276. številka Ljubljana, v petek 2. decembra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. tihaja ?aak dan ivetor, iaim£i nedelje in prasnike, ter volja po polti prejeman ma avstro-ogerskn detele aa vse leto 15 p!.I., sa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 *ld., za jedon Oaaec t gld. 40 kr. — Za Ljnbljaao bres pošiljanja na dona sa vae leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nn dom raćuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za t nje dežele toliko vefl, kolikor poštnina atiasa. Ki + oi u a ;i : t a pU.cn je bo od cetiriatopne petit-vrBte po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e ae dvakrat, in po 4 kr„ ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu 61. VI. Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vae administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Nlavnu p. u. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročulke pa, katerim Je potekla koncem nicHecn naročnina, prosimo, «la Jo o pravem času ponove, da poni« ljan|e ne preneha lu oslancev, govori hrvatski in nemški. Sedanja vlada ima reakcijonarne smotre in ker vlada neparlamentarno, zato tudi ničesar ne doseže. V sedanjih parlamentarnih razmerah je uspešno delovanje absolutno nemogoče. Govornik zavrača trditve Kronavvettra glede* Ogerske, češ, da Kronavvetter ne pozna razmer v Hrvatski, sicer bi Bil je to ueizrecno mučen prizor. Ko se je hišnik vrnil od policijskega ravnateljstva, bila je gostiluica malone prazna. Jedini gostilničar, ves se še tresoč od prestanega strahu, sedel je pri mizi ter z natakarico imel obračun za pivo. „Jaz sem vedela, vedno sem pravila, gospod, da se to tako izide. Saj ta človek ni slep, dobro vitli in ta žina njegova poljubuje se z drugim baš pred njim. Prav jima je", pripovedovala je natakarica. Šramek se ni vrnil. Pridržali so ga na policiji in ta večer je bil v svoji stari gostilni sploh zadnjikrat. Ta udarec, katerega mu je bil dal prevarjeni, toliko let za nos vojeni mož, bil je zauj usodepolu. Ne zato, ker je bil udarjen — rana njegova ni bila tako težka, izgubil je le malo krvi — a bil mu je uBodepoln, ker je baš to noč prišel v dotiko s policijo. Pokazalo se je, da je Šramek slabši, nego si je kdo mogel misliti. Doslej ni nikdo vedel, da je tako slaba ž njim. Stoprav pri ravnateljstvu se je pokazalo, kako izgubljen je Šramek . . . ne bil tako govoril. Unimja politika naperjena je naravnost zoper Slovane ter ima nemške tendence, notranja politika pa deluje na to, da razcepi Slovane. Bacillus germanistitionis je nevarnejši, nego komabacdluB uzijatske kolere. Govornik se bavi potem obširno 8 hrvatskim državnim pravom in zahteva, da bo združi Dalmaciju s Hrvatsko. Vladi grofa Taaflea ne zaupa nobena Btrauka. Levica ne zaupa desnici, desnica pa ne levici, zato pa dobi grof Tuafle vedno tako večino, kakeršno želi. Nas bi ne bilo strah, ako bi se danes grof Taaffe umaknil Plenerju; potem bi vsaj vedeli, pri čem smo iu začeli odkrit in pošten boj. Hrvati so povsod tlačeni in teptani ter izročeni na jedni .strani Nemcem iu Italijanom, na drugi Madjaroio. Pozabljeno je, da so Hrvati že večkrat resili ne hhuiu monarhijo, ampak tudi diuantijo. Kakor je suženj klical Dariju: Gospod, ne pozabi Ateueev, tako bi se moralo vladi klicati: Ne pozabi Dalmacije, kije tolike važnosti za vso državo. Sedaj se za Dalmacijo ue stori nič. Francozi so sicer le malo časa gospodarili v Dalmaciji, a tista doba je bila za deželo srečna. Napoleon je poulal znameuite administratorje v Dalmacijo, sedaj pa se pošiljajo generali, sicer dobri vojaki a slabi upravitelji. Železnice, če bo še tako potrebne, se ne zidajo, zato pa se je skleuila vinska klavzula, ki je uničila vinsko trgovino v deželi. Vso delovanje vlado je izključno pol tirno. Govornika so spremljali orožniki, ko je potoval po svojem vobl-skem okraju, novovoljeniin poslancem pa so brzojavno še čestitati ne sme. Dalmacija jo sedaj v tako slabem položaju, da hrepeni po dobi, ko sta gospodarila Giskra iu Auersperg. Miniaterstvo Taafteovo je Dalmaciji samo škodovalo in to zelo, koristilo pa nič. Taafte ne pozna dalmatinskih razmer in se zanje ne briga. V proračunu ae za Dalmacijo ni ustavilo nič posebnega, pač pa velika svota za policijo. Večina teh denarjev se porabi za politične ovaduhe. Govornik razpravlja na to o kulturnih razmerah Dalmacije. Posl. Itomanczuk, Malorus, pravi, da od Plenerja zahtevane trdne večine ni moti šiloma sestavit'. Taaffe Bodi pametno, če trdi, da je trdnejšo organizacijo doBeči le potem naravne kristalizacije. Rešiti se da stvar le v državnem zboru, za to naj se zbornica loti primerne akcije, n pr. volilsk« re-———...... — .------;-■—■-—- V začudenje vsem, ki so doslej poznali Šramka, prišlo je na dan, da je vrhnja suknja, katero je imel nazadnje na sebi, tista vrhnja suknja, katera je poslednjo dni na nedoumen način izginilo iz neke sobe slikarske akademije. Policija je imela njen opis in opis osebe Šramkove, na katerega je takoj letel sum, da je tat. Dognalo se je namreč, da je vrhnja suknja izginila tisti dan, ko je ogeljeui Šramek prodajal na akademiji svoje odlivke, in ga je žena šolskega sluge srečala na stopnicah, nosečega suknjo na roki. Dalje je prišlo na dan, da je Šramek že dolgo časa delal prestojiek goljufije s tem, da je pri raznih ljudeh izvabil različue sadrove kipe, časih tudi ala-bastrovo vaze z obljubo, da jih popravi, in da jo te popravljene leči potem prodajal kje drugje . . . Jedno izmej najusodnejših iznenadeuj pa je Šramka čakalo na policiji v tem, da se je v jutru po tisti noči, ko so ga zaprli, sešel pri izpraševanji z uaj-ataršo sestro, bivšo ljubico nekoliko ljudij, ki je bilu padla gleboče nego on sam, ter bila zaprta zaradi vlačuganja . . . Kaj se je s Šramkom dalje zgodilo, životopiscu ni znano. orme. Govornik obeča, da se bo stranka njegova vedla kolikor moguće nevtralno in zahteva, da se vlada na narodne tirjatve Malorusov bolj ozira nego doslej. Posl. Plener: Zadnji govor grofi Taaffea nas sili, da ee bavimo z razmerjem mej uafio stranku in vlado ter izvajamo konsekvence iz situvacije, katero je on ustvaril. Ko je vlada o svojem času razpustila zbornico ter apelirala na vse zmerne stranke, uilali smo se temu apelu. Parlamentarna večina se sicer ni sestavila, a pogodili smo se z vlado, pri tem pa si obranili nevezane roke. To razmerje mej nami in vlado je bilo jako umetno in je bolehalo za notranjim protislovjem. Pogoji za to razmerje so bili z naše strani veliko samozatajevanje, z vladne strani pa permanentna dobra volja. Ako smo sedaj primorani uvaževati znova to ravraerje, trdimo lahko, da smo se svoje obljube veBtneje držali, kakor grof T.»;.!i • Pri važnih rečeh n i vlada kazala dobre volje. Razprava o punktanjah se je preložila in to nas je navdalo z veliko nezaupnostjo do vlade. Ko je ta nezaupnost prešinila vso *-tranko, dal je grof Kuenburg pomirljive izjave. Že nekaj dnij pozneje pa je storil pravosodni minister izjavo, s katero je povedal direktno nasjirot|e tega, kar je trdil Kuenburg. To je vzbudilo opravičeni sum, da grof Taaffe ne misli več resno na izvršitev punktacij. Grof Schonborn je lam obljubil, da bo od deželnega odbora zahteval akte, storil pa tega ni. Vlada torej ni imeK dobre volje. Oticijelm listi so nas pri vsaki priliki napadali, a vse smo potrpežljivo prenesli. Pred kratkim govoril sem jako zmerno iu pričakoval prijaznoga odgovora grofa Taatfea. A kakšen je bil ta odgovor iu kdaj je bil podan. Nekaj dni pozneje in sicer posredno, ko je grof Taaffe odgovarjal princu Schvvarzenhergu. Ta govor je važen za situvacijo in na nas je naredil zelo velik utis. Čuden slučaj je nanese], da sta tisti dan, ko je grof Ta;-ti* odgovarjal princu Scbvvarzeubergu, govorila tudi Caprivi inWekerle v nemškem oziroma v ogerskein drž. zboru. Ta dva govor.hi sta resno in dostojanstveno, kakor se spodobi govoriti v parlamentu, vse drugače, nego ima grof Taaffa navado govoriti. Princ Schvvarzenberg je sedai jeden poltično nujuplivneiših mož, a velik del čeških veleposestnikov ni zadovoljen s češko-uarudno politiko, katero on tira. Vlada ga zmatra za reprezentauta čeških veleposestnikov in zato se ga boji. To se je videlo tudi pri zadnjem govoru grofa Taaffea iu ta govor nas je nepopisno presenetil. Princ Schvvarzenberg je namreč izjavil, da stoji na stališči državnega prava Češkega in v zvezi s tem vprašal, ali bi ne kazalo odpraviti dualizem in ga nadomestiti s čim drugim. Zajedno se je princ Schvvarzenberg uprl preponderanci Oger-ske. Frakcija, aatero vodi princ Schvvarzenberg, je sicer maloštevilna, a vlada se nanjo najbolj ozira in zato je sedaj najmočnejši faktor v državi. Ali ni čudno, da grof Taaffe ni zavrnil ni jedne besede Schvvarzenbergove. Molčanje ministerskega predsednika glede besed, naperjenih zoper dualizem je jako značilno Mmisterski predsednik se je bil pripravil za odgovor. — O nameri, imenovati češkega ministra, ni grof Taaffe ministru Kuenburgu ničesar rekel. Princ Schvvarzenberg se je skliceval na neki moj izrek, da mi ne želimo imenovanja češkega ministra, in grof Taaffe je to hitro pograbil, da bi mene Čez kakega pol leta videl ga je tam pa tam kateri izmej njegovih znancev, ki so se ga izogibali tako, kot on njib. Vnanjost njegova je bila neki «ila propadla in z oficijalom bi nikdo ne bil verjel, kako more podivjati človek „iz take rodbine." Vide! himu Šramka še jedenkrat. Bilo je to v Nov umestni svetovalnici, kamor grem časih s svojim prijateljem, ki je sodni poročevalec nekega dnevnika, poslušat razprave. Tudi ta pot je bila na vrsti nekova goljufija, in Šramek je bil obsojen na osemnajst mesecev. Pred kratkim sem naposled drugič naletel na njegovo ime v novinab. Šel je po Elizabetini cesti na most, bilo je maja meseca, okrog desete ure zvečer, ter skočil v reko, baš pri jezovih vratih . .. V časniku natisnena krajevna notica se je pričenjala z besedami: „Znani, že nekolikokrat kaznovani vlačugar, bivši kipar, Karol Šramek . . ." Spominjal sem se in spominjam se nanj pogostem in vselej ga vidim, kako je sedel v svoji, od sadre beli vrhnji sukn|i, kako se je nasmehoval v zrkalo ter vil cigarete s prsti, na konci porume-nelinii . . . spravil v zadrego. Očita se nam, da tirjamo strankarsko miniaterstvo, a mi smo vedno le o koalicijskem miniaterstvu govorili. Z ozirom ua šolsko vprašanje smo zahtevali, naj se verska čutila varujejo, glede jezikovnega vprašanja pa smo trdili, da ni moči uspešno delovati, dokler se ta stvar ne reši. Na vse to nam je ministerski predsednik žaljivo rekel: Premišljajte o tem. Govornik graja Taaffdovo vedenje pri konferenci klubovih načelnikov ter pravi, da je Taaffeov govor zato imel takov uspeh, ker je levica že sama zmatrala situvacijo za neznosno. V imeni svoje stranke izjavljam: ko bi spet prišlo do konflikta, uprli se bomo tako, kakor smo se od 1. 1881 upirali. Narodu svojemu in principom svojim ne bodemo delali sramote; v izrazih budemo zmerni, odločni pa v mišljenji in delovanji. V tej situvaciji, katero je ustvaril grof Taaffe, ne moremo glasovati za dispozicijski fond. Rekel bo morda, da tega fonda ne zmatra zaupnim fondom, a nam je le za to, da pokažemo, da nimamo do vlade nika-kega zaupanja. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. V L i u b I j a u i, 2. decembra Hohcmvartov klub. Praška „Politika" pravi, da gre parlamentarni boj za ekzisteuco Hohenvvartovega kluba, ki more postati središče drugi večini. Zato bi bilo umestuo, da skušajo vsi člani kluba in prijazni mu elemeuti sploh utrditi njega silo, ker je važno, da se ovirajo levičarske težnje, če že ničesar doseči ni. — »Nar. Li8ty" pravijo, da bi se Hohenvvartovci izneverili svojim principom, svojemu programu iu političnemu prepričanju, če bi se dali v večino združiti z levico, kar namerava TaohV. « ^Poljaki in položaj. Za rešitev krize so odločilni poljski poslanci, zato je važno vedeti, kako stališče zavzemajo. Poučeni in verodostojni .rogi trde, da je večina poliskega kluba z Jaworskim vred za to, da se obrani trojna zveza v parlamentu, le če bi se bilo Poljakom odločiti, ua katero stran hočejo stopiti, ali k levičarjem, ali k Hobenwartovcem, potem bi Be gotovo odločili za Hohenvvartovce. MaujŠiua poljskega kluba je razcepljena. Jedni so odločno za zvezo z levičarji in to so svobodomiselni elementi, drugi pa odločno za Hohenvvartovce iu to so klerikalci. Za Bedaj odobravajo pa v u taktiko Jaworskega. Macljarttka liberalna stranka. Javili Brno že, da bo mislijo nekateri člani vladne stranke odcepiti od kluba, ker jim ni po volji veliki upliv Tisze na vlado. Ministerski predsednik sklical je za to poaebno konferenco liberalne stranke, v kateri je napenjal vse retorične svoje sile, da ohrani jedinstvo iu slogo mej člani. Trdil je, da frakcija Tisziua nima nanj nikakega posebnega upliva, da deluje on le po svoji glavi in soglasno z v so stranko, ali vzlic temu ni upanja, da ostane liberalna nt ranka intaktna Nasprotstva mej frakcijo Tisze in Szaparyia ne more premostiti niti popularni VVekerle. %'Italije države. Itattnere v Holgarttki, Oficijelno glasilo Stambulova, Sofijska »Svoboda" javlja, da m bivši finančni minister Načevič nikakeršne spletke delal in se vedno proti Stambu-lovu in liberalni stranki lojalno obnašal. Ker jo Ko buržan ostavko v/.lic temu vzprejel, je po tem takem Načevič br«-z povoda odstopil. Kdo veruje to V Mesto Načeviča prevzel je finančno roinisterstvo vojni minister, a le začasno. — Bolgarsko sobranje dovolilo je večjo svoto v podporo tistih domačinov, ki nameravajo kaj razstaviti v CikHgu. Najbolje bi bilo, ko bi Bolgari razstavili Stambulova in Koburžana, ta dva bi vzbujala splošno pozornost ter celo južnoameriške pretendente zanimala. Nemški državni zbor začel je predvčerajšnjim generalno d -bato o držav nem proraruuu Grof Caprivi priporočal je vso predlogo ter v svojem govoru omenil, da je vojaška predluga v neločljivi zvezi b proračunom. Državni tajnik je priznal, da izkaže vlada v proračunu deficita Šest milijonov mark, upa pa, da bodo novi davki povišali dohodke za 58 milijonov mark. S to svoto bi se pokrili troški za vojno, v kolikor bi po novi predlogi narasli, in tudi deficit bi bil pokrit. Govornik centruma je bridko tožil, da naraščajo davki od leta do leta in se energično upiral iz datkom za mornarico, Evgen Richter pa je uprav uničujoče krjtikoval vso vladno politiko ter se izrekel tako zoper vojaško predlogo, kakor zoper proračun. Monie-rule* Herbert Gladstone, sin angleškega premijerja, priobčil je v nekem uglednem ameriškem listu glavne točke irske home-rule, kakor jo je izdelalo angleško miniaterstvo. Po tem poročilu razdelila se bo Irska v Štiri avtonomne provincije, katerih vsaka bo imela svoje postavodajalstvo iu to po ameriškem vzgledu. Državni guverner vladal bo vsako provincijo in njemu bo pristojal veto o vseb ukrepih. Vrh tega volili bodo posta voda jalne korporacije posebne odposlance v senat, čigar oblasti bo podrejena vsa Irska. Senatorji bodo voljeni za vse življenje. Vojska, mornarica in trdnjave ostale bodo podrejene državni osrednji vladi. Z drugimi državami ne bo smela Irska stopiti v zvezo, vse ukrepe provincijalnih parlamentov in senata bode potrditi pravosodnemu odseku tajnega državnega so veta v Londonu. V državnem parlamentu zastopalo bo Irsko 80 poslancev, a pravo glasovanja jim bo pristojalo le v rečeh, zadevajočib vso državo. Dopisi. Slavno vredništvo »Slovenskega Naroda" v Liubljani. Glede na dopis iz Poljan v številki 244 Va-šiga lista z dne 25. oktobra t. I. objavite nasledni: popravek Ni res, da je tukajšni občinski udbor dne 7. oktobra t. I. imel sejo. Pač pa je bila dotična Reja dne 9. oktobra t. 1. Ni res, da se konečno vzdigne odbornik Notar Tomaž in bere neko, kakor je rekel od škofije prišlo pismo, v katerem smo prošem, podpisati se pod besede „Vse za vero, dom in cesarja." R^spa je, da je občinski odbornik Tomaž Notar predlugal, da uaj občiuski odbor sklene z ozirom ua ostudno napade na pievzvišenega knezoškofa uda-nostno izjavo, koje načrt je prebral. Ni reB, da se je jo t čitalo možem iz došlega pisma, da se gospod knezošknt vedno poteguje za vero, dom in cesarja, njegovi nasprotniki pa le za cesarja. Res pa je, da so udanostno izjavo, kakor je predlagal odbornik Tomaž Notar, podpirali vsi navzoči občinski odborniki. Ni res, da v celem odboru komaj štirje za siio brati iu pisati znajo. Ni res, da kateri koli občinski mož o katerem koli odstavku udaiiostne izjave pojma ni imel. Ni res, da so tisti možje nasprotniki zoper popravo tukajšnje farne cerkve in du so se upirali prevzvišenemu knezoškdfu. Res je marveč, da se popravi cerkve sami nihče pri nas ne upira. Ni reg, da o napadu na prevzvišenega gospoda ni nikomur nič znanega Ni res, da je to le hujskanje od kake skrivne strani. Ni res, da bi odbor tega ne bil stavil sam od sebe. Ni reB, da kdo odbornikov to postopanje obžaluje, ali da j** celo „vBi obžalujejo". Ni res, da se je župan po tem dogodku in glede njega izrazil. „0 kako neumen je kmet". Ni res, da so bili občinski odborniki lansko leto uporni pri popravi cerkve. Ni res, da je konec pogovarjanja pri Poljanskem gosjiodu Župniku radi odkupa patronata bil. „Mi smo in ostanemo zvesti in pokorni svojemu dušnemu in v šjemu pastirju, a kar so tiče denarne odškodnine 200 gld , naj le ostane pri starem, ker tako daleč vendar naša udauost ne sega, da bi sebi in svojim potomcem kvar delali u Res je le toliko, a so se občinski možje in ključarji izrekli zoper odkup patronata. Ni res, da se je zaupnica pri vas naročila. Ni res, da se Poljana rnte in togote, ter da se branijo ali sramujejo pohvale v „Slovencu". Ni res, da je dr. Ivan Taučar za našo dolino več storil, kakor vsi duhovniki naši rojaki. Res je marveč, da o dobrotah dr. Taučarja za raso dolino tukaj ničesar ne vemo. Ni tedaj res, da je dr. Taučar ^dobrotnik" naše doline. Resnici na ljubo dostavi se še izrecno, da je naš občinski odbor udanostno izjavo prevzvišenemu kuezoškofu v seji d.ie 9- oktobra popolnoma samostalno sklenil v oni obliki, v kateri se je objavila v „Slovencu". Tako jo je predlagal občinski odbornik Tomaž Notar, ki jo je od besede do besede prečital, da je vsak navzočih odbornikov vedel vsako besedo izjave, katero je podpisal. Občinski urad v Poljanah dne 9 nov. 1892. Urban Pintar, župan; Franc Stanonik, obč. svet. Tomaž Notar, odbornik. Domače stvari. — (VčerajSnjo številko) našega lista nam je deželna vlada vsled zahteve c. kr. z. m. d. okrajnega sodišča v smislu §. 21 tisk. zak. ustavila. Sodišče'je namreč mnenja, da popravka Poljanskega občinskega urada v sredo nismo priobčili na zakouitem mestu, ker je tiskan v prilogi in da se tedaj nismo odzvali sodbi z dne 29. t m. — Proti tej interpretaciji tiskovnega zakona vložili bodemo pritožbo na pristojno mesto, n, ker pritožba nima odloživne moči, prisiljeni smo ob lednem, da danes vnovič priobčimo tisti popravek tako, kakor zahteva sodišče. — Včerajšnjo številko dobe torej p. u. naročniki ob jednem z današnjo, kar naj glede na povedano oprostiti blagovolijo. — (Najvišje darilo.) Nj. Vel. cesur podaril je ognjegasnemn društvu v Kranjski gori za napravo ga8iluega orodja vsoto 80 gld. in občini Le-akovec v isto svrho vsoto GO gld. iz zasobne svoje blagajne. — (Osobne vesti.) Pri mar I j deželne bolnic? v L ubijam dr. Emil Bock imenovan je članom dež. zdravstvenega svetu kranjskega do I. 1895. natnestu primarija dr. J. Dorniga, ki je odšel v Solnograd. — Državnim pravilnikom v Celovei imenovan je g. dr. A fred Eisenzojif. Zmožen je slovenskega jezika in izvrsten jurist. — (Slov o nska predstava) v deželnem gledališči bode v nedeljo dno 4 t. in. Igral se bode Raimundov čarobni igrokaz h petjem „Za pravljivec" v Ogriučevem izbornom prevodu. Opozarjamo, da bode začetek predstavi že ob 7. uri. — (Deželno gledališče.) Sinoči jired-eta vi jal se j^ čez dolgo časa zoj>et Nikolaja Vas ljevica Gogola „Revizor". Kakor znano, je ta klasična komedija slavnega ruskega pisatelja trpka satira na korupcjo nižjega ruskega uradništva iz ouega časa, ko se je ravnal ruskt činovnik po načelu : „Nebo je visoko, a car je daleko" in zategadelj našemu občinstvu na prvi hip ni prav razumljiva. (Jogol odprl je s svojo neustrašno kri tiko oči višjim krogom Peterburškim in zato je to njegovo delo tudi emineutuega kulturnega pomena. I) i ima poleg tega tudi staiuo literarno vrednost, svedoči nam že to, da je „ Revizorja" tudi dvorno gledališče Dunajsko vsprejeln z sijajnim uspehom v svoj repertoir. Ponekod smatrala se je sicer Gogolova satira kot značilna slika ruskega „barbarstva", a pozabila se jo pri tem, da v tistih predmarčnih Časih tudi v drugih evropskih državah korupicija ni bila nič manjša, a da se jo tu prikrivala s skrbnim servilizmoin iu patriiotizmom, dočim je Rus Gogol imel pogum, da je z neizprosno roko odkril rano na naroduem telesu. — Predstava sama nas ni posebno ogrela, ker igra ni bila točno Študirana ter se je večina igralcev morala boriti tudi s spnmiuom. Vsestransko hI je kos svoji ulogi pravo za |>ravo le g. Borštnik, ki je težko glavno ulogo (H ost ako. a) pogodil tako izborno, do najfinejših nuanc in brez vsakega pretiravanja, ter nam je podal z nova tako sijajen dokaz svojo velikanske mnogostranosti iu pridnosti, da imamo zanj le jedeu izraz ocen,': dovršeno. Poleg njegu omeniti nam je pohvalno v j»rvi vrsti še gčni N igri no v o in Slavčevo, ki sta se odlikovali kot žena in hči mestnega glavarja z živahno, pre cizno in diskretno igro. Veoder pa je bila gčna Nigrinova v maski premlada. Novoengažovani gosp. Thalmeiuer (mestni glavar Druhanovski) rodom Hrvat boriti se je imel ua kvar svoji ulogi z jezikom, veuder pa se je pokazal rutiinranega igralca in le ud ujegove marljivosti je zavisno, da postane prav uporabna moč našega gledališča. Izincj gg. omenimo naj kolikor toliko pohvaluo še gg. Da nila (Lspkin-Tapkiu), g. Perdana (sluga 0*ip). g. Sršenu, (poštar Spekio) ki je bi v maski jako. srečen in gg. Lovšina in Podg rajskega (Dob-činski in Bobčinski), ki sta v prvem aktu (a tudi le v prvem aktu) prav srečno rešila svojo skupno ulogo. Ostali igralci niso pogodili s.cer res težkih Gogolovih tipov. Prav zelo so motili enotni utis nedostatni in za tako igro nedostojui kostumi mestnega glavarja, poštarja, oskrbnika bolnice in v prvi vrsti polci|skega predstojnika. Ti kostumi skrpani so bili očividno iz najrazličnejših operetnih kostumov ter so prav neprijetno kazali revščino naše garderobe. Častno izjemo delal je v tem oziru le gospod Danilo. — Gledališče je bilo precej dobro obiskano. — (Mestna hranilnic a Ljubljanska.) Meseca novembra uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 516 strank 201.554 gld 33 kr , vziig nilo pa 301 stranka 122 727 gld. 12 kr. — (Ubeglega kaznjenca) Erbjžnika, o katerem smo poročali včeraj, ho orožniki ž? prijeli in ga privedli zopet v kaznilnico. — (Prepovedan lovski čas) Po zakonu za Kranjsko z dne 22 augusta 1889 je za m^sec december za sledečo divjačiuo prepovedan lovski Čas: za jelene samce in demjake samce, za divje koze in divjo kozliče, divje peteline, divjo kokoši, sušovce, sušovke in poljsko jerebice. — (I z p r e d p o r o t. n e g b sodiš č a.) Včerajšnja prva obravnava vršila se jo tajno. Zatožen je bil sedemnajstletni kmetski fant Mihael Kušar hudodelstva umora in poskušenegu spol-skega posilstva. Kušar služil je vkupno s petnajstletno deklo Franico Kneževo iz Sinartna pri Savi v Rašici pri Gnmeljnih Nekega dne šla sta zato ženec in Fruuici Kneževa v bližnji gozd nabirat stelje. Kušar je hotel dekle posiliti in Ker se je ta silno branila, zadavil io je iu jiustil truplo v gozdu. Zatuženeo jo dejanja priznal iu sodišče ga jo obsodilo na dvanajst let težke ječe, poostrene s postom, tamnico in trdim ležiščem vsako leto isti dan, ko je izvršil zločtu. — Pn drugi obravnavi satoŽena sta bila dva nemška potepuha Alojzij Ehinger in Jožef K ny, oba is Gorenje Avstrijske. Ehioget je bil že dvanajstkrat kaznovan radi tatvine iu tudi Kry je tat iz navade. Oba sta bila v Ljubljanski posilni delavnici ter delala pri Dolenjski železnici, od del* pa dne 13. avgusta t. I. utekla. Pazniki so ju sicer zasledovali, a ubežala sta srečno. Ker sta bila oba o obleki kaznjencev, pokradla sta v Kresnicah organistu Jožefu Požeoetu obleke in drugih recij v vrednosti nad 47 gld., Mariji Kokalj v Dolenji Loki srebrno uro in v neki samotni hiši p*ir čevljev. Ehinger je bil bos in zato so oba prijeli orožniki na Zidanem mostu. Sodišče obsodilo je Ebingerja na osem let. Knvja p« na štiri leta težke ieče. — Pri današnji obravnavi, zadnji v tem zasedanju, zatožen je bil strojarski pomočnik Janez Tuše k hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Dne 1. novembra klicil je zato-žeuec, stoječ v Rušuah pred neko gostilno, kmetske fante „na koraj&o*. Ko sta v gostilno Stopila fanta Jakob in Andrej Oblak, zabavljal jima je zatoženec ter po kratkem besedovanju vzel iz žepa tolminski nož ter sumi Jakoba Oblaka v src*', Andreja Oblaka pa v prsa. Jakob Oblak je vsled rane kmalu umrl, Andrej je pa zopet okreval. Sodišče obsodilo je za-toleoca na j> e t let te/.ke in poostrene ječ^. — (Električna razsvetljava v K r a n j i.) it Kranja ho nam jiiše: Kot novost iz našega mesta Vam naznanmm, da je miš mestni za-Btop v svoji seji dne 25 novembru t. I sprejel ponudbo, oziroma predlog g. Voikota Majdiča in sklenil uj>el|ati po vsem mestu električno razsvetljavo. — (Iz narodnih društev.) Narodna čitalnica v K ran ji priredi v svojih prostorih Miklavžev večer v ponedeljek, dne 5. t. m. Vspored obsega prihod Miklavža in veseloigro „Gospod Cajnik". Začetek ob 8. uri. Ustopnina za člane m vpeljane goste 20 kr. Otroci so prosti — Slovanski vi-BOkošolci v Gradei prirede jutn v soboto, dne 3. t. m., v prostorih ,Anueio-ii'e" III. slavnostni kornera Pnčetek ob 8. uri zvečer. Predsednik odboru, v knterem so zastopani Bolgari, Ceh; iu Slovaki, Hrvatje, Poljaki, Rusini, Slovenci iu Srbi, je Sloveuec med. drd. Ivau Jenko. Vspored obsega deklamucije, razne slovanske kvartet.? iu zbore in druge skladbe. Pevske in tamburaške zbore vodi Sloveuec med. drd. Anton 8chwab. Po evrSenem vsporedu je prostu zabava. — (Nov poštni urad) odprl seje z dnem 1. t. m v Rubijah pri*Gorici ob železniški progi Trst-Kormin. — (Slavni g o si ar Fran Ondfiček) priredi jutri v soboto dne 3. t. m. še jeden koncert v Trstu in sicer v gledališči „Politeama Rossetti". Ustopuiua je |ako zmerna. Opozarjamo na ta koneert ne samo vho Tržaške in okoličunske rodoljube, nego tudi prijatelje glasbe po bližujera Krasu in na No tranjskem, da ne zamude te ugodne prilike slišati jednoga izmej prvih umetnikov naše dobe, ki je po rodu in mišljenji Slovan. — (Dva otroka skoro zgorela.) V Via St. FrancesCO v Trstu pustila jo delavka A. Su-pančič dve deklici sami doma. Otroka približala uta se peči in so jima je užgala obleka. Hudo opečeni morali sr> ju prenesti v bolnico. Mlajša, poldrugo leto stara deklica umrla je vsled opeklin, stareja, poltretje leto stara, pa j j še v bolnici in je upanje, da bode okrevala. — (Razpisane službe.) Na jednorazredui ljudski šoli pri Šr. L a m b e r t u — pri Savi ob južoi železne; — je izpraznjeni mesto učitelja s plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje je oddati do 15. decembra okrajnemu šolskemu svetu v Litij1. — Na dvorazredni ljudski šoli v Spodnji Idriji je raz-pisano Učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilnega razreda. Prošnje je poslati do 15. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Logatcu — Kazoe vesti, (Prepovedan časojiis) V Parizu izhajajoči „Gazette Diplomatique", ki je zadnje mesece prijavila mnogo simpat čnib člankov o hrvat-skdi m o slovanskih razmerah sni b, odvzet je poštni debit /a avstro ogersko državo. * (Oborožena Evropa.) Francoski kapitali Mollard, bivši profesor zemlje|iis|a v St. Cyru, izdal je nedavno knjižico, v kateri na podlagi avtentičnih podatkov vsjioredujo vojno silo Evrope iz I. 1870 z ono, kakoršna bode po najnovejših vojnih zakonih. L 1870 žrtvovala jo Evropa uu leto za VOJOS svrbe blizu 2 milijardi frankov, dandanes znaša ta vsota 3 milijarde frankov; I. 1870 bilo je v Evropi v mirnem času ma'o nad 2 milijona vojakov, dane« jih |o blisu 31/* mili|ona; l. 1870 mogla jo E/rojia za slučaj vojne postaviti v linijo, a to kot izredno silo. do 7 milijonov vojakov, danes postavi jih lahko 12l ( milijona, novi vojni zakoni pa bodo to število pomnožili cdo na 22 nvlijonov. * (Razstava humorja. ) V Milanu name-ravnjo prirediti razstavo humorističnih in satiričnih listov minulih in sedanjih časov. Ta razstava bode obsegala popolno zgodovino karikature od prvega njenega početka do današnjih »litij. Pozvani so karikaturisti vsega sveta, da se udeleže. Za posebno uspele karikatur.- odločene so nagrade. * (Otrovano surovo maslo.) V Badenu blizu Dunaja kuj> bt je te dni neka gosjia na semuiu kos surovega masla, zavitega v trtui l st. Komaj so otroci pojedli nekoliko t «ja nias!a, oboleli ho vsi iu poklicani zdravnik ie konstatiral, da je bilo surovo maslo otrovano. Pre i skal je tuli trt ni list, v katero je bilo maslo zavito in dognal, da je o'rov prišel z lista v maslo. Ker je v vinogradih Radenskih pojavila se trtua uš, škropili ho vtuščaki trsje z galico V tak z galico oškropljeni list zavito je bilo tudi tisto maslo. Torej — pozor 1 * (Umestna naredba.) Z o/.iroin na slabo navado, udomrčeno tudi v nas, da se namreč v gostilnah vsa rabljena posoda ves dan plaknf v jedni in isti vodi in briše z jedno in isto cunio, kar utegne postati sdravju jako nevarno, ukazalo je nižjeavstnjsko natnestulfitvu vsem obrtno«policij ikim organom, naj skrbe, da se ta razvada odpravi. Kjer ni vodovoda, skrbi naj se na drug način, da se rabljena jiosoda plakni v tekoči vodi, oziroma vedno v čisti vodi in briše s čistimi cunjami. Taka naredba, strogo izvedena, bila bi tudi v nas kaj u mesto a. Telegrami „S!oven3kemn Narodu": Gradec 1. decembra. Danes umrl je tukaj upokojeni deželni šolski nadzornik Fran vitez Močnik v starosti 78 let. Pokojnik znan je posebno po svojih učnih knjigah o matematiki in geometriji za avstrijske srednjo šole. Dunaj 2. decembra. Po včerajšnji seji državnega zbora bila konferenca grofa Taaftea s Hohenwartom in Schvvarzenbergom, Poslanec Schneider, upisan mej govornike, prepustil je svoje mesto Jaworskemu. — V mladočeškein klubu Etnagali so pri volitvi parlamentarne komisije realisti, kateri so pripravljeni pogajati se z grofom Taaffeom. Levičarji so močno pohiti, ker pišejo „Narodni Listy", da bi Mlado-čehi ne imeli ničesar zoper to, da se v alpskih deželah uvede verska šola in da je torej vkupno delovanje Mladoeehov in konservativcev mogoče. Monakovo 2. decembra. Drugi sin princa Ludovika, princ Kari, zapustil je v ponedeljek, ol> odsotnosti roditeljev, Monakovo in se še ni vrnil. Sodi se, da je napravil di-Btančnl izlet v gorovje in pričakuje se, da se kmalu povrne. BeligraČL 2. decembra. Srbska in angleška vlada se pogajati radi podaljšanja trgovinske pogodbe, katera poteče koncem prihodnjega tedna. Provizorij bo trajal do meseca junija prihodnjega leta. London 2. decembra. Najvišje sodišče odbilo je pritožbo anarhisti Fraucisa. Policija ga bo te dni izročila francoskim oblastvoin. ******* i* ■■ * I m\AA4m\*AAmA**±4!m^AM±4 Ji ljubljanski nor vso leto 4 gld. 60 kr.; za r»ol leta S grld. 30 kr.; sa četrt lota 1 gld. 15 kr. Tujci: 1. decembru. Pri i Wilbischek. SevotBkv, Feilliubur, Wo!t, Frnnkl, Schul/, Mii ler, tlandl, Chvala, Feiherger, Mrazek, Kir/. z Dunaja. — Fischer it Prage; — Kreuner ia Škofje Loko. — PhilipptODti i/ lici cIma. Pri M«*nu : I..".\vy. Joksch, Lasti);, Thomss, Skolek, S(■liiniili, Semen /. Dunaja. — Zsakulit, Fischer iz Budimpešto. — Knftmelj it LJubljane. — Murnik iz Kamnika. — .! ikh '■ iz Krntiju. — Doaiicelj iz Zagorja. — Pl. AtilTen-herg iz Karlovca. U SiarfiS ko » s J: V deželni bolnici: 29. novembra: Jurij Uerton, dninar, f>f> let, carci-nouia ventriculi. Meteorologično poročilo. Čas opit-tO van j a i Stanje h.troinetra Temperatur« Vetrovi N«>io Mo-kiiua v DOtB. T. zjutraj Si. pupol. 8 zvečer 740 7 mn. 740 9 nin 740« mm. 9 8° C al. svz. *2 2U C brezv. 18" C si. vzh. obl. obl. jasno OOOi !4redu|a tem poratu —0*8°, *«* 22° pod nonua uu .ID-u.iia3Bjls:a "borassi dne 2 decembra t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. S»7"80 — gld. 97 85 Srebrna renta..... „ 97 50 — , 97 60 ^.liita reuta...... , 11545 — „ 11540 5°/„ nia<-cna renta ... „ 10O50 — „ 10055 Akcije narodne banke . . , 984'— — „ i^83-— Kreditne akcije .... r 815*75 — , 816*76 London....... , U9*80 — n 119-85 Srebro . . . . , —•— — „ —'— Napol........„ 9*66 — n 9'M C. k r. cekini...... B iJh — , 5 67 Netnfike marke .... , 58 85 — „ 58*86 4državne srečke i/. I. IM54 . 250 gld. 140 gld. 75 ar Državne srečke iz I, 1H»U . . 100 „ — , — , Ogeraka ilata renta 4"/........118 Ogerska papirna renta 5" „......100 Dunava ren- srečke !">°/„ . . . loO gld. !! 4 Zemlj. o» IO. decembra t,. 1. podpisu m mu glavnemu odboru. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 23. novembra 1892. Ivan Humih, s. r., Onritav Pire s. r., predsednik. tajnik. Kazenski zakon in Kazenski pravdni red za gospode juriste in druge dobivata se V slo-venskem. jeziku (v usnje vezano) v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. Ti J 30 50 75 95 PO 50 85 Stenski koledar Omui %£& let*. Skladni koledar :| Cena <*Q Ki-.~[ Ilohiv iti. ae v „Narodni Tiskarni" in v knjigarnah Dva učenca ■e tako) v spre) meta v ■peeerljako prodaj nI ulco oTer. Relt«, Ljubljana, Kravja dolina. (1303—1) DProtl kaši) a in nahoda, osobito dece, proti znal I Heliju, bolesnim v vratu« ieloden iu mehurju priporoča se najbolje koroški rimski vrelec. Niiriivno prlHten natočen. [Najfinejša namizna voda. 0270-3) Zaloga v Ljubljani pri M. K. Supuii-ii. r=i=T=i=T=i=r=i=i=Eir=i=^=i=r=iar. 1 J SUPUL^ei Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodisečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 85 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja bo tudi v pletenih steklenicah po .'{".j klg. malinčnega sirupa postne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poskufinjo zastonj in franko. Piccolijeva lekarna „Pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se §ntvxetju svate točna izvršujejo. (59—13 KARL TILL Ljubljana, Špitalskc ulice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, v«ro-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-ininova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, inolitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-•.10-»4) čenje pisal, zeleni volk tekoč. II. (13) Htane j>ri meni BO mndnic na peresih (F«'dtjrmat.ratze> Ti inodroci ho solidno iz naj bol j Ae tvarine iiiirejeni, imajo po 30 doliro vt-zaniti, niočnib pere« i/, najboljšega bakrenega dratx, so a finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cviilioni preoblefiani ter IO—16 let nobenih poprav ne zahtevajo. yHT~ Pri naročilih | dežele naznani naj Ht> vtelt] nalanena inern ■ ostilie \ notrunji Iiičl. — Ako str torej dobi za 10 gld. dober tapeciran mođrou DA p* ri»nih, |e pač nsninestno kupovati inalovreibie nadomestke, kateri pravomu ua-liuMiii, imeti dobro poitejo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Sclenliurpve ulice 4. bnstnikoni hotelov, vil, kopelij in zaveilov popust od cene. žiraste llmnie^ za iNiiko posteljo na-vađne velikosti po *** «;i«t. l>c> soidov : /. ntrikoiu tapecirane in h cvilhom preoblečene pi» 15 t7!■'»—42) *** 1 i 1 o ■ m* ww w^ wm mm'- ^^ mm _m m.1—wm—__ww—K—\W4 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OGSOi o l&rior lie»4*e |irir«kjali il«»br«> kavet. aassj __> J V■ »' 'w-vJ*' J*-i*-..j. jfi;' ___ m. V Ant. Zagorjap trgovini v Ljubljani, na Kongresnem trgu štev. 7 prodaja se zelo primerna w _ "__1. V 1 V krasne kasete elegantno vezane U818-1) molitve nil^ie raznovrstne pisalne in risalne in vse šolske potrebščine. — Kinč za božična drevesca. — Lepe albume, poezijske knjižice itd. V zalogi so slovenski koledarji: Stenski h 25 kr., Skladni a 60 kr., Dijaški h 60 kr. Ill;i^t> jo MOl IdnO in " " ••»•'* <»OA>lt i.. IU,Mi.f iu;t< Q '-HO .)••!'■ L Luser-šev obliž za turiste. Dobiva He 4>t>l«i«o in liilro upi vh.irče predvtVO proti t*ur|ii» <:*eMOin, platili, petah iu v^.rSS* \^>^ Veliko drugim trdim F S ^m"»,n,h prspkom /v V» > >n lMfU'm, 'u I!a glavni razptišiljalniri: ^ L. Schwenk-a lekarna Meldlln^-DunaJ. Pristen hiouo, čo imata navod in oblil varstVMiu znattiko iu podpis. - ^v**1"/ ki je tu zraven; torej naj bo pasj >^ In zavrre vee manj vredno ponared/bo. Pr^StOegH imajo v I.Juh-I' »nI J. Hwoboda. 17. pl. Trukoczy, G. Piceoli, I.. Ofeool; v ltu