Štev. 28. V Ljubljani, 12. julija 1912. LIL leto. UCiTEUSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva «pise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Shod jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturientov in abiturientk se vrši dne 16. julija 1912 v Ljubljani. Dnevni red. i. Zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma", začetek ob pol 9. dopoldne. 1. Otvoritev. 2. Pozdravi. 3. Referati: a) Stanje in gibanje slovenskih učitelji-ščnikov v zadnjih letih; b) Ellen Key — učiteljica; c) Stanje in gibanje hrv. učiteljiščnikov; č) Ljudska izobrazba izven šole; d) Današnje žensko gibanje in učiteljica; e) Bistvo in vzgoja volje; f) Šolska telovadba in Miillerjev sistem. II. 1. Popoldne ogled mesta, »Učiteljske tiskarne" itd 2. Zvečer ob 8 : == Vrtna veselica = na vrtu in v areni „Narodnega doma". Na vzporedu so koncertne točke orkestra, pevskega zbora in solistov. === Ples!-- Pripravljalni odbor. § 55. državnega ljudsko-šolskega zakona v nauč-nem odseku. Piše -e. VI. Štev 23. z dne 7. jun. 1912. .Učit. Tov." je prinesla kratko poročilo pod naslovom: „Naučni odsek", kjer naznanja sprejem predlogov Wastiana, Glockla in Ira. Sprejeli so se vsi, in učiteljstvo naj bi bilo zadovoljno s tem uspehom. Zadovoljno naj bi bilo tudi s tem, da so se ljudski zastopniki tako zavzeli zanj, da so dali na predlog Toma-škov celo nezaupnico samemu naučnemu ministru zato, ker vlada noče dati učitelj- LISTEK. f Anton Hribernik. Zamolklo — pritajeno so grmele grude grobni, grozni spev — zagrnile nam nenadoma 27. junija brata iz naših vrst, tovariša A. Hribernika. Smrtni demon posega poželjivo, nenasitno v naše vrste, redči jih, donašajoč žrtvam svojim miren sen, nam pa in mladini globoko žalost V krasni življenski dobi 32 tih let, ob posteljici nežnih dveh otro-čičev, ob strani, ljubeče, skrbne soproge mu je odločila usoda nepričakovano konec in pokop. Služboval je preminuli v Ven-česlu, v Laporju in sedaj na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Vesten, priden učitelj; drag, dober tovariš se je priljubil vsakemu. Nežna skrb za svojo obitelj in skrb za šolo mu je vela v duši — to je bilo njegovo življenje. Če si bil razbit in nesrečen, ob njegovem zdravem naziranju sta ti čelo in duša postali vedri. In sedaj? Tožno jeka pogrebna pesem Tvojih tovarišev, zadnji akordi nam bolestno božajo duše, preko grobov se plazijo težke sence, ljudstvo Ti plaka ob gomili, in vse one vezi rodovinske, tovariške Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 ., posamezne številke po 20 h. stvu, kar je učiteljskega. Dejal bi, da so prav tisto, kar sem imenoval v začetku svojih izvajanj Wastianov predlog, namreč „udarec v vodo" tudi vsa ta sprejeija m celo nezaupnica. In če je glasoval dr. Ver-stovšek proti nezaupnici, ni učiteljstvu škodil in ne koristil; tudi ga zaradi tega postopanja ne bo klicalo na odgovor, ker naših klerikalcev v državnem zboru pri delu sploh ne smatrajo več resnim. Da pa so izvoljeni pri nas taki ljudski zastopniki, je žalibog znamenje žalostnega časa. Pa vrnimo se k seji 30. maja! V naslednjem podajamo natančno poročilo, opozarjamo pa nanovo, da glejmo na sklepe skozi Glocklove besede, da se izvrši rešitev v finančnem odseku. Seja z dne 30. maja 1912. Predsedstvo: dr. To bol k a. Odsek sklepa o glasovanju o sledečih predlogih: Predlog poslanca Wastiana: Uravnava postavnih prejemkov učiteljev in način njih prejemanja naj se izvrši z deželno postavo, za kar naj veljajo sle deče postavke: I. Najnižji prejemki, pod katere ne sme iti nobena šolska občina, naj bodo taki, da posvete učitelji I. razreda in učite-telji II. razreda (podučitelji), prosti vseh ovirajočih stranskih opravil, vso svojo moč poklicu in da vzdržujejo prvi lahko tudi družino, odgovarjajoče krajevnim razmeram. Kot taki prejemki naj veljajo prejemki, kakor so določeni za c. kr. državne uradnike XI., X., IX. in VIII. činovnega razreda z ozirom na službene in pokojninske prejemke. Sprejeto z 21 glasovi. Predlog poslanca Glockla, dopolnilni predlog Wastianovemu predlogu: Pri naslednjem skupnem službenem času pripada vsakemu učitelju in vsaki učiteljici z dokazanjem učne usposobljenosti za ljud. šole: Od začetka 4 do končanega 9. službenega leta prejemne stopnje (plača in akti vitetne doklade)XI, od začetka 10. do končanega 15. službenega leta prejemne stopnje X., od začetka 16. do končanega 22. službenega leta prejemne stopnje IX. in od začetka 23. do končanega 33. službenega leta prejemne stopnje VIII. činovnega razreda. Pri vračunanju tega službenega časa je vračunati poleg službenih let, ki se jih in prijateljske Ti vežejo in pletejo venec jasnega, vednega spomina. Glej! Drag si nam bil! Prihitelo je Tvoje ljudstvo v ogromnem številu, prihiteli smo mi, vsem pa krči in trga bol srce za Tabo, dragi Tone ! Tvoja šolska mladina prihaja s šopki, jih nastilja v grob — pobožno poklada na krsto, da bi obvarovala svojega ljubljenega učitelja težke, rjave prsti. Vse te nežne duše romajo k Tebi ubožne, žalostne! Izgnala jih je usoda s cvetočih livad, po katerih si jih vodil Ti, in današnji dan jim ostane v tož-nem spominu — Tvoja podoba pa bo živela v njih lepa — svetla — nedotaknjena. Najlepši spomenik! Krasne Tvoje popevke se mi bude v duši — a glej — tu grob — vsega konec! Vsak prijateljski sestanek s Tabo mi ostane neizbrisen. Ne loči nas grob — ne loči nas smrt — ne pokop! Ti boš živel med nami — plemenit tovariš, vzpodbujal nas k delu za druge, budil v nas dobro tovarištvo! Tvojo gomilo pa bo grela ljubezen Tvojih tovarišev — ljubezen hvaležnega ljudstva oklene Tebe — učitelja v drag spomin. Na življenskem potu pa se ustavim večkrat ob Tvoji radosti in bolesti — nikdar zabljeni tovariš! Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). je služilo v javni šolski službi pred položitvijo izpita učne sposobnosti, dve leti, ter je obravnavati službena leta, ki se jih je služilo v dveh ali več kronovinah, kot enotna in nepretrgana. Najpozneje eno leto po položitvi izpita učne sposobnosti se mora izvršiti defim-t'.vno nastavljenje. Za učne osebe z usposobljenostjo za meščanske šole je določiti večje prejemke. Za ravnatelje, nadučitelje in šolske voditelje je dovoliti zvišanje prejemkov ali posebne funkcijske doklade, ki se ravnajo po številu upravljanih razredov. Pri poimenskem glasovanju o predlogih poslanca Glöckla so glasovali za: Bach-mann, Glöckel. Hartl, Hillebrand, Hufmann, Iro, Kasper, Kemetter, Kolessa Krützner, Kudlich, Leuthner, Lipka Lössl, Reger, To-mašek, Volkert. Wastian, Wedra, Zenker; proti^ Halban, Konecny, Lukavsky, Masa-ryk, Švejk. Tatmayer, Turnher. Tobolka, Velich, Verstovšek, Jaworski* Sprejeto z 20 proti 12 glasovi. Predlog poslancev Iro-Zenker: Stroškom, ki narastejo z omenjeno regulacijo plač, se prispeva 50 odstotkov iz splošnih državnih sredstev. Pri poimenskem glasovanju so se izrazili za da: Bachmann, Glöckel, Halban, Htllebrand, Hofmann, Iro, Kasper, Kemetter, Kolessa, Krützner. Kudlich, Leuthner, Lipka, Lössl, Reger, Tatmayer, Tomašek, Verstovšek, Volkert, Wastian, Wedra, Jaworski, Zenker; za ne: Hartl, Konečny, Lukavsky, Masaryk, Stojan, Švejk, Tobolka. Predlog poslanca Verstovška: Za besedami „stroškom, ki . . je ustaviti besede: „in stroškom zazidanje šolskih poslopij in vzdrževanje šol"** Predlog je bil s 27 proti 5 odklonjen; predlagatelj ga je prijavil kot mino-ritetni votum. Predlog poslanca Regerja: Če se je dovolilo v kaki občini učiteljem iz občinskih sredstev stanovanjske prispevke, draginjske doklade, pavšalije za kurjavo ali razsvetljavo ali druge remune-racije — izvzemši take za posebne opravke — bodisi v denarju ali in natura, se ne sme * Navajamo imena, da slov. učiteljstvo lahko primerja dejanja z besedami, govorjenimi učiteljski deputaciji ** Tu je pokazal prijatelj učiteljstva svoje kopito. Zamolklo — pritajeno grme grude grobni, grozni spev. Bratje — poslovil se je zopet drag tovariš, odšel nam je naš Anton! Ob razstanku plaka bridko njegova rodovina — njegovi tovariši — njegov rod in Ramšak Fran. * * * Tovarišu Hribrniku v spomin smo prejeli še te vrstice: S svojo koščeno roko je kruta smrt posegla v srečno rodovinsko življenje dveh mladih ljudi, ki sta kratko dobo uživala srečno, neskaljeno življenje lepih zakonskih dni. Ugrabila je neizprosna mo-rilka-smrt ljubeznivega druga-tovariša svoji ženi, otrokom nenadomestljivega, blagega očeta, tovarišem pa res pravega tovariša in prijetnega družabnika. Tovariš in družabnik je bil vsepovsod rajni Tona, kakor smo ga vedno imenovali ožji rojaki Savinjčani. V njegovi rojstni hiši na Ljubnem v Savinjski dolini smo se shajali tuintam v počitnicah dijaki, in mlajši tovariš Tona-samouk nam je zabrenkal na citre, da so nam srce dvigala plemenitejša čuvstva. Vmes pa gosli, tenor in bas, to vam je bilo v dijaških srcih veselje za kratek čas! Bili smo v tistih letih prvi dijaki v domačem Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. teh doklad in remuneracij svojevoljno posameznim osebam pustiti in drugim odtegni ti. Predlog je bil s 14 proti 12 glasovi odklonjen. Predlog poslanca Ha I bana: Izvoliti je subkomite petih udov, ki naj stopi v zvezo s finančnim odsekom, oz. s pododsekom za obdačenje žganja ter naj poroča odseku o financialni možnosti za regulacijo učiteljskih plač v treh tednih. Na predlog poslanca Glčckla se je o tem glasovalo ločeno, in sicer se je opustil pristavek „s pododsekom za obdačenje žganja" ter se je predlog v tej obliki sprejel. Pristavek „s pododsekom za obdačenje žganja" je bil odklonjen. Predlog poslanca Tomaška: Naučni odsek izreka gospodu naučnemu ministru zaradi neprijaznega stališča ministrstva za uk in bogočastje napram učiteljstvu v vprašanju o uravnavi učiteljskih plač, svoje obžalovanje. Ta predlog se je sprejel in tako se je končal dan, o katerem smo bili prepričani, da je prinesel učiteljstvu nekaj pozitivno dobrega. VII. Zopet smo se zmotili! Istih klubov zastopniki, ki so se postavili v naučnem odseku za učiteljstvo, ker so bile oči vseh obrnjene na delo v tem odseku, so zaigrali na drugem mestu popolnoma drugo igro ter dokazali, da smo trdili mi popolnoma prav, ko smo rekli, da je vzlic zatrdilom Wastiana bila v večini napram učiteljstvu vse „neodkritosrčna igra". Tole se je zgodilo: Finančni odsek je proti sklepu na-učnega odteka vendarle izročil vse § 55 se tičoče predloge svojemu pododseku za obdačenje žganja, da jih reši. V torek, 18. junija, pa je ta pododsek sklenil, da ne napravi z naučnim odsekom nobenega pododseka. Tako romajo vse predloge nazaj na naučni odsek. Tisti, ki poznajo razmere prav dobro, trdijo, da bo treba predvsem bistveno izpremeniti I r o v predlog, če se hoče imeti kaj uspeha. In kaj se to pravi? Da je za učitelje najboljše, če jako znižajo svoje upanje. Pa: „Zaboga, kaj ko bi tej ubogi pari zra-1 sel — greben in bi.. . raztrgala verige, v kraju, kjer so tamošnjemu nadučitelju ob lojstvu Tonetovem grozili, da ga obesijo na prvi tržki hrast, če se ne bo pokoril volji tržanov. A čas je z neizprosnim korakom zanesel tudi v naš kot žarke kulture, katerih smo bili deležni tudi mi dijaki. Ob znožju naših orjaških planin v lepi spodnje-štajerski Švici smo se divili njih krasoti in v počitniškem času dihali svobodo, kakor jo diha svoboden človek vrhu teh mogočnih vršacev . . . Kolikor lepih počitniških tednov, toliko in še več skrbipolnih mesecev je ob koli-kormožni podpori svojcev prebil svoja dijaška leta. Bil je siromak-dijak, kakor stotero naših slovenskih dijakov. Trdna volja in iskrena želja sta ga privedla v učiteljski stan, za katerega je gorel in v katerem je z ljubeznijo in neutrudljivostjo deloval do zadnjega vzdiha. Ni našel v njem zaželjenega smotra! Mlad — 32 let star — je moral leči v pre-rani grob, daleč proč od nebotičnih vršacev orjaških, prekrasnih naših Savinjskih Alp. Mi, dragi Tona, ki smo te poznali kot blagega tovariša, ostaneš v našem srcu in spominu za vedno! Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb le plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. katere jo oklepa danes klerikalni val pet?" je zapisal dunajski poročevalec „Slov. Nar." v Svojem poročilu 31. maja t. 1. Kaj res nimajo nikjer strahu, če že nimajo srca? Poznajo nas ponižne in vdane, ki bomo čakali zopet ponižni in vdani — saj do jeseni, jeseni pa naprej in naprej... Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem je imela svoj redni občni zbor dne 29. junija v Ptuju Ob 8. uri zjutraj je imel odbor svojo sejo, delegacijsko zborovanje pa, ki se ga je udeležilo 91 °/o delegatov, se je pričelo zaradi zamude vlaka šele ob 11. uri ter trajalo do '/4 na 4. uro popoldne. Predsednik Rajšp pozdravi navzoče naj-srčneje, poudarjajoč pomen današnjega zbo rovanja. Prišli smo, da povemo, kaj smo delali, prišli pa smo tudi, da določimo smer našemu delu vbodoče. Spominja se v prisrčnih besedah umrlega tajnika, obče priljubljenega odkritega tovariša Šijanca. katerega spominu zakličejo navzoči trikrat: Slava! Zatem pozdravi Ztezo predsednik Ptujskega učit. društva, tov. Ivan Klemenčič, želeč zborovanju mnogo uspeha. Tajnikov namestnik tov. Iv. Tomažič poda poročilo o delovanju v teku zadnjih dveh let. Zveza ima včlanjenih 16 okr. učit. društev in odsek Marenberškega učit. društva ter šteje 652 rednih članov in 2 častna člana; število je naraslo za 15 Odborovih sej je bilo 6 vodstvo samo se je sešlo enkrat in enkrat se je vršilo zborovanje predsednikov okr. učit. društev. Leta 1910. dne 5., 6. in 7. septembra je priredila Zveza v Mariboru počitniški tečaj, s katerim je bil v zvezi izlet 8. septembra na rojstni dom Stanka Vraza. Iz sklepov odborovih sej je omeniti posebno stališče, ki ga je zavzeli: Zveza v delitvi dež. šol. sveta, nastop posameznih okr. učit. društev o priliki predloga za uvedbo slov poslovnega jezika pri uradnih konferencah, skupen nastop z nemškimi tovariši za izboljšanje naših plač — na našo zahtevo je bil v tozadevno enketo poklican tovariš Požegar. Blagajnik tov. Gnus poroča, da je znašal blagajniški preostanek koncem 1. 1909 K 115 98. I. 1910 je bilo K 1088 98 dohodkov, K 709 20 stroškov, torej K 37978 prebitka; 1. 1911 je bilo K 1527 59 dohodkov, K 78981 stroškov, torej K 73778 prebitki. Velike stroške je povzročila Zvezi II. izdaja Žepnega koledarčka, ki pa se pokrijejo, ako stori učiteljstvo svojo dolžnost ter pokupi zalogo teh vsaj po znižani ceni 30 do 40 h. Ker nekatera društva prijavljajo večja števila članov, kakor plačujejo, se poudarja, da se ima vsako društvo pri izvolitvi delegatov ravnati po številu plačujočih članov, ne članov na papirju. Kdor ne plačuje članarine, se ne smatra za člana naše oigani-zacije. Takoj po blagajnikovem poročilu, ki je bilo z odobravanjem vzeto v znanje, so bili voljeni za računske pregledovalce tovariši Knapič, Leber in Petrovič. O „Učiteljski gospodarski zadrugi" je poročal nje predsednik tov. Lud Černej. — Poudarja posebno pomen in namen te zadruge, ki se je imela začetkoma boriti z velikimi težkočami, katerih mnogo so pro-vzročili tovariši sami. Nahajajo se tovariši člani, ki še zadružnih pravil ne poznajo, tovariši, ki poznajo zadrugo le takrat, ko jo rabijo, drugače pa delajo ovire. Obstrukcija se nahaja v naših vrstah, kar pa ne sme biti, ako hočemo, da bo naša stvar napredovala. Poudarja, da se vsem ne more ustreči, zaradi česar pa bi se ne smeli odvračati od podjetja. Opozarja na pogodbo s I češko ter priporoča tovarišem, da pridno zavarujejo pri tej nam naklonjeni družbi. — Tov. Pulko priporoča, da se računijo stroški pri naročevanju listov po °/0, tov. Brinar pa priporoča, da učiteljstvo ne le svojih event. prihrankov, ampak tudi prihranke šolskih otrok nalaga v naši zadrugi. Pri nakupovanju se ozirajmo vedno na tvrdke, ki nas podpirajo. Preds. Rajšp poročeva'cu za poročilo in vsemu odboru zadruge za požrtvovalno delo izreče zahvalo. _ (Konec.) Kultura in sedanje razmere. Piše K. K. (Konec.) Že od nekdaj je bil anarhizem v vsrh svojih oblikah (izkoriščanje, sovraštvo, za-sužnjevanje) najstrašnejši uničevalec človeškega rodu. Kaka nepravičnost aH brezpravnost je tlačila po Rimljanih obvladane narode že pred več nego 2000 leti. Obupovali so pred neznosnim izkoriščanjem ter hrepene pričakovali odrešenika, ki bi uvedel kraljestvo pravičnosti. Prišel je ter dal človeku formulo za rešitev socialnega problema: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" Idealno, preidealno za tiste in za naše čase, dobesedno umevano. Umevali so jo pa celo krivo, takorekoč samo paradno. Začetek realizovanja rešilne formate je pripoznavati v popolnem obsegu pravice soobčana ali bližnjega. Ni ga treba ljubiti, to je sentimentalno, treba pa je, da ga naravnost ne sovražim. Ni mu treba pomagati, najprej naj pazim, da mu ne škodujem. Nikogar ni treba naravnost podpirati v njegovem razvoju, le ovirati ga ne smem v ničemer, kar ni v splošnem škodljivo. Tudi zastonj dajati ni treba, ako se le varujem, da ne vzamem nikomur ničesar ter za malenkostno opravilo ali uslugo ne potegnem bližnjemu kožo čez hrbet in glavo. Dobra dela usmiljenja, miloščine itd. so brezpomembna, ako na drugi strani en gros kratim zdravim pravice, pohabljam njih zmožnosti in potence. Darovi, miloščine ne spravljajo s sveta pomanjkanja, ker ne pomnožujejo vrednosti, ampak se samo razdele; bogastvo se rodi iz proizvajanja, dela, iz preobrazbe in prilago-denja ozemlja, iz kulture. Sploh je velika radodarnost privatnim osebam — ne v javne namene — sumljiva, ker hoče naj-češče darovalec s tem le opravičiti svoje brezdelje. Tudi takozvana razlastitev kapitalistov pomenja le menjavanje posestnikov vrednot, in nima kakor darovanje s proizvajanjem bogastva ničesar opraviti. Ravno takega gospodarskega pomena je odiranje, osleparjenje, tatvina in plen, ne množi bogastva za nikogar; menjajo sicer posestniki vrednost, a močno ovira proizvajanje bogastva, torej ga le zniža. Vsi ti načini prometa vrednot provzro-čajo več ali manj padanje kulture, najmanj sicer darovanje. Kdor živi od milodarov, ne more delati ali pa neče delati in iskati zaslužka. V slednjem slučaju oškoduje družbo, ker jo oslepari za svoje delovne sile. Čim več je takih, tem prenedostatna postaja produkcija na vsakem polju, vrhutega se koristno učinkujoči preveč obremene, torej vlada nepravičnost Še huje posledice imajo odiranje, sleparstvo. tatvina, neopravičene privilegije, ki ov rajo še močneje kulturo. V vseh teh ozirih je treba bodočim rodovom čistiti pojme in nato družbo; princip pravičnosti bo odkrival vedno, kje je treba začeti reformirati. Ne usmiljenje, ne ljubezen ne bosta rešila socialnega problema, ampak le pravičnost in svoboda. Rimljani niso propadli, njih država ni bila razbita zaradi mehkužnosti in degene-racije rodu zavoljo bogastva in uživanja, kakor čitamo še po nekojih zgodovinah. Propad se je začel že za Avgusta in celo pred njim, ko je začela nepravičnost uničevati blaginjo in bogastvo širših množic, anarhija je naraščala vedno hujša in izpod-jedla državi vse korenine, da je končno popolnoma trhla in onemogla zaradi krivič-nosti zapadla maloštevilnim tujim druhalim v plen. Bogastvo daje državi silo in moč, napravila zveste podanike, širjajoča nepravičnost ga pa kmalu uniči in je pomenjala še dozdaj povsod začetek konca, ako se v pravem času ni iztrebila. Nič manja anarhija se ne vleče skozi srednji vek do najnovejše dobe: „Zgodovina človeštva je zgodovina njegovih zmot." Tiho se vplazi najprej despotizem ali nepravičnost v prid le enega stanu, na rašča in končuje z neredom. Nedolžno izgledajo razne oblike nepravičnosti: kršenje samoobsebi umevnih pravic uradnikov, omejevanje njih svobodščin z neumestnimi formulami o službeni pragmatiki, da je vezano in se ne more niti gibati; zavlačenje in onemogočenje sklepanja potrebnih akcij v zakonodajalnih skupščinah, zavlačenje duhu časa odgovarjajočih refoim na polju šolstva, sodstva, sploh oviranje napredovanja in uveljavljenje fosilnih, neprimernih oblik izza premagane preteklosti. Kultura ni nekaj stalnega, ampak nastajajočega, kateri primerno se morajo izpopolnjevati potrebne oblike socialnega redu na principu višje pravičnosti in svobode, ne narobe; najvišja kultura bo nekoč identična z najvišjo pravičnostjo in največjo svobodo; v tej smeri leži, kakor sem omenil, rešitev socialnega problema. Kršenje in omejevanje pravic ali svobode zakonitim potom — to je nepravičnost — ie napačno sredstvo; ne more drugače vplivati, nego da uničuje intenziteto življenja nalik naravnim katastrofam. Vseeno je, ako ničesar ne pridelam in pridobim, ali pa mi drugi vse vzamejo, da nimam ničesar. Vseeno je za moje poznejše življenje, ako sem bil že rojen kot idiot, ali mi pa, sprva normalnemu, vso dobo dospevanja izbijajo iz uma vsako možnost samostojnega svobodnega razmišljevanja in preso-jevanja, vsako možnost snovanja idej z napačnim neresničnim podukom, s sugestijo in zbujanjem strahu. V obeh slučajih mi je nemogoče za sebe misliti in ukrepati ter na podlagi tega pošteno pridobivati. Vseeno je tudi na primer, ali se komu 1 odrežejo roke, ali mu pa zaradi katerega- koli prestopka odtegnejo vsako možnost pridobiti si eksistenčne pogoje. Vseeno je, ako nimam nobenih idej, ki bi jih lahko objavljal, ali mi pa zabra-nijo v slučaju, da jih imam, pomisleki na eksistenčno varnost, da se jih ne upam' objaviti. Ako so ideje resnične, jih v drugem slučaju ljudje ravno tako pogrešajo, ka,\or da bi jih sploh še ne bilo. Preganjanje znansivenikov, publicistov zaradi tega, ker širijo obsebi resnične ideje, ki slučajno niso v skladu z naziranjem enega stanu ali z nauki kake institucije, je ravno tako nepravično, kulturno škodljivo, anarhistično početje, kakor osužnenje in odiranje. Celota trpi škodo, ker se jo prikrajša za množico idej, ki so podlaga proizvajanju, podjetnosti in asociacije. Vseeno je, sem li analfabet, ali pa ne smem čitati, kar mi širi spoznanje; efekt je isti; ne morem napredovati in ostajam neumen. V državljanskem oziru velja isto. Za kulturo je vseeno, imamo ii absolutizem ali pa ne, ako v drugem slučaju množica ljudstva v ustavni državi ne sme voliti po prepričanju in lastnem presoje-vanju, ker se to zabranjuje s strahovanjem in raznimi drugimi sredstvi. Vsak tak despotičen socialni pojav je zlo; uničuje življenske funkcije, posebno najvažnejše, ki so ravno duševne. Vsaka nepravičnost zaradi despotizma od katerekoli strani v javni zadevi napravlja dosedanje kulturne pridobitve in socialni red iluzorične, udušuje in pomandra pojave življenja, sploh njega intenziteto. Naše nevedno, nerazsodno ljudstvo pričakuje od tega sistema rešitve iz bede in brez pomembnosti! Zastopnike nepravičnosti prepričati o zlu je vedno neplodno početje; saj zahtevajo zase priviligije in absolutno oblast, hočejo biti bogovi, torej je nujno, da so jim na razpolago zatiranci potrebujejo nujno nesvobodne in vseh pravic oropane, ker je eno do drugega v korelativnem razmerju. Kultura, pravičnost, svoboda, sreča so identični pojmi in značijo vedno le ;no in isto plat socialnega življenja in nji-¿a pojavov, samo z različnega stališča opazovalca in raziskovalca. Enega stanja ni mogoče ustvariti brez drugega, vse pa uničuje nepravičnost v najkrajši dobi. Ne da se po kulturi stremiti, obenem pa uničevati človečanske pravice, posebno duševno svobodo. Z despotizmom ni mogoče zabranjevati anarhizma, z nesvobodo in usužnanjem se ne da ustvariti pravičnosti. S poklerikaljenjem šolstva in učitelj-stva se ne da v nastajajočih rodovih doseči višja izobrazba, ali sposobnost za intenzivnejše proizvajanje ali pridobivanje. S preganjanjem) širiteljev svobodnega mišljenja in raziskovanja ni mogoče po-množevati za potomce idejnega zaklada. S pobijanjem vsakega pokreta, vsakega živahnega gibanja se ne zbuja intenziteta življenja. Seveda so to enostavne resnice, vendar se povsod pripravljajo, postavljati jih na glavo in uveljavljati nasprotne principe. Boj za obstoj se bo sploh vedno, ali vsaj za nedogledno dolgo; vršil srdito med ljudmi, v drobnem in na veliko, in ne samo napram prirodi. kamor sodi, in ki daje največje jamstvo za hitri kulturni razvoj. Ako tudi glede slednjega z ozirom na celoto antagonizma med ljudmi ne more biti, obstoja vendar absolutni antagonizem med kulturo in nekulturo, pravičnostjo in krivič-nostjo, med državnim redom in anarhijo, med svobodo in brezpravnostjo, parazitstvom in koristnim učinkovanjem itd. Zaraditega o bstoja tudi večni antagonizem med privrženci in podpiralci prvega, oziroma drugega sistema, med zastopniki pravičnosti in svobode ter med pristaši anarhizma v katerikoli obliki, od despota in zatiralca nasproti zatiranemu počenši dol do tata in okradenega. Kritičnost je pri prvem, krivičnost je pri drugem, le v sredstvih se razločujeta. Despot, zat ralec ima po svoji sili na razpolago zakone in postave, ki jih obrača sebi v prid ali jih na-reja iluzorične, ropar in tat sta pa prisiljena zanašati se le na lastno moč. Nikdar se oba sistema ne dasta spraviti v harmoničen sklad, v asociacijo in solidarnost, v organizacijo kot državno obliko. Vsako tako prizadevanje je brezuspešno, antagonizem med kulturo in nekulturo, napredkom in med reakcionarstvom je nepremostljiv, boj še danes nedokončan. Ta razredni boj se ne vrši med proletarci in- kapitalisti, med posedujočimi in nepose-dujočimi, sovražnik je za posedujoče in neposedujoče nepravičnost, anarhija ali nesvoboda. Ko bi ne bilo nepravičnosti ne več anarhizma ne tlačanstva ne svobode, ne bi bilo več boja, zakaj vsi vzroki za kak boj bi s tem izginili. Vse bi se solidarno aso-1 ciiralo in še tesneje organiziralo v stoterih oblikah za boj nasproti prirodi v svrho čim hitrejšega skupnega obvladanja in pri-lagodenja planeta. Kakšen poskok in napredek glede bogastva, kultura se odkriva očem ! Kolikor tudi v sedanjem času pre- vladujejo težnje po kulturi in napredku, koder večina prebivalstva stremi za pravi boj za obstoj, ni več mnogo časa, niti posebne volje, tratiti čas in sile za usužnje-vanje stanov, slojev, omejevanje in kratenje pravic komurkoli. Pri nas je treba, ako hočemo boj za obstoj kreniti na pravo polje, uvesti temeljite in korenite reforme na vsakem polju, na vsaki panogi gospodarstva in uprave, pred vsem v sodstvo in šolstvo. Z intenzivno naobrazbo mladine, navedenemu primerno, je posebno treba vzgajati in pripravljati prihodnje rodove sposobnejše za življenje in uspevanje na tej zemlji, na tem svetu — ne za kak oni svet. Boj proti nekulturi bo končno premagal vse ovire, ki se še sedaj stavijo temu nasproti. Nekoč vendar mora večina izpregledati in začeti udejstvovati pravo kulturo; tedaj pa ne ibodo smeli več pozabiti na nas in naše opravičene zahteve. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Z*vez«* avstr. jugoslovanskih učiteljskih Urustev. Delegate- so dalje prijavila sledeča društva. VIII. Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo: 24. Franc Zagorc, nadučitelj — Bela cerkev; 25. Martin-Matko, nadučitelj—Toplice. IX. Goriška učiteljsko društvo: 26. Rožica Bajt, učiteljica — Bajt; 27. Terezija Pipan, učiteljica — Ročinj; 28. Ignacij Križman, nadučitelj — Dora-berg; 29. Josip Zajec, učitelj — Lig;. 30. Josip Dsrovenik, okrajni učitelj — Bilje; 31. Jakob Novak, učitelj — Kanal;. 32. Jakob Rojie, ačitelj — Gradišče. X Savinjsko «učiteljsko društvo:. 33. Robert Senica, učitelj — Št Jurij: ob Taboru; 34. Franc Rožanc, učitelj — Vransko; 35. Anica Brišsiik, učiteljica — Orlavas. Namestnika: 4. Ivan Jakše, učitelj — Vransko; 5. Bogomir Zdolšek, učitelj — Griže. XI. Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja: 36. Karel Pufoar, učitelj — Ribnica; 37. Ciril Vizjak, učitelj — Loški potok; 38. Leopoldina Tomšič, učiteljica — Ribnica. XII. Sevniško - brežiško učiteljsko društvo: 39. Simon Gajšek, nadučitelj — Dobova; 40 Ivan Černej. učitelj — Videm; 41. Vincencija Novak, učiteljica — Globoko; 42. Josip Pečnik, nadučitelj — Kapele; 43. Melhijor Rismal, učitelj — Rajhen-burg. Za glavno zborovanje sta zglašeni sledeči temi: 1. Naš položaj In šolstvo. Poročevalec tovariš Karel Kveder — Št. Jurij ob južni železnici. 2. Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornikov. Poročevalec tovariš Melhijor Rismal — Rajhenburg. Delegacijski seji se predloži v pretres in sklepanje preosnova „Učiteljskega Tovariša" glede vsebine, obsega in cene. Prvi dve priglašeni razpravi segata globoko v naš interes. Važna je posebno druga tema. Kakor druge velike učiteljske organizacije v Avstriji, zavzeli bodemo tudi mi svoje stališče glede stalnega nameščenja okrajnih šolskih nadzornikov. Zato naj vsakdo razmišlja o tej programni točki, da se zavzamemo za ono, kar bode v korist narodnemu šolstvu in učiteljstvu. Važen je tudi predlog glede preosnove „Učiteljskega Tovariša*. Storiti moramo vse, da ga spopolnimo v vsakem oziru. Vodstvo Zaveze. Predsednik: L. Jelene. Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. junija v Novi Štifti. Vse točke vzporeda so se rešile zanimivo in s koristjo za vsakega udeleženca. Na poziv Učit. tiskarne v Ljubljani se je sklenilo na zborovanju, opozoriti vsa šolska vodstva tega okraja, da naročajo vse k šoli spadajoče tiskovine pri omenjeni tiskarni. „Svoji k svojim!" Tudi se je vzpodbujalo, da bodimo vsi udje za učitelje toli važne. „Učit. kredit zadruge" v Celju. Tovariš Burdian nam je podal jako skrbno izdelano učno sliko: „Hišna muha". Za svoj trud je žel od navzočih zasluženo zahvalo. Da pa se ta poučljiva, obširna razprava ne izgubi v pozabljivost, bo tov. referent to svoje delo na željo vseh objavil v časopisu. Poročilo tov. predsednika Kelca, ki ga je vsak z velikim zanimanjem poslušal, nas je vzpodbudilo in bodrilo hoditi po stop-I njah tega našega tovariša. Povsod in vselej je pokazal s svojo besedo in dejanjem, da mu je slovenska narodnost nad vse. Povsod in vselej je iskal s svojo neomajeno odločnostjo pravice. Po dolgem 35 letnem delovanju za šolo in narod mu še ni umrlo veselje k temu, še deluje z mladeniško vnetostjo, češ: „Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan" Njemu in tov. Kocbeku, ki mu je odločila usoda že 30 let delovati na polju slovenskega šolstva, čestitajo vsi udeleženci k temu častnemu jubileju vsak z mislijo: ali se bom pač kdaj tudi jaz lahko po tolih 1 letih oziral nazaj s takim ponosom kot vidva ? * O, trosi Bog Vam sreče rož na Vaše vse poti! A nam še daj več takih mož, . mož vrlih kot ste Vi! Prihodnje zborovanje bo 15 avgusta na Ljubnem. Na snidenje tam vsi! V slogi je moč. _ Književnost in umetnost. Dr. K. Ozvald. Srednjšolska vzgoja. Založila „Goriška tiskarna, A. Gabršček. Gorica 1912. To delo je pravkar izšlo kot prva publikacija „Prosvetne knjižnice", ki bo obsegala sto zvezkov (urejuje V. Knaflič, zalaga „Goriška tiskarna" A. Gabršček). Naslov Ozvaldove knjige „Srednješolska vzgoja„ bi lahko imel podnaslov: „Iz srednješolske klopi za srednješolsko klop". Saj je v tej knjigi zajet velik del avtorjevega življenja ali bolje rečeno: lep kos razvoja njegovih misli o srednji šoli — izza dobe, ko je kot gimna-zijček prvič stopil čez srednješolski prag, pa do žive sedajnosti, ko, v zrelih moških letih, kot gimnazijski učitelj lahko „sine ira et studio" sodi o „srednješolski vzgoji*. Nezadovoljnost s tem, kar je, je pisatelju vodilo pero; ali ne tista godrnjava nezadovoljnost, ki je boljalimanj sama sebi namen, temveč tisto čuvstvo nezadovoljnosti, ki je mati — napredka. Zato pa avtorju tudi ni toliko do tega, da bi porušil stare malike, kakor da pokaže nove smotre, ki se naj dvignejo iz danih socialnih razmer. Dr. Ozvald predvsem krepko podčrtava pojem „vzgoja", češ, to je vse nekaj drugega nego učenje, in obenem nekaj vsaj toliko važnega kot učenje. In upravičeno! Za samo bistrenje duha bi srednja šola res bila predraga kupnina. Srednja šola ima v prvi vrsti vzgajati, t. j. buditi in jačiti tiste sile v razvijajočem se človeškem bitju, ki so princip življenja — mlado hotenje. Šele tedaj postane te vrste šola v resnici „srednja" šola, posredujoč med začetno šolo domače hiše in visoko šolo življenja. In komu je namenjena „Srednješolska vzgoja"? Učitelju, učencu, očetu? Jaz bi rekel — vsem trem! Vzgajanje mladega bitja pač jako nalikuje zdravljenju bolnika. Kakor bo se izgubljeno zdravje slednjič vendar zopet nasmehnilo tistemu bolniku, ki ne le da mehanično „jemlje" zdravila, ki mu jih svojci, po zdravnikovem naročilu, mehanično poda-jejo, temveč ki zaeno s svojimi strežniki podrobno pozna bistvo svoje bolezni in tudi ve za namene zdravnikov, prav tako bo i vzgoja uspevala le — „viribus unitis", t. j. ako se med seboj podpirajo trije glavni faktorji: učitelj, učenec (t. j. „šola") in — dom. To pa bo kajpada samo tedaj mogoče, ako vsi trije vedo, kaj je in kaj ni — vzgoja! — Ker je potemtakem Ozvaldova knjiga pomenljiv socialen pojav v razvoju slovenske pedagoške literature, vsem pouka željnim kar najtopleje priporočamo pravkar izšlo „Srednješolsko vzgojo". Novi Akordi. Meseca marca je „Učiteljski Tovariš" obširno poročal o zadnjih dveh številkah X. letnika „Novih Akordov". Pravkar sem pregledal prva dva zvezka XI. letnika, ki spričo svoje raznovrstne in dobre vsebine zaslužita, da o njih pišem. Med priobčenimi zbori me je zanimala daljša Vasilij Mirkova „Kam hitite?", precej nenavaden mešan zbor z vpletenim tenor-jevim samospevom. Zaradi nekaterih čudno prisiljenih mest že presega zmožnosti manjših zborov in mu bo tudi soliste težko dobiti. Sicer pa s koraižo nadenj! — Za Oskar Devov moški zbor „Še ena" manjka čutečih pevcev in izšolanih glasov. Če se je naši pevci lotijo, pojde vsa poezija rožnega Zupančičevega teksta in humorja polne skladbe rakom žvižgat! Jaz si že ne upam blizu! — V lahkem tonu, ki ga naši kvarteti ljubijo, se ziblje Pavčičev četverospev „Deklica, ti si jokala". Preprosto, domače blago, ki ne ostane le na papirju kot mnogo novejših zborov, marveč bo čveterospevom jako dobrodošlo. — Emil Adamič je žal zastopan le s svojim kratkim moškim zborom „Polonica". V njegove zbore sem zaljubljen, ob njih uživam, čeprav so mi bolj všeč mešani kot moški. Tudi v „Polonici" je Adamič dobro zadel ljubkost Golarjevega te- * Tudi z naše strani iskrene čestitke! Uredn. ksta. — Med objavljenimi samospevi ima prvo mesto Lajovčeva karakteristična „Pesem o tkalcu", ki zahteva mojstra pevca in umetnika spremljevalca, zato bo najbrž čakala boljših časov. V primeri z našimi razmerami je La-jovic v svojih skladbah 50 let pred nami. Da bi kdaj tudi slovenske tekste hotel kompo-niratil — Gotovo pa pogrešamo takih samospevov kot je Stanka Premrla „Zapel bi pesem žalostno". Iz nje zveni (slično iz dr. Gojmir Krekove „Predsmrtnice") trpka re-signacija. V tehniškem oziru ne dela niti pevcu, niti spremljevalcu sitnosti, zato se priljubi. Peli ga bodo mnogokrat. — Klavirsko literaturo sta pomnožila Janko Ravnik (Moment) in Vasilij Mirk (Glasbeni utrinki L, II). Posebno Moment je dobra klavirska stvar, ki priča, da je Ravnik brez dvoma talent, Miha Rožančeva „Giga" je sicer skromen, vendar vesel pojav v ubožni zalogi slovenskih skladb za gosli in klavir. — Prva številka ima hvalabogu tudi književno prilogo, ki prinaša na uvodnem mestu referat „P.H.Sattner in njegova Assumptio" nadalje vesti glasbenih društev, Življenje in stremljenje umetnika, Naše skladbe, Pêle mêle ter listnico uredništva. Med kritikami mi najbolj ugaja poročilo o Ipavčevem večeru si. pevskega društva Lj. Zvon, v katerem ljubljanski glasbeni in koncertni referent, skladatelj Lajovic, neusmiljeno zdela mojo malenkost zaradi načina naštudiranja takrat proizvajanih zborov. Tako je prav ! Naše napake nam pokažite vi, bogovi na Olimpu, opozorite nas nanje, Če hočete, da napredujemo! Gotovo sem tudi jaz proti pretiranemu razsekavanju besedila, toda vprašanje je in na to odgovorite: kje naj pevci dihajo, če hočemo imeti pred seboj vitko raščeno melodijo? — Dasiravno sem bil tarča, na katero je Lajovic streljal jaz, namesto nekoga druzega, sem mu za poučilo hvaležen in se izkušam poboljšati. Če ne pojde na mah, gotovo vsaj sčasoma. Pevovodja Prelovec. Zvonček objavlja v 7. številki to-le vsebino: 1. Cvetko Gorjančev: Pesem ptičk. Pesem. — 2. Mali srpan. Vinjeta. — 3. Ivo Trošt: Ob učenju. Povest s podobo. — 4. Pavel Strmšek: Cir in Grki. Povest. — 5. —m—: V hrošče vem letu. Pesem. — 6. Anton Aškerc, slavni slov. pesnik. Podoba, — 7. K- Andrejev: Želodek Pesem. — 8. I. K- Erben. — Josip Gruden: Zlata pavka. Povest. — 9. Jos. Vandot: Desetnica. Planinska pripovedka. — 10. Cvetko Gorjančev: Desetnica. Gledališka igra. — 11. K. Str.: Sladorni trs. Povest s podobo. — 12. Tone Rakovčan: Morje. Pesem. — Pouk in zabava. Kosova gostija, otroška spevoigra, priredil Anton Kosi. Pomlad se bliža, veselje in življenje. Kos v grmovju vabi na gostijo. Žolna je njegova nevesta, sinica sva-tevca, brglez pozavčin, sraka kuharica, zajec godec. — Uvaja nas v spevoigro kratka de-klamacija. Za to pride petje sedmih kitic. Med vsako se nekoliko preneha, in nato eden proizvajalcev pove prvo vrsto prihodnje kitice. Končno se ponovi še prva. Dvo-glasen napev je Kosi priredil po narodni pesmi v navadnem polka-tempu, ki pa gotovo pri sedemkratnem ponavljanju postane preenoličen in mora poslušalca naveličati. Ne dvomimo zaradi tega, da bodo spevoigro z veseljem pozdravili, ker podobnih stvari za otroške predstave vedno primanjkuje. —a. Obrambni vestnik. * Učitelji — „angeli" in „svetniki." Verski kramarji in komedijanti so našli posnemanja sedaj tudi med učiteijstvom. Pesem o brezvercih, ki so jo že skoro ovrgli vrhovni klerikalni petelini, so pričeli peti sedaj — Slomškarji. Neslana roba! Ljubljan* ski Jeglič, ki mu je vera pač želodec, je postal naenkrat versko blazen in razločuje celo katoliške in verne žemlje od brezver-skih. Smešni ljudje pač, ki spadajo po svojem fanatizmu v blaznico. Kažejo se kot zagovorniki verskega momenta, so pa v resnici verski hinavci. Uboga vera, če jo bodo branili taki ljudje! Slovenska zemlja menda nima večjih kreatur od Slomškarjev, ki imajo za sabo že štiriletno sramotno zgodovino — prodanih duš. Pač tu edino pride dr. Krekov rek o učiteljstvu na pravo mesto, zakaj organizacija Slomškove Zveze igra res vlogo „psa za plotom" in že tudi poginja kakor pes za plotom; t Boga dražijo. In kakor pojejo Jegliči po okr. uč. konferencah, tako piše potem farizejsko glasilo slovenskih katehetov, v katerem gostuje klerikalno slovensko brez-značajno in brezčastno posvetno učiteljstvo. Višek hinavščine je doseglo glasilo slovenskih katehetov „Slovenski Učitelji" s sledečo notico, ki jo prinaša v svoji letošnji 6. štev. Glasi se tako-le: „Boga dražijo vse tiste učiteljice, ki so članice Marijinih družb, a obenem tudi članice. liberalnih društev in naročnice liberalnih listov. Takim pošten človek ne more reči drugega, nego: „Žalostno!" Ako so toli naivne, da smatrajo, da se to početje more zlagati z vestjo, — naj se dajo vendar poučiti ter naj pogledajo na Francijo in Portugalsko. S takim ravnanjem de- lajo po eni plati poklone Bogu vsevednemu, po drugi pa poklanjajo cvetice luciferju. Človek na stopnji učiteljske izobrazbe skoraj ne more biti tako neveden, da ne bi čutil, kako veliko nesoglasje je med članico Marijine družbe in med naročnico liberalnega lista. Luč in tema se sovražita. — Čudno in neumevno je. da je pri nas na Kranjskem sploh še dokaj ljudi, ki hočejo biti po vsem korektni katoličani, ki se udeležujejo v celem verskega življenja, obenem pa podpirajo gnilo, veri in cerkvi sovražno, strupeno in predvsem pa grešno libe-ralstvo. — Ne motimo se, če trdimo, da so to tisti ljudje, ki prisegajo uprav na vsebino mlačnega, navadno pa liberalnega časopisja. Kdaj se bo popolnoma zdanilo? Ne reči: „Smo kristjani!", temveč: „Mi smo odločni, prepričani, konsekventni katoličani!" S studom se mora obrniti človek od teh verskih kramarjev in farizejev, ki javno kupčujejo s svojo vero. Vaša dejanja so bogoskrunstvo! * Masarykjim je dober! Slomškarsko glasilo, ki je sicer vedno polno napadov na prof. Masaryka, prav pohvalno omenja tudi njegove predloge v drž. zboru v prid izboljšanja plač ljudskošolskemu učiteljstvu. Tukaj se vidi, kdo je prijatelj uči-teljstva in kdo ne! Prav pobožno je poročilo „Slovenskega Učitelja" o veliki akciji, ki jo je započelo in zbudilo avstrijsko napredno slovansko in nemško učiteljstvo v državnem zboru potom učit. prijaznih poslancev za pomoč države v prid učiteljstvu. Poročilo „Slovenskega Učitelja" o vsem tem je pa grda hinavščlna in lopovstvo, kar moramo razkrinkati. „Slov. Uč." poroča: „Posl. Verstovšek (klerikalec!) je v odseku zagovarjal splošno ljudsko stališče ter predlagal, da naj država prispeva tudi k stavbam 50°/o." — Proti temu poročilu je resnica, da je klerikalna stranka nastopila glede zahtev učiteljstva v državnem zboru proti učiteljstvu in proti ljudstvu. Slovenski klerikalni poslanci so hoteli sploh onemogočiti vso akcijo učiteljstva v drž. zboru. Posl. Vrstovšek in njegovi kolegi so glasovali vedno proti učiteljstvu in omenjeni predlog je bil stavljen le zato, da bi sploh odbili vsak prispevek za šolstvo od države. V kak sklad spravljajo sedaj Slomškarji to poročilo „Slov. Učit." s svojimi verskimi načeli? Hinavci na dan! Sramota za učiteljsko organizacijo kot je Slom. Zveza, ki je udinjana politiški stranki, ki nastopa vedno proti učiteljstvu in proti šolstvu; sramota za Slom. Zvezo, ki ima svojega predsednika v stranki, katera nastopa proti učiteljstvu, in ta zastopnik učiteljstva se niti ne gane proti temu; sramota za organizacijo, katere člana in voditelja (Ravnikar in Jaklič) glasujeta proti interesom članov organizacije! Taka organizacija res ni vredna, da pogine — kakor pes za plotom 1 * In vi se upate nastopiti proti nam ? Na vse to pa piše „pedagoško-katehetski" list še sledeče: „Več zavednosti. Nekaj naših članov še vedno tuintam zaide na zborovanja liberalnih okrajnih učiteljskih društev. Ne vprašujemo po vzroku, ker naši člani za to ne morejo in ne smejo imeti nobenega izgovora. Naznanjamo pa, da dvoživk ne maramo; mi poznamo za take samo eno — in sicer radikalno pot. Z nami — ali proti nami Toliko zavednosti in inteligence pa vendar mora imeti vsak naš član, da ne bo komaril zdaj tu, zdaj tam, Neznačajneže prav lahko pogrešamo." Ali ni to prepotenca, da se potem upajo še tako agitirati zase in nastopati hkrati zoper nas? Ni je menda večje hinavščine na svetu nego je to! Kako naj učiteljstvo vstopa v organizacijo, katere voditelji so še vselej pri učiteljskih vprašanjih nastopili in glasovali zoper učiteljstvo!? Politiški pregled. „ * Knez Thun — Sturgkhov naslednik ? Češki listi poročajo, da bo, ako se doseže češko nemška sprava na Češkem imenovan v jeseni za ministrskega predsednika češki nemestnik knez Thun, kateremu se bo poverila sestava parlamentarnega ministrstva. * Društveni zakon. Edini uspeh med vsemi odseki more izkazati le ustavni odsek, v katerem je bila končana razprava o novem društvenem zakonu. * Štajerski deželni zbor. Iz Gradca poročajo, da se že več tednov vršijo pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Stvar baje zdaj ne stoji slabo. Ce se pa do jeseni delazmožnosti ne bo dalo doseči, bo deželni zbor razpuščen. * Italijanska pravna fakulteta. Z italijansko pravno fakulteto tudi prihodnje leto ne bo nič. Odsek bo nadaljeval dotično razpravo šele v jeseni. Kranjske vesti, —r— Osemnajst — in še ti bodo ubežali. Škandalozne so šolske razmere danes na Kranjskem. Kriva pa je temu večina, ki ima deželo v rokah, Na velikem pornankanju trpi naša dežela glede učiteljstva, in lahko trdimo, da je Kranjska v celi Avstriji najslabša dežela glede plačevanja dež. uradnikov — učiteljstva. Posledica temu je, da se nihče več ne posveti učiteljskemu stanu in da še ti, ki študirajo na učiteljišču, gredo v kako drugo službo. Čez štiri leta pride iz ljubljanskega učiteljišča kvečjemu kakih petnajst izprašanih moških učnih oseb. Od teh petnajst jih ostane kvečjemu kakih sedem kot učiteljev na Kranjskem, drugi pojdejo k pošti, železnici ali na Štajersko in Primorsko. Tako bo Kranjska kmalu brez učiteljstva. Kdo bode še služil pod takimi škandaloznimi razmerami in za tako sramotno plačo. Prepričani smo, da se jih letos niti petnajst več ne vpiše v prvi letnik v učiteljišče, ker so že starši toliko previdni, da bodo svojemu sinu odsvetovali se iti učit — za stradanje. S prihodnjim šolskim letom ustanovi vlada na učiteljišču pripravljalni razred. Tako nizko je torej že sedaj padlo ljudsko šolstvo, da se mora s silo pre-šati iz ljudi, ki bodo vedno nepopolni—učitelje. Sedaj torej bodo učenci iz četrtega razreda ljudske šole vstopili v učiteljišče. V času, ko se vse učiteljstvo bori, da si pridobi še višjo in popolnejšo izobrazbo nego jo ima dosedaj.se upa vlada tako škandalozno odgovoriti na učiteljsko zahtevo. Pripravljalnica na učiteljišču je ponižanje za učiteljski stan. Danes, ko so naša učiteljišča že stare škatlje nasproti sodobnemu razvoju znanosti in vede, se upa vlada ponižati učiteljišče s priprav-ljalnico, namesto da bi ga preustrojilo, ker naša učiteljišča že davno kriče po reformi. Škandal pa tudi za vlado, da na ta način izkuša sanirati pogubno rano naše dežele, nego da bi nastopila tam, kjer je vzrok teh razmer! —r— Kranjska Izvoljena dežela. Slov. Učit. poroča: „Šolski bratje so se naselili na Hrušici pri Jesenicah. Prišli so iz Strebersdorfa pri Dunaju. Kupili so od posestnika Schreya veliko vilo. Tamkaj ustanove za enkrat juve-nat, v katerem bodo pripravljali poštene mladeniče za svoj red. Pečajo se z vsakovrstnimi šolami. Gospodje so visokoizobra-ženi vzgojitelji. Posamezne njihove naselbine stoje pod patronatom visokih članov iz cesarske hiše. Ravnatelj brat Anzelm Mav-ser je Slovenec. Sprejemali bodo na Hrušici samo jugoslovanske mladeniče, Slovence in Hrvate. Za občino, kakor za Slovence sploh, je podjetje velikanskega pomena, zato novo-došle vzgojitelje z veseljem pozdravljamo in jim želimo mnogo božjega blagoslova" — S tem je dobila kranjska dežela eno klerikalno učilnico več. Slomškarjem, ki so tako navdušeni za take vrste vzgojevalce, priporočamo, naj pristopijo k šolskim bratom. Posebno nekaterim ne bi nič škodilo malo klošterske postave! —r— Okrajna učiteljska konferenca za postojnski šolski okraj in proslava 60-letnlce okraj, šolskega nadzornika in ravnatelja gospoda I. Thuma se je vršila dne 22. junija 1912. v Vipavi v lepo okrašeni šolski sobi, Poročilo nadzornikovo je bilo vse skozi stvarno in poučno. Za tem je eksperimentiral tov. Grum z onimi fizika-ličnimi aparati, ki jih v ljudski šoli največ rabimo. Tovariš A. Skala ml. je vrlo dobro predavaval o temi: „Slovenski pesniki in pisatelji s posebnim ozirom na Notranjsko." Natančneje je podal življenjepise M. Vilharja, Fr. Levstika in Fr. Erjavca. Prav bi bilo, da priobči mladi tovariš v Popotniku vsaj svoj teoretični del iz življenjepisa prvih dveh imenovanih pisateljev-pesnikov, da učitelstvo spozna, kako si mislijo naši prvi šolniki to snov podano ljudskošolski mladini. — Pri izbiri učnih knjig za šolsko leto 1912/13 je nastala Čudna ali ne taka politiška mešanica, kakršno so provocirali nekateri odpadniki ljubljanskega učiteljstva na tamkajšni konferenci. — Po poimenskem glasovanju je končno zmagala razsodnost tovarišev ter se je sklenilo uvesti z novim šolskim letom namesto dosedajnega jako nepraktičnega „Abecednika" Widrovo „Moje prvo berilo." Stalni odbor je ostal dosedanji. — Po sklepu konference se je v izbranih besedah zahvalil tov. A. Skala st. našemu ljubljenemu nadzorniku za ves trud in vso ljubezni, ki jo je imel z učiteijstvom našega okraja v dolgih šestintridesetih letih svojega nadzorovanja. V znak ljubezni in globokega spoštovanja do tega moža mu je poklonilo učiteljstvo k njegovi 601et-nici njegovo lastno sliko v zlatem okviru in srebrn servis. Živahno odobravanje in glasni klici „Živio" so pričali, kako srčno si želi vse učiteljstvo, da bi sicer že osiveli, a vendar še trdni nadzornik mogel vršiti svoj težki posel vsaj še prihodnjo dobo. — S solznimi očmi se je zahvaljeval blagi gospod na teh tako iskrenih in srčnih ovacijah vsega učiteljstva. — Naj ga Bog živi i dalje v napredek našega šolstva in dobrobit učiteljstva! — Po konferenci se je vršila volitev dveh „izvedencev" v okrajni šolski svet. Dobila sta večino glasov dosedanja naša zastopnika Anton Skala in Dragotin Cesnik. Klerikalni kandidat J. Grad je ostal v ogromni manjšini. —r— Okrajna učiteljska konferenca kočevskega okraja se je vršila v soboto, dne 22. junija, v Ribnici. Po poročilu nadzornika g. Josipa Novaka o pouku v nadaljevalnih šolah in po referatu g. Štruklja o • ngnr jecljajočih otrocih so se vršile volitve v knjižnični odbor, v katerega so bili enoglasno voljeni: gdč. Blahna, gdč. Krašovec, tov. Grčar in gdč. Tome. Tudi pri nato sledečih volitvah v staln[ odbor so bili izvoljeni istotako: tov. Štefančič, tpv. Wigele, gdč. Blahna, tov. Bergant in g. Štrukelj. — Kot zadnja točka dnevnega reda je bila volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okr. šolski svet. Po teh po listkih izvršenih volitvah sta bila enoglasno izvoljena napredna kandidata tov. Franc Štefančič, (Velike Lašče) in tov. Ivan Loser (Borovec-Morobitz) Gosp. nadzornik se je zahvalil navzočim in s trikratnim klicem „Slava" presvetlemu cesarju zaključil konferenco. Skupni banket vršil se je v gostilni g. Podboja (pri „Ce-netu"), kjer je bilo učiteljstvo prav izborno postreženo, za kar gre posebna hvala gosp. gostilničarju. Napitnico g. nadzorniku je izvedel tov. Štefančič v krepkih besedah, na kar se mu je gosp. nadzornik zahvalil. Vsa čast pa vrlim tovarišem pevcem, ki so jako zadovoljivo izvedli nekaj narodnih pesmi. Nekaj pa je bilo opaziti, in sicer to, da se je izvidela iz vsega neka neprisiljenost, česar je bilo pogrešati že nekaj let poprej. Štajerske vesti. —š— Obrtniška posredovalnica za Spod. Štajer. Slovenski obrtniki na Štajerskem smo jako pogrešali zavod za posredovanje obrtniških vajencev. Da se temu čimprej odpomore, se je na I. slov. obrtnem shodu v Celju sklenilo tozadevne posle začasno poveriti „Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju". Društvo je s posredovanjem že pričelo in je moralo posebe nastaviti pomožno pisarniško moč, ker društveno vodstvo ne more samo izvrševati obilnih poslov, ki jih zahteva taka posredovalnica. To dejstvo dokazuje, da se deluje z vso res-nobo na uresničenje obrtne organizacije in na izvršitev sklepov, storjenih na obrtnem shodu dne 27. maja 1912. Zatorej se podpisano društvo obrača do vseh obrtnih zadrug, kakor tudi do posameznih mojstrov-obrtnikov, da se v slučaju potrebe poslužujejo naše posredovalnice, ki jim bo preskrbela naslove staršev ali varuhov dečkov, kateri se želijo priučiti kaki obrti. Tozadevnim dopisom je priložiti znamke za 40 vin., dočim opravlja posredovalnica vse posle, zadevajoč priglasitev otrok za uk, brezplačno. Kakih pogajanj med starši in mojstri posredovalnica ne prevzame, temveč se morajo mojstri glede določitve učne dobe itd. dogovoriti direktno s starši, oz. varuhi bodočega učenca. Vsa vprašanja na posredovalnico se morejo vršiti le pismenim poiom. Pisma je nasloviti sledeče »Posredovalnica Občeslovenskega obrtnega društva v Celju". Opozarjamo še, da naša posredovalnica ni namenjena samo za Spodnji Štajer, temveč se nanjo lahko zaupljivo obračajo tudi obrtniki in taki, ki želijo dati dečke v uk, vseh ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi tega prosimo vse slovensko časopisje, da nam gr£ na roko pri našem započetem delu, ki bo za utrM*ittj*il4» eestn Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroj!. ft Pletilni stroji, ft Naš denarni zavod Geslo: plodonosno naložim, v pomoč Ig sebi podarim. Hranilnica m posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov Da taiiruga * omejenim jamstvom. Promet do konca junija K 94'526 19. Uradne nre: Vsak četrtek od 7,2.—'7,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj %& odgovor priloži 30 h v poštnih ZDamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" —— priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: modno blago za moške in ženske obleke priporoča firma Karei Kocian :: tvornica za sukno v Humpolcu (Češka). Vzorci franko. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. -Ustanovljene leta 1882. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavez« t lastnem zadružnem doma V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 Sprejema tudi vlog« m tekočI rečmi v sveži s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 61/40/4 brez ^Sti!Ba amortizaclje Eskomptuje trgovske menice. Denarni promet v 1. 1911. K 100,000.000'— Upravno premoženje v 1. 1911. K 20,500.000 — katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let ▼ zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. Vzor i poštnine Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Vzorci poš,nine prosti proti vrnitvi. prosti proti vrnitvi. Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom Gorica in ncic Gosposka ulica 11. (V. G. Carducci.)