ZZf. stru!!**. I limifai!, t pttfftfffiek. l. oktobra 1917. L Irto. tM|-tviri. .Slovenski Narod" velja ¥ Lfubl|aitf dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo lete naprej . . . . K 28*— I četrt leta „ „ ; i -.' . >— pol leta .......14*— I na mesec „ . . . . , 2'30 Pasa^isina številka velja 12 vinarjev. Dopisi ni] se frankirajo. Uokopisi se ne vraČajo. UređaUtva: £tnallowa ulica it. 5 (v pritličin levo\ telefon ŠL 34, Kriza na Dunaju. Seidlerjeva vlada Je brez večine. Veliki državniški gesti prvega dne. je neizprosno sledilo razočaranje spozna-nja, da se narodi te države ne dajo već zapeljati z obljubami in lepimi besedami in da trdno vztrajajo pri svojem, da so neomajni v onih zahtevah, ki so za nje življenskega pomena. Dunajski listi se trudijo v potu svojega obraza, preiskati vzroke kritičnega položaja, ki je nastal v parlamentu. Enim se zdi, da je Seidler pogrešil v metodi, ker je sestavil vlado prej predno si je zasigural većino, drugi si razlagajo težavni položaj s tem. da pra-vijo: Seidler se pokori za grehe svojih prednikov, tret.fi pa enostavno dolžijo Slovane. da hočejo razbiti parlament — Pravega vzroka dunaiske krize noče danes še nihče priznati. Ta vzrok je globoko segajoče naprotstvo med de-klaraciisko politiko slovanskih strank in centralističnim programom vlade. V ti-stem hipu. ko se je Seidler postavil proti pravični preuredbi države, ie priČela kriza njegovega kabineta in reci sme-mo, da bo enaka usoda zadela tuđi vsa-kega njegovega r.aslednika. katerega program bo sezidan na temelju nemško-madžarske hegemonije. Ze iz tega je razvidno, da je pomen današnje dunaj-ske krize cialekosežnejbi in glokcbo-sežiicjši, kakor vsake njene prednice. To je edino prava presoia položaja. Tišti, ki trdijo, da gre za usodo parlamenta, ustavnosti, se kruto varajo. Tuđi razpust parlamenta bi ne ozdravil razmer, narobe, še bolj očitne bi postale in se hitreje bi se pokazala njih ne-vzdržnost V ostalem ali je alternativa parlament ali vlada res mogoča? Kdo se bo upal danes pred vsem svetom proklamirati, da monarhija noče ugoditi tež-niam svojih naredov? Kdo verjame, da bi mogla absolutisti£no vladana država se srečno udeležiti mirovnih pogajanj? Kako si predstavljalo tišti, ki menijo, da so ministrske glave dragoceneiše, nego konstitucijolnane pravice, najetje novih posojil. uvedbo novih davkov? Mi ne verjamemo. da bi mogei danes Seidler ali kak drugi državnik le misliti na pogibelj parlamentarizma, ako ima le ko-ličkaj čuta za prave interese države in ako ni pristaš katastrofalne politike raz-besneiih Wolfov, Teuflov in Hum-merjev. Tuđi avstrijski državniki so odobrili načelo demokracije. Neizprosna demokratična logika zahteva, da se vlade ravnaio po zahtevah ljudstva. Ljudstvo danes ne mara veČ dosedanjega režima, to dokazuje pred vsem svetom večina parlamenta. Neizogibno je, da se vlada ukloni — pa bo kriza rešena. O položaju nam poroča naš dopisnik: Z D u n a j, 30. septembra. Danes se oglašajo posamičnl politiki. ki nienijo, da predlog nem^kih radikalcev fda naj nemški poslanci odlože svoja me-sta kot načelniki in referenti v odsekih) je le obupna demonstracija, ker so Nemci po-tisnjeni nakrat v veliko manjšino. Nemški »Nationalverband« je pa v veliki zadregi. Neljub ie položaj, da so v tako odločni manjšini, ali parlament razbijati se jim baje tuđi noče. Ako bi pri^el radikalni predlog v resno uvaievanje, bi prišlo v Verbandu do krize. Zato je dal Dobernig posamičnim strankam čas do srede, da resno in hladnokrvno razpravljajo o predlogu radikalcev, v sredo pa zavzame stahšce Nationalverband, ako ne bo vsa reČ do tja že na drug način pokopana. Medtem pa — groze dalje in slikajo nevarnosti, ki plavafo nad parlamentom. »Polit Tagebucher« pišejo k predlogu nem-ških radikalcev: »Parlamentarizem je danes v veliko večji nevarnosti nego kdajkoli do-slej. V resnici so tišti, ki si vselej nadevajo sijaj edinih resničnih prijateljev ustavnega režima, ustvarili s svojim postopanjem težak položaj, ki se ne more končati v korist demokratičnih naprav. Bila bi usodepolna zmota, misliti, da bi sedanja slučajna večina y poslanski zbornici zraagaia v Jtakem boju | proti državi; kajtt v slučaju, da j bi bilo voliti med ustavo in ob-! stankom države, se odgovorni činitelji ne bodo obotavlja-li, storiti to, kar zahteva blago r domovine.« (!) Prav je povedal neki češki poslanec: ^Naloga vlade je, ne naša, da skrbi za ve-čino!« V nekem razgovoru je dejal dr. Seidler: »Ali oprostite, v zbornici n; večine!« Odgovor se je glasil: »Kako ne? Večina je 1 — ce!o dvetretjinska.« — Dr. Seidler: |»Toda. jaz nimam od te v e č i - ♦ ne n i č — In zaraditega, ker v Avstriji • neka vlada nima večine ...naj b o parlament v nevarnosti?! Ali hočejo { res dokazati vsemu svetu na najek!ai.ininej-i Si način, da avstrijska ustava ni vređra pis-| Kaveza oreha? Ako jih veseli, podajati sve-■ tu — v dobi vse narode pretresui^ce de-: mokraći je! — take dokaze, naj to store! ; Narodi poreko: Ali si peremo roke . . . in : odklanjamo odgovornost za vse, kar utegne i priti.' . . . S Govor Wm drla Lovra W\iii g Dunai, 28. sept. Zadnji govornik danes je bi! dr. Pogačnik. ki je izvajal (slovenski): Visoka zbornica! Prvič mi je dana prilika, govoriti v imenu Ijubljenega na-roc'a, ki ga imam čast zastopati v tcj visoki zbornici. Zavedam se. da govorim v zsodovinskem času, v času, ko ?re za birje ali nebitje našega rodu, v času, ko je ta narod v zgodovinski dobi ciokazal, cia ga ni bolj junašketfa, bolj nadarjenega kakor je narod Hrvatom, Siovencev in Srbov. Ni pa tuđi naroda, ki bi bil toliko pretrpel. ki bi bil bolj zatiran, bolj razcepljen in bi imel več so-vražnikov kakor narod naš. Toda sile, ki so do vojne v narodu spale, so se vzbudile in nikdo jih več ne uniči. Za vedno smo zahrepeneli po svobodi, za nio hoćemo delati in se boriti, ker: >Prost mora biti, prest moj rod. — na svoji zemlji svoj gospod!« (Živahno odobravanje.) NadaliujoČ nemsko, citira poslanec dr. Pogaćnik iz Seidl-erjevega programa znani odlomek o »ustavno zajamčeni narodni enakopravnosti in narodni avtonomiji z varovanjem državne enotnosti in pa ono »temeljno misel za ćelo državo v okvir-j u d e ž e I — z obzirom na njih posebnosti« — narodnostna okrožja«. KakoSna je ta v državnih temeljnih zakOiiih zajamčena enakopravnost, nam dokazuje 100.000 koroških Siovencev, ki so imeli leta 1861. še 28 slovenskih šol, danes pa le tri, vse dru.ee so utrakvistićne, t. j. nemske. Pred 7 leti je državno sodišče razsodilo. da sta ko-roška dežclna vlada in naučno mini-strstvo kršila zakon o enakopravnosti v zadevi ljudskih šol v tren čisto slovenskih občinah. Sole še zdaj nišo ustanovljene. Ultranemštvo jih noče in vse vlade so to zločinsko zatiranje odobrile kot — deželno posebnost. Naše srednje sole so brez knfig, ker so jih z a p 1 e n i 1 i. Na celem Primor-skem sta v novejšem časTt le dve naši sreJnji soli. na vsem Koroškem nobene, na Štajerskem niti ene popolne — 5^" kranjskih Nemcev pa ima dve gimnaziji in eno realko. Da Solnograd dobi vseučilišče, je že znano, kdaj pa dobl-mo Slovenci in Hrvatie svojo univerzo, o tem vlada molči. (Klic: Jo že še do-bimo, četudi ne od te vlade!) Niti reci-procirete zagrebškegra vseučilišča ne dovole naši mladini!I Pravosodje je bilo že od nekdaj slabo, pod Hochenburgerjem pa je ponol-noma »verlottert«. Za slovenske praktikante velja numerus clausus. Korošci še danes nimajo pristopa. na njih mesta se sprejemajo nesposobni tujci ali kurzarii in renegati. S starejšimi slovenskimi iiradniki postopajo tako, da se jim služba zagnusi in da odhajajo čim preje v pokoj. Vsi predsedniki so Nemci in sploh so vsa važnejša mesta zasedena s tujci, vsi kolegiji so po većini nemški. Pogled v urade naših deželnih vlad nas prepriča« da je izročena usoda našega ljudstva do ćela tujim življem. Pri koroški in štajerski deželni vladi ni niti enega uradnika, ki bi znal popolnoma dobro slovenski. V Ljubljani je en sam referat v rokah Slovenca. So sicer po- samične izjeme, ali največja nevarnost za državo je c. kr. renegatstvo. Kako hoče dr. Seidler zdraviti te nezdrave odnošaje? Dcžele hoč3 ohra-niti ter razdeliti jih v okrožja, torej jasna centralistiško-germanizatorična ten-denca! Ne v razkosanosti, v združenju je spas narodov. Ako je hisa v razsulu, ne pomaga no-bt-na krparija — proč s tako grobiio. Zgradimo si novro, leno, prijazno hiso — proč z deželnimi rnejami! Proč z dualizmom privilegovancev, ki ie nesreća zatiranih narodov! Proč z birokratič-nim centralizmom, pač pa združite, kar je narava združila. Naj nastane zveza prost ih, združenih, demokratski vla^anih, zadovoljnih narodov. Tak je naš program, ki je vse drugačen, nego program te v!ade in zato ji ne borno glasovali za proračun. Kranjski deželni predsednik grof Attems zaslišuje ljudi na štiri oči, ali so za našo deklaracijo ali ne. Jaz ra mu pravim: Kdor Siovencev bi mu bil re-kel, da je proti naši svobodi, je 1 až-nik ali hlapec (Dr. Korošec: On je denunciral pri vladi ćelo knezoškoia ! JegliČa!), da ćelo ta cerkveni knez, ta trdnaopora prestolu, mu ni zadosti patri-jotičen! Na vse to imamo le en odgovor: Mi vemo. da je za nami ves narod, vsa intelisenca in tuđi naše vojastvo ie le ene^a duha. Mi hoćemo biti svoboden narod bratov, tlapče^stva nočemo več. Nemci se bahaio, kako so krvaveli. Toda žrtvovali nišo čisto nič več nego mi. Najboljši vojak je Jugoslovan, ali za to hoče imeti eno samo plačilo: svo-bodo svojega naroda! (Živahno odobravanje.) Govornik preide na gospodarsko polje, kjer imamo veliko razlogov za nezadovoljnost. V Istri, Dalmaciji, Bosni vlada lakota, gospoduje smrt. Hrvatski sabor je sklenil, da bi pomagal. Kaj se je zgodilo? Sosednii okraji so bili proglašeni za ožje vojno ozemlje in mesto stradajoče.^a naroda dobivajo memu doloćeno hrano drugi. (Jare: Rekvirirajo!) Kar se rekvizicij tič^, rečem Vam, da niste nikdar sanjali, kai se pri nas godi. Kdo ima pravico rekvirirati? Zjut-raj zastopnik deželne nakupovalnice za seno, opoldne odposlanec enega kora, poroldne drugoga kora, zvečer ene kolone, drugo jutro druge kolone, opoldne tretje čete itd. In potem pridejo še pa-trulje z nasajenim bajonetom ... V eni občini so rekvirirali 15 vasonov sena. Poleg tega te tam nastanjenih veo bata-lionov in 500 Madžarov z 900 konji, da so poiedli vse, kar je zelenega. Ćelo za konja »gospoda glavarja« so rekvirirali seno. Kdo je kriv? Birokracija, ki nima poguma, povedati vojaštvu resni-ce v obraz. Govornik se pridružuje apelom na mir, ki po njem hrepene vsi narodi. Mi ■hoćemo le re?ničen mir, mir svo-bode, enakosti, bratstva vsch narodov sveta. (Živahno pritrjevanje.) Pra«a, 29. sept. Danes ob 10. dopcldne se sestane k prvi svoji seji skupni izvrševalni odbor petih strank: mladočeške, moravske ljudske, narodno sociialne, državnopravno - napredne in realistične stranke ter čeških pisateljev. — Sejo je sklical poslanec K 1 o f a č na pod-lagi dogovorov z zastopniniki navedenih strank m v sporazumu z dnem. Kramafem in drjem. R i š i n o m. Predmet konference je pred . .m kako organizirati novo češko demokratično politično tvorbo. Glede konečnega cilja vsega politične-ga stremljenja češkega naroda in v vprašanju taktike v boju za ta cilj vlada med udeleženimi činitelji popoln solidarnost. Razprava o soci-jalnem programu, ki je od posa-meznih strank že predelan in pripravljen, pa pokaže, ali bo mogoče razpu-stiti dosedanje organizacije udeleženih strank popolnoma ter ustanoviti progra matično jednotno stranko, z jednotniin narodnim, gospodarskim in socijalnim programom, ali pa bo treba pustiti narodnim socijal-cem kot izrecno socijalistični stranki gotovo avtonomijo. Druga eventualnost je danes na začetku posvetovanj ver-jetneša nego prva. Gotovo pa je, da bodo imenovane stranke, po boku jim organizacija čeških pisateijev, postopale v narodno-politič-nem oziru povsem jednotno. Nova politična organizacija bo pred vsem svetom reprezentant najdaleko-sežnejšega češkega progra-m a , predstaviteljica češko-slovaške državne misli. Za njo bodo stali ne le pripadniki strank, temveč ogromne mase češkega ljudstva, ki dosedaj nišo bile strankarsko organizirane in ki od-klanjajo politično vodstvo socijalno-demokratične in klerikalne stranke. Za novo politično organizacijo so posebno one mase češkega delavstva, ki so se odtrgale od socijalne demokracije in se strokovno organizirajo skupaj z narod-nimi socijalci, politično pa stoje na naj-skrainejšem češkem narodnem krilu. To đelavstvo vrši prirodno nalogo delavstva v svetovni zgodovini: bojevati se v prvih vrstah za svobodo, ne le posa-meznika, razreda, temveč vsega naroda. V boju za dose^o konečnega češkega vojne^a cilja t»i posiopala nova politična organizacija v najožji zve-zi z agrarno stranko, v kateri je radikalna smer popolnoma nadvladala vsako drugo strujo. Morda se bo dalo doseči sporazumno postopanje doma in na Dunaju tuđi s socijalno - demokratično opozicijo (Modračkovo skupino). V ostalem je pričakovati, da se bodo razmere v soc. dem. stranki po prsvetovanjih, ki so se vršila te dni v Pragi, znatno razbistrile. Posebno važnost polaga nova češka politična organizacija na čim najožie sodclovanje z Jugo-s 1 o v a n i. Češki demokratični krogi zasledujcio razvoj pri Jugoslovanih z najvecjim zanimanjem ter so prepričani, da morata oba naroda po skupni poti k s k u p n e m u cilju. Češki narod mora v svojem lastnem interesu de!o-vati na to, da se sporazumi z Jugcslo-vani, in to ne le za sedanjost, temveč ludi za bodočnost. Politični in gospodarski interesi nas silijo k najožji vzajem-nosti. Kot voditelja nove češke demokratične organizacije prihajata v poštev dr. Kramar in K 1 o f a č. Ker pa je poslanec K 1 o f a č kot načelnik novega češkega državnopravnega kluba zaposlen predvsem v parlamentu, bo zaposlen nisko mesto skoraj gotovo soglasno po-i:iiJeno drju Kramaru. V ostalem so esebna vprasanja povsem postranskega pomena — v tem oziru ne bo v novi organizaciji ne bojev, ne intrig. Edini po-goi in edino načelo je, da priđe na vsako mesto mož. ki bo narodu porok in predstavite!] velike ideje, katera obvlada ves naš narod in ga združuje v jedno-ten tabor. Emil Šimek. m Pra^a, 2(). septembra. O konferenci demokratičnih radikalnih strank, ki je trajala štiri ure, je bilo izdano sledeče sporočilo: ^Zastopniki strank so skle-nili ustanoviti stalni ožji odbor, ki naj izvede jednotno vodstvo političnih in narodnih ter žurnalisticnih zadev udeleženih strank. Ožjemu odboru se nalaza, da čim najpreje izdela program in organizacijsko podlago za jednot no politično organizacijo. Po končanem delu naj se sestane širši odbor k defini-tivnemu sklepu. Vsaka stranka je v ožjem odboru zastopana z 1 članom in 1 namestnikom. Ožji odbor ima pravico kooptacije.« — Na konferenci je bila soglasno odobrena ustanovitev skupnega češkega državnopravnega kluba v parlamentu; drju Kramaru je bil poslan pozdravni telegram, ki izraza željo, da naj dr Kramar stopi na čelo združenih strank. __________ m M\ Mi n M Sv. Gabnlela. ilsgi m m\& letaluv. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 29. septembra. (Kor. urad.) Vzhodno in albansko bojišče. Neiz-premenjeno. Italijansko bojišče. Na severnem pobočju Sv. Gabrijela je bojno delova-njs močno oživelo. V Chiesu in v Juditi ari jih so naše varstvene čete vrgle na-padajoče Italijane nazaj. — Šef g e -neralnega štaba. Dogodki na morju. V odgovor n& napad sovražnega zrakoplova dne 1S. septembra zvečer na Mali Lošinj, pri katerem pa ni napravit nit! najmanjše škode, je obiskal dne 27. septembra zvečer oddelek naših mornariških letal le-talsko napravo v Jesiju pri Jakimi, let so jo naši momarlški letalci že septembra 1916 z zrakoplovom v zrakoplovski lopi vred uničili, katero pa so sovraž-niki zopet popravili. Tudl to pol so imeli naši raornarJški letalci popolen uspeh. Zadeli so zrakoplovsko lopo, v lopi se nabajajoči zrakoplov je eksplodira 1 s 150 m visokim plamenom. Eksplozijo so draga letala do 20 morskih milj daleč opazovala. Vsa nala totala so se v dobrem stanju vrnlia. Istočasnt napad -?ekaterih sovraznih letal aa okolico Piilja in na Poreč ni hnel nobenega uspeh a. Dne 28. septembra so obložUa sovražna letala v južni A drlji neko na-Šo bolniško ladjo, kl je bila z vsemf predpisanimi znaki označena kot taka, brezuspešno z bombaml. — Brodov-no poveljništvo. Dunaf, 30. septembra. (Kor. urad.); Vzhodno in albansko bojišče. Ne« izpreraenjeno. Italijansko bojišče. Južni del Banjske visoke planote m gora Sv. Gabrl-jela sta bila včerai tuđi pozorišče ljutih bojev. Italijani nlso nikjer predrH. —. Žef generalnega Štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 29. septembra. (Kor. ur.)' Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta Bavarskega. Na flandrski obali in med gozdom pri Hout-hou!stu in Lyso se je menjavalo bojno delovanje artiljerije v sili. Silnemu bob-najočemu ognju v večernih nrah so sledili samo pri Zonnebekn angleški delnl napadi. Zavrnili smo jih. Na potl Ypre»-Passhendaele smo vrgli sovražnlka te crte rup, ki jo je tam še držal. V poplavni pokrajini ob Yseri so nam pripe-ljali izvidnikl s spopadov z Belgljci vjete nazaj. — Skupina nemške« ga prestolonaslednlka. Se-vero - vzhodno od Soissonsa in pred Verđuncm se je strelskl boj časih moč-no ojačil. Ostal je tud! ponoći ob Most živahen. VeČ bojev ▼ predpolju, ki so privedll naše čete v naskoku v franco-ske pozicije, je imelo popolen uspeh. — Skupina vojvode Albrehta Wurttemberškega. Pri Biselu v Sundgavu so ostali pri franeoskem sun* ku nekateri vjetl v naših rokab. — Naši letalci so naoadli London in več kra-jev ob angleški južni obali z bombaml. Vzhodno bojišče. Fronta fm I. Leopolda Bavarskega. VeČjI del slabotno bojno del ovan je se ie le časih stopnjevalo pri izvldnih podvzet-jih seremo od Dvine, zapadno od Lučka In ob Zbruču. — Fronta gfm. v. Mackensena. S hitrim protisunkom smo pregnali mske oddelke, ki so v čoi-nih prišli preko Sereta in Šentjurskesa rokava Donave, Makedonska fronta. Nobenih večjih bojev. — v. L u d e n d at f f. * ♦ Berolin, 30. septembra. (Kor. nrad.) Zapadno bojišče. Pri neugodnom razgledu je ostalo pri vseh armadah bojno delovanje slabotnejše, kakor prej- šnje dneve. Na Flandrskem Je M aiii|i« ^uafl 4. „SLOVfcNSKi NAKUU% auc 1. oktobra iyi7. 224 siev. lijski bo| ob obali in zvečer ob Yserf do kanala Comines-Vprcs moćan. An-gteške Izvldne oddelke. ki so izvršili šunke, smo na već tojkah zavrnlli. Pred Verdunom je bilo. izvzemši nekoflko stopnjevani ogenj. bojno delovanje zmerno* Naši letalci so zopet napudU doke in skladBČa v Londonu ter Rams-Sate, Sheerness in Margate. Učinkova-nje bomb se je spoznalo na požarik Vsa letaJa so sc vrnila nepoškodovana. Vzhodno bo.iišče. Nobenih večjOi dofev. Makedonsko boiišče. Med Ohridskim jezrom In Crno je bii ogen; 2:vah-nejši kakor sicer. — v. L u d e n d o r i f. ftalllansko boiišče. Iz voi-noporočevalskega stana 29. septembra. Na soški fronti je prišlo včerai na hribu Sv. Gabrijela do zivahnega boja. Po već malih delnih sunkih, ki so bili tako i zavrnjeni, so napadi I Italijani vćeraj dopoldne odseke naših pozicij na hribu Sv. Gabrijela Tuđi ta napad je bil odbiL Od sneči je hrib Sv. Ga-brijela na južni del banjske visoke planote trajno pod težkim ognjem artiljerije in mi-nometov. Pri Sv. Katarini je prišlo do bo-iev z ročnimi granatatni. ki so potekli ugod-ito ra. nas. Sicer na ostali fronti samo neznatni artiljerijski ogenj. Letačka delovanie ie bilo jako živahno. Ena naših pomorskih letalskih skupin je obmetala ponoći z bom-bami Palmanaovo in provzroćila v trdnjavi velik požar.Na tolminskem odseku je bil strmoglavljen neki sovraZni letalec: nadalje sta bila zbita dva sovražna pri vezna zrakoplova, eden po nekem našem letalcu. — Na koroškl fronti je bil sovra/ni artiljerijski ogenj na posameznih od^cT:ih jako ljut — Na tirolski fronti so na^adli Italijani naše pozicije ob rcki Chiese v JudikarijI. bili so p« odbiti s težkimi iztcifnami. Novi boji 2 a i; r i b Sv. Gabrijela. Iz voinoporoćev?.Iskesa stana dne 30 septembra. Na <*^ški fronti so bile pozicije v zaledjn od jutra pod nudim ognjem sovražne artiljerije in minometni'i oddelkov. Popoldne pričeti napad je desegel vzhodno Podlake ma! krajevni u*peh. ki je bi! so vražnika z rezkim protinapadom našin čet zopet iztrgan. Prostor jvžno banj'ke planote in odseka na Gabrijeiu je bil trajno pod najtežjim sovražnin artiljerijskim o^niem in pozorišče trajnih ljutih bojev. Vsi italijanski ■•pori 50 ^e zlomili v na>em cgnju. Cađorna v ministrskem ^veta. Sej italijanske^a mini^trske^a sveta zadnle dni se ie udeležil tuđi general Cadorna. Dva hanzarja in dve zračni 1 a d i i razbiti v t r e h dneh. Iz vojnoporočevaMceza stana 30. septembra. V treh dneh razbita dva hangarja in dve zračni ladji! D2I0 po nacrtu s strani na?ih pomorskih Ietalcev! Dne 27. septembra je bil uničen. kakor znano, z bombami hangar v Teši uri Jakinu z eno zračno lad;o vred Dne 29. septembra zvecer je napadla neka naša skupina pomorskih letal hangar v Ferrari. Enemu letalne mu eolnu pod vodstvom pomor^kega kadeta KHa. opazovalec enoletni prostovoljec štabni strojnik Kunez, ie uspelo, zadeti hangar s tremi bombami. V njem se nahajajoča zračna ladja je zgo-rela z visolam plamenom. Hansar je po-vsem porušen. Kljub ljutemu odbijalnemu ognju so se vmila polnoštcvilno vsa leta!a. Italijanski letalci napad-!f bolničko Udio. Iz vojnoporoieval-skega stana 29. septembra. Včeraj je napadla eno naših bolniSkih ladij, kl je bila opremljena z vsem! potrebnimi znak!, pri odhodu iz pristanima v Draču italHanska letalska skupina z bombami brez uspeh a. Ves civilizirani svet bo obsolal to ponovno surovo kršenje ženevske konvencije s strani Italijanov. Nemiri v Italiji. Nemiri v ita-Kjanskih mestih trajajo. Ni jih nosoče več ustaviti. Trdno so se vkoreninili v ljudstvu in se širijo. Sedaj poročaio o nemirih v Neaplju. ki so se razvili po demonstraci-jah radi draginie. Sccijalistijna stranka de-luie neumorno in neti nemire. Ministrski svet pa si beli lase. Vako bi preprečil nemire in jih iztrebil ter pripravil prebivalstvo na novo zimsko vojno, prr.ti kateri se uVi-rajo socijalisti z vso silo. Mada odl?*a skli-canje parlamenta, ker se boji odločnesa proti vojne !sa nastopa sociialistov. ali to ne pomaga nič: nevolja gre dalje svojo pot in nemirov vlada ne bo mo^la več zadubiti, kakor vse kaže, niti z najhujštmi sredstvi. Neuspehi na fronti provzročajo rotranje nemirno gibanje, ki zopet se^a na f-onto, tako da se pogreza Ttaliia v vedno težje čaše. Enajstl polk v enajsti »o-š k i bitki. »Osterr. - f ng. KrieKsVorr.« prina^a ginli'v opis o junaštvu in usodi 11. peSpolka v 11 so^ki bitki. Tz opisa po«=ne-mamo: Dne 1?. avetista oh pol 6. zj'jtra? fe pričel te?ki sovTažnl artilieritek! nuenj na zaledne prostore in na Grmado. Na tisoče topov od Zdobe in Tržiča. podpiranlh po več bolnih kr!?ark. je bUuvalo o^enj in smrt na dohodna pota. Na nekem ozkem prostom smo šteli 25 težkih granat v minuti. V novo presenečenje. katero naj bi mm posebno Skodovalo, je postavil sovražnik na delo svoje nove mfnor^ete, Td so metali svo'e. na stote te?Ve izstrclke na Vllometre daleč Z2l fronto. Pričel !e bobniloči o?en] in v«:a pokrajina od prve crte do Grrrade je Mla za-▼ita v gost. črn dim, iz kate*-e*a se ie vi-delo samo bli?k gratrat in min za trenrt^V. Ozev* ?e ?*» stonmeva! \n frainl tiepretr'"*-ma 24 ur. Ztutra! 19. avgusta Ie dn^ecel intenzivnost M se ni mogla več zviša«. Vse je pričakovalo infanteriiski napad. Enaisti polk je b'! z enim batalfonom v nrvi crti. dnijri Je bf1 v rezervi ob rjrvl crti, dva dnifa bataliona v brigadni in divizTicVi rezern: ta dva sta bila popoldne dne I?, avgusta no-maknjena k fronti. Ob pol 6. zjutraj dne 19. avg^tista fe prelo?;! sovra?nik «?voj o^enj bol! v"o7ad!e. V \*tem trenotlm ie rjfidrl v Koštah rna^ah oroti rrvi Crti. TJod^frala ga je flotilia bojnih ietalcev. W so leteli s pr-,vimi vrstan-", obmeta^-ali branitelii z T>^m-.fcamJ In obdeavflt s siroinfml pti^kam!. Prvi naval ??c fe znitfl v o^ju piiKk f« stroinfh pusTc 11. polka. V sose'činl pa ie bit sovražnik pridrl v prvo vrsto in ?e hotel nozicfjn 2 desne strani razbiti. Poročnik MfiHer pa $e hitro napra\il zanah. noročnik Matav^Vi ptihfti t rezervno stot^fio in Vr^e sovra?-nika in vznostpvi pologa i na r?nlkovem od-sekii. Dalie desno je bil sovražnik tuđi ustavJien. Besen rad! nensnehov, fe raneril sovra?nik znova svoje topove na pozicije, Jd so bile ft. skoro rarhite, in znov?i Je no-gania! svofe inf?«nteniske ma^c rm ne^te-\ilne jurile. Italifar! so moral! vselei he-žati rjo ogromnih izsrubah. Nenrc^tra^enf branitelii se ne umaknein. vedno mani Jfh |b» ali vztTaJajo in mečelo ročne granate do zadnjega vzdiha. Dne 19. septembra zv#-čer zopet priderejo Italijani v soseSčini. Ste vilo junakov ie ie majhno, ali njihovo geslo je: vztrajati do zadnjega moža! Klju-bujejo napadam skoro osroženi. Sovražnik ve", da ne more dalje brez oporišča, katero drži 11. polk, zato znova jurila. Oori pa stoji poročnik Malavski Ie se 2 raajhnim Š te vilom svojih junakov in ne odstopi niti pedi zemlje za nobeno ceno. Tu pa trešći mednje težka granata, vse zakoplje in za-suje, samo trije ostanejo. S težkim srcem se Malavski umakne. Dva dni jih ji vzdr-Ž2I0 nekaj v kaverni najsprednei^e vrste, lakota, žeja, smrad iz trupelj jih je prema-gaL Ali sovražnik se je varal, da bi bila pot na Grmado odprta. Tu nastopi, kakor da bi se iz zemlje dvi^nil, rezervni bataljon in zadrži njegov naval. Težke ure je pre-živel bataljon skoro brez krit ja, izroćen najtežjemu sovražnikovemu ognju. Ko je sovražnik, misleč. da je bataljon uničen, znova jnriSal, sca je sprejelo pokanje strojnih pušk. Trupla se kopičijo, sovražnik se umakne. Znova artiljerijski in infanterijski navali, zarran. Jtevilo junakov - braniteliev se ie zni73lo, nov bataljon prihaja v pomo:. Zadnji baialjon 11. r?olka ve Vliub stra^nenui o^nju, da potrebujejo tovarisi pomoč. Ne boji se zaporrega otrnia in nride sko7i, da izpopolni vrzeli. Bataiion naoade in odbije sovra?rika. o'coli 400 junakov vjame 1100 sovražnikov. Boj valovi sem in t!a. z<>".-: nastopi artiljerija. Podpolkovnik Nit>-lic sprejme povel'stvo. Vedno manjke je šte-vM^ braniteliev. ostanejo skoro 1c strojne p::"-';e med skalami in v liiknjah, ki duše sovranikove napaJalne poskuse. Zopct je sovražnik dc«;no fronto nekoliko vpognil. Podr!0lko\Tiik Nit^che se pridnifi batalionu sosednega polka. Zadet skozi prsi se \q 7srudil. oa $e ravduSevai vrle čete za nada! jevan je. Le rr.ilo iih je s"e ostalo. ?esti dan je bil Se hud boj, zvečer je ponehal. Skoro do zadnie^a r""»?i ^o v7dr?aM vnjaVi 1\. p^!la zaupani iim odsek. Le malo jih je, katerim je usojeno mirovati. Vsi so preveti čuta. da so st^rili veliko delo. Oni pa. ki S'3 padli na boiiSču ali bili odneseni ranjeni, «•"» enaki iunakom v starem veku, ki so nra-r:li pri Termotiilah svojo domovino proti dednemti sovražnlkn do zadnie kanlie krvi. — Ernjsti r>clk. k se 5e ta'-o hra^-o bi-il in torko žrtvo val pri Grmadi, je Ccški polk iz Pfska. ITALIJANSKO LRADNO POROClLO. 2S. septembra. V noći 25. na 21. so prodrli sovra.fn« cddel^i v d'-lini Camo-nicr in v Judikariii proti nekaterim na?im n-alirn izpostavljenim strafam. Prišlo ie do živahnih, krajevno omejenih bojev. Naši branitelji so dognali sovra?nika v beg in ga iztisnili nadalje iz dveh izpostavljenih straž-nih pozfcii, v katerih bi se bil mo^el nainre-je vstaliti. V oko1i«ti Tonala sta razvi!a1i obe art'ijeriii i7" ' Tin-;nn delovanje Na dobro merjeni "čl ogenj na sovra?- r'Icove baterije ?e od povodi sovražm'k z ljutim koncentričnim osnjem vžlgalnih gra-n^t na rblhidenf kra! pont*» d? Lct.". — NaM letalet so včera! nadal'evali motenie sovražnejra že'ezni^Ve^a ^ro-neta v Ba^M dolini in so jako razdejali železni^ke na-nrave Prdbrdom. Ena ra^ih letal«Mh sktipin je dosegla zadnio noč Wf«b temi utrjeno morsko pristanišče v Pulju in je obmetab arzfnal in postalo podmorskih čolnov ob ckali 01 ivi uspelo z nad t^emi tvarni mr-čno učinkujočih bomb. V noči na 26. so preleteH s^vraJna !et?U <:o*Vo k^.tliro in «0 vr^la na nekatere oMinđene kraje bombe, M pa r>^i provzročile ne žrtev ne ma-terijefne škode. 20. septembra. Včeraj so se po-lastile na«e čete s povsem posrečeno prese-retno akcijo crte med DM«kim grebenom ii severnim poboč^em hriba Sv. OabriieTa Vjeli smo 8 oficirjev in 216 mož in vplenili nekoliko strojnih pu5k. Poziciio smo obdr-zdi\\ in ojačili. čeorav je sovražnik pomno^il svoje protinaoade po prestanem pre^eneče-rtiTi. Na'i zračni naoadi so bUi konccntr:-a"i r>a vojaško zono pri Vojnici na Krasu. ' '--smo vr^Ii približno tri tone bomb uči vito. Razven te?a so padli na opirali^ča podmor^ki^ čcItov in na puliski arzenal znova Stevilni izstrelki. katere ie vrela močna letalska skupina. Neki sovra^ni ana-rat je bil pri^ilien pri Sv Lnciii na Tolmin-skfm spustiti se na tla. Nato «:a Ie nričila na^a artfljeriia. PrrteVlo noč so me+ali so-\Ta?n: letatd vfijfalne bombe na Palmono-vo. Škoda je bila lahka, žrtev nikakih. ANGLESKO URADNO POROClLO. 27. septembra. Ko srno v^eraj đo se?!i vee svoje cilje, je sovražnik popol-dnp in zvpf^r izvršil 7 mo^ofnih protlrta-pador, ki smo jih vse odbili s težkimi \z-gubami sa sovražnika. Vsesra nirapaj smo pri včorajSn.iih pođvzetjlh vleli 1^14 mož, med njimi 48 čaptnikov. Naše izcriihe so zopet lahke. Na bojni fronti srno dano« n^Vo-liko izbolfšali tsvojo pozicijo jnžno od Po Iy??oneveTda. Ves dan na obeh strar^h moč-no artiljerijsko delovanje s pre«ledki. RUSKO URAdVlO POROClLO. 2*). septCTnbra. Severna fronta. V smeri na Ri^o na psVovski ce^ti smo z ognjem vrgli nazaj sovražne izvidne od- delke, ki so naoadli na'e najsnrednje po-stoianke. — Zapadna in jugo -zapadna fronta. Ogenj pušk. — R o -rnunska fronta. V pokrajini jugozapadno mesta Sereca je oričel sovra/nik ob 5. popoldne moćno strei'ati s tež^imi in lahkimi topovi na kraj Onufrij. Proti 6. zve-čer je napadla sovražna pehota v rnasah naše jarke in vd*la v nje. mi pa smo so-vra^nika s protinaoadom preprnali ter obnovili nrvotni rjolo?ai. 27. septembra. Sev^rna, zapadna, jugozapadna in romunska fronta. Osenj ptigk in izviđna podv2etja- PP^O FlAMORSUO OBA^O. Berolin, 29. septembra. (Kor. nrad.) Dne 28. t. m. zjutraj je zadelo nekaj naSih torpedovk po patruljski vožnji pred flandr- sko obalo ob premoino itevilo sovrafnih ruiilcev. Naši so jih začeli obstreljevati. Tekom boja se je na nekem rušilcu opazila modna eksplozija. Na§e lađje nišo bile po-škodovene. Novi nspehi podmorskih Colnov v Kanalu in Atlantskem oceanu: 4 parni kl, 8 jađrnie, 1 ribiška ladja, — šef admiral-skega štaba mornarice. Letalski napad na južno AntOjo. London, 28. septembra. (Kor. urad.) Uradno poročajo: Letala, ki so napadla jugo - zapadno obal Anglije, so bila zvefier naznanjena z raznih točk ob obali Suffolka, Es=exa in Kenta. Večina letal se ni upala globoko v deželo. Nekai malo letal, ki so se nameoila proti Londonu, ai moglo dospeti do flavnega ntesta. Iz Suffolka, Essexa In Kenta poročafo, da so metali bombe. Da bi bil kdo ubit, ali pa, da bi bile bombe napravile kuko škodo* se ne poroća. Kriza na Ruskem. RUSKA DEMOKRATIČNA KONFE- RENCA. Notranja ureditev Rusije. Kerenakij je konca I svoja izvajanja z energično izjavo, da bo vsak, ki bi se do-taknil svobodne ruske republike, občutil vso moć revolucijonarne vlade. (živahno odobrovanje.V — Vojni iwinister general Vrhovsktj je kcnstatlral, da 6e armada in mornarnica ne branita boja, na nesrećo pa jih ne navdaja duh zaupanja v zmago, ki edini more Rusijo resiti. Eden glavnih vzrokov za to ie pač ta, da razmerje med vojaki in vrhovnim poveljnišf:vom ni normalno, marveč da ae je od poskušenega upora Kormlova sem obdutno poslabšalo, ker ee je tega poskusa udeležtla stranka vrhovnesa pc*veljni'». Ta stranka mora iz-ginitl iz armade In se morajo postaviti druri voditelji, katere sedaj vrhovni po* veljni'< izbira. — Bivši poijedelski minister Cernov se je oJiočno izrekel proti zvezi s kadeti, — Maksimalist Kamenev je ugovarjal vsak i zvezi ne le s kadeti, marveč tuđi z vsemi meščsnskimi strankami. s katerimi da se socijalisti ne morejo nikdar spcrazurr.etl. — Ceretelt, ki so ga pozdravili s klici: vživel vodja revolucije! <; je izjavi), da je izkljjčno socijaUstič-o mlr.istr. nflz-vedljiv nacrt, ker bi tak kabinet ne obsto-jal dolgo. Na drugi strani pa se morajo odreci meščanski elementi boju proti demokraciji, ki je ravnokar izšia iz poskušenega Kormlovovega upora bistveno ojačena. Načelo združenja se zapovedujoče vsiljuje. — Opoinoči je bita ssja zaključena. V soboto ni bilo seje, marveč so se ves dan vriila tajna posvetovanja političnih strank in skupin. Vojni nunister general Vrhovskij je t svpiem srovoru med đruerim tndi izvalal, da je Nemčija z ozirom na slabost Rusije po-skušala skleniti Feparaten mir n Franoosko in Anglijo ter da je toma državama na škodo Rusije obetala vse. kar bi potrebo-vali. JunaSki zaveznikl pa so vse te po-auđbe zavrnili. ker še redno neomajno za-upajo v Rusijo, da bo nisKa armada kljub v&eiuu stnrila svojo dolžnost. Petrograd,, 30. septembra. (Kor. ur.) Afijent"ra. Bivši min!ster SkobeJev je otvo-rll drugo sejo demokratične konference ter se je izrekel za sodelovanje z obrtnim me-šcanstvom in tuđi s kadeti, izvzemši one elemente med njimi, ki so zapleteni v za-devo Kornflovo. Tuđi bivši justični minister Zarodnij in bivsl minister prehrane rsglasata potrebo sodelovanja s kadeti. Bivši notranji minister notranjih zadev in predseclnik sovjeta kmečkih delegatov Ak-sentijev je naglašal potrebo organa, ki kontrolira vlado. Ta organ, nekaki pred-parfament. naj bi bil sestavljen iz zsstopnl-kov demokracije in meščanskih alojev... Petrograd, 28. septembra. (Kor. ur.) Upravitelj finančnega ministrstva profesor BernackiJ in upravitelj ministrstva za javni poduk dr. Salazkln sta bila imenovana za ministra. Stockhoim, 2?. septembra. fKor. ur.) Gla?om petro^rradfklh poročil se namerava-o t>oljševiki odpovedati anarhističnim fan-tazijam ter ustvariti z Ljeninovim priToljenjem vlačn! blok skupa] e soci'alnimi revolucijonarji, menSeviki in malimi meščani. ćernov ee trudi doseči ta kompromis Stockhoim, 29. septembra. Iz Petro-gTada poročajo, da ob^toja tam še vodno nevarnost novth izrredov. Posebno slrrb vzbuja, ker je izginilo 200 zabojev roborita, ki jih đomnevajo ▼ rokah delavcev. Kodanj. 29. septembra. »Novoje Vremia- po-oča. da Petroirrad siPtomatično izpraznjujejo. Najprej so preložili vpe ftole. Posebna komisija za evakuiranje se je ustanovila in je izdal njen predsednik oklic, v katrrera pravi, đa pIcp^ ni nevarnosti. da hl se sovražnik kmalu približal glavnemu mestti, da pa je nevarnost letalskih napa-dov in pomanjkanja živil tako narasla, da je treba pričeti z iznraznjenjem Petro-grada. ženeva, 29. septembra. »TempR? irve, da bodo ruskt- srednje §ole do Božl?a za-prte in da bodo srednieSoIce mobilizirali za razne vojnopomožne službe. RUSKA MORNARICA ZAHTEVA PRE-M'RJE IN MIROVNA POGAJANJA7 Stockhoim, 30. septembra. (Kor. ur.) Iz Pftrocrrada poročajo: Pomorš^aki vz-hodnomorskegra brodovja so sklenili roso-lucijo. ▼ kateri zahfevajo, da naj preide vpa oblast ▼ roke demokracije. Tndi so RklenHi siahtevati od vlade, da nemudoma sklone na vfeh frontah premirje fn uvede mirovna pokajanja. DTIrljnlni ruekl vola-«ki list., kl prinasa to vest, norofa tuđi. da je kakor pri vihodnomorskem brodovju, tako tuđi pri f-momorsKem brodovju raz-m^rjr- međ častniki in vojaki skrajno nape*o. Stockhoim. 30. septembra. 'Kor. urj V »Ruskem Slovu« nrlpovedujo poneral AlekHejev vzroke svojega od stopa. Po nje-govero mnenju Je Kornilov delal iz idealnin vzrokov in j*e imel mnogo prietašev v fiir-ših ljudskih krogih. Aleksejov kritizira pri-ptransko sestavo soHšfa, W naj odloči o tej zadevi, ki Je Bestavljeno iz treh ćastni- koT in treh vojakov bres jurista, Kot na-HainM vzrok svojega odstopa navaja strašno razsulo armade, katero je neniogo^e odstraniti, in obzalovanja vređno razmerje častDikov nabrani vojakom. Castnllci so iz-postavljeni ali sovražniri kroglam, ftli pa v neprestani nemarnosti, da jib. laetni vojaki umore. IZJAVA RUSKEGA MINISTRA ZUNANJIH DEL. Petrograd, 2S. septembra. Agentura. Minister zunanjih del Tcrešćenko je spreici za5topnike časopisja in jim podal sledečo izjavo: Odgovora nemške in avstro - ogrske vlade na par>eževo noto dokazujeta, da vztrajajo naši sovražniki pri svoji branitvi, storit: kak odkrltosrčen korak za mir. Obe noti ponavljata hinavski zastarelo zagoto-vilo o miroliubnosti centralnih držav in o svoji pripravljenosti, sprcieti načelo o utes-Ditvi oboroževanj, ništa pa dali niti naj-manjSega migljajo o podlagi bodotega miru. Več izrazov v noti dopušča misliti, da sc nemSka vlada v nasprotiu z znano resolu-djo državnega zbora ni odpovedala nem-škemu miru, ki slabo soslaša z najeli pravice in pravičnosti in da smatra Nemčija gotova sporna vpraSania za kon^no re?cna. Drueo čustvo, kl ie vzbnia nem*Va nota. Je to. da li oče berlinska vlada dopustiti po Kajanja samo na podlagi takoimenovanega vojneft zemljevida. to se pravi, da bo hotela obdržati vsa zavojevana ozemlja, iz-vzemšt morda posamične delne vrnitve, ki bi jih mirovna konferenca sama priznala. Tuđi avstrijsko - ojrska nota ne daje nika-kega pojasnila o sedanjem položaju. Ražen skupnih vojnih ciljev, ki iih zasledujeio združene demokracije in ki so bili v odgovoru prezidenta VVilsona na papeževo noto jasno formulirani, je prenovljena Rusija svoj čas naznanila načela, za katera se bori svobodni ruski narod. Na vse to ne da Nemčija nikake odkrite izjave, nego razslaša načelo, da gre sila nad pravico in da caka le na trenotek, ko bo lahko s silo pridoblje-na zavojevanja konsolidirala. — Minister je potem c>vorH ° zadnjili ukrennah Nemčije -lede d liskei?» vpraSnnja, namreč o cesar-skem lastnoročnem pismu na var^avskega generatnega guvernerja in o novem uprav-nem statutu za Polj^'co. Minister vidi v tem odneiianje napram Poljakom, ki izvira iz slabosti Nemčije, ki pa P liakov ne zadovolji. — Končal je minister z izrazom za-upanja. da sološna nnlitika Rusije odslej ne bo več paradna politika, ki je Rusijo toliko veliala. V zadnjih mesecih je Rusijo res ob-vl.idovala mise! na mir, a v resnici smo ns.tvarili samo pogoje, ki zavlečeio vojno. Trudili širo se. da bi število žrtev zmani-^ali, dcianjsko pa smo krvoprelitje še straš-neic Dornnožill. Zavzemali smo se za demo-krat!*en mir, dejansko pa smo novič proklamirali triuinl nemškega imperijalizma. Taka ne^norazrmljenja so nedopustna. Da se kon?a vo^na v smislu po vladi razdašoriih r*»xcl. '" notre^o. dn ce zd-^^Ho v?e žive ^tle de«*vle in onoi?oči!o vladi, ćr\ ures-niči v«?eskoz narodno n'Htikn. Proti finskemu deželnemu zboru. Helsingfors, 23 septembra. (Kor. ur.l Agentura. Generalni gubernator NekrasoT Je ukazal, da se zape-Catijo vrata deželnozborske dvorane ter je dal nabiti lepak, v kate-rem pravi: Doprrlanji predsednik razpušče-ne^a dfzelnega zbora je povzal doseđanje flane, da naj se sestanejo 28. septembra k nadaljevanju zborovanja. V varstvo fin-skeffa ljud«tva. ki naj v treh dneh voli zp„-konite zastopnike. sem ukazal vrata zapečatiti, da s tem dokažem nezakonitost se- stanka deželnega zbora. Petrograd. 2!). septembra. (Kor, urad.) Ko jo predsednik deželnega zbora ođstranil pecalo z vrat k zbornici, je ime% SO soci-Jalncdemokratlčnih poslancev os em in pol-urno sejo, v kpteri so sprejeli zakonske nacrte o o s e m u r n e m de-lavnlku. zakonito enakoprav- nost Židov, izvrševanje diiav-ne suve.enitete s strani deže.1-nppa zbora In odgovornost senata pred deželnim zborom. Cen-trum in desnica se seje ništa udeležila. Amerika proti Nemčijf. Haag, 28. septembra. (Kor. urad.) »Kieuve Courant* poroča iz Londona: Vlada državePeru je poslala Nemčiji ultimatum zaradi potopitve ladje »Lorto n«, ter zahteva tekom enega tedna zadoščenje. Haas;, 29. septembra. »Times« poročajo iz Buenos Airesa: Predsednfk Argentini.ie bo ohranil nevtralnost, če ne bodo dale brzojavke, ki so bile poslane s posredovanjem švedskega po-slaništva, povoda zavojno napo-v e d, ali pa če predsednika k temu ne bo prisililo javno mnenje. »Associated press« poroča iz Buenos Airesa, da je bila odrejena mobilizacija argentinske mornarice. Zaradi stavke vlada v Buenos Airesu izredno vojaško delovanie. New York, 28. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Včeraj so se pričele aretacije Nem-cev in Nemcem prijaznih ljudi ter trajajo tuđi danes. Mnogo oseb je bilo spravljenih na r?lis Fsland, kjer bodo ostale, kakor se pnroča. najbrže za ves Čas vojne internirani. VeČina aretiranih je delala v munienskih tovarnah ali v ladjedelnicah. Domneva se, da je bila odkrita zelo razpredena zurota 7a DoSkodovanie strojev. Zarotniki so baje delali po naročilu nemfkili ac:cntov v Evro-d!. Komplot se ie ponesrečil. 2e mesece so agenti mornarfSkeRa oddclka opazovali za-rotnP-e Bero!fn 28. septembra. Iz New Yorka: OblaRti so aretirale washtngtonskega po-ro^valca Kolnisrhe Ztg.« Oeorga Bar-thelna, ki ;e osumijen. da je agent. nemSke vlade. Tuđi sodnik Cochrame državnega đepartem^nta v TVashfngtonu je bil areti-ran. "k^r je obdolžen, da je dal nemski vladi na rafpnlfl^o srpflpfva in ji pokaza! pota. đa TPiiKnre na Irekem vfrtajo. Cochrame to ođlo^no zanika. teneva 27. septembra. Iz New Torka poročajo: Zastopniki 20 nemSkih ameri-Skih organizarij je ustanovilo nemško-ameriško Mro »Volksfretmde«, z namenom, da se bori za nemSko demokracijo. W?1soii in mirovna pogalanja. Rotterdam, 29. septembra. ^.Morning-i post« poroča iz Washingtona, da Je VVilson i naroČil polkovniku Hnuse. da naj dela pri-! prave za mirovno konferenco. Tuđi Franco-i ska in Nemčija sta že pred nekaj Časom pri-1 čeli s taVimi nrinravarnl. List d^tavlta. da so v podučenih kroacih prepričani o resnič-nosti tecra porocila in da se predsednik pripravlja na čas, ko naj se prično mirovne konfc~encc. Prvo amerikansko vojno poročllo. Dunaj. 30. septembra. Amerikanski vojni minipter Baker je rargla^Il v Wa-shin^tonu prvi amerikanski vojaški komu-nik^ V njem je popisano delovanje ali-iranr**v v monden tednu. Omejeno je bilo na utrujenje Nemcev, da priđejo amerikanske sile, ki bođo stvar končno redile ▼ smi-p!u aliiranrev. Centralne države nišo veled pozne Bezone več v položaju, začeti kako ofenzivo, s katero se je tekom poletja toliko pozornosti vzbtijalo na Nemikem. Novi IvedskI oarleme?it Stockhoim, 26. septembra. (Kor. ur.) Druga zbornica švedskega državnega zbora iteje 230 poslancev. Od ten so bili izvolje-ni! 93 Brantingovih socialistov, 62 svobo-dorr,i«elnih, 60 kor»«rvttivnih poslancev, od katerih jih pripeda 9 novi kmečki 2ve-z\f 3 pa novi državni zvezi. Oba voditelja •ocijatistov levice, Hoeglund in župan Lind-hagen, «*a ostala bre2 mandata. Desnica je izgubMa 28 mandstov. Socijalisti levice so Izgubili 5 mandatov. Brantingova stranka Je pridobila 14 mandatov, liberalci so pridobili 5 mandatov. Novouatanovliena dr- žavna zveza je dobila 3, novoustanovljena kmečka zveza pa 9 mandatov. »Zdaj priđe Švedska na vrsto«. Berolin. 29. septembra. (Wolffov biro.) Pod naslovom >,ZdaJ priđe Švedska na vrsto« pifie londonski tednik »Truth«. Sved-flkemu kralju je pridržana usoda grškega kralja Konstantlna in ruskega carja Niko* laja, ki se 2e n aha jata v brezposelni zvezl kraljev. Socijalist Branting lahko Igra Ve-niselosovo vlogo. Stockhoim, 30. septembra. (Kor. urr.) V razgoToru z zastopnikom »Ruske Volje« je odgovoril Branting na vprašanje, ali bo Švedska v slučaju, da se sestavi ministr-stvo Branting, opustila svojo nevtralnost in §la z entento: *će se mi poveri ta moč, ]>o kateri pa ne stremim, bo ostala Švedska nevtralsa. Bojeval se bom samo proti takozvani nemški demokraciji.« Pred pomembnim dogodkom Berolin, 29. septembra. Specijalni po-ročevalec »Vossische Ztg.« Je Imel v Sofiji razgovor z bolgarskim ministrskim pred-3ednikom Radoslavovom. O sestanku monarhov v crni vodi Je izjavil bolgarski mi^ nistPski predsednik: »Samo to lahko rečem, da je bil bolgarski car Izredno zadovoljen s tem sestankom. Ta šestanekf kakor tuđi drug pomemben dogodek, kl ga je pričakovati te dni, bo ententl se enkrat realno dokazal edinost naših vfad in naših vladarskih hiš z vso odločnostjo, kar smo tuđi v odgovoru papežu že dokumentirali. Na vprašanje poročevaica, kaj misli Rado-slavov s tem pričakovanim dogodkom, je izjavil ministrski predsednik: »To je za enkrat še tajnost. Potrplte, ne bo več trajalo dolgo, da bo očito.« Politične vesti. = Sestanek cesarja Karla in cesarja Viijeraa. Cesar Kad se je 2S. septembra sestal v Džiedicih s cesarjem Viljemom, ki se je vračal z romunske fronte. Vla-darja sta se skupno peljal do Bohumina, od koder se je vrnil cesar Karl. = Govornik Jugoslovanskega kluba v potkovi seji državnega zbora ni bii, kakor smo napačno javili, poslanec vitez Pogaćnik, temveč poslanec dr. Lovro Pogačnik. Njegov govor ob-javljamo danes v celoti na drugem mestu. = Pozor, štajerski narodnjaki! Iz L. Hartmannove knjigarne v Zagrebu (cena 1 K 20 vin.), je dospela te dni ve-levažna brošura »Die nationale Abgren-zung im Suđen«. Zaupniki narodne stranke so sredi julija 1917 v Mariboru in SrediŠču izrecno izjavili na podlagi deklaracije 30. maja 1917, da mora nastati jasnost o meji nove državne tvorbe, v katero borno spadali tuđi štajerski Slovenci. Omenjena knjižica se nujno priporoča vsem narodnjakom ne le, da jo površno preberejo, na pamet se jo naj uči vsakdo, ki hoče soodlocevati glede naše bodočnosti. Knjižica se tiče zlasti štajerskih in koroških Slovencev. Seveda pomeni bližajoča se preuredba v naših ustavnih razmerah za nas na-ravnost našo usodo za nedogledno dobo. Jugoslovan, ki je knjižico izdal, je očividno naše razmere zelo dobro pro-učil. Videti je pa, da ima mož tuđi temeljito obzorje o vsi državi in svetovni politiki. Velika zasluga te publikacije je, da ovrže možnost same narodne samouprave v šolstvu in v kulturnih vpraša-njih. Vse se mora delitl, pravi pisatelj popolnoma v smislu resolucije mariborske in središke od dne 14. in 15. julija t. 1. Dobiti moramo teritorij, svojo zemljo, s svojim ljudskim zastopstvom in svojo vlado in seveda z vseskozi slovensko upravo. Teritorijalna avtono-mija, katero zahtevamo z deklaracijo 30. maja t. 1., obsega na našem ozemlju narodno šolstvo vseh stopenj, pa tuđi upravo vseh panog, tuđi pravosodstvo, promet, gospodarstvo, socijalne naprave. Kar se omejitve tiče, ne more biti dvoma, da mora biti ćela Dravska dolina z obema bregoma naša, ker se našemu središču, sicer danes na pol po-nemčenemu Mariboru, nikdar ne mo-remo odreci. Saj bi se pa to mesto samo na gospodarsko smrt obsodilo, če bi se hotelo izločiti iz slovenske okolice. K temu pa tuđi ni povoda niti za tam bivajoče Nemce. Prav dobro bodo med Slovenci tuđi v prihodnje izhajali, ako bodo hoteli. Samo eno si morajo za-pomniti: Skrbe naj v prihodnje samo za sebe in ne za Prusijo. Našo usodo pa naj prepuščajo nam Slovencem. Za-tiral jih nikdo ne bo. Ako so pametni, caka jih tuđi na ozemlju jugoslovanske države sijajna bodoČnost. Pisateli zgor-nje knjižice podaja o narodni meji iz-vrstne podatke. Urad niski in trgovski sloj naj ne bo merodajen, ampak samo-rodnoproduktivno prebivalstvo, kmetij-stvo, obrtništvo, delavstvo. Kot odtok kmečkega prebivalstva so naša mesta neizločljiva enota s kmečkimi okraji vred. Knjižica vzbuja tuđi v dunajskih političnih kroglh velikansko pozornost. == Tiskovna pogreška, ki moti zmi-sel celega sestavka, se je vrinila v naš sobotni Članek »Tuđi Ukrajinci proti vtadi«. Tam stoji, da je predsednik Ukrajinske parlamentarne zveze poslanec Petruševič izjavil, da bodo Ukrajinci glasovali za proračun. Izjavil je seveda (kakor izhaja iz nadaljnih izva-janj, da bo U. P. Z. glasoval proti proračunu. Nasprotje med to izjavo in med izjavo rus. posl. Lukasijeviča v torkovi seji državnega zbora izvira iz dejstva. da pripada poslanec Lukasi-' jevič tkzv. bukovinski skupini ru-| sinskih poslancev, ki jih vodi znani poslanec W a s s i 1 k o. Ta majhna skupina je vedno zvesta služabnica vsake vlade, ker je nien voditelj \Vassilkc Vnkor se splošno zatrjuje, jako odvisen od dobrih stikov z vsakok ratnim! mi-1 nistri. Wassilkova skupina je torej pa 224. štev. ,SLOVt.\SKI NAK'OU", uuc 1 oktobra l!*17. Stran 3. flsta poslanca Lukasijeviča izrekla vitezu Seidlerju svoje »zaupanie« __ vsi ostali Rusini se nahajajo v opoziciji. = Nacrt za federalizacijo Avstrije objavlja dr. Fr. Vahai v »Češki Reviji«. Nova zvezna Avstrija naj obstoii iz sle-dečih držav: 1. Češka (Češka, Moravska, Slezija), 2. notranfe avstrijska (Zgornja, Dolenja Avstrija, Solnogra-ško, Tirolsko, nemški dcl štajerske in Koroške); 3. ilirska (Kranjsko, Goriško, Istra, Dalmacija, slo\en«;ki del Koroške in Štajerske): malopoljska (avstrijske poljske pokrajine); rusinska (vzhodna Galicija. Bukovina); 6. svobodno državno mesto Dunaj; 7. svobodna luka Trst Skupni organi so: cesar. avstrijska vlada, državni kontrolor, senat, državno sodišče. Na čelu posamezne države sio-ii predsednik kot zastopnik cesarja. Avstrijska vlada sestoji iz zastopnikov po-fameznih držav, državni kacelar, mi-flfstri za deže'no brambo. finance, trgovino in promet. Senat Štcje 300 delega-tov posameznih držav. ki imajo zopet svoje parlamente. Dualizem ostane. — Ta nacrt je v nasprotstvu s češko in ju-goslovansko deklaracijo. = Mandat poslanca Grafenauerja. Med onimi obsojenimi poslanci, ki so izgubili mandate, je tuđi koroški slovenski poslanec Grafenauer. Poslanski zbornici je že tuđi predloženo poročilo, naj se ga ne prizna za poslanca in mu zabrani vstop v zbornico. -Arbeiter Zeitung« smatra ta predlog za n e p r a-vilen ter pripominja: Grafenai'er ni cil obsojen od domobranske ga đivizii-skega sodišča, nego od poljskega sodi-šća. Pripravlja se pa zakon, da po poljskih sodiščih obsojene osebe lahko predlagajo razveliavljenje poljskosod-ise obsodbe in novo obravnavo pred ci-vilnem sodišeem. Će ho ta zakon spre-jet. doseže lahko Grafenauer raz\*eljavljeni e poljskosodne obsodbe in obrani s tem svoj mandat. = Bivši minister baron Trnka je bil fcakor poročajo z Dunaja, poklican v go-sposko zbornico. — Za ravnooravnost v državnera zboru. Načelnik Čeikega Svaza posia-nec StanČk }e poslal predsedniku po-slanske zbornice pismetio vpra^anje. ki ga je podpisal tuđi predsednik Ju^oslo-vanskega kluba dr. Koroscc in v ka-terem je rečeno: Interpelacije, podane v slovenskih ali dru;ih nemskih jezikih, se ne predlagajo pravoćasno zbornici. Ministri odgovarjao nanje pozno ali pa s?!oh ne. Te nepristojnosti ne trpimo dalje in zato vprašamo: Ste-H gosrod predsednik pripravljeni storiti kar treba, da pridejo na vrsto slovanske in druge nemške vlege istočasno na vrsto, kakor nemške in hoćete li ta vpra-sanja predložiti pristojnem mini^trstvn na odgovor v tistem jeziku, v katerem so snisari? = Narodni kataster. Poslanec dr. Bagatto in tovariši so podali v poslanski zbornici predlog, naj sklene zakon, s katerim se uvede obligatorično ugotavljanje narodnosti dr-ž a v i j a n o v. Ta zakon naj bi dolo-čal: 1. V rojstnih in krstnih maticah je odslej vpisati tuđi narodnost otroka. 2. V šolskih spričevalih in maticah mora biti pripisana tuđi narodnost. 3. Enako v črnovojniških in nabomih imenikih in v vseh vojaSkih osebnih listinah. 4. Isto-tako v kakršnihkoli izkaznicah, potnih listih, delavskih knjižicah, naznanilni-cah itd. 5. V občinskih volilnih imenikih mora biti označena tuđi narodnost. 6. V vsaki občini morajo biti nareieni narodni katastri, v katerih so ob-ćani razvrščeni po narodnosti. 7. Prvo ljudsko štetje naj se izvrši najdalje dne 1. maja 1918. Podoben predio? so podali ie leta 191-4. italijanski, romunski in Češki radikalni poslanci. Tistl prediog je bil izročen »odjeku za narodnostne zadeve«, a ni prišel več v razpravo. Zdai so ga Italiiani izpopolnili in vložili iznova. Dr. Bugatto pravi, da bi bilo obligatorično ugotovlienje narodnosti vsakega človeka temeljni kamen za vsako z^radbo ustave. — Nekdaj, Ko smo str as trto posegli po vsakem sredstvu, katero se nam je zdelo pripravno, da ofaiša neznosni nemški pritisV, bi bili tuđi mi Slovenci z obema rokama podpisali Buganotv, v principu gotovo pravilen predlog. Danes smo bolj kritični in zavedamo se nevarnosti. ki tiči za nas v sistemu narodnih matrfk, tako dolgo, dokler se sestava takih ma-trik izvede pod sedanjim nemškim režimom. Gospodarsko neodvisen. narodno zaveden naš čiovek. se bo se-veda vpi.«al 7a Slovenca. Toda na tfso-če je naših Jiudf. ki so n e z a v e d n i in gospodarsko o d v i s n i od narodne-ga nasprotnika, in redke so izjeme med onimi oblastmi na naših mejah, ki bi pri sestavi matrik se ne ravnale po preiz-kušenem vzorcu ljudskih štetij. Ne po-zabimo. da so ćele po k r a j i n e, kjer j e^bfti Slovenec« ne Ie ponos, temveč tuđi trpljenje, gospodarsko in duševno. Z matrikami bi nas na KoroSkem Šefe decimirali —r ne Ie za desetletfa, kakor se to godi r>ri liudskfti Stetjih, temveč za v e d n o. Dokler smo Jusro-slovani v na?ift de?elah !e misera plebs, dokler od nas ni \rzei oriti.sk nemškefca ^nenodstva. tako dolcro se zanašamo raf^e na notranio neusronobno silo svn-Hza naroda in ne na protokole raznih komisnrjev. ki bi nam z metrikami radi pobral« na meiah še to, kar nam z ljudskim štet'em nišo mosrli ukrasti. In ko^čnn: 0 Ruenttovem nredlo^u bi se dalo govoriti, ako bi bilo na dne\Trem redu vprašanje personalne avtonorr»He, kateri je narodni kataster nujna pođb-Ka, toda čaši so sedai taki, da se držimo ozemlja in ne paplrja* =^ Nadomestne volitve? Z Dunaja poroćajo: Ministrski predsednik Seidler razmišlja o razpisu nadome stnih voiitev, ker bi se na ta način najbolje iz-og:nil aferi izpraznjenih mandatov, ki priđe v drugem oktoberskern tednu v parlamentu nn razgovor. = V varstvo Ogrsks, Pravosodni minister dr. Schauer je imel pogovor z dunajskim dopisnikom lista *Pesti Hir-lap« o kazenske ni precanja-n j u v Avstriji dogaiajoćih se agitacij proti celokupnosii Ogrske. Minister dr. Schauer je reke!: Dogovori! stm se z ogr. pravosodnim ministrom, da posije OL'rska vlada v tej stvari poseben dopis na avstrijsko vlado. ReOi moram, da smatram ogrsko željo za nopolnoma opraviceno in naravno in potrudili se bomo, da Vi č i m p r e j ugodimo. Spravil boni stvar pred parlament v obliki novele Se pred nacrtom kazen-ske^a zakona. Ce bi s I o v a n s k a većina poslanske zbornice spre-jetje predloge preprećila, bi se stvar prav hitro resila naredbenim potom. Minister pa misli, da uredba tesa vprašanja nima praktičnoga pomena, kajti politični delikti spadajo pred po-rotna sodišča in. je reke! min >ter Schauer, kako sodijo porotna sodišča v političnih procesih, to vam je itak znano. — Kadar se oglasi minister Schauer, vselej posveđoči, da je poln Hochenbur-crerjeveJugo-slovanskega odbora«, r kat^rem Je po «o-glasnih poroci 1 ih deloval s prirojeno mu aglJnostjo Za^topal j#» fdejo neodvisne ju-goslovanpke države, ne da bi se bil spu-sčal t dinastfčno vpraianje. Znan Je njegov Izrek* Slovenci in Hrvati rajS^ o*ta-nejo v monarhiji, kakor pa da bi se naj-l«pftih njihovih pokraj in smela polastiti Italija. Za to je nekoliko nerazumljivo, če na *Corriere rtella B»ra-r inpjiTiJo »iskrenoga prijatelja Italije.« Šupilo je umri ▼ 55. letu svoj« Bfrcd1ocbe. Iz vse?a te%a Je razvidno, da niti pri demokrati'nih entent-nih dr2avah ni narodnostno naćjlo ta\o raz-brt~cnot da bi moglo nadomeščati stare teci ije o državah. ^Konec ) Socijalna preskrba Invatidov. Ka popoldanskem zborovanju je gi> ▼ortl v'.afini pvetnik c. Ivan Subic o socijalni preskrb! invalidov. A1*m] naivažne.iše naloge, ki nam jih bo zapustila dv.^tovna vojna, »pada preskr-ba lnvalidov. Ne KTf» tu z« to, da tem ubogim zaerotovimo človeka vredno stali^^e, marire^ da jim tuđi materijalni polotaj ▼sestran»ko nravtčno in temeljito uredimo. Sto iD ?;to tiso^er mladih fantoT in čvrstih nož Je zapustilo svoja ognjišča tn tiso^i »e bođo vrnili po vojni pohabljeni. Sveta dolžnoFt države in ^loveske rtrnfbe j*», da olajša tem njih stališre, da borio »voje te-žave la^je prenašali. Država je storila že zametkom vojne nanovo korakov grlede pro-akrbe invalidov, nritt^gnile pa so se tud! avtonomne oblapti in feirfte plast! občin-»tva. Materijalna prefikrba invalidov sloni pri nas na starih zakonih, — najstarejši Je iz leta 15?7f». — na zakonu o vojnih đajat-vah, na r^parskih naredi ah in razpisih luinistrstva. Invalid iz enoštva ima pravico do i n v a I i d n *» penzije, kl znaša za proftaka meseCno po 6 K, za narednika 14 kron. Ta penzija je lahko trajna ali za-časna. Ranjeni invalid dobi polcR tegra še đoklado za rane, ki znašajo pri za delo manj zmožnem prostaku in naredniku mePFčno po 8 K, če je mož izgiibil roko ali noe:o. ali če je bil ranjen v trebuh ali prsi 16 K, če je izgubil obe roki, obe nogi ali obe očesi. pa 24 K. So Se druge podpo-re, do katerih pa invalid nima pravne pravice. Tako imamo državno podporo po odstotkih pofcabljenja ter znaša ta podpo-r% pri 20 đo 50% zmaujganju delazmoztio-sti 5 K mesečno. pri rmanjfianju delazmož-nostl nad 50^ mesečno 10 K in pri popolnl invalidnosti tuđi 15 K. Izmed 500 naših invalidov. s katerimi sem prišel v dotlko. ni bil te podpore deležen ie nobe-d e n. Država je zgradila v mnogih krajih tudi invalidne hiSe za popolnoma oelepele vojake in za take, ki se sami ne mo^-ejo oskrbovati. Vojaki, ki gredo rajši v domovino, kakor da bi ostali v invaliđni hiši, dobe nekako ođškodnino in sicer prosta ki 600 K. narednik pa 804 K. Tuđi takih lnvalidov, ki bi bili dobili to odSkodni-no, pri nas Še ni. Prostak, ki je izdubi! roko, dobi torej 6 ^- lfi torej 22 K meseč-no, narednik 14 + 16 torej 30 K mesečno. S tem živeti je naravnost nemogoče, zato ee širi glad in beda, nezadovoljnost ia obup med invalidi in če se razmere. ne iz-boljžajo bo moral revež poseči po lajni ali po berački palici. Dolžnost. države je. đa zvi=a te prfptojbine ter nveđe tudi ▼ okvira priFtojbtn diferenciranje poSkodb, ker J«» velika ra-lika za delazmotnost človeka, č« mu manjka coga ali roka. Tudi Je razlika med onimi ki imajo teti ud pohabljen po velikosti te pohablj^nosti. Poleg državnih podpor pa je država osnovala tuđi še takozvane deželne komisije, pri nas leta 1915. ki imajo v rokah agende glede preskrbe lnvalidov. Ta deželna komisija skrbi za Solstvo invalidom, jim preskrbnje delo in deli v posebnega obzira vređnih slnčajih tudi podpore. Invalid no šol-• tTO ima namen napraviti iz invalidov. kl •voje obrti ne morejo več nadalje opravljati v prejSnii obHki. kvalificirana delavoe. Tako ne prlnči mizar v taki Soli finojgih đel. kovač se lahko nauči kovinskega strojarstva. Sola pa daje invalidom tudi priliko princ!ti pp novemu pokliču. Tako se je 191etnl kmečki fant. ki je imol odrez.ini obe noeri. pritičil urarstva, drug se uči krojaStva. Ranjenci «?o navadno obnnani in v skrbeh, kaj bo. Ce Jim ne damo prilike, da lahko kaj sastužijo to đa dobe zopet sa-mozaveet, J« posledica tega obu pa brea-doinost fr ptjanč^van.1p. NaSt Invalidi ne srredo radi v invalidne sole. Oni stoje na «taliSču: Država me J© pokvarila, njena dolžnoat Je, da me red!. Jas tem etoril svoje, naj stori sedaj drtava gvojo dolžnost napram m^ni. Invalidi pa se bole tudi. da jim bo država, če si bo lahko sam slnžil ! denar z deloin, odvzela se to majhno pod- ; nom, In *.-> f'ruei fp boje. da bo prišel. čta bo znal delati, neke^a dne ukaz, da mora zopet nazaj k vojakom, oni pa hočejo imeti mir. VfI ti ugovori so ničevi. tnvalidne sole imajo edino namen izholjšati invalirlom fltaliSče. Pri nas v Ljubljani take iole 8« ni, đrugođ ?o ustanovljene ter delujejo, a ! aa nafte invalide, ki mnogokrat ne znajo ĆTUgega. jezika, kakor slovenski, ne piide-jO v poštev. Povsođ drugod, kjer obstoje đrtavTip obrtne gole. pa obstoje tud! tnra-lidne iole. Ves trud, dobiti tako lolo v Ljubljani, je ostal do sedaj zaroan zaradi velikih težav v ©tapnem ozetnlju. BIvS! minister za javna dela Trnka se je v tem pogledu z vso vnemo zavzel za tako aok*. Končno so postavile vojaške oblasti na- j sproti obrtni §oli tri lep« barake zm solo In | 30.000 K je bflo tndi te đovoljenlh za no- i tranjo opravo, končno pa imo morali na-mesto oprave postaviti v barak« postelje za ranjence. Treba pa je inraliđne 9ole za kmetfjttvo, za trgovstvo in trn obrt. Po-s e b • n kuratorij preskrbuje invalidom delo ter je mno?o invalidov že dobilo '< đela. Oglasilo se j« 360 strank, kl so lelel« j sprejetl Invalida v službo toda plače bo navadno pri mnogostranskin visokih sa- . htevan več kot skromne, ne samo pri pri- ' vatnfklh, tndi pri erarju. Te kričeče razme-r* aahtevajo ođpomoči. Na dru^i strani pa tudi invalidi nišo Idealni IJurtje. Oglalajo pa se tudi večidel Ie težko pohabljeni, ker Bi lalj« pobAbljeoi lsJUo Mssl fnilibs > dela in zasluika. Pole*? vsega pa otežkoča delovanjs sa invalide tuđi nai nesrećni bi-rokratisem. Invalidi sele navadno lahke slotbe. itl botejo za. portirja, za poštnega slugo, urađnega slugo, čuvaja itđ., 90% invalidov zahteva Ie take lahke službe, ponad b pa je Ie 5%, kljub temu se je posrećilo v 60 slučajih preskrbeti invalidom stalne službe. Pogosto se oglašajo invalidi sa obleko, ker jim je bila pri vojakih civilna oble ka »gubljena. Tudi to je od dne do dne teiavnješe. Posebna naloga deielne komisije je preskrbovanje protez invalidom. Vsak invalid Ima dvoje protez, če mu manjkajo udi. Ena proteza. je delavna, druga u metu a. Predno pa invalid dobi svojo .ielovno protezo, traja pogo-ato mesece Pri tem pa zahtevajo proteze tudi mnogo pažnje. Ce peči kako pero, če »e izgubi vijak, Je nerabna in invalid svojo nogo lahko neprestano pošilja eem in tja, ko pa nima noge, mora ostati doma za pećjo. Posrećilo se je, da je vojaštvo ustanovilo majhno protezao delavnico, v kateri se izvršujejo nujna popravila. Po-polnoma neobhodno potrebno pa je, da se ustanovi v Ljublani stalna delavnica za ir-delovanje in popravljanje protez. Posebni komite je đajal tudi podpore, seveđa Ie * seio skromnih mejah, razdal pa je med 54 invalidov že i'ooo K To vse je državna akcija, ki sevtKia ni po po Ina in ima mnogo hib. Treba bo to akcijo izpopolnlti in vzeti mnogo na lastne rame zlasti ker država ne bo mogla invalidov tako situirati, đa bi mogli živeti. Sprejete so bile nato tele resolucije: validske penzije in ranjeniške doklade Je b državnimi zakoni primerno re-.- ..ri ;•> zvi.-ati. pri tem je napravit! veCje stevilo kategorij poskodb, kakor jih pozna eedanjl zalcoo. 2. Skleniti je zakon, kl nalaga avto-ncDiiilm '•■irom. jpvnim podjetjem, akcijskim đružbam, bankaru itđ., da morajo vzeti đoloceno ćtevilo lnvalidov v službo, pri če-nn-r je invalidom zasigurati minimalno mezdo. 3. Država sama naj pri oddaji svojih služb v večji meri nego sedaj upodteva invalide. 4. Ustanoviti Je v Ljubljani iz vseh strank sastavljen odbor, ki bi v soglasju s tozadevnimi državnimi in drugimi akcijami, ::■■■■' v .j ih osrednje vodstvo vseh zadev, ki se tičejo preskrbe invalidov, stanujočlh po slovenskih pokrajinah. 5. Prizna se nujna potreba Invalidskih šol s slovenskim učnim Jezikom, v prvi vrsti šol kmetijf.kega in obrtnega, a tudi trgovskega značaja. 6. Ustanoviti je v Ljubljani trajno protezno delavnico, ki bode oskr-bovala poprave protez vojnim invalidom, oziroma izdelovala nove proteze. 7. Invalidom, ki po superarbitriranju bolehajo in ti r e rja posledirah svojih ran, je dati brezplačno zdravniško pomoć in brezplačna zdravila, 8. šolske oblasti naj odrede, da se bode pri t oui".i na I.rv:dFkih šolah mladina pri raznih prllfkan opozarjala na zasluge in Žrtve invalidov in se učila speštovati (ne sasmehovati) pohabijene junake. Vesti iz primonkih dežeL Odlikovani orožniki. S srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinie so odlikovani orožniški straž-moister in Dovelinik Dostaie v Kanalu Jaroslav Kočvara, dalie stražmoi-siri Anton Waencr v SočL Vili em Haberland v Trenti. Aloi. Skrk v Tolminu. Fran S i m č i č iz Mirna v Ai-dovščini. Dorninik P 1 a n i n s č i k ori neki orožniški četovaski stotniii in Ivan Jazbec Dri vzDeniaskem dov.„ vsi dež. orožn. dov. št. 7. Iz italiianskeea vietniŠtva so se oelasili: desetnik Aloizii §9rli z Graho-veea ori Tolminu. infanterist Zaic. doma ori Idriii ter infanterist Cahariia z Nabrežine. vsi od 47. oešpolka. Zateti so bili dne 22. avtrusta. Niih naslov ie: Aloizii Sorli. osDedale da Camt)o Nr. 2*2. zona. di euerra. Italia. — V italiian-skem vietništvu se nahaia Josio Rekar in sicer v Beneei. Pcrueia. Prišel ie v vietništvo. kakor ooroča. neranien in je vedno DODolnoma zdrav. To naznania svoii ženi. ki biva y Ooatiii v neki vili. katere ime oa ie na doDisnici ne-čitliivo. ZaJostni Doiavi v Trsta. ->Edinost« Doroča: Kakor znano, ie občina trža^ka odorla lani ori Sv. Vidu otroški vrtec s slovenskim in nemškim oddelkom. Z ozirom na veliko stevilo Slovencev. zlasti oa železničariev. v onem okraiu. smo bili oreDričani. da bo slovenski oddelek orenanolnien. V resnici se Ie lani tudi res orielasilo nrcko 90 otrok: ali, kako smo se začudili, ko smo izvedeli. da ie na nemškem oddelkn oreko —• 140 otrok. Naravnost ogorčeni oa smo bili. ko so nam oovedali. da so tudi ti oo-slednii skoro vsi slovenske ali laske narodnosti, ter da se te nemSka vrtnarica zjokala in zbežala. ker s takimi »Nemci« ni znala občevati. Letos oa ie skandal Še večii: na stovenskem oddelku ie vDisanih komai kakih 100 otrok.na nemškem nreko 160. od katerih eovori nem-Sko k o m a i č e t r t i n a. Zonet so torei slovenski starši. in sicer v še veČ-iem številu. vpisali svoie otroke med Vemce. A tudi na slovenskem odđelku ohiskuie otroški vrtec komai oolovica. Mi znamo dobro, kak terorizem vlada na železnicah in kako so nemškonaciio-nalni urađ"iki slovenskim uslužbencem Drenove dali rabo slovenskesra iezika ćelo izven slnžbe: aTi toliko zavednosti in narodne odločnostl smo vendar ored-nostavliali nri slovenskih zelezničarijh. da svoie ea nai draži evra zaklada, svoiih nežnih otrok ne bodo žrtvovali nemške-mu molohu. Druff slučaf take narodne nezavednosti snoročaio nam z nemške igralec, ali vendar je redno igra! »ma-< kao«, četudi je iz^ubljal velike vsote. Izposojal si je denar in ker najbrže ni mogel dobiti oni večer denarja, je prišel na strašno misel, da je vdrl v Buja-sovo hišo skozi okno, umoril dekleti ' Poziv. Rudol! Rijavec, trgovec v Trnovem pri Gorici št. 74, se poztvlja, da naznani uredništvu svoj naslov. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje z meci so dobili :^ poro^nik 3. top. gorskega polka Fran C e p, poroć-nik brz. p. Aleksander OloboČnik, nadporočnik 22. pp. Josip HoČevar in nadporočnik 5. trdnj. top. p. Ivan Maje e. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje z meci ie dobil pra-porščak brz. p. Josip C e r n e. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: desetnika Ivan Poje in Rtidoli Kump ter poddesetnik Andrej M a r i n č i č, vsi 27. črnovoj. p. Najvišje pohvalno priznanje z meci sta dobila poročnika 91, pp. Franc Pecar in Leon M e ž a n pri visokogorski stotniii št. 11. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo in z meci so dobili: nadporočnik Franc Novljan pri 152. crn. p., stotnik 5. str. p. Josip Skala in poroč-nik 21. Črn. p. Josip Goljevšček. Ccsarsko pohvalno priznanje z meci so dobili poroćniki: Ivan Muršec pri 5. str. p.. Rudolf Legisa pri 27. črn. p„ Milan Peterlin in Anton Žavka 2. gorsk. str. p. ter Andrej C u r 1 i n, 152. črn. bataljona. Ponovno je bilo izrečeno Najvišje pohvalno priznanje ob istočas-ni podelitvi mečev za hrabro obnašanje pred sovražnikom podpolkovniku Te-odorju R a k t ć 1 j u pešp. št. 40. Jednako priznanje za izborno službovanje pred sovražnikom je bilo izrečeno re-zerv. poročniku Rudolfu L o n Č a r j u, pijon. bat. št. 15. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje so odikovani računski narednik 87. p. Ivan S u 1 i % o i, štabni ognjičar trdnj. art. p. št. 4. Josip F a j d i g a in Andrej* Basa, narednik 97. pp. Isto odlikovanje brez krone je dobil Engel-bert Besednjak. enol. prost 97. p., v priznanje posebno zvestega službovanja v vojni. Drugič je odlikovan z bronasto hrabrostno svetinjo desetnik pijonirskega bat. Št. 3. Karei 2 i g o n. Z bronasto hrabrostno svetinjo sta odlikovana topničarja Mirko Sirca in Anton I v a n Č i č. — Odlikovanja v železniški vopil službi, V priznanje izbornega službovanja v železniški vojni službi sta odlikovana nadporočnika Josip J a n š a, ofU cijal na kolodvoru v Grahovem, in Anton Nagode, oficijal na glavnem kolodvoru v Ljubljani, z zlatim zaslužnim križem s krono na trakn hrabrostne svetinje. — Za poročnike so povišani pri 17. pešpolku praporščaki Silvester S o b e r, Fran Ž n i d a r i č, Anton Vrtov-šek, Mirko Kej žar; pri p. 2 Srećko P o d o b n i k. Za sanitetnega poročnika je povišan praporščak Roman K av-čič 97. pešpolka. — Na roraunskem bojlšču je padel dne 9. avgusta 1917 narednik Rudolf Kavčič iz Žirov Št. 3, brat dr. Ivana Kavčiča. nadporočnika v rezervi. — Padel Je — kakor nam poročajo s fronte — dne 21. septembra t. I. ob 7. zvečer pri Terešeniju ob Seretu v Bukovini pešec 97. pespolka 10. stornije 211etni Jože A v s e c iz Babne police, sodni okraj Lož, zadet od sovražne granate v glavo. Bodi vrlemu mlade-niču lahka tu ja zemlja! — V {talijansko vjetnJštvo je prišel dne 19. avgusta desetnik Josip Kam-n i k a r, doma iz Laverce pri Ljubljani, ki je slnžil pri 2. polku gorskih strelcev in pošilja pozdrave ženi in otrokom, materi in sestri. — Zbiranje perila za vojake. Vojni preskrbni urad se obrača do vse javnosti s prošnjo za darovanje moŠkega in ženskega perila (srajc, hlač\ nogavic, kril, robcev itd., vsake vrste otročje obleke, prtov, brisalk, rjuh in cunj, dalje za darovanje moške,ženske in otročje obleke, naj bo blago novo ali rablje-* no, strgano ali poškodovano, belo ali pisano). Iz tega blaga se napravi perilo za vojake. Zbirali bodo to blago dne 16., 17. in 20. oktobra dijaki pod nadzor* stvom svojega učiteljskega osobja. — Nova Žolgarjeva knjiga. Naš učeni rojak, minister Ivan vitez Žolger, je izdal znamenito knjigo: »Der Hof-staat des Hauses Osterreich«. Knjiga se dobi v knjigarni R. Lechner, Dunaj I.t Graben, ter stane 27 K 72 vin. — Premijera Kraigherjeve »Školj' ke« v zagrebškem kralj, hrvatskera gle-dališču, se vrši danes. Glavne vloge igrajo gospe: Dimitrijević, Mihičić in Grgesina ter gospodje: NuČič, Pavič, Borštnik in Papič. — Za prometno urađnico na postaji v Št. Janžu je imenovana gdč. Andreji-na T o m a ž i č, o kateri smo pred kratkim poročali, da je napravila prometni izpit pri tržaškem železniškem ravnateljstvu. — Iz umetnižke razstav«. Raivaselji ro Je zanimanje, s katerim zasleduje naš občfnstvo razvoj naše upođabljajoče nmp' nosti. RasretieljlTo pa je tuđi, đa obClnstv prav pridno poBega po razstavljenih stik^: snak đa start rek »inter arma sitant mu Stran 4. „SLOVENSKI NAROD*, dne 1. oktobra 1917. 224 štev. paU sfr moderni čas nima veft reljave. Pt»t tepo Ste vilo slik je ie prišlo v privatno li«t> tako mod drugtmi H. Smrekarja •Ahazrerc, »Bn etarček je Mvel«, »Kralj fcmplt&U, »Naprej!«, »PIto imajo« in »Vojni JAoblčkarji«. Za mnogo slik in kipov drugih piAlih ometnikOT vlada zelo živahno zani- IBftnJ* — Umrla Je r Ljubljani po kratki, a mučni bolezni učiteljeva vdova gospa Marija W i d e r. Gotovo je vplivala na njeno tootesen velika žalost, kl jo je zadela pred jkrstkim, ko je namreč njen soprog umri v £rai gori. Bodi blagi gospe ohranjen prija-*»n epomin! —Umri Je ▼ Ljubljani obitelji Viktor J • T n c, c kr. davč. asistent, sinček Le-oneek v netni staro sti 4 in pol leta. Priza-laga. Kranjske firme dobe glede prisilne £>Gnudbe za platneno in polplatneno blago ter Izdelke Iz takega blaga zaupno ustmeno informacijo v pis&rni trgovske in obrtničke zbornice y Ljubljani. Umrla je v Hrastniku dne 22. septembra gospa Marija Papei. Počivaj v mini! Izgubljena je bila v soboto na potu od mesar ja od Kolizeja do Spodnje žiške št. 62 denamica, v kateri je bilo nad sto kron in potna legitimacija. Pošteni najdltelj naj odđa v Spodnji Sišfci št 52, delavki tobač-ne tovame Mariji Kavčič. Izgubljena je bila denarnica z majhno vsoto v Boboto zjutraj od Gosposke ulice ćei WolXov( ulico do Vodnikovega trga. ^šajditelj je naprošen, naj denarnico odda sa upravniStro »Slov. Naroda«. Izgubljena je bila v nedeljo zvečer rja-.va listnlea z đenarjem in dokumenti na poti od poSte do Gradišća. Pošten najditetj naj jo proti nagradi odda pri upravništvu >Slov. Naroda«. Najdena Je bila đanes ponoči v ka-varni »Evropa« srebrna tobaklra. Dobi se ▼ našem uredništvu. Aprovizaciia. t Krompir za drugi okraj. Mestna aprovizacija bo delila v torek, dne 2. septembra dopoldne in popoldne stran-kam drugega okraja krompir na nova rdeča nakazila. Od 8. do 9. dopoldne prideio na vrsto št. 1—150, od 9. do 10. *t. 151—300, od 10. do 11. št. 301—450, od 2. do 3. popoldne št. 451—600, od 3. do 4. št. 601—750, od 4. do 5. št. 751 do 900. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 30 vin. Prinesite seboj posodo in drobi«. f Sadje na rumene izkaznice C št. $01—1600. Mestna aprovizacija bo od-dajala sadje strankam, ki imajo rumene iskaznice s Črko C št. 801—1600, v to-rke, dne 2. oktobra popoldne na dvori-sču sole na Ledini. Na vrsto pridejo od 2. do l/t3. št. 801—900, od V23. do 3. št. 901—1000, od 3. do V44. št. 1001 do 1100, od Vi4. do 4. popoldne št. 1101 do 1200, od 4. do *A5. št. 1201—1300. od 1600. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 40 vin. Prinesite s seboj drobiž in posodo. Kazne stvori ♦-Tiidl dr. Karei Kramar bo v kratkem na češkem vseučiliščn v Pragi promoviran za doktorja prava. Ko ga je vojaško sodišče obsodilo, mu je odreklo tndi doktorski ■a slov. ♦ Voli v parni kopelL Budimpeštanska policija ie zasleđila premetene živinske trgovce, ki so dajali goveji živini piti ogrom-rre množine vode, da je bila težja. Zapirall so vole v hleve, zanrte in močno razsrrete, kako da \t živina pod učinkom soli in parne kopeli popila po 50—60 litrov vode, predno je prišla na trg. Na ta način se je razkrila razlika med težo živine pri nakupni in podrobni prodali, katere si mesarji dolgo časa nišo mogli razlagati. • Ameriiki naborl r osmim! zdrav-nikl. Angleškl časopis »The Lancet« opisuje način, kako postopajo v Ameritt pri pre-gl^dovanjn vojaških obveiancev. V Tellki dvorani je 16 zdravnikov, razdeljeniii v dve ekupini. Vsaki zdravnik Ima pisarja, kateremu pove naboralk sroja generalija. Prvi zdrarnik zm©ri velikost. težo in obseg prsi, dru?! preišče srce In pluća, tretji ko-Jo in miSiCJe, Cetrti preiiCe, ali ima krčeve llie, ali Je imel slomljeno nogo, roko in »lučno, peti pregleda nos, vrat in zobe, leuti oči, sedmi uieea, osmi zdravuik, viftja iaria, dobi redno ir pol njen popis in doloći sposobnost ali nesposobnost ter odredi, kam priđe potrjenec, ali k pešaStTi ali konjeniEtvu itd. Tako je v novem sveto, ▼ itarem pa se vriijo vojaška pregleđovanja preeej bitrejfi«. lzđaiatefi hi odgovorni urednik: Strtih src obveščamo vse sorodnike, znance in prijatelje, d* je padel Q. avgusta t 1. na romunskem bojiSću itaS ljubi sin, brat, svak, gospod Rudolff Kavčič wr»dmfc CraovoJiHili««« prtprtfc« It. 27. V nepopisni boli hvaležno odkianjamo vse izraze sožalja. V ŽIREH, dne 1. oktobra 1917. Jakob in tormmm Kavilt, roditelja &r. fvMi IUivCIC, nadporočnik v rezervi brat. Ol^a KavClt roj. Vardcrt»«rt svaKtnja. Prancka KavOCt sestra. Potrtim srcem na^naniamo pretužno vest, da nam je kruta usoda vzela našo nepozabno soprogo, oztroma mamico, ^estto, teto, svakinjo Marijo Papei dne 22. septembra po kratki mučni bolezni. HRASTNIK, dne 1. oktobra 1917. Franc Papei, sopro:. Marica Orofenlk, hćerka iosefin« Kragolnik, s. :ra Srez pasebneja obvistita. Hntnl potrebni znređ t Ljubicu u Jeruc Vibfor, c. kr. davčni asistent, sedaj na bojnem polju, in IKira Jercc roj. Šterkova, naznanjata srce pre-tresujočo vest, da se je njiju srčnoljubijeni edinček v nežni dobi 4 in pol let preselil med nebeske krilatce, Pogreb zlatega ljubljenčka bo v torek, dne 2. oktobra t. 1. ob ] s2. uri popoludne iz Krojaške ulice št. 1 na poko-pališče k Sv. Križu, kjer se ga položi v grob k sestrici Lei. V LJUBLJANI, dne 30. septembra 1917. 3350 Zahvala* Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti moje srčnolj ubijene soproge, gospe Venke Grilc roj. Mutier za darovane prekrasne vence ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, izreka svojo globoko čutečo zahvalo 3351 Franc Grilc Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma hči in svakinja, gospa Marija Wider danes zjutraj po kraflri in mučni bolezni, previđena s svetimi lakramenti, mirno v Gospodu zaspala in sledila v večnost svojemu pred kratkim časom v Čmigori umrle mu možu. Pogreb se vrši jutri, dne 2. oktobra, ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Pokojnica se toplo priporoča v molitev in trajen spomin! V LJUBLJANI, dnć 1. oktobra 1917. Iskrio« ostali. Priden mlađemu sa lahk« 4*1«, %m spreint« tako] v Narodni tiskarni. BUKOV G0ZO sa lxdelOTaa|e 4rw, ka kor tuđi gotova drva se kapi po visoki ceai, nm Krmni-skesi ne daleć od železni^ke postaje. — Vxa -e se tvdl vcćja o|iva v na)om ▼ OkoiiCl Mabilajie. — Ponudne : L|a'aijana Postat predml tt. 151 8285 Pri boljSi rodbini brez ma hnih otrok, Is6e necien{en nradnlk brano in stanovanje mebhrano sobo z električno lučjo. Živila dohavi sr»m 00 dogovoru — Ponudbe pod „Uradnlk IZ. tin. rmxr. 3323" na upravn. »Slov Naroda«. 3324 Enpl se Tsaka, tuđi najmanjša, množina da liro posušenih olupkov od hrušek in jaboik vsjko nosebej po 2 kronl kg in dobro posaseae presenlne od hrnseu ln taboik po 80 «. kilogram. Ponudbe in nošiljatev se prosi na na twrdko Fran Kos, Lfabltann. Učiteljica ali uzgojlteljlca se sprejnie tako] k otrokom. Znanje slovenskega in ncmškega jezika, če mogoče tuđi glasbe. — Ozira se samo na boljšo star^jšo moč Ponudbe na „Postni prodal itv. 49, MobUana11. 3318 •DELAVKE- za sa&o tov