Ljubljana, petek lj, marca 19)1 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842 Praha čislo 78 180. Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Dia. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 vlade vsaj do sprejetja proračuna v abornici. Zrakopiovnl odsek zbornice je včeraj Ruska naročila v Nemčiji in Angliji Rusija kupuje v Nemčiji za 300 milijonov mark industrijskih proizvodov — Rusija bi rada tudi v Angliji nakupila večjo množino strojev JBerlin, 12. marca AA. Iz Rusije se je vrnila delegacija nemških industrijcev, ki je proučila sovjetske industrijske naprave in bbče gospodarske razmere v Rusiji. Po prihodu v Berlin se je delegacija oglasila pri državnem kancelarju, ki mu je vodja delegacije Klockner poročal o pogajanjih v Rusiji. Njegova izvajanja so bila izredno optimistična. Pogajanja se bodo nadaljevala še v Berlinu. Odposlanci so bili kasneje gosti zunanjega ministra. Berlin, 12. marca d. Nemški industrijci, ki so se vrnili iz Rusije, so zelo zadovoljni z uspehom razgovorov, ki so jih imeli v Moskvi z vodilnimi osebnostmi sovjetske vlade. Voditelji sovjetske vlade so izdelali z nemškimi industrijci program, po katerem bodo ruske nabave v Nemčiji znašale 300 milijonov mark. Ako se bo ta program izvedel, bo mogoče nemški Industriji nanovo zaposliti 100.000 do 150.000 delavcev. Te nabave se tičejo predvsem produkcijskih sredstev, v prvi vrsti strojev, pa tudi jekla in železa. Glavno vprašanje je sedaj financiranje naročil v znesku 300 milijonov mark. Rusi zahtevajo zopet dolgoročne kredite, kakor so jih zahtevali že pri dosedanjih naročilih. Rok novih kreditov naj bi se podaljšal povprečno za 20 odstotkov. Dočim so Rusi plačevali doslej svoje nabave v teku 12, 18 ali 24 mesecih, jih hočejo odslej kriti v 14 21 ali 29 mesecih, zato pa so pripravljeni plačati menične predujme v višini 20 odstotkov vred-jiosrti naročil. Težave za realiziranje tega programa so v refinanciranju teh ruskih kreditov na strani nemške industrije. Nemški industrijci so soglasnega mnenja, da se morejo dobave izvesti ie tedaj, če prevzame nemška vlada kakor doslej za nemški izvoz v Rusijo jamstvo v višini 70 odstotkov. Vlada ima sedaj odločiti, ali prevzame to jamstvo. Nemški kreditni fiziko na podlagi dobavnih kupčij z Rusijo, ki je znašal približno 500 milijonov, bi se v tem primeru povišal na 800 milijonov mark, pri čemer bi morala vlada prevzeti jamstvo 70 odstotkov. Pričakovati je, da vlada glede na izboljšanje delovnih razmer svojega jamstva ne bo odrekla. V krogih nemške industrijske delegacije so trdno prepričani, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti. London, 12. marca AA. Zastopnik sovjetske trgovinske agencije v Londonu Bron je govoril v rusko-britski trgovski zbornici o trgovskih odnošajih med Rusijo in Anglijo. Sovjetska naročila v Angliji so v zadnjem času narastla. Samo naročila za instalacijo novih energij dosegajo vsoto 5 milijonov šterlingov. V najkrajšem času bo podpisana pogodba z raznimi mehaničnimi tvrdkami za skupni znesek milijon šterlingov. Sovjetska delegacija v Londonu bi se rada pogajala tudi o dobavah v 1. 1932., vendar bo to mogoče le, če se bodo trgovski krogi v Angliji uprli ne-osnovani agitaciji p-oti sovjetskim izvoznikom. Nova zarota v Španiji V Jaci so skušali zarotniki osvoboditi po zadnji vstaji zaprte politične jetnike — Tajna agitacija republikancev proti monarhističnemu režimu Pariz, 12. marca. s. Po poročilih listov so španske oblasti v Jaci odkrile zaroto za osvoboditev udeležencev upora meseca de» cembra. Med drugim so uporniki namera« vali zažgati sodišče v Jaci, kjer se naha» jajo spisi o revolucionarjih, in napasti španske obmejne straže, da bi se osvobo* jenim revolucionarjem omogočil beg v Francijo. Pri zaroti je soudeleženih mno» go prebivalcev iz Jace. Aretiranih je bilo tudi 20 tujcev, ki so se nastanili v hotelih kot trgovski potniki. Madrid, 12. marca. g. Položaj v Španiji je sicer miren, vendar nejasen- Delavske organizacije z rešitvijo vladne krize niso zadovoljne in republikanci razvijajo zelo živahno tajno agitacijo za končnoveljavni padec monarhije. Delavske organizacije v pokrajini Logrono so snoči proglasile splošno stavko ter poslale vladi ultimativno zahtevo, naj izpusti vse aretirane voditelje delavskih stavk iz zaporov. Jetniki sami stavkajo že par dni z ?ladom. Vlada, ki se popolnoma zaveda težavnega položaja, bo skušala vsaj deloma ugoditi zahtevam delavskih organizacij. Barcelona, 12. marca AA. Včeraj Je objavila katalonska republikanska stranka volilni proglas, v katerem zahteva za Katalonijo popolno avtonomijo, pravico do sa- moodločevanja, ločitev cerkve od države, ki naj se razširi tudi na šolstvo, popolno enakopravnost katalonskega jezika in socialno zavarovanje proti brezposelnosti. London, 12. marca, španski kralj Alfonz, ki je svoječasno obljubil poset svoje bolne tašče v Angliji, čim mu bo dovoljeval položaj v Španiji, bo v soboto prispel v London. Iz državne službe Beograd. 12. marca p. »Službene Norl-ne« objavljajo odlok ministrstva trgovine in industrije, s katerim je napredoval za eno skupino prof. državne srectoje tehnične šole v Ljubljani Hinko Petrič. Pravilnik k zakonu o zobnih zdravnikih Beograd, 12. marca AA. Na osnovi § 26 zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni ln zobotehnlkih je podpisal minister za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za notranje zadeve in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za uporabe §§ 10. 17, 18 in 19 zakona o zdravnikih specialistih za ustne in zobne bolezni in zoboteh-nikih z dne 18. novembra 1930. POMEN POMORSKE POGODBE Angleški in francoski državniki o važnosti francosko-italijanskega sporazuma — Lep uvod v svetovno razorožitveno konferenco London, 12. marca d Mornariški minister Alexander je otvoril včeraj v spodnji zbornici razpravo o mornari škem proračunu za 1 1931/32. Proračun znaša 51-6 milijona proti 51.7 milijona v prejšnjem letu Minister je po udarjal, da razmeroma majhno zniža nje proračuna ne sme presenečati, ker predstavlja proračun znatno znižanje napram 1. 1928/29, dočim je na drugi strani vlada mogla le z velikim trudom preprečiti zvišanje mornariškega proračuna. Minister se je nato bavil z ravnokar objavljeno spomenico o angleških pomorskih razgovorih v Parizu in Rimn, kakor tudi o pomorskem sporazumu med Anglijo, Japonsko in Ameriko, ki se bo sedaj po uspešnih prizadevanjih angleške vlade izpremenil v sporazum petih držav Poudarjal je da je z zunanjim ministrom Hendersonom tako pri Briandu kakor pri Mussoliniju naletel na največjo pripravljenost sodelovanja pri razorožitvi in vzdrževanju svetovnega miru. S sedanjim uresničenjem sporazuma petih pomorskih sil so podani vsi pogoji za izločitev tekmovanja na morju in za pripravo prihodnje ženevske svetovne razorožitvene konference. Angleška vlada ne bo za 1. 1931/32 določenih novih zgradb ladij v nobenem primeru pričela izvrševati pred pomladjo 1. 1932., da ne bi vplivala na pogajanja na ženevski razorožit-veni konferenci in da bi lahko izvršila izpremembe gradbenega programa na podlagi izida konference. V teku debate je mornariški minister Alexander izjavil na neko pripombo s konzervativne strani, da se Anglija v novem pomorskem sporazumu nikakor ni obvezala podpirati francoskega stališča na svetovni razorožitveni konferenci v Ženevi London, 12. marca d. Ministrski predsednik Macdonald je o italijansko • francosko-angleškem pomorskem sporazumu izročil Reuterjevemu uradu naslednjo izjavo: >Ta sporazum je eden najbolj razveseljivih pojavov ter zaključuje na zadovoljiv način nalogo londonske pomorske konference. Sporazum predstavlja zelo lep uspeh mednarodnega sodelovanja in njegova največja vrednost morda ni v številkah in programih mornariških sil. temveč v političnih učinkih, ki morajo slediti tako sijajni manifestaciji dobre volje in sodelovanja. V teku 24 ur po ustvaritvi sporazuma je že vsa Evropa občutila njegov ugoden vpliv Razen tega je zelo dober predhodnik za razorožitveno konferenco v prihodnjem letu. Ako bodo narodi, ki se bodo sestali na tej konferenci, nastopili z istim pogumom, kakor sta Francija in Italija. bo ta konferenca ena najznačilnejših točk v zgodovini sveta. _ Pariz, 12 marca p. V zunanje-politič-nem odboru parlamenta sta včeraj podala zunanji minister Briand in mornariški minister Dumont daljše izjave o pomorskem sporazumu Obširna debata, ki se je nato vršila, je pokazala splošno odobravanje uspehov, doseženih pri mornariških pogajanjih. Pomembna je izjava Brianda, da je prišel Henderson na njegovo prošnjo v Pariz zaradi posredovanja med Francijo in Italijo. Kakor je Briand namignil, se bodo med Francijo in Italijo še nerešena politična vprašanja bržkone kmalu rešila zadovoljivo za obe strani. Do-znava se, da je Italija dobila od francoske vlade obsežna zagotovila glede na popravo meje na ozemlju Tibestija ob libijski meji, kakor tudi glede na revizijo naturalizacijskih določb v Tu-nisu. London, 12. marca. AA. Vlada je predložila parlamentu pomorski sporazum z Italijo in Francijo. Ratifikacija po parlamentu je samo formalnega značaja. Odmev v italijanskem tisku Rim, 12. marca. AA. Listi priobčujejo dolge članke o snoči objavljeni pomorski pogodbi med Italijo. Francijo it Anglijo ter pojasnjujejo njene tehnične podrobnosti. Vsi so si edini v tem, da ima pogodba tudi politični pomen :n da je važna zlasti za načelno stališče Italije in Mussolinija do vprašanja razorožitve in mednarodnega sodelovanja. Ta pomorska pogodba je prvi korak držav k mednarodnemu miru. Hkratu bo pogodba olajšala delo razorožitvene konference, ki bo 1. 1932. Rim, 12. marca. AA. Fašistično časopisje je splošno zadovoljno s franco-sko-rtalijanskim pomorskim dogovorom in pravi, da je v zaključnem delu pogodbe izrecno priznano načelo pomor-ke paritete. V vprašanju francoske premoči v podmornicah se listi tolažijo, da je bila Italiji priznana pariteta z Anglijo, Združenimi državami in z Japonsko. Francoski listi so zadovolfni Pariz, 12. marca, AA. Francosko časopisje navdušeno pozdravlja podrobnosti francosko-italijanskega pomorskega dogovora. Celo »Echo de Pariš« priznava, da pogodba popolnoma ustreza koncepciji Francije v vprašanju varnosti, ter Izraža upanje, da bo napetost med obema državama sedaj popustila, časopisi navafajo dalje izjavo zunanjega ministra Brianda in mornariškega ministra Dumonta v zunanjepolitičnem odboru francoske zbornice, da ie pomorski dogovor dragocen prispevek k prijateljstvu med Francijo, Anglijo In Italijo. Velik požar v Zagrebu V sredo ponoči sta v Zagrebu pogoreli do tal tvornici »Zvono« in »Higiea« — Škoda znaša 13 milijonov cinaijev Zagreb, 12. marca n. Preteklo noč je izbruhnil nekoliko pred 2. uro silen požar v zagrebških tovarnah za nogavice »Zvono« in zamaškov »Higiea« na Zavrtnici. Prvi so opazili ogenj delavci, ki so ostali preko noči v tovarni in ki so takoj zbežali na prosto ter pričeli klicati na pomoč. Zbudili so vse bližnje prebivalce. Kmalu so prihiteli tudi ognjegasci z vsemi potrebnimi pripravami za moderno gašenje. Znatno je oviralo ta posel dejstvo, da so bile ceste močno zasnežene, zaradi česar so izgubili precej dragocenega časa pri iskanju toidrantov. Škoda znaša v obeh tovarnah 7 milijonov dinarjev. Zavarovani sta bili pri zavarovalnicah »Vardar« fai »Sava« skupno za 13 milijonov dinarjev. Zaradi silno gorljivega matenjala, blaga in plutovine v obeh tvornicah, se je požar razširil z neverjetno naglico. Ves del mesta je bil razsvetljen od ogromnih plamenov. Obe tovarni sta pogoreli do tal z vsemd stroji, skladišči in blagom vred. Danes so ves dan zasliševali v poštev prihajajoče delavce, ker ni 'zključeno. da je bil ogenj podtaknjen. Solastniki ln direktorja tvornic »Zvono« in »Higiea« so telefonično pozvali z Dunaja lastnika Kohna. Tudi delegati obeh zavarovalnih družb so danes pregledali pogorišče Visoka stena »Higieje« se ie porušila na blizu stoječo malo hišioo ter jo popolnoma zdrobila. Delo na obnovi potresnega ozemlja Izjave ministra socialne politike - Brez strehe je okrog 6000 ljudi - Poškodovana naselbina primorskih Sloven- cev-kolonistov Skoplje, 12. marca d. Kakor je bilo že javljeno. je minister za socialno politko in narodno zdravje Nikola Preka posetil potresno ozemlje in si ogledal porušene kraje. Minister Preka je po svojem povratku v Skoplje izjavil zastopnikom tiska, da je bila ob njegovem prihodu prva pomoč že odrejena od bana Laziča in od drugih javnih ustanov Vse drugo, kar je bilo še nujno potrebno za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu, je odredil sam. Med prebivalstvo je bilo takoj razdeljenih več sto šotorov, ki jih je dala na razpolago vojska. Tudi Rdeči križ je dal na razpolago štiri velike šotore, ki bodo služili predvsem za nastanitev otrok. V prizadete kraje so bile odposlane tudi bolničarke, ki bodo izključno skrbele za nego Ln prehrano otrok. Po prvem razburjenju se je ljudstvo začelo pomirjevati. Tudi morala je dobra. Ljudje so pričeli polagoma razkopavati razvaline, ter verujejo popolnoma v pripravljenost države, da jim pomaga, zlasti po posetu Nj. Vel kralja, ki je zelo dvignil pogum med ljudmi. Po dosedanjih podatkih, ki lih ima minister na razpolago, ie 800 družin, katerih domovi so popolnoma porušeni in ki so ostali popolnoma brez strehe. Približno prav toliko jih je. ki so jim bile hiše deloma porušene. Okoli 6000 prebivalcev Je ostalo brez sarehe in zato število je treba sedaj skrbeti in je v glavnem že preskrbljeno. Skušala se bo v čim krajšem času Izvesti obnova prizadetih krajev, vsekakor že do konca leta. Potres le močno poškodoval tudi naselbino primorskih Slovencev v Bistrenio; v negotin«kem srezu. kier je porušrl 15 hiš O nesreči so bfle obveščene oblasti, ki bodo naseljencem nudile potrebno pomoč. Danes so že začeli ponavljati na potresnem ozemlju posamezne Irše. da W modi čim-preie preskrbeti prebivailstvu potrebna zavetišča. Hiše grade sedaj večinoma z ma- terij alom Iz razvalin, potrebni les pa dobavlja bosansko podjetje Dobrlin-Drvar. Novi potresni sunki Beograd, 12. marca p. Danes so se pripetili v Južni Srbiji slabši potresni sunki, ki pa niso povzročili škode. V bližini Ra-dovišta je nedeljski potres porušil tudi samostan Konoo. Organizacija pomoči je popolnoma izvedena z uspehom Na potresno ozemlje je došlo tudi mnogo inozemskih novinarjev. Sožalje čst Sokol stva Praga, 12. marca. A A. Predsedstvo Ce-škoslovenske obec sokolske je poslalo jugo-slovenskemu poslaniku v Pragi to-le pismo: »Predsedstvo Češkoslovenske obce sokolske izreka globoko sožalje češkoslovaškega Sokolstva zaradi izgube mnogih življenj in uničenja številnih kulturnih in gospodarskih dobrin z zadnjim potresom, ki je zadel Vašo veliko domovino. Vljudno Vas prosimo, da to naše sožalje predložite na pristojnem mestu.« Sožalja tujih \1ad Beograd, 12. marca AA Tekom današnjega dne 90 posetili poslanik Velike Britanije Henderson. italijanski poslanik Gal-li, češkoslovaški poslanik Flieder, belgijski poslanik Delcoigne, poljski poslanik Babinski, madžarski poslanik Alt, španski poslanik De Torios in odpravnik švicarskega poslaništva Steiner gosp. ministra za gradnje in namestnika ministra za zunanje zadeve dr. Koeto Kumanudija in mu pri tej priliki v imenu svojih vlad izjavili sožalje zaradi potresa v južni Srbiji- Preprečenje požarov ob železnicah Beograd. 12. marca č. Ker je bilo v teku lanskega poletja ueotovMenih nešteto šum-skih požarov zaradi ognfa iz lokomotiv, izdelujejo v ministrstvu za šume in rudnike pra/;inik za preprečenje takih požarov. Konferenca balkanskih zunanjih ministrov Beograd, 12 marca. M. Pariški »Soir« ob« javlja iz Aten brzojavko pod naslovom »Sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav«. List poroča, da je Grčija pristala na misel, da se skliče konferenca zuna* njih ministrov balkanskih držav. V parla* mentarnem odboru za zunanje zadeve, sta poleg Papanastasia govorila tudi Venizelos in Mihalakopulos o možnosti sklicanja te konference. »Karadjordje« zopet v redni službi Snšak, 12. marca p. Parnik »Karadjor-dje«, ki ga je lansko leto poškodoval italijanski parnik »Morosini« m je že popolnoma popravljen, je danes ob 2. popoldne prevzel zopet redno službo na progi Sušak-Kotor V ponedeljek odide na svojo prvo potovanje v Pirej veliki potniški parnik »Kraljica Marija«. Luksuzni parnik »Prestolonaslednik Peter«, ki je bil nedavno kupljen v Angliji, bo 26. t m. odplui v naše vode ter bo že prihodnji mesec pričel vrši« redne vožnje. Tehniški napredek Jugoslavije Beograd, 12. marca. M. »Fremdenpresee« na Dunaju je pod naslovom »Kulturno dot lo inženjerjev v Jugoslaviji« objavila pre« davamje, ki ga je imel na zborovanju or» ganizacije avstrijskih inženjerjev dunajski inženjer Paul Roth. V predavanju je poudarjal močan razvoj v tehničnem življe« nju in vseh ostalih gospodarskih panogah Jugoslavije. Izjavil je, da se v Jugoslaviji ustvarjajo perspektive za močan gospodam ski razvoj v bližnjih desetletjih. Pozor na obveznice vojne škode! Beograd, 12 marca. AA. Ker po zakonu pravica na izplačilo amortiziranih obvez* nic loterijske dva in pol odstotne rente vojne škode zastara v 5 letih, izgubijo vred nos t vse obveznice, ki so bile amortizirane pri prvem in drugem žrebanju za amortizi« ranje obveznic vojne škode v januarju 1925 in 1926 v kolikor niso izplačane. To so obveznice sledečih serij- 62. 148. 152. 214, 408. 555, 1240, 1838. 2075. 2567. 2578. 2661. 2696. 2775 3045 3315. 3642. 3653. 4066. 3. 284. 404, 407 633* 796. 816, 1654, 1753. 1858. 1868. 2295 2406 2635. 2676. 2882. 3180. 3215 3301 3486 3538 3685. 3761, 4143. 4212, 4342 ' ' Oddelek za državne dolgove in državni kredit opozarja s tem javnost, naj nihče ne kupuje niti ne sprejema teh obvoznic, ker ne dobe zanje nobenega plačfla. Renoviranie sahome cerkve v Beogradu Beograd, 12. marca. p. Beograjsko Sa-borno cerkev bodo modernizirali. DobHa b» nove zvonove. Instalirali bodo v nlef centralno kurjavo. nsoravFK novo fasado ter namestili na zvoniku tudi električno uro. CeH<-ev ho Donolnom^ preureiena ter bo poskrbljeno zanjo tudi v umetniškem ozira, V ozadju gospodarske krize Svetovna gospodarska kriza je postala vprašanje, ki trenutno najbolj zanima vso javnost. Industrijskih držav se je polotila nervoza. ki nas spominja inflacijskih časov. Ta pojav, ki se vidi fieodvmljiv kakor prirodne ujme, že dolgo ni več zgolj gospodarska zadeva. V njem se stikajo življenske niti gospodarskega, političnega in socialnega življenja. Milijoni brezposelnih, ki mno-že bedo in radikalizirajo množice, niso državam samo breme, marveč so tudi netivo za nove, morda še usodnejše krize in zapletljaje. Zato ves svet smatra gospodarsko krizo za politično vprašanje kat' eksohen. Mimo tega pa je ta kriza celo kulturni in moralni problem. Bivši nemški državni tajnik doktor Hirsch je napisal o gospodarski krizi zanimivo študijo, ki je izšla kot brošura. Vzroki te krize, izvaja Hirsch, so mnogi in različni, tako da se lahko pre-motrivajo in vrednotijo z raznih vidikov. Bnega izmed njih pa bo priznal vsakdo brez pridržka: namreč silno padanje cen na svetovnem trgu. Izpre-membam, ki so se v tem pogledu izvršile v zadnjih dveh letih, ni mogoče najti primere, če izvzamemo nenormalne razmere med vojno in njeno likvidacijo. Za današnjo dobo, ko je vojna že precej za nami, je tako padanje cen izrsde* pojav. Vzrok pa ni v trenutnih, prehodnih motnjah gospodarskega življenja. Vzrok je v silnem povečanju produkcije, v velikem razmahu industrializacije, ki je nastopil z novimi tehničnimi pripomočki in je mogočno zajel tudi kmetijstvo naprednih dežel. Hirsch opaža zlasti pri ameriškem poljedelstvu tri velike izpremembe, ki so silno povečale proizvodnjo: kemi-zacijo, izbero sort in mehanizacijo poljedelstva. Uporaba kemičnih pripomočkov, predvsem umetnih gnojil, neprestano raste. Samo v Nemčiji so v zadnjih petih letih porabili za 50 odst. več dušika kakor prejšnja leta. Ce pa pregledamo svetovno statistiko o porabi dušikovih gnojil v kmetijstvu, vidimo, da se je v letih 1926—1928 podvojila. Dušik je sploh postal sila važen činitelj v povojnem življenju narodov; vse države si mrzlično prizadevajo, da se z zgradbo lastne dušikove industrije osamosvoje, kar je posebno važno za primer nenadne vojne. Dušikova gnojila gredo danes na polja in plantaže najbolj zakotnih dežel; celo avstralskim črncem niso več neznana. Prav tako važna in za povečanje svetovne produkcije prospešna je izbe-ra sort. Človek se čedalje bolj uči poljedelstva; med raznimi vrstami žita, ki so mu na razpolago, smotreno izbira one, ki mu prinašajo na isti površini največji pridelek. Tako je surovi sladkor iz trstja postal sila nevaren tekmec sladkorju, ki ga evropski poljedelec dobiva iz sladkorne pese; ameriški pridelovalec se je z vnemo oprijel trstnega sladkorja in danes stane funt surovega sladkorja v Ameriki 6 fenigov, dočim v Nemčiji znaša samo uvozna carina 16 fenigov na funt. Prav tako je padla svetovna cena kavčuka na polovico prejšnje cene, odkar so pridelovalci z boljšo izbero semenskih vrst izdatno povišali proizvodnjo. __ Podobne, vprav presenetljive pojave opažamo v živinoreji. V Nemčiji znese kura normalne vrste povprečno 80 jajc na leto. Na Holandskem so z uspešno izbero vrst in z racionalnim križanjem dosegli povprečno množino 160 jac na leto. Tudi proizvodnja mleka zaradi boljše izbere nenehoma raste. Tako molznice na Irskem dajejo danes za 2 in pol krat več mleka kakor molznice v Nemčiji, ki v živinoreji gotovo nI najbolj nazadnjaška dežela v Evropi. Posebno pa se opaža vedno večja mehanizacija poljedelstva. V Zedinje-nih državah ameriških so tolikanj Izboljšali traktor, da ga v tako zvanem »pšeničnem pasu« Zedinjenih držav in Kanade rabijo za oranje in žetev že v toliki meri, kakor v naprednih evropskih deželah prve, danes že povsem navadne poljedelske stroje. S traktorji se delo opravlja boljše, temeljitejše in cenejše, ker nadomeščajo ljudi in živino. Konja in drugo tovorno živino morajo kmetje hraniti; hrano so pridelovali na poljih. Motor »se hrani iz petro-lejskih vrelcev ali iz premogovnikov, zato sedaj dobiva človek hrano tudi z onih širokih kompbKsov. ki so bili prej namenjeni prehrani živine. Posledico vseh teh izprememb čuti danes ves svetovni trg. Skladišča so prenapolnjena, cene padajo. To. kar nam kaže Hirsch v poljedelstvu, se že dolgo opaža v industriji vseh vrst. 2e lani ob tem času je priobčila »Naša doba« prav zanimivo statistiko lz Zedinjenih držav — te poleg Anglije najbolj industrializirane dežele na svetu. Danes, pravi v dotičnem poročilu predsednik ameriške delovne federacije William Grey, lahko v nekaterih tovarnah en sam strojnik opravlja delo. ki je zanj bilo treba še pred četrt stoletja 25 delavcev; poslužuje se petih ali desetih napol avtomatičnih strojev. Štirje možje lahko opravijo v treh do sedmih urah pri popravljanju lokomotiv delo, ki je zahtevalo prej 8 delavcev skozi tri tedne. Tako pospešeno delo je mogoče, odkar so vpeljali kisi-kovo acetilensko postopanje. Vse polno je izprememb te vrste; val mehanizacije nebrzdano poplavlje vse industrije, izranja delavstvo, zmanjšuje tudi potrebo zasebnih nameščencev, posega v celotno družbeno življenje. Naravno je, da bo spričo tega od leta do leta slabše, tembolj, ker bo z brezposelnostjo rastla beda in se bo zmanjševala možnost konzuma. Prav tu pa preti tej nebrzdani proizvodnji, ki bolj upošteva blago kakor človeka, velika nevarnost. Čim več je blaga, nižje so cene. Sedanja gospodarska kriza ne zadeva samo delavstva, marveč pretresa tudi kapitalizem, ki seveda skuša zvaliti breme na socialno šibkejšo plast. Toda kdo ve, ni li ta preteči pojav, ki ga imenujemo svetovna gospodarska kriza, več kot samo memen-to, da se človeštvo vrne od sedanjega oboževanja stroja in blaga k uvaževa-nju človeka in njegovih enakih pravic do življenja. Memento je gotovo, morda pa je tudi že znak razkroja socialnega sistema, ki se že dolgo maje v svojih temeljih. Indeksne ugotovitve Narodne banke V primeru z 1. 1926. so cene v prodaji na debelo popustile povprečno za 25 % — Tudi v primeri z letošnjim januarjem so še neznatno nazadovale Beograd, 12. marca. AA. Narodna banka je dognala, da so veljale v februarju tele indeksne cene na veliko (cene 1. 1926 enako 100): rastlinski proizvodi 73.5 (Januar 71.7); živinski proizvodi 78.1 (januar 82); kovinski proizvodi 82.1 (84.9); industrijski proizvodi 73.1 (januar 72.8); skupni Indeks za februar 74.8 (januar 75.7); izvozni proizvodi 74.9 (januar 76.2); uvozni proizvodi 71.1 (januar 72.5). Indeksna števila za februar kažejo, da so cene na veliko v tem mesecu padle za približno eno točko napram cenam v januarju. Največ je padel Indeks živinskih proizvodov (za 3.9 točk), indeks kovinskih proizvodov je padel za 2.8 točk, lndustrljskiJ indeks je le neznatno popustil. Pač pa Izkazujejo razatlinskl proizvodi, ki so od julija lanskega leta stalno padali, to pot porast za 1.8 točk. Skupina izvoznih proizvodov Je popustila za 1.3 točke napram januarskemu indeksu, skupina uvoznih proizvodov pa za nad 1 točko. Poplave ob spodnjem toku Save Zaradi južnega vremena Sava v spodnjem toku še vedno narašča Prve lastovke v Primorju Beograd, 12. marca. p. Po lepih solnčnih dneh je včeraj nastal skoro po vsej državi silen mraz ter je povsod snežilo. Zaradi snežnih žametov so imeli mnogi vlaki znat* ne zamude, kar se je zlasti poznalo v Beo* gradu. Sava še neprestano narašča in preti z velikimi poplavami. Kljub vsemu se že« lezniški promet razvija še dosti redno. Pre* kinjen je samo promet na progi Sarajevo« Beograd. Potniški vlak, ki bi moral do« speti davi ob 3. v Beograd, do večera še ni došel. ker se je usedel nasip na progi med Obrenovcem in Unko v bližini posta« je Bariš. Podvzeti so bili potrebni ukrepi, da se proga popravi. Iz ostalih krajev po« ročajo, da se promet kljub zamudam vla« kov normalno razvija. Zagreb, 12. marca. n. Sava Je ponovno začela naraščati in je dosegla nocoj 3.44 nad normalo. Ves dan so se zbirale rado« vedne množice meščanstva ob Savi obču« dujoč naraščanje vode. Beograd, 12. marca p. Sava Se neprestano naraSČa. Danes Je narastla zopet za pol metra. Tudi reka Drina je narastla za 144 cm, do večera pa za nadaljnjih 76 cm. Iz vseh krajev ob spodnjem toku Save poročajo o naraščanju vode zaradi neprestanega deževja. V mnogih vaseh so kmetje zaradi poplav že izpraznili svoje domove. Split, 12. marca. n. Kljub deževnemu vre« menu, ki vlada že nekaj dni na Jadranu, so včeraj opazili v Splitu prve lastavice. Veliki snežni viharji v Nemčiji Berlin, 12. marca. s. Popoldne je divjal v Berlinu tako močan snežni vihar, da je bil vsak promet nemogoč. Ceste so bile kakor izumrle. Cestne železnice, avtobusi ln avtomobili so morali ustaviti promet. Zolo velike motnje so nastale tudi v železniškem prometu- Mednarodni brzovlaki so imeli zamudo do 10 ur. Na Pomorjanskem je bil promet malih železnic popolnoma ustavljen. V nekaterih krajih Je sneg dva metla visok. Najbolj so trpeli sorski kraji, predvsem Bavarska. Po poročilih uprave državnih železnic so morali na Zgornlem Bavarskem mnogo vlakov naravnost izko- pati iz snega in so morali pozvati na pomoč državno brambo ter policijo, V nemškem Srednjem gorovju je mnogo krajev popolnoma odrezanih. Paroplovni promet na Severnem in Vzhodnem morju je popolnoma ukinjen. Na spodnji Labi je zaradi snežnega meteža trčilo skupaj ve{ ladij, vendar pa ni bilo nobene škode. Kasno popoldne je po snežnem viharju izredno poskočila temperatura. Pričelo je močno deževati. Zaradi tega so ceste skoraj popolnoma neprehodne. Najeti so morali na tiso-5e brezposelnih, da ofllsttjo ceste iti omogočijo promet. Iz Revala poročajo, da pogrelajo 48 lovcev tjulnov, ki so lovili na estonskem otoku Kynoe. Boje se, da 9o našli smrt v snežnem viharju. Obsodbe v Rimu Rim, 12. mire« p. Pred lz red tri m tribu-nalom za z&šfifto države se Je zadnje tri dni vršila razprava proti trem skupinam delavcev in kmetov lz Julijske Krajine. Obtoženi so bili komunistične propagande- Državni tožilec je zahteval za vse kazen večletne ječe. Sodišče Je prvi dve skupini 42 obtožencev obsodilo na razne kazni od 1 do 10 let ječe. Predsednik češke akademije hudo obolel Praga, 12. marca. h. Popoldanski listi po« ročajo, da je smrtno nevarno obolel pred« sednik češke akademije prof. Josip Zuba« ty. Prof. Zubaty je bil rojen 12. aprila 1855 v Pragi. Od L 1896. je bil redni profesor na češki univerzi za staro indijsko filozo« f i io in primerjajoče jezikoslovje. Od pre« vr3ta dalje je predsednik češke akademije. Kot eden naiboljših filologov je član mno« gih inozemskih znanstvenik društev. Danska brez vojske Kopenhagen, 12. marca. AA. Snoči je danska skupščina po dolgotrajni debati s 77 glasovi proti 34 odobrila zakonski na« črt o razpustu danske armade in vojne mornarice. Bojne sile bodo nadomestili z oddelki obmejnega orožništva ter z malimi ladjami ribiške policije. Danska je prva država na svetu, ki se je popolnoma raz« orožila. Argentinski nogometaši poraženi Duna), 12. maroa. Danes se ie vršHa tekma med argentinskim moštvom Escrina La Pata (Buenos Aiires) in WAC. Zmagal je WAC z 2 : 1 (0: l). 5000 gledalcev. Premirje z Gandhijem v angleški luči London, 7 marca. Obletnico Gandhijevega pohoda k morju, kjer je dal voditelj naroda svojim pristašem vzgled državljanske nepokorščine s tem, da Je protizakonito varil so! ter posegal v pravice indijskega solnega monopola, so Angleži proslavili na način, ki je nadvse značilen za njihovo politiko. Sklenili so z upornikom premirje, kojega posebnost je v tem. da so priznali Gandhija kot enakopravnega političnega sopogodbenika. Pogoji premirja so na videz neznatni, vendar skuša vsaka stranka sebi pripsati odločilno zmago. Gandhj je opustil pot državljanske neposlušnosti, indijska vlada pa ie ukniila odredbe, izdane v svrho boja zoper občansko nepokorščino, izgovoril pa si Je, da sme nekaznovano propagirati med indijskim ljudstvom uporabo domačih izdelkov, pri čemer seveda ne sme več izrečno pozivati na bojkot ang'eškega blaga. Dosegel je tudi svobodo za svoje privržence, ki jih je bila vlada zaprla v teku zadnjega leta zavoljo raznih nasilnih dejanj proti veljavnemu redu v Indiji. Angleška policija pa Je s tem popustom dobila v zameno obvezo, da Gandhi ne bo zahteval preiskave o policijskih činih proti svojim pristašem Veliki pomen premirja je gotovo v dejstvu, da Je indijska notranja politika krenila z mrtve točke in da je k javnemu sodelovanju zopet pristopil činitelj, ki je doslej stal sovražno ob strani in oviral vsako ureditev in pomirjenje. Uspeh podkralja lorda Irwina je vsekakor zelo velik in bo predvsem koristil angleškemu gospodarstvu, vendar mu domači inperijallstl nočejo priznati uspeha, marveč govore o sramotnem porazu angleške vlade v indijski politiki. Časopisi tiskovnih mogotcev jadikujejo nad kapitulacijo indijskega podkralja pred indijskim sanjačem. »Daily Mail« imenuje Ir-wina Kerenskega Indije, ki je s svojim neumestnim popuščanjem opogumil indijske upornike in Jim dal zakoniti temelj za nadaljnje zahteve, ki naj postopoma uničijo angleški prestiž v Indiji. »Daily Express« se popolnoma pridružuje temu mnenju ter osobito obžaluje formalno stran premirja, ki bo imela nedvomno dalekosežne posledice. List zamerja lordu Irwinu, da je ponižal dostojanstvo podkralja s tem. da se je pogajal z očitnim upornikom, mesto da bi mu pokazal močno roko in trdo pest ter £3 prisilil na brezpogojni umik. Izmed aktivnih politikov zlasti Churchill ogorčeno odklanja indijsko premirje, vodilni list »Times« pa mu v zelo mirnem in modrem tonu odgovarja, »da bi bila dragocena indijska posest že davno izgubljena, ako bi pustili proste roke Churchihu in ljudem njegovega kova. Famozni lord Rother-mere kriči da je Gandhijevo pozivanje na konsum samo domačega blaga istovetno z bojkotom angleških izdelkov. »Manchester Guardian« pa mu odgovarja, da je po vsem britskem ozemlju razširjena organizacija z geslom »Kupujte le angleško blago«, zato je samoumevno, da se mora slično gibanje dovoliti tudi Indijcem. V tem stavku ie za-popadena vsa velika izprememba v angleškem javnem mnenju, kajti silnejše po angleških pojmih ni mogoče naglasiti enakopravnosti Angležev z Indijci. Slabo uslugo pa je izkazalo lordu Irwinu vsekakor glasilo indijskega narodnega kongresa angleško pisani »Hindustan Times«, ki je doslej silovito napadalo podkralja, po premirju pa mu je dalo najvišje priznanje: »Ir\vin si je pridobil nesmrtno mesto v zgodovini In-dije. Pokazal ni samo svoje sile, dasi mu je prav v tem ozira kos malo kdo izmed njegovih prednikov, pač pa ie obeneir pokazal svojo dalekovidno državniško' modrost ter je s sklenjenim premirjem ohran.l Indijo britskemu imperiju.« Izjava imenovanega lista je v Indiji našla vsestransko priznanje in ugoden odmev, domači angleški pristaši trde roke pa vidijo v tem le sumljivo hvalo hi tembolj naglašajo Irwi-nov poraz ln kapitulacijo. Pogoji za premirje so se začeli že izvajati. Se koncem prošlega tedna je viada razveljavila tri izjemne odredbe »oper svobodo tiska in združevanja ter takoj nato dala ukaz o izpustitvi političnih ujetnikov. Takisto je indijski kongres razposlal svojim organizacijam nalog, da opuste izvajanje državljanske nepokorščine. Spor Je zaenkrat končan in likvidiran, gc-tovo pa Je. da si je indijsko gibanje za popolno samostojnost priborilo v enoletnem boju važno pozicijo. Ni tudi dvofna, da bo s te pozic*je nadaljevalo ▼ primernem trenutku svojo borbo za »puma sva rad?« — popolno samostojnost Indije. Gandhljeva pomirjevalna poslanica svojim pristašem tudi po premirju govori o tem visokem smotru indijskega naroda Vode so upadle Nevarnost poplav ie zaenkrat minila — Posledice vremenskih menjav — Kako se je izpreminjalo sta« n)e rek ln potokov Ljubljana, 12 marca. Vode eo začele upadati nevarnosti veli« kih poplav so zaenkrat minile. Temperatu« ra je v čredo zvečer padla in je k sreči pričel sneg zopet zmrz:vati. V noč se je nebo zjasnilo in so zopet zamigotale na njem gfidte zvezde. Dlnes-je naipočilo pre« krasno jutro. Gregor je ves svoj podovro dan paradiral s sin j no in je v eolnčnetn sijaju ženil ptičke. Dasi je dan n:vzlic solncu bil precej hladen, smo g« bili ven« darle veseli, kajt« poskočil je tudi baro« meter, ki se je dvfejnl v Ljubljani na 760.8 mm b zvečer leze že dalje kvišku. Mnogi Ljubljančani so si že od ranega jutra ogledovali Ljubljanico in se splnčili. Voda pa zjutraj le ni upadla, stanje Ljub« Ijanice je bilo še vedno 2 m nad norm lo Precej pa se je umirila Gradaščica, ki že ponoči ni gonila s seboj toI;ko vode, ka« kor popoldne. V okolici Vevč m nižje doli proti Mostam, kjer je voda včeraj popoldne in na večer že preplavljala travnike, se je položaj spremenil okrog polnoči m se je stekla vsa voda nazaj v strugo Zaradn preteče nevarnosti so orožniki tamkaj za« stržili most in omejili promet, ki pa se je danes zopet redno razivijal. Enako je bilo v vaseh ob Savi: v Št. Jakobu in Šmartnem Tamkaj je Sava včeraj ud tali na široko čez travnike in njive, zvečer pa se je jela zopet umikati. Davi se je že mogel vršiti avtobusni promet s temi kraj- v popolnem redu. Ljudje oa še vedno živahno komen« tirajo minuV) nevarnost in je mnogo govo» ra tudi o slabem mostu čez Savo pri Št Jakobu, ki ie jedva prestal hudo preiz« kužnjo. Zelo kritičen ie bil položaj tudi na Ježici. kjer je udar la S"va iz struge in izkopala desno stran kolodvora, se odbila pri betonskih podstavkih železniškega mo« stu zopet na levo in drla mimo Stirnove* ga kopališči nazaj v strugo. V nevarnosti so bili že železni e!ektričn: drogovi, ki 60 zakopani v peščeni prod ki ga je voda odnašala, zaradi česar je obstojala boja« zen, da voda par takih drogov izpodkoplje. Ppložij je bil na Ježici danes zopet popol« noma normalen, enako v Tacnu, kier je voda v tako zvanih »ježah« včeraj drla na široko čez travnik n log. Kakor v ljubljanski okolici se Je položnj zboljšal in tako rekoč popolnoma prepkre« nil v vsej banovini. Povsod je nastopil hlad in so se vode, ker jim manjka snež« ne hrane, umirile Z Jesenic nam poročajo, da so začele nadaiti vode že kmalu snoči. Popre je je bil položaj precej neroden, ker so poleg narastlih potokov Jesenice in Ukove drle vode tudi iz gore Mirce. Cesta je bila na enkrat hudo poplavi jen -» od hotela Trigla« v» do Tancarjeve gostilne ni s;cer kar z rdečo vodo, ki te dobivala barvo od rde« čega peska in blata z Mrce. Proti večeru je vpda odtekla in »"stopil hlad. Ponoči • se je popolnoma-zjasnilo in . je prevladal z hitra j tako občuten mraz, kakor ga že zileipa ne pomnijo Vode v potokih so za. mrCTiile, led je debel do 5 cm in ga tudS d^našn ie solnce ni moglo rartajati. Pri Kraniu se je Sava ponoči močno umi« rila Pomžnejša je postala tudi Kokra, ki je dobila mnogo vode izpod Storžiča in drugih planin. Iz Polianske ddMne. SelSke doline m te Škofje Loke nam javljajo, da se je Sora dames porv>lnoma unesla in padla že za 2.50 m. Vsi hudourniki s hribov so se že smoč; unes'i m ie tako odnehal vsak od« višni pritok v strugo Spre. Ljudje, zlasti oni, ki so nastanjeni »v grabnih«, kakor pravijo hribovitim soteskam, so se odd"h« nili in />dHajaio zopet normalno po nosl h. Tudi v fikofjl Lnfcf je položaj zopet norma? len, čeprav }e Sora razmeroma še vedno precej visoka. V Medvodah ie padla Sora danes po« poldne do 3 m. Zvečer in ponoči se je raz« burjenje prebivalstva p.oleglo, zlasti ko so izvedeli, d^ se je odtekla tud: voda v Seničici in pri Retečah. Most na glavni cesti je bil zastražen tudi še ponoči, da« nes pa ie bil odprt tudi že za tovorni pro« met. Delavci so d«nes spravljali iz vode bruna, ost-nke do^re četrtne podrtega provizoričnega nvwtu, ki so se zapletli med pilote mostu na (davni cesti. Podrti nrov?7orični most so delali skoro pol le« ta. To ie že tre+ii Iri ga ie voda odnesla. Ljubl'9-nsika gradbem družba, ki ga gradi, ie oškrv^vana Z9 t,™-? Izdatne vso^e Te dni pričakuieio v Medvodah tudi dele že« 1e7ne konstrukciie mostu, k' jih ie preiela naša država na račun reparaci? iz Nemčiie. Novi most v leseni konstrukciji bo dal omeni^ni tvrdki zonet kaka dva meseca d?'a. Voda je prinašala skozi Medvode s seboj ogr.mmno lesa. očividci pi pripoveduj iejo. da ie splavalo včera? nvmo tudi leno število izredno lepih celih smrek, ki jih je imrvala voda na s^/oji uničujoči poti. Iz Litije nam poročajo: V sredo so po savski strugi prihajale iz« redno velike množine divjega, umazanega vodnega elementa. Valovje je valilo s se« boj mnogo dreves, desk, vejevja. Precej lesa je reka odlagala med obrežno grmi« čevje. od koder ga odvažajo domačini do« mov. Tudi sreča v nesreči... Rapidno na« raščanie Save se je pojavilo sinoči, višek pa je bil izkazan — kakor beleži tukajšnja vodomera ka postaja — opolnoči. Ob tem času so se čutili v hudi nevarnosti stano« valci v obrežnih hišah, ki so znosili iz svo« jih sob vse pohištvo, le slike so še pustili po stenah... »Ne bo nič več hudega« je sporočil davi tukajšnji vodomerski vodja g. Ernest Tiran našemu poročevalcu. Opol« noči od srede na četrtek je bil višek 370 cm nad običajno vodno gladino, davi ob 8. pa je stala Sava še 2.72 nad normalo. Vse Zasavje kaže tik ob bregovih ska« ženo sliko. V bližini poganiškega železni« škega mostu je še danes opoldne segalo vodovje visoko gori do predora. V krajih, kjer nimajo mostov in se vrši običajni pro« met le z brodovi, se ni upal ž njimi nihče preko vode. Iz KrSkega nam poroGalo. da Je Jela veda una^atl nonoCi. vendar Je kazala irladina Save zVutral Se vedno 2.30 nnul normalo. Včeraj Je zalila Sava BeimISCe poleg mosta, vendar }e ostalo k sreči bres neeeed. Na-stopil Je hud mraz te ae ljudje boje. d« bodo ob nadaUnlem mra-m tn aneen ta-ostali s nosevk.1 In sara stopili lz struge. Močno pod vodo je bi'a cesta pod viaduktom blizu TremariJ. Je Savinja tako narasla, ni čudo, saj je v sredo zjutraj v gornjegrajskem okoliSu bila huda nevihta z močnimi nalivi. Savinja m ostale tukajšnje vode pa za enkrat niso povzročile škode. Med hudim neurjem, ki je divjalo v sredo dopoldan. Je bilo tudi pri nas slišati votlo grmenje Elektroni tok Je bil prekinjen tudi z Rimskimi toplicami. Danes se je Savinja že pomirMa. Velika nevarnost večjih poplav še v'a-ia v Prekmurju. Iz Dolnje Lendave nam coro-čajo, da je začel že v torek popoldne pihati močan jug, ki je vso noč pospravljal sneg. Noč je bila vedra in Ljudje so se nadejali, da se bo vreme zboljšalo. V jutranjih i-ah pa se je zasukalo in je zapihal sever, ki se je sprevrgel v neurje s sodro ln snegom. Vihar je bil tako silen, da je podiral 'n lomil drevje ter trgal in odkrival slamnate strehe po vaseh. Snežilo Je v debelih in gostih kosmih in kmalu je ležalo po tleh snega nad pol metra visoko. Po mestu je mahoma zastal ves promet, enako tudi na zunanjih cestah. Ljudje, ki so bili namenjeni po opravkih v Lendavo, so morali zaradi viharjev pot prekiniti. Velike množine novega snega groze s poplavami Enake vremenske neprilike so zajele skoro ves skrajni severozapadni del Dravske banovine. Poročajo nam lz Guštanja, da Je tudi v tamošnji pokrajini razsajal v sredo močan vihar, vmes pa se Je vil] dni, pomešan s snegom. Od 7. dalje je snežNo tako močno, kakor letos sploh še ne. Snega je padlo skoro do kolena, bil je suh ln mo kast. Ker vihar ni odnehal, je veter napravil visoke namete. Snežni mertež je popustil šele proti večeru. Dopoldne se je enkrat močno zabliskalo, bisku pa je takoj sledil močan grom. Preiskava o nesreči na Dunavu Beograd, 12. marca. p. Beograjska poli« cija je zaključila preiskavo o nesreči, ki je zadela parnika »Zagreb« in »Franchet d' Esperay« v bližini Pančeva Danes je izročila vse preiskovalne spise in aretira« na kapetana Petra Kanoviča in Milana Ba* tala sodišču. Obupana rudarska družinica Ljubljana, 12. marca Na ulici Jo poglej: mlado ženo, mater, nosečo v naročju drobno, komaj 8-mesečno dete. Skrb in žalost ji gledata iz oči. — Kam naj krenem? Ali je na svetu še kaj plemenitih ljudi, ljudi s srcem na pravem mestu? Uboga mlada žena z detetom v naročju tava po mestu, lačna sama z lačnim nedolžnim otrokom, misli pa ji pri tem uhajajo tja v Streliško ulico — v Dečji dom, kjer žive ločeni od nje in očeta še trije malčki. Od njih se ji odvračajo misli samo za hip, kadar stopi pred tujega človeka, da potrka na njegovo dobroto in zaprosi za košček kruha ali kak drug mi-lodar, da se ji ni treba popolnoma izčrpani zgruditi v blato in sneg... Pred meseci že je izgubil 34-letni rudar Alojzij V. zaradi redukcije zaslužek v Trbovljah. Po 11 letih rednega dela je moral popolnoma spremeniti način svojega življenja in iskati priložnostne zaposlitve pri posestnikih na deželi. Zvečer je prihajal domov brez denarja in je prinašal le kak ko^ek hrane. Slednjič, ko se je moral izseliti tudi iz rudniškega stanovanja. Je prikipelo gorje do vrhunca. Da se ohranijo najhujše lakote, so morali odprodati kos za kosom pohištva. Mati je morala puščati otroke doma brez nadzorstva in hoditi iskat usmiljenja od hiše do hiše. V veri, da najde oče delo drugod, so se pred dnevi priselili v Ljubljano in uašli streho v ruskih barakah pred glavnim kolodvorom. Toda samo streho. Vse drugo pogrešajo. Mož še vedno nima dela, manjka odeje In seveda kruha... Vremenska napoved .Zagrebška vremenska napoved sa danes: Oblačnost bo zopet nekoliko narasla. Stal-nejše, nekoliko toplejše vreme. — Sitnael-ja rferaifinjega dne: Po prehodu močnega ciklona je pritisk včeraj povsod narasel in prekril zlaBti notranje predele države, dočim je na Jadranu ostal barometerski minimum, ki povzroča severne vetrove.. Pritisk Je povsod narasel, in sicer v južnih krajih za 0.5 do 5 mm, v severnih pa za 5 do 18 mm. Temperature so ostale brez znatnih sprememb samo v Južnem Primorju, docim so v severnih krajih padle za 5 do 30 stopinj. Dunaiska vremenska napoved za petek: Menjajoče se oblačno, ponoči mraz, kasneje padavina. Naši kraji in ljudje Kraljica Marija na kotorski Kotor, 10. marca K poročilom o prvi vožnji naše prekomorske ladje S. S. »Kraljice Marije« priključujemo tale uspeli posnetek iz Kotora, kjer je velikanska množica naroda :iz bližnjih in daljnih krajev pričakovala Nj. Vel. kraljico in ponosno ladjo njenega imena. V jutranji megli, katero pa je že izpodrivalo solnce: so se pokazale najprej silhuete naših torpedovk, za njimi pa ogromna silhueta našega broda, ki je ponosno vil zastavo kraljevskega doma. Ko se je mogočna ladja usidrala, je priplul motorni čoln vojne mornarice, da se je Nj. VeL kraljica s svojim spremstvom pripeljala k obali. Zbrana ogromna množica bi bila gotovo priredila presrčno in bučno manifestacijo vladarici, če ji ne bi bila sporočena njena želja, naj to izostane zaradi potresnih nesreč v Južni Srbiji. Slika predočuje kraljico pri sprejemu na Kotorski obali. Na levi je zetski ban dr. Uroš Kralj, na desni pa kotorski župan Kamberg, čitajoč pozdravni govor. Skrivnosti brsteče in cvetoče prirode Kako nastajajo nove rastline s križanjem — Iz predavanja univ. prof. dr. Jesenka Ljubljana, 12. marca. Kar je drugod po svetu že desetletja samo ob sebi umevna potreba, so žal pri nas še» le nova odkritja. Že od nekdaj capljamo tako za drugimi in so izjeme tega našega pravila le redke. Taka častna izjema je bilo sinočnje pre« davanje g. univ. prof. dr. Frana Jesenka, ki je prvi prebil led nedostopne znanstve* nosti in stopil pred pisano ukaželjno druž* bo. Povedal je v pr?v mikavno poljudnem, vsakomur umljivem predavanju največjo skrivnost narave, za katero vemo šele do* brih 60 let: Kako nastajajo nove rastlinske vrste. — Ako potaknemo svežo vejico kakšne cvetlice, recimo pelargonitje, — je začel predavatelj — v zemljo vidimo, da nam z niste iz oje prvi popolnoma enaka rasti i* ca. Vzemimo pa njeno seme in ga posejmo. Ko zrastejo iz njega cvetlice, vidimo, da je cela množina najraznovistoejših barv in je le malo sličnih materni rastlini. Kje je vzrok tega čudnega pojava? Vsekakor ,v semenu. Zato moramo razmisliti, kako seme nastane. Vzemite v roko cvet, ki le* ži pred vami (po vseh klopeh so bili pred predavanjem razdeljeni cveti teloha) in si ga oglejte. Sredi belih listov vidite rumene beličaste nitke, ki jim pravimo prašniki, ker se tvori v zdebeljenih mešičkih cvetni prah, ki ga prav lahko opazimo sedajle na pomlad, če potresemo z mačicanii oblože* ne veje leske. Kaj pa je ta cvetni prah? To so živa bitja, ki imajo eno samo celico z živo vse« bino, kateri pravimo po slovensko živ, tuje ime zanjo je pa protoplazma. — Sre» di cveta vidimo rogličast spodaj odebeljen stvor. To je pestič s plodnico, ki jo sestav* lja množica drobnih celic, katerim pravi« mo zarodne celice Zarodne so pa zato, ker se iz njih razvije nov zarod. Cvetni prah sam je zmožen z delitvijo celice, ki ji pravimo rast, proizvesti celo novo rastlino. Profesorju Bauerju v Wiirz* burgu se je posrečilo izvesti ta silno teža* ven poizkus, tako težaven zato, ker je cvetni prah nad vse nežno bitje. Tudi Ba* uerju je rastlina usahnila preden je dorasla. Vkljub temu pa je dokaz za domnevo, da more že iz samega cvetnega prahu zrasti v novo rastlino. Zato morajo biti že vse oblike in lastnosti nove rastline povezane v celici cvetnega prahu. Kako je ta gami« tura sestavljena, pa nič ne vemo in menda vkljub vsem mikroskopom ne bomo nik* dar vedeli Podobno kakor celice cvetnega prahu so grajene tudi celice plodnice, ki imajo tudi enako grajeno garnituro osnov za lastnosti bodoče rastline. Če pade cvetni prah na pestič se zaje vanj in se združi živ njegove celice z živjo ene zarod* ne celice v plodnici v novo celico. Po zdru* žitvi imamo v tej novo nastali celici torej po dve garnituri osnov za lastnosti. Nova celica se deli in odebeli in nastane tako v plodnici seme. (Predavatelj je demonstri* ral troje cvetočih hiacint belo, rdečo in rožnato. Cvetni prah bele cvetlice ima po* leg drugih tudi osnovo za belo barvo, prav kakor ima cvetni prah rdeče cvetlice tudi osnovo za rdečo barvo. Po združitvi cvet* nega prahu in zarodne celice v beli rastli* ni v semenu imamo v novi rastlini sedaj dve osnovi za belo barvo, v cvetnem pra* hu pa spet razpadeta ti dve garnituri, da ima vsak cvetni prah vedno osnovo za eno samo barvo. Prav tako je pri rdeči cvetlici z osnovo za rdečo barvo, če pride pa cvet* ni prah bele cvetlice na pestič rdeče cvet* lice imamo v združeni celici potem osno* vi za belo in rdečo barvo m nastane iz teh tudi mešana rožasta barva nove cvetlice. V prašnikih te nove cvetlice pa razpade cvetni prah spet v celice z eno samo os» novo za barve, tako da more dati ta cvetni prah, na belo cvetlico prenesen, spet bele ali rožaste, na rdeči cvetlici pa rdeče ali rožaste. Kakor smo rekli, imamo v vsaki celici cvetnega prahu in plodnice poleg osnove za barvo še celo garnituro osnov za druge lastnosti. Če vzamemo bel fižol prekljar in rdeč nizek fižol in ti dve vrsti križamo, dobimo rdeč prekljar, bel nizki fižol sred« nje visok bel in srednje visok rdeč fižol ter še rožast prekljar, rožast srednje vi* soki in rožast nizek fižol. Čim več različ* nih lastnosti imata dve križani vrsti, tem več različnih potomcev dobimo, število teh gre tako daleč, da prekaša celo najbolj smele zvezdarske fantastične številke. Da se bomo imeli tudi poleti kje pome« niti in pokazati rast in gojitev rastlin v živi naravi, je ljubljanska podružnica »Sa* djarskega društva« najela v Gradišču vrt g. Matijana v izmeri 1300 kv. metrov Naj imajo drugi veselje na modi in raznih zaba* vah, številno pomnožena družina podruž* niče pa bo imela kumare, rože in solnce. Na koncu predavanja je še ponovil gosp. predavatelj nekaj številk iz prejšnjega svo« j ega predavanja o rasti in prehrani rastlin. Izračunal je, da mora predelati drevo za en vagon l°sa 50 milijard kub metrov zraka. Tako vidimo, da so rastline najdelavnejši in najcenejši stroji. Kakor od velike maše so se vračali po* slušalci od predavanja s tiho zavestjo, da so dobro uporabili r°dko nudeno uro dol* gočasnega zimskega večera. Spominjajte se slepih! KULTURNI PREGLED Nalkowska: Dom osamelih žena Premijera v ljubljanski drami. Naslov igrokaza izpoveduje, da je hotela znana poljska pisateljica vpodobiti kolektivno usodo žrtvujočib se žena. Trije rodovi žive v skupnem domu pri babici; sorodstvo ni važno, kvečjem medsebojni nazivi in za razvoj potrebna materinska skrb opozarjajo nanj- Pisateljica je poudarila osa-melost žena in reflekse življenja v spominu. Različne so bile usode teh zena, vse so bolj ali manj nakazane, ker sestavljajo le miselno skonstruiran svet, v katerem doživi pravkar vdovela Jana svojo dramo, ki naj bi realizirala babiSino tezo, da doživetja niso nič gotovega, da se vedno izpreml-njajo. Zato ni skupno življenje v domu nt-kaka celota, temveč le sestavljen mozaik. Dejanstveno življenje je preneseno v spomine. Rahle medsebojne vezi, nega in skrb druge za drugo, so komaj vidne. Plastično karakterizirana je le Jula, ki oživlja ta dom. tegobe in praznote 8 svojim venomer-nim stopicanjem semintja, z optimizmom, izvirajočim iz egoistične vitalnosti. Jula ne razglablja, ali jo je mož izdal, ona vš — in to je dovolj — da ga je ljubila. Ne izživlja se v spominih, ker se ni žrtvovala za nikogar. Kakor je nekoč sprejemala moževo ljubezen, tako se zdaj raduje treh nareis, ki so vscvetele pod klopjo na vrtu. Njena sestra, svakinja, nečakinje so živele za in od moža, nezaceljene rane so njihovo izku- stvo. V ta dom se vrne babičina vnukinja Jana. Pred štirimi meseci ji je umrl mož, s seboj je prinesla težko srčno bol. Ponoči se razgovarja s pokojnim, ki ne more umreti. Jana mu namreč ni razodela, da ga je varala, ker so bili njeni erotični objemi v mislih posvečeni drugemu. Kršila je zakon, čeprav le v mislih. Toda Jana, ki si z bolestjo očita nezvestobo, izve, da jo je mož dejanstveno varal. Po tem trpkem doživetju ji umre v spominu mož Krištof, »ki morda sploh ni živel«. Pisateljica zaključuje lirično novelistični igrokaz z manj jasno usodo Eve Lasztohne, nezakonske Krišto-fove hčerke. Eva se vrže možu zapeljivcu v naročje iz obupa, da bi se žrtvovala za mater in brata. Ta namen žrtvovanja pa je nejasen, ker se mu pridružuje klic nagonske sile. Zdi se mi, da se v tem nejasnem koncu tudi osrednji motiv prelomi. Poslednja slika napoveduje, da je žena, ki se žrtvuje, že odmrla za življenje; ostala bo osamela, z edino uteho, da se nekoč realnost v spominu izpremenL Le primitivnemu egoizmu srca je dano, da bo življenje vedno neposredno doživljala. Poetične slike, lirične izpovedi in svojstvena zasnova bodo obSinstvu privlačne tn zanimive. Marsikatera žena bo našla v Igro-kazu verno podobo svojega življenja Posamezna dejanja so bolj poglavja povesti, v kateri niso vse osebe izčrpno in plastično utemeljene. Tudi se mi ne zdi, da je psiho- Železniški upokojenci zopet prikrajšani Ljubljana, 12. marca. Društvo železniških upokojencev nas je naprosilo za objavo naslednjih vrstic: Kar se je delj časa pripravljalo, se je zgodila Železniškim upokojencem se je odvzela njihova neomejena režijska vožnja. To ugodnost so si upokojenci v tež/ki in od* govorni službi prislužili, to je bil del nji* hove plače in prislužena pravica. Za časa službe so to ugodnost redko uporabljali, ker jim tega ni dopuščal čas. Mislili so: »Ko pojdem v pokoj, se bom vendar lahko kam peljal, da na stara leta vsaj malo po* zabim na svojo težko službo...« A sedaj kar naenkrat tako razočaranje, upokojen* cem se je odvzela neomejena režijska voz« nja. Kdo je to zakrivil? Oni krogi, katerim so železniški upokojenci ob vsakem vremenu čuvali njihovo blago. Ti krogi so pričeli pošiljati na razna mesta pritožbe, da želez* n ški upokojenci svoje režijske vožnje zlo* rabljajo v kupčijske svrhe in s tem ško* dlujejo trgovini. — Vzemimo, da je temu nekoliko res. Niso pa ti krogi pomislili, da so pri tem udarili 99 odst. nedolžnih upo* kojencev. Če ne bi ti krogi sumničili vseh upokojencev, temveč bi zahtevah, da se kaznujejo oni, ki v resnici režij sike vožnje zlorabljajo, bi jim nedolžni tega ne zame* rili. Da se pa sumničijo vsi upokojenci in so pri tem kaznovani tudi nedolžni, tega se pa tem krogom ne more odpustiti, dokler se ta krivica nedolžnim ne popravi. Apeliramo na one kroge, ki so povzroči* M, da so nedolžni železniški upokojenci ta* ko občutno kaznovani, da poskušajo na pristojnih mestih ukreniti vse potrebno, da se jim ta krivica popravi; kaznovani naj bodo oni, kateri v resnici režijske vož* nje zlorabljajo. Izpremembe v doln jelendav-ski občinski upravi Ar občinski upravi Dolnje Lendave so se izvršile večje izpremembe. Razrešeni so župan g. Neubauer Josip ter odborniki: Varga Matija, posestnik v Goricah. Schwarc Mavro, trgovec. Toplak Ivan, tr* govec, 2erdin Ivan, posestnik, Wolf Franc, čevljar. Hozjan Peter, posestnik (Gorice), Bohar Adam, mesar, Horvat Štefan, davčni uradnik in Levašič Franjo, stavbenik. Postavljeni so za župana g. Šiftar Geza, uradnik veleposestva, za podžupana dr Jan« ko Pikuš, odvetnik, za odbornike pa gg. So« bočan Franc, posestnik v Goricah. Majzelj Viktor, dimnikarski mojster, dr. Strasser Armin, odvetnik, Fric Štefan, mehanik, dr. Fabijan Fric, sodni predstojnik, Dobernik Simon, ravnatelj meščanske šole, Prudič Anton, šef davčne uprave, dr. Klar Franc, zdravnik in dr. Peterlin Makso, kr notar. Ze dolgo časa se je čutila potreba po iz« prememibi v tukajšnji občinski upravi Pri zadnjih občinskih volitvah izvoljeni od« bor ni pokazal pravega razumevanja za jav» na vprašanja, ki so za nas vitalnega po* mena. Zlasti v nacionalnih pogledih se je očitalo odboru njegovo odklonilno stališče. Novi župan je že danes prevzel posle in bo novi odbor takoj prijel za delo. Občin* sko upravo čakajo težki in važni posli, za« to bo treba stopiti k delu z vso energijo in dobro voljo. Od nove uprave pričakujemo plodonosnega dela, zato je bila sprejeta med ljudstvom v splošnem s simpatijo. Ta izprememba je za nadaljni gospodarski in kulturni razvoj Lendave silno važna. Vendar se nam zdi izpremeba še nepo* polna, obsegati bi morala še večji krog občinskih mož in poklicati k delu še neka* tere javne delavce. Kaj je novega ob Cerkniškem jezeru Cerknica, 12. marca. V torek dopoldne se je vršil na otoku Goričici na našem jezeru komisijski ogled, ker namerava gostilničar g. Ivan Šparem* blek iz Doikijega Jezera postaviti sezonsko restavracijo. Komisijo je vodil zastopnik sreskega načelstva v Logatcu. Nova restav* racija na otoku bo gotovo povečala zani* manje za naše jezero in bo tako naš kraj prišel zopet v ospredje. Jezero je poleti največkrat suho, vendar pa zelo zanimivo in tudi lepo s svojo okolico. Na kolodvoru na Rakeku bo izvršena velika razgledna slika Cerknice z jezerom in okolico v veli* kosti 3X1-5 m. Naši ljudje, ki imajo onstran meje go* zdove in druge dele svojih posestev, imajo v zadnjem času precej manj ovir in sitno* stl Prej so se posebno težko razumeli z miličniki in je bilo pri poslu posebno ne« prijetno posestnikom iz Zelš, ki imajo po večini svoje gozdove na italijanski strani. Razne ovire so bile prej najbrž zaradi te« ga, ker so Italijani gradili večjo vojašnico ob meji na oni strani Zelš. Naši dvolast* niki niso mogli redno hoditi preko meje kakor so upravičeni po določilih razmejit* venih komisij. Avtobusna zveza na progi Lož—Rakek je po daljšem času zopet urejena in je ta* ko zelo ustreženo mnog?rn, ki so jo močno nogrešali. Za enkrat vozi avtobus še čez Gornje Jezero, kar je sicer dalje, a se ne da drugače urediti, dokler je cčsta preko Bloške police še preslaba za vožnje. Naše Sokolsko društvo je prav marljivo in to posebno še njegov prosvetni oddelek, ki ie 8. t. m. uspešno uprizoril Petrovičevo trideiansko dramo »Mrak« in pripravlja se« daj še znano narodno igro »Revček An« drejček«. Vlom v skof'*Jn*ko likamo Škofja Loka, 12. marca. V lekarno g. Otona Burdycha v Škofji Loki je bil izvršen v noči na sredo drzen vlom in je le srečnim okoliščinam pripi* sovati. da si doslej še neznani tat ni pri« svojil visoke vsote denarja. Zgodilo se je to takole: Lastnik lekarne g. Burdych je oddal poslednja zdravila v torek zvečer okrog pol 23. nekemu čmogrobčanu, nakar je odšel v stanovanje v prvem nadstropju. Drugo jutro okrog pol 6 je prišel v laboratorij lekarnarjev sin inž. Boguš, da si poišče škarje za rezanje pločevine. Pri tem je sto« pU g. Boguš v lekarno in pri električni luči opazil do kraja odprto lekarniško okno, .M sLpina, Rus Ivan, Feldin Hinko, Rustja Franc, Treiec Alojzij, Pogelšek Ivan, Ro-bič Pavel, Verli Ludovik, Ovsec Janez, Skoporec Franc. Jagodič Jurij, Smolnik Janez, Vahen Mihael. Strmšek Ivan Bur-nik Ignacij. Iz 4. v 3. skupino položajne plače: Lah Franc, Bavčar Vincenc, Rižnar Alojzij, Magister Gustav in Sternad Bogomir. . ^ a >• * Razpis zdravniške službe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuie natečaj za eno mesto sekundarnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni na Brestovcu. Sekundarnemu zdravniku pripadata honorar 3000 Din mesečno in začasna specijalna doklada 500 Dim mesečno vnaprej. Razen tega dobiva brezplačno (samo za svojo osebo) stanovanje, hrano, kurjavo, razsvetljavo in postrežbo v naravi. Lastnoročno P;sane prošnje naj se predlože najkasneje do 10. aprila. - , * Pred kongresom študentov Male an-tante. Beograjsko dijaško društvo »Pobra-timstvo« vrši intenzivne priprave za kongres študentov Male antante, ki se prihodnjo nedeljo prične v Bukareštu. Društvo »Pobratianstvo« bo zastopalo nad 300 članov. Kongresa se udeležita tudi pevski društvi »Obilic« iz Beograda in Skoplja. Omenjeni društvi priredita koncert jugoslovenske nacijonalne glasbe v Bukareštu, Temišvaru, Cluju, Krajovi in v Aradu. * Kazpis izueiav e osnutka za Viiharjev spomenik v Planini. Prejeli smo: Odbor za Vilharjev spomerrk v Planini je razpisal izdelavo osnutka za spomenik Miroslavu Viilbarju. Načrti se bodo sprejemali do 2. aprila letos. Odbor si pridržuje pravico oddati deJo onemu, katerega načrt mu bo ugajal, vsi drugi načrti pa se bodo zavrnili brez odškodnine. * Duhovniška vest. Ljubljanski knezo-škof je proiesorja dr. Gregorja Pečjaka imenoval za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitija. * Likovnim umetnikom sporoča Narodna galeriia v Ljubljani, da bo priredilo društvo »Cvijeta Zuzorič« tudi letos umetnostno razstavo jugoslovenskih umetnikov slikarjev, kiparjev in grafikov v svojem novem razstavnem paviljonu v Beogradu. »Cvijeta Zuzorič« vabi slovenske umetnike, da se razstave, ki bo otvorjena 3. maja iti bo trajala do konca maja, udeleže. Za njihova dela je na razpolago 46 dolžinskih metrov prostora, kar omogoča namestitev približno 45 slik. Transport iz Ljubljane v Beograd in nazaj bo zastonj. Umetniki, ki se nameravajo te razstave udeležiti, naj to javijo upravniku g. Zor-manu v Narodno galerijo. Transport mora biti odposlan iz Ljubljane 15. aprila. * Likvidacija škode, storjene po okupacijskih četah. Na Sušak je prispel dr. Marijan Krmpotič, inšpektor ministrstva za socijalno politiko, in naš delegat v komisa-ii za likvidacijo škode, ki so jo svojedob-tio povzročile italijanske okupacijske čete na Sušaku in na Reki. Na Reko je v tej zadevi prispel tudi italijanski delegat. Oba delegata sta se že sestala in sta skupaj odpotovala v Dalmacijo, pozneje pa prideta tudi v Slovenijo, da tudi tu dovršita svojo nalogo. * Krstna slava sme trajat! samo en dan. Sreski načelnik v Sarajevu je izdal nared-bo. s katero se odreja, da se praznovanje krstne slave ne sme vršiti dalje kakor en dan. Naredbo je odobril ban Drinske ba- "^"novJ grobovi. V Ljutomera je umrl ugledni veleposestnik g. Anton Lah v starosti 67 let- Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob pol 16. — V Ljubljani so včeraj pokopali pri Sv. Križu gospo Marico Peru-škovo, roj. Rudeževo. — Nadalje je v Ljubljani umrla gospa Ivana Marinkova, vdova po črkostavcu. K večnemu počitku k Sv. Križu Jo bodo spremili danes ob pol 16. Izpred mrtvaške veže na Stari poti. — V Svetovni šampion boksa Max Schmeling pride v KINO »DVOR« Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani 12. marca 1931. številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relatrvno vlago v %, 5. smer m brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm. Ljubljana: 7. 760.8, —5.3, 85, mamo, meg« la, 10, dež, sneg, 30.6. Maribor: 7. 760.3, —11.0, 84, mirno, 3, —, —. Zagreb: 7. 760.5, —7.0 92. N 2, 0, —, —. Beograd: 7. 760.5, —3.0, 94, W2, 10, sneg, 17.0. Sarajevo: 7. 760.3, —5.0, 92, mirno, 10, sneg, 12.0. Skop* lje: 7. 755.8, 4.0, 85, S 6, 6, —, —. Kurnbor: 7. 753.5, 14.0, 92, N 2, 9, del, 3.0. Split: 7. 755.3, 7.0, 65, mimo, 8, dež, 3.0. Rib: 7. 755.9, 4.0, 70, mimo. 6, dež, 10.0. Vis: 7. 752.8, 4.0, 82, N 10, 10, dež, 0.3. Najv;4ja temperatura danes ▼ Ljubljani 3.0, najnižja —6.4, v Mariboru —12.0, v Zagrebu —7.0, v Beogradu —4.0, v Sara« jevu —5-0, v Skopi ju 4.0. Solnce vzhaja ob 6.20, zahaja ah 18.2, luna vzhaja ob 4.11, zahaja ob 11.35. celjski javni bolnici je 1L t m. umrla 1 in pol leta stara mizarjeva hčerka Marija Lesjakova lz Ljuhnega v Savinjski dolini. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nezadosten vlakovni promet med Notranjsko in Ljubljano. Iz Preserja smo prejeli: Notranjcem in sploh vsemu prebivalstvu ob progi Rakek—LjubPana je zelo služil vlak, ki je prihajal v Ljubljano okrog 8/.ll. dopoldne. Pred dobrim letom pa je bili ta vlak ukinjen; tako smo Notranje! zdaj od H8. do ^14. brez vlaka v Ljubljano, kar je vendar predolga časovna razdalja med promet*-.') Notranisko in našo slovensko metropolo. Prosimo železniško direkcijo, naj se blagovoli pri izdelavi novega letnega voznega reda ozirati na prošnje Notranicev. * Povratek ameriških Izletnikov. Z večernim brzovlakom se je snoči odpeljalo iz Ljubljane 30 ameriških izletnikov, ki se vračajo zopet med svojce v Severno Ameriko, da p reži ve med njimi velikonočne praznike. Brzovlak jih je popeljal preko Jesenic. Avstrije. Švice in Francije v pristanišče Le Havre, kjer se bodo vkrcali na sloveči luksuzni brzoparnik »Ile de France«, last francoske paropiovne družbe Gie. Gle- Transatlantique, da jih prepelje v njihovo novo domovino. Izletnikom želimo srečno pot ter vesele velikonočne prazmke med nl'hovimi dragimi. * Smrtna nesreča rudarja. S Senovega nam poročajo, da se je 10. t. m. v rudniku Reštanju smrtno ponesrečil 18 letni rudar Anton Abram, doma z Malega kamna. * Obsodbe zaradi poskušanega bega v Jugoslavllo. Reški tribunal je v zadnjih dneh izrekel več razsodb proti roiakom. ki so skušali iz Italije pobegniti preko jugoslovenske meje. T?ko so H'H obsojeni: B. Renčič iz Trsta, Anton Ščurk in Marko Hrelja lz Cresa vsak na 2000 lir glob*, Josip Lučič pa na sedem mesecev zapora. * Bos potuje po snegu. Iz Sevnice nam pašejo: V trgovino g. Alfonza Kastelica je rtiše' v sredo dopoldne b^souoji popotnik in prosil za čevlje, a so mu bili pri pomerjanju žal vsi premajhni. Revež je 24 letni kleparski pomočnik Snu deri, doma iz Maribora. Bil je uslužben v Pančevu, kjer je bili zaradi pomanjkanja dela odpuščen. Vso pot od Pančeva do naših krajev je prehodil peš. V Zagrebu sj je. kakor pravi. kupil nove čevlje za 110 Din, a mu Jih je v Rajhenburgu v hlevu. kjer je prenočeval, ukrade! neki brezsrčnež. Pot od Rajhenburga do Sevnice, ki meri 14 km, pa Je prehodil popolnoma bos ln brez suknje v snežnem metežu. Tudi v Sevnici se ni mudil dolgo in je nadaljeval pot proti Zidanem mostu in Mariboru. * Tako je, če romaš v Meko. Iz Trebi-nja sta se podala na romarsko pot v Meko meščana Mustafa Sehovič in Alaga Ka-lakovšč. Opoldne se je njima na čast vršil svečaj banket za 220 povabljencev, potem pa ju je množica nad 5000 ljudi spremljala več kilometrov daleč. V sprevodu je bilo tudi nad petdeset avtomobilov. Romarja sta krenila v Dubrovnik, kjer se bosta vkrcala na ladjo. *Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo 15. t. m. ob pol 16. Gove-karjevo ljudsko igro »Grantarji«. ki so jo naši igralci preteklo nedeljo prav izvrstno igrali. Priporočamo posebno okoliškemu kmečkemu ljudstvu, da si ta komad ogleda, ker je v njem poleg zabave polno poučne resnice. * Tvrdka JuIJJ Meln! prireja od 12. do 19. t ra. v vseh svojih prodajalnah svečani teden prodaje likerjev svojega Izdelka. Opozarjamo na poskusne stekleničice po tdmstvenl izjemni ceni od 4 Din. * Sadjarji! Zahtevajte vedno le originalni »Arborin«, znamko, ki je zakonito zaščitena! * Obledele obleke barva ▼ različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Relch. Iz Llubljane u— Proces Plemeli—Pustoslemšek. Obravnava, ki je bila dne 3. t m. prekinjena, se bo nadaljevala danes ob 9. v razprav-ni dvorani dež- sodišča v I. nadstropju. Toženca Pustoslemšek in Kenda sta vložila predlog za zaslišanje 7 novih prič. V celem bo danes zaslišanih še nad 20 prič med temi načelnik kmetijskega oddelka v p. g. Ivo Sancin, referent za lovstvo šum. svet. g. Ant. Sivic, industr. g. Fr. ttajnr-har, pravni referent za ribarstvo g. dr. Dolinar, drž. pravobranitelj g. dr. Souvan. namestnik drž. tož. g. dr. G. Munda, ured. g. Vlad. Kapus, poštni upr. v p. g. Fr. Za-gorjan, hotelir g- Janez Rabič. vdepos. g. Jos. Zupan in drugi. u— Iz gledališča. Drama uprizori drevi lipahovo komedijo »Glavni dobitek« za red C. »Gospa ministrica«, nedvomno ena najboljših komedij Branisiava Nušiča, se poslovi jutrj pri globoko znižanih dramskih cenah. Danes se začne predprodaja vstopnic za gostovanje japonskega gledališča v naši operi 16. t m. — V operi se drevi uprizorita izven abontnana »Cavalleria ru-sticana« in »Glumači« prvič v sezoni. V obeh nastopi v prvih tenorskih part-jah izvrstni pevec Oton Masak, stalni gost Narodnega divadla v Pragi. Odlični tenorist razpolaga poleg nre^kalnosb t lepim glasom, zmagovito višino, simpatično zunanjostjo in močnim igralskim talentom. Sodelujejo naše prve operne moči. — Jutri se ponovi priljubljena opereta »Dij ik pro-sjak« za red D. u— Francosko predavanje. Jutri ob 18. bo predaval na univerzi znameniti profesor Baldensperger m sicer o temeljih Bal-saoove »Comčdie hitmaine*. Na predavanje. ki ga prireja Franoosk* Institut, vabljeni vsi prijatelji francoskega Jezika Jn kulture u— Rlbarsfko društvo v LJubljani obvešča svoje člane, da Je banska uprava za letošnje leto znatno znižala pristojbine za ribarske knjižice. Pristojbine za ribarsk? knjižice bodo odslej v vsi Dravski banovini enake in bodo znašale: za lov na plemenite in vseh vrst ribe 120 Din na leto (prele 350 Dta) hi za lov na ribe belice 50 Din na leto (preje 175 Dfei). Risarske knjižice se sedaj še ne dobe. ker mora ta ukrep ban ske uprave še odobriti finančno ministrstvo. Istočasno Je bonska uprav* znižala tudi hanovlnsko davščino na ribo-love na efektivnih 25% od zaktmnhie. Ri-barska taksa 15% Je odpadla. Prošnle '•n posredovanja R;barskega društva v L'ub-liani so torej vendarle imela uspeh! Zato Pravkar je izšla nova številka ilustrirane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET z naslednjo vsebino: »Materinska sreča« (Lesorez E. Justina) Konec sveta (tri možnosti za propast zemlje in ljudi) Zdravniška diagnoza z elektriko (sli ka) Novi služabnik (črtica is detektivskega življenja z risbami EL Justina) Miselne brzojavke na daljavo 2000 km (a sliko) Jalta (inž. L E. Srom — s sliko) Ali imajo živali dušo? (s slikami) Dežela brez bolezenskih kali Janeza Trdine narodopisne drobtine (Staroslav) Zima v marcu Krivda Elija Pilona (roman — Ivan Podržaj) Bajno bogastvo lndsklh mogotcev (s slikami) Aluminij, kovina bodočnosti (Ciril Ulebinger — s sliko) Razvoj letalstva v sliki ln besedi Kako se izdelujejo trikfilmi Okuženo perilo Tedenski jedilni list Kaj so jedli naši predniki? »Plesna vera« na Japonskem Uganke in zanke Humor v slikah »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. poziva društveni odbor vse lastnike in zakupnike ribarskih revirjev, naj dajejo ribolovna dovoljenja samo onim osebam, ki se izkažejo, da so člani Ribarskega društva! Članarina znaša na leto 80 D;n. Svoj lokal ima društvo v hotelu M klič (podzemlje), kjer posluje tajnik vsak torek in petek (razen ob praznikih) od 18. do 20., v sobotah pa od 14. do 16. Člani imajo v lokalu na razpolago krasno ln bogato strokovno knjižnico ln ribarske časopise. Društvo odstopa vse ribarske potrebščine, ki jih je nabavilo pri znanj tvrdki, svojim članom za tvomiške cene. u— Sinoči Je Ljubljana čestitala P. Hu-golinu Sattnerlu k 80 letnici na koncertu Glasbene Matice. Prav pa je, da pride v Ljubljano tudi pevski zbor lz Maribora, drugega gtevnee.t mena naše dravske banovine in se pridruži tej čestitki z izvaja-niem Sattnerievega oratoriia »Vnebovzetja«. Opozarjamo na ta koncert, ki bo v siedo 18. t m. ob 20. v unvonsk? dvorani Predprodaja vstopmii .'c /e v Matični knjigami. 18. III. - »Vnebovzetje« u— Lutkovni odsek českoslovensfce Obče v LJubljani bo igral v nedeljo 15. t m. ob %17. v Narodnem domu veseloigro »Gašperček princ«. Gostje dobro došli! u— Ceskoslovenske obce v Ljubljani glavna skupščina bo 14. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Udeležba vseh čla- lcv obvezna. , , . ... u— S koncertne turneje po Jugoslaviji se Je včeraj vrnil v LJubljano pevski zbor UJU. Zbor Je nastopil v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Novi PalankJ, Vukovaru, Brodu, Osijeku lin Slaku. Povsod Je sijaj, no uspel Prav posebno Se z zadnjim nastopom v Steku, kjer se Je koncert razvil v lepo patriotlčno manifestacijo kralju ln kratici, kd je prevzela pokroviteljstvo nad turnejo. Na zaključku pevske turneje Je zbor poslal vdanostne brzojavke kralju in kraljdci, predsedniku vlade Peri žlvkoviču in prosvetnemu ministru Boži Maksimovi-<5u. Pevci ln pevke so se vrnili čili ln v soboto spet nastopijo službo. u— Samo še danes predvaja ZKD krasni zvočni film »Kovarstvo in ljubezen«. Opozarjamo cenj. občinstvo, da bo predvajala ZKD samo Se danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. In 9. prekrasnJ zvoču! fiilm »Kovarstvo in tjubesen« z Hans StU-wejem in Elgo Brink v glavni vlog). Predstave bodo v kinu Ljubljanski dvor. u— Na šentjakobskem odru bodo v nedeljo ponovili na splošno željo Izvrstno veseloigro »Revna kot cerkvena miš«, ki je dosegla že 14 repris. Ker bo v nedeljo menda zadnja predstava te krasne veseloigre, je vabljeno vse občinstvo, da si jo ogleda Vstopnice pri g. Milošu Kamičnl-ku na Starem trgu. u—- Redni občni zbor PllharmenISn« družbe v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek 23. t m. ob 18.30 v Glasbeni Matici u— Društvo »Soča« opozarja člane la prijatelje na tL tradicijonelnl valčkov večer, kJ ga priredi na čast vsem Jožicam in Jožetom pod pokroviteljstvom ge. Jožice dr. Novakove 18. t. m. v vseh prostorih Kazine. Vabimo Sočane ta naše prijatelje po kratkem pustnem odmoru na lep ln zabaven večer. Plese vodi naš tovariš g. Josip Ivančič. Na programu bodo naš! ljubljeni plesi, kakor prijetni valčki, mirne maznr-ke, poskočne polke in nepozaben šotiš ln štajriš. Tudi lepa četrorka in naposled nafl najstarejši polštertanc M bo kot naslada dodan, ne bo izostal. Pridite! Cisti dobiček te prireditve Je namenjen edinole v dobrodelne namene. V kavarni se boste najlažje obvarovali infekcije, uporabljajoči redno okusne Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega za-vojčka Din 8.—, velikega savojčkm Din 10.- u— Preporodov« plesna v«Ja se bo vršila kakor običajno jutri v soboto s začetkom ob 20. u— Zedinjsne ruske organizacije v Ljubljani priredijo t nedeljo ob 15. v prostorih Oficirskega doma (vojašnica vojvode Ml-51ča na Taboru) svečano spominsko sejo 1 v počastitev 50. obletnice mnčeniške smrti carja Aleksandra U Na sporedu so po uvodnJ besedi starešine prof. N. Bubnova naslednja predavanja: 1. prof. B. Spektor ski: »Pomen vlade carja Aleksandra II.«. 2. prof. M. Jasinski: »Tlačanstvo (glebae adscriptio) na Ruskem ln njegovo zruše-nje pod Aleksandrom II.«, 3. A. Ivano veki: »Reforma sodstva pod cesarjem Aleksandrom II.« in 4. polk. V. Dobrovoljskl: »Ru ska vojska v dobi Aleksandra II.« V nedeljo dne 15. t m. dopoldne se bo priredil po maši v pravoslavni kapeli parastos v spomin carja Aleksandra IL u— Podružnici pomladka Jadranske straže in Ferijalnega saveza na Tehniški srednji šoli priredita v soboto 14. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice aka« demijo s plesom v korist sklada za poučni •zlet na Jadr nsko morje. Ljubljanslv) ob» činstvo opozarjamo na to dijaško priredi« tev, ki z služi vso pozornost in moralno podporo. Na sporedu so orkestralne točke prkestra TSS, pevske točke, deklainacije, pevske točke okteti in druga 6lika »Hlaip« ca Jerneja«. Predprodaja vstopnic prčne danes v trafiki v Šelenburgovi ulici, v so« boto od 14. dalje pa pred divorano Delav» ske zbornice. u— PoPrskl tečaji. Da se Izpopolnijo zi darski polirji v svoji stroki in razširijo svoje znanje, je daj univ. prof. inž. dr. Kasa! pobudo za polirski tečaj, ki bo trajal dva meseca po dvakrat tedensko. Predavanja v zvez- s tečajem se bodo vršila redno v poslopju tehnične srednje šole v sobi št. 5. Prvo predavanje za polirje, zaposlene v železobetonski stroki, je imel g dr. Kasal sinoči. Za uv"1 je razložil 40 obiskovalcem tečaja prt_.nete v glavnih obrisih. Govoril je o obravnavi vsega materiala kakor cementa, gramoza, vode. o glavnih funkcijah betona pri železobe-tonskrh konstrukcijah, o okovih na pritisk, o znanju čitanja načrtov, o polaganju armatur v praksi, o opažih in odrih na visokih zc^dbah in ka'ktT'ac'ji. Pozneje se bodo vršile tudf laboratorijske vaje na tehniškem institutu na univerzi. o— O plinu v gospodinjstvu priredi plinarna predavanje in poizkusno kulian'e d nes <-b 20 v Šent^k^hiki š « iz Fiorjanske ulice). Vablj mz vse gospodinje. Vstop cist! u— Velik naval na bolnic«. K'kor izve* mo, je splošna bolnica spet prenapolnjena in morajo ležati bolniki po vseh oddelkih tudi po tleh. Tu seveda ne pomagajo no« bene pritožbe. V boln:ci so pričeli lažje obolele odkhnjati, zaradi česar svetujemo, da nikdo ne sili v bolnico, če ni res nuj« ne potrebe. Vrhu tega je tudi ovirano sprejemanje zaradi adaptacijskih del v sprejemnem uradu in drugih prostprih glavnega poslopja. u— Dve nezgodi. Marija Pavličeva, so« proga sprevodnika v Ravniharjevi ulici je včeraj dopoldne tako nesrečn.o padla na domačem dvorišču, da si je zlomila desni« co. Enako nesrečo je doživela 8 letna hčerka višjega stražnika Vera Bucikova. Pri telovadbi na Prulah je padla in si zlo« mila levo roko. Obe se zdravita v bolnici. u— Ukradeno kolo. Predvčerajšnjim okrog 17. se je vtihotapil tat v garažo glav« ne pošte in ukradel na Škodo poštnega uslužbenca Ivana Iskre 800 Din vredno kolo. u— Hud pes. V Mariborski ulici bega ljudi, zlasti v jutranjih urah neka huda psica, ki teka presta okrog, dasi je pri« javljena magistratu kot pes^čuvaj. Zlasti se (pritožujejo raznašalke časopisov, ki zaradi pasjih kapric ne morejo v hiše. Lastnik naj blagovoli to reč spraviti v redi. Iz Maribora a— Jadranska Straža se prav presrčno zahvaljuje vsem, ki so ji na katerikoli ra-čln pomagali, da je tako častno uspela njena prireditev. a— Jugoslovensko-češkoslovaška tlga bo imela svoj letošnji občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu je poročilo o delovanju JC lig v Jugoslaviji in češkoslovaški preteklo leto, poročila funkcionarjev ln volitve novega odbora. Predavanje ministra dr. Kukovca pa se bo vršilo teden dni poprej, t. J. v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Kot že objavljeno, bo predaval minister dr. Ku-kovec to soboto 14. t. m. o dr. Kr&mafu v Murski Soboti. «— Iz gledališča. Proslaira šestdesetlet-nloe pisatelja Finžgairda bo ▼ soboto z eno izmed najjačjih pisateljevih del, dramo iz kmečkega življenja »Veriga« v režiji J. Koviča K proslavi je povabljen sam avtor ter bo govoril slavnostni govor profesor dr. Ivan Dornlk. V nedeljo ob 15. bo repriza »Verige«, zvečer ob 20. pa se bo pela priljubljena opereta »Ciganska ljubezen« po znižanih cenah. a— Lutkovno gledališče Sokola-matloe bo predvajalo v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne pravljico v treh dejanjih s predigro in spremembo »Marbuel — črni sluga pekla«. a— Moderno oblikovanje zasebnih ln Javnih vrtov je tema predavanja, ki je bo imel drevi ob 8. v Ljudski univerzi v Mariboru strokovnjak inž. g Jeglič iz Ljubljane. Predavanje bo ponazorjeno z mnogimi skioptičeimi slikami. — V ponedeljek 16. t. m. nadaljevanje evgeničnega cikla. Predaval bo univ. prof. dr. Zarnik iz Zagreba o križanju človeških plemen z evgeničnega stališča. Skioptične slike. a— Kinopredstave. Grajski kino: od danes »Gozdarjeva K ris ta«; Paul Richter, Irene Eisinger. Kino Union: od danes zvočna drama »Otok obupancev«; Konrad Veidt, Fritz Kortner. Kino Apolo; ▼ :»oboto in nedeljo »Pazi Harrold!« a— Jurčičevega »Desetega brata« uprizori pobreški Sokoi v nedeljo 15. L m. ob 15. v dvorani *e. I?oiko na Pobrefju. Vabljeni vsi prijatelji Sokolstva jn ostalo občinstvo. a— Za povzdlgo kmetijstva. Te dni se Je vršila pod vodstvom načeln:ka veleposestnika in žuoana Sikerja iz Sv Mariete ob Pesnic seia ožjega kmetHskega odbora za srez Marbor-levi breg. Seji ie prisostvoval tu" sa travniške br*ue 8000 Dm za triierje iS Hsoč D"'n za nakup plemen, blcov 2000 Din za travno setrienje: občin? B!5 nri Sv. Lenartu. 10M T>'n z? e*>««Admiski te^oi. Vinarskemu d^ftvu. 2500 Din za vinsko razstavo ln 800 Din sa predavanja. Senzacija! Danes si morate ogledati ob 4., 7. in 9. url govoreči velefilm po romanu »Bratje Karamazovl« od Pedorja Dostojevskega Dimitrije Karamazov HI Fritz Kortner — Ana Sten Režija F. OZEP a— Huda nesreča v kaznilnici- Včeraj predpoldne je postal strokovni poslovodja moške kaznilnice g. Ivan Kanič žrtev surovega napada nekega kaznenca. Ko je prišel v mizarsko delavnico, ga je dotični kazne-nec brez posrednega povoda nenadoma z železnim orodjem udaril dvakrat po g'avi s tako silo, da se je hudo poškodovan zgrudil na tla. Pred tretj in udarcem je s: Kani-ča obvaroval neki drug kaznenec, sicer ni izključeno, da bi bil ubit. G. Kanič je bil nato odpravljen v iavno bolnico. Upati je, da njegova poškodba ne bo imela težjih posledic. Iz tega dogodka se razvidi, kako težko in nevarno službo vršijo kazralnaški nameščenci. Iz Ceffa e— Osebna vest. Včeraj je prispel s popoldanskim brzovlakom v Celje komandant dravske d viziiske oblasti g. general Ilič s svojim spremstvom. Na kolodvoru so ga sprejeli tukajšnji predstavniki vojaških oblasti. 19. III. - »Vnebovzetje« Poceni in dobre ČEVLJE kupite pri tvrdki D. VRŠIČ čevfjarna, CELJE, Breg, štev. L Razpošilja dnevno po pošti. Naročite bres-plačni cenik in prepričajte se! — Zajamčeno ročno delo. Trgovci en gros cene. 4152 e— Mestni kino bo predvajal drevi zad- Jič lepi 100 odstotni zvočni film »Nesmrtni potepuh« z Liano Haidovo in Gustavom Frolichom v glavnih vlogah. Kot pred:gri se predvajata nova Paramountova zvočna enodejanka in najnovejši Fo.tov zvočni žurnal. Prihodnji film bo veličastni »Vihar nad Montblancom.« Iz Krassfa r— Lokal Krožks prijateljev Francije s« nahaja v novi zgr idbi hotela pri »Stari po« Iti«, II. nadstropje, levo, soba 20. Da se poset poživi, bo dvakrat na teden poskrb* Ijeno za družbo v lokalu, in sicer ob sre« dah od 17. do 20., ob sobotah pa od 16. do 20. V teh urah bo prilika za konverzacijo, za čdtanje revij in lstov. Razen te<2a je lo* kal članstva to .k čas dostopen (ključ pri sobarici). Knjižnica posluje vsako sredo od 17. dio 18. v krožkovem lokali!. Posebej dijaštvu je lokal dostopen vsako soboto od 14. do 16. G. prof. Kuret bo dija>tvu ta čas tudi izposojal primerne knjige iz krožkjpve knj žnice. r— Lepo uspela igra stražiškega Sokola. V nedeljo 8. t. m. je uprizorilo sokolsko društvo Straž išče Danilovo ljudsko i^ro v šestih slikah »Dimeža«. Vsebina igre je vzeta iz domačega kraja in okolice in za« hteva od igralcev precej požrtvovalnosti. Igralci, 34 po številu, so prav dobro izvedli svoje vloge, ka* priča aplavz publike, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Vsa čast br. prosvetarju kot režiserju na izvrstnem uspehu. Na splošno željo pb« činstva 6e igra ponovi v nedeljo 15. t. m. ob 16. tretjič. Opozarjamo na igro tudi Kranjčane in druge. Z Jesenic g_ Pletilska zadruga na Breznld rtrr* prodaja pletenine volnene jopice za odra«« je po 30 Din, dokler traja preostala zas loga. s_ Kino »Radio« predvaja rvočni film »Pazi H a roki® in zvočno šalo »Noetova barka«. Predstave: danes 13. t. m. ob 20., jutri v soboto *>b 20. in v nedeljo 15. t. m. ob 15., 17. in 20. uri. Iz Dolnje Lendave dl— Zdravstveni dom. Občina je narpo* sled določila, da bo stal Z-dir vstveoi dom na občinski parceli, kier je bila vojaška ambulanta. Država bo prispevala znesek 200.000 Din, ostalo pa občinj iz zdravstve« nega okrožja. Na Lendavo samo bo pr šlo 30.000 Din. Ni še pa odločeno, kdaj se bo pričel dom graditi. d!— Čebelarjeml Doln ialen-dav^kn po« družnica Čebelarskega društva priredi 25. in 26. t. m. dvodnevni tečaj v dvorani ho« tela »Krone« z začetkom ob 9 dopoldne. Vabijo se vsi čebelarji, član< in nečl ni, da se tečaia udeleže Dobro došli so tudi prijatelji čebelarstva. Predaval bo strp* kovnjak g. Jože Okorn. Za poslado: 87 •Mirim co&etado Razvedrila za vse brez Izjeme na jutrišnjem valčkovem večeru Sokola II v Kazini. 4184 I II Svetovni šampion boksa Max Schmeling pride v KINO »DVOR« Ne čakajte s kašljem, postane lahko kroničen. Vzemite Mol preizkušeno sredstvo zoper kašelj. P k Iz Litije Odlikovani pevci. Na nedeljskem evskem prazniku v Ljubljani so bili odli« ovani s častnim članstvom JPS tudi štirje Litijani: gg. Janša Franc, Koklič Marijan, Lajovic Maks in Peter Jereb. i— Litijsko okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo 21 t. m v beli dvorani Uni* ona v Ljubljani. Na dnevnem redu so raz« ne društvene zadeve in predavanje pisa« telja=janbilanta g. Frana Finžgarja: »Na ka« tere duhovne osnpve gradimo narodno vzgojo in prosveto?« i— Naša kronika v slikah. V izložbenem oknu Elsnerjeve trgovine so razstavljeni zimski posnetki našega učitelja fotoama« terja g. Jožeta Župančiča, ki predstavljajo smučarske motive s Sv. Planine, zimo na F rtiči, življenje litijske dece, kadar jp ob šče beli stric — sneženi mož, en po« snetek pa prikazuje planinske ohcetarje pod snežnobelimi kamniškimi planinami v Kajnniški Bistrici. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom bo predvajal v so.boto in nedelio film: »Kraljev kavalir«, v glavni vlog: Ramon Novarro. V nedeljo 15. t. m. ob 17. uprizori Pomlad ek RK Bevkovo tridejanko s petjem in plesom v 3 dejanjih: »Bedak Pavlek«. Iz Trbovelj t— Podoknico je priredilo pevsko dru« Stvo »Zvon« v sredo zvečer soustanovitelju g. Joži Goropevsku ob priliki 70 letnice. G. jubilant je povabil pevce na kozarec vina in ob tej priliki so se obnavljali spp« min: na preteklo dobo narodnega prebu« jenja v takrat nemškutarskih Trbovljah. G. Goropevšek je bil eden prvih, ki 60 začeli orati narodno ledino, zaradi česar je pretrpel tudi mnoge neprijetnosti, posebno med vpjno. Čilemu jubilantu žele Zvonaši še mnogo zdravih in srečnih let. t— Prosvetni odsek Sokola priredii v nedeljo 15. t. m. ob 15. na deški šoli na Vodi pravljično popoldne za deco. Pripo« ved ovala bo otroška vrta ari ca gdč. Čar* gpva. t— O diktauri na trboveljski občini je p:«al nedeljski »Slovenec« Piscu 6e gotpvo toži po časih, ko je diktiral on in ne sa* mo občini, temveč vsemu srezu. Takrat je bilo pač vse prav, tudi to, da se je za eno samo škarpo izdilo 45.000 Din in še mar« sikaj drugega Ljudje, ki 60 navajeni dk tirati, se pač težko navadijo na »diktatu ro« od druge strani. t— Sejem. Na dan sv Jederti 17. t. m bp v Trbovljah velik živinski in kramar skj sejem Iz Novega mesta n— Novomeška ženska Ciril Metodova podružnica ima svoj občni zbor v soboto, dne 14. t. m. ob 8 zvečer v Sokolskem domu. Iz Kočevja kč— Občni zbor Glasbenega društva se je vršil nedavno v Lauschmannovi gostilni. Skromna udeležba na zboru je pokozala, d" zanimanje za društvo zelo peša. Celo pev> sike vaje se ne vrše več, ker primanjkuje pevcev. Pač pa vzdržuje društvo še vedno svojo glasbeno šolo Sedaj bp obnovilo tu* di mladfnsko petje Neobhodno potrebno je, da se obnovi tudi pevski zbor Glasbe« nega društva. Te naloge se morajo zave« dati ne samo pevci, ampak tud vsa naša javnost, ki je dplžna z vsemi močmi pod* pirati stremljenja Glasbenega društva. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor z delavnim g. dr. Ivanom Saiovicem na če!u. Uverjeni smo, da bo z dobro voljo društvo doseglo zopet onp všino, na kateri je bilo pred leti. kč— Uspešno poslovanje Mestne hranila niče. Poročali smo že. da je Mestna hranil« niča obnovila redno poslovanje 3. febru« arja. Od takrat si vedno bolj utira p,ot med ljudstvo, ki goji napram hranilnici staro zaunanje kakor pred kr zo. kč— Naš zimski šport Prvič so se pri nas v preteklem tednu vršile smučarske tekme. V skokih je dosegel prvo mesto g. Erik Rothel, dij~k VII. razreda, čeprav ga je sicer prekosil mai Majetič, ki pa je tekmoval izven konkurence. V teku na 7 km je zasedel prvo mestp g. Franc Lipo« vec, dijak VII. razreda. Iz SoS+anja 5t— Občinske trošarine občine Šoštanj* okolica znašajo pp odobrenju bamstke tspra« ve za letošnje leto: za 100 1 vina in vinske« ga mošta 150 Din, za 100 1 pdva 50 Din in za alkoholsko stopnjo raznih žganj 12 Din. Torej se ne razlikujejo mnogo od onih mestne občine. št— Šahovska vest. Naši šabisti, včlanje« ni v šeštanjskem šahovskem klubu, so te dni končali svoj klubski turnir. Udeleževa« lo se ga je 18 članov. Potrebnih 8 in pol točke je doseglo 9 igralcev; ti so se sestali v torek k drugemu, ožjemu turnirju. ša» hovski večeri se vršijo zadnji čas v Cerov« škovi gostilni GOSPODARSTVO Občni zbor Gremija trgovcev v Celju V sredo zvečer se je vršil v mali dvora ni Narodnega doma letošnji redni občni irbor Gremija trgovcev za mesto Celje pod Vodstvom načelnika gosp. Stermeckega. Uvodoma je načelnik poročal, da je ostala akcija glede zopetne vzpostavitve carinarnice v Celju iz raznih razlogov brezuspešna. Tudi neenaki čas odpiranja trgovin v mestu in okolici ustvarja med članstvom in nameščenstvom neugodno razpoloženje. V okolici imajo namreč trgovci še vedno odprto ob nedeljah in delavnikih do 19, ure. Poudaril je med drugim tudi potrebo neodvisnega trgovskega glasila, ki bi ščitilo izključno le trgovske interese. Nujna potreba pa je tudi enotna organizacija vsega jugoslovenskega trgovstva v eni močni, n«»-omajljivi stanovski organizaciji. Tudi pametno, preračunano varčevanje je poieg dobre trgovinske politike potrebno za od-pomoč hudi krizi. Nato je podal tajniško poročilo novi greni i jalni tajnik gosp. Jakob Blažon. Ob koncu pret. leta je bilo vseh članov 286, od katerih pa 27 obrti ne izvršujejo in jih 13 že dalje časa niti ne stanuje v Celju. Med letom je priraslo 29 obrti, odpadlo pa jih je 23. Trgovskih pomočnikov je letos 180, med njimi so všteti tudi trgovski potniki; trgovskih vajencev je 52, vajenk pa Nato ie poročal tajnik o vseh perečih zadevah celjskega trgovstva in o korakih, ki jih je gremijalno načelstvo storilo v izboljšanje položaja naše trgovine. Po odobrenem računskem zaključku za preteklo leto in poročilu revizorjev, ki so našli vse knjige v najlepšem redu, je bil odobren proračun za tekoče leto. Gremijalne 1oklade ostanejo enake kakor so bile lani- Sledilo je daljše predavanje tajnika Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani g. Kaiserja, ki je podrobno pojasnil povojni razvoj naše trgovine in težke posledice svetovne vojne ter razpravljal o važnih davčnih zadevah. Pri volitvah je bil soglasno in ponovno izvoljen za predsednika g. Stermecki, za podpredsednika pa gg Ivan Ravnikar ln Franc Leskovšek. V odboru so gg. Loibner, Lukas, Fazarinc, Drofenik, Vrtovec in Leč-nik: nadzorstveni odbor pa tvorita gg. Jagodic in Kramar. Navzoči predsednik mariborskega trgovskega gremija gosp. Vilko Weixl je zborovalcem pojasnil velike koristi včlanjenja pri mariborski Samostojni trgovski bolniški blagajni in pri Trgovski samopomoči ter je pozval vse navzoče, da čim prej pristopijo k obema ustanovama. Med slučajnostmi je bilo sprejetih več predlogov gg. Misleja in Fazarinca glede raz-Bih važnih trgovskih zadev, nakar je ob 23. načelnik zaključil razmeroma dobro obiskani občni zbor. Avstrijska trgovinska pogajanja Na Dunaju je trenutno v teku cela vrsta trgovinskih pogajanj, ki se bodo vršila se dalj časa, ker skuša Avstrija na podlagi priporočila evropske komisije Društva na. rodov priti do regijonalnih pogodb a 60« se-dniimii državam Pogajanja z Madžarsko so že zelo na« predovala in 90 predvidene za gotovo ti« pieno blago medsebojne trgovine izvozne premije, ki se bodo krile iz obojestranskih carinskih dohodkov. Težkoče obstojajo le glede tehnične izvedbe in glede višin« k on« tingentov. Zaradi novega načina medse« bojnega ugodnostneg i ppstopanja na pod« lagi takega subvencijskega sistema bo po« godba sklenjena le za eno leto, nakar se ima revidirati po dobljenih izkušnjah. Spo« razum je dosežen glede ugodnostnega knn« tingenta za žito, ki je določen v višini 2 milijonov met. stotov, to }e 75 odst. lan* skega izvoza Madžarske v Avstrijo Kon» tiegent za pšenično moko še ni določen, ker zahteva Madžarska tudi tu ugodnostni kontingent v višini 75 odst. lanskega *zvo» za, čemur pa se upira avstrijska mlinska industrija, ki zahteva, da ta kontingent za ves avstrijski uvoz ne sme presegati 500 tisoč ton. dočim je lani samo uvoz moke iz Madžarske dosegel 1,200.000 ton. Glede iz« voza avstrijskih industrijskih izdelkov sta se delegacij doslej sporazumeli v tolika da se uvedejo suibvenci jske ugodnosti za izvoz lesa, lesnih izdelkov, papirja, usnja in usnjene galanterije v Madžarsko, in to brez omejitve kontingentov. Pri uvozu v Ma« džarsko bi se pobirale polne madžarske avtonomne carine, dočim bi Madžarska z donosi teh carin nakazala Avstriji zneske za subvencijoniramje. Glede tekstilij in že> leznih izdelkov pa so zaenkrat določeni le kontingenti. Pogajanja z Rumunijo vodi Avstrija na drugi bazi, in sicer analogno z nemško« romunskim' pogajanji. Tu gre za poizkus pogodbe, ki b> vsebovala čiste preferenčne carine. Seveda pa bo uveljavljenje take pogodbe odv-sno od pristanka drugih dr* žav, ki už vajo v prometu z Avstrijo naj« večje ugodnosti. Rumunija zahteva kon« tingente po preferenčnih carinah za gove* do, svinje, perutnino in meso Kakor poroča dunajska »Die Borse«, ae bodo 17. t. m. pričela jugoslovenskosav* strijska pogajanja, pri katerih bo v ospred* ju regiijonaLni pr ncip. Toda pogodba z Jugoslavijo po informacijah omenjenega Ii« sta ni mišljena na podhgi subvencijskega sistema, kakor pogodba z Madžarsko. Predvideni so carinski ugodnostni kontn« genti za svinje in pšenico, seveda pa za* hteva Avstrija ugodnost' za industrijski izvoz, zlasti za tekst lije, papir, usnje in izdelke iz železa Avstrijski agrarni krogi se protivijo jugoslovenski zahtevi glede višine kontingenta za pšenico, češ da lan« ski znatno povečani uvoz jugoslovenske pšenice ne more tvoriti podlage za bodoči ugodnostni kontingent. Avstrija zahteva tudi ugodnoslti za izvoz plemenske živine v Jugoslavijo. = Simptomi izboljšanja gospodarske konjunkture. Za potek gospodarske depresije je vedno značilno gibanje cen za siro-vine. še preden je nastopila izrazita kriza v svetovnem gospodarstvu, so ^ene siro-vinam pričele nazadovati. To nazadovanje cen je pozneje zavzelo usodepolne oblike in je izzvalo hude gospodarske pretresljaje. Toda že ob koncu preteklega leta je bilo na raznih tržiščih opažati pomirjenje, lz katerega je sklepati, da je bilo v konjunk-turnem ciklu doseženo najnižje starje depresije. Zadnje tedne pa opažamo na raznih tržiščih bistveno Izboljšanje cen. Na londonskem tržišču kovin so se tečaji v splošnem že zopet dvignili, zlasti cena bakru se Je precej učvrstila. Tudi na tržišču teikstilnih sirovin je nastopil že pre-okret. Ameriški bombaž, ki je ob koncu leta padel pod 10 dolarskih centov, so je v zadnjem času zopet podražil za 20 %. Cena egiptskemu bombažu pa je narastla že za eno tretjino. Izrazito čvrsta tendenca pa vlada tudi na tržiščih za volno, ki se je v ceni prav tako že znatno dvignila. Industrija, ki je spoznala, da al pričakovati nadaijnjega popuščanja cen, je v zadnjem Času zopet pričela dopolnjevati svoja znatno skrčene zaloge. 6800 zadrug ln 685.000 zadružnikov r Jugoslaviji. Za 15 mednarodni kmetijski kongres, ki se bo vršil od 5—8. junija t. 1. v Pragi, je tajnik Glavne zadružne zveze v Beogradu gosp. Milan Varga sestavil dva referata o stanju našega kmetijskega zadružništva in o delovanju revizijskih za- drug, ki jih je dostavil organizacijskemu odboru u ta kongres v Pragi. V referatu o stanju našega kmetijskega zadružništva opisuje Varga heterogenost v razvoju našega zadružništva in njegov zgodovinski postanek. Pri našem zadružništvu je opažati razvojno smer od zapada, kjer je doseglo največji razmah, proti vzhodu. Po zadnji statistiki (od SI. decembra 1929) je bilo v naši državi t 34 revizijskih »vezah in 14 podzvezah in osrednjih zadrugah včlanjenih 6294 krajevnih zadrug s 684.640 zadružniki. V zadružništvu je zastopano 30 % vseh domačinstev. Najštevilnejše so kreditne zadruge (3974 ali 63 %) in nabavljalne zadruge (1107 ali 17.5%). Ob koncu leta 1929. je znašala vsa aktiva revizijskih zadrug 1329 milijonov Din. Velike razlike obstojajo v obrestni meri za posojila, ki le najnižja v dravski banovini, v ostalih pokrajinah pa se giblje med 16 in 20%. =' Delna prepoved uvoza blaga is Rusije v našo državo. Na podlagi čl. 13. predloga zakona o splošni carinski tarifi, je finančni minister v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta odločil, da se prepove uvoz lepil za mizarje, slikarje in čevljarje, natrijevega karbonata (sirovega in kalcini-ranega), amonijakove sode ter natrijevega in kalijevega hidrata (kavstične sode) v našo državo, če to blago izvira is Rusije. = Udeležba naše države na velesejmu v Milanu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo, da se pošljejo blagovni vzorci, namenjeni na reprezentativni paviljon, ki ga gradi naša država na mednarodnem velesejmu v Milanu, iz Ljubljane do Milana in nazaj na stroške ministrstva. Vrsto vzorcev ln vsaj približno potrebno prostornino v paviljonu, je 9poročiti Zbornici za TOI v Ljubljani do 16. t m. Kasnejše prijave se ne bodo mogle upoštevati. Točnejše informacije se dobijo v zbornični pisarni. = Občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru se bo vršil 28. t m. v spodnji dvorani hotela »Orel« in ne v Gambrinovi dvorani, kakor je bilo pomotoma javljeno. BORZE 12. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali nadalje skoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala le za kaso pri čvrstem tečaju 421.5. Promet je bil tudi v 895 Blairovem posojilu po 93 in v 7% Blairo-vem posojilu po 82-75 — 82.875. Med zasebnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki le v Jugobanki po 78 — 78.5, v Unionbanki po 190, v Poljodelski banki po 565 in v Jadranski plovidbi po 510—580. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.836. Berlin 13.545 do 13.575 (13.56), Bruselj .7.9376, Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0066, London 276.73, Newyork 56.845, Pariz 222.88. Praga 168.37—-169.17 Zagreb. Amsterdam 22.805 — 22.865, Dunaj 799.16 — 802.16, Berlin 13.545—13-575, Bruselj 793 76, Budimpešta 992.88, London 276.33 — 277-13, Milan 297.82 — 299.32, Newyork ček 56.745 - 56.945, Pariz 221.88 do 223.88, Praga 168.37 — 169.17, Curih IO94.4 _ 1097.4, Bukarešta 83.75 — 34.25- Curih. Zagreb 9.125^.Pariz 2025875, London 25.25375, Newvo¥k 519-725, Bruselj 72.425, Milan 27.23, Madrid 56.75, Amsterdam 208.36, Berlin 123.75. Dunaj 78.06, Sofija 3.7625, Praga 15.395, Varšava 58.20, Efekti Ljubljana. 8% Blair 98.5 bL, 7% Blair 83 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 127 den-, Praštediona 900 den.. Kreditni zavod 170 — 180, Vevče 128 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 421.5 — 422, za april 420.5 — 422.5, za december 422 — 423, Investicijsko 87.5 —89, agrarne 51.5 — 52.5, 8% Blair 93 — 93.25, 7% Blair 82.75 do 82.875, 7% Drž. hipotek, banka 82.5-83.5, 6% begluške 69.5 — 72; bančne vrednote: Praštediona 900 _ 920, Union 190 — 191, Jugo 78 — 79, Srpska 194 — 196, Zemalj-ska 138 — 140, Narodna 7800 den., Ljubljanska kreditna 127 den., Poljo 56-5 do 57.5; industrijske vrednote: Našička 960 den., Gutmann 139 — 142, Slaveks 40 — 45, Slavonija 200 den., Drava 254 — 262, Sede-rana 282 — 285, Brod vagon 60 — 75, Union mlin 60 — 75, Vevče 180 den., Dubrovačka 350 — 890, Jadranska 515 do 525, Oceanija 205 — 209, Trbovlje 332 do 335. Beograd. Vojna škoda 422.5 — 423 zaklj., za julij 423.5 — 424, investicijsko 89 zaklj., agrarne 52 — 54, 7% Blair 83.5 bL, 77o Drž. hipotek, banka 83.5 — 8L5. Blagovna tržišča JAJCA + S tržišča jajc. Razmeroma hladno vreme je v zadnjem času neugodno vplivalo cene ▼ inozemstvu nekoliko dvignile. Tudi pri nas so izvozniki deloma povišali nakupne cene. Toda 2e v ponedeljek in torek se je z nastopom južnejšega vremena pojavilo takoj več bl&ga na tržiščih, z*> je pričakovati, da bodo cene z nastopom pomladanskega vremena in povečane produkcije ie znatno padle. Italija sedaj nič ne kupuje, ker tamošnja domača produkcija pri nizkih cenah krije vso potrebo. LE8 + Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon rezanih drv in 1 vagon oglja. V zadnjem času se situacija na lesnem trgu ni v glavnem nič spremenila. Povpraševanja se sicer množe, toda le v posebnih komisijskih naročilih, medtem ko je potreba po korentnem blagu le malenkostna. Italija išče trenutno za svoje železnice večjo množino uzuelnih hrastovih pragov. Dvomljivo pa je, da bo prišlo do zaključkov, ker je stavljeni limit prenizek. Za drva vobče ni zanimanja in le tu in tam se odda kak vagon bukovega oglja, predvsem čistega »canella«, ki ga pa žal naši ljudje ne izdelujejo, čeprav se razmeroma dobro plača. Priporočati bi bilo, da bi se naši producenti bolj zanimali za ta izdelek, trro ■f Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za lito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco si- post., po mlev. tar., plač. v 30 dneh): pšenica: baška. potiska, 80/81 kg po 212.5 — 215, baška srbobran., 79/80 kg po 210 — 212.5; eornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5; baška okolica Som bor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192-5 — 195; korusa: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna voznina po 192.5—195; moka: banaška >0< po 335 — 340. + Novosadska blagovna borza (12. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagonov pšenice, 20 vag. koruze in 2 vagona moke. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5-155; okoL Somb. 79/80 kg 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 kg 156—157.5. srem. 78 kg 142.5 - 145, slav. 78 kg 142-5 145. Oves: baški in sremski 145 — 150. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 100 do 105. Koruza: baška in sremska 85-87-5; za marc-maj 90—92.50; baška, ladja Dunav ali Sava, predčasno suha 90 — 92; baška, za maj 92.50 — 95. Moka: baška >0g< in >0gg< 245 — 265. »2« 215 - 230: »5< 185 do 195: »6< 175 - 185: >7< 140 - 145: >8< 115 — 120- Otrobi: baški. sremski in bana-ški 106 - 110- + Budimpeštanska terminska borza (12. L m.) Tendenca za pšenico mlačna, sicer prijazna; promet živahen. Pšenica: za marc 16.20 - 16.21 (obračunski tečaj 16.80), za maj 16-54 — 16.55 (16.60), za junij — (16.60); ri: za marc 11.10 — 11.11 (ll.il), za maj 11.51 — 11.52 (11.50); koruza: za maj 13 — 13.01 (13), za Julij 13.35 — 13.36 (18.40), tranzitna za maj 10.27 — 10.30 (10.30). Šport na produkcijo. Ker pa se je pri razraero- povecal, ie lo trenotno pomanjkanje blaga, da ma nizkih cenah konsum povečal, je nasta- so se SK Ilirija : ASK Primorje Pred tekma: Hermes : Jadran V nedeljo 15. t. m. se bo otvorila pomladanska sezona, z zanimivo tekmo, ki vedno privlači veliko Število ljubiteljev lepega nogometa. Sestala se bosta naša vodilna kluba ASK Primorje ln SK Ilirija. Za tekmo, ki se bo vršila brez ozira na eventualno zasneženo igrišče, vlada veliko zanimanje. Tudi v tem primeru je treba, da se rešimo pri nas predsodka, da se na zasneženem igrišču ne da igrati. Povsod drugod se igra vso zimo, čeprav so klima-tične razmere slabše ko pri nas, le pri "as doslej tega' ni bilo mogoče. Kakor torej izgleda, se bo v nedeljo prelomilo s tem predsodkom. Tekma se bo odigrala na Igrišču Ilirije. Ob 14. nastopi prvak IL razreda Jadran proti Hermesu, ki velja za enega najboljših klubov v prvem razredu. Tudi ta tekma bo zanimiva ako bosta moštvi vložili ves trud, da se čim bolj častno od reže ta za barve svojega kluba Tekma med Ilirijo in Primorjem se bo pričela ob 15.45. Službene objave LNP fSeja u. o. dne 11. marca 1931.) Prisotni gg: inž. Debelak, Kuret, Kovač, inž. Kuljiš, Buljevič, Bostič, Novak, Friedi, Vospernik. Sporoča se SK Jadranu, da bo prejel do« datno k dopisu it 5*31 ie posebno pismeno sporočilo. — Na prošnje SK Elan. SK Ja* vornik in SK Disk, da bi se prvenstvene tekme podeželskih klubov odigrale v maju, sporoča LNP tem potom navedenim trem klubom ter SK Muri in SK Ptuju, da se prošnji lahko ugodi le tedaj, ako navedeni klubi ne reflektlrajo na odigranje finalnih tekem (dve tekmi med prvakoma kranj« skega m štajerskega okrožja in dve tekmi med zmagovalcem v tej tekmi s prvakom MO Trbovlje.) V tem primeru bo LNP določil prvenstvene tekme za mesec maj, če ne bodo klubi predlagali druge fiksne termine. Zaradi tega poživlja LNP vse na« vedene klube, da javijo svojo odpoved do 17. t m LNP. Ako klubi ne odgovorijo do navedenega dne. bo LNP smatral, da ne reflektirajo, odnosno se odpovedo finalnim tekmam. Sporoča se klubom v Ljubljani, da se bo vršil v torek 17. L m. ponoven sestanek ob 20. v Delavski zbornici Dnevni red: razprava o bodočem načinu prv. tekmova* nia klubov v Ljubljani in slučajnosti. Ude» leže naj se klubi sestanka po dveh delega* tih, ki se morajo izkazati s pismenim po* oblastttom. Ker se SK Slovan, SK Reka in SK Natakar sestanka v torek dne 10. t m. niso udeležili, se pozivajo, da se gotovo udeleže sestanka v torek 17. t m. Delegirajo se v odbor za kaznovanje sodnikov pri LNP gg. predsednik Rybafr, II. podpreds. inž. Debelak in Kralj. V od* bor za delegiranje sodnikov gg.: Dorčec in Kuret Na znanje se vzame dopis SK Reka št 2*31, z dne 5. t m., v katerem prijavlja nov odbor (preds. g. Logar V., tajnik g. Hartman L). Na znanje se vzame dopis SK Hrastnik z dne 2 t m., v katerem pri* javlja nov odbor (preds. g. Barachini Fr., tajnik g. Hudy Ign.). Dnevni red izredne glavne skupščine JNS dne 5. aprila v Beogradu obsega: 1. volitev dveh zapisnikarjev, dveh overova* teljev skupščinskega zapisnika, volitev ve* rifikacijskega odbora, 2 verifikacija pooblastil, 3. sprememba pravil Zbora nogo* metnih sodnikov, 4. državno prvenstvo. 5. savezni pokal, 6. priziv SK Železničar, SK Viktorija, SK Grafičar, SK Sparta in SK Sokol, vsi Zagreb, zoper rešenje u. o. JNSa zaradi razdelitve prebitka prv. tekem I. razrednih zagrebških klubov, 7. predlog HSK Goncordia, Zgb., o dopolnitvi pravil v pogledu gostovanja igralcev nekega kluba v drugem. Skupščina prične ob 8., od* nosno ako ne bo ob tem času prisotnih več kot polovica članov JNS (rednih), se bo pričela skupščina poJ ure pozneje brez ozi* ra na prisotno število članov. Kraj održa* nja skupščine se bo naknadno določil. Odobri se prijateljska tekma SK. Svoboda * Ljubljana : SK Amater Trbovlje, 'dne 15. t m. v Trbovljah. S pravom nastopa dne 14. t m. se veri* ficira za SK Svoboda, Ljubljana, Kalaš Ladislav. S pravom nastopa 21. t m. se verificirajo za SK Dobrna. Trbovlje, Kos Jo* že, za SK Retje. Trbovlje. Vozelj Ignac, Lavrič Janko. Linah Jože. Hribar Janez, za SK Jadran. Ljubljana Vidmar Karol. Kos Emil. S pravom nastopa dne 24. I. T031 se verificirajo za SK Retje, Trbo-vlie Abram Jože, Lavrič Zdravko. Uranič Edi. Lavrič Mirko. Majdič Avgust. Gosak Viktor, Ka it* na Mirko, Prašnikar M^ha. Klemen Jože, Lopornik Stanko, Saje Alojz. — Tajnik I. SK Svoboda : SK Amater. V Trbovljah bo 15. t m. ob 15.30 prva spomladanska prijateljska tekma na igrišču SK Amater. Ljubljanska Svoboda, ki si je priborila ITI. mesto v tabeli prvorazrednih klubov, kakor tudi trboveljski prvak, nam bosta nudila zanimivo ln napeto borbo. Svoboda nastopi v nekoliko novi postavi, katero bo preizkusila za predstoječe prvenstvene tekme. Moštvo Amaterja ki nam je znano kot skrajno borbeno moštvo in predvaja lepo ln koristno igro, bo nudilo Svobodi oster odpor in je izid tekme popolnoma negotov. Tekma kl se odigra ob vsakem vremenu, bo gotovo privabila trboveljsko športno publiko, ki bo tudi topot dokazala, da upošteva stremljenje svojega prvaka ASK Primorje : delavska reprezentanca. Z ozirom na nedeljsko tekmo med imenovanima moštvoma nas prosi odbor ASK Primorja, da objavimo, da se je nedeljska trenlng-tekma vršila namestu nameravane javne tekme kot interni trening z nekom-pletnima moštvoma, kar velja predvsem za oslabljeni team delavske reprezentance, ki je nastopila z mnogimi rezervami in celo samo z 10 igralci. Z našim poročilom o tej tekmi odbor ASK Primorje seveda ni v prav nobeni zvezi. Za klubske skakalne tekme Smučarskega kluba LJubljana je darovala ugledna tvrdka Beka par skakalnih ln par dirkalnih smučk za najboljša dva tekmovalca. Smučarski klub LJubljana. Danes ob 19.30 sestanek tekmovalcev zaradi nedeljskih tekem. Po sestanku seja tehničnega odbora ter priprava za sodniške izpite. tSK Hermes. Danes ob 20. redna seja u. o. pri »Stepicu«. Zaradi važnosti dnevnega reda se prosijo vsi gg. odborniki, da se Iste zanesljivo udeležijo. Vremensko poročilo Iz Kranjske gore. Na ledeno podlago padlo tri četrt metra pršiča. Zelo dobra smuka Vreme krasno, jasno. t* I«- ^imho^ «mAO« drutrvu jgZbAllOSt ot. MAMtiH V VU krepl tn zdravi 2EL0DEC LOVRO SEBENIK LJubljana VIL + OMtoa Ljubljana kmUm pofrebai »to4 Umrla nam je naša zlata, nenadomestljiva, srčno ljubljena mamica oziroma stara mamica, sestra, svakinja, sestrična, teta, gospa IVANA MARINKO ro]« 2orž vdova črkostavca Ljubeznipolno srce je prenehalo biti v sredo dne 11. t. m. ob pol 18. url ter se je po nepopisnem trpljenju Bogu vdano preselila v boljše življenje. V njeni tihi mirni dom jo spremimo v petek, dne 13. marca 1931 ob pol 4. uri la mrtvaške veže. Stara pot štev. 2. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo, dne 18. t m. ob 7. uri zjutraj ▼ trnovski župni cerkvi. Našo srčno dobro, nepozabljeno mamico priporočamo ▼ pobožno molitev in blag spomin. 4174 V Ljubljani, dne 12. marca 1931. Iva, Janez, Marta, otroci, in ostalo sorodstvo. J Iz življenja in sveta Vsaka smrt je spočetka navidezna smrt Zamorski proces v Nantesu Štirinajst obtožencev se mora zagovarjati zaradi nasiistev po skrivnostni smrti poslanca Galmota v francoski Guyani Pred sodiščem v Nantesu se Je te dni začel ogromen proces, ki se bavi s krvavo vstajo v koloniji Guyani pri volitvah leta 1928. Te volitve so bile tako krvave zategadelj, kei je oboževanec guyanskega prebivalstva poslanec Galmot malo pred volilnim dnevom umrl v skrivnostnih okoliščinah. Njegovi pristaši so trdili, da so ga nasprotniki zastrupili. Zdi se pa, da je Galmot podlegel želodčnemu raku. Razjarjeni prebivalci so ubili več Galmotovih nasprotnikov in oplenili njih hiše. Dva izmed obtožencev, neki velikanski črnec in neki Indijanec, sta ubila pokopališkega čuvaja v Cayenne, ki sta ga imela za Galmotovega morilca. Dva druga obtoženca in neka zamorka so ubili nekega mestnega svetnika tretji pa je ustrelil urednika lista »Progrsss« v Cavenne. Trije drugi so oplenili stanovanje župana ter ga hudo poškodovali. Za zaključek je podivjana množica naskočila kaznilnico ter obesila v celicah vse Galmotove nasprotnike. Obravnava je preračunana na 14 dni In bo osvetlila tudi politično ozadje te zadeve. Okvir bo tvorila osebnost in usoda Galmota, ki ga štejejo med največje pusto- lovske pojave naše dobe. Galmot je začel svojo kariero na psu. V kolonijah si je pridobil ogiomno premoženje, ki ga je pa skoro popolnoma izgubil, potem pa znova pridobil. Nekaj časa je veljal za pravcatega kralja Gryanne. Bil je tudi poslanec, proti koncu življenja pa so ga zaradi političnih sporov obsodili. L. 1928. je nenadoma umrl zato je nastala bajka, da so ga nasprotniki zastrupili. Na zatožni klopi sedi 14 obtožencev. Med njimi je samo en belokožec. ostali so črnci. Obtožnica jih dela odgovorne za vse nerede in nemire v zvezi s smrtjo pokojnega Galmota. Rezultat tega početja ni tako nedolžen: 6 oseb je bilo umorjenih, med njimi nekaj državnih in samoupravnih funkcionarjev. Nekatere koloniste je prebivalstvo tako preganjalo, da so se morali izseliti v Francijo. Več hiš so uporniki razdejali in porušili do tal. Sodišče je postavljeno pred težko vprašanje, kako je mogla smrt enega samega človeka izzvati toliko gorja in nesreče. A treba je pomisliti, da je Guyana naselni-ško ozemlje, kjer žive belokožci, mestici in črnci. Domišljija ljudi je mnogo bujnejša in kri se prej razgreje kakor v zmernem pasu. Novi »čudeži« oživljanja mrtvih — na vseh Smrt, to nas uči tanatologija, nova znanost o smrti, ni delo ene same sekunde. Med življenjem in smrtjo, med zadnjim utripom in dihom ter dokončnim začetkom trohnenja je presledek, za katerega človek ni več živ. a tudi še ne mrtev. To čudno stanje je formuliral profesor Bruns prav dobro v svojem znanem stavku: »Vsaka smrt je spočetka navidezna smrt.« Spor o tem, ali pripada to stanje še življenju ali že smrti, je navaden spor za besede. Naše mišljenje se še ni prilagodilo izsledkom moderne znanosti in jim še ni skovalo primernih izrazov, saj imenuje tudi znanost sama n. pr. operacijo telesa po zastanku utripa in diha »operacijo post mortem«, posmrtno operacijo — tudi če telo s to operacijo znova oživi, kakor se dogaja v najnovejšem času pri operacijah ivmškega učenjaka prof. Trendelenburga. Prof. Trendelenburg je namreč našel svojo metodo oživljanja pacientov, ki so »umrli« zaradi zamašenja žil v pljučih. S hitro operacijo odstranjuje iz žile tuje telo, ki je zaustavilo krvni obtok in dihanje, ki je tedaj povzročilo dva temeljna znaka smrti. Pacient po navadi oživi — toda ali je bil res mrtev? To je vprašanje, na ka- Lojze Zupane: Zaročni prstan Veri je prinesel pismonoša dekret. Se preden ji je ponudil pismo je to vedela -.uganila je vsebino velikega ovoja. Vsa žareča v lica se je s trepetajočo desnico podpisala in nagradila pismonošo. Začudeno je pogledal; takih napitnin ni bil vajen pri uradniški družini Zornovi... S tihim, skoro bolestnim vzdihom je odprla ovoj. ^Šepetaje je z očmi preletela vrstice. Dodeljena je bila kot začasna učiteljica v neznano vas, ki jo je s težavo poiskala na karti. »Oh, mama — daleč je od postaje pa sem vendar vesela, da sem le dobila!« je drobila v zasoplo mater, ki se je bila pravkar vrnila s trga. Gospa Zornova se je samo na pol veselo, napol žalostno nasmehnila ob misli. da je minulo že leto in pol, odkar je hčerka maturirala Res. težko je čakala. da dobi Vera službo, a danes je vzlic vsemu žalostna, zakaj Vera odide daleč od nje nekam na Dolenjsko. Vera je hitela spravljati svoje borno imetje v kovčeg. »Pojutrišnjem moram biti že v kraju službe,« je čebljala v mamo, tekaje od omare do omare. V dobri uri je bila Poskusi oživljanja naj bi se vršili mrtvecih tero ne moremo odgovoriti brez nadaljnjega z besednim zakladom starega mišljenja. Sicer pa se moderna rešilna praksa že dalj časa poslužuje svojega spoznanja o tem stanju. Po cele ure skuša ponesrečence, ki ne kažejo nobenega znaka življenja, obuditi z umetnim dihanjem, s posebnimi stroji, z injekcijami in operacijami »na mrliču«. In često. prav često ji namen uspe. Dr Bieling poroča iz neke hambur-ške bolnišnice o primeru aekega po vsem videzu mrtvega ponesrečenca, ki so ga skušali cele ure z vsemi mogočimi sredstvi oživiti. Reševalno moštvo je bilo že obupalo nad uspenom in je hotelo odnehati, samo svojci ponesrečenca niso hoteli odnehati, njihovim gorečim prošnjam se ni bilo mogoče ustavljati. In glej, po šestih urah brezupnega reševalnega dela je šinila prva iskrica življenja v »mrtvo telo«, pljuča so zadihala, srce. ki ni utripalo šest ur, se je zganilo! Ponesrečenec je bil rešen! Z vso upravičenostjo zahteva tedaj dr. Bieling, naj bi se vršili poskusi oživljanja na vseh »mrtvih« tako dolgo, dokler ne nastopijo najsigurnejši znaki smrti, in ti so mrtvaške pege in otrdelost telesa. z vsem gotova. Drugo jutro se je poslovila od domačih in odbrzela s kovčegom, dežnikom in s solnčnim zaupanjem v lepo samostojno bodočnost na postajo. Vlak je enakomerno hropel, vmes so butali železni odbijači voz. - Brzojavni drogovi so plesali vzdolž proge: črne žice so se vijugale, dvigale in padale. Mlada učiteljica Vera je sedela v kotu kupeja, naslonjena na okenski okvir. Pogled ji je plaval v daljavo nad gozdove, med nizke, sramežljive bajtice, na vrhove oddaljenih hribov, kjer so silile male cerkvice s svojimi zvoniki v nebo ali je zamišljeno sanjaril stari, zapuščeni grad . Po triurni vožnji je izstopila na osamljeni postajici. Nikjer nobenega voza. Od službujočega uradnika je zvedela, da vozi poštni voz le po dvakrat na teden. Sama se je lovila po osamljeni blatni cesti med temnorjavimi lužami. Čez čas je začutila, da sama ne bo zmogla prinesti kovčega v oddaljeno vas. Že se je hotela vrniti na postajo, da bi tam pustila prtljago, ko jo je prehitel mlad. dokaj čedno oblečen človek Hipoma se je spomnila, da je danes že nekje videla ta obraz. Morda na postaji...? Vljudno je pozdravil. Ponudil ji je Zdravljenje zlatenice Profesor biokemije na szegedinski univerzi dr. Albert Szentgvorgie je načel dolgo iskani vzrok zlatenice. I a vzrok je v nedostajanju neke snovi v malih obistih, ki uničuje razna v organizmu nastajajoča barvila. Dr. Szentgyorgie pravi, da ne bo težko dobiti sredstvo proti zlatenici, ki se javlja, kakor znano, s splošno oslabelostjo telesa in s tem da zadobi pjvršina telesa, zlasti na mestih, ki so izpostavljena svetlobi, čudno bronasto barvo. Ker je bolezen včasi zvezana s tuberkuloznimi spremembami malih obisti, so še pred nedavnim menili, da izvira iz tuberkuloze, a to mnenje se je izkazalo za neresnično. Mož. ki hoče postati krati Predstavljamo gospoda Anthonya Halla, kl je pozval angleškega kralja, naj se odpove prestolu. Mož zatrjuje, da je po očetu potomec Henrika VII. in da je bila njegova mati naslednica pravic rodbine Tudor. Kip ))U(( - Fidijevo delo Rhys Carpenter, eden najbolj znanih amer ških arheologov, je napravil nepriča* kovano odkritje. Na dvorišču malega mu* žeja atenske Akropole je že dolgo &tal med celo vrsto povprečnih kiparskih iz« deLkov razbit kip. ki so ga v krogih arhe« ologov poznali pod imenom »kip U«, ne da bi ga kaj posebno upoštevali Predstav« Ijal je sedečo žensko postavo, ki sta ji minjkala gornji del prsi in glava. poseb« no dobro so ji bile izdelane gube obleke. O tem kipu je Carpenter sedaj ugoto« vil, da je delo najgenialnejšega kiparja an» tike, slavnega F dija. in da je stil nekoč v južnem vogalu zapadnega partenonske« ga slemena na Akropoli Se L 1674. je stal taim, k-kor dokazuje risba, ki jo je takrat izvršil eden izmed spremilevalcev marki« ja Nointela, ki je tega leta obiskal Atene. Baš po tej risbi je ameriški učenjak dognal identiteto kipa »U« Angleški slikar Dal« ton je 1. 1749. posetil Atene in Fidijevega dela takrat ni bilo več n kjer najti. Kaj se je bilo zgodilo? Stvar je bila ze« lo preprosta Trinajst let po Nointelovem obisku so namreč Benečani pod Morosini« jem oblegili Atene Turki, tedanji gospo« darji tega mesta, so Partenom spremenili v skladišče municije, ki je vanj treščila nasprotnikova krogla in ga pognala v zrak Del Partenona se je zrušil in pod ruše« vinami je izgini tudi kip sedeče ženske z zapadnega slemena. Šele ko 6e je Grčija osamosvojila in so pričeli tla Akropole razkopavati, so ga naši- in ga postaviti, ne vedoč za kaj gre, med manjvredno šaro na dvorišče akropolskegi muzeja Te dni je postal ta davno pozabljeni kos pentelji« skega mramorja čez noč slaven in nad vse dragocen. Vatikan trguje z denarjem Kakor poročajo Iz Rima, je Vatikan za« čel prodajati svoj novi denar in sicer ne v posameznih kosih, temveč ljub teljem v celih serijah Serija obsega zlatnik za 100 lir, srebrnjak po 10 ah 5 lir. niklaste nov. ce po liri, 50 in 20 centesimov, dalje baks rene novce po 10 in 5 centesimov. Dejan* ska vrednost posamezne serije znaša 116.35 lir, prodaja se pa po 220 lir. Samomor služkinje z maturo V Gyperu (Raab) na Madžarskem je izvršila samomor 21 letna služkinja Eliza. beta ZsiTay Vrgla se je v Donavo Samo* morilka je pred nekaj leti dovršila trgov« sko šolo in maiurirala, a ni mogla dobiti nobene službe. V skrajni stiski 6e je po> nudila za pomočnico v kuhinji in je oprav« Ijala služkinjska dela do svoje smrti. spremstvo. Tudi predstavil se ji je in ji pomagal nesti kovčeg. Med pogovorom se je izkazalo, da je bil domačin iz vasi, kamor je bila namenjena, da je bil visokošolec. da je študiral medicino in se je bil za nekaj dni pripeljal domov, kjer bo te dni svoji sestri za pričo pri poroki Slavko je bil zabaven dečko. Nič čudnega, da je Vero vso prevzel s svojo duhovitostjo. Čez teden dni po njenem prihodu v Zerkoee sta bila že iskrena prijatelja. Povedal ji je, da je presedlal iz lemenata v medicinski študij. Vera je nolagoma spoznala, da ni bil v vasi nič kaj posebno priljubljen zaradi tega, posebno še pri ženskah ne, kar je pa ni motilo. Čutila je, da se je v njej nekaj dramilo. Tako rada je poslušala Slavka in se vdajala njegovim vabečim, melodijoznim besedam, tako rada mu gledala v odkrite, tople oči. In pri teh pogledih ji je polagoma postala jasna ona velika skrivnost, ki je vse do danes ni moerla razvozlati Spoznala je. po čem hrepeni njena osamljena duša. v osam'ieni. od mestnega šundra pozabljeni vasi Slavko je težko študiral Manjkalo mu je denarnih sredstev. »Še en semester, da napravim še zadnji izpit, potem bom svobodneje dihal!« je včasih med razgovorom potožil Veri. Ngv tip restavracij Berlin se lahko ponaša, da je dobil nov tip restavracij, ki spominjajo na pariške »Prix-fixe«. jedilnice, kjer dobiš za določeno vsoto, vštevši napitnino, cel obed ali večerjo z vsemi prilastki takšnega jedilnega obroka. Posebnost restavracije je, da dobiš v njej celo kosilo za 6.75 Din. Lastnik podjetja je najprej odprl en lokal. Ljudje so navalili nanj in ko je videl, da nova uredba Berlmčanom zelo ugaja, je odprl podružnico še v drugih okrajih. Za enotno ceno 6.75 Din dobiš v tej restavraciji obilno in dobro kosilo s pečenko in oblogami ter kompotom. Izbor ni zelo velik — pa kaj more človek zahtevati za tak skromen denar! Ustanovitelj restavracije z obroki po 6.75 Din pravi, da zasluži podjetje pri vsakem obiskovalcu le kakšnih 5 pfenigov (približno 70 par). Ljudje jedo kljub temu pri dostojno pogrnjenih mizah in jim strežejo natakarji v fraku. Alkohola ne točijo, pač pa dobi na željo vsak gost limonado. » V restavracijo za 6 75 pa ne zahajajo večinoma siromašni ljudje, ampak v velikem obsegu trgovci, akademiki in usluž-bene ženske. Vsi jedo * ameriškem tempu, zelo hitro, kajti opoldne je naval ogromen in za vsakim stolom stoji eden, če ne dva. da zasedeta prostor. *im se Izprazni, že sedaj Ima vsaka takšna restavracija 2000 obiskovalcev dnevno, a lastnik se nadeja, da se bo število v najkrajSam času pomnožilo na 10 do 15.000 To bo seveda olajšalo gospodarsko bedo srednjih slojev. lastniku novega restavracijskega tipa pa pomnožilo dobiček. Drobne zanimivosti Francija za vojne grobove Francosici ministrski svet je odobril predložitev zakonskega osnutka o vojaških grobovih, za katerih ureditev je že dovolil kredit 50 milijonov frankov. Bržčas je dalo povod za ta ukrep nedavno odkritje, da je pri Verdunu še na tisoče in tisoče nepokopanih mrličev iz vojnega časa, s katerih je že odpadlo vse in so ostale samo še kosti. Preiskava v Liibecku zaključena Preiskava zaradi umiranja dojenčkov, ki so jih v Ltibecku cepili s protituberku-loznim cepivom, je zaključena. Sodišču so bili te dni izročeni spisi, ki obtožujejo štiri strokovne zdravnike. Državni pravdnik bo na podlagi zbranega materiala vložil tožbo, kdaj se oo začela obravnava, pa še ni znano. Dodatno k tej stvari poročajo, da je ministerialni ravnatelj Eichsted, eden izmea glavnih obtožencev začel pitati pravkar rojenega lastnega otroka s Cal-matteovimi preparati. S tem hoče dokazati, da je z vidiKa medicine pitanje otrok s Calmetteovinn preparati docela neškodljivo. Največje knjižnice V vrsti 11 največjih knj žnic na svetu ima Rusija prvo, tretje, peto in deseto mesto. Četvero največjih knjižn:c je te« daj njenih, štiri jih *maio ameriške Zed« njene države (po vrstnem redu četrto, sed« mo, osmo m enajsto), druga najbogatejša je na Francoskem šesta na Angleškem, deveta na Nemškem Javna knjižnica v Ljeningradu, najbogatejša med vsemi, šteje 5,200.000 zvezkov pariška Narodna knjiž« niča 4,300.000, najmanjša med enajstimi, knjižnica ameriške univerze Jale v NeW Havenu, pa šteje 2,200 000 knjig! Ko se je vrnil v mesto, je bilo Veri silno dolgčas po zabavnem fantu. « Na Štefanovo sva se srečala v kavarni Vera je prišla domov, kjer je nameravala preživeti božične praznike. Podala mi je mehko, toplo roko; na kateri se je bleščal ozek zlat obroček. »Kako, Vera poročena?« Ali vidim prav ?« »O, še ne — samo zaročena!« se je nagajivo zasmejala. »I, to je vendar poročni prstan. Mar ne ? .... »Ze mogoče, a taki so danes tudi za zaročence v modi!« je veselo odvrnila. • Minuli sta dve leti po tem srečanju, ko sem se o Veliki noči izprehajal med drevoredom po solnčni, beli cesti. Bilo je toplo pomladansko vreme, kakršno se spodobi za Veliko noč. Takrat sem jo srečal Prišla je mimo, majhna in suha šla je počasi z upognjenim telesom Niti v ustnicah, niti v licih ni bilo kaplje krvi Njene oči so bile prazne — izjokane. »Kaj Vera. ali si to ti?« — Nemo mi je podala roko in se bolestno nasmehnila. Opazil sem. da ne nosi več zaročnega prstana. Takoj sem uganil. Najbogatejši mož v Evropi umira Skrivnostni evropski denarni mogotec Bazil Zaharov umira v Monacu. Njegova akutna kronična boiezen se je v zadnjem času tako poslabšala, da imajo zdravnika malo upanja na ozdravljenje Zanimivo je, da leži Zaharov zdai v Monacu, kjer je pred leti osnova! donosno igralnico in od koder so ga na zahtevo francoske vlade nedavno vrgli iz odbora de.niške družbe. Dempseyev oče Oče bivšega svetovnega boksarskega mojstra Jacka Dempseya je star 73 let, a po vsej priliki ne čuti peze svojih let, kajti nedavno se ie v Salt Lake C:ty, kjer stanuje v hiši. k' mu jo je iz hvaležnosti kupil sin-milijona r, zaljubil v sosedo, ki nI niti leto dni mlaiša od njega. Razmerje med obema se je tako poglobilo, da je prosil stari Hiram Dempsev Hano Chapla-manovo za — srce m roko. Nevarne vežbe V Tokiju so priredil te dni veliko vež« bo vojnih leta' pri čemer po napravili tudi poskus s proizvajanjem umetne megle. Na tisoče Ijud^ je gledalo te poskuse Pri tem se je zgodilo, da je kapala na ljudi iz več letal kshnasta tekočina iz katere bi mo> rala nastajati megla. Več sto gledalcev, zlasti mnogo otrok, je tekočina pškropila in mnogo jih je bilo nevarno ožganih. Vsak dan ena Hf/tULJ »Gospodična! Denar — ali pa odprem mišnico!« Očividno iz bojazni, da je ne bi povprašal kako ji je, mi je začela hlastno pripovedovati o šoli: »Oh, hvala bogu, da imam spet počitnice. Ti ne veš, kakšni tepčki so otroci tam doli... In koliko se mučim z njimi ... Lahko jim govoriš o tem in o onem, ali oni sede kakor panji in gledajo neumno ko noč!« — Čutil sem, da so ji misli uhajale drugam. Komaj je izgovorila, besede so bile brez pravega glasu. Opazil sem tudi, da ima nov način smeha in nasmeha. Nisem mogel drugače in sem jo vprašal: »Vera, kako se je nehalo?« Začudeno me je pogledala. Najbrž me je hotela vprašati, odkod vem. Pokazal sem na njeno roko. Skomignila je z ozkimi rameni in suho zašepetala: »Zavrgla sem ga!« Tolažil in hrabril sem jo: »Saj imaš vendar službo; samostojna si!« »Le to me žalosti, da sem mu vse verjela, da sem se tako zelo zmotila... Doštudiral je. dobil službo nekje v Bosni in utihnil!« » ... Vera!« »M — da •• je zaječala. »Tudi to je dandanes y modi!« .. • Skrivnostne dame Velemestno življenje Kurfiirstendamm, najlepša berlinska uli- I ca, ima svoje skrivnosti, ki jih dnevno opazujejo meščani, ne da bi jih rešili. Zdaj | je razpisal neki list natečaj za najlepše odgovore o skrivnostnih berlinskih damah. Prva izmed njih plavolasa. sloka lepotica ima priimek »pasje dame«, ker je srečna lastnica najmanj devetih kužkov. Ob različnih urah pelje na sprehod zdaj enega, zdaj drugega psa, in ima vedno drugačno, psu primerno obleko, če je oblečena v temnorjavi skunksov kožuh, jo spremlja brak čokoladne barve. Črni pu-del je vezan na astrahanski kožuh. Beli ruski hrt dela vedno družbo obleki, ki je obrobljena z belo kožuhovino. Kaj dela ta dama, zakaj se tako redno preobleče in od česa živi nikomur ni znano. Ob štirih popoldne se prikaže vedno druga čudaška ženska, vsaj SO-letna starka v črni obleki z dolgo vlečko in v starinski, s sklenino vezeni avbi. Preži vedno na največjo avtomobilsko gnečo, pokima najbližjemu stražniki., in ta jo mora pod pazduho peljati na drugi hodnik. Pet minut pozneje jo pelje prihodnji stražnik spet na ono stran ceste. Starka ponavlja ta nevarni sprehod najmanj desetkrat zaporedoma. To je vsa njena zabava in sicer ob vsakem vremenu. »Lepa vdova«, dama v žalni obleki se sprehaja že 10 let med 6. in 7. uro zvečer po Kurfiirstendammu. Nihče ni videl njenega obraza in nihče ne ve, ali je lepa ali grda. Kakor vraga se boje vsi berlinski šoferji »prismojene avtoraobilistineje«, ki zvečer sama vodi elegantni voz in vedno povzroči prometne nesreče. Plačala je že ustvarja čudne tipe bogve koliko glob, a šoferji so plačali še več in predvsem izgubili veliko časa z opravki na policiji. »Prismojena avtomo-bilistinja« je jako spretna in slej ali prej se zaleti ta ali oni šofer v njen voz. Dama kliče stražnika, posluša psovke, kriči o nesramnosti in to je menda njeno največje veselje v življenju. Pravda za nezakonskega sina Budimpeštansko vrhovno sodišče je te dni razglasilo sodbo v zanimivi obravnavi. Baron Siegmund Uechtritz, ki je umrl L 1927., je živel v liubavnem razmerju z neko Ireno C6., in je imel z nio nezakon« skega otroka. Do 1. 1922 je plačeval neza« konski materi redno podporo za sina, po» tem je ustavH podpiranje in ie obljubil, da bo nezakonskemu sinu zapustil delež po svoji smrti. Tako je tudi storil Določil je v oporoki, da mora nezakonski otrok po njem prejemati redne prispevke iz poseb« nega rentnega volila. Sorodniki velikaša pa so se temu uprli, češ da je bilo razmerje, ki ga je imel po« kojnik z materjo nezakonskega otroka, ne« moralno- Prva ;n druga instanca se je 'z« rekla proti tej zahtevi sorodnikov. Vrhov« no sodišče je to razsodbo potrdilo, tem« bolj, ker je baronovo razmerje z Ireno prenehalo pet let pred njegovo smrtjo in se torej ne more imenovati nemoralno. Baronovi sorodniki bodo morali zdaj svo« jemu neljubemu sorodniku plačevati redno podpoip. Največje jadralno letalo Znani avstrijski letalec Robert Kronfeld je dal v Junkersovih tovarnah po lastnih načrtih zgraditi doslej največje letalo, s katerim namerava izboljšati dosedanje rekorde v jadralnem letanju. E. M. HuUi Tam je odslovil Henrija in sčdel tik ob divanu, da bi bdel pri ranjencu. V velikem šotoru je bilo vse tiho, težko molčanje je viselo v zraku in grofovi živci, ki so bili že itak do skrajnosti napeti, so se hoteli kar raztrgati. A nocoj je moral ostati popolnoma miren, zato se je z vso odločnostjo obrzdal. Ahmed ben Hasan je ležal dolgo časa, ne da bi se ganil. Ko se je pa zdanilo in so prodrli v šotor žarki jutranjega solnca, je postal nemiren. Raoul de Saint-Hubert je sedel zraven njega in skrival obraz med dlani, hvaleč Boga, ki je bil Diani prihranil muko, da bi morala poslušati ranjence ve blodnje. Šejk se je metal sem ter tja in neprestano fantaziral s svojim mehkim moškim glasom: »Dve uri proti jugu iz oaze... leži mirno, neumnica mala, saj ne moreš nikamor; ne dam ti, da bi odšla. Ce se boš branila, naj se te Allah... Vem, da me sovražiš, to si že mnogokrat rekla... Ali naj te naučim ljubezni?... Že štiri mesece se bori zoper mene... Angležinja je, pa mi je morala plačati za svoj prekleti narod. Mučil sem jo, da bi držal svojo obljubo, in vendar... Kako si lepa, Diana.... Snoči je govorila samo z njim. Kaj mi mar, če ga ljubi. Ko sem prišel k njej, ni spala. Čutil sem njen trepet... Ibrahim Omar, ta peklenšček... oh, Allah, daj mi dovolj časa... Raoul, evo šotorov! Kje si Diana?... O Bog, muči jo ... Ljuba, vedela si, da pridem ... Le počakaj, najprej ga moram... Če bi vedela, kako te ljubim ... Diana. vse je tako črno okoli mene. Ne vidim te, Diana.. Tako je neprestano, uro za uro, klical njegov trudni glas. 9. POGLAVJE. Pozno zvečer je bilo. ko je Diana vzdignila težke trepalnice. V ustih je imela še grenak okus od uspavalnega sredstva, ki ji ga je bil dal Saint- Hubert. Njena obleka je bila pripravljena — dokaz, da se je bila Žila že trudila okoli nje; a mlade Arabke same ni bilo videti. Svetiljka je gorela in Diana je pogledala na uro. Več ko dvajset ur Je bilo minilo, odkar je bila popila kavo. Uganila je, kaj je bil storil Raoul, in lzkušala mu je biti hvaležna. Urno se je oblekla in odšla v vnanji prostor šotora. Bil je poln Arabcev, izmed katerih jih mnogo nI poznala, a vedela je, da so to ojačenja, ki jih je bil Šejk naročil. Dva nižja glavarja sta tiho govorila s Saint-Hubertom, ki je bil videti truden in izmučen. Drugi so v molčečih skupinah stali okoli divana in gledali na šejka, ki je ležal še v nezavesti. Jutranji nemir in delirij sta bfla minila in se umaknila omotici, ki je bila podobna smrti. Grof je spremil oba Šejka k vratom, nato prinesel Diani stol in jo z nežno odločnostjo prisilil, da je sedla. »Spočiti se morate, saj ste taki kakor kaka prikazen.« Očitajoče ga je pogledala. »Nekaj ste mi dali v kavo, Raoul. če bi bil Ahmed umrl, ko sem spala, vam ne bi mogla nikoli odpustiti. »Ljubo dete,« je rekel grof. »vi niti ne veste, kako ste bili sami na koncu svojih moči. Ako vas ne bi bil prlnravil, da ste zaspali, bi moral zdaj streči trem bolnikom namestu dvema.« Saint-Hubert si je primaknil stol ln se težko zrušil vanj. Čutil se je zelo trudnega, na smrt izmučenega od naporov minule noči. Ko je pogledal Diano, se je kar ustrašil izpremembe, ki se je bila izvršila z njo v teh nekaj urah. Živahna, sveža deškost je bila izginila, vsa medla je ležala v velikem naslanjaču, s sledovi trpljenja na bledem obrazu in z očmi žsrečfani od gotfe in bolečin. Dolgo sta oba molčala. Henri je vstopil. Diana ga je vprašala, kako je z Oastoi in se nato spet pogreznila v svojo nemo bedečnost. Enkrat je vzdih-nila z zategnjenim, drhtečim glasom, ki toliko da ni raztrgal Saint-Hubertu srca. Vstal Je in potipal Šejka za žilo v zapestju; ko je položil njegoyo onemoglo roko nazaj, se je Diana sklonila bliže hi jo pokrila z obema svojima rokama. »Za Arabca ima velike roke.« je tiho dejala, kakor bi nezavedo-ma prelivala svojo misel v besede." »Saj ni Arabec«, je nenadoma, skoro jezno odvrnil Saint-tlubert »Anglež je t« Diana ga je začudeno pogledala. »Ne razumem vas. Ahmed vendar tako silno sovraži Angleže!« Pa je vendar sin angleškega aristokrata. Njegova mati je bila Španka. Veliko španskih plemiških rodbin ima v svojih žilah mavrsko kri in sledovi o tem se pojavljajo še po stoletjih. Tako je tudi z Ahmedom in njegovo življenje v puščavi je to še poostrilo. Ali vam ni nikoli pripovedoval o sebi? Vi morate to vedeti,« je dodal; »pravico imate, da zveste. Tako vam bo marsikaj jasno. Odgovornost vzamem nase. Njegov oče je earl Glencaryll.« Earia poznam«, je začudeno rekla Diana. »»Bil Je prijatelj mojega očeta. Zdaj vem, zakaj se mi je zdelo tisto strašno grbančenje čela pri Ahmedu zmerom tako znano. Earl Glencaryll prav tako grbanči celo. A vendar še ne razumem...« Z nemirnimi očmi se je ozrla od Saint-Huberta na tihega moža na divanu. * • • Mislim, da je bolje, Če vam povem vso zgodbo od začetka,« je dejal Raoul. Sokolsko društvo Mozirje uprizori 19 t. m. ob pol 8 zvečer v dvorani brata Ma= jerholda »Radikalno kuro«, veseloigro v treh dejanjih s petjem Igra se v nedeljo 22. t. m ob pol 4. popoldne ponovi Prednjaškl tečaj Sokola v Šoštanju bo od 16. do 22 t m. Vodil ga bo župni pred« njak br. Stanko Burja. Spored: v pones djeljek ob 20 predavanji br starešina Rej. ca o organizacija SKJ in br. Stanka Burje o telovadnem sestavu; v torek zvečer predavanji dr. Staneta Med ča o prvi po» moči v nezgodi in br Burje o telovadnem sestavu; v petek ob 20. predavanje žup= nega starešine br. Smrtnika o sokolski misli. Za vse članstvo obvezno; v soboto popo'dne: mladinska telovadba a preda* vanjima bratov Burie in Robimšcaika, zve= čer o telovadnem sestavu; v nedeljo: praks tična navodila vod tel jem. Sokol ? Mariboru bo priredil 21. t m. ob 20. v telovadnici podofirirske šole svojo telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi društveni oddelki. Vabimo, da si ogledate društveno delo od blizu, akademija Je priložnost z? to. Tekme ooljakega Sokolstva se bodo letos vršile v smučanju, telovadbi, lahki atletiki. plavanju, kolesarenju. streljanju in v igrah in to razen smučanja od 25 do 27. julija v Varšavi, pred zletom malopoljske sokolske dzielnice. Telovadna tekma se deli v tri oddelke, lahka atletika obsega teke, skoke in peteroboj za rlane. teke. skoke in mete ia članice. Streljanja se lahko udeleže člani in članice. Dopisi SENOVO PRI RAJHENBURGU. V ne. deljo 15. t m. ob 15. bo imel naš Sokol prireditev v šolski dvoran . Sodelovala bosta poleg dramskega odseka z igro »Ma. 'omestne tradicije« še pevski in glasbeni odsek, ki bosta proizvajala vsak po ne. kaj točk. Sokol na Senovem je bil usta. novljen šele pred nekaj meseci, a že deluje prav marljivo in je njegovo članstvo zelo naraslo Tudi telovadlno orodje je že na. počeno Na prireditev vabljeni vsi! NOVA CERKEV Tukajšnja kmetijska nadaljevlna šola priredi veseloigro »Na* vaden človek«, pn kateri neutrudljivp so* deluje učiteljstvo Čs-ti dobiček se bo upo. rabil za ekskurzije in v učne namene, zato ste vsi vljudno vabljeni. — Na pobudo go. sip od a šolskega upravitelja se bo pričel tu« di gospodinjski teči i. Zahvala m m Ob prebridki izgubi naše nad vse skrbne mamice ln soproga, gospe ANKE WOMER roj. KALŠEK učiteljice v pokoja se najprisrčnejše zahvaljujemo za mnoga izražena sožalja, za poklonjene prekrasne vence in šopke. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku, osobito onim, ki so vkljub snežnemu metežu prišli iz daljnih krajev, bivših službenih mest pokojnice. Nadalje smo dolžni zahvalo vsemu učiteljstvu, posebej še tov. Hrenu za lepe poslovilne besede in učiteljem za ganljivo žalno petje ter č. gg. duhovnikom za spremstvo. Nad vse iskreno hvaležnost pa izražamo č. obitelji prof dr. Strmškovi in g. J. gkerbineku iz Brezna, ki so bili pokojnici in nam v težkih dneh v pomoč, tolažbo in oporo. Zahvaljujemo se vsem gg. zdravnikom, zlasti dr. Mariniču in dr. železnikarju, ki so si prizadevali blagopokojni olajšati hudo trpljenje. V Mariboru, dne 12. marca 1931. 4171 ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI. Potrti v globoki žalosti naznanjamo tuino vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, zet in brat, gospod ANTON LAH veleposestnik v Ljutomeru danes, dne 12. L m. po daljši mučni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v starosti 67 let, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 14. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Ljutomer, dne 12. marca 1931. 4169 NEŽA LAH roj. STERMAN, soproga — ANGELA, OTON, MICI in JOŠKO, otroci — FRIDO in MARICA, vnuka —- NEŽA LEPOŠA roj. LAH, sestra, in ostali sorodniki. 4169 Obč.in« Ljubljana Mestni pogrebni i*roi Preminula je 10. t m. gospa Pokopali smo jo danes na pokopališču pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. marca 1931. Dr. Milena Perušek, hči, ln ostafl sorodniki. VABILO POSOJILNICE v RIBNICI, rog. zadr. c omejeno zavezo, za 43. upravno leto 1080, ki se vrši v torek, dne 34. marca 1931 ob 14. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo in odobritev računa za leto 1930. 2. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev za leto 1931. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil drug občni zbor z istim dnevnim redom in v istem prostoru eno uro pozneje. Ta občni zbor sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev. Ribnica, dne 9. marca 1931. 4182 NA6ELSTVO. Naprodaj t ležeč (stabilni) parni stroj sistema Lang 80 HP s Com-poundkondenzatorjem, premer cilindra visoke napetosti 275 m/m, premer cilindra nizke napetosti 425 m/m. Skupna dvižna dolžina 500 m/m, Število tur pro min. 120, kolut z gonilom na vrvi: 2500 m/m z 4 žlebiči za 4 gonilne vrvi po 40 m/m kakor tudi polovna stružnica a vodilnim vretenom z 3400 m/m stružne dolžine in kompletna kovaSka delavnica z vsem orodjem. Naslov: BL BUNDY, parna opekarna, KLEK pri Velikem Bečkereku. 4089 Mreže za ograje tn sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri: IVAN LUZNAR, ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta St 69 SI izbere Forda •• • .. voz, ki ie najbolj trpežen TrpeSnost Je osnova štednje. Fordov vos Je štedljiv zaradi trpeSnostL Število let, v katerih lahko neprestano rabite voz, Je odvisno od kakovosti sirovin, katere uporabila Fordova tovarna pri izdelavi voz. Vendar pa ne more nobena avtomobilska tovarna sveta — pa naj izdeluje še tako drage vozove — trditi, da uporablja boljše sirovine, kakor Jih uporablja Ford« Povsod uporablja Ford specijalno Jeklo, katero podaljša živ-IJensko dobo voza in poveča trpčinost Način električnega varjenja ni pri nobenem drugem vozu tako izpopolnjeno uporabljen« Platišča, špriklje, pesta vsakega kolesa tvorijo eno samo enoto« Avtogenično varjena Jeklena karoserija Je tako odporna, da nudi vsakemu sunku popolno odpornost. Primerjajte: kateri voz Vam nudi večje Jamstvo vztrajnosti, kakor novi Fordov voz. Neprimerljiva akoeleradja, bliskovito menjanje brzin, brzina 100 km na uro. Neprekosljiv na vzponih. Sirovine izbrane kakovosti, hidravlični amortizerji sistema »HoudaU-lec. Raznovrstne tipe karoserij, ne-zdrobljivo vetrobransko steklo, okovje iz rje varnega jekla. Cena izbira očarljivih barv. Lincoln Fordson Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova nlica štev. 50 (v lastnem poslopja) Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz la valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter naka žila v tu- in Inozemstvo safe • deposita itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana. — Telefon št 2040. 2457. 2548 fnterurban 2706. 2806 S STO i± Cene malim oglasom t Ženitve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda /.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2,— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 iVasfore malih oglasov dobite takoj po izidu lista d podružnicah ,Jutra' v •Mariboru, v fZelfu, v •Voseni mestu, v tsrbovljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. 1J-. d* Rudarski inženjer mlad začetnik, z znanjem nemškega, francoskega ali angleškega jezika, dobi me sto. ponudbe z navedbo plače pod »Magnezit« na oglasni oddelek »Jutra«. 10.340-1 Elektromonter ■ Izpitom za visoko napetost. obenem izprašan strojnik, dobi takoj službo ■v bližini malega mesta. — Res delavoljni in pošteni reflektanti, kateri so popolnoma vešči vseb hišnih inštalacij ter montaže pro Btega voda, naj naslovijo svoje ponndbe z navedbo plačilnih zahtev in možnosti nastopa na oglasni oddelek »Jntra« v Ljubljani pod »Elektromonter in strojnike. 10.224-1 Služkinjo vajeno kuhe. pospravljanja sob. ter red in snago Ijn bečo sprejmem takoj k 3 osebam. Ponndbe z naved J>o mesečne plače na naslov: Gospa Lizeta Rozman soproga ravnatelja, Moj etrana. 10.223-1 Vajenca ta soboslikarsk-o in pleskarsko obrt, z vso oskrbo v hiši sprejme Kovačič Tvan, slikar in pleskar v Metliki. 10410-1 Absolventa strojne delovodske šole ali sličnega zavoda, ki bi se hotel posvetiti tekstilni industriji, sprejme domače podjetje. Znanje nemščine je predpogoj Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Voditelj«. 10231-1 Kroj. pomočnika ■prvovrstnega, za veliko delo sprejme škornik Mihael. Zidani most št. 14. Predstaviti se je osebn-o, ker na pismene ponudbe se ne oziram. 10412-1 Vrtnar samostojen, neoženjen, dobi službo takoj. — Dopise na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Vrtnar«. 10406-1 Kroj. pomočnico sprejmem v Močnikovi nI. 5 fia ubožnioo). 10420-1 Čevliar. pomočnika Izurjenega v delu na stroj »Klamrnernahtma-schine« — sprejme takoj Jadransko posavska čevljarna, Kranj. 10411-1 Trg. pomočnico mešane stroke, po možnosti s kavcijo, sprejmem takoj kot voditeljico podružnice na deželi. Prednost z dežel« in vsaj t dveletno prakso. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod Šifro »Podružnica«. 10435-1 Trg. učenca pcStenrh staršev, po možnosti vsaj z 2 razredi meščanske šole. sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: Franjo Stumbe-Tger — Sv. Barbara v Halozah. 10436-1 Kroi. pomočnika z večletno prakso, za bolj-Se delo sprejme Rems Tvan nlica 5. 10477 1 Potnika dobro vpeljanega pri strankah manufakturn« stroke, iščem za prodajo pletenin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik 156«. Ji Camernikova šoferska šola Ljnbljana. Dunajska c. 56 .Jugo-Auto) Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišit« ponj! 251 Profesorja ki bi pripravil dijaka ta. malo maturo, iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mala matura«. 10443-4 V Mariboru želi odličen, reven dijak inatruirati nižjegimnazijoa. — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 10475-4 Nižješolce poučuje akad.-tehnik li re-aJrhib predmetov po primerni ceni. Naslov pove >gl. oddelek »Jutra«. 10481-4 Radio tricevnJ, kompleten naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10472-9 Motorno kolo znamke »Terrot« 350 ccm. radi nabave težjega ugodno proda Drago Kovač, mesar t Trbovljah. 10.886-10 Motor 350 ccm v dobrem stanju, B. S. A. ali A. J. S. kupim. — Ponndbe z navedbo cene ikhJ šifro »Per cassa« na oglas, oddelek »Jutra«. 10424-10 »Fiat« avlo v brezhibnem stanju, z novimi pnevmatikami, taks« prost, pripraven za potnika ali za prervažanje blaga prodam za 14.500 Din. Na osrled v garaži »Union«. 10437-10 Vzgojiteljica vešča nemščine, išče mesta k otrokom. Cenj. ponudbe pod »Vzgojiteljica 20« na oglasni oddelek »Jutra«. 10391-2 Trg. pomočnik-šofer izvežban v špeceriji in de-likatesd, perfektno zmožen slovenske io italijanske korespondence ter šofiranja, želi nameščenje. — Naslov: Jožef Guštin, Fužine — p. Hrušica pri Ljubljani. 10427-2 Postrežnica išče zaposlenje v dopoldanskih ali popoldanskih urah Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 10460-3 Mizarski delovodja stavbne in pohištvene stroke, išče službo t večjem obratu. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delovodja«. 10459-2 Manufakturlst vojaščine pro«t, s prakso, žeii premeniti mesto. Ponndbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Manufak turist«. 10474-2 Trgovski pomočnik zanesljiv, star 21 let, popolnoma vešč manufaktur-ne, galanterijske in špecerijske stroke ter vsestransko rzvežban. z garancijskim pismom do 15.000 Din išče nameščenje s 15. ali 30. marcem. Ponnd.be pod »Nastavljen« na oglas, od- 10325-5 delek »Jutra«. 10466-2 G. Th. Rotman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 15. Cineineinein! Posvoniie je. Zatuli so se koraki in razgovor. Šilonoska in njen prijatelj sta s« takoj potuhnila med piškote; jaz pa sem z enim očesom previdno oprezai izpod pokrova. Gospod in gospa Tolstenja-kova sta bila prišla s svojim sinom v goste. Hi 4 pisalne mize velike 1.70 X 1.30 m, katerih vsaka ima 5 preda lov, barvane, v dobrem stanju po zelo nizki ceni proda G. Koželj, Mokronog. 10.314-6 Cvetlični gomolji B e g o n 11 e Glofcslnlje Montbreclje. Irls Ama-ryllls Canna lndlca. Anemone, Tuberoze ln Da-UJe dobite pri Sever & Komp. Ljubljana Go-sposvetsfca cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler Imamo popolno zalogo Cenik brezplačno ne zahtevo. 10038-6 Puhasto perje čisto. čuhano. kg po 48 Din iruga vrsta po Din 38 kg čisto, čohano. kg po 48 Din 'n čisfci puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem oov tetjo L. Broz<*vič. Zagreb niča 82. kemična čistilnica perja. 862 Sadna drevesca Par sto komadov eno- do triletnih jablan ln hrušk ter sto kutin ih divjakov, pritlične hruške in cepljene breskve najboljših vTSt ima naprodaj Ivan P e r k o v Stožicah št 54. 1044A-6 Večjo blagajno dvo/krilno, z 2—3 tresorji kupim. Takojšnje ponudbe s skico in navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dobra blaga ina« 10.377-7 Železno peč dobro ohranjeno kupi Ivan Pimat. Gline e-Vič. 10445-7 Družabnika z najmanj 50.000 Din gotovine, strokovnjaka t Izdelovanja olja, iščem za podjetje, za katerega dober uspeh so dani vsi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10.339-16 400.000 Din posojila Bče podjetje. Hi-potečna varna naložba kapitala. Meeečno 4000 Din obresti in 1000 Dim mesečnega odplačila kapitala — ali 10% obresti in 5% mesečnega odplačila kapitala Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Pnpi-larno varno«. 10433-16 20.000 Din posoda Uče poštena gostilničarja za dobo enega l«ta._ — Za obresti nudi hrano in stanovanje. Dekleta, ki imajo veselje do gostilničarske obrti In se žel« priučiti kuhi, hnajo prednost. Drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilničarka«. 10426-16 T*— VisnknorHilčno h?5o v okolici Stadiona kupim Ponndbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Stadion«. 10.274-20 Krožno žago (električni vrtilni tok) prodamo proti plačil n v lesu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9845-20 Posestvo 30 oralov veliko, v ravnini naprodaj v Gorici 7, blizu Rač. okraj Maribor. 10 ora-lov njiv, 9 oralot travnikov in 11 oralov gozda — med tem 2 % orala sado-nosnlka. Cema po dogovorn Hiše, gospodarska poslopia in svinjski hlevi, vse zida no ter z opeko krito. Pojasnila daj« Franc Celofisra. Godca štev. 38, Pragersko 10404-20 Vilo na Bledn pripravno za pension, ljudsko kuhinjo ali menzo. ker s« nahaja v centru Bleda, oddam v najem ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntrs, «W30-®0 17? Pohištvo noro in 8ta.ro — 2 postelji. 2 nočni omari, 8 visoke omare, 2 kuhinjski kred m ci. zofa !n več foteljev naprodaj na Vldovdanski e št. 1-a/I. Ogledati med 10. in 12. ter 3. tn 5. uro. 10.357-12 sr.rJTT Trgovino 8 ipecerijo tn železnim), v dobro vdočem krajo, pri pravno tfcdi za mauufakto ro, nad 60 let obstoječo oddam proti nizki najem nini- Naslov pove oglasn: oddelek »Jutra«. 10.22& 19 Lokal s 4 prostori v izmeri K X 9, primeren za skladišče ali večjo obrt, z dvoriščem takoj oddam. Poizv« se pri lastniku oa Jernejev! cesti štev 14. 9802-19 4 lokale za prodajalno, pisarno ali skladiSče ter 3 stanovanja oddam takoj, ali za maj termin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«. 10419-19 Pletilnico z 8 stroji in lokalom oddam takoj v najem radi družinskih raz-mer. Potrebno nekaj kav cije. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Rentabel«. 10409-17 Gostilno prevzame v najem ali na račun perfektna kuharica ln samostojna gospodinja, z oeebnimi pravicami. Najraje v kakem trgu na Dolenjskem event. tudi Gorenjskem, takoj ali 8 1. aprilom. — Naslov: Tončka Gračner, Vaše 14, Medvode 10429-17 Strojno pletiljstvo dobro vpeljano, s stanovanjem, v Ljubliani oddam v najem ali prodam. — Ponudbe na oglasni odde.lek »Jutra« pod »Pletiljstvo«. 10461-17 VrUUUti Oves hrfbsfci, težki, semenski, dobite po najnižji cena pri tvrdki P. Setina, Radeče. 10414-33 Bukovih kolobarjev ali krajnikov kupim 1 vagon. Ponudbe na naslov: Ernest Ručigaj, Kranj. 10428-16 fUmevitnja Stanovanje od 8—3 »ob in kopalnice, iščem s 1. ali 16. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dvo ali tri sobno«. 10.378-21 Dvosob. stanovanie v mestu išče štiričlanska družina za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V mestu«. 10416-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami. »čem nedaleč od centra. Osebne ponudbe v oglas, oddelek »Jutra« v Prešernovi ul. 4 10.300-21 Stanovanje 4 sob, v centru mesta, za maj išče zobozdravnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobozdravnik« 10438-21 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, po možnosti r nekaj vrta, v mestu ali bližini iščem. — Oni, k! imajo zmerne eene in ki reflektirajo na ftal-oo stranko, naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sta oovanje 60«. 10.353-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. aprilom mirna stranki bre« otrok, v Hrenovi ulici štev. 12/1. 10423-21 Opremljeno sobo parketirano. t elektr. az »vetljavo eentralno kurja vo. balkonom in »oupora bo kopalnice ogodno od-iam Poizve se pri Aloma Companj. Aleksandrova c. št. 2/1. 10.362-23 Sobico s poeeb. vhodom in električno razsvetljavo, blizu Tabora oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10.358-23 Sostanovalca v preprosto ln čisto sobo z elektriko, 8 hrano sprejmem za 150 Din tedensko, ali 650 Din mesečno. — Restavracija »Soča«. Sv. Petra cesta 5. 10.299-23 Lepo in zračno sobo blizu glavnega kolodvora oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 10418-23 Malo prazno sobo v centru takoj oddam 1 06ebi. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 10142-23 2 sobi v vili eno veliko in ono manjSo, obe s strog« separiranim vhodom, prosto uporabo kopalnice in vsem komfortom oddam s 16. marcem boljšima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10432-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta takoj oddam. — Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 10425-23 Sobo lepo opremljeno, z vbodom iz stopnjic, oddam i 1. aprilom solidnemu gospodu ali zakoncema brez otrok na Bleiiveteovi cesti 9/II. 10417-83 Opremljeno sobo lepo, ■ separiranim vhodom oddam samo »talnemu re-flektantu. Naslta 100 Dvostanovanjska, Dolgočasna Ljubljana, Dobra šivilja Diskrecija zajamčena, Do 1200 Din, Delaven. Harmonij, Harmonija 20, Je6en 19322, Izredno poceni, Ivi-ca, Jeoa, Izobražena gospodinja, Industrija. Industrie, J. J., Inženjer, Italijanka, Knjižnica. Kavcije zmožna. Kamera, Kontori-stinja. Letovišče, Lepa bodočnost. Lokal 47, Loko-mobila. Mojster, Marljiva družabnica. Miren 799. Ma-ja. Mlekarna 16, Mirna stranka. Marec 1931, Mlada gospa. Mirni žar. Miklošičeva, Marij 201. Marljiva in poštena 20. Maj 1931, Na obroke. Naklonjena sreča, Nastopim takoj. Neže-nirano. Najemnina do 1000 Din. Osebna pravica 9225. Obup. Obrt 8fi. Prijetno. Perfekten Francoz, Parna pekarna. Prvi april. Plačam takoj 120.000 Din. Poletje, Pozna 6reča. Potnik 999. Podjetje. Plača po do-snvoru. Poštenih staršev. PnSteno plačilo. Pomlad 30 Prilika 51. Punčka. Pletenine. PoStena 89. Potreben kapital Sooo. Plačam <500 do 2000 Din. Prevzem takoj. Resna bodočnost. Ren-»ahJlnost. Redni plačnik. R. A., Resni značaj. Re-van4 6. St°no*rafiia. Stroja vzgoia. Snričevala. Stanovanje. Solid«n samec. Siguren zaslužek. Stavbna parcela. Sadje. Spoštirem Te. Srečna. Srečen maj. Samostojna go«pa. Samostojen livar. Snažna 333, Sofcoslikarsk« obrt. Seziia. Spretna ln poltena. Solidna 25. Spiritnoze. Šofer, Tričlanska. Točen plačnik. Točen plačnik 48. Trezen tT?ovec. Treovina in gostilna, tlpodna in nizka cena. Ppeliano. Veselo živ-lienje. Vefernik. Visnka nroviziia. Veliki. Vrhovnik Josip. Weis* Franjo. Vera, V maju. Va banqne. Za-■inanie. Zmerno solidno. Zanesljiv plačnik. Z znanjem srbohrvaščine i»red-nntft. Zobozdravnik. Zobozdravnik S383. Za april ali mai. Zmožna svo'e obrti. Zadruga. Zaneslijva 100. Zakonca. Zaslužek 10 T. Zabava, Zmožen jamstva 9999. 100 glavno zastop. «tv». 86. 35. 46. Din 50.000 15. 190.000. 184. 83. 3R let, WM5. X Y. 7000. Xenar-fena*. 100. Razglednice za tešijo naročite že tedaj. la boste imeli prvovrstno ladelavo in popust, ki Vam £a nudi tvornira fotografskih razgledtif in slik Lojze Smuc. Ljublja na VIL Aleievčeva ulica it 80. 98 Uniforme Dežne plašče, rte potrebščine t zalogi Simon Kli manek. Selenburgova al. 6. 106 ŽivtUi Psa nemSkega ovčarja, fcvan-redno hudega in tzbornega čuvaja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10453-27 Rechenschieber na ime B C., izgubljen 11. t. m., ae dobi v oglasnem oddelku »Jutra«. 10446-28 Telefon 2059 Premog ^^ suha drva Pogačnik. Bohoričeva It. S Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. ysi z Ljubljani,