šiev. 121.
v шшш, v ш one 27. mojo 1924.
Posamezna stevnRa stane 1 "50 Din. teto LO.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ....•• Din 20 za pol leta . . . . . . 120 sa celo leto .... . 240
za inozemstvo: m »sečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. . . . . 60
Cene InseraJom:
Bnostoipna peiitna vrsta mati oglasi po Din 1*50 in Din 2-—. večji oglasi nad 45 mm viBine po Din 2 50, veliki po Din 5 — in 4 —, oglasi v nredni8bctn delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemii ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Poštnina plačano v ootovini,
Uredništvo Je v Kopitarjevi ultd 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravni&tva 328.
trn list za slovenski narol
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Protestno zborovanje v Unionu.
Slovenci smo na glasu kot potrpežljivi in mirni ljudje, ki se ne razburjajo radi vsake malenkosti. Stoletno hlapče-vanje ni ostalo brez posledic na nase mišljenje in čuvstvovanje in mi se le preradi tolažimo z rečenico, »da že mora tako biti« in takrat potrpimo in trpimo.
Trpimo, dokler ni preveč. Če pa je mera prepolna, takrat zavre tudi hladna in počasna slovenska kri in takrat govori. Govori tako glasno, da se jo sliši daleč naokrog, čeprav spregovori mirno in dostojanstveno samo na enem mestu. Eno mesto govori — govori pa za celo Slovenijo,
To smo videli tudi v nedeljo na shodu v »Unionu«, sklicanem v znak protesta proti krutemu in naravnost nečloveškemu postopanju naše centralne vlade napram slovenskim bolnikom. Govorila sta le dva govornika, toda ž njima vred je govorilo celokupno slovensko ljudstvo, tisto ljudstvo namreč, ki še čuti slovensko in ki se ne mara prodajati in vklanjati — slovenskim prodancem.
Včerajšnji shod v »Unionu« je bil sijajna manifestacija slovenske zavesti in slovenske odločnosti v boju za pravice slovenskega ljudstva. Kar smo si zgradili s svojim denarjem in s svojimi žulji, to je naše in mora tudi ostati naše v bodoč- ; nosti.
Zborovanje se je vršilo v nabito polni veliki dvorani unionski. Predsedoval je zborovanju g. Remec, kot govornika pa sta nastopila ljubljanski podžupan g. dr. S t a n o v n i k in pa naš glavni urednik g. Smodej. Uvodoma je pri otvoritvi poudarjal g. Remec, da se je zgodila Slovencem
VELIKA KRIV ICA
s tem, da se odreka bednim ljudem pravica zaščite in pomoči v naši bolnišnici. Prišli smo in se zbrali, da zahtevamo pravico in zaščito tudi nam.
Prvi je govoril podžupan
DR. STANOVNIK.
Poudarjal je uvodoma, da nas Slovencev niso udušili Turki, niso nas uničili Nemci in ne bodo nas zlomili vele-srbski centralisti. Naš narod je bit uspešno boj s Turki in Nemci, sedaj bije boj z velesrbskimi centralisti, boj za gospodarsko ekistenco in za naše oropane pravice.
UBRANILI SMO SE tujcev, nasilnih ln tiranskih in otresli se bomo tudi bratskega izkoriščanja. Od leta 1918. dalje poje v Slovenji centralističen bič, graščaki sede v Belgradu, valpti njihovi pa v slovenski demokratski stranki. — To so
HLAPCI
kakor jih je opisal naš Cankar, hlapci, ki so preje služili avstrijskemu režimu, sedaj pa služijo velesrbskemu centralizmu. Ti ljudje so zasnovali popolen sistem gospodarskega
USUŽNJENJA SLOVENCEV. Pri kblekovanju so nam vzeli eno petino našega denarja, pri zamenjavi denarja v razmerju 1:4 pa so nam odletele tri četrtine našega denarja. Težko breme so vojna posojila in davčna bremena so vedno večja. V Belgrad odhaja naš denar, iz Belgrada pa se ne vrača. Ukinili so nam avtonomni deželni zbor z deželnim odborom.
REŽIMSKI LJUDJE.
V Slovenijo pa pošilja režim svoje ljudi. Šef naše vojaške posadke je — Srb, šefi naših carinarnic so — Srbi, šef naše sanitetne uprave — je prijatelj režima. Režimski sistem gre svojo pot
—	njemu gre pšenica v klasje
—	naš narod pa gre uboštvu nasproti. Ko smo bili oropani za denar
—	smo potrpeli, ko so nam oropali avtonomne postave, smo zaškrlali z zobmi
—	in smo potrpeli, ko so nam nalagali davke in bremena, smo upali, da nam ž njim pomorejo, pa snu se pre-уагШ. Sedai pa, ko so nam začeli odrekati
najprimitivnejše materijelne dobrine, ko nam mečejo bolnike
IZ BOLNIC NA CESTO, (klici sramota — fujl) kri naše krvi, ko so načeli kožo našega narodnega telesa, ne moremo več prenašati.
Do tu in ne dalje!
Naša mera potrpežljivosti je polna. — Tudi naše trpljenje ima svoje meje.
Naša dežela je bila bogata na premičnem in nepremičnem premožen ju. Veličastne stavbe, obsežna zemljišča, razni zavodi in tudi deželno bolnico — vse je pobasal centralizem v svojo malho. Poprej je bil vstop v deželno bolnico vsakomur omogočen bodisi, da je bil bolnik bogat ali reven, gospod ali berač. Bogati so plačevali oskrbnino, revežem pa je plačala dežela iz svojega fonda, tako da je bila bolnica res pravi
HUMANITAREN ZAVOD, sedaj pa je postala trgovski obrat. Proračun 8 milijonov dinarjev jo skrčila na 4 milijone, ker misli, da se da ba-rantati kakor za turške glasove. Plačana oskrbnina gre v centralno blagajno v Belgrad, deželne zdravstvene doklade pobere Belgrad. Okrožni urad sam plača na oskrbninah delavcev letno preko 4 milijone, tedaj več kakor proračun. Centralisti tedaj smatrajo bolnice za trgovska, dobičkanosna podjetja.
UČNI ZAVOD.
Deželna bolnica pa ni samo humanitaren marveč je tudi u č u i z a v o d, za zdravniški naraščaj.
Zdravnikom je predpisana enoletna oblig. praksa v bolnici, kjer prihajajo na vrsto najtežji slučaji. Okrnjenje bolnice je hud udarec med. fakulteti. Proračun 4 m i -1 i j o n e Din je nezadosten. Potrebno je najmanj 8 milijonov. Poglejmo samo tale račun: 300 vag. premoga letno po 4000 Din = 1,200.000' Din; prehrana za 150 uslužbencev po 16 Din dnevno znaša letno 8G4 tisoč Din; za 300 bolnikov hrana po 15 Din dnevno znaša letno 1.620.000 Din. Skupaj torej 3, 684. 000 Din. Ostanek 316.000 Din. — Kako naj zadostuje ta malenkost za inventar, instrumente, za zdravila, obveziia, zdravnike, razsvetljavo, obleko, plin, vodo, elektriko itd., itd. Dejansko je ne 300, temveč 650 sistemizir. poslelj v deželn bolnici. Ako se za 300 bolnikov ne more izhajati s 4 milijoni Din, kako noj se izhaia za 650 bolnikov? — Ministrstvo je prepovedalo prekoračenje proračuna pod osebno in materi j elno odgovornostjo. Tako se je zgodilo, da je uprava deželne bolnice začetkom maja odpustila od 540 bolnikov 280, tedaj več kot polovico. Enako pa zahteva sedaj ta nasilni brezobziren režim še redukcijo bolnikov na
PORODNIŠNICI.
Tudi inventar je bil v vseh dobrodelnih zavodih v zadnjih letih silno zmanjšan. Samo za inventar bi bilo treba uajmanj 2 milijona dinarjev.
BLAZNICA NA STUDENCU,
Na blaznici na Studencu se ne sprejemajo več umobolni. Ako bi se vsi potrebni sprejeli, bi prišli trije bolniki na eno posteljo.
Preje je bila ta umobolnica
SAMO ZA KRANJSKO,
sedaj pa je za celo Slovenijo. In namesto, da bi jo razširili, smo dobili omejitev.
Na Studencu ni niti električne luči. Petrolejke so pri norcih, tako, da je zavod vsak dan v nevarnosti požara.
CENTRALIZEM ŽRE...
Režim, ki ima dovolj dispozicijskili fondov, režim, ki ob volitvah razsipa denar, ta režim nima deuarja za vzdrževanje bolnic. (Sramota, lej, za kanone pa imajo!) Vojake so nam poslali v Macedonijo, ali nam hočejo poslati tja ludi holnike? .Toroha so dobile naše bolnice, naši bolniki pa namesto postrežbe, zdravil in zdravnika
REŽIMSKO METLO,
ki jih pometa na cesto. Tz bolnice mečejo jetične, ljudi z nalezljivimi boleznimi, kronično bolne in tako dalic. Zadosti ie tega na-gilstval
KRŠI SE USTAVA!
Člen 27. Vidovdanske ustave ugotavlja, da naj država skrbi za izboljšanje splošnih higijeuskih in socijalnih pogojev, ki vplivajo na narodno zdravje, za posebno zašči,to mater in male dece, za čuvanje zdravja vseh državljanov, za zatiranje akutnih in kroničnih nalezljivih bolezni in pa tudi za brezplačno zdravniško pomoč, brezplačno dajanje zdravil in drugih sredstev za čuvanje narodnega zdravja siromašnim državljanom. Ali morda velja ta člen ustava le za Srbijo?
ZGLEDI.
Pri nas so pometali iz bolnice najrevnejše ljudi. Sprejeli pa so nekega tujca iz Italije, ki je plačal v lirah! Dne 8. maja so odpustili iz bolnice bolnika, ki je bil bolan na očeh. Dali so mu zdravila, toda napol slep nesku-šen človek je vzel namesto dionina iz steklenice glicerin in se je namazal po očeh. In le malo je manjkalo, da mož ni popolnoma oslepel. Tako dela centralistični režim. Zapreti in ukiniti nam hoče bolnice, za bolnicami pridejo na vrsto šole, za šolami uradi in edino kar nam bo ostalo — bo eksekutor in pandur v obleki slovenske izdajice, v obleki Jugoslovanske demokratske stranke. (Fej!)
Govoru je sledilo dolgotrajno viharno odobravanje in ogorčeno zgražanje iu protestiranje proti takim napadom ua naše lastne avtonomne deželne zavode.
Po govoru g. podžupana dr. Stanov-nika opraviči predsednik shoda g. prof. R c m e c odsotnost poslancev SLS, ki so morali nujno v Belgrad, da tam nadaljujejo svoj neustrašeni in neizprosni boj proti centralističnemu divjaštvu, ki hoče že itak do kosti izmozgano Slovenijo oropati še !i/3n*h kesti.
Nato da besedo glavnemu uredniku «Slovenca« g. Franu S m o d e j u.
SAMA POLITIKA !
Glavni urednik g, Smodej, burno pozdravljen, izvaja:
«Žalostna stvar pri nas je, da vsaka stvar postane takoj politična zadeva, čim postane aktualna. Mi imamo nebroj skupnih slovenskih zadev, toda na žalost moram ugotoviti, da se te zadeve navadno ne obravnavajo kot zadeve celokupnega slovenskega ljudstva, ampak kot strankar-sko-politične zadeve, vsled česar naravno trpi celokupna slovenska odporna sila.
Kakor hitro pa postane ta ali ona še tako lepa in plemenita slovenska zahteva objekt političnega boja, se navadno zgodi, da se nam očita politika! Ali naj mi mar mirno in s prekrižanimi rokami gledamo, kako izkoriščajo razne slovenske zadeve drugi v svoje politične svrhe? Tega mi ne moremo storiti, ker smo v svojo obrambo prisiljeni, da se tudi mi postavimo na politično stališče.
Na politično torišče pa vlačijo vse naše splošnoslovenske zadeve ravno centralisti in njihovi pomagači v Sloveniji. Zato pa je treba vzeti v roke močno brezovo metlo, ki jih bo pometla s slovenskega političnega torišča,
CENTRALISTIČNE INTRIGE.
Prej v Avstriji in takoj po prevratu so slovenske humanitarne zavode upravljale še avtonomne dežele, ker so bili ti zavodi tudi privatna last avtonomnih dežel. Te zavode je zgradilo slovensko ljudstvo s svojimi žulji in s svojim denarjem. A ne samo da naša država k stroškom za zgradbo in za vzdrževanje teh zavodov ni nič prispevala, ona se jih je kratkomalo polastila, polastila pa se jih je s pomočjo slovenskih centralistovl
Belgrajska vlada je namreč takoj po prevratu vse stare avstrijske državne, pa tudi vse stare avtonomne deželne doklade «unificirala«, t. j. podržavila in ves davčni denar speljala v centralno državno blagajno v Belgrad. Država ni vprašala, kakim namenom služi ta denar. Ona je rekla: To so davki — marš v Belgrad! Pri tem «centraliziranju« našega davčnega denarja, tudi avtonomnega deželnega, pa so centralno vlado najbolj podpirali slovenski demokratski centralisti in te gospode zadeva danes glavna krivda, da stojimo tam, kjer smo, in oni so krivi, da smo se morali danes zbrati tukaj. Hn svečano protestiramo proti takim metodam, ki so jih v Drvi vrsti povzročili slovenski centralisti
s svojo potuho belgrajski centralistični vladi.
Takrat, ko so nam demokratski intri-ganti izmaknili denar, smo imeli v Ljubljani še nekak ostanek avtonomne vlade. Kaj je hotela ta vlada napraviti z dobrodelnimi deželnimi zavodi brez denarja? Ali je mogla reči kaj drugega kakor: < Če ste vzeli že denar za zavode, pa še upravljajte zavode! Kdor pobira denar, naj jili tudi vzdržuje!«
NOVI UPRAVNIKI.
Kakor hitro pa je belgrajska vlada imela denar, n^ krvavo zasluženi slovenski denar v svojih rokah, je takoj pomolila na dan svoje rožičke, slovenski demokrati pa svoje roge. (Veselost in pritrjevanje.) Prvo, na kar so se spomnili slovenski dernokratje, je bilo korito. (Viharno odobravanje.) Imenovali so takoj novega upravnika, «svojega človeka«, kakor so rekli sami. Toda svoje slovenske demokratsko-koritarske račune so delali brez belgraj-skih krčmarjev. Zgodilo se je slovenskim demokratom tako kakor se zgodi navadno vsakemu izdajalcu: Dokler ga rabijo, ga plačujejo, polem pa mu dajo brco! Tako brco je dobila tudi nova bolniška uprava s tem, da je belgrajska uprava pobrala denar, za pomanjkanje v bolnici pa je delala krivo — bolniško upravo!! Ta udarec pa belgrajskim centralistom še ni zadoščal. Novi upravnik, čeprav demokrat, je bil Belgradu kot Slovenec odveč. Belgrad je holel imeti na tem mestu Neslovenca in Belgrad je znal zopet s pomočjo slovenskih demokratskih podrepnikov uveljaviti tudi to svojo željo — v Ljubljano je prišel za inšpektorja narodnega zdravstva pristen režimovec. (Ogorčeni medklici.) Ta gospod je bil poslan kol inšpektor k nam, ker bi bil kot nekdanji režimovec v bivši mažaronski eri v Zagrebu skoro nemogoč. (Pritrjevanje.)
DEMOKRATSKA PREDRZNOST.
Kaj pa je storil novi in nepotrebni centralistični inšpektor, ki jc bil poslan, češ da mora uredili humanitarne zavode? Danes so bolniki na cesti priče popolnega poloma centralistične upravne umetnosti,
Borzna poročila.
26. maja 1924. •
ZAGREBŠKA BORZA.
Tudi danes je bila tendenca devizam in valutam čvrsta. Na trgu je bilo zelo malo blaga. Vsled okrepitve Pariza na curiški borzi na 30.90, se je tudi Pariz okrepil, tako da je noti-ral 4.45 do 4.50. V vrednostnih papirjih je bil promet minimalen. Izjemo jo tvorila samo Slavonija, ki se je iskala po 103.
Devize in vabile.
(V oklepaju tečaji z dne 24. maja 1924.)
Dunaj 0.1141 do 0.1161 (0.1149 do 0.1157), Italija 358.75 do 361.75 (360 do 360.25), London 353 do 356 (354 do 356), Newyork 80.875 do 81.875 (81.26 do 81.40), Pariz 4.45 do 4.50 (4.3750 do 4.4250), Praga 2.393 do 2.423 (2.4025 do 2.4075), Curih 14.36 do 14.46 (14.40), efektivni dolarji 79.75 do 80.50 (79.75 do 80.25).
Vrednostni papirji.
Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 130 do 131; Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb 130; Hrv. slav. zem. hipol. banka, Zagreb 66 do 66.50; Jugoslavenska banka, Zagreb 120; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235; Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916 do 917.50; Slavonska banka, Zagreb 115—120; 7-odstotno državno investicijsko posojilo 67.50 do 68; Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 120 do 127.50; Hrv. slav. d. d. za ind. šećera, Zagreb 1150; Narodna šumska d. d., Zagreb 95 do 98; Našica 100 do 110; Guttman 855; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 590 do 600; Združeno papirnice, Vevče 170 blago; Slavonija d. d. za ind. drva. Zagreb 103 do 104.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 24. nmja 1924.)
Belgrad 6.95 (6.975), Pešta 0.0065 (0.0067), Berlin 1.3375 (—), Italija 25.05 (25.05), London 24.62 (24.59), Newyork 566 (566.25), Pariz 30.9(1 (30.65), Praga 16.70 (16.70), Dunaj 0.007960 (0.007962Jj Bukarošt 2.70 (2.70), Sofija 4.03 (4.10),
Vladna kapitulacija v parlamentu.
VLADA SE JE IZOGNILA BO JNEMU GLASOVANJU IN SPREJELA PREDLOGE. — NA DNEVNEM REDU VERIFIKACIJE HRVATSKIH MANDATOV.
danes so porušeni še zadnji ostanki slovenske avtonomije. (Veliko ogorčenje.)
Tako izgleda delovanje belgrajskih ecntralistov in njihovih slovenskih poma-gačev za dobrobit najbednejših naših ljudi v resnici. Namesto da bi bili naše zavode razširjali, kar bi bilo zlasti zaradi odpada bolnice v Gradcu in drugih javnih bolnic za slovenske bolnike nujna potreba, so zatrli in uničili šc to, kar jc prinesla slovenska dežela kot doto v Jugoslavijo, in naravnost neverjetna predrznost od strani demokratov je, da se upajo pred slovensko javnostjo svojo barbarsko in za Slovenijo naravnost uničevalno politiko šc javno zagovarjati, kakor to delajo v «Ju-tru«. (Sramota! Ven z »Jutrovci«! Doli z njimi!)
NESPOSOBNOST CKNTR ALTSTOV.
\«Л
' Režimovci so v praksi dokazali, da niso sposobni za vladanje. Že Konfucij je dejal: »Le tisti, ki zna svoj značaj obrazovati, le tisti zna tudi vladati k Morete reči, da je tak značaj n. pr. tisti, ki grozi s krvoprelit-jerni, ako ne dobi volivne vlade, čez par tednov pa zleze pod klop, ko ne dobi volivne, ampak poslovno vlado, ki jo je prej odklanjal? (Viharno pritrjevanje.) Ali obrazujejo svoje značaje tisti, ki z državnim denarjem uganjajo korupcijo in ravnajo z denarjem davkoplačevalcev kakor svinja z mehom? (Burno pritrjevanje.)
Pa se še upajo govoriti o enakopravnosti vseh državljanov. Enakopravnost je nemogoča, dokler ne bo Slovenija avtonomna! (Vihamo odobravanje.) Ali mislite, da so tudi v Belgradu pometali bolnike na cesto? ,Ta čast je bila prihranjena samo za »enakopravno« Slovenijo. (Frenetično pritrjevanje.)
KDO PLAČUJE?
Mi se za tako »enakopravnost« zahvaljujemo! (Vihamo odobravanje.) Vidimo jo v številkah. Bolnice v Sloveniji dobe letno 8 milijone dinarjev — a vse roma v Belgrad. V Srbiji pa znašajo ti prejemki 450 tisoč dinarjev. Zato pa dobi Srbija za bolnišnice 32,014.200 dinarjev letno od države, za Slovenijo jo bilo določenih 17,231.000 dinarjev, ljubljanska bolnica sama pa je dobila mesto 8 le 4 milijone dinarjev. (Klici: Škandal!) Tako postopanje pomeni, da nas imajo v Belgradu naravnost za butce, ki ne znajo računati.
ALI SOCIALNA USTANOVA - ALI KORITO?
Kar delajo belgrajski centralisti s slovenskim denarjem, je samo dokaz popolne belgrajsko upravne nesposobnosti. (Ploskanje^) Svojo upravno nesposobnost pa prikrivajo ti ljudje s svojo »državotvornostjo«. Toda jaz vas vprašam: Kaj pa je država? Kdo pa je država? Centralisti, na čelu jim seveda slovenski, pravijo, da je država nekaj višjega, čemur se mora vse pokoriti. Po njihovem mnenju je država nekak tiran in absolutist, mi pa da smo podaniki v starem, fevdalnem smislu. Mi pa, ki mislimo krščansko in socialno, pa pravimo: Država je ljudstvo, mi vemo, da nismo nobeni podaniki več, ampak svobodni državljani. (Vihamo pritrjevanje.) Mi vemo tudi, kaj je avtoritea, vemo pa tudi, da avtoriteta ni nobeno tiranstvo in noben absolutizem, ampak avtoriteta mora biti izraz pravičnosti, zlasti socialne pravičnosti. Zato mora biti država največja socialna nstanova, za slovensko centraliste pa je država korito, kar se popolnoma sklada z njihovo teorijo vsegamočnosti države in o državnem absolutizmom. Proti temu absolutizmu pa se bomo borili do zadnjega, ker hočemo biti pravični, hočemo biti socialni, hočemo biti enakopravni. (V'harno odobravanje.)
Farfalla:
Pssma iz Romunije.
3. Bukarešt.
tVshodni Pariz!
Toda samo v par czirih: z ozirom na vrvenje življenja po ulicah, ki se ti zde preozke za reke ljudi, ki se pretakajo po njih, z ozirom na uporabo kozmetičnih sredstev, ki se našemu Človeku vsiljuje takoj na prvi pogled in pa mogoče še z ozirom na koncepcijo zvezde, ki se ti vsiljuje na začetku osnovne prometne žile mosta Calea Victoriei in več drugih važnih točkah. V vseh dragih ozirih bo razočaran, kdor bo iskal tu Pariza. Šaljivo sem pripomnil prijatelju domačinu, s katerim sva napravila prvo vožnjo skozi mesto: »Kje je vaš Pariz? 'Iščem Pariz, najdem pa vedno samo Belgrad.« Pa tudi Belgradu sem storil krivico s to primera Tistega širokega horiconta, ki odlikuje Belgrad, v Bukarešto zastonj iščeš; še več: Bukarešto manjka sploh vsakega pregleda in orientacije. Calea Victoriei, ki je glavna žila mesta, je ne daje; še manj razporeditev velikih bulvarov; o rečici Dimbovici, ki teče skozi mesto, pa sploh ne govorim v tem smislu, ker ee je mesto razvilo — kakor je to čudno — brez ozira nanjo. Belgrad ima dalje krasno lego, ki te prevzame kljub temu, da na vsakem koraku vidiš, da to mesto šele nastaja in mu je njegova lega sama dala naravno osrčje in orientacijo, v svoji domišljiji vidiš preko pol-
DANAŠNJI SHOD - ŽALOSTNO SPRIČEVALO ZA REŽIM.
Ni-li to najžalostnejše spričevalo za centralistični režim, da moramo še-le demonstrirati, da naj bolnikov ne mečejo na cesto? (Burno pritrjevanje.) Ni-li ta naš veličastni zbor najsilnejši dokument sramote in nesposobnosti centralističnega režima? (Viharno pritrjevanje.)
ALI BO POMAGALO?
Mnogi bodo vprašali: Ali bo pa kaj pomagalo? Bomo videli! Če ne bo to izdalo, bomo pa še drugače govorili! (Vihamo ploskanje.) Si bo pa pomagala železna in neizprosna volja slovenskega ljudstva, ki hoče in zahteva svoje pravice in ne prosi zn svoj denar nobeno milosti (Pritrjevanje.)
GLAVNI KRIVEC.
Pozabiti pa ne smemo na glavnega krivca pri celi zadevi in ta je finančni minister. Na brzojavni protest SLS je vlada poslala v Ljubljano posebno preiskovalno komisijo — tista vlada, ki plačuje že itak v Ljubljani svojega »inšpektorja«. (Veselost.) A kaj je ta komisija ugotovila? Samo to, kar so v Belgradu že mesece in mesece govorili in ugotovili naši poslanci, ki pa so našli vedno in povsod samo gluha ušesa pri ministrski gospodi, posebno pa še pri finančnem ministru. Ministri naše poslance sicer poslušajo, oni jim tudi vse obljubijo, obljubijo jim pa vse samo zato, da svojo besedo lažje po-žro. (Vihamo pritrjevanje.) Finančni minister se pa izgovarja z »ravnotežjem v proračunu?. Hvala lopa za tako ravnotežje, če morajo vsled tega ravnotežja naši bolniki na ccsto, tisti bolniki, za katere prejema državna uprava milijone naših slovenskih davkov! Če ljudje ne bodo imeli zdravja, tudi delati ne bodo mogli in ne zaslužiti. Če pa ne bodo ljudje zaslužili, tudi ne bodo mogli plačevati davkov, potem pa naj finančni minister svojo blagajno zapre — vsaj ne bodo tolikb jemali iz nje. (Dolgotrajno ploskanje.)
NAŠA NALOGA.
Zato pa moramo delati na to, da naše bolnišnice nikdar več ne pridejo v tak položaj, v kakršnem so danes. To pa moremo doseči Ie, če zahtevamo, da pridejo slovenske bolnice zopet v naše roke nazaj, pa ne samo bolnice, ampak tudi denar, ki ga mi za bolnico še danes plačujemo. Mi zahtevamo svoje bolnice nazaj in sploh vse naše dobrodelne zavode, ne pa da vlada meče bolnike na cesto in grozi vrh tega še z razpustom umobolnice na Studencu. (Klici: Pašiča noter 1) Bo ravno zadostovala, da sprejme umobolne centralistične državne upravitelje. (Burna veselost.)
RESOLUCIJA:
Z ozirom na žalostno stanje, v katerem se nahajajo naši dobrodelni zavodi, prosim slavni zbor, da sprejme sledečo resolucijo:
>Na velikem protestnem shodu v Ljubljani dne 25. maja zbrani zborovalci ogorčeno protestiramo proti odpuščanju bolnikov iz bolnic v Sloveniji in zahtevamo, da vlada takoj nakaže za bolnice vse, kar potrebujejo.
Kar se deželnih bolnic tiče konstatira-mo, da jih plačuje itak dežela sama v obliki deželnih doklad, ki jih država pobira, kolikor se bolnišnice sploh same ne vzdržujejo. Vsled neumevanja in dokazane nesposobnosti centralistične uprave zahtevamo, da se nam deželne bolnice z deželnimi do-kladami zopet vrnejo v našo lastno upravo.
Ne zahtevamo nobene miloščine, marveč samo našo pravico!«
Zborovalci so resolucijo z navdušenjem soglasno sprejel, nakar je predsednik prof. Remec z izbranimi zahvalnimi besedami zborovanje zaključil.
zazidanih ulic že grandiozno mesto ob Donavi in Savi, ki mu je Zemun samo predmestje in ti ta slika prekosi celo toliko priznano in hvaljeno Dunaja —, v Bukareštu pa se ti razkrije nekoliko pokrajinske lepote samo z grička, kjer je sedež patriarha in parlament ter z višin parka Carol.
Našel sem pa več, kakor sem pričakoval, nečesa drugega, namreč orienta. Je to omiljeni vzhod, kakor ga srečate že v Belgradu ali v galiških mestih, ni pa še Rusija, katere vizijo mi je vzbudil pogled na Jaši. V predmestjih spominja Bukarešt na Belgrad ali Lvov, na starih ulicah pa so vse stare hiše razmeroma majhne in nizke, tudi kraljevski dvor je le nizka in prav nič bahaška zgradba; bogataši, ki jih je očividno zelo veliko, prebivajo v razmeroma majhnih, druga od druge ločenih hišah, opremljenih z vsem razkošjem, tip, ki igra tako voliko uiogo tudi v ruskih mestih.
Bukarešt nima okolice v tem smislu, kakor smo navajeni nanjo mi in razumem, da ja poleti življenje v njem vsled vročine in prahu ne-nosno, pribežališče v čisti zrak ti pa nudi razen nekaj manjših nasadov samo park Carol. katerega krono tvori vojni muzej, pred katerim je grob neznanega vojaka. Tudi obrežje Diin-bovice no nudi tega, česar bi želeli in nepojasnjen mi je ostal blagozvočni pregovor, ki sem ga čital, predno sem odšel na pot: »Diin-bovica, sladka voda, kdor jo je okusil, ne gre več odtod.« Kakor ironija mi je prišel ta pregovor vselej na jezik, kadar sem io zagledal.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Dasiravno je bila današnja seja bolj formalnega značaja, ker je bilo treba določiti samo dnevni red prihodnje seje, je bilo zanimanje za sejo nenavadno veliko. Vse galerije, posebno diplomatske lože so bile polne, V diplomatski loži so bili poslaniki Anglije, Češkoslovaške in Francije, Pričakovalo se je, da bo že na tej seji prišlo do merjenja sil med obema blokoma. To je bilo tem preje pričakovati, ker so radikali za časa dolgotrajne krize neprestano trdili, da imajo večino. Na podlagi te neresnice so tudi dobili vlado 27. marca. S to neresnico so pa tudi sedaj neprestano operirali, kar jim je tembolj uspelo, dasiravno mora za vsakega idiota biti jasno, da 130, na katero število morejo v najboljšem slučaju računati, ni nobena večina od 312 poslancev. Ker pa so na podlagi take očividne neresnice uspeli in onemogočili pravilno rešitev krize, zato se je pričakovalo, da bodo to svojo trditev hoteli jasno pokazati in da bodo dokumentirali zaupanje ali nezaupanje. Vlada se je izognila in dokazala, da jc njene metode še niso pripeljale do uspeha. Izognila se je vsaki izjavi, ki bi ji mogla dati povod, da pride do boja in je kapitulirala na vsej črti.
Vlada je morala sprejeti nujnost predlogov glede poplave in jc morala za jutrišnjo sejo sprejeti dnevni red, ki ji gotovo ne prija, namreč verifikacijo mandatov HRSS. Sprejet ie bil ta dnevni red iz strahu, da z drugim dnevnim redom ne propade in ker je Pašič pod tem pogojem dobil mandat. Smatra se, da so radikali ta dnevni red sprejeli tem raje, ker jc bil proti njemu Pribičevič. Opažati je namreč bilo zadnje dni, da se je razmerje med radikali in Pribičevičevci zelo ohladilo in da radikali iščejo povoda, da prekinejo zveze s Pribičevičem. Na jutrišnji seji bo moral režim v svoji kapitulaciji iti še korak dalje. Glasovati bo moral za verifikacijo in si zadati udarec, kajti ne more biti dvoma, kje je večina.
ZAČETEK SEJE BREZ OPOZICIONALNEGA BLOKA.
Seja se je pričela malo pred 10. uro. Takoj po prečitanju zapisnika je dobil besedo zemljoradn. poslanec Voja L a z i ć , ki je v svojem govoru protestiral proti temu, da ni zapisnik popolnoma točen, nakar so zemljoradniki zapustili dvorano s klici: «Doli neparlamentarna vlada! Doli korupcija in trgovina! Doli protiljudska vlada!« Radikali pa so sedeli popolnoma mirno.
Predsednik skupščine Ljubomir Jovanovič je nato prečital kraljev ukaz o ostavki stare vlade in o imenovanju nove. Takoj ko so bili prečitani kraljevi ukazi, so prišli v skupščino .vsi poslanci opozicije. Od Radićevcev jih je prišlo samo onih 20, ki so položili prisego. Poslanci levice so se vsedli na levici in se pomešali med seboj, medtem ko so ostali Nemci na starem mestu na desnici. Predsednik narodne skupščine Jovanovič je javi! smrt dr. Franje Sudarevića in se v lepem govoru spominjal delovanja tega zaslužnega narodnega delavca v Vojvodini. Dr. V. Sudarevič je bil za časa mažarske vlade eden izmed prvoborite-ljev za narodne pravice Bunjevcev ter ima velike zasluge, da se je živelj kljub ma-žarskemu strahovladju ohranil. Vsi poslanci so vstali in zaklicali trikrat: »slava!«
Nato so bile prečitane prošnje in pri-
0 kaki kompoziciji mesta kot takega, o grupaciji njegovih mas v tem smislu, kakor jo srečujemo po starejših evropskih mestih, tu ni govora, vse je podvrženo svobodnemu ritmu, kar ne odgovarja niti onemu principu, ki nas spominja na orient v Galiciji ali v Rusiji. Prav jasno se bijeta pred tvojimi očmi tu dva tipa: tradicionalni, podrejen onemu svobodnemu ritmu, ki go tudi moderna koncepcija ne bo v stanu popolnoma premagali in moderni, ki skuša ustvariti monumentalna križišča cest in uvaja v mestno sliko velike gradbene mase, katere tvorijo posebno poslopja javnih ustanov in bank. Ritem razporedbe starega mesta pa je poznal samo povdarek v precej gosto naseja-nih majhnih cerkvah, večjo povdarko pa so dajali samo strnjeni kompleksi, kakoršne so predstavljali bolnica Colcja, melropolija in samostani Radu Voda, Curlea vochie i. dr.
Slikoviti značaj nekdanjega mesta, kakor je ohranjen v slikah in čegar arhitektura ni bila brez turških vplivov, jo danes že popolnoma odstranjen. Le semintja šo zazveni kaka starodavna poteza. Vtis imam, da apsolutuo evropeiziranje, ki se vrši sedaj podobno kakor v Belgradu, ni v korist zanimivosti in samobitnosti mesta. Lo moderne kopije starodavnih boja rs ki h in samostanskih arhitektur jo skušajo šo rešiti, a ne vedno s pravim uspehom.
Vendar pa bi delni Bukareštu krivico, ako bi mu odrekal vsako lepoto, gotovo pa je, da se ji težko približujemo z nosim domačim me-! rilom. Odkrijejo se li šele, ko se bližje sezna-
ložbe, nakar je prišel na vrsto zemljo« radniški predlog o pomoči oškodovanim vsled povodnji. Poljedelski minister MI« 1 e t i ć je izjavil, da sprejema nujnost tega predloga in jc ta predlog sprejela celokupna zbornica. Med tem časom je bilo poslanccm razdeljeno poročilo ratifikacij-skega odbora.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE POKLICAN NA ODGOVOR.
Nato je predsednik narodne skupšči« ne Ljubomir Jovanovič javil, da so stavljena nanj tri pismena vprašanja. Dvoje od teh je stavil Lazić, eno pa Moskovlje-vič. Vprašanje Moskovljcviča je o tem, kako je mogel Ljubomir Jovanovič, ko je bil v ostavki, hoditi na dvor in dajati kralju nasvete.
Nato je Jovanovič odgovoril, da je v resnici podal ostavko 13. marca, O tem, da je tudi obvestil posamezne parlamentarne načelnike, kadar so se obrnili nanj. Kar se pa tiče njegovih obiskov na dvoru, izjavlja, da za časa, ko je bil v ostavki, ni dajal nobenih nasvetov, temveč je bil povabljen, kakor so bili povabljeni mnogi drugi poslanci. Poslanec Moskovljevič se z izjavo ni zadovoljil in je smatral, da je bila dolžnost predsednika, da o svoji ostavki obvesti parlament. Za to je imel priliko, če nc prej, 3, maja, ko je parlament obvestil o ostavki Pašičeve vlade. Vsekakor je bila njegova dolžnost, da o svoji ostavki obvesti najpreje parlament.
Za časa odgovora poslanca Moskov-ljeviča je prihajalo do ponovnih izpadov s strani radikalov in zemljoradnikov. Nato je odgovoril Jovanovič na vprašanje poslanca Laziča, zakaj je bila poslednja seja sklicana za 3. maja, dasiravno je bilo v skupščini sklenjeno, da se bo vršila takoj, ko bo gotovo poročilo kakega odbora. Še pred 3. majem in za časa, ko vlada ni bila v ostavki, je bilo to poročilo gotovo, vendar se predsednik ni držal sklepov in ni hotel sklicati seje.
Po kratkem Jovanovičevem tolmačenju in odgovoru, češ, da je bil v ostavki, je dobil besedo poslanec Dragović, do bi utemeljil svoj korak, ker je izdal ono famozno naznanilo, s katerim so sc seje odložile do 3. maja. Mesto poštenega odgovora je vrgel par demagoških krilatic, s katerimi se je blamiral pred celokupnim parlamentom.
PAŠIČ ZBEŽI V MINISTRSKO SOBO. I
Nato se je gvoorilo o Pašićevem govoru v Bjelini, s katerim se gazijo principi parlamentarizma. Čim je prišlo to vprašanje na dnevni red, jo Pašič odšel v ministrsko sobo.
Zahtevalo se je v tem vprašanju tudi pojasnila, kdo je plačal stroške posebne ladjo in posebnega vlaka in stroške pogostitve prisotnih. Namesto Pašiča je odgovoril demokratski odpadnik minister za železnice Vojislav Popović, ki je odgovoril na trditve posl. Lazića, da je upravni odbor brodarskega sindikata dal na razpolago posebno ladjo in ni zanjo nič računal. Obenem je izjavil, da to ni bilo storjeno prvič, ampak da se je isto zgodilo tudi takrat, ko jo Ljuba Davidovič odšel v Šabac na strankarski shod. Vsled te trdilve, ki jo je Davidovič takoj označil kot neresnico, je nastal velik nemir in slišijo se medklici" »Škandal!«
»MARŠ NAPOLTEk
»Poslali ste Pašićevi slugo te »Fej Pri« bičević!« Pribičevič je hotel nekaj odgovo-
niš s posumeznostiini. Med najlepše spada gotovo metropolija, dalje park Carol z vojnim muzejem, v mestu pa Atenej in skupina, ki jo tvorita nasproti si postavljena kraljevi dvor in Karlova univerzitetna ustanova (univerzitetna knjižnica). Posebno prijeten odmor pa nudijo obiskovalcu navadne v zakotja postavljene, že omenjene, po vsem mestu raztresene majhne cerkve, kjer njegovo zanimanje, zdolgočaseno po enoličnosti uličnih fasad in brez odmora po ulicah m čoz križališča se pehajočim prometu, zaživi in vživa pogosto v opazovanju malekosti. Sploh se mi zdi najslabša stran Bukarešta kot mestnega organizma ta, da pešec ne najde oddiha. Calea Victoriei je preozka, da bi mogel vsaj korale malo skrbneje prestaviti, boljši so bulvari, kjer so dosegli že svojo nameravano širino in organizacijo, v vrtinec pa zaideš, ko prideš na križišče in moraš preko. Talcih vrtoglavih točk, kakor jo predstavlja n. pr. dunajska Prateretern, imaš v Bukareštu vse polno in tc utrudijo do obupa. Celo na malih križiščih kot n. pr. Piata Romei se vsak čas dogodi kaka premetna zmešnjava.
Tak je romunski Pariz. Gotovo pa je, da sta Pariz in Dunaj inspirilala tisto, kar vzra-šča sedaj preko tradicionalnega mestnega mi-ljeja.
Dr. Havlička čaj za želodec in čiščenje, znano sredstvo proti težki prebavi, proizvaja edino le Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva se oa po izvirni ceni v lekarni L e u s t e k.
riti, ali v tem času mu je poslanec dr. K o -rošec napravil medklic: »Marš napoljek Pribičevič ee je raditega silno razburil in odgovoril: »Pa sem vkljub temu postal minister!« S tem odgovorom na medklic dr. Korošca je Pribičevič sam priznal, da je naša vest, kako je bila končana njegova avdienca na dvoru, resnična.
Po splošnem nemiru je dobil besedo Ljubomir Davidovič, ki je pobijal trditve ministra Popoviča in jih označil kot neresnične in tendenciozne. Njegovo potovanje v Šabac ni bilo potovanje na strankarski shod, temveč na veliko razstavo in je potoval v uradni dolžnosti. Izjave Voji-slava Popoviča in napadi Pribičeviča so bili predmet splošnega obsojanja in celo sgmi radikali so se zgražali nad odurnim nastopom izdajalcev. Končno se je posrečilo Jovanoviču pomiriti zbornico in je predlagal, da se preide na dnevni red.
DNEVNI RED SOGLASNO SPREJET.
Kot dnevni red za prihodnjo sejo se je predlagalo: 1. verifikacija mandatov, 2. volitev odbora za zakonski predlog za odpo-moč po povodnji poškodovanim. Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar je bila seja zaključena.
PROTEST OPOZICIJE.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Načelniki opo-zicionalnih skupin so danes pred skupščinsko sejo imeli sestanek, na katerem so skle-
nili, da opozicija v znak protesta ne prisostvuje čitanju kraljevih ukazov.
NUJEN PREDLOG ZA POMOČ OŠKODOVANCEV V BACI/1 VSLED POVODNJI.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Jugoslovanski klub bo stavil jutri nujen predlog za pomoč od poplave oškodovanim v Bački, kjer je v poslednih dneh Donava preplavila nad 100 tisoč juter rodovitne zemlje. To poplavo si je' dr. K o r o š e c v družbi bunjevačkih poslancev ogledal.
SEJA VODITELJEV OPOZICIONALNEGA ' BLOKA.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Danes popoldne so načelniki opozicije dr. Korošec, Lj. Davidovič, Spaho in Predavec imeli sestanek, kateremu ie prisostvoval poslanec Pečič, ki bo poročevalec na jutrišnji seii glede verifikacije mandatov poslancev HRSS. Določili so tudi taktiko za jutrišnjo sejo, vendar se ti sklepi drže v tajnosti.	«
FEKAD BEG DRAGA ZMAGAL V SKOPLJU.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Včerai so se vrnili poslanci džemijeta iz Skoplia. Vesti tukajšnjih listov o njih zborovanju so popolnoma napačne, medtem ko je bilo naše poročilo popolnoma točno. Zmagala je politika Ferad beg Drage, pet poslancev pa se ni hotelo pokoriti večini.
Pred
valno
KRALJ ODPOTUJE NA BLED.

DVORSKI KROGI UPAJO NA USPEH NOVE AKCIJE.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Z verifikacijo mandatov Radičevih poslancev bo vlada v bistvu izvršila svojo od krone ji poverjeno nalogo. Takoj po tej verifikaciji bo zato kralj odpotoval na Bled, ki bo mogoče vsled predstoječe krize postal središče našega političnega življenja in na Bledu se bodo po dosedanjih dispozicijah vršila nadaljnja pogajnja in posvetovanja v svrho rešitve težke krize. Iz krogov, ki so v zvezi z dvorom, smo zvedeli, da se bo delalo na tem, da se najde nova čvrsta podlaga za vodstvo politike v izmirjeval-nem in pomirjevalnem duhu. Ti krogi upajo, da se jim bodo ti načrti posrečili, in pravijo, da so tudi radikali pripravljeni voditi drugo politiko, ker so uvideli, kam jih pelje zveza s Pribičevićem.
4ES0GLASJE V VLADNEM BLOKU RADI VERIFIKACIJ.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Pribičevićev klub je na svoji zadnji seji sklenil, da bo ad radikalov zahteval, da se za vse mandate HRSS vrši anketa in da se torej ne sprejme niti ono poročilo, ki so ga sprejeli radikali v verifikacijskem odboru. Ta zahteva je vzbudila v radikalnem klubu veliko ogorčenje in da bi se izognil večjim neugodnostim, je Pašič danes popoldne sklical sejo radikalnega kluba, da zavzame stališče lc vprašanju verifikacij. Seja radikalnega kluba se je pričela okrog 6 in so ji prisostvovali vsi ministri in Lj. Jovanovič. Seja jo bila posvečena specialno vprašanju verifikacij in je Pašič kot prvi govornik poročal o tem vprašanju. Svoje stališče je formuliral s tem, da je naglašal, da je v teh vprašanjih možnih dvoje rešitev: 1. da se sprejme poročilo manjšine v verifikacijskem odboru in se z ozirom na to verificira samo 17 mandatov, dočim se naj za 23 mandatov zahteva anketna komisija, ki bi delovala kake tri mesece; 2. da se verificirajo vsi mandati in da se poda izjava, da se gre preko pritožb, ki so vložene proti nekaterim mandatom.
Po njegovem govoru ie predsednik kluba Marko Gjuričič govoril za verifikacijo vseh mandatov in v glavnem očrtal vsebino, kakršno bi morala imeti izjava. Izjava naj bi naglasila, da se gre preko pritožb, da se jih pa ne zavrže, marveč se bo o njih odločevalo na merodajnem foru. Nato so nastopali razni govorniki. S u b o t i č , Mar-kovičev zagovornik, je govoril proti veri-
fikaciji, kakor tudi Srskič in istotako dr. Žarko Miladinovič. Odločno pa je bil za verifikacijo Žika Tajsič, dočim je bil minister Simonovič proti. Dimitrijevič je govoril za verificiranje, češ da je vlada prevzela obveznost, da bo verificirala mandate in da se mora tega držati. Tudi je državna in strankarska potreba, da se izvrši verifikacija, ker je treba misliti, da bo po verifikaciji nastopii nov parlamentaren položaj, da se radikalna stranka s tem, če odbije verifikacijo, popolnoma osami. Tudi neverificiranje znači nasilje, s čemer se položaj za radikale poslabša, ker v'ada je že sedaj v neparlamentcmih odnošajih, ker je jasno, da je ona vlada manjšine. Predlaga, da se brez izjave verificirajo vsi mandati.
V istem smislu je govoril dr. P e 1 e š , nakar je govoril Ljubomir Jovanovič, ki je v govoru naglasil vse možnosti, ki bi se mogle dogoditi na jutrišnji seji ob priliki verifikacij. Tudi je izjavil, da je, ko so mu izročali poverilnice, dal besedo, da se bo zavzel, da se verifikacije čimprej iz-vrše. Naglasil je važnost momenta in predlagal, da se vsi mandati verificirajo in da se ugodi željam najvišjih faktorjev, ki so se pod temi pogoji odločili za tako rešitev. — Mihajlo Rankovič se je izjavil za brezpogojno verifikacijo vseh mandatov. Prevladovalo je mišljenje, da se morajo' mandati verificirati. Prepuščeno je bilo Pašiču, da na seji vlade formulira končno stališče radikalnega kluba in da tudi določi glede teksta in eventualnostl izjave, ki bi sa ob tej priliki imela podati.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Takoj po seji radikalnega kluba sc jc Pašič odpeljal na dvor jn je poročal kralju o razpoloženju radikalnega kluba glede verifikacij,
PASKE V POSVET Z MINISTRI.
Belgra-J, 23. maja. (Izv.) Pašič je za jutri pred skupščinsko sejo 3klical sejo vlade. Na tej seji se bo definitivno odločilo glede verifikacij. Splošno se smatra, da se bodo verificirali vsi mandati.
PAŠIČ ODHAJA.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Iz vladnih krogov izvemo, da namerava Pašič po nasvetu zdravnikov v Marijine Lažni. To njegovo potovanja se spravlja v zvezo z novo tendenco, ki se pojavlja v radikalnem klubu glede notranje politike in da bi faktično vodstvo politike prevzel Ljubomir Jovanovič.
Plačilo Prlblssvlću.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Ne glede na '{o, kako bodo glasovali pristaši Pašiča in Pribičeviča na jutrišnji seji, je že danes popolnoma gotovo, da se bodo izvršile verifikacije mandatov vseh Radičevih poslancev, ki so predložili svoje poverilnice, S tem je tudi definitivno zapečatena usoda Pašić-Pribičevićeve vlade in pričctek nove krize. Ker bo v tej krizi večina jasno obeležena in ker je po vseh dosedanjih korakih ta večina jasno razvidna, zato je parlamentarni izid krize jasen. Radikali se dobro zavedajo težkega položaja in ker uvidevajo, da njih dosedanja politika ne more imeti uspeha, jo skušajo preorien-tirati.
Predvsem je v njih vrstah dozorelo spoznanje, da je vsako sodelovanje s Pri-bičevičem nemogoče. Odkrito priznavajo, da Je zveza s Pribičcvičem usodepolna in da Pribičevič s evojim strankarstvom, preme-
ščanjem uradnikov, izdajanjem nairazno-vrstnejših naredb, s histeričnimi izpadi pokvaril in oškodoval mirni razvoj ne samo med Slovenci in Hrvati, ampak tudi med Srbi. Vedno prihajajo radikalom pritožbo proti strankarstvu Pribičevičevih pristašev. To je dalo radikalom misliti, kako se otresti neljubega zaveznika, ki je privedel radikale do tega, da morajo v ieh usodepolnih časih voditi politiko »splandid isoletioni. To mišljenje Jo privedlo do tega, da se more govoriti o definitivnom prekinjenju mod radikaii in Pribičevci. Že danes so porabili slučaj verifikacij v to, da dajo to mišljenje Pribiceviću jasno razumeti in do zrahljajo vezi.
Dooim je Pribičevič zahteval, da ?e mora vršiti anketa za vse mandate NRSS, so radikali sklenili ravno nasprotno, da se morejo izvršiti verifikacije vseh mandatov. Stem je danes dano nn najbolj očiten način zadoščenje Nastasu Petroviču in njegovim pristašem. Zmagalo je njihovo stališče.
Pribičevičevi slavi se bliža žalosten konec in dobi plačilo, kakor je običajno za izdajalce v stranki.
DR. K0R0ŠČEV0 POTOVANJE V BACKO.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Včeraj se je vrnil iz Bačke dr. Korošec, kjer si je ogledal skupno z bunjevačkimi poslanci velike poplave. To je bilo njegovo misteriozno potovanje, o katerem so nekateri listi toliko ugibali in smo jih pustili v tej neinformi-ranosti, da občinstvo vidi, koliko je vredna fantazija režimskega časopisja.
BALUGDŽIČEVA VRNITEV V BERLIN.
Belgrad, 26.' maja. (Izv.) Jutri se vrača v Berlin naš tamošnji poslanik g. B a -1 u g d ž i č.
V ZNAMENJU PROPADANJA REŽIMA
Belgrad, 26. rnaja. (Izv.) Včeraj so se vršile na tukajšnji univerzi volitve v »Pobratim stvo«, reprezentativno društvo bel-grajskega vseučiliškega dijaštva. Za volitve je vlada izdala ogromne vsote. Posebno Pribičevič kot prosvetni minister je s štipendijami poskušal izvesti svoje načrte. Vladni pristaši so ostali v manjšini. Pristaši režima so dobili štiri, opozicija pa devet odbornikov.
BUkNA SKUPŠČINA ZAGREBŠKIH VISOKOŠOLCEV.
Zagreb, 26. maja. (Izv.) Včeraj ob 9.
dopoldne se je vršila skupščina vseučili-ške mladine radi spora, ki je nastal, ker jc častni sod izključil radi nedostojnega vedenja predsednika podpornega društva Mirkoviča, ki je Pribičevićev demokrat. Pri glasovanju je bila s 3S0 proti 5 glasovom izrečena Mirkoviču nezaupnica. Samostojni demokratje in orjunaši se glasovanja niso udeležili, ker so se zaprli v univerzo, medtem ko so ostali zborovali pred univerzo. Po glasovanju je nastalo hudo prerekanje, ki se je spremenilo v dejanski spopad. Dva samostojna demokrata sta streljala s samokresi. Ob treh popoldne je rektor Zimmermann pozval dijake, naj se razidejo.
Oiromna škoda vsled poplave.
Novi sad, 26. maja. (Izv.) Od sobote do danes je Donava zopet narasla in poplavila nadaljnih 19.000 oralov polja. Škoda je cenjena na 3 miljarde dinarjev. Vsled povodnji se bo pridelalo okoli 8000 vagonov raznega žita in drugih živil manj kot sicer. V poplavljene kraje je prišla posebna ministrska komisija, da pregleda škodo.
Rim, 26. maja. (Izv.) V soboto je Mussolini sprejel zastopnike milanske Ljudske banke in tržaške Jadranske banke, ki so mu predložili razne gospodarske in finančne načrte, med temi načrt za posojilo Jugoslaviji v znesku 600 milijonov lir. Mussolini je v stvari obljubil svojo podporo.
Rim, 26. maja. (Izv.) Prva seja poslanske zbornice je sklicana za jutri popoldne. Predsedoval bo posl. T o v i n i. Na dnevnem redu je kot prva točka volitev predsedstva, t. j. predsednika, štirih podpredsednikov, os?m tajnikov in treh kvestorjev. Eno podpredsedniško mesto bo večina prepustila opoziciji. Večinski kandidat za predsedniško mesto je poslanec Rocco.
Manjšinske parlamentarne skupine so imele svoje sestanke, na katerih so sklepale o svojem postopanju o priliki volitev parlamentarnega predsedstva. Popolari so sklenili, da za podpredsedniško mesto kandidirajo poslanca De Rodi-no, v ostalem pa oddajo bele glasovnicc. Tudi večina ostalih skupin opozicijc je sklenila, da pri volitvi predsedstva odda prazne glasovnice,
TEŽAVE ANGLEŠKE VLADE.
London, 26. maja. (Izv.) «Daily Herald* poroča, da bo angleška vlada odstopila in razpisala nove volitve, če ne dobi večine za svoj predlog o delavskih stanovanjih.
HERRIOT IN ANGLIJA.
Pariz, 26. maja. (Izv.) Herriot jc izjavil, da bo njegova prva briga, čim pride na vlado, sestanek z Mac Donaldom.
RAZOROŽITEV IN REPARACIJE.
London, 26. maja. (Izv.) «Times« po-ročaio, da predsednik Coolidge ne bo skliceval razorožjtvene konference, dokler ne pride v svoj pravi tir reparacijsko vprašanje.
VREDNOST LIRE.
Rim, 26. maja. (Izv.) Vlada je določila, da velja uradno 1 zlata lira 4.45 papirnatih lir za dobo od 25. maja do 1, junija t. 1.
ITALIJANSKI KRALJ V LONDONU.
London, 26, maja. (Izv.) Danes so se pripeljali v London italijanski kralj, kraljica in prmcfzinja Mafalda. Angleški listi Pišejo o obisku z zadovoljstvom.
IZSELJENIŠKA KONFERENCA V RIMU
Rim, 26. maj. (Izv.) Konfcrenca za iz« seljeništvo je danes nadaljevala svoja posvetovanja, Bavila se je v prvi vrsti z vprašanjem, kdo naj se smatra kot izseljenec. —
OBČINSKE VOLITVE V GRADCU.
Gradec, 26. maja. (Izv.) V nedeljo so bile na nemškem Štajerskem občinske volitve. Izid na deželi še ni znan. V Gradcu so dobili: socialni demokratje 22 (pri zadnjih volitvah 20), krščan. socialisti 16 (11), velenemci 6 (11), republikanci 2 (0), narodni socialisti pa 2 (0) mandata.
GLASBENI KONGRES V PRAGI.
Praga, 26. maja. (Izv.) Glasbeni kon« gres so v nedeljo otvorili s slavnostno predstavo «Prodana nevesta«.
'4- Temelji avtonomistlčnega progra« ma in centralisii. Doctor confusus bi zaslužil kot častni naslov oni gospod, ki piše »Narodove« uvodnike, V zadnji številki razmotriva programe opozicion. strank ia se vprašuje, kakšne politične cilje zasledujejo. Glede SLS in dr. Spaha M. O. si je člankar takoj na jasnem. Pravi namreč, da pomeni avtonomija, katero naša stranka zahteva, »konkreten načrt klerikalne samovlade s podrobnim programom cer« kveno - partizanske uprave slovenskega ljudstva«. Toda tudi muslimanski avtono-mistični program je »strankarska samovlada v širokih samoupravah«. Ostale ju* goslovanske opozicionalne stranke pa nimajo po »Narodu« ne cerkvenega ne strankarskega obeležja, ampak socialni ali agrarni. Samo glede Radičevega jo doctor confusus brez orientacije; po daljšem razmotrivanju se mu pa zdi, da pomeni tudi ta mutalis mutandis »čisto ustavno samoupravno opozicijo«. Če Hrvati to svoje stališče točneje opredelijo, meni »Narod«, bi se dalo govoriti o »self-governmentu našega naroda«. Takoj pa se liberalni Katon skesa in pristavlja svoj ceterum censco: »Unitaristična država je pač za nas vse najboljša solucija (eeht ju-* goslawisch, bitte schr!) skupnega življenja* itd. itd. — Tega modrijana bi se uso-jali vprašati, v čem vidi v avtonomistič-. nem načrtu SLS »cerkveno-partizansko upravo«, in to celo v konkretni obliki!? Ta program sloni na izključni vladi ljudstva v političnem oziru, na stanovskem zastopstvu v socialnopolitičnem oziru in na popolni svobodi vsake vere in prosvetnega dela (šola); je protietalističen, avlo-nomističen in stanovsko-socialen. O kakšni »cerkveni« ali »partizanski « upravi ni duha ne sluha. Po svojih avtonomnih zastopstvih bo vsak stan in v niem seveda tudi vsaka stranka lahko uveljavljala svoje zahteve na podlagi najširše demokracije. Politične, kulturne, nacionalne manjr šine bodo tako najbolj zavarovane v svojih naravnih pravicah; najbolj seveda se bo vedno uveljavljala večina, ki je pa naš ustavni in upravni načrt nikomur ne za-jamčuje. Večino bo imel, za kogar bo večina ljudstva. Če jeto »klerikalizem«, potem je klerikalizem nekaj jako dobrega in pametnega. — Smo radovedni, kaj ve na to odgovoriti naš doctor confusus. »
eiez
«Narodov« cerkveni «filozof« odgovarja na naša izvajanja o kulturnobojnem interkonfesionalnem zakonu tako, kakor pač more odgovarjali človek, ki se na taka vprašanja nič ne razume. Ker nas deloma splon ni razumel, pogreva dalje stvari, na katere smo mi že jasno odgovorili. Da nekoliko razširimo njegovo duševno obzorje, in mu, če mogoče, odpremo kolikortoliko pogled na probleme, ki so mu tuji, za danes samo sledeče: «Narod« pravi, da intcrkonfesionalni zakon svobode verstva ne krši, ko omejuje svobodo občevanja vernikov z njihovim poglavarjem ter svobodo verskega oznanjevanja, ker se njegove določbe raztezajo na vse veroizpovedi brez izjeme — pravoslavci in muslimani pa sc nad tem nc pritožujejo. Osnovni zahtevek moderne demokratične države je, da vsakemu verstvu, ki jc priznano, pusti popolno notranjo svobodo po orga-ničnih določilih dotične vere sani e. Ker sc vere medseboj bodisi bistveno bodisi akcidentalno razlikujejo, ni mogoče princip svobode nanje primeniti drugače, kakor da se vsaki zajamči svoboda udej-stvovanja po njeniih lastnih notranjih življcnskih principih. Sicer bi svoboda sploh nc bila nobena svoboda, ampak bi država vsa verstva enako po svoje regle-mentirala kakor jih je želel Friderik II. Kakor hitro moderna država kakšno vero sploh prizna, ji mora dosledno pustiti po. polno svobodo po njenih lastnih o r • g a n i č n i h zakonih, čc ne, jc srna-trati, da jc začela proti priznani veri, ozir, cerkvi borbo, to jc: da užc priznane cer-kve po njeni bitnosti ne priznava, To pa pViCm ni moderna paritetična demokratična država, ampak absolutistična *.pro-
STOVBiroe, отвж. твшЈћ ллж
«1ПШ №
svefljenska«, ki (se drži načela državne prvenstvenosti nad cerkvijo. Ako pravo-slavci in muslimani to tolerirajo, je njihova stvar: oni se hhko sploh vsake svobode odrečejo, če hočejo. Katoliška pa se bo za to svobodo borila, ker je neomejena svoboda njenega udejstvovanja na vseh področjih kulturnega življenja njen živ-ljenski princip — v tem je bistvo njene katolicitete, ki jo «Narod« imenuje z zastarelim in neokusnim izrazom «kleri-kalizem«. Ime je ime; tu pa gre za stvar, ki je iakšna, kakor smo jo z vso preciznostjo označili že zadnjič.
Svojo politično - kulturno stopnjo je ^Slovenski narod« pokazal najboljše s tem, da o velikem protestnem shodu zoper zane-marjenje zdravstva od strani centralne vlade n; objavil nobenega objektivnega poročila, marveč samo neko neumno persltlažo. Ta list torej nima srca niti za zdravstveno-liumanitarne potrebe slovenskega naroda ter se iz njih še norčuje in opravičuje režim , ki jih krati. Z eno besedo, to je cunja, ki se proda ja vsakomur, kdor vihti bič nad slovenskim narodom.
Demokratska llogika. Na ugotovitev 'dr. Stanovnika na nedeljskem protestnem shodu, da so šefi raznih uradov v Slove-imji saoni Srbi, odgovarja »Slovenski Narod«, da so tudi pod Avstrijo bili še£i glavnih resorov tujci, to je Nemci! Boljše »Narod« ni mogel posvedočiti svoje ruženjske miselnosti.
Strašen zločin proti državi je zagrešil ^Slovenec«, ker je priobčil podlistek, v katerem je med drugim zapisano: »Dvignile so se pesti in zasikalo je za avtomobilom (v katerem je sedel minister) ne-ibroj strašnih kletev.« Tako čisto resno trdi »Slovenski Narod«. Zapomni si torej: № dovoljeno sikati za ministri, še manj pa za njihovimi avtomobili, ker je to proti državi.
»Slovenski narod« še danes ne ve, da glovenski narod tiste kliče z imenom Marijana, ali bolj gosposko, Marijan-ka ,ki so bile krščene na ime Ana, tistim pa, ki so vpisane na ime Marija, pravi, Mica. To je — »Slovenski n a r o d«.
— Dnevne novice.
—	Tudi občine protestirajo. Med onimi, ki so vsled redukcije bolnikov v slovenskih bolnišnicah tudi jako občutno prizadeti, stoje v prvi vrsti slovenske občine, na katere bo padlo težko breme vzdrževanja onemoglih in bonlih ljudi, ki so brez sredstev iu jih iz bolnic odpuščajo vsled grabežljivosti belgrajske centralne uprave. Občiaarji vedo prav dobro, da oni že itak plačujejo za revne lx>lnike na davku. Ker pa je ta denar pobosala v svojo malho slovita »porodica«, bodo morale občine še enkrat plačevati! Zato je umevno, da 5« našel nedeljski protestni shod ▼ >Unionu< zlasti med občinami živahen odmev. Od slovenskih avtonomnih občinskih zastopov smo prejeli dolgo vrsto pismenih in brzojavnih protestov, ki vsi soglasno v krepkih besedah obsojajo krutost in nečloveško postopanje cen-trakie vlade s slovenskimi bolniki in odločno ugovarjajo dvojni obremenitvi. Mi obžalujemo, da zaradi skromnega prostora ne moremo objaviti teh protestov, zahvaljujemo pa se zavednim občinam za njihovo moško in ponosno držauje in bomo skrbeli, da ti protesti pridejo na pravo mesto.
—	Zasebno šole in »Narodove« laži. »Slovenski narod« je 25. maja priobčil vest, da letos zgubijo vse zasebne šole pravico javnosti, ako ne zaprosijo zanjo pri prosvetnem ministrstvu. >Ker pa bo ministrstvo,« — nadaljuje i>Slovenski narode — »pri tem strogo postopal/", je sigurno, da bo marsikatera prošnja odbita. Zato opozarjamo slovenske starše na ta odlok, da se ne prenaglijo z vpisovanjem Svojih otrok v razne zasebne zavode, ker bodo imeli sicer s šolanjem dece n. pr. glede izpitov razne neprilike.« — To pa je, kakor smo od merodrjne strani izvedeli, čisto navadna laž, katero si je »Slovenski narod« sam izmislil. Pravica javnosti se našim zasebnim zavodom, ki so priznano na višku, ne bo odrekla, ker nima ministrstvo absolutno nobenega razloga kateremukoli iz njih to pravico kratiti. ^Slovenski narod« ima s to notico samo namen prestrašili starše, da ne bi svojih otrok vpisali na naše vzorne zasebne zavode, da bi potem baši demokrati lahko Belgrad naliujskali, naj zasebne šole zapre, češ, saj se otroci vanje več ne vpisujejo. Zato smo to »Narodovo« laž zabeležili, da bi ji nihče ne nasedel.
—	Ukinjen je nedeljskega počitka v državnih uradih? »Zagr. Tagblatt« poroča po bel-grtjakih informacijah, da namerava finančno ministrstvo v državnih uradih ukuiiti nedeljski počitok ter bodo državni uradi poslej prosti le ob največjih praznikih. Če finančno ministrstvo to res namerava, morajo vsi poklicani činitelji proti temu najodločneje nastopiti. Sedmi dan je I tog določil za počitek, da se more človek osvoboditi vsakdanjih skrbi in dela in obnoviti svoje duševne in telesne sile. Ta najprimitivnejša socialna pravica mora ostati nedotaknjena tudi ta državnega uradnika.
—	Spomenik kralju Petru Osvoboditelju v V«I. Bofkereku. V Velikem Bečkereku odkrijejo še pred jesenjo spomenik kralju Petru Osvoboditelju, za katerega je napravil načrt Ivan Meštrovič. Spomenik postavi meslna ob-Saa is svojih "sodstev.
—	Sodišča sa obmejitov Sum. Te dni izidejo odloki ministrstva za šume in rude o ustanovitvi 20 sodišč za obmejitev šum. Člani
sodišč so že imenovani.
—	Ie naše notranje kolonizacije. Novoeed-
ski okrajni urad je te dni na bivšem Choteko-vem veleposestvu deložiral 30 srbskih družin m jih nastanil v hlevih. Družine so se bile priselile iz Mažarske ter jih je vlada najprej naselila na Ovčjem polju v Macedoniji. Kolonizacija se pa ni obnesla in družine so se vrnile v Novi sad, kjer jih je oblast potem začasno spravila na Chotekovo veleposestvo. To posestvo je pa določeno, da se razdeli med invalide. Ker se družine na poziv nir.o hotele umakniti, jih je ministrstvo za socialno politiko deložiralo.
—	Ii Rusije, iz kraja Svatošin, gub. Kijev, se je po devetih letih oglasil Franc Cuznar iz Podkorena. Njegovo ime je že vklesano na spomeniku padlim in pogrešanim vojakom v rojstni vasi, on sam pa je še živ v Rusiji. Ne more pa domov, ker ga oblasti brez dokumentov ne puste. Sorodniki so mu poslali potrebne listine.
—	Gimnazija v Preki. Odkar je postal Zader italijanski je ostala njegova širša jugoslovanska okolica brez srednješolskega središča. Prebivalstvo in krajevni oblastni činitelji so se zato trudili, da se v bližini Zadra otvori srednja šola, v katero svrho naj bi se že obstoječa zasebna gimnazija očetov »Tretjega reda« v Preki proglasila za javno. Tej prošnji je sedaj prosvetno ministrstvo ugodilo. Prebivalstvo v Preki je ta dogodek radostno proslavilo.
—	Vaseljcnski sabor v Nišu. Belgrajski listi poročajo, da se vesoljnega zbora pravoslavne cerkve, ki se letos vrši v Nišu, udeleži tudi ruska pravoslavna cerkev. Aleksaudrijska, antijohijska in jeruzalemska cerkev sklicujejo za binkošti skupno konferenco v Jeruzalem, na kateri bodo sklepale o tem, ah se udeleže zbora v Nišu ali ne.
—	Nesreča pri streljanja z možnarji. Dne •17. maja zvečer, o priliki nabave novih zvonov, se je nekje na Notranjskem streljalo z možnarji. Ker se ni hotel smodnik vneti, je bezal 16 letni sin posestnika iz Bezuljaka pri Logatcu Stanislav Debevc smodnik z žarečo žico, nakar je eksplodiral smodnik in je fantu šel strel v obraz. Zadobil je težke poškodbe na obeh očesih in bo skoraj gotovo oslepil. — Kdaj bo vendar enkrat konec teh vedno ponavljajočih se težkih nesreč pri streljanju z možnarji? Saj obstojajo topiči v to svrho, s katerimi se lahko strelja brez vsake nevarnosti, streljanje z možnarji, ki jo zahtevalo že toliko žrtev, naj bi oblast sploh prepovedala.
—	Za gospodarsko povzdigo Sarajeva. Sarajevsko Trgovsko udruženje je poslalo mestnemu poglavarstvu spomenico, v kateri se poteza za to, da se povodom otvoritve proge Sarajevo—Užice priredi sejm, da se v Alipašinem mostu zgradi reekepedicijsko skladišče in da se osnuje borza za blago in efekt.
—	Zakup drž. lova Martinček na Jelovici. Direkcija šum v Ljubljani odda v petletni zakup drž. lov na Martinčku v izmeri 1391 ha. Ponudbe sprejema do dne 10. junija opoldne. Podrobne informacije daje zgornja direkcija in šumska uprava v Bohinjski Bistrici.
—	Samomor? V Trbovljah pogrešajo že delj časa 28 letnega rudarja Mihaela Kamni-karja. Mož je izvršil bržkone samomor in sumijo, da je skočil na takozvanem Belem slapu med Trbovljami in Hrastnikom v Savo. Trupla do sedaj še niso dobili.
—	Nepojasnjena umora v Krašnji in v Pir-ničah sta kljub vsestransko obsežnim preiskavam še vedno nerešena zagonetka. V Krašnji so baje prijeli nekega berača, ld je sumljiv, da je umoril Severjevo. Prepeljali so ga v ljubljanski preiskovalni zapor in uvedli preiskavo. — Tudi glede umora v Pirničah so aretirali dve osebi, ki sta osumljeni soudeležbe umora Marije Zevnikove. V Pirničah je bila včeraj sodna preiskovalna komisija.
—	Ra&ne tatvine in vlomi. Posestniku Antcnu Virtlu v Farovču sta ukradla dva posebno znana postopača iz zaklenjenega stanovanja srebrno žepno uro in verižico ter nekaj denarja v skupni vrednosti 350 Din. Par dni kasneje pa sta ukradla posestniku Francu Soršaku 400 Din gotovine, hranilno knjižico Mestne hranilnice v Slov. Bistrici z vlogo 1200 Din. Drugi dan pa sta poskusila vlomiti v železniško skladišče v Slovenski Bistrici in odnesti za preko .100.000 Din raznega blaga in živil. K sreči pa so ju pregnali. — Mesarski pomočnik Franc Rojs iz Apač je ogoljufal svojega gospodarja Franca Baumana v Tratah za 1200 Din in je pobegnil. — Na Viču je bilo vlomljeno v stanovanje Marije Hribarjeve in ukradeno 25 bankovcev po 10 Din. Tat je znan. — Mizarju Antonu Kregarju v Vižmar-jih je bilo ukradeno skozi okno iz veže zaklenjene hiše, ki stoji ob cesti, kolo znamke :: Goreč«, črno pleskano, vredno 2000 Din. — Kot žrtev babjeverstva in lahkomiselnosti je postala poseslnica Jožefa Horvat v Zg. Vrlovla-ku. Pod večer sta prišli k njej 2 ciganki z malim otrokom in sta profili prenočišča. Žena jih je prenočila. Ciganki sta vstati že zjutraj ob dveh, poklicali sla gospodinjo, češ da ji bosta prerokovali srečo. Zahtevali pa sta od nje več predmetov iu sta ji lagali, da jih bosta vrnili po prerokovanju bodisi tako ali tako. Tn izročila je žc-iin prebrisanima slepar-kama 6 kg moke, 2 kg zabele, svinjsko meso, eno posteljno pregrinjal nekaj ženske obleke, 18 jajc in pa 3575 Din gotovine. Vse te
1 predmete sla spravili v belo pleteno košaro
in odšle ter pustile ženo, da Čaka na svojo srečo in na ciganki, dokler hoče.
— Novi tečaji sa strojepisje, slovensko in ■emško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji: Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Smrtna nesreča na Bledu.
V nedeljo, dne 25. maja se je bil podal na Blejsko jezero g. Anton Grilc iz Lesc. Bil je v dnižbi dveh gospodičen iz Ljubljane in enega gospoda iz Studena. Podali so se v čoln in odveslali po jezeru. Ker je bil čoln jako majhen, je kljub največji pazljivosti zajel vodo in se prevrnil. Družba je klicala na pomoč; ena izmed gospodičen, ki je spretna plavalka in gospod iz Studena sta splavala do prvega čolna, ki sta ga srečalo, drugim pa se je slabo godilo. Druga dama namreč ni plavalka in jo je le plašč, ki ga je imela na sebi, obvarovaL da ni takoj utonila; končno jo je pravočasno rešil trgovec iz Moravč, g. Tome, in potegnil nezavestno iz vode. Medtem pa se g. Grilc ni pokazal na površju, ostal je pod čolnom ali pa ga je zadela kap. Njegovega trupla kljub marljivemu iskanju v nedeljo še niso našli.
30 letnica krščansko-socialnega cSeSa¥skega gibanla.
Dan za dnem se prijavljajo skupine Jugoslovanske strokovne zveze, priglašajo ee druge organizacije, prijavljajo se posamezniki, da po-hite na praznik delovnega ljudstva ▼ Ljubljano. Število prijavljencev nam priča, da krščan-sko-socialna ideja dobiva močna tla med slovenskim delovnim ljudstvom.
Spored slavnosti je sledečr. SOBOTA, dne 31. maja:
Ob 8 zvečer na vrtu Rokodelskega doma pozdravni večer na čast udeležencem delovnega ljudstva. Sodeluje železni-čarski orkester. NEDELJA, dne 1. junija:
Ob pol 8 zjutraj položi deputacija na Krekov grob venec z napisi: Jug. Strok. Zveza, Delavska zveza, Krekova mladina. Ob 8 dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Jožefa.
Ob 9 dopoldne slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Govorita dr. Andrej G o s a r in nar. poslanec Franc Kremžar. Ob 3 popoldne občni zbor Delavske Zveze za Slovenijo v dvorani Rokodelskega doma.
Ob 7 zvečer priredi Krekova mladine v dvorani Ljudskega doma slavnostno predstavo »Divji lovec«. Pri predstavi sodeluje orkester.
Mogočna manifestacija 1. Junija bo delovnemu ljudstvu dela novih pobud, da bo moglo vitrajati v boju aa dosego svojih pravic. Naj ne manjka nikdo pri proslavi praznika trpečih! Umski in ročni delavec naj si ta dan podasta roke in pokažeta skupnost, ki jih druži v njihovem boju za dosego svojih pravičnih sahtev!
Pripravljalni odbor.
štajerske novice.
š Ljubljanski jurieti v Mariboru. V soboto je 58 juristov ljubljanske univerze obiskalo mariborsko kaznilnico pod vodstvom profesorjev prodekana dr. K u š e j a in kriminalista dr. Dolenca. Na kolodvoru jih je sprejel državni pravdnik Grasselli. Ravnatelj kaznilnice g. S e r t i ć in kaznilniški kurat g. Z a -v a d 1 a 1 sta v dve skupini razdeljenim juri-stom razkazala to v Jugoslaviji najmodernejše urejeno kaznilnico. Ogledali so ei celice, kjer so samotni jetniki, potem skupne ječe in pa mladostni oddelek. V kaznilnici so razne delavnice za čevljarske, mizarske, tekstilne, papirnate i. dr. izdelke. Knjižnica je precej številna in ima knjige v raznih jezikih. V mladostnem oddelku zelo pazijo na vzgojo. Jetniki iz Južno Srbije se v zavodu zelo dobro počutijo. Po ogledu kaznilnice so jurieti odšli na policijski komisarijat. Polic, nadsvetnik g. Ker-š e v a n je razkazal ustroj policije, ki je zelo moderen. Na par slučajih iz zadnje dobe je pokazal, kako hitro posluje policijski urad. — Popoldne so obiskali češko tkalnico Doctor in drug, od tam pa so odšli v vinarsko šolo in si ogledali moderne naprave in vzorno gospodarstvo. — Zvečer so jim v Narodnem domu priredili mariborski akademiki prijeten družaben večer.
š Konec okrajnih glavarstev. Vsled na-redbe mariborskega vel. župana prenehajo s 1. junijem t. 1. dosedanja okrajna glavarstva ter začnejo poslovati srezka poglavarstva. Srezke oblasti bodo nastanjene večinoma v prostorih dosedanjih okraj, glavarstev. Nove občinske volitve !>odo letos vodili že srezki poglavarji.
š Zclerniška nesreča. V Teharjih pri Celju je te dni povozil brzovlak invalida Josipa Zabukovška.
š Nesreča vsled neprevidnosti. Dne 24. t. m. zvečer se je obstrelil v Mariboru v Mlinski ulici stanujoči finančni stražnik Dertnik. Ranil se je v roko.
SfeV. Т2ГЕ.
Ljubljanske novice.
lj Prva letošnja irtev Ljubljanice. V nedeljo popoldne je utonil v Ljubljanici na Pro-lah na takozvani »špici« se ne 20 letni Franu Oražem iz Stranske vasi, občina Sv. Gregor pri Kočevju. Nekaj let je bil gojenec tukajšnjega Marijanišča. Truplo je v mrtvašnici pri Bi. Krištofu.
lj Ravnateljstvo bolnico za ionske bolesni
v Ljubljani se v imenu oskrbovank in novorojenčkov najprisrčneje zahvaljuje »Splošnemu ionskemu društvu« v Ljubljani za darovano perilo. Doslej je bolnica prejela: 40 m sifona, [168 srajčk, 2ЈД plenic, 25 pletenih jopic in 1 zavijalo, kar pomeni prav izdatno dejansko pomoč.
lj Pojasnilo. Stanovanje, v katerem je začasno g. dr. Katičič, je določeno za ravnatelja bolnice, ki pa doslej še ni imenovan. Po izselitvi prejšnjega nadupravitelja je bilo nujno potrebno stanovanje očistiti, prebeliti in preslikati, predno bi se bil vselil novoimenovani ravnatelj. Dela, ki jih je bilo potrebno izvršiti, je odredila direkcija, ki je tudi poravnala tozadevne račune iz svojih kreditov. Le začasno , stanuje v ravnateljskem stanovanju s privoljenjem ministrstva narodnega zdravja z dne 13. II. 1923, št. 4682 g. dr. Katičič, ker še ni imenovau ravnatelj bolnice in ker g. dr. Katičiču še ni končnoveljavno odkazano stanovanje, za katero je že davno večkrat zaprosil. — Ravnateljstvo ljubljanske splošne bolnice.
lj Dražba nekaterih mestnih jarkov. Treb-ljenje jarkov, ki spadajo v mestno okrožje ljubljansko, se odda potom zmanjševali*© dražbe, ki se vrši dne -L VI. 1924 ob 3. uri popoldne pri »Mokarju« na Ižanski cesti.
lj Mestno kopališče ob Ljubljanici. Zadnji čas se opaža, da se zbira na kopališču ob Ljubljanici mnogo občinstva in kopalcev, ne da bi jim bilo to dovoljeno. Občinstvo pohaja in se vozi e kolesi po travniku pred kopališčem ter dela s tem mestni občini občutno škodo. Tudi v kopališču samem ovira občinstvo popravljalna dela, moti delavstvo in dela škodo. Pred otvoritvijo je poset kopališča bodisi peš, s kolesi ali čolni strogo zabranjen in se bo proti vsakemu, ki bi se tej prepovedi ne poborfl, kazensko postopalo.
lj Posestniki-mejaši ob Gruberjevem pre-« kopu in Ljubljanici se opozarjajo, da se dne 27. maja t. 1. ob 8. uri dopoldne vrši na licu mesta uradna ugotovitev lastnine obrežja Gruberjevega prekopa in Ljubljanice. Pričetek obhoda in ogleda je ob 8. uri zjutraj pri odcepu Gruberjevega prekopa na levem obrežju na Prulah. — Vabijo se torej k ogledu vsi interesent je z naročilom, naj vsak mejaš v torek, dne 27. t m. dopoldne čaka na dotičnem obrežju, katerega užitke si lasti.
lj Kaj jeza napravi. Pogosto se čita da je padlo z neba to in to; včasi tudi kak meteor. Nikjer pa se menda še ni zgodilo, da bi deževala moška kolesa. In vendar se je to včeraj pripetilo na Poljanski cesti. Iz neke dvonadstropne hiše je namreč nenadoma priletelo moško kolo, ki je z vso silo treščilo n« cesto in se razbilo. K sreči ni zadelo nikogar izmed mimoidočih ljudi. Neki A. O. se je bil spri s svojo boljšo polovico, pograbil kolo ter vrgel skozi okno na cesto. Poleg škode utegne imeti še opravka pri sodišču.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Agneta Osvalda Krošel, usmiljenka, 36 let. — Slavko Bizovičar, vrtnarjev sin, 8 mesecev. — Fran čater, vlako-vodja, 43 let. — Pavel Bolta, sin tiskarskega uslužbenca, par minut. — Marjeta Bogataj, vžitkarica, hiralka, 78 let. — Marija Janežič. posestnikova žena, 24 let.
lj Poskušen samomor. Baje ve?ed neugodnih službenih razmer se je hotela zastrupiti služkinja A. B. v Ljubljani. Izpila je precejšnjo porcijo lizola, k sreči pa so jo še pravočasno dobili in so jo odpeljali nezavestno v bolnico, kjer so ji izprali želodec.
lj Neprevidnost. V neki hiši na Mestnem trgu je vrgla zasebnica Ana M. v zaboj za pepel še vroč pepel z ogorki. Veter je razpihal ogorke, tako da je začel zaboj s plamenom goreti. Ženska je opazila ogenj okoli 6. ure in je letela po stražnika, ld je poklical gasilce. Med tem pa so že domačini ogenj pogasili.
lj Ponesrečen delavec. V tovarni Ojsterf
6	Comp. je pograbil delavca Karla Retnikj transmisijski jermen za desno roko in mu j« je na dveh mestih zlomil. Prepeljali so ga 1 bolnico.
lj Zasnčcn vrečar. Policija je aretirala znanega gosta 47 letnega Ivana Marinka, delavca, doma iz Notranjih goric. Na Krekovem trgu se je ponudil posestniku Jakobu Derglinu iz ljubljanske okolice, ki je pripeljal v mesto krompir, da mu bo čuval voz in konja, dokler ee ne vrne ta od brivca. Ko se je Derglin vrnil, mu je dal par krone za plačilo, nakar je Marin-ko hitro odšel. Še preden pa se jo Derglin od-peljal, je opazil, da je spustil kozla v zelnik za čuvaja. Marinko mu je namreč ukradel z voza
7	praznih vreč, vrednih po 75—80 Din. Naznanil je tatvino policiji, ki je aretirala po preteku ene ure Marinka na Kongresnem trgu, ko je ravno prodajal ukradene vreče.
lj Policijske ovadbe. Včeraj jo bilo vlož©. nih na policiji 17 ovadb in sicer radi tatvine 1, kaljenja nočnega miru 2, cestno-policijskega reda 7, prekoračenja policijske ure 2, nasjega koutumaca 1, radi kršenja zglaševalnih predpisov 1, radi plesa brez dovoljenja 1, radi ! grajanja 2 in ena radi žalienja straže.
Gospodarstvo. Svetovna produkcija sladkorja.
Pred vojao je bilo razmerje med produkcijo pesnega sladkorja in trsnega sladkorja: 47 odstotkov pesnega sladkorja in 53 odstotkov trsnega sladkorja. Sladkor iz pese so producirale predvsem Nemčija, Rusija, Avstrija, Ogrska in Francija, in sicer 84 odstotkov celokupne evropejske produkcije. Iz trs-ja so producirale sladkor predvsem Kuba, angleška Indija in Java, t. j. 62 odstotkov celokupne produkcije. Največji predvojni proizvajalec sladkorja je bila Nemčija, koje kapaciteta je znašala /'4.25 odstotkov svetovne produkcije. Od tega jo izvažala takrat 45 odstotkov, in sicer največ v Anglijo. Med vojno in po vojni je pričela evropejska produkcija sladkorja rapidno padati. Še 1. 1914/15 je znašala evropejska produkcija sladkorja 7.5 milijonov ton, avl. 1917/18 je padla na 4.25 milijona ton. Države, ki so največ producirale, so morale vsled zmanjšane produkcije in vsled pomanjkanja sladkorja prepovedati izvoz in Evropa se je morala zateči na pomoč k sladkorni trsni produkciji.
Najbolj je ta sprememba vplivala na Anglijo. L. 1913 je znašal celokupni uvoz sladkorja v Anglijo 1,969.260 ton, od tega odpade na prekmorski trsni sladkor 363.985 ton. Leta •1914 je uvozila Anglija že od 1,993.040 ton celokupnega uvoza že 854.002 ton trsnega sladkorja. L. 1916 je uvozila od celokupnega uvoza v iznosu .1,537.243 ton — 1,128.541 ton trsnega sladkorja. In leta 1919 od 1,597.467 ton —- 1,128.541 ton trsnega sladkorja. Šele po letu 0,923 se je pričela Anglija polagoma vračati k svojim prejšnjim odjemalcem. Toda še 1. (1923 je bilo razmerje sledeče: Celokupni. uvoz 1,568.298 ton; od tega evropejski rafiniran sladkor 245.019 ton, evropejski trsni sladkor 23.160 ton, evropejski neraliniran sladkor 23.160 ton, prekomorski rafiniran sladkor 149.120 ton, a surovi sladkor 1,150 tisoč 999 ton. — Uvoz prekomorskega sladkorja je zavzel nepričakovane dimenzije.
Največji svetovni producent je Kuba, ki odločuje v zadnjih desetih letih skoraj čez vso sladkorno svetovno produkcijo.
Kuba je vrgla vse svoje gospodarstvo na eno karto. Ona sadi samo tobak in sladkorno trsja Sladkorna produkcija Kube je danes 12-krat večja kot pred 25 leti.
Amerika producira danes 1.75 milijonov ton več kot pred vojno, Azija pa 2 milijona več, od tega odpade 1 milijon ton na angleško Indijo.
V Evropi je danes največji izvoznik Češkoslovaška, ki pa stoji v evropejski sladkor-} ni produkciji na drugem mestu. Čehi upajo, da bodo letos dosegli, ee bo žetev ugodno izpadla, stanje predvojne sladkorne produkcije.
g Občni zbor Milarne in svečarne d. d. v Ljubljani. Včeraj ss je vršil v prostorih Gospodarske zveze III. redni občni zbor Milarne in svečarne d. d. v Ljubljani, katero podjetje spada v koncem Gospodarske zveze. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je podjetje kljub splošni krizi, ki je vladala v preteklem poslovnem letu, kljub močni konkurenci m zmanjšani kupni moči konzumen-tov lepo napredovalo ter dvignilo svojo produkcijo za okrog 20% napram letu 1922. Produkcijska kapaciteta znaša okrog 150 vagonov mila, 40 vagonov sveč in okrog 4 vagone obeljenega voska. Izdelki tovarne »Gazela« milo, »Sava« sveče so se jako dobro vpeljali ne samo v Sloveniji, temveč po celi državi.
Tovarna, ki se je lansko leto razširila, ee v tekočem poslovnem letu popolnoma modernizira. Čisti dobiček znaša Din 88.894 25. Izplača se 10% dividenda. — Pri volitvah je bil na novo izvoljen stari upravni svet izven g. J. Dularja, ki je izstopil, na čigar mesto je bil izbran g. Karol Kavšek, načelnik Ljudske posojilnice.
g Anketa za sestavo uzanc. V soboto, 31. t m. ob 9. uri se vrši v prostdrih trgovske in obrtniške zbornice anketa za določitev običajev (uzanc) za trgovino z letos na ljubljanski borzi. K anketi se vabijo vsi interesenti.
g Delegacija ministrstva financ v Ljubljani namerava izdati sistematični register zakonov, naredb, urodb itd. objavljenih v Uradnem listu, ki se nanašajo na stroko finančne uprave v času od 4. novembra 1918 do 31. decembra .1923 s kratko navedbo vsebine. Naročila naj se naslovijo na predsedslveno pisarno delegacije. Cena broš. registra 10 Din.
g Kam gre naš eksport? V prvih treh mesecih t. 1. je naša država izvozila za 2 milijardi 61.4 milijonov dinarjev. Od te skuone vsote je šlo v Avstrijo. 31.31 odstot. ali za 645.4 mil. Din, v Italijo 29.87 odstot. ali za 615.7 mil. Din, v Češkoslovaško za 615.7 mil. Din ali za 7.46 odstot., v Nemčijo za 135.1 mil. Din ali 6.55 odstot. itd. Napram isti dobi lanskega leta je napredoval izvoz v Avstrijo, v Madžarsko, grško in Turčijo -medtem ko je izvoz v Francijo in Švico padel.
g Sladkorni trg 26. V. Tendenca na sladkornih trgih je postala v zadnjem tednu zopet nekoliko slabejša. Vendar se splošno sodi, da bodo cene v doglednem času radi močnega povpraševanja po tem blagu, ki se po leti navadno še stopnjuje, najbrže zopet poskočile. Danes se zahteva na tržaški borzi za italijansko ali češke kocke Lstg 26, 15, — za kristal pa Lstg 24, 15, — za tono loco vagon Trst
g Občni zbori: Delniška družba »Salus«, Ljubljana, v četrtek, dne 5. junija, ob treh v prostorih Jadranske banke; Kemična tovarna d. d. v Šoštanju 12. junija ob 11. uri v prostorih Ljubljanske Kreditne banke; Tovarna kemičnih izdelkov d. d. v Hrastniku pa v pisarni dr. Mil. Koruna, Knafljeva ulica 4.
g Izvoz prašiče ч in živine. Eden najboljših trgov za prodajo prašičev in živine pred vojsko je bil že po svoji geografski legi in ugodni železniški zvezi Dunaj, kamor se posebno v zadnjem letu naša eksportna kupčija vedno bolj nag;ba. Jugoslavija zavzema na dunajskem trgu za prašiče eno prvih mest poleg Ogrske, Poljske, Danske, Nizozemske in Švedske. Tržna poročila iz Dunaja nam poročajo v zadnjem času sledeče številke:
6. V.
Jugoslavija	1204
Ogrska	1395
Poljaka	320
Danska	147
Nizozemska	645
Švedska
13. V. 1525 1469 1620 206 1088
20. V. .1452 kom. 980 kom. 2868 kom. 302 kom. 589 kom. 637 kom.
Povprečne cene za kg žive težo so bile sledečo: 29. aprila nem.-avstr. K 24.000 ali Din 27.12 6. maja nem.-avstr. K 23.000 ali Din 25.99 13. maja nem.-avstr. K 19.500 ali Din 22.05 20. moja nem.-avstr. K 19.000 ali Din 21.47 Na cene upliva neugodno nereguliran dovoz. Kot razvidno iz gorenjih številk tekmujejo posamezne države med seboj, katera postavi na dunajski trg čim večje množine prašičev, da so vsled navedenega cene na Dunaju tako padle, da je izvoz za nekaj časa podvezan. Razlika meč ceno 29. aprila in ono bd 20. maja znaša Din 5.65 za kg žive teže, za kolikor cene pri nas v tem času niso padle. Večjo stalnost v ceni ima na Dunaju goveja živina, katere dovaža največ Ogrska, za njo Romunija in kot zadnja Jugoslavija: 5. V. Ogrska 2228, Romun. 518, Jugosl. 308 12. V. Ogrska 2302, Romun. 852, Jugosl. 293 19. V. Ogrska 1700, Romun. 788, Jugosl. 73 Dovozu odgovarja tudi prilična stalnost v ceni. Plačevalo se :'e za kg žive teže: 5. maja: n.-a. kron 16.000 ali dinarjev 18.08 12. maja: n.-a. kron 15.000 ali dinarjev 16.95 19. maja: n.-a. kron 15.500 ali dinarjev 17.51 Dunaj daje sedaj prednost mesnatim prašičem v živi teži od 50—80 kg, pri živini pa zahteva dobro izrejeno, pitano blago.
g Belgrajska in zagrebška borza. V letu 1923. je znašal promet zagrebške borze 2891-8 milijonov dinarjev, belgrajske pa 2663'4 milijonov dinarjev. Devizni promet je bil v Belgradu večji, valutni pa v Zagrebu. Večji kakor belgrajski je bil tudi zagrebški promet v akcijah denarnih zavodov, posebno pa v akcijah industrijskih podjetij. Razen tega posluje v Zagrebu produktna borza, a v Belgradu ne. Interesantno je, da je v Belgradu več poslov z državnimi papirji kakor v Zagrebu. Čeprav Zagreb mnogo trguje z akcijami bank in industrijskih podjetij, nima mnogo interesa za državne papirje. Nekaj časa je Zagreb sicer začel trgovati z njimi, a je to kmalu prenehalo. Belgrad notira akcije 23 denarnih zavodov, Zagreb pa 29.
g Kurz našega posojila v New Yorku. Obveznice znanega Blairovega posojila v New Yorku notirajo sedaj 82, kar pomeni napram predidočemu mesecu zvišanje za 7 točk.
g Nova carinska tarifa- Kakor poročajo iz Belgrada, niso resnične vesti o tem, da je bil poslan načrt nove carinske tarife v pretres gospodarskim organizacijam. Obveščeni smo ne samo, da se to ni naredilo, aropalc tudi o tem, da se sploh ne misli na to. Isto kakor ministrstvo za trgovino in industrijo je izjavilo tudi finančno ministrstvo. Iz tega se vidi, kako gospodarsko politiko vodijo naša ministrstva,
■•>"'■ g Italija stopa med sladkorne eksporterje.
Kakor posnemamo iz poročila tržaških >Uni-te rappresentanze zucceri«, je dala italijanska vlada v zadnjih dneh domačim sladkornim tovarnam 100.000 meterskih stotov sladkorja za izvoz na razpolago. Na ta način bodo češkoslovaški in ogrski eksporterji poleg konkurence sladkorja iz Jave zadeli na konkurenco tudi italijanskega sladkorja. Tako do stopila Italija v vrste eksporterjev sladkorja.
g Draiba polnokrvnih konj v ireblarni v Napajedlah. Dno 4. junija t. 1. ob dveh popoldne so vrši v Napajedlah na Moravskem javna dražba polnokrvnih eno- in dvoletnih konj. Dražba tega prvovrstnega materiala ae vrši v glavnem radi tega, ker ministrstvo poljedelstva ČSR ne potrebuje vsega produci-ranega materijala. Na ta ugoden nakup so opozarjajo vsi interesirani in krogi konjeroj-ske organizacije. Seznam za dražbo določenih' konj je ev. interesentom na vpogled pri konzulatu ČSR v Ljubljani, Breg 8, I.
g Italijansko-francoska pogodba. Mussolini in fraacoski poslanik v Rimu Barrero sta izmenjala v palači Chigi ratifikacijskc listine o italijansko-francoski trgovski pogodbi. To jc sedaj prva trgovska pogodba, ki jo jc Italija sklenila na podlagi nove italijanske ca^ rinske tarife.
g Poljski »zloty« bo notiral na zagrebški borzi. Nova poljska valuta »zloty« (zlatnik) bo pričela dne 26. t. m. mesto poljske marke notirati na zagrebški borzi.
g Nemške devizne odredbe. Nemški finančni minister je odredil v svrho zabranitve izvoza nemške marke: Potnikom se dovo*-Ijujo izvoz v inozemstvo do 200 zlatih mark v nemški valuti (rentne marke, marke). To je približno 3800 Din, ako vzamemo pariteto zlate marke z 19 dinarji. Za izvoz večjih svot je potrebno predhodno dovoljenje deviznega komisarja. Toda devizni komisar sme izdati dovoljenje za izvoz le do iznosa 500 zlatih mark. Za večje svote je potrebno dovoljenje finančne upravo ali finančnega ministra.
g Almanah kraljevino SIIS. Ravnokar sta izšla 4. in 5. de liega velikega kompendija, ki nudita skoro izčrpen pregled o gospodarskem življenju naše države. Agilnemu iu podjetnemu uredniku Viktor Manakinu nikakor ni mogoče odreči priznanja, da jo zbral kljub škandalozni statistični mlzeriji, ki vlada pri nas, ogromen materijal o vseh panogah našega gospodarstva, ki ga lio porabil tako teoretik kot praktik. Pohvalno moramo omeniti zlasti poglavje o zadružništvu, ki prinaša poleg člankov o splošnem pregledu, o razvoju zadružništva v Sloveniji, ki ga bomo tudi mi ponatisnili v eni prihodnjih številk, detajlen pregled o poedinih zadružnih zvezah z navedbo krajev, kjer se posamezne zadruge nahajajo. Kolikor je nam znano, je to sploh prvi pregled zadružništva v naši državi.
g Novi avstrijski carinski tarif. Carina na življenske potrebščine je bila v stari Avstriji zelo visoka. Za pšenico n. pr. je znašala 6.30, za rž 5.80, za ječmen 2.80, za oves 4.50, koruzo 2.80 od meierskega stota. Ta carina je bila med vojno ukinjena in se tudi danes vse življenske potrebščine carino prosto uvažajo v Avstrijo. Akoravno uvaža avstr. republika večji del svojih življ. potrebščin iz inozemstva, in pomeni uvozna carina podražitev teh potrebščin, kljub temu upeljuje novi carinski tarif zopet carino. Za pšenico, rž, ječmen in oves se ima plačevati po 2 zlati kroni, za riž 3 zl. krone za |100 kg. To so postavke splošne tarife, ki so lahko v trgovskih pogodbah za posamezno države znižajo..
ммнмииидшјшаиимииидимшм

je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše.
Pri nakupu pazite na ime „$€МСШ" in na znamko „l€l€H"!
'Jamea Oliver Curwood:
28
(Kanadski roman.)
Pred devetnajstimi leti so se bile razširjale enake novice in -Rdeča groza« je sledila. Prebivalci Wilda so se je spominjali s strahom, kajti tisoči grobov brez križev, katerim so se umikali kot kugi, so bili raztreseni od Jamesovega zaliva do je-tera Atkabasca, in kazali pot strašne šibe.
Kazan in volkulja Sivka sta pogosto na svojih potovanjih sreeavala te male grobne kupe in skrivnosten nagon, ki je prekašal človeški razum, jima je dejal brez pomoči vsakega drugega čuta, rla je v njih smrt. Morda sta tudi, predvsem volkulja Sivka, ki je radi svoje slepote bila še bolj dovzetna za izpuhtevanje zraka in zemlje, naravnost doznavala, kar oči niso mogle videti.
Volkulja Sivka je tudi prva opazila prisotnost »Rdeče groze«.
V njeni družbi je Kazan preg^doval vrsto pasti, ki jo je bil zasledil. Sled pa, po kateri je prišel do njih, je bila že stara. Nihče ni že precej dni šel tu mimo. V prvi pasti, ki je bila skrita pod gostim smrečjem, sta našla na pol zgnitega zajca. V drugi je bilo okostje lisice, popolnoma obrano od sove, ki je pustila nekaj perja na tleh. Večina pasti pa jo bila pokrita s snegom. Zaman je Kazan iskal od pasti do pasti žive divjačine, da bi jo požrla.
Poleg njega pa je slepa volkulja duhala smrt. Vonjala jo jo v zraku in pod smrekami. Odkrila jo je v vsaki pasti, ki sta jo našla s Kazanom.' Človeška smrt je vladala ptuvsou. Iu čimdaije sta hodila, tembolj ie
cvilila in lahno grizla Kazana v bok, ki je hitel vedno naprej.
Oba sta prišla tako do jase, kjer se je nahajala koča. Lastnik te koče je bil Oton, lovec kožuhov.
Volkulja Sivka se je ustavila pred njo, se vsedla na zadek in dvignila proti sivemu nebu svoj slepi obraz. Nato je žalostno zatulila. Tu se je začela Kazanu ježiti dlaka po vsem hrbtu. Tudi on se je vsedel in kot volkulja Sivka je začel tuliti Smrti.
V resnici je bila Smrt v koči. Na njeni strehi je bil pritrjen drog, napravljen iz debla male smreko, in na koncu tega droga je plapolala rdeča tkanina. Ta znak je javljal Rdečo smrt in vsakdo od Jamesovega zaliva do jezera Athabasca je dobro vedel, kaj pomeni.
Lovec Oton je, kot sto drugih junakov Northlanda, sam razobesil usodno zastavo, preden so je ulegel.
Isto noč sta v mrzlem luninem svitu Kazan in volkulja Sivka šla naprej in se oddaljila od koče.
Od naselbine do naselbine so šla grozna poročila o smrti. Od jezera Severnega jelena je šla ena taka novica mimo jezera Wollastonskega, preko ledu Athabaškega jezera in dospela do naselbine v Fcnd-du-Lac.
»Rdeča smrt,« tako je pravila ta novica, »je okužila tudi Indijanoe od Hudson-skega zaliva do Creejev in Chippevvajev, med trdnjavama Albany in Churchill.«
Tri dni pozneje jo drug sel prišel iz Forta Churchilla. Prinesel je uradno pismo glavnega agenta, ki je javljalo prebivalcem t naselbine Fond-du-Lac, da se morajo brez 1 odloga pripraviti za Kdečo emrt.
Možak, ki je sprejel pismo, je postal pri čitanju bolj bled kot papir, ki ga je držal med prsti.
»To znači,« je dejal, »da si moramo skopati grobove. To so edine koristne priprave, ki jih moremo storiti.«
Čital je pismo na glas in izbrali so samo krepke može, da gredo obvestit na ozemlju naselbine vse tovariše, ki so bili raztreseni po gozdovih.
Naglo so napregli pse. Na vsake odhajajoče sani so natovorili razen navadnih zdravil zavoj rdeče tkanine, iz katere so napravljali mrtvaške prapore kuge in gro-te. Ko so možje nakladali tkanino, jih je kar obhajala zona.
Volkulja Sivka in Kazan sta srečala sled enih teh sani na ledu reke Velikega bobra ir. oba sta ji sledila pol milje. Naslednji dan sta srečala drugo sled in pozneje tretjo.
Ta je bila še čisto sveža in volkulja Sivka je začela renčati in kazati zobe, kot bi jo bila pičila nevidna stvai. Ob istem času pa jim je veter prinesel oster duh dima.
Šla sta na bližnji griček. Zapazila sta pod seboj gorečo kočo. V daljavi so pa izginjale sani s pasjo vprogo med drevjem, s človekom, ki jih je vodil. V koči pa je ležal drug možak, ki je umrl vsled strašne bolezni, in gorel z njo vred. l ak jo bil zakon Severa. Pred mrtvaško grmac'o je stala volkulja Sivka nepremično kot skala, Kazan pa je renčal. Nato pa sta začela bežati, kakor bi gorelo za njima in se nista ustavila prej, dokler nista dospela na ledeno močvirje, kjer sta se skrila v gosto rastlinstvo, ki ju je popolnoma zakrilo.
70 stopinj pod ničlo.
Dnevi in tedni, ki so sledili, so zaznamovali zimo L 1910. kot najstrašnejšo v vsej zgodovini Northlanda. Rdeča groza, lakota in mraz so tako zelo razsajali med divjačino in ljudmi, da to leto nikdar ne bo pozabljeno.
Kazan in volkulja Sivka sta našla v mo« čvirju udobno stanovanje v votlini padlega) drevesa. To malo gnezdo jo prišlo ravna prav in je bilo zavarovano proti snegu in! vetru. Volkulja Sivka se je takoj vlegla vanj in ležala na trebuhu, sopihajoča od zadovoljstva.
Živela sta kot prej od belih zajcev in Kazan je šel tudi lovit gozdne jerebe. Zagrabil jih je, ko so sedeli na tleh. Skočil jef nanje, preden so mogli odleteti.
Volkulja Sivka se ni več žalostila radi svoje slepote; ni si več mela oči s šapama! in objokavala luči solnca, lune in zvezd. Njen posluh in njen vonj sta postajala vednd ostrejša. V vetru je mogla zaduhati karibu-ja na razdaljo dveh milj, človeka pa še dalje. V mirni noči je čula poskakovanje postrvi v reki na daljavo pol milje.
Njena pomoč je bila postala Kazanu zelo koristna na lovu. Ona je zaduhala divjačino in naznanila Kazanu njeno prisotnost, tako da se je Kazan v tem oziru popolnoma zanašal na njo. Vkljub svoji slepoti je sku-i šala parkrat zasledovati živali, ki jih jc zaduhala, a vedno brez uspeha.
Posebne okolnosti, v katerih sta se na« hajala, ju niso samo vezale za čas ljubezni, temveč za vedno. Kazan ni več mogel hoditi na lov brez Sivko, ta pa je dobro slutila, da bi morala brez Kazana v svoji slepoti poginiti. Njen tovariš je zuaoil aanjo žavljeuje.


Naznanila
Katol. prosvetno društvo na Homca priredi r»a praznik Vnebohoda 29. maja, ob pol štirih popoldne v Društvenem domu veleza-nimivo dramo v treh dejanjih »Za svobodo in pravico«. Vsi prijatelji ljudskih iger vabljeni.
Udeležniki občnega zbora Društva slov. sodnikih 29. maja imajo 50% popust na železnici. Vse postaje so obveščene. Karte obdržite za povratek, potrdilo se dobi na občnem zboru. Velja od 25. do 29. maja.
Obrni zbor društva >Oospoeveteki rvon« se vr-Si dne 3. junija ob 20 v salonu pri >Lozarju< na Sv Jakoba trgu. Vabijo se vsi p. t. člani, da se ga udeleže. — Odbor.
Za člane U. V. L — podružnica Ljubljana. Ker za dne 25. t. m. sklicani izredni občni zbor vsled slabe udeležbe ni bil sklepčen, se za nedeljo dne 1. junija zopet sklicuje občni zbor z istim dnevnim redom in ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Zbor bo v restavraciji pri Zlatorogu, Gosposka ul. 3 in se prične ob 9. uri dopoldne. Pogoji za dostop k zboru so isti.
Pevski zbor Glasbene Matice. Ta teden prično zopet redne pevske vaje, in sicer bodo vaje za ženski zbor vsako sredo, za moški zbor pa vsak petek — vedno ob 20. uri.
Poselska zveza bo imela veliko tombolo v Unionu 5. oktobra namesto 1. junija. Vsem darovalcem lepih dobitkov se srčno zahvaljujemo! — Odbor.
Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 15. junija t. L Zglasiti se je najkasneje do 11. junija v zadružni pisarni, Hrenova ul. 4. — Načelstvo.
7 Prosveta.
pr IV. koncert komorne jugoslovenske glasbe se vrši nepreklicno v ponedeljek 2. junija ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Koncert obsega izključno le samospeve, ki jih izvajata gdč. Milica Priča (sopran) in g. Julij Betetto (bas) ter klavirske skladbe, ki jih svira g. Janko Ravnik. Sedeži, ki so v rokah abonentov, ostanejo v veljavi, stojišča so pa v predprodaji v Matični knjigarni.
pr »Veronika Deseniška«. Najnovejše delo našega pesnika Otona Zupančiča, izvirna drama »Veronika Deseniška« izide v juniju t. 1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
_Jlarodno gledišče.
DRAMA.
Zafotek ob 8 trerer.
27.	maja, torek: zaprto.
28.	maja, sreda: Paglavka, premijera. Izven.
29.	maja, četrtek: Cezar m Kleopatra Izven.
30.	maja, petek: Dom. Red B.
31.	maja, sobota: Izgubljene duše. Red E, 1. junija, nedelja: Paglavka. Izven.
OPERA.
Zafotrk ob pol 8 »večer.
28.	maja, sreda: Manon Lescaut. Red E.
29.	maja, četrtek: Poljub, ljudska predstava. Izven.
30.	maja, petek: Gorenjski slavček. Red D.
31.	maja, sobota: Carjeva nevesta. Red C. 1. junija, nedelja: Manon Lescaut, ljudska predstava. Izven,
ljenih 8 štafet (prijavljenih 14). 2100 m dolga proga je bila vsled popravljanja cest mnogo slabša kot lanska, a čas, ki so ga dosegli miši atleti je za 1.1 sekundo boljši od lanskega. Primorjanska štafeta je bila do četrte predaje četrta, pri peti predaji druga, na šesti predaji pa je oddal Perpar Valtriču kot prvi. Na zadnji progi je Valtrlč, ki je imel kot tekmeca češkega rekorderja Karela, nekoliko izgubil, je pa izgubo takoj popravil in 5 m pred Kare-lom (praška Slavija) kot prvi rezal cilj. Zmago primorjanske štafete je mnogobrojuo občinstvo pozdravilo z burnimi ovncijami, vzklikajoč »živijo Jugoslovani«, »živijo Primorje«. Čas, ki ga je dosegla naša štafeta, znaša pet minut in 1.3 sekunde. Kot druga je dospela na cilj praška Slavija, tretja pa moravska Slavija.
trdi, da je on kljub mladosti prevraten ele-ment in najagilnejši hujskač v zadnjem štraj. ku. France Klopčič pa je rekel povodom hiš-ne preiskave orožnikoma, da je to balkanski orožniška postaja. Podpis: Boljševik, ki se rad sestave lepaka in dopisnice na 14 dni, ostali pa vsak na 5 dni zapora. Vštel se jim je v kazen preiskovalni zapor in je bila s tem kazen prestana. Bauer pa je bil oproščen.
Oče in hči, oba policiji in tudi sodišču dobro znana, on berač, ona brezposelna delavka Poldka in Florjan Zargi, ki bivata ne-stalno v ljubljanski okolici, sta ugledala v so-sosedovem dimniku razno meso. Bila sta oba lačna in sklenila sta, da hočeta enkrat tudi kaj boljšega jesti. Poldki so bile domače razmere pri sosedu dobro znane, ker je večkrat pri hiši pomagala delati. Tudi ko so klali, so jo poklicali pomagat. Splazila se jo v dimnik in je snela z ražnja 23 klobas, en želodec in 3 danke. Nesla je plen domov, kjer sta napravila z očetom imenitno pojedino. Toda vse se zve in tudi podjetno Poldko so kmalu zasačili. Pri sodišču je tatvino prav mirno priznala. Rekla je: jaz sem kradla, jedla sva pa oba. Zato je dobila Poldka, ki je že večkrat kaj zmaknila in je bila že enkrat obsojena radi tatvine v neki Marijini kapelici, je dobila 3 mesece težke, oče1 Florjan pa, ki je samo jedel ukradene klobase, pa 3 mesece navadne ječe.
Obsojeni komunisti. Rudarji Kari Odla-zek, Jože Mani, Jurij Debelak, Ivan Goričan in Maks Bauer iz Zagorja in pa brata Emil in Franc Klopčič so bili obtoženi takole: Emil je napisal in javno nalepil lepak s približno to-le vsebino: »Poziv žandarjem! Vsled bla-mirane brezposelnosit žandarjev in vsled dejstva, da ne najdejo med rudarji nobenega protidržavnega elementa, predlagamo, da vsi žandarji z »auf paganet« prec aretirajo rav-barsko trboveljsko družbo, ki je rudarjem ukradla 1,200.000 Din. Če žandarji dobro izvršijo in aretirajo tatinske debeluhe, smo pripravljeni dati jim dober »trinkgeld« in pa red Sv. Save. Če pa tega nečte nardit, pa pejte z bajoneti »Kulm« kopat. Z vas se norca dela: Narpaplum-plum-plum! Vsem socijfal-policistom! Brž neste ta plakat žandarjem, ker ste z njimi v španaviji, komisar Ranziger Lojze! Arh! Habt acht! Laufschritt! Direktion orožniška postaja. Podpis: Boljevik, ki se rad zabava!« — Dalje so bili obtoženi, da so nosili pri nas prepovedani boljševiški znak z Ljeninovo glavo. Dalje je napisal France Klopčič redakciji »Strokovne borbe« v Ljubljani dopisnico s približno to-le vsebino: »Kakor ravnajo oblasti z nami, to je direkten terorizem, lasten jugoslovanski buržoaziji. — Take fantazije ni imel niti ruski car, so so ni-hilisti rogovilili po njegovih palačah in vlakih.« Lepak je bodril končno delavstvo k tro-dnevni protestni stavki. Vsi ostali pa so ta poziv podpisali. Emil je odločno zanikal, da je on pisal ta lepak, vendar se je sodišče uve-rilo po pisavi, da ga je pisal on. Obtožnica
Učiteljski vestnik
Kamniška podružnica Slomškove zveze priredi svoj občni zbor v sredo, dne 4. junija ob 1 popoldne v Domžalah v šoli. Na dnevnem redu sta dve zanimivi predavanji in volitev novega odbora. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.
Maribor. >Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.-r
Izgubila se je v noči od nedelje na po. nedeljek srebrna ura z verižico med Šentjakobskim mestom in Invalidskim domom. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati proti primerni nagradi vratarju državne bolnišnice \ Ljubljani,
Turistika in šport.
Zmaga prirnor jonskih lahkoatletov v Brnu. Dne 25. t. m. se je vršil po Brnu na progi 7 X 300 m mednarodni Štafetni tek za srebrn pokal » Moravskš Noviny«. Za ta tek so se prijavili poleg vseh največjih češkoslovaških klubov tudi naše S. K. Primorje, dunajski Wac in berlinski Charlottenburg. Slednja se pa iz neznanih razlogov nista udeležila tekmovanja. Kljub temu pa so bili postavljeni naši atleti pred težko nalogo, saj se je že več dni pred tekmo prerokovala sigurna zmaga praški »Sla-viji«. — Naši atleti so po 23 urni vožnji precej zmučeni, toda dobro razpoloženi prispeli v soboto zvečer v Brno, kjer jih je pričakovala naša jugoslovanska kolonija in mnogo občinstva. Sprejem je bil nadvse uljuden in gostoljuben. V nedeljo dopoldne je bilo na progo postav-
Meteorologično poročilo
Ljubljana 30C m n. m, vlš.
Normalna barometerska višina 736 mm.
Uas opazovanja
Baro-meter v mm
Termo, motei-T V
L'sllirom. itiierenon v O
Nebo, vetrovi
l'iul»Tin»
v mm
KUHARICO
tudi za domača dela k dvema osebama takoj sprejmem, najrajši z dežele in nc čez 40 let staro. Plača dobra. Naslov v upravi lista pod številko 3015.
m ^шшвлжчг^	ie za vsakc9a trgovca in
MJmENEV/	obrtnika najbolj primeren
w ^	list za uspešno reklamo.
Dobro je vsikdar Г"	v tem med na-naložen denar, ki j| ЈРЦ	šim ljudstvom ga inserent izda i _po deželi najbolj razširjenem dnevniku.	Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali Г~ .	majhni obliki (najmanjši pa tudi v l|l|j||jj||i!^|f	prostor za enkrat samo 5 D) priprosti I "	zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je	I " ee
Priporočamo tvrdko
Ljubljane!, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NejcenejšS no hup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujauega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov,žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO iN MALO.
Strojni inženir
Šivalni STROJ, dobro ohranjen, prodam. Naslov pove uprava lista pod štev, 3042.
OBRTNIKI i
Naprodaj takoj zaradi druž. razmer enenadstrepna IIIŠA z vrtom (2 veliki dclavnici (meblovano ali ne) s stanovanjem) tik ob drž. jn kuhinjo, IŠČE cesti in trga. Cena izjemno zakonski par (1 otrok). Pla- nizka, ugodni plač. pogoji. . ča mesečno 2000—3200 K. - Ponudbe na upravo «Sloven-Z., Študentovska ul. 3, II/3. ca* pod: UGODNO št, 3030.
HIŠA Z VRTOM
v Zgornji Šiški zelo ugodno naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev, 3035.
so najboljši prav* raorsnerovi sumeči llmonodni boiiHonl Dobilo se ponod. orosistom popust.
Glavna zalogo Josip W№,
Lfu№№na Krehov trg 8.
Zahvala
PRODAJAM DRVA ZA KURJAVO
(odrezki od žage in	parket) in žaganje od trdega lesa —
dokler traja zaloga	— po
:-: znižani ceni.	:-:
Kupujem okrogel LES
(hlode) za žago od vseh vrst listnatega drevja, posebno hrast in bukev, vedno vsako množino po najvišjih cenah. Ozira se le na ponudbe z navedbo cene, množine in kvalitete franko vagon nakladalna postaja. — IVAN ŠIŠKA, tov. parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4.	3052
Za številne dokaze sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše predobre soproge, mame, stare mame in tašče, gospe
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, WoIiova ulica št. 1.
kakor tudi za obilno spremstvo predrage nam pokojnice, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, ki so ji izkazali zadnjo čast, našo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 26. maja 1924.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Tolefon Št. 379	mestni tesarski mojster	Telefon št. 370
Ljubljana, Dunajska cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja liiše, vile, tovarne, cerkve In zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd.
Gradba lesenih mosSov, jezov, mlinov.
Parna Saga	Tovarna furnirja
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem posloppi)
■jufiosiovausKa tiskarna v Ljubljani,
Odgovorni urednik: fcranc Кгешгаг. v, Ljubijaui*
Izdaia konzorcij ^Slovenca«,