno iln so vzgojne vrednosti, naj bili oproščeni davka. Škofijlski referent dr. Rinizel je v nadaljnjem referatu govoril o razmerju kina do ljudske izobralzlbe. Poludaril je neovrgljivo dejistvo, da je film postal dalnes eden najvažnejših iln najmočnejših faktorjev ljudske izobrazbe. Iz tega sledi, kako važno je, kalkšno kulturo prikazujejo predvajani filmi sodobnemu človeku, predvsem pa mladini, iki predstavlja največji odstotek obiskovalcev filma. Iiz tega pa tudi razberemo važnost »Dobrega filma«, ki naj izpodrine slabe filmske predstave. Zlasti katoličanom mora biti živo pred očmi dolžnost, da dober film podprejo. Opozoril je tuldi na nedeljo filma, katero imamo vsako loto na 4. nedeljo v novembru. ^ Drugi dan je potekel predvsem v olžjiS delokrogu filmskih referentov in (strokovnjakov iln so obdelali mnoge probleme ter vprašanja, ki se tičejo največ uresničenja poslaništva »Dobrega filma« v krški škofiji. n k odkril kontrolno-tslušni aparat v podu. Bojazen, da so pogovori z ženo že registrirani na policiji — saj sta tolikokrat razmišljala o begu — ga ni več zapustila. Medtem so v Zapadni Nemčiji iskali morilka ukrajinskih voditeljev. Sovjetske o-blasti so odredile, da mora Sltašyosky vsaj sedem let izginiti iz javnosti, da bi mednarodna tajna služba, ki ima prav gotovo tudi v Moskvi svoje agente, nte odkrila morilca. Toda Bobdan in njegova žena sta dobro vedela, kaj poimemi sedem let skritega Življenja ob bornih 200 rubljih na mesec. Zavedla sta se, 'da njuno 'življenje za Sovjete ni vredno niti par kopejk. Ali j u ne čaka usoda Rebeta in Bandere ...? Odslej jima je ostalo le še upanje na beg. Toda kako ...? V januarju 1961 je smela žena Inge na porod v Berlin, nakar bi se naj vrnila v Moskvo. Toda po nesrečnem naključju se je otrok pred povratkom v Mosikvo zadušil. Telefoni črno obveščen je smel oče pod nadzorstvom 'potovati v Berlin na pogreb otroka; moral se je redno javiti policijskim oblastem. Takrat je bilo sklenjeno, da za vsako ceno ubežita v svobodo. Na večer pred usodnim 13. avgustom, ko so začeli graditi berlinski zid, sta srečno prekoračila mejo. (Nekaj ur pozneje je stal Bobdan Sta-šynislky v zapadmem Berlinu pred policijo in izpovedal dva izločilna... In sedaj hoče v ječi zadostiti, kar je storil kot komunistični agent. Postati hoče nov človek in se iakazalti ženi, ki ga čaka, hvaležnega, da mu je bila vodnica ... AVSTRIJSKI FILM V KRIZI .Strokovna organizacija »Film in Fernseh-film« na Dunaju je pred kratkim izdala spomenico, v kateri poziva državo, naj v zadnji uri prihiti na pomoč filmu. Odkrito priznava, da je avstrijski kino in televizija v takšni krizi, kakor še ni bila od svojega početka. Do tega kritičnega stanja jo je primoral državni davčni sistem, ki je postavil filmsko produkcijo za predmet izkoriščanja. Tolikšnega davčnega vijaka kot je v Avstriji, ne pozna nobena država na svetu. :Na nevarnost krize je filmska produkcija že pred leti nujno opozorila, a je bilo vse zastonj. V slučaju gospodarskega poloma filmske industrije bo največjo šl^ do 'Utrpel kulturni film in domovinski film, katerega bo težko zopet postaviti na noge. V spomenici je nadalje zahtevano, da mora država občutno zmanjšati davke na domače filme,-kulturne pa celo popolnoma oprostiti davčnih taks. Ustanoviti je treba filmsko centralo in filmski fond v korist Čim boljše izbire in izdelave dobrega domačega filma. JANEZ JALEN: 6 CVETKOVA @ilka ZGODBA Nesla je z Velega polja prek Tosca težak hleb sira, zavitega v nosilno rjuho in oprtanega na glavo. Tako tovorijo sir s planin moški. Vse sikale, vse meli in vse jase okrog nje so bile v cvetju kakor za Veliki šmaren. V soncu so se pozibavali metulji, čebele so se obešale na cvete, muhe so brenčale v zraku, in jej pa je lil znoj po obrazu, čez vse vrhove in doline je bilo razprostrto visoko poletje, sleza pa, po kateri je hodila, je bila vsa ledena in zdrsna kakor o božiču. Kar oddahnila si je, ko se je z največjo težavo vzpela vrli stopnic v Toscu. Prav takrat ji je pa .spodrsnilo in omalhnila je vznak. Z glavo navzdol je padla čez strmo skalo in padala, padala. V spanju se je lovila in zamahnila z eno roko v zrak, z drugo pa u-darila ob zid in se prebudila. »Hvala Bogu, da se mi je vse le sanjalo.« V zvoniku je ura udarila eno. Cilka je bila od mlačve zdelana, da so jo vsi udje boleli, pa je vedela, tla dolgo ne bo več zaspala, če bo sploh še kaj. Bula je trudna kakor opoldne. Začela je razmišljati. Prvo poletje po vojski je plaraimla. Oče je ni rad pustil, pa je moledovala in moledovala in znala pregovoriti še teto Jero, da je potegnila z njo. Takrat ni razumela, zakaj se je oče tako upiral, ko je vendar vedel, da je njegova Cilka vsa mrtva na gore lin planine. Ni hotel naravnost povedati. Izgovarjal se je samo na gospodinj -stvo. Danes ga do dna razume, prav je imel. Je tako, kakor se je njej sanjalo. Sredi poletja, med opojnim vonjem cvetja, je za mlade oskrbnice po planinah dokaj ledenih, spolzkih steza in nič čudnega ni, če kateri spodrsne. Marsikateri se potem življenje vse drugače zaobrne, kakor bi se ji sicer. Ni dosti manjkalo, praV za prav samo slučaj je bil, da se je njej sami Jiztekio, kakor se je. '»Bog bodi zahvaljen in ljuba Mati božja, obvarovala sta me sramote. Vredna 'tega nisem bila.« Res. Roj po vojski ljudje niso vzeli tako hudo, če je katera poslala h krstu. Se bosta že vzela, ko se gospodarstvo spet uredi, so znali izgovoriti to in ono. Če pa katera dva nič nista imela, pa jima je le prijokal otrok na svet, pa ni dosti manj-kako, da mi nič pomislila, da bi je nihče ne kailo, da niso očitno hvalili njune nepo-tovarj črnosti. O njej sami bi ne mogli reči, da se bosta že vzela. Smejali bi se ji, da je hotela postati gospa, pa je ostala, kar je bila. Naj-grše ime bi ji dali. In zanjo bi bilo posebno grdo, ko sta ji oba brata padla. Le b rabil pred jeziki, ko mi več njenih bratov? Im oče? Strašno bi ga bilo prizadelo. Težko bi bil prenesel. Pa še na Roz alko in Minoo bi padla senca. '»Bog bddi še enkrat zahvaljen, da se je vsaj' tako izteklo, kakor se je.« Nad Triglavom se'je zasvkalo. Petelin je naznanil zarjo. V hlevu je zadonel zamolkel topot. Viktorjeva kobila je vstala in bila ob macesnova tla. '»Viktor?« Včeraj pod noč je bil res pripeljal svojo kobilo s Kčnjščice in jo privezal v hlev, kakor bi bil že domač Cvetkov. Takih konj v Bohinju kar nič več ni. Na oči poseka celo Lisco. Ali je res postavnejšega života, ali jo le temnorlj.ava barva kaže lepšo? Viktor je oštal pri večerji in jedel krompir in skuto, spet kakor bi bil doma. Cilka ni mogla več tajiti. Kar je res, je res. Priljuden fant je in malokateira bi ne bila vesela, če bi pogledal za njo. Skoraj vsaka bi se z obema rokama oprijela priložnosti. Tudi Cilka sama ni mogla biti nič več neprijazna z njim. Skoraj gotovo bi se kar nične ustavljala očetovi želji, če bi ne bila že z Janezom v besedi. »Janez?« Cilka je na široko razpredla svoje misli. »Dober fant je, le malo boječ. Nima skoraj nič, pa se zagleda v eemljakovo hčer. Pa še v tako, ki mora čimprej prevzeti domačijo. Priden je pa za dva, kar preveč. Ne privošči si počitka, če bo še za naprej pri lesu tako zaslužil, kakor zasluži zadnje čase, in Če bo tako varčen, kakor je zdaj, bo čez neikaj let lahko položil rejeno denarnico na mizo. Ni ga gruntarja daleč naokrog, da bi se ga branil vzeti za zeta. Čez nekaj let. Tako pa? Nima. Pač nima. Za zdaj nima. Fant pa — ne samo lep in postaven. K;i!kor zlato. Smolo ima pa tako! čudno, da ga niso ubili v vojski. Naša dva so, kakor njemu in meni na kljub. In ko je že kar vse kazalo, da bo, pa ti pogine kobila. Pa še ko nalašč, vse nesreče sva kriva z Jameizom. Prav za prav jaz sama. Kaj bi še njega dolžila.« Cilka je sedla v postelji, oprla komolce ob skrčeni koloni in skrila obraz v dlani. Jutranji hlad je zavel skoz okno. Zazeblo jo je skozi tanko srajco. Morala si je or-miti hrbet. V hribu za hišo je zapela borovčica. Otožno lepo je zadonel njen glas. Kakor bi potožilo svojo stisko nesrečno dekliško srce. Cilka se je še niže ‘sklonila: »Janezi Morebiti je že vstal in si sam kuba žgance pri Mrzlem studencu v kakšni 'zakajeni bajti, da s prvim dnevom žulja-va roka spet prime za toporišče.« Cilki so se zmedle misli vse vprek. Ob svitu je gl oboi ko vzdihnila: '»Morebiti pa res nisva namenjena drug drugemu. Še in še bom marala preudarjata, preden odrečem očetu željo. Takrat sem proti njegovi volji šla planink. Kako se mi oteplje!« Cilko je stresel mraz. p * | * S » /\ » N * O * B • R * * N * J * E HVALEŽNOST Pri Breznikovih je bila hiša naprodaj. Ne vom, če ibi jo islploh mogli imenovati hišo, ker sta bila stanovanje in hlev pod eno streho. Polovica poslopja je nudila Breznikovim stanovanje, v drugi pa sta stali dve suhi kravi. Podstrešje se je zibalo, ker je Pril les Iže trhel i!n visalk 'čas je bilo pričakovati, da se vse podere. To docela pojpralve potrebno hišo so kupih komarjev ata, ki so se pred desetimi leti preselili v našo vas. Odslej se je pravilo pri hiši pri Komarju. Komarjev ata so bili visok, suhljat mož. Poznalo se jim je, da so bili trdo in dobro vzgojeni. Sosedje so jih kmalu vzlj ubili in odslej so jih vsi imenovali samo Komarjev ata. — Pri Komarjevih so začeli pridno delati. Žena, sin in tri hčere so pomagali pri delu, ki je vsakokrat prineslo vidne sadove. Pridno so delali. Toda niso bili dolgo vsi skupaj. Hčere so doraščale in odšle v tujino si služit kruh. Po dveh letih so se vrnile in se poročile. Ostali so Komarjev ata z ženo in doraščajočim sinom. Kljub temu so še pridno delali naprej. Ata so poleg polja, ki je obrodilo mnogo žita in živinske krme, začeli z zidavo poslopij, ž Žuljavimi1 rokami in s pridnostjo so postavili nov hlev in ga napolnili z živino. Nad hlevom se je kmalu nato dvignil velik skedenj. Ta je bil vsako leto napolnjen z živinsko krmo. Sad tega truda je bila zdrava živlina, ki je prinesla atu mnogo 'wplja in spodbude. Poleg hleva so hoteli imeti ata še lep dom. Tako je tudi ta kmalu stal okrašen z nageljčki na oknih. Ata so bili veseli, da je šlo vse tako po sreči. 'Kanalu izatefm se jie zgodilo nekaj drugega. Mladi Komar, n.a katerega so stavili ata vse upanje in garali zanj, jim 'je začel kljubovatii. (Ni zadostovalo, da je zapravljali denar. Ata so ga svarili, a to "h nič zaleglo, ker je imel sin zasllotmbo pri materi. Mati je podpihovala sina in mu pomagala v sporu z očetom. Ta razdor se je začenjal z majhnim in se vedno večal. Potekala so leta in ata so že nad 10 let gospodarili pri nas. Pred nekaj leti se je pti Komarjevih začela vidno razdirati dru-Sinsika celica. Mati, ki naj bi bila ognjišče v družini, je postala vedno bolj zavistna. Marsikaj je skrivala pred možem in zaupala sinu. Ata so potrpeli, čeprav sta l^ta in sin postajala naravnost kruta. Sin kupil — da bi izzival očeta — vozilo. Račun pa je moral plačati oče. Kmalu za tem sem srečal ata. Spremenili za se jim je brala zaskrbljenost. Večkrat so za sem jim je (brala zaskrbljenost. Večkrat so tožili sosedom svojo bedo, a v glavnem so te reči obdržali zase. Ostale so v družini. Kljub temu pa vaščanom ni ostalo prikrito sinovo in materino počenjanje nasproti očetu. Vsem je postajalo Stanje v družini jasno, ko so videli sina pohajkovati in se vračati zjutraj domov. Naslednji dan je spal, namesto da bi pomagal očetu pri delu. Sploh se mu ni ljubilo delati. Največje veselje je imel pri zabavah .. . Bila je sobota, ko so ata na večer pri-seidli k nam pod lipo. Pravili so, kako jih skrbi sin, ki vse zapravlja, kar so z žuljavimi rokami pridelali. '»Bojim se, da bi dom in grunt, ki sem ga s težavo uredil, prešel po sinovi krivdi v tuje roke,« so zaskrbljeno dejalli ata. V nedeljo zjutraj Ismo' jih kot po navadi — videl v cerkvi. Pristopili so k obhajilni mizi. Na poti iz cerkve jim je postalo slabo. Doma so se vlegli v posteljo in zaspali — v miru. Vsi smo se ustrašili vesti o smrti starega Komarjevega ata. Ko so ležali na parah, smo jih pogledali (in jih škropili. Žena ni bila razburjena in tudi še zdaj ni. Nek sosed — ožji prijatelj umrlega — je rekel sinu: »France! Ti tsi kriv in .tvoja mati očetove smrti, ker si tako ravnal z njimi. Ti boš to dejanje še obžaloval. Sin se niti ni ustrašil teh besed in je vpričo vseh navzočih odgovoril: »Jaz nikoli ne bom obžaloval«. Komarjevega ata Iže dve leti pokriva hladna prst pri Sv. Jakobu. Sin pa ne najde miru nikjer. Tudi vaščani se ga izogibljejo. Prodal je že nekaj zemlje, ki pripada materi. Komarjev ata so namreč zapisali svoj delež posestva vnuku. Tako je propadel dom, kjer se je rušila družinska vez. Vaščani pa so trdno prepričani, da se bo ta krivica maščevala ... Mirko ■v Ziv pokopan ,Na Kitajskem sem slišal praviti, da se je to nekoč res zgodilo. V kraju Ljan-čuan je živel sedemdesetleten starček. Revež je bil neozdravljivo bolan in zato svojim otrokom in vnukom le v breme in nadlego. Snovali so zaradi tega načrt, kako bi se ga na lep način znebili. Umoriti ga — s tem se niso mogli sprijaizniti, kajti tak način tudi država kruto kaznuje. Če komu dokažejo, da je umoril očeta ali mater, so mu pred prvo svetovno vojno sneli kožo z živega telesa, ali pa mu privezali štiri vole za roke in noge ter jih pognali na vse štiri strani. Seveda se to ni vsakikrat zgodilo, a bili so časi, ko so res tako kaznovali. Stari Kitajci to pripovedujejo. Otroci dn vnuki omenjenega gobavca so torej ugibali, kako bi spravili s sveta očeta, ne da bi ga bilo treba umoriti. Vsakdo bi si ne mogel pomagati, toda Kitajec je iznajdljiv. Kaj store? Kupijo prav lepo ra-kev, naj dragocenejši dar, ki ga sploh morejo otroci na Kitajskem pokloniti staršem. Starec je bil kar iznenaden, ko je videli, kako je lepa in dragocena. Vsa je bila prepleskana in svetila se je Očarujoče. Pa pravijo sinovi: .»Oče, najbolje storiš, da kar ležeš vanjo ter se daš pokopati; drugače v pol leta svetila površina obledi in rakev ne bo več tako lepa.« Oče jih sprva debelo pogleda in se seveda ne more odločiti za tak korak. Pa sinovi nadaljujejo: »Mi bi potem priredili svečan pogreb, ki bi se ga udeležil tudi tl.« — To se pa zdi očetu silno prikupljivo in vabljivo. — »Itak ne boš več dolgo živel, morda umrješ v desetih dneh, in potem se moraš odpovedati pogrebni pojedini. In, kar je najhujše, nastati utegne požar in dragocena rakev bi zgorela, mi pa nimamo toliko denarja, da bi ti kupili novo. Vsekakor, le s težkim srcem se ločimo od tebe, pa saj nas nekoč vendarle moraš zapustiti; m tvoja duša bo itak vedno med nami v domačem svetišču.« Starcu se zazdi predlog pameten in dober in privoli... Določijo dan pogreba; sorodniki in prijatelji so povabljeni, godba je naročena. Kuhajo in pečejo, veliko gostijo pripravijo. Ko napoči določeni dan, se že navsezgodaj slišijo streli. Povabljenci se zberejo. Proti poldnevu se vrši slavnostna pojedina, ki se je udeleži tudi »mrtvec«. In še prav postreže si, kajti kmalu bo moral leči v grob — si misli — in potem bo konec dobrih reči. Po obedu se zvrsti sprevod: spredaj godba, nato žalujoči, sinovi namreč in vnuki starčevi, nato sledi prazna rakev, nosi jo • osem mdž, za rakvijo stopa živi »mrlič«, žaluje sam nad seboj... Na pokopališču postavijo rakev poleg novo izkopanega groba, dvignejo pokrov, nesrečnež leže v rakev, rakev zopet zapro, zabijejo z dolgimi žeblji. Udarci kladiva odmevajo, sinovi in vnuki zaženejo glasen jok in krik. Rakev spuste v jamo, grob zasujejo in v nekaj minutah je gomila nasuta. Mrtvec je v rakvi, v grobu, a se živi. — Množica se razide. Otroci in vnuki si obrišejo solze ter odidejo domov. Veseli so, da so se starca srečno rešili... To zgodbo popisuje R. Pieper v svoji knjigi o Kitajski. Shranite jo in jo boste znova prebrala in premislili, ko boste prebrali knjigo STRAHOTE KITAJSKIH JEČ, ki jo boste dobili med letošnjimi Mohorjevimi knjigami. Je iz današnjih časov, napeto pisana in nad vse poučna. Dve sliki Pred mano sličica visi, Spomin iz blažene mlaJdosti; na njej se barva las črni, obličje polno jie radosti. Nobene brazde ni tedaj še skrb na licu lizorala, cvetela sta mi vrt in gaj, ipoledna zarja je sijala. Na steni tesno zraven nje visi še druga večja slika. Podobni sita si pač obe in vandair — kolika razlika! Na sliki tej mi črnih las, nikjer mladostnega izraza. Le kdo je slikal ta obraz — nedvomno bil je — mojster skaza! Vse čdlo zdaj je polno gub in glava se na prsi Sklanja, nagiba smrti se v poljub, utrujena želi si Spanja. »Nekoč si meni bil enak,« mi prva slika kaže lice. — »Nikoli več ne boš zdaj tak v mladOst nazaj ni več stezice!« »Dospel si na življenja rob,« podoba zraven nje mi pravi. — »Dozorel si za hladni grob, ki srcu slednjo bol ozdravi.« L i m b a r s k i PREGOVORI Komur se mudi, temu je vsaka pot predolga. # Laž zjutraj Vstane, toda mraka ne dočaka. — Laž ima kratke noge. * Bog počasi bodi, toda hitro pride. * Bogat je, kdor ni ničesar dolžan in mlad je, kdor je zdrav. # Kritika je davek, ki ga mora plačati človek javnosti, ako hoče dobiti red: odlično. K M E T J E ! Za prihodnjo pomlad si gotovo želite poceni strojev, zato ne zamudite ugodne prilike in naročite takoj, ker se vam sedaj nudi ugodnost, doseči najvišji zimski popust pri tvrdki Johan Lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246 Zahtevajte cenikel Ugodni plačilni pogojil »Ko bi vsaj Se mamo imela! Njej hi zaupala svojo stisko, čeprav ne lahko, pa bi y-e kako premagala sram. Samo mami in niikonnuar drugemu.« Uilka je olbrisala solze kar v rjuho, se pokrižala lin vstala. Zamesiti je morala, pogačo. Ne gre, da bi pri Gvetku žanjdee ob ^•tvi pšenice jedle čm kruh. •Šepetaje molitev je stopila na prag. Beli vrhovi, skalnih gora so že rdeli v jutranji zarji, # Cvetkove pšenice je bilo obsežen kos. 'Se preden je sonce posušilo roso, so ob-sBde na ozarah pred njo s sklepa,nimi dn '"ubrušenimi srpi žanjice. (Prišla je Cilka, ki je prinesla tudi oiselnik in oslo, da bo Usaka mogla brusiti, kadar se ji sikrha o-strina. S Cilko je hodila teta Jera, pokrita v pikčasto ruto: »Veš, Gilka, res je, da si 'j*- težko odtrgala od doma, pa ni lepo, <-c gospodinja sama ne nižanje prvega ^Roipa zrele pšenice. In le zapomnil Vsako uto, kadar boš to staro navado opustila, kolač v veliki noči ne bo dobro vzhajal. S;i;j ni treba dolgo ostati. Kopo snopja uažamji pa pojdi spet domov.« »Boni.« Cilki se mi ljubilo dosti govoriti. Vsa Kbita je bila od 'premišljevanja ponoči. Se 'Poslušala Jje samo z enim ušesom. Je pa zato Manca lovila z obema ušesoma in še K usti. vsako besedo posebej. Stala je za tri Po dolgem položene snope proč od tete. Prvič v življenju bo žela pšenico. Kaj ječmen, oves din riž! Pšenica, pšenica! Potresla je z glavo, da sta okrog vratu zamahedrala vogla temnomodre rute z belimi pikami, ki jo je bila Cilka prinesla iz Zadruge v Srednji vasi. Kar zaumeti ni mogla, kako da njeno starejšo sestro nič ne veseli od-žeti prvi snop. Kadar bo ona gospodinj a dn dozorli pšenica. Ha! Zamahnila je s srpom, pa ga 'hitro spet povesila. Domislila se je, da bi Cilka dokaj, rajši gospodinjila pri Bajjtnifku, kjer ne sejejo pšenice, kakor pri Cvetku, kjer je je toliko zraslo, da bodo morale pohiteti, če hočejo vso do večera požeti. In ko odraste, kam si bo ona sama želela gospodinjit? »Lej, Roz alk a, kako se Cilka obotavlja,« se je oglasila za M inčo Francka, Sodjevega Toneja žena, ki jo jie Cilka naprosila za žetev. Imela jie tri otroke, pa jie bila še vedno videti kakor deklič, »Kaj se boš ti drugo let|o pri Robarju tudi tako muho-vala?« je dregnila s komolcem Rozalko. »Jaz pri Robarju?« je bila Rozalka v zadregi. »Seveda, kaj se ne mislita z Martinom vlzeti?« »Že. Pa še ne talko btiž.« »Ne razumem vas. Tistih ne razumem, ki vam nič ne manjka. Toliko kruha! Pa kako dbbrega!« Francka je z razprostrtima rokama kazala nljijvo Zrdle pšenice. »Pa leta dn leta odlašajo in čakajo, da so že do grla drug drugega siti, preden se vzamejo.« Potegnil je jutranji veter in pšenica je zavalovila k alkar zlato jezero, skrito med (sedmimi gorami, o kakršnih vedo povedati pravljice. »Kar poglejlte!« se je razvnela Francka. »Se klasje mi, je prikimalo in pritrdilo, da talkp ni prav. Nihče ni iz železa. Hudič to prav dobro ve in rad .pristavi k takemu mdžilu svfoj pislkrček. Pa tudi otroci morajo o pravem času odrasti, da so že Sami svoji, kadar mati in oče ležeta v grob.« 'Minča je gledala Francko pazljiveje ko gospoda rta prižnici. »Naju s Tonejem poglejte,« se je potrkala na prsi: »Kakor bo vojske konec, se bova vzela, sva rekla. Tako je držal besedo, da je ušel iz laškega ujetništva, v katerega so ga bili čisto po krivici odgnali. In preden so se čakovci vrnili, sem jaz Že zibal,« ji je ušlo na fantovsko izreko po navadi veselih bohinjskih dekličev. »Sedaj imam že tri fan|tiine, Tončka, Francka in Janezka. Taki so, da jih včasih (komaj uže-nem. Tonček že kozo pase. Boljši časi sami prihajajo. Res, da smo še vedno kar v Oudlnilkovem stanu, pa smo se že kar privadili. ZaSlulživa Ipa le oba in radi se imamo. Ujuh! In če mi Bog da zdravje, še svojih otrok otroke bom pestovala. Juju-juhl« Cilka Ije Francko skoraj nevoščljivo pogledala: »'Kaj, se tli mara!« Naglo se je sklonila in začela žeti. Frančka se je opomnila, da je zavoljo Rozaike že lahko talko govorila, kakor je, zavoljo Cilke bi pa ne bila smela. Hudo ji je bilo. Od strani je videla, kako si Cilka grize ustnice, da zadrži solze. Francka bi bila najrajši pokleknila pred Cilko in jo prosila odpuščanja. Kaiko naj popravi? Z glasom, ki ni bil prav nič podoben prejšnjemu, je na pol tiho zaprosila: »Cilka! Ne zameri moji klepetavosti. Nič hudega nisem mlisliiLa.« Cilka je vezala povrdslo: »Kdo bi ti prisodil, da imaš že tri otroke. Še vedno si veseli Franček, ki nas je v planini vsako jutro z vriskom budil.« »Še zmeraj lahko vstanem zjutraj. Jutro je naj lepši čas,« se je Francka razveselila odpuščanja. Giika je vrgla povreslo na ozare. Kakor zlat križ z nanalvadno dolgima rolkama je blestel na zeleni travi. Iz žiivotne prečke, tik pod klasjem so gledali trije beli cveti »laka. Prav od raba navzdol v globino trobentic so bile začrtane tanlke, krvavoirdcče ranice. Cilka je nažela in zavezala prvi snop. Po stairii Šegi je dvignila snop visoko nad glavo in naredila z njim križ proti njivi zrele pšenice. Dober mesec prej, preden je bila rojena Mlinca, je zadnjič videla mamo, da je talko vzdignila snop. Sedaj ve, da ji je bila takrat na obrazu že zapisana smrt. Cilko je (stisnilo za grlo. Z največjo težavo je spregovorila: »Da bi pšenica dobro plenjala!« (Dalje) Ob otvoritvi smučarske sezone Saij (je našim Ibrallcem znano še iz lanskih poroti 1 o smučarskih uspehih Selanov, da obstoji v Selah škofijsko športno društvo za smučarje »D9G« '(Dibzesalnensportge-meinschaift KarntemUlNION), ki je ivikllju-oeno v 'KoroSko in VzhOclnotirofeko dež.el-mio smučarslkio društvo. Na različnih tekmah iso Selalnli kot »istdber« (koroške DSG izaistcipalli kaitoliiško niLaldino talko po Koroškem kot tuldi Tirolskem, kjer si je Pristovnik osvojil celo naslov prvaka avstrijske kat. mladine v mladinskih skupinah; H. Užnig ipa v itrdi ikonkurenci čabtno 3. mesto pri ijuiniiorjliih. 'Po številniih 'Uspehih naših smurčairjov v Kleinkirchheimu, kjer so Selani aabelčžlH kar tiii L, eno 2. in 3. ter še druga dobra mesta, nadalje v Lienzu, na Golici, Košuti, kij er smo »ffieli« naj lepše uspehe, uin ipo podobnih manjših nispdhih so pOStaljala tuldi druga društva pozorna na nais. Boirovljanci iso celo izrazili ždijo, da bi se mi pridružili njibovi zvezi-ATUS. A dolbro se zavedamo, kam (bi vodila Ita združitev, (zato smo se jli tudi oidrdkli. Ostali Ibouno še vnaprej pri 'DSG ih letos bomo skušali naldailjevati lepo pat uspehov, kakor smo jo zalčeli. Uspehii so v lljiudskem š]>ortu ^utreibni. Naša mladina mora imeti vzore, »zvetzde« na item podiročjiu, po ikiaterih se more vzgle-dovati. Že 'vsak najimanjši amučarček se zdi kot Toni Saliler, 'če se mu v čedni smiičar-skii obldkii, pdsreči brez padca (kak iz bok. Na&i tekmeci so kolikor itdliko že prdžu-lili osnovno simulčarslko tehniko in si pri-doibiiili Iže precej, izkušenj. Predpogoji za oidllične uspehe so savdda naj'prdj izvrstna smučarska oprema, ki stane tisoče šilingov, nadalje obvladanje samega sebe, napredna smučarska tehnika in kondicija, katero si pridobi samo is trdim vežbanjem in predvsem pri večjih tekmah, osebno prizadevanje, pridnost, pogumnost in ne nazadnje ‘tudi talent. Pa ne le to, temveč tudi sposoben skupinski vodja, ki skrbi zanj, se briga za dobro štartno številko in mu daje navodila ter potrebne duševne podpore, kar smo dolslej še pogrešali, mnogo pripomore k njegovemu uspehu. Nujno potrebni tečaji in udeležbe na i&mučarslkih prireditvah pogoltnejo poleg zgoraj omenjenega tudi ogromno denarja. Zato prosimo naše bralce in vse tiste, katerim je količkaj pri srcu zdrava, vesela in delavna kat. mladina, da pomagate pri tej stvari s svojo širokogrudno denarno podporo! S tem bi imlndgo pripomogli še k širšemu uveljavljanju naših slovenskih smučarjev. (Prav v Selah bi bili na mestu odlični smučar ji z resno vnemo za ta šport, kar pa je sicer pri njih že več let sem opaziti. Saj bi bil lahko kot predpogoj za tu jski promet v proovit našega južnokoroške-ga gospodarstva velike valžnosti. Pa tudi smučarslkii tečaji slovenske gimnazije daljo mMiti na potrebo novih smučarskih naprav, kot so vzpenjača in podobno, za intenzivnejše vežbamje. Tudi na tem področju nas iboldo tako zalčeli upoštevati, ko bomo pokazali, kulturo svojega telesa in tudi ilzobralženost našega .srca. Da pa lahko stopimo na plan, so potrebna poleg dobre volje, ki je na strani smučarjev zelo velika, v prvi vrsti prispevki, ki krijejo osnovne Blago za jesenske obleke, posteljno perilo Velika izbira — zelo ugodne cene Liaure? Klagenfurt Alter Platz 35 finančne potrebščine. Vzgajajmo torej našo mladino v črvrste in delavne ljudi s športom, navdušimo jih za to izborno iteleSno im duševno okrepčilo! Če bomo 'ustvarili take možnosti za naslednjo generacijo, se nam mi tireba bati, da bi ta zdravi šport med nami zamrl; v mladini, ki bo gojila šport ob takih možnostih, bo rasel v zdravem telesu res zdrav duh! F. O. filmska ate-na BMHBMIMBBiaSS&aBISBSaaBIIBaHa lilstrira v Rožu. — Sobota, 10. 11.: Der Tcufels kreis (IVa). — Kriminalni film. Praivnik se bori proti izsiljevalcem. — Nedelja, 11. 11.: Morgen begimnit das Leben (IVa). — Usoda dveh deklet. — Sreda, 14. 11.: Menischon im Nota (IV). — Kriminalni film. Borovlje. — Sobota, 10. 11.: I)u bist Petrus (I+-|-). — Barvmi film o (koreninah papeJtva in njegovem pomenu za današnji čas. Vreden dokument za vsakogar, da si ga ogleda. — Nedelja, 11. 11.: Manuela und der Fiirster (IVa). — Fant iz vasi pride v mesto, kjer spozna njegovo pokvarjenost in se vrne domov. — Torek, 13. 11.: Das ist nichits fiir kletne Maddten (IV). — Pustolovski film o odkritju nekoga vohunskega kroga. — Četrtek, 15. 11.: Donner in der Sonne (IV). — Film iz divjega zapada. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 10. in 11. 11.: Burgen in Flaimmen (Ila). — Zgodovinski film o osvoboditvi Švice. — Sreda, 14. 11.: Der Falscher von London (IV). — Kriminalni film. Miklavčevo. — Nedelja, 11. 11.: An heiligen Was-sern (Ila). — Domovinski film. V neki švicarski gorski vasici zahteva zdrievanje vodovoda marsikatero človeško življenje, kar privede do napetosti mod vaščani. — Četrtek, 15. 11.: Dor Ftilscher von London (IV). — Krimiimafai film. Sinča ves. — Petek in sobota, 9. in 10. 11.: Die Reise zum Mittelpunikt der Erde (Ila). — Drzni raziskovalci prodrejo leta 1880 v središče zemlje. - Nedelja, 11. 11.: Das Budi Ruth (III). - Po. vršen film, ki obravnava zgodbo iz svetega pisma. — Ponedeljek in torek, 12. in 13. 11.: Kameraden der Luft (III). — Film iz vojaškega letalskega življenja. — Sreda in četrtek, 14. in 15. 11.: Die Ver-schvvorenen (III). — Dramatičen film. Mlad kaznjenec ubeži iz zapora in sc uveljavi v življenju, kjer je doživel pravo tovarištvo in ljubezen. Od 16. 11. naprej: BEN HUR (IIa++). — Monumentalni film po znanem romanu, kjer so pustolovščine rimskega zasedbenega oficirja in njegovega rodoljuba judovslkega nasprotnika povezane z Jezusovim življenjem. Priporočljiv za vse! št. Jakob v Rožu. — Sobota, 10. 11.: Die Fast nachtbokhte (IV). — Umor, ki se dogodi v pustnih dneh privede na dan mladostne grehe uglednih meščanov. — Nedelja, 11. 11.: Unserc totlen Tan-ten (III). — Veseloigra. BBBBiaaiBflBBBBIgBBBESBBBBBlIBBBBBBB jj Najnovejši * MODEL! BLUZ g jj v najboljši kvaliteti E in izbiri B B Zaradi opustitve trgovine razprodaja po zelo ugodnih cenah WALCHER KLEIDUNG 3Cla(ien(urt - Oetooee, 10. -Oklo berstrafie 2 MESTNO GLEDALIŠČE: Petek, 9. novembra ob 20.00: Elektra (krstna predstava). Ohristl Goltz (Dunajska Staatsopcr) kot Elektra, 2. predstava Abo-A in GKF — petek, L predst. GFA — petek; zasedena predstava. Cene od 17.- do 88,- šil. Sobota, 10. novembra, 19.30: Die GsardasfUrstin. Nedelja, 11. novembra, 15.00: Ein Madchen fiir alles (vstop za mladino prepovedan). Torek, 13. nov., 19.30: \ndorra. Sreda, 14. nov., 20.00: Elektra, 2. predstava Abo-B in GKF — sreda, L predstava GWA — sreda, cene 13.— do 66.— šil. Četrtek, 15. nov., 19.30: Andorra (zadnjikrat) —. Petek, 16. nov., 19.30: Der Bettelstudent i(krsCna predstava), 3. predst. Abo-A in GWF — petek; 2. predst. GWA — petek in deželni Abo — petek. Sobota, 17. nov., 20.00: Elektra. Nedelja, 18. nov., 15.00: Der Bettelstudent. L predstava GWA — nedelja, 2. predstava deželna — Abo — nedelja. Za vse predstave prosta prodaja vstopnic. V petek, dne 9. novembra 1962. bo prva operna krstna predstava Elektra Richarda StrauBa. Peli bodo: komorni pevec Cbnistl Goltz; bariton WilLiam Say (Berlin); so. pran Barbara von Leichsenring in drugi. KOMORNE IGRE: Sobota, 10. nov., nedelja, 11.: sobota 17., in nedelja 18. nov.: Kataki (Der Feind — Sovražnik). Z.ačetek vedno ob 19.30. STADLER 3§lift ■ T ^ ' : V • m----; i: . mmm sich Freude ■ Unserc Ireste Reklame ist die stiindig steigende Zaiti zu-friedeuer Kunden H Die Aussvahl ist uniibertroflen B VVir fiihren nach wie vor das gunstige Volks-Schlal-zimmer B Besichtigen Sle unserc neuc Tcppich- und Vorhang-stoffe-Abtcilung B Beratung durch unsere Architekten und Zustellung mit eigenen Mbbelautos kostenlos ■ Kreditgewahrung zinscnfrei durch Eigenfinanzierung und SVV-Krcdit bis 30 Monate. Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr Haus der guten Mobel KLAGENFURT, Thealergasse 4 Tol. 71 4 31 __________________________ZJ MALI OGLASI Domačo volno, barvano ali naravno., dobite ugodno pri: IVOLE- u. STRICKBAR, Celovec (nasproti kapucinske cerkve). MOČNA SADNA DREVESCA in ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, št. Vid v Podjuni, Post St. Veit i. J. Ugodno prodam čevljarski šivalni stroj in godbeni avtomat (Musiikbox). — Naslov pri upravi lista. Dekle za pomoč sprejmemo v gospodinjstvu. Imela bo priliko se naučiti kuhanja, vkuhavauja in strežbe gostom. — Naslov pri upravi lista. Otroški vozički - Moško in damsko perilo - Hubertus -plašči za otroke Trgovska hiša Šivalne in pletilne stroje pri Gnmdner KLAGENFURT, VVTENER GASSE 10 BLIZU MESTNE CERKVE Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried Anrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato). Ogh-htj v našem listu « I I N N E R E UNRAST mil allen unangenehmen Begleiterscheinungen bekampfen Sie erfolgreich mit dem altbewah£-ten, naturlichen Hausmittel „K10STERFR^ MELISSENGEIST"! Halten Sie ihn daher steL griffbereit und nehmen Sie ihn regelmafiig nach Gebrauchsanvveisung. Nur echt in der blauen Packung mit Najnovejše kmetijske stroje, štedšinike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURT. Paulitschgasse (Proscnhof) fostUtski ofoaU, gasfiacUhie, pazoc ! Že sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo v trgovini s preprogam RADLNAVR V I L L A C H Velika zaloga žimnic, zaves, falnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob VJlalilni olafiai/e! List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odg ovomi urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev, uredništva in uprave 43-58.