Leto LXVL, št. 267
Ljubljana, sreda 22. novembra 1933
Cena Din L
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzema i nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a D Id 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, in se ratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDNISTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, RnafljBva ulica It. 5
Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101,
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Naša bodoča občina
Važno predavanje podbana dr. Pirkmajerja — Združitev občin naj
večja socialna reforma
U, uljana, 22. novembra.
V Ljubljanskem klubu je snoči predaval podban g. dr. P i r k m a -jer o naši bodoči občin}. Odličnega predavatelja je prisrčno pozdravil predsednik kluba g. dr. Fran VVin-discher ter se mu zahvalil za prijaznost da je pripravil na prošnjo kluba tako zanimivo predavanje. V prvem delu je g. podban razpravljal o razmerju med samoupravo in državo, p-otetm je pa prešel na glavni del svojega predavanja, na pomen komasacije občin, ki pomeni eno največjih socijalnih reform v naši zgodovini.   Drugi del tega važnega
•predavanja pri občuje m o v celoti. Skoro neopaženo je bil dne 15. aprila t. 1. razglašen v »Službenih Novinah« novi zakon o občinah, ki je stopil 13. junija t. 1. v veljavo. Ko je bil zakonski predlog-v razpravi v narodnem predstavništvu, so se v dnevnem časopisju tu pa tam obravnavale posamezne določbe tega zakona, vendar moramo ugotoviti, da naša javnost ni pokazala za ta zakon onega zanimanja, kakor bi ga zaslužil z ozirom na važnost obravnavanega predmeta ter bistvenih sprememb in dalekosežnih posledic, ki jih utegne prinesti nova ureditev naših občin. Zato se mi zdi važno, da se vsaj v glavnih obrisih ve, kako bo izgledala naša bodoča občina in kaj moremo pričakovati od pre-osnovane občinske uprave.
Občir V zakoni so temeljni zakoni; običajno se izdajajo, kadar se ustavno določa nova ureditev države. Tudi pri nas znači novi občinski zakon važen mejnik v organizacijski ureditvi naše državne uprave, nele ker smo z njim dobili za vse državno področje enotni občinski red, temveč tudi radi te^a. ker se delokrog občine razširja na vse panoge, katere je postavila v ospredje moderna doba s svojimi socialnimi zahtevami.
Novi občinski zakon znači velik napredek tudi za naše kraje, kjer je občinska uprava tudi do sedaj vršila izvestne upravne posle; on nam prinaša nov tip gospodarsko jake občine, katera bo mogla uspešneje vršiti svoje sodobne naloge ter vzbudili vse polno spečih sil in jih privesti k udejstvovanju za obči blagor. Naša bodoča občina bo morala vzgajati občana tudi v tem pravcu, da se bo naučil brzdati svoja egocentrična stremljenja ter vzbujati smisel za splošnost. Občina nam mora vzgojiti naraščaj, ki ne bo mislil samo na sebe, temveč tudi na svojo okolico in na poznejše rodove, zavedajoč se, da mora naslednikom zapustiti s svojim občekoris-t-nim delom posnemanja vreden vzgled altruizma in požrtvovalnosti; s tem bo izpolnila svojo največjo vzgojno nalogo, ki se more postaviti sodobni občini. Gospodarska delavnost v prid širokim plastem in socialno skrbstvo, ki naj dviga nivo šibkih slojev ter jim varuje zadovoljivo eksistenco, mora postati geslo in vsebina nove občinske uprave. S tem pojačana kon-zumna moč širokih plasti bo prinesla ogromnih koristi razvoju vseh panog našega gospodarstva. Saj vemo, da je danes razvoj naše industrije oviran v glavnem radi oslabitve konzumne sile širših mas.
Nova občina naj postane učilnica in delavnica, ki nam mora izoblikovati nov vzor občana in bodočega javnega delavca. Ona naj bo šola, iz katere bo izšel državljan, ki se bo zavedal svojih dolžnosti do bližnjega, do občestva, do države in do človeštva, občan, ki bo vedel, da je kulturna stopnja države in naroda odvisna od delavnosti posameznika v svojem domačem občinskem področju.
Kako si zamišlja zakon našo bodočo občino? Najvažnejša je določba, da naj praviloma občina obsega najmanj 3000 prebivalcev. V gorskih krajih, ali kjer bi to zahtevali posebni razlogi, smejo občine Šteti tudi manj ko 3000 prebivalcev. Za naše kraje pomeni ta odredba najbolj občutno reformo; ž njo dobimo možnost, da pridemo do poboljšanja in izgraditve občinske uprave. Naša občina je do danes čisto lokalna edinioa, ki zajema svojo upravičenost obstoja iz dejstva, da ji majhno področje in malo število prebivalstva dovoljuje reševati občinske zadeve iz cisto ozkega, domačega stališča, da dopušča upoštevanje želj posameznika, ker je v ozkem krog-u kolizija interesov redkejša kakor v širokih in močnih skupinah. Kako je stanje naših občin danes? N«r
ša banovina j1- Štela do nedavno vključno 4 avtonomna mesta vse 1069 upravnih občin In to na področju s približno 16.000 kma površine, kjer živi 1,150.000 prebivalcev. Povprečno ne pride niti 1000 prebivalcev na eno občina. Okoli 50 občin (5%) nima niti 200 prebivalcev, okoli 450 občin ima manj ko 500 ljudi; zahtevi novega občinskega zakona, — da naj šteje občina nad 3000 ljudi — je odgovarjalo vsega komaj 40 občin. Nizkemu Številu prebivalstva je odgovarjala po večini tudi skromna davčna moč teh občin. Davčna moč ob-"me odloča navadno tudi višino občinskih loklad, tedaj obremenitev občanov. Raz-
umljivo je, da šibka občina ne more uspešno delovati ter vršiti svojih nalog m da od take občine ne moremo zahtevati rednega poslovanja, še manj pa smo treneta udej-stvovanja v posameznih panogah lastnega in od države naloženega delokroga. Redna občinska  uprava  mora imeti svoj stalen aparat, ki sproti opravlja vse uradne posle ter trajno obravnava vse gospodarske in socialne pojave občine, ki daje pobudo za njih reševanje in zboljšanje prilik pristojnim organom občinske uprave. Res je, da naše sedanje občinske uprave niso drage in da povzroča administracija sedaj le malenkostne stroške. Gotovo v bodoče ne bo mogoče s takim poceni aparatom obavljati občinskih poslov, že z ozirom na to, ker bo sam sistem zahteval mnogo bolj intenzivno poslujočo upravo. Računati moramo z razmeroma   dražjo upravo, ki pa bo opravičevala izdatke s tem, da bo občinske m javne interese skrbno varovala in smotreno uveljavljala ter s tem prinašala občanom tudi trajnih gmotnih koristi. Pa tudi sicer bo taka uprava mogla biti mnogo bolj racionalna, ker se bodo posli obravnavali skupno za širje področje, ki tvori gospodarsko celino oziroma ono celino, na katero se bodo sistematično osredotočila vsa upravna pr-zadevanja, da se stvori harmonična in interesno zaokrožena edinica. Pomisliti moramo, da je poslovalo   do danes   na razmeroma malem področju 1069 občinskih odborov, ki so vodili vsak svoje posebno občinsko gospodarstvo, da so se obravnavali na 1069 krajih občinski proračuni in reševali na tolikih mestih tekoči občinski posli, da je pošiljala državna uprava razpise na 1069 strani ter pričakovala in nabirala iz prav toliko krajev odgovore in rešitve. Ni dvoma, da so se na ta način obravnavala javna vprašanja s pretirano ozkega lokalnega gledišča in da so se na preko 1000 krajih trošile neekonomično energija in javna sredstva brez širšega pogleda ter često bolj v korist posameznikov, nego v blagor širokih slojev. V tako malih enotah se zamori smisel za. obči blagor,   za okolico, za celokupnost ter se važna načelna vprašanja rešujejo   potom kompromisov   ter z medsebojnim barantanjem tako, da se zadošča v prvem redu interesom posameznikov brez ozira   na celino   ali pa na širši krog interesentov.
Pri malem številu občanov tudi ni mogoča prava selekcija uprave, ker so često volilci po večini obenem tudi kandidati za občinski odbor. Velika občina mnogo lažje sestavlja delavno in sposobno občinsko zastopstvo.
Najvažnejši razlog, ki govori za združitev naših občin v velike edinice, pa je finan-čno-političnega značaja, čisto jasno je, da gospodarsko slaba občina ne more napredovati, ker ne zmore sredstev niti za tekoče upravne potrebe, kaj še za koristne in produktivne investicije, ki bi mogle dvigniti ne le kulturni nivo kraja, temveč tudi gospodarsko silo vsega občinskega področja. V tem pogledu nam more prinesti velika občina s svojimi razširjenimi nalogami bistveno spremembo celokupne gospodarske slike našega območja. Združitev občin lahko pomeni za nade kraje največjo socijalno reformo poslednjega stoletja. Imeti moramo pred očmi, da je nekdanja, pa tudi sedanja zakonodaja naložila občinam izvestne dolžnosti, ki občine finančno obremenjujejo brez ozira na to, ali so bogate ali revne, in ne glede na to, ali bodo mogle kriti ta bremena z 10% ali pa s 300% dokladami. Cim manjša je občina, tem hujše je bila navadno obremenjena, ker je svojo obveznost vsled nizke davčne osnove mogla kriti le potom visokih doklad. Zavedati se moramo, da traja tako nesorazmerje že skozi decenije tako, da so bile mnoge občine obsojene k propadanju, ker se visokih doklad nikdar niso mogle rešiti, medtem ko so ta bremena vedno bolj slabila gospodarsko moč prebivalstva ter ga dovedla k obuboža-nju. Ako primerjamo višino doklad v posameznih občinah, imamo v dravski banovini 25 občin brez vsakršnih doklad, 305 občin z dokladami od 1%—50% 495 občin z dokladami od 50—100 % in 244 občin z nad 100 % doklad. Združitev občin bo to razmerje bistveno spremenila in sicer v prilog siromašnim občinam, ki se bodo v povečini
opomogle ter razbremenile. Pri vsem tem predvidevno v bodoče vsaj v početku ne bomo imeli niti 100 občin, ki bodo imele doki ade na 100 %. Res je sicer, da bo občina imela dražji aparat, ali s koncentracijo uprave v veliki občini bo davčna osnova bistveno povečana, poslovanje bo osredotočeno ter s tem tudi upravni stroški racionalizirani. V dravski banovini smo potom komasacije prišli na 369 občin. To pomeni bistveno poenostavljenje uprave, ker bo treba vzdrževati zvezo mesto z 1065 le s 369 edi-nicami, oziroma ako upoštevamo Se avtonomna mesta z 373 občinami. Te edinice bodo mogle postaviti sposobno in res poslujočo občinsko upravo ter odgovornega občinskega uradnika.
Navajajo se pomisleki, da bo tako občinska uprava mnogo bolj oddaljena od naroda ter bo radi razdalj ovirala potrebno zvezo ter otežkočila občevanje. Ti pomisleki
so gotovo tehtni ter je treba poskrbeti, da
bodo občani posameznih bolj oddaljenih naselij imeli priliko potom svojih zastopnikov občevati z občinsko upravo. Za mnogotere posle, ki se redno ponavljajo, bodo mogli v posameznih vaseh poslovati domači Člani občinske uprave v imenu občine. V dosedanjih občinah, v kolikor bodo izgubile samostojnost, bodo krajevni starešine zastopali občinsko upravo ter vzpostavili zvezo z občino. Na ta način se bo mogla v velikih občinah izvesti glede poslovanja dekoncentracija občinske uprave, v kolikor bo to potrebno, da se prebivalstvu olajša občevanje z občino.
Ako 6»? nam ne pojavljajo pomisleki proti komasaciji občin, se moramo zavedati dejstva, da je bila naša občina sploh nserpoeob-na za funkcije, katere ii nalagajo državni zakoni, ki urejujejo posnmezne panoge upravnega ud?istvovania. Vsi ti zakoni predpostavljajo cospodareko krepko občino, ki ima potrebna sr*i*tva, da vrši v smislu teh zakonov svofe naloee. Bremena za Šolstvo, za pospeševanie kmetijstva in živinoreji, za zdravstvo, za preskrbo siromakov ter za sodobno eocifamo službo eo neznosljiva za mali in finančno Šibke občine. Zato je naravno, da se ie zakonodajal?c moral odloČiti za veliko občino, ako ie hotel nadaljevati započeto delo ter ustvariti sposobnega činitelja, ki naj oživotvarja progTam, začrtan v novih zakonih, da pridemo do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka. — Vprašanje velikih občin je bilo tedaj rešeno že davno pred sedanjim občinskim zakonom.
Najbolj aktualno \s bilo vprašanji, kako na i se združilo naše male občine v večje, življenja in dela sposobne enote, V tem pa» glsda ji v glavnem delo dovršeno. Pokazalo se ie. da vprašanje v resnici v največ slučajih ni niti tako komplicirano, ako se rešuje ob izločitvi nestvarnih motivov. Načeloma so se morali združiti kraji z isto gravitacijo ali ki se vsai dajo prirodno usmeriti proti skupnim j centru. Ti centri so bili večinoma že danes podani, in sicer deloma kot sedeži občin, deloma kot sodišča župnij, kot trgovska središča, kot ssdeži Sol, poŠt ali železniških postaj.
Pri določitvi gravitacijskega območja za posamezna središča je bilo treba upoštevati geograf i čne prilike in prometni zveze, ki eo predpogoj za pravilno zamejitev novih občinskih okolišev. Ako pa naj prinese naforma občine traien gospodarski napredek Sirjemu področja, se je moralo pri določitvi občinskega okoliša upoštevati tudi gospodarsko moč področja. Siromašni kraji so se morali po možnosti združivati z gospodarsko jačji-mi. da se morejo tudi oni razviti in napredovati. V tem oziru niso mogli obveljati lokalni sibični motivi bogatejših krajev; saj imajo ti od povečanega področja pričakovati tudi za sebe ugodnosti, če »i ie v prvi dobi, pa vsaj v bližnji bodočnosti, ko se bodo pripojeni šibkejši kraji opomogli in razvili. Taka finančno politična komasacija bo gotovo koristila celemu področju, ki se bo gospodarsko okrepilo ter postalo po svoji davčni moči sposobnejše za sodelovanje pri pospeševanju napredka v občini. Važna je taka združitev zlasti v današnji dobi gospodarske stiske, katera zahteva bas od siromašnih krajev Časih še večjih in težjih žrtev, kakor uh prinašajo bogatejše občine, katere ne občutijo težav v toliki meri.
Komasacija občin pa se je morala vršiti tudi Se iz vidika, da kraji, ki imajo »misel za napredek, ne bodo ovirani v svojem stremljenju.
V tem pogledu se je pojavila bojazen zlasti v mestih in trgih, kateri bi mogli ■ preširoko zajeto komasacijo u trpe ti škodo, ako bi čisto selski element iz okolice dobil odločujoč vpliv na reševanje občinskih zadev. Cilj občinske reforme gotovo ne more biti, da bi ustvarjal občins iz delov, ki si povsem nasprotujejo v svojih bistvenih interesih ter ne morejo premostiti svojih nasprotij. Kjer je struktura prebivalstva tako raznolika, in nasprotje tako veliko, da se ne da doseči uspešnega delovanja v občini, tam sevada ne bo kazalo onemogočiti napredka občine z neprirodnim spajanjem krajev, ki imajo povsem dijametralne težnje. Vendar tndi v takih primerih ne bomo -mogli prezreti
finančno političnega momenta, ki opravi. Ceno zahteva, da bo tudi okolica v svojem občinskem gospodarstvu razbremenjena ter deležna bogatejših virov, s katerimi razpolaga trg, oziroma mesto, in sicer ob bistvenem prispevanju okoliških krajev. V takem slučaju bo odgovarjalo tudi interesom dotičnega središča, če se združi s prizadeto okolico — ako ta tvori samostalno občino _ radi interesne skupnosti v finančno-u pravno skupnost glede kritja potreb za izvestne grane, ki se dajo finansirati   po   davčni moči s skupnimi
sredstvi. Tu prihaja v poŠte v slasti vzdrževanje cest, vodovodne naprava, razsvetljava oziroma elektrifikacija hi slične ustanove, ki slutijo gotovo tndi razvoju in gospodarskemu jačanju okolice, iz katere navadno črpa dotično trgovsko središče velik del svojega blagostanja. Na ta način bo postala tudi okoliška občins da-ežna napredka ter bo prejemala rekom-
penzacijo  od  trga oziroma mesta v raz-
bremenitvi svojega lastnega občinskega proračuna.
V prihodnji dobi moramo računati s tem, da se bodo pojavila trenja, kar je razumljivo in tudi neizogibno pri tako dalekosežni reformi. Na deželi igrajo materijalni momenti mnogokrat še večjo vlogo kot v mestih; tam je posamezni davkoplačevalec včasih razmeroma hujše prizadet ali pa vsaj misli, da ima več pravice trkati se na prsa, ter povdarjati In videti breme, ki ga sam nosi. Davki in občinske doklade. ki jih plačuje kmet na deželi, so mnogo češče predmet razprav in medsebojnega obračunavanja ter je razumljivo, da se naše podeželje ne bo moglo takoj vživeti v razne spremembe, ki bodo nastale kot posledica preureditve organizacije naše občine. Dosedanje občine bodo skušale ohraniti vsaka svoje premoženje ter se bodo upirale premoženjski združitvi, zlasti ako dobra stran take združitve ne bo že kar v začetku vidna. V tem pogledu nam nudi novi občinski zakon dovolj sredstev, da se najde rešitev, ki individualno najbolj ustreza. Premoženjska združitev občin n i predpogoj za politično spojitev ter se more izvajati postopoma povsem ločeno od združitve upravnega področja. Zakon predvideva, da se more dosedanje vaško, pa tudi občinsko premoženje upravljati ločeno in tudi njih dohodki uporabljati zgolj za namene dotičnih krajev. Krajevni zbori in krajevni starešine bodo upravljali v bodoči občini imovino posameznih delov, ki bo mogla ostati samostalna, dokler ne bi dozorelo vprašanje  zložitve z  ostalo občin-
sko imovino. S tem je problem združitve občin bistveno olajšan, ker gre smoter reforme v prvi vrsti za tem, da se koncentrira občinska uprava za večje področje ter ustvari finančno sposobna upravna edinica.
že uvodoma sem naglašal. da nam mora prinesti preosnovana občina novo do bo, v kateri se bo moral vsakdo zavedati svojih dolžnosti do posameznika, do družbe in do države, da mora kulturno dvigniti naše podeželje ter prinesti širjim slojem gospodarskega in socijalnega napredka Po svoji organizaciji bo nova občina gotovo sposobna za to svojo vzvišeno na logo. Zavedati se pa moramo, da so orga nizacijska določila posoda brez vsebine; in vsebina je glavno. Uspeh je odvisen od oseb, ki bodo vodile bodočo občino, od aparata, ki se bo udejstvoval na obširnem polju, ki ga zakon določa občini kot torišče. Možje, ki so Izvoljeni v občinski od-bor, predstavniki občin in občinske uprave, ki bodo poslovale kot občinska uprava, so poklicani, da oživotvorljo velikopotezni načrt, ki ga ima v mislih novi občinski zakon. Vsi moramo iskreno želeti, da se preosnova občine posreči, da bo prinesla splošnosti zaželjenih koristi ter nam bo ustvarila občana, ki bo prerojen v duhu- socijalne pravičnosti, gospodaren, požrtvovalen in pripravljen za delovanje v prid splošnosti ter napolnjen z ljubeznijo do domače rodne grude, katera mu bo vlivala pogum ter krepila voljo in jačala vztrajnost ter ga bo dvigala visoko nad vse nizko, kar bi mu moglo zamoriti smisel za javno delovanje.
Predkonferenca gospodarske Male antante
V petek se sestane v Beogradu konferenca strokovnjakov, da pripravijo gradivo za glavno konferenco
Beograd, 22. novembra p. Iz Prage poročajo, da se vršijo tam velike priprave za bližnji sestanek gospodarske Male antante. Češkoslovaška vlada je imenovala osem strokovnjakov v poseben tehnični odbor, ki bo pripravil delni program za gospodarsko konferenco Male antante. Ta odbor bo pod vodstvom ministerijalnega svetnika Niederla odpotoval v Beograd, kjer se 24. t. m. pričnejo pogajanja, ki bodo trajala bržkone kakih deset dni. Češkoslovaški tehnični odbor bo predlo-
žil pri teh pogajanjih nekatere predloge glede sodelovanja treh držav Male antante. zlasti v pogledu železniškega prometa, pošte in telegrafa, plovbe po Dunavu, Ornem morju in Jadranu, ter glede normalizacijskih del v zvezi z mednarodnim prometom. Dosežen je bil sporazum, da se bo ta predkonferenca vršila v Beogradu, ker je stahii svet Male antante zasedal v SinajM, gospodarski svet pa bo imel svojo konferenco v Pragi.
Francija na braniku
Izjalovljeni manevri Rima — Francija bo čvrsto bra nila Društvo narodov v najtesnejšem sodelovanju 2
svojimi zavezniki
Pariz, 22. novembra, r. Vsi sedanji manevri v Ženevi, ki se vodijo v prvi vrsti iz Rima, so naperjeni proti Franciji in njenim zaveznikov. Cilj teh manevrov je, pretvoriti konferenco za razorožitev v konferenco za revizijo mirovnih pogodb.
Poprej, ko se je še mislilo, da bo mogoče doseči revizijo mirovnih pogodb v okrilju Društva narodov, je vodil MussoUni akcijo, ki je stremela za oslabitvijo Francije in njenih zaveznikov in to potom čim obsežnejše razorožitve. Vse revizionisticne države so se tedai grupirale okrog Italije in podpirale njeno politiko v Ženevi.
Ko pa so po brezkončnih in brezplodnih naporih uvideli, da Francije ni mogoče oslabiti preko Društva narodov, niti s pomočjo razorožitvene konference, je Italija izpremenila svojo taktiko. Prvo je poslala v ogenj Nemčijo, ki je v dogovoru z Rimom izstopila iz Društva narodov in zapustila razorožltveno konferenco, pričakujoč, da bo s tem ustvarjen ugoden teren za nadaljno akcijo Italije in njenih re-viziofiističnih zaveznikov.
Ko tudi vse to nI moglo omajati dominantnega stališča Francije, hoče sedaj Italija s svojim Izstopom razbiti celo Društvo narodov, samo da bi mogla uveljaviti svojo politiko in doseči svoje cilje, ki streme v prvi vrsti po oslabitvi Francije, četudi za ceno ponovne oborožitve Nemčije.
Toda tudi ta manever ne bo uspel. Francoski zunanji minister Paul Bon-cour je v toku zadnjih dneh dni v Ženevi v imenu Francije sporočil, da pristane Francija na vse razgovore in pogajanja, k! bi se smatrala za potrebne, toda le pod pogojem, da se k tem pogajanjem pritegnejo poleg velesil tudi Mala antanta hi Poljska, kakor tudi vse druge zainteresirane države. Pri tem pa Francija nikdar ne bo opustila ideje Društva narodov In dopustna, da
bi se e\ ropski problemi reševali drugače, kakor v duhu ženevsko institucije.
To odločno stališče Francije je imelo za posledico, da je tudi Anglija opustila vsako misel na separatno razorožltveno konferenco, ki naj bi ji prisostvovali samo zastopnik] velesil. S tem pa je tudi propadla akcija Rima in sedaj iščejo potom diplomatskih razgovorov izhoda iz zagate.
Važna seja poslanskega kluba
Beograd, 22. novembra, r. Danes popol dne ob 5. se bo vršila seja poslanskega kluba JNS. Na seji bodo razpravljali o gospodarskem programu vlade. Za .jo vlada radi tega veliko zanimanje in so se že v teku popoldneva zbrali v Beogradu skoro vsi narodni poslanci. Razprave v poslanskem klubu bodo po vsej priliki trajale več dni.
Litvinov se ustavi v Rimu
Rim, 22. novembra, r. Kakor se zatrjuje se bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki se bo 25. t. m. ukrca! v New Yorku na italijanski parnik, na povratku v Rusijo ustavil v Rimu. kjer se bo sestal z Musollinijem.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2305.%—2317.32. Buta 1362.36—1373.16, Bruselj 796.63-800.57, Cairi'h 1108.36—1113.85, London 186.53—188.13, Ncwyoirk 341 %3f7—3+47.65 Pariz 333.85—234.97, Praga 169.84—170.70. Trst 301.18—303.58 (premija 28.5%). Avstrijski šil ing v privatnem kl i ringu 9.15. INOZEMSKE BORZE.
Ztirich. St. novembra. Pariz 20.1975 Lon
don 16.86. Newyork 311.-.   Bruselj 71.875 Milan   27.215.   Madrid   41.90, Amsterdan 208.06, Berlin 123.10,   Dunaj   57.50, Praf 15.325. Varšava  57.95.  BakareŠta 3.05.
/SLOVENSKI NARODi, dne 22. novembra 1933
>tev 2f)7
Manifestacija
naših akademikov
Občni zbor „Jadrana" — Lep napredek pokreta Jugoslovansko orijentirane akademske omladine
Ljubljana, 22. novembra, Jugoalovensko napredno akademsko društvo »Jadran« zavzema med našimi akademskimi organizacijami najvidnejše mesto. Društveni redni občni zbor, ki je bil moči v areni Narodnega doma, je bil prava manifestacija jugoalovensko orijentirane omladine, Udeležba jc bila tako lepa kot še doslej nikdar ne. društvo namreč ni bilo še nikdar tako močno.
Predsednik Andrej UršiČ, jur., je ©tvoril 28. redni občni zbor samozavestno ter z zadoščenjem, da se ideja zavednih j ugoslo venskih akademikov manifestira tako lepo s porastom društvene moči. Toplo je pozdravil zastopnike starešinskih organizaoij »Jadrana« in »Preporoda«, Zveze jug. akad. starešin, srednješolske organizacije Sloge, Kluba jug. akademikov is Trsta, Gorice in Istre, burno navdušeno so pa pozdravili zborovalci s predsednikom zastopnike zagrebške akademske organizacije, ki so se udeležili prvič »Ja-dranovega« zborovanja. Predsednik je pozval zborovalce, da so počastili spomin med letom umrlih članov Streklja in Gor-jupa, nakar je prešel na dnevni red. Po poročilu overovatelja zapisnika lanskega občnega zbora je podal poročila upravni odbor. »
Tehtno predsednikovo poročilo je zelo obširno ter obsega v glavnem ideološko utemeljitev društvenega dela ter stremljenj in izčrpno poročilo o delu samem. Predsednik se bavi v poročilu najprej z društvenim delovanjem in s stališčem društva na univerzi. Objektivno analizira prilike na univerzi v preteklem poslovnem letu in opredeljuje univerzo kot najvišji kulturni zavod, nadstrankarski in nadpo-lifričen, ki torej ne more biti torišče za udejstvovanje onih, ki skrivajo pod krinko visoko zvenečih fraz politične tendence. »Jadran« je idejno povsem dogradil svojo organizacijo ter obračunal z onimi,
1. podpredsednik Bidovec Bavil se je predvsem z idejno stranjo društvenega delovanja ter z razmerami na univerzi. Tudi njegovo poročilo je dokazalo, da je »Jadran« močna organizaoija, ki se dobro uveljavlja med drugimi akademskimi organizacijami.
Zborovalce je pozdravil v imenu starešinske organizacije »Jadrana« in Zveze jugoslov. akademskih starešin inž. Zajec. V navdušujočem govoru je pozval zborovalce, da bi naj združili vse te roke in srca močne organizacije v delu za mogočno zmago ideje, v dosego oiljev.
O stališču »Jadrana« do ZKD se je razvnela precej živahna debata; končno so sklenili precizirati odnos društva do ZKD na prvem članskem sestanku.
II. predsednik Roth je poročal na splošno o delovanju sekcij, naglasu j oč, da je bila pretekla poslovna doba leto imo-trenega dela. Tajniški poročili sta podali I. tajnica Vidičeva in II. taj niča Fetticho-va. Odbor je imel 18 rednih in eno izredno sejo. Dopisov so odposlali skupno z vabili itd. 648, prejeli pa 101. Število članstva se je zelo dvignilo, kar je pripisovati po mnenju druge tajnice odločni orijentaciji naših akademikov ter konsolidaciji »Jadrana«. Zato so bile tudi društvene akcije uspešnejše. Predvsem jih je podpirala starešinska organizacija. Društvo šteje 398 rednih članov in 4 izredne. Med članstvom je 44 članic.
O blagajniških zadevah je poročal blagajnik Preinfalk, o knjižnioi Skala, gospodarsko poročilo je podal Lah, o čitalnici je poročal Fr. Bradač in Crnigoj o arhivu. — Po teh poročilih — upravnega odbora — so poročali še posebej predsedniki sekcij: za žensko sekcijo M. Jenko, o kulturno znanstveni Skala, o socijalno gospodarski Dobrota, o zabavni Roth, o šahovski Preinfalk o gradbeni Hiter, o športni Tomažič   in Hiter  o  nabavi dru
ki so karakterizirali »Jadranaše« za »jugo-    štvenih   znakov in popravkih poslovnika.
slovene Luthrovega kova* in z onimi, ki so jim vzdeli ime »oficijelni Jugosloveni«. Jadran se je izrekel za pozitivizem ter tudi dokazal, da hoče delati pozitivno. — Društvo je na poti popolne konsolidacije.
Kakor vodi društveno delovanje naci-jonalna ideja v konkretnih smernicah — jugoslovenstvo pojmujejo sintetično — tako pa tudi ne zapirajo oči pred drugimi načelnimi vpraašnji; poznajo napake obstoječega gospodarskega reda, ne omalovažujejo socijalnih vprašanj ter zavzemajo stališče, da ne smejo biti ravnodušni in pasivni v tem pogledu, temveč, da je treba aktivno sodelovati pri velikih preosnovah.
V tem letu je društvo storilo mnogo za zbližanje jugoslovenskih akademikov ter za ustanovitev močne, enotne akademske organizacije za vso državo. Po bratskem sprejemu beograjskih akademikov v Ljubljani so Jadranaši priredili letos veliko ekskurzijo v Beograd in Sumadijo. V tesnih stikih so pa bili tudi z zagrebškimi akademiki.
»Jadran« ima petino naših akadenvkov ter zavzema v strokovnih organizacijah vidno mesto in njegovi člani so močno zastopani skoraj na vseh fakultetah. Zelo uspešno se je udejstvoval v akad. podružnici CMD in je predvsem jijegova zasluga, da je prišlo nekoliko več življenja v naše narodno obrambno delo. Sodelovali so pri proslavi v Ptuju in ob isti priliki pri odkritju spomenika septembrskim žrtvam v Ljubljani. Delegati so se udeleževali vseh pomembnih zborovanj sorodnih organizacij, sodelovali so pri raznih skupnih akcijah organizacij — n. pr. pri akciji RK, prirejali prireditve, nedavno v proslavo obletnice rojstva pesnika Jovana Jovanovića Zmaja, na znotraj so živahno delovale številne sekcije itd.
Predsednikovo poročilo je še izpopolnjevalo podpredsedniško, ki ga je podal
Vsi odseki so delavni. Najtežje in najres-nejše delo ima pa socijalni. Pripravljajo akcijo za revnejše »Jadranaše«, ki še niso preskrbljeni. Za socijalni odsek prispeva starešinska organizacija, a vseh potreb ne more kriti.
Predsednik je podelil v znak priznanja za vzorno udejstvovanje številnim članicam in članom društvene trake.
V imenu zagrebških akademikov je govoril akad. Herman, ki je prepričevalno zagovarjal idejno usmerjenost jugoslov. omladine. Zborovaloi so mu navdušeno pritrjevali.
Kot samostojen predlog je bilo sprejeto, da »Jadran« daruje nekemu dalmatinskemu mestu spominsko ploščo, ki jo naj odkrijejo slovesno, da manifestira za našo Dalmacijo. Sprejet je bil tudi odborov predlog, da bo novi odbor nakazal primerno vsoto od dobička slovanskega večera za temelj idejne znanstvene knjižnice. — Za razsodišče je poročal Frantar. — Revizijsko poročilo, ki ni bilo nič manj izčrpno in menda ne manj obširno od predsednikovega poročila, je podal Eker.
Volitve so potekle mirno kot vse točke dnevnega reda. Za predsednika je bil izvoljen Drago Zalar. V revizijski odbor so izvoljeni: Uršič, Hiter in Eker; razsodišče tvorijo: Bidovec. društv. tožilec in člani razsodišča Tomažič, Zirovnik, Va-lentinčič. Roth in Potovšek, nam. Vodu-šek in Mrmolja. Predsedniki sekcij so: kulturno znanstvene Gosak, socijalno gospodarske Čeplak, ženske Milica Jenko, športne Svetek, zabavne Verbič. dramatske Kirn. šahovske Preinfalk in gradbene Hiter. Do 2. ponoči skrutinij ni še končal vsega deia, zato predsednik ni mogel poročati, kateri člani so izvoljeni za odbornike.
Ne širite zlobnih i
Davi je sodnik poedhiec obsodil mladeniča, ki Je govoril, da |e ravnatelj velesejma g. dr. Dular v zvezi s ponarejanjem denarja
Ljubljana, 22. novembra. Ko je policija morala zaradi ponarejanja tisočakov aretirati nekaj oseb, ki so javnosti njih imena znana iz poročil v časopisih, so zlobni ljudje takoj raznesli tudi vesti, da so ponarejali denar in ga raz-pečavai: tudi najuglednejši zastopniki našega gospodarskega življenja, za krivce so pa obrekljivci imenovali tudi ugledne predstavnike drugih stanov ter so posegli celo med najvišje dostojanstvenike in funkcijonarje. Takoj so listi prinesli objavo, da natolcevanja niso resnična in da nimajo niti najmanjše podlage, vendar so se pa vesti širile s še večjo naglico, čeprav je bilo v objavi naznanjeno, da bo vsakdo izročen sodišču, kdor bo trosil take podle laži. Ljubljana je sicer že znana, da le prerada zabavlja čez vse, kar je novega in dobrega, in tako ovirajo zabavljači splošen razmah in napredek našega mesta, z lažmi o ponarejanju denarja so pa neznani zločinski tipi hoteli onemogočiti vse javno delovanje naših najuglednejših mož. Ne samo, da lažnjivci niso vlekli med ponarejevalce denarja samo gospodarskih krogov, temveč so vrgli na najrafiniranej-ši način svoje strupene bombe celo proti najvišjim in najbolj odgovornim glavam v banovini.
Koliko je naša banovina, zlasti pa Ljubljana trpela in mora še vedno trpeti zaradi govoric o različnih denarnih zavodih, skuša vsa javnost, saj so te vesti v marsičem dosegle svoj namen ter omajale kredit najuglednejšim in najzanesljivejšim našim denarnim zavodom, da danes mora nositi posledice vsa javnost in se zaradi zamrznjenih kapitalij širi beda povsod. Z vestmi o ponarejanju bankovcev so pa zločinci hoteli omajati zaupanje v može, ki s svojim delovanjem skušajo na ta aH oni način ozdraviti naše nezdrave razmere. Zločinci niso imeli spoštovanja ^rav pred nobenim in, ko so oblatili ene-la, so napadli takoj že več drugih javnih elavcev. Ce bi bilo šlo tako dalje, bi r»alu ne imeli nikogar več v našem meki bi se sploh še mogel pokazati pred no javnostjo, zlasti bi pa ne smel več
voditi poverjenih mu poslov Zato je razširjenje teh laži zločin, ker je tudi prava sabotaža ter bi bilo zaradi nje trpolo vse naše življenje in ves naš javni red-
Ker se je govorilo o najrazličnejših osebah, da so ponarejale den^r, danes sploh ni mogoče več ugotoviti vseh. proti katerim so bile te lažnjive vesti naperjene, še manj se je pa oškodovanim oosre-čilo izslediti one ljudi, ki so si te vesti izmislili, in le malo onih, ki so tem lažem nasedli ter jih razširjali. Ker tudi policija z vso vnemo zasleduje razširjevalce M'.i podlih vesti, je že več uglednih trgovcev in učiteljev na deželi ter tudi več dijakov in celo akademikov imelo posla z advokati in sodiščem in nekateri so bili že obsojeni, proti drugim pa tožbe še teko.
Tako je tudi davi stal pred sodnikom poedincem g. dr. Batisto na štev. 28 mladenič, ki je svojim znankam v Šiški pripovedoval, da imajo ponarejevalce že pod ključem, inž. Dedek je pa $c pravočasno pobegnil v Italijo, a dr. Dular je že zaprt. Ko so ga znanke opozorile na objavo v časopisih, je umolknil.
Pri razpravi je bil navzoč sam tožnik, belgijski konzul in ravnatelj velesejma g. dr. Milan Dular, zastopal ga je pa odvetnik g. dr. Egon Start. Po kratki razpravi je bil obtoženi mladenič obsojen na 7 dni zapora in 120 Din <*lobe. Ker je pa obsojeni mladoleten in še ni bil kaznovan, obenem se je pa zagovarjal, da je prav za prav hotel le vprašati, če so vesti resnične, mu je sodnik kazen odgodil za leto dni.
Ta v primeri z veliko Škodo, ki so jo napravili povzročitelji teh vesti vsemu našemu javnemu življenju v resnici mila sodba naj bo javnosti v svarilo, da tudi mladina mora naziti na svoje besede, drugače jo zadene kazen. Ta kazen bo pa gotovo prav stroga, ko bodo mo "■ pred sodnika tudi zreli odrasli ljudje, k! lahko presodijo škodljive posledice šarjenja takih lažnivih vesti.
Pristopajte h „Vodnikovi družbi"
Sli NEKOČ n MUZIKANT.
Prva letošnja
smučka tekma
Komaj je sneg prvikrat v obilnejši meri pokril nase gorenjske planine, že Je navdušena mladina pričela s smo tre no trenalo za bližajoče se tekme. Jeseniška >£kala<, eden na jaslic ejših gorenjskih smučarskih klubov je v nedeljo 19. t. m. priredil v okolišu svoje koče na planini Rolcl prvo tekmo v smuiklh likih, ki je v polni meri dosegla svoj namen. Proga, ki se je pred tekmovanjem presmučala dvakrat, je bila speljana po dokaj strmem pobočju in mestoma zelo težavna. Enkrat, na dolžina proge je znašala ca. 700 m z višinsko razliko 100 m. Snežne razmere so bile zelo ugodne.
V skupini Skalašev si Je priboril prvo mesto Praček Ciril v času 3.14 tn dve petini, d-rugo Žnldar Emil 3.20.0, tretje Heim Hubert 3.26 in dve petici. V skupini mlajših je dosegel prvo mesto Schwab Spic v času 4.02.0, drugi Klein Bruno 4.Z3 in dve petini, tretje Segolln Marjan 4.44 in dve petini. Tudi iz drugih kluibov je bila udeležba zadovoljiva ter so izven konkurence zasedli prva mesta sledeči tekmovalci: 1. Jakopič Albin v Času 3.07 in dve petini, 2. Ogris 4.05 in dve petini, 8. Žvan 4.06 in eno petino. Vsi tekmovalci so pokazali vzorno disciplino in dobro lsvežbanost, ki Jih usposablja za uspešno borbo tudi na tekmah večjega obsega.
V Savi utonil
Jesenice, 21. novembra.
Danes opoldne se je po Jesenicah in Javorniku hitro raznesla žalostna vest, da je utonil v Savi ravnatelj Delavskega konzumnega društva g. Anton Z u g v i t z. Dopoldne je šel pa opravkih na Blejsko Dobravo, kjer ima Konsumno društvo svojo podružnico. Da bi bil prej tam, je krenil po krajši poti proti Dobravi in to čez ozko brv čez reko Savo tam, kjer je pred 7 leti ob veliki povodnji Sava odnesla stari most in dve hiši. Usoda je hotela, da je to Jesen Sava že drugič podrla to ozko brv in da so delavci baš te dni postavljali novo zasilno brv. Ob tem Času Je vodila čez Savo šele provizoriona brv v obliki položenih tramov. Zugvitz je nič hudega sluteč stopil na tram, pri tem pa je izgubil ravnotežje in padel v naraslo in na tem kraju zelo široko reko. Pri padcu pa se mu je pelerina tako nesrečno ovila okrog vratu in glave, da si ni mogel pomagati in ga je deroča voda odnesla naprej proti Žirovnici. Delavci so bili tako osupnjeni, da mu niso mogli pomagati. Brv sama stoji le pičel meter nad vodno gladino in bi se bil morda Zugvitz sam rešil, da ga ni ovirala pelerina. Je pa tudi mogoče, da ga je pri padcu v vodo, zadela srčna kap ali pa da je z glavo zadel ob kamen.
Pokojni, ki Je bil star 68 let, Je bil simpatičen in trezen mož ter dober in ugleden gospodar. Rojen je bil leta 1875 v Velikovcu na Koroškem, odkoder je prišel leta 1896 na Jesenice, kjer je dobil delo v tovarni. Bil je eden najstarejših žebljarjev v tovarni, v kateri je delal polnih 25 let, dokler ni 1. 1921 delo v tovarni zapustil in prevzel vodstvo kon-zuma. pri katerem je že prej sodeloval dolgo vrsto let. Bil je več let na čelu delavskega strokovnega in političnega gibanja, član načelBtva krajevne bratovske skladnice in občinski odbornik na Jesenicah. Zadnja leta se je mnogo udejstvoval v socljaiistlcnlh gospodarskih organizacijah, bij je član uprave splošne gospodarske in stavbne zadruge, Član načelstva posojilnice itd. Bil je v svojem političnem naziranju vedno dosleden ter brezkompromisen mož. Raz Delavskega doma se vije žalna zastava v počast zaslužnemu delavskemu voditelju In gospodarju. Bodi mu obranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini pa naše globoko sožalje!
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20 url
Sreda. 22 novembra: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Izven Globoko znižane cene od 5 do 14 Din
četrtek. 23 novembra: Praznik cvetočih češenj  Red Četrtek
Petek, 24 novembra: ob 15. uri Hamlet Dijaška predstava po globoko znižanih cenah Izven.
Sobota, 25. novembra: Tartuffe. Red B.
Drevl ob 20. url se v prizori v drami >PohuJšanje v dolini šentflorjanskU. Opozarjamo na izredno niake cene od 5 do 14 Din, kar omogoča obisk pač vsakomur. Za te cene se >Pohujsanje v dolini šentflorjanakU ne bo več ponavljalo. Zato ne zamudite izredne In ugodne prilike. Predstava je Izven abonmaja.
Prva repriza čudovite kitajske zgodbe o ljuibezni do domovine >Praznik cvetočih češenj«, ki Je dosegla na premijeri velikanski uspeh in ki očara vse s svojo izredno milino, se ponovi v četrtek dne 28. t m. se red Četrtek. Za ostalo občinstvo Je vstopnic dovolj na razpolago.
>Hamlet< kot dijaška predstava. V petek dne 24. t. m. ob 15. uri se vprizori Shakespearejeva tragedija >Hamletc kot dijaška predstava po cenah od 5 do 15 Din. Naslovno vlogo Igra g. Debevec. Opozarjamo ljubljansko dijaštvo, pa tudi ostalo dijaštvo, ki ima z LJubljano ugodne zveze, da israbi to priliko in si ogleda nesmrtno delo velikega Shakespeareja.
>Robinzon ne sme umretic je naslov igre, ki Jo pripravlja drama. Namenjen« je v prvi vrsti mladini, ki poseča iolo. Istočasno se študira tudi Golleva veseloigra >Kulturna prireditev v črni mlaki«, ki Je izšla že v tisku pri Tiskovni zadrugi. Premijeri bosta prve dni decembra.
OPRRA Začetek ob 20 url Sreda, 22. novembra: Travlata Red Sreda četrtek,   23.   novembra:   Havajska roža Red A.
Petek. 24. novembra: Zaprto
Abrahamova opereta »Havajska roža, se poje v četrtek dne 23 t. m za red A.  Zasedba operete je izvrstna, vsebina
zabavna in prikupna, melodije in plesne točke pa so se splošno priljubile.
Verdijeva opera >Travfatac    ima v naši izvedbi in zasedbi ogromen uspeh Ponovno se poje drevi ob 20. url za red Sreda.
Operetni  ansambel    študira Bravni-čarjevo revijo    >Stoji. stoji Ljubljanca< Delo pripravljata   režiser   Kreft in dirigent šufiteršič. Premijera bo v kratkem.
a
Bombe smeha
in grrohota bodo padale danes ob priliki predvajanja velekomičnega zvočnega filma iz vojaškega življenja »Slavni kvartet« v zvočnem   Kinu Dvor«. Film lahko
vidite ob običajnih nizkih cenah danes ob 4., 7. in 9. uri.
Železniška nesreča
Zidani most, 22. novembra.
Ko je v ponedeljek zvečer tovorni vlak, ki vozi vsak dan živino v Italijo, za vozil na postajo v Zidani most, sta nenadoma dva vagona skočila s tira. En vagon se je popolnoma razbil in so nekateri deli padli čez visoko škarpo v Savo. Ker strojevodja ni mogel takoj ustaviti vlaka, sta prevrnjena vagona razrila skoraj 30 metrov proge.
Iz razbitega vagona je ušla vsa živina in preplašena begala po železniških tirih En vol je obležal na progi razmesarjen, dva sta bila hudo poškodovana, enega z zlomljeno hrtenico je pa vzel mesar in hotelir Juvančič. Drugo živino so železničarji polovili in jo spravili v železniško skladišče.
Kaj je bilo vzrok nesreče, še ni ugotovljeno, vendar je gotovo, da železniških uslužbencev ne zadene nobena krivda. Požrtvovalno železniško osobje Je poskrbelo, da je šel večerni promet kljub nepora»b-nemu tiru v redu.
Ljubljana, 22. novembra
V nedeljo je v Ljubljani zaradi napačno usmerjene kretnice na postaji skočilo več vagonov s tira. Razbilo se je nekaj šip in je škoda malenkostna.
Visoka pesem
Ljubljana, 22. novembra. >Visoka pesem« je naslov filmu, ki ga je včeraj pričel vrteti kino Matica in «ti slika najčistejšo ljubezen v najrazličnejših fazah sreče in nesreče tako poetično in pretresljivo, da bi to ponosno Ime film tudi zaslužil, čeprav bi se v njem večkrat ne oglašali citati iz prave Visoke pesmi.
Visoka peseui jt? l\= saiua aiuviiu lgialka Mariene D i e t r i c h po svoji idealno lepi postavi, zlasti pa po vsem svojem igranju In poduhovljenju vsake besedice In vsakega giba Mariene Dietrich je srce, ki vriska v sreči in veselju, in srce, ki drhti in trepeta v boli za izgubljeno ljubeznijo ter krvavi in joka, ko spozna, da je njena ljubezen omadeževana in prodana.
Lepa sirota LiJi pride s smetov v Berlin k svoji teti, ki prodaja stare knjige in tudi rada pogleda v kozarec. S svojimi hčerkami je žena imela nesrečo, da so jo zapustile, zato je pa trda tudi s svojo nečakinjo. Lili se spozna s kiparjem Rihar-dom Wa!dovom in se da pregovoriti, da mu stoji za mode! za njegovo delo »Visoko pesenu. Z vsem žarom prve ljubezni se deklica zaljubi v idealnega umetnika, ki deklico tudi v resnici ljubi. Kip >Visoke pesmi« je naročil bogati baron Merzbach. ki se tudi takoj zaljuoi v nepos varjeno nedolžno dekle ter jo hoče za sebe. Ker umetnik uvidi, da bi pri njem mlada lepotica morda stradala, se ji odreče, pomaga pa tudi tetka, da Lili postane baronica Merzbach. Revica veruje, da jo je kipar baronu prodal. V največjem razkošju se nesrečna baronica mora učiti aristokratskih manir, muzike in jezikov, a postarni baron hoče uspeh svojega dela na kmečki deklici pokazati tudi Waldovu in ga povabi na grad. Medtem se v baronico zaljubi mladi grajski ekonom, ki jo uči jahati. Baron se baha pred kiparjem z Lili in jo žali, obenem pa Lili misli, da jo Je kipar prodal baronu, in se mu hoče osvetiti s tem, da se kiparju zlaže, da Ijuoi drugega. To hoče tudi dokazati in zbeži k ekonomu v malo hišico ter se mu vda Pri sestanku v hišici se pa prevrne petrolejka in kmalu je hišica v plamenih, da vsi uslužbenci vidijo nezvestobo baronice. Aristokratska upraviteljica Ji odpre grajska vrata, da zbeži pred razjarjenim baronom, k! nezvesto ženo hoče ustreliti, v noč Obupani umetnik išče svojo žrtev povsod in jo končno najde med kokota, mi Lili mu dovoli razgovor ter gre z njim v atelje, kjer razbije kip ' >Visoko pesem*, češ. da je sedaj mrtvo, kar Ji je vzel, mrtva je pa tudi njena ljubezen Umetniku očita, da je v njej ljubil samo inspiracijo   za   umetnino,   ki   je sedaj
mrtva, kiparju se pa vendar poareci, da jo potolaži In se ga spet oklene z vsem srcem
Mariene Dietrich je neprekoaljiva kot srečna ljubimka, ki skače po cvetočih travnikih, se večja umetnica je pa v svoji nesreči, ko se odreka svoji ljubezni kot zavržena kokota. Ves film Je umetnina prvega reda, saj je vsebina filma posne ta po slavnem Sudermannovem romanu enakega imena ter po Sheldovi dramati zaciji tega romana, ki Jo igrajo po vseh velikih odrih, a gotovo u»boge Lili nikjer ne igra taka umetnica kot Je Mariene Dietrich. Vsebina filma je razumljiva vsakomur, zato bodo pa gotovo vse pred stave razprodane, saj Je Visoka pesem resnično užitek, kakršnega nam nudijo le redki filmi.
KOLEDAR.
Danes: Sreda, 22. novembra katoličani: Cecilija, Jezdimlr, pravoslavni 9. novembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matira: Visoka pesem.
Kino Ideal: Noč velike ljubezni.
Kino Dvor: Slavni kvartal.
Kino Šiška: Pesem za Tebi.
Preda ran je g. inž. Sukljeta o patentnem pravj ob 20.15 v predavalnici elektrotehnična instituta univerze (poslooje tehniške fakultete, Aškerčeva ulica 11).
Podružnica S\*D: pr-davanje inž. Luk-mana ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi
DEŽURNE LEKARNE,
Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubi iana VII, Celovška cesta 34^ in Ueiar, Sv. Petra cesta 78.
•Xbj9cc? sita
Nas in Rusov je blizu 160 milijonov. In v sorodu smo si z ruskimi brati, čeprav ne z vsemi. Rusi imajo radi deminutive, mi pa superlative. Kdor bi dvomil, da je bai v tem izraženo tesno sorodstvo, bi se motil. Pri nas je vse najsijajnejše, najblago-rodnejle, najveličastnejše, mi vsi smo ve-lezaslužni, velepatrijotični in vele jugoslovanski, strokovnjaki svetovnega slovesa se že rodimo in ovenčani s slavo ležemo med lavorike v grob Rusi pa pravijo človeku človeček, zaslugi zaslugica in žabi /abia, pa naj se še tako napihuje pred volom.
Ker smo že pri Rusih in zaslugicah, /.-liko omenimo še tisto znano o muhi in volu. Ruski mužik je ves dan pridno oral in zvečer se je vračal utrujen z utrujenimi voiiči domov. Enemu volu je pa sedela na rogu muha in ko jo je druga muha v staji vprašala, kje je bila, je odgovorila samozavestno: Orali smo.
Da se bomo razumeli: Malo manj sla-vospevov, poveličevanja in pretiravanja bi nam prav nič ne škodilo. Samohvala bi se lahko večkrat z velikim pridom umaknila samokritiki. Imena naših vele: t dužnih svetil, ki smo jih že sto in stokrat čitali in slišali, bi se lahko vsaj včasih skrila za dejanja. Prav nič hudega bi ne bilo, če bi storil kdo kaj dobrega in koristnega anonimno. Samo zločini in zločinci bi ne smeli ostati anonimni, zasluge in zaslužni možje pa lahko.
SAMO SE DANES
Jarmila Novotna
poje danes ob 4., 7. in 9. H uri v filmu ljubezni, petja, krasnih slik iz Carigrada
Noč velike ljubezni
GUSTAV FROHLICH Režija: G«a von Bo1vary
Zvočni kino Ideal
Proslava narodnega praznika
Ljubljana, 22. novembra. Kakor smo že poročali, se vrši v petek, dne 1. decembra ob 5. uri popoldne velik manriestacljski obhod v spomin IS letnice osvobojenia in uedi-njenja, ki ga prirede bome organizacije v Ljubljani, to so vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, četniki, bojevniki In invalidi. Vabljena so vsa društva in celokupna javnost, da se udeleže te pa-triotične maniiestacije. Podrobni spored bomo objavili v eni naših prihod-nnh številk.
Iz Celja
—c Dve poroki. V Zagrebu se je pordeli zasebni uradnik g. Miroslav Bc'.e, N*n-vomeSčan, ki je služboval vet let v Celju in se z uspehom udejstvoval kot igralec, z gdč. Svetko Regentovo iz Kontovelja pri Trstu. V žnpni cerkvi v Celju sta se poročila laborant g. Franc ftpeslič iz Celja in kuharica gdč. Marija Remčeva iz Gaberja. čestitamo!
_c  Sokolsko  društvo  v  Vojniku pri
Celju je vprizorilo v nedeljo 19. t. m. SchOnherrJevo dramo >Zeml;*o . Režija je bila zelo posrečena In podajanje vlog presenetljivo dobro. Predstava Je bila lepo obiskana. Igralci so bili deležni ;>ri«c^nih aplavzov.
_c Umrli ao v torek 21. t. m. v Cretu
št. 14 pri Celju 641etni upokojeni železničar Josip Pogorevc in v celjski bolnici 781etni preužitkar Jakob Turnšek s Polzele, v ponedeljek 20. t. m. pa na hribu sv. Jožefa št. 11 pri Celju 651etna zašel, niča  Marija Margetičeva.
Iz škofje Loke
— Smocarsko predavanje bo uanes (aie da) ob 20.30 v Sokolskem domu. Predaval bo učitelj br   Janko Sichsrl. Vabimo!
Nista se razumela.
— Mojo hčerko ste zasnubili? Zak.; niste prej vprašali mene?
— Oprostite, gosnn   saj nisem v del. da me ljubite.
Stev 207
»SLOVENSKI N A R O n«. dne 22. novembra 1P33
= VELEFILM
~ o katerem govori ve« svet!
•Mari ene dietrich
v najnovejšem filmskem umotvoru
(Disošea pesem j
po znamenitem romanu Hermana Sudermana. — Umetnina ne- ~~ dosegljive vrednosti! — Kot dopolnilo »Paramountov zvočni ted-nik«. — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do H13  ure. — "ZS Predstave danes ob 4., H 8. in *410. uri zvečer. — Kot dopolnilo vsako soboto nov »Pararaountov zvočni tednik«, vsako sredo = _ nov >Foxov< zvočni tednik. ~
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Dnevne vesti
Elitni
kino
Matica
Tel. 21-24
_ Prijave slajenja mošta. Kr. banska
uprava dravske banovine opozarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki so letos sladili svoje, odnosno kupljene vinske moste na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu kr. banske uprave III. No. 7075-13 od 15. oktobra t L, da to nemudoma prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer s področja bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletar-skega nadzornika v Mariboru, lahko neposredno, ali pa po upravnem oblastvu do-tičnega kraja. Prijavo je treba točno iz.
polniti in predložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu A, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat zalo2ila Mariborska tiakarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino >Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A občine skupno naroče za sla-dllce na svojem področju proti naknadnemu plačilu neznatnih stroškov zanje s stran! interesentov. Proti tistim, ki so molt sladili, a tega ne prijavijo po zako nitih predpisih, se ho postopalo po zakonu.
— Seja skupščine Delavske zbornice. V
LJubljani bo 10. decembra ob 9. v dvorani Delavske zbornice seja ekipšrine z naslednjim dnavnim redom: 1. Otvorite skupščine. 2. konstituiranje skupščine: a) izvolitev ve-rifikacijakega odbora, b) izvolitev začasnega predeedetva skupščine, 3. Poročilo o aktualnih socijalno političnih nalogah zbornice. 4. Volitev npravn-^ea odbora in nadzorstva zbornice. 5. Volit *v tainika. 6. Konstituiranje predsedstva in 7. sklepanje o računskem zaključku za leto 1932—1938 in kredit j za volitve.
— Iz državne službe. Imenovani so za policijskega stražnika - pripravnika v Tli. skupini zvaničnikov pri upravi policija v Ljubljani Avgust Belantic, za policij, stražnike III. razreda zvanicnikov polici jek i stražniki - pripravniki pri upravi policije v Ljubljani Alofcil Kotnik- Matej Kuralt in Josip Raztresen; premešoan je banovinski tehnični pristav inž. Avgust Jug od tehničnega razdelka ereskega načelstva v Mariboru levi breg k tehničnemu razdelku sreskega nafol-
stva v Celju.
_ Javna lekarna v Mozirja. Kar so dani
pogoji, se ustanovi po odloku bonske mra-ve dravske banovine v Mozirju javna lekarna. Njen okoliš bo obeecal občino Mozirje, Ugovori zoper ustanovitev bs lekarne so bili kot neumestni in neutemeljeni zavrnjeni.
_ Državni strokovni izpiti za zdravnike.
Baneku uprava savske banovine razglaša, da 93 bodo vršili državni strokovni izpiti za zdravnike uradnik? resora ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja na ozemlju savske, dravske, primorske in vr-baske banovine 11. decembra ob 8. v soli narodnega zdravja v Zagrebu. Prijave ie treba poslati izr>raseva1m* komiki i i do 25. t. m. in jih taksirati s 25 Din.
— Razpust društev. Ker že več let ne delujejo in nimajo ne članov, ne imovine, so razpuščena naslednja društva: Katoliško prosvetno društvo v Brusnicah, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Dobrni pri Celju. Katoliško slovensko pevsko in izobraževalno društvo >Sker-fancek« v Ajdovcu. Podrjžnica »Slovenske straže« v Sodražici. Strokovna zveza tovarniškega delavstva skupina v Rušah pri Mariboru. Vinarska podružnica v Diibran-Zavrču. Strokovna zveza viničariev skupina pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Podružnica Zveze j-jiroslovenskih železničarjev na Pragerskem. Podružnica splošne delavske izobraževalne zveze Svobode za Slovenijo v St. Pavlu pri Preboldu in Splošna delavska zveza Jugoslavije podružnica Onlot-n i ca.
— Iz »Službenega listac. ^Služb^ni list kr. Danske uprave dravske banovine< št. 94 7, dne 22. t. ni. objavlja iredbo o za ti ran »u s-lmavkie in parklievke. Oblave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v J. 1931 izpremembp v stnlpžu državnih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin<.
— Dražba lova. Lov bivše občine Sv. Gregor se bo oddaial v zakup na iavni dražbi za dobo od 1. decembra 1933 do 31. marca 1938 pri sreskem načelstvu v Kočevju 5. decembra ob 9.30.
_ Nalezljive bolezni * drav>ki banovini.
Od 1. do 7. t. m. ie bilo v dravski banovini 52 primerov tiruznih bolezni. 25 griže, 59 Škrlatinke. 206 davice (smrten 1), 27 sena_. 3 ošpic, 34 vnetja priučesne slinovke, 5 Mročnične vročice. 4 krčevite odrevenelosti. 2 otrpnenja tilnika in 1 noric.
— Prepovedani listi. Notranh ministrstvo e prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Salzburgu izhajajoči list >Salzbtirger Volksblatt«. v Solunu izhajajoči list >Make-lonika Nea« in v Celovej izhajajoči list .Freie Stimmen«.
— Polovična voznina za delegate SPD. Prometno ministrsko i3 z odlokom z dne 16. t m., br. 2o980. dovolilo polovično voz-nino udeležencem skupščine SPD v Kra-niu. Vozna olaišava velja od 23. do vključno 28. L m. Udeleženci laipiio cel vozni list3k ki velja tudi za povratek skupno s potrdilom, da so se skupščine udeležili.
_ Zapuščina v Ameriki. V Ameriki je
lmrla Mariia Komljanec z Vetrnega vrha. Zapustila ie nefeal imetja, ne da bi navedla dediče. Upravičenci naj prijavijo svoje pravice izeelj^niškemu nadzorniku v Ljubljani in prilože rodbinske listine.
_ Znižanje obrestne mere. Hranilnica in posofilnica v Kočevju znižuje od 1. januarja 1934 obrestne mere za vloge za 1 odstotek letno. Nove vloge s pravico vsakdanjega razpolaganja pa obrestjje tudi nadalje 9 3 odet. letno.
— Nov grob. Včeraj popoldne h umrl v Ljubljani po daljši bolezni g. Miljutin Jesenko. Pokojnika se bo dobro spominjala nekoliko starejša generacija športnikov. Čeprav invalid in brez desne roke, je bil pokojni Milo odličen športnik in nogometaš. Igral fe najprej za barve >Jadranac, pozneje ie bil član športnega kluba >Svobode<. Pogr?b bo lutri ob 15.SO iz mrtvaške vaze deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu Blag mu spomin, preostalim naše iskrene eožaljel
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno stanovitno vreme. Včeraj ie nekoliko deževalo v Ljubljani in Splitu Najvišja temperatura fe znašala v Skoplju 11, v Splitu 10, v Ljubljani 7.5, v Zagrebu 6, v Mariboru 4.1. v Beogradu S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.4, tempera tjT-a je znašala 1.6
nudnika 4,200.000 Din. Pogodba še ni sklenjena, vendar se pa lahko računa, da bo gradila Ljubljanska gradbena družba. Delati bodo začeli najbrž že letos in bo že zgrajeno kletno zidovje. Poslopje bo stalo v gramozni jami ob Vodovodni cest;, in sicer na prostoru, kjer ni barak ter bodo lahko delali, ne da bi bilo treba prej odstraniti iz jame kolibe. Pozneje bodo seveda barake podrli, že zaradi tega, ker bi takšna okolica ne bila primerna za moderno šolo.
_lj živilski trg. Na trgu je bil danes položaj   skoraj   enak,   kot   ob navadnih dneh. Le sadni trg je bil zelo dobro zaseden tudi v primeri s tržnimi dnevi, čeprav je bila letos izredno slaba sadna letina, je še vedno mnogo jabolk na prodaj.   Najbrž jih  prodajalci  ne  morejo tako lahko »praviti v denar, ker ao predraga. Gospodinje se na trgu zelo zanimajo za sadje, vendar al pa rade premislijo, ne da bi sklenile kupčijo. In res se je težko odločiti, ker lepih jabolk ni. četudi kupiš na debelo, ti ne postrežejo z zdravim sadjem.  Skoraj vsa jabolka so obtolčena ali črviva ter lahko kupiš lepša le, če jih odbereš od obtolčenib. Tega pa prodajalci navadno ne dovolijo, ali so pa odbra na jabolka  še  posebno draga. Nekoliko lepša so prodajali danes po 5 do 8 Din kg.  Predraga  so  pa nedvomno  gnila jabolka po 4 Din kg. Med prodajalci je malo  kmetov,  trg  zalagajo s  sadjem predvsem prekupčevalci. Danes je bilo na trgu tudi mnogo sivk, ki rastejo tudi še v mrazu in jih zato imenujejo tudi mrazov, niče.  Prodajajo jih po dinarju  liter Kostanja gospodinje ne kupujejo več mnogo, ker težko dobiš dobrega, a ga je na trgu  še   vedno  mnogo.  Prodajajo  ga po 4  Din   kg.   črno  grozdje  prodajajo  po 5 Din, belo po 6 in dražje. Na zelenjadnem trgu je največ zeljnatlh glav, ki so zato precej poceni, po 60 par do 1.50 Din komad   Dovolj je tudi motovllca po dinarju merica, endivije po 75 par glava, Čebule po dinarju do 1.50 Din kg, domače kar fijole po  150  Din  do 5 Din  komad itd Jajca so zelo draga, drobna par po 2.25 Din, nekoliko  lepša pa po 1.25  Din ko mad
—li Delo v Ljubljanici je v glavnem že
končano za letos. Prvotno so nameravali zbetonirati stružno dno tudi navzdol proti že zbetoniranemu tlaku, ker je pa vreme tako npstalno   bodo končali 1p nain iin*i$e
— Igra narave. Doeim se pri nas ravuo ne moremo pohvaliti z lepim vremenom, so so imeli te dni drugod izredno tople solnč ne dneve.   Sodni uslužbenec Alojz Novak iz Radeč pri Zidanem mostu je v ponedeljek našel ob cesti pod Kumom lepe zrele iago de, ki iih je utrgal in nam jih poslal. Solu-ce je zbudilo iz zimske<m spanja celo kačjo zalego in so blizu Litije opazili dva slepca ki sta Bi solnčila na skalovjj.
— Identiteta neznane umorjenke ugotovljena. 14. novembra je našel mesarski pomočnik Anton Levičnik kake 3 km daleč od Krškega na odcepu banovinske cest? proti Guucam popolnoma razpadlo žensko truplo Lobanjo in desni čevelj so našli pod skalo, sesuti prsni koš pa meter nižje. Ob njem je bil rjav ž-nski klob ik, ki je že razpadal ter zeUnkasto kariran kostum, ki ga je pa m>nda nekdo tia položil Našli so tudi žen4io torbico, v kdteri je bilo 3.50 Din, črna mre žica za lase in več drugih stvari. Neznanka ni im^la nobenih listin. Poizvedovanje, kdo je neznana ženska, je ostalo prvotno brez uspeha, kakor pa poroča današnji »Jutarnp lisU, so ugotovili, da je neznanka najbrž identična z Rusinjo Marijo Uhemik Timotej ?vno, poročeno s Francem Uhernikom Nedavno je izginila iz Zagreba in so zaman poizvedovali za njo Ni pa še ugotovi;euo, ali si je Uhernikova končala življenje ali postala  žrtev zločina.
_ S kropom se je poparila. Marica Ber gantova, 21etna hčerka delavke Iz Hraš. občina Smlednik, je zvrnila nase lonec kropa in se hudo poparila po telesu Otro ka so morali prepeljati v bolnico
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« jrrenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti nri otročnicah z nai-boljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droereriiah in špecerijskih trgovinah.
It MuMjane
—lj Kaj neki bo letos 1. decembra? Tako se vprašujejo vsi tisti, ki so že vajeni preživeti vsako leto na narodni praznik prijeten, lep večer na novinarskem koncertu v TJnionu. Vsega bo v izobilju, za dušo in telo bo poskrbljeno letos še bolj, kakor druga leta. Program svojega koncerta so sestavili novinarji letos tako, da bo že koncert sam dovolj močna privlačnost, da o drugem delu prireditve, o pestrem, vabljivem družabnem večeru niti ne govorimo. Toliko odličnih koncertnih moči bo sodelovalo letos na novinarskem koncertu, da se nam obeta prava revija našega živahnega koncertnega udejstvovanja. Obenem bomo pa imeli 1. decembra otvoritev sezone letošnjih družabnih prireditev in bomo ta«;o združili velik umetniški užitek s prijetnim družabnim večerom.
—lj Prihod zagrebškega metropolita g. Dositeja v Ljubljano. Za prvi službeni obisk g. metropolita Dositeja ie določen naslednji program: V soboto 25. t. m. ob 9.49 svečan sprejem na kolodvoru; odhod na kratko molitev v pravoslavno vojaško kapelo v vojašnico vojvode Mišica na Taboru; službeni obiski. Po kosilu sprejemanje v apartman j v hotelu Union, ob 18 >bd?nije<: v vojaški kapeli. V nedeljo dn i 26. t. m. ob 9. svečana arhijerejska sljžba božja v kapeli, od 11.— 13. s reje manje v pisarni g. paroha. Ob 13. skupno kosilo v srebrni dvorani hotela Union (Člani pravosl. cerkvena občine naj se gfede udeležbe obrnejo na pi6arno g. prote). Topoldne je rezervirano za obiske različnih humanitarnih ustanov. Odhod v ponedeljek 27. t. m. ob 9. uri.
_lj Licitacija za gradnjo bežigrajske iole. Najcenejši ponudnik je bila Ljubljanska gradbena druž-ba, in sicer je znašala njena ponudba približno 3,500.000 dL narjev, d oči m je znašala najvtijega po-
dilo pod tromostjem. da ne bo voda izpodje-dala temelj ?v opornikov
—lj Prosvetno družabni večer >Krke« pn
Mikličj se bo vršil v p-tek dne 24. t m. ob 8. zvečer Na sporedu so številne skioptičn^ slike z Dolenjskega, nredvt^em iz doline ina-dov pri Mirni. St. Rupertu in Mokronogu, pravljici »Prvi Dolenicic   in »Kravji btvia tin«  pisatelja Stanislava  Vdoviča   v recitacij dramske   umetnice ge. Nade Jax-Ober-eignerieve in koncert šentjakobskega pevskega društva pod taktirko konservatorista g. Ivana RuDnika. To pevsko društvo obstoji dobro leto. Predsednik  je sedanji pokrovitelj  iKrlc?« g.  Ivan Rostan. višji računski svetnik v poVroju. Zbor, v katerem so zastopani vsi sloii. Meie 3^ mladih ambieijoznih pevcev.   Z vso vestnostjo se pripravlja na svoi prvi samostojni nar=t >n. ki ga nam prav?. prirediti spomladi. Na potkovem v?ceru bo do  vrl' Sentiakob^ani  zaneli:  E. Adamič Završki fantje. P. Jereb: Pisemce, P. Jereb O kres j, H. Sattn?r: Na planin?. H. Volarič Zvečer in E. Adamič: Lucij Peter ban. — Po tem sporedu bo svirala godba. V?too na večer je vsakemu prost!
tj  Očala   dal irio:;lt*ri]     hartim^tri f.»t« if>ai.i?i   'td   nalUi/odnpjši   nakup  pn  l*f P Zajcu   lzprašan^m  optiku    Ljubljana ^tar ro 9   '''»•vi*- brp7plačno
—lj V društru »Soča« se bo vršilo to soboto dne 25 t m v salonu >Pri levu« ob običajni uri zelo zanimivo in za sedanji Ča^ visoko aktualno predavani?, in sicer o vpliv • finančne na splošno krizo Govori bo rna ni gospodarski d^'avi^c in pisatelj g rav nate!? Otmar Pihani Vabljeni vsi. v«Btor. orr*»t 59fi-n
—li Porabnicam plina sporočamo  da jr-rok za dostavo vpra^alnib pol podaljšan do konra   meseca   novembra   Ljubljanska m°s* na plmarna
—li Kako dokaremo kri v kriminalnih primerih, o few in 5> mnogem drugem, kar se tič* krvi nam bo govoril g doc. dr A Košir v c*voiem vel ^zanimivem predavani«! »Kri pripoved ije ki ie drugo poljud-
no-znanstveno predavanie pridoznanstv^np sekcij* Muzejskega društva za Sloveniio Ob preko 40 rikiootičnih slikah nas bo seznanil s krvnimi stanicami. z lastnostmi krvnega seruma, s krvmmi skupinami in njih dednost io itd. Predavatelj, ki je znan po svoiem jasnem in prikupnem načinu predavania. bo gotovo vzbudil zanimanje med širšim občinstvom, ki ga sekc'ja nrav vliudno vabi na čim stevilneiSi noset. Predavanje se vrši v četrtek dne -3 t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Cene so običajne sedeži po 4 Din. stojišča po 2 Dm   samo v krit?? stroškov.
—lj ženski pokret bo imel redno sejo jutri ob 18. uri v damski sobi kavarne Emona.
—lj Premijera izvrstne veseloigre >Do ver - Calais« bo v soboto v šentjakobskem gledališču. Pri tei predstavi bo proslavila odlična članica gdč. Baranova svoj stoti nastop. Vsi obiskovalci Šentjakobskega gledališka jo gotovo poznajo. Saj je bila v vlogi »Susie Sachs« v komediji »Revna ko cerkvena miš« nepozabna. — Poleg nje sodelu-fefo še gg. KoŠak kot lastnik pa m ? jahte »Ulix«. Moser kot kapitan. Vizjak kot poročnik, Kukman kot ladijski kuhar in Milčin-aki kot ladijski natakar in drugi, _ Dejanje se   odigrava    na krovu    parne jahte
>Ulix«. Izredno hjmorna zadeva. _ Vatop-
nio3 bodo od petica dalje na razpolago pri blagajni v Mestnem domu.
—li Občni »bor mornarske sekcije J. S. bo 25 t. m. ob 20. uri v prostorih hotela Llovd. Sv. Petra cesta. Vsi bivši mornarji vabljeni.
—I j Huda nesreča. Včeraj popoldne je bil zaposlen na strehi neke hiše v bežigrajskem okraju kleparski pomočnik Ivan Kovač Ker nI bil dovolj Mvarovan, Je padel s strehe in nezavesten obleiaJ Prepeljali so ga v bolnico, kjer ao ugotovili hude notranje poškodbe. Davi ae Je njegovo stanje nekoliko nbolJfiaJo.
Beli zobje? Da, toda .. •
• i. ne na stroške zobnega emajla mmm
Beli zobje nas pomladijo; oni so dargo-ceno imetje, katero si ohranimo, le s takšno zobno pasto, ki napravi bleščeče bele zobe, a občutljivega zobnega emajla ne pokvari. Lepe, bele in zdrave zobe si ohranite z uporabo paste Chlorodont. Tuba Din 8.- in Din 13.-
—lj Kdo je slavna osaba v hiii? Kdo odločuje v poslovnih vprašanjih, o ženitvi, »i kupovanju itd.? Kdo vzdržuje red doma. kdo neguje bolne, kdo je mati, kdo je gospodarica, kdo ie služkinja, kdo je svetovalka? >Ema. biser in dobrota matere.« — Vee to vam v pretresljivih in tudi do solz veselih prizorih pokaž> slovita igralka Marija Dressler, ki vam io bo predstavila ZKD od petka dalje v prostorih Elitnega kina Matice. Film se predvaja prvič v Ljjbljani in 60 cene kljub temu globoko znižane na 3 in 5 Din. Opozarjamo občin stvo, da je ZKD sklenilo obdržati znižane cen* za vse predstave, pri katerih se bo ž° v naprei vedelo, da bodo stroški kriti.
—lj Udruženje jugoslovenakih intenjer jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, prire di v petek 24 t. m. ob 20. uri v prodorih elektroinatituta ljubljanske univerze (po^lup je tehniška fakultete. ASk^rČeva ul. 11) predavanje g. inž Milana Pertota iz Trbc. veli »o žičnih železnicah za osebni pro met«. Vabljeni člani in po njih vpeljani gosti.
—lj Drzna tatvina briljantov. Te dni se
je nekdo neopaženo splazil v stanovanje ge. Pavle Bambergove na Mestnem trg^j in ji odnesel dva briljantna prstana ter briljantno brošo, vse skupaj v vrednosti okrog: 5000 Din. Toda tat se ni dolgo veselil svojega plena. Bil je namreč toliko neprevuU-n, da je poslal neko iensko z briljanti k urarju Milku Krapežu. Ta je slutil, da je blago najbrž ukradeno, vzel je briljante in jih obdržal, žensk; je na rekel, naj pride pozneje. Neznanka je odSla. Krapež je pa obveai I policijo. Ci .dno je neznanka zaslutila varnost, kajti nazaj je ni bilo.
—lj Značilen vandaliiem. Trgovinn Bat'fl ima zunaj v Prešernovi uliri vev platnenih lepakov. V noci od nedelje na poned« je nekdo polil lepake z minijeni in ke,p nim crnilom. Očividno ie por'hil mnogo barv?, ker <?o napisi zidovi*1 in eski trotoar debelo politi ter oamazanf. Tjdl ! ie imel precej in je čudno, da Ra ni oihee opazil pri junaškem udejstvovanin. Kaj i<> nameraval doseči in kal je dosegel, je tfik i uganiti. Nedvomna je to nenavadno in pn nai? še ne preizkušeno »bojno« IMvo,
Uspešno delovanje
Adena
Vsi odseki so pridno na dela. — Za predsednico ponovno izvoljena
ga. Franja Tavčarjeva.
Ljubljana, 22. novembra Z   vceraj&njim   dnem   je   stopila TKD Atena v 32. leto obstoja in marljiv«i;a de lovanja   Snocnji   občni    zbor v damskih prostorih kavarne >£nK>ne< je bil izredno dobro  obiskan    Predsednica,  dvorna 'iaum ga   Tavčarjeva   je prisrčtio pozdravila Članice,   zlasti   pa  številne   predstavnice raz oih ženskih -Iruštev
Dol^o.etna <iruštvena tajnica sa. Vera Adlešičeva je sestavila obširno in 7SOCUO tajniško poročilo, ki <>meuja, kako spretno sta znali predsednica ga Tavčarjeva in podpredsednica ga Kroitova voditi društvo Atena vabi žene in >ieco tja, kjer je solnce, zrak, ziravje m lepota Tako je TKD Atena, prej Žensko telovadno društvo, iz skromnih začetkov utirala pot zdravemu naziranju in pojmovanju kulture telesa, združenemu s poduhovljen jem celega človeka
Po obširnem uvodu je prešla tajnica na delovanje kluta samega Povedala je, da je priredila Atena v minulem letu razstavo kaktej in stekla, razstavo starinskih ur tn tulipanov, a prof šest je imel cikl predavanj o lepem vedenju Med prosvetnimi prireditvami je omeniti mladinsko predstavo >ŽaromiI«, 6 lutkovnih predstav, recitacijski večer slovenskih književnic, posvečen manom slovenskih avtoric, več otroških prireditev, nabiralne dneve za zdravje otroka, prodajni teden Be!o-modre knjižnice na velesejmu. več družabnih, pa tudi mnogo sportu.h sestankov in prireditev Udeležilo se je pa društvo tudi po delesatkah raznih prireditev drugih ženskih društev kongresa Ju goslo venskega ženskega saveza v Novem Sadu mednarodnega kongresa lutkarjev itd Atena je član Narodnega ženskega saveza Jugos'oveuskeea lutkarskega saveza, baveza ženskih športov. Slovenske Matice itd
Vzoren pregled je t.estavila tajnica tudi o delovanju posameznih odsekov, si skoraj vsi lepo in stalno napredujejo, seveda je pa splošna kriza delovanje društva v marsičem zavrla ter preprečila mnoge   naloge    n načrte
O stanju blagajne in posameznih odse-kov je poročala ga Vera Veršee. gospodarsko poročilo je podala ga Hrovatino-va, arhivarsko pa ga Albina Potokarjeva Prof Jelenčeva je kratko očrtaia delovanje lahkoatletskega odseka, poudarjajoč, da je bila lahka atletika znova poži vijena in da be:eži prav tep napredek, kar je zasluga trenerja g Luina Ta je podal tehnično poročilo o lahki atletiki Atena je med drugim poslala tri tekmovalke v državno reprezentanco, udeležila se je raznih tekmovanj ter so se njene članice v lahki atletiki večkrat ugodno plasrale. Prof Jeienčeva je poročala tudi o hazen-ski sekciji, naglašujoč, da si je za sezono 1931-32 priborila Atena prvenstvo LHP, v finalu za državno prvenstvo je pa izgubila proti Concordiji. V sezoni 1932-33 je hazenašice spremljala precejšnja smola, zaradi formalne napake so izgubile v Celju prvenstveno tekmo par forfait, pa tudi tekmo proti Iliriji. Kljub temu je Atena v podsaveznem prvenstvu na drugem mestu. Hazenska sekcija se pa krepko razvija in društvo bo zastavilo vse sile, da pospeši njen razvoj, želeti bi bilo le več zanimanja »a sekcijo, pa tudi za ha-zenske prireditve.
O tenisu je poročala ga. Franja Baeb-ler, ki je podala načelniško in tehnično poročilo ter navajala, da je teniška sekcija izgmbila več dobrih tekmovalcev, zato se žal ni mogla udeležiti državnega prvenstva. Sekcija se je borila z gmotnimi težkočami.   Število članstva  znaša 36.
Za plesni odsek je poročala ga. Karla šapla Odsek je priredil več tečajev za odrasle in otroke, tečaj za ritmiko itd ter 5teje 20 članic. O telovadbi Je poročala ga. NIta Vrančičeva. Ta odsek <e eden najmočnejših, saj šteje 71 članic. Ga. Mušičeva je v odseku priredila razne vaje, smučarske predvaje itd.
Posebno poglavje je delovanje ortopedskega zavoda TKD Atene, ki je o njem poročala ga Ivanka Svetličeva To je edina naprava te vrate v Ljubljani ter be-leti lepe uspehe v sdrmvstvenem pogledu
Zavod po seča mesečno od SO do 50 gojen-cev. Zahvala gre mestni občini, OUZD In raznim ustanovam, ki s rednimi mesec-
n'mi dotacijami podpirajo zavod. Referentka je poročala tudi o otroškem igrišču.
Sledila je vrsta drugih poročil Za lol* sko kuhinjo Nj  Vel  kraljice Marije Je
poročata ga Nita Vrančuova. za kuharski tečaj ga Julija FerJanCičeva, za marionetni odsek ga. Ferdinanda Mnjarono-va. za pravljični odsek sra Adleliceva, 0 belo-molri knjižnici prof. Marija VVirgler-ieva. pregled računov je pa podala zh. Angela Mahkotova
Starem a odboru je bila Izrečena zaupnica, pri volitvah je bi! pa soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednica ga. Franju Pavćar.eva. podpredsednica ga Minka Kroftova. I tajnica Vera Adlešiee. va. II tajnica Slavita Je.cnčeva, I bla gajničarka Ivanka Turkovu, II. blagajui-Carka Vera Veršečeva, I. gospodarica Hro-vatinova, «11 gospodarica Schnellerjeva, zapisnikarica Mira žirovnikova, arhivar-ka Albina Potokarjeva. od^ornice pa ge : Franja Baeblerjeva. Berta Durjanova, Julija FerjanCičeva, Ferdinanda Majnronova. Marica Sladonja. Karla apla. Nita Vranči čeva. Nadri Kmetova in Danilova. Pregle dovalke računov: ge Martelančeva in M a h kotova
Z zahvalo vsem vrlim sodelavkam je dvorna dama ga Tavčarjeva zaključila lepo uspeli občni zbor, ki priča o izredni delavnosti in inicijativuosti TKD Atene.
Iz Trbovelj
_ Zaključek  jesenskega nogometnega
telemovanjd. V nedeljo 10. t. m. ob 15. un se je vršila na igrišču SK Amaterja zadnja nogometna tekma za jesensko nogometno prvenstvo trboveljskega okrožja Na selenom polju sta se spoprijela prvak okrožja SK Amater in mladi ambicijozmi SK Retje. Borba je končala z rezultatom 2:0 za S K Amater. Mladi SK Retje je igral jako požrtvovalno in borbeno, vendar pa niso bili kos tokrat ugodnemu razpoloženju enajstorice Amaterja. Tudi pri SK Amaterju je bilo nekaj dobrih igralcev, vendar pa celota ni ugajala, zlasti je želeti, da se solisti otresejo nesport-nega egoizma, ki je uajvečja ovira na predku in konsolidaciji športnega pokreta V predtekmi je premagala rezerva SK Amaterja rezervo SK Retja s pičlim re zultatom 3:4. Vse graje vredna pa je kri-čavost mladine, ki naj bi se med igro mrneje vedla, ker tudi moti igralce in sodnika. V bodoče naj športni klubi potom svojih rediteljev preprečijo mladini pod 14 leti udeležbo pri nogometnih tekmah, ker je ta mladina najbolj kričava in nemirna. Z Gornjo tekmo je postal jesenski prvak trboveljskega nogometneea okrožja SK Dobrna, tekme za glavno prvenstvo pa se nadaljujejo prihodnjo po mlad.
_ Priprave  za  proslavo  praznika narodnega ujedinjenja.  V   ]>onele jek  ob 20 uri so se zbrali   v   mali dvorani sokolske ga   doma   zastopniki   27 nacijonalističnih društev,  da se  porazgovore  in sestavijo program  za  svečano  proslavo praznika narodnega in državnega ujedinjenja 1. de cembra.  Zborovanje je vodil starosta Sokola  br.  Pleskovič, ki je pozval navzoče zastopnike društev, da podajo svoja mne nja  o   načinu   proslave.   Vsi   navzoči za stopniki  so v  imenu  svojih društev izja vili, da so pripravljeni sodelovati pri vseh pripravah in tudi pri proslavi sami. Nate se je sporazumno sestavil program sveča nosti,  po katerem  se bo priredila 1. de cemitra ob pol 9. uri dopoldne velika po vorka   vseh  nacijonalnih  društev, organi zacij in korporacij ter šolske mladine ? godbo In prapori na čelu izpred rudnifekt restavracije  v  Trbovlje, kjer bo  v župn cerkvi ob 9. uri svečana služba božja, na to pa veliko Javno zborovanje pred lipe svobode na trgu v Trbovljah   Razen tega pa   priredi   Sokol  Se   interno   proslavo za svoje članstvo, o kateri bomo še poročali
_ Občina Trbovlje razglaša, da proda okrog 1800 kg sena in 3 vinske sode zb skupaj 1910 litrov Kupci naj se zglas« čimprej  v občinski piBarni soba št. 2.
— Kmetijska podružnica v Trbovljah razglaša, da bo ustanovni občni zbor dru atva >Samopomoč< za slučaj pogina alt zasilnega zakola živine Ane 14 decembra v osnovni Soli v Laškem. Vsaka od 7 podružnic v sreru bo poslala no 1 delegata.
028316498700934191060
5459732050436141095^9^26
Strati 4.
»SLOVENSKI NARODc, dne 22. novembra 1933
A. UCnoeryt 22/
siroti
Diana je poklicala Luizo iz sosedne sobe.
— Stopite sem, drago dete. — je dejala in jo prijela za roko; — gospod Heben bi si rad temeljito ogledal vaše oči, predrto prične z tečenjem.
Zdravnik je stopil k Luizi.
— Aha, to so tiste velike oči, — je dejal, vodeč Luizo k naslanjaču. — Dovolite, da dobro pogledam... 0, o! tu je mnogo novega!
— Kaj pa? — je vprašala Diana plaho.
— To, gospa grofica, da so te velike oči plakale.
— Plakale! — je vzkliiknila grofica. Luiza je molčala.
— Mnogo plakale, — je pripomnil zdravnik.
Luiza je larmo zadrhtela, pa se je takoj premagala in skrila svojo zadrego.
— Te solze, — je nadaljeval zdravnik, — upam, da se ne bodo ponavljale ... Kakšen povod za žalost bi moglo imeti to drago dete? Kakšno čuvstvo bi moglo še gojiti razen hvaležnosti, spoštovanja in naklonjenosti do svojih plemenitih dobrotnikov?
— Do vseh vaših dobrotnikov, — je pritrdila grofica hibro in se obrnila k Luizi, — posebno pa do dobrega zdravnika, ki vas bo leči! in vam vrnil vid, drago dete.
Luiiza je prebJedela. Hotela je spregovoriti nekaj besed. — pa se ii je posrečilo samo zašepetati z drhtečim glasom:
— Hvala... gospod... doktor... hvala!
— Preizkušnja je trajala dovolj dolgo... za začetek, — je menil zdravnik.
In ker ga je spremila grofica do vrat, ji je zašepetal:
— Cital sem v očeh tega otroka, in kmalu bom čita! tudi v n^ecrovem srcu.
XII.
Naslednjega dne je ob: :al zdravnik svojega novega varovanca. Peter je vso noč prebedel in preplakal. Cim je zagledal zdravnika, mu je hitel ves razburjen naproti.
Ni našel besed, da bi izrazil hvaležnost, ki je je bilo polno njegovo srce.
— Dobro, dobro... je dejal zdravnik prijazno. — Zdaj ni čas za vzdihovanje. Nasprotno, potrebni ste miru, počitka in poguma. Pojdite z menoj!
Odvedel je brusača v svoj kabinet. —Prišel sem, — je začel, — pred
običajno uro svojih posetov v bolnici in sicer zato. ker moram nujno govoriti z vami; povedati vam moram mnogo.
In ker se je zdelo, da je Peter ves presenečen in zbegan ob tem začerku, je zdravnik nadaljeval:
— Sedite sem v naslanjač in odgovarjajte brez ovinkov na vsa moja vprašanja.
Perer je ubogal. Prvič v življenju je sedel v naslanjaču.
Bilo mu je v njem nekam neudobno in raje bi bil stal. Ker mu je pa zdravnik zapoveda! sesti, je skleni, ubogati; moral je pa držati iztegnjeno svojo zlomljeno nogo, ki jo je le z največjo težavo premikal.
— Ah, ah, prijatelj, — je dejal zdravnik, — danes imamo nekam okorno nogo.
— Kakor vedno, gospod doktor.
— In kljub svoji telesni hibi mnogo hodrte?
— Lahko tudi tečem, če se mi mudi.
— In trpite pri tem?
— Včasih... Toda za to se ne zmenim; trpeti sem že davno vajen.
— Povejte mi, kako ste ohromeli na eno nogo.
— 2e dolgo je tega, gospod doktor.
— Niste odgovorili na moje vprašanje.
— Bil sem še čisto majhen, ko... se mi je pripetila ta nezgoda... In tako sem se privadil temu. Zdi se mi, da sem bil rojen s krajšo nogo.
Peter je do ušes zardel. Zdravnik ga je opazoval. Cez nekaj časa je dejal:
— Ali se ne spominjate več, kako ste postali Šepasti? Bili ste še otrok in mati vam je lahko pozneje povedala, kako se je ta nesreča pripetila.
Peter je molčal. Njego\o plemenito srce ni moglo obdolžiti mrtvega brata. Ker se mu je poznala zadrega že na obrazu, je zdra...'k nadaljeval:
— Kaj ste slučajno padli?
— Ne, cjspod doktor.
— Torej ste postali žrtev neprevidnosti.
P^ter se je že hotel zlagati, pa se je srečal njegov pogled s srepim zdravnikovim pogledom in takoj mu je upadel pogum.
— Povem vam, kako se je to zgodilo, — je dejal. — Bil seiii še otrok... ko sem se spri...
— Kaj? Ko ste se sprli?... Bili ste torej prepirljivi...
— To se pravi, gospod doktor, ko sem se branil...
— Proti komu?
Peter   je   zopet   okleval,   toda ne do! 70.
— r ..ni ;      takoj v do
pravici, pomeniti gospod, — ;e dejal čez nekai časa. Sram bi me bi'o lagati vam. ki ste bili tako dobri z menoj
!n   -evež  je   v   kratkem poved ti zdravniki: Kako mu je brat Jakob i o mil no*), ker ni hotel ukrasti plašna iz siarmarjeve Iz'ožbe.
Zdravnik je z zanimanjem posluša, njegovo pripovedovanje. In ko je Peter Konča, ga je vprašal:
— Kaj vas ni nihče lečil?
! — Pač, pač, gospod doktor; najprej mi je mati obvezala nogo, potem je pa poslala po znanega ranocelnika.
— In to je vse?
— Vse, kar vem.
Zdravnik je hodil nekaj časa po sobi, zatoplden v svoje mdsii. Kar se je ustavil pred brusačem, rekoč:
— Pokaži mi svojo nogo, prijatelj. Ves presenečen je Peter zajecljal v
odgovor:
O, ni vredno, da bi se trudili, gospod doktor; tu se ne da nič napraviti. Sicer sem se pa že navadil šepati.
— No, no, le pokaži mi zlomljeno nogo, — mu je prigovarjal zdravnik. In pokazal je z roko na dolgo hrastovo mizo, kamor je polagal ranjence pri pregledu bolnih udov.
Brusač je sedel na mizo, kakor je pač mogel.
— Lezi vznak, — je dejal zdravnik. Potem je pa začel takoj sam slačiti
Petra, da bi mu pregledal zlomljeno nogo.
— Ce naravnam tvojo nogo, je jasno, da ne boš več šepal.
In začel je Petrovo nogo temeljito pregledovati; otipaval je kosti, da bi spoznal, kako je bila noga naravnana.
In mrmral je sam pri sebi ogorčeno:
— Neroda... mesar... konjač!... Ali je mogoče tako mazaštvo!...
Peter ie sedel nepremično. Šele ko je zdravnih nehal otipavati nogo, je dejal:
—Kajne gospod doktor, da se tu ne da nič napraviti?
— Kdo ti je pa to rekel? — je vzkliknil zdravnik.
— Toda... toda ... mislil sem tako... — je jecljal Peter.
— Kaj pa moreš ti vedeti v svoji nevednosti? ...
— Res je, gospod doktor, da sem šamo ubožec, ki ne zna ne čitati, ne pisati; samo na prste znam za silo šteti.. Oprostite mi torej, gospod doktor, da tako govorim.
Zdravnik je ublažil svoj glas in odgovoril prijazno:
— Lahko se zopet oblečeš, prijatelj; vem dobro, kaj je treba storiti, da se bo tvoja bolna noga izravnala z zdravo.
Kaj vse pride
v zastavljalnico
Pariška zastavljalnica ima spravljenih aooo avtomobilov in celo velik balon
Pariz je mesto mode v vsakem pogledu. Ceio pariška mestna zastavljalnica, znana splošno pod imenom »moja teta«, se prilagodeva duhu časa in gre roko v roki z modo. Zgradila je ogromno poslopje, ki je služilo za veirko garažo, zdaj pa stoji v nji 2000 avtomobilov, čijih lastniki so deloma potrebovali denar, deloma pa niso vedeli, kam naj bi spravili avtomobile čez zimo. Pariška mestna zastavljalnica je namreč najcenejša garaža v Parizu in ljudje, ki rabijo avtomobile samo poleti, ko so na počitnicah, spravijo svoje avtomobile kar v zastavljalnico. Pariška mestna zastavljalnica ima pa spravljene še druge zanimivosti, katerih bi nihče v nji ne iskal. Nedavno ie sprejela velik balon in ga spravila v svoje skladišče, kjer bo počival, dokler lastnik ne pride ponj, ali dokler ga ne prodajo na dražbi.
Letala ni še nihče zastavil, pač pa ima pariška mestna zastavljalnica mnogo letalskih motorjev. Tudi veliki čoLni niso redkost in njihovi lastniki najdejo tudi za nje v zastavljalnici dovolj prostora, da jih lahko spravijo čez zimo. V zastavljalnici je tudi mnogo dragocenih daljnogledov, gramofonov, šivalnih in drugih strojev. Ljudje nosijo v zastavljalnico tudi drage otroške igrače, električne železnice, cele zbore vojakov itd. Zbirke vrednostnih papirjev so v zastavljalnici zelo obsežne, toda njihova vrednost je žal zelo nizka, ali pa so sploh brez vsake vrednosti. Vrednostne papirje prinašajo v zastavljalnico večinoma ljudje, ki bi jih radi zopet dvignili, čim bi njihova vrednost poskočila.
V enem kotu zastavljalnice stoji človeški okostnjak, ki ga je zastavil neki medicinec proti neznatni zastav-nini. Zadnje čase nosijo mnogi v pariško zastavljalnico tudi dragulje. Zastavljalnica daje za dragulje le neznaten del prave vrednosti, vendar jih pa ljudje oddajajo, ker nujno potrebujejo denar. Seveda se pa tolažijo, da jih bodo zopet dvignili in večinoma pridejo v roke prvotnih lastnikov, ker pariška zastavljalnica ni lakomna, temveč nasprotno, s svojimi starimi klijenti ravna kavaJirsko. V nji vlada namreč običaj, močnejši od zakona. Če je zastavljeni predmet že 15 let v
zastavljalnici in če je dotični v redu plačeval obresti, mu zastavljalnica vrne predmet brez kakršnekoli odškodnine.
Pretresljiva rodbinska tragedija
V severomoravski vasi žretehovicah se je odigrala v ponedeljek zjutraj pretresljiva rodbinska tragedija. 62 letni Kmet Alojz Šole je bil prvotno zelo bogat in več let je bil župan, zadnje čase ga je pa neprestano preganjala nesreča. Imel je dva sinova, starejši je študiraj v Brnu tehniko, mlajši je pa hodil v meščansko šolo. Starejši je bil ljubljenec rodbine, pa tega ni zaslužil, ker je očetu lagal in ga je končno spravil v obup. Celih 12 let je študiral, pa ni napravil nobenega izpita. Zapravi! je mnogo denarja v slabi družbi, nedavno je pa prišel domov in izjavil da je postal inženjer. Oče mu ie verjel in pripravljal ga je na poroko. Ože-niJ naj bi se bil s sosedovo hčerko. Tik pred poroko je pa prišla sleparija na dan in fanta je bilo tako sram, da je skočil pod vlak.
Sinova tragedija je očeta silno pretresla. Postal je otožen, v ponedeljek zgodaj zjutraj je pa vstal, vzel iz predalčka revolver, stopil k posteč svoje 55 letne žene Ane, ki je še spala, in ji pognal kroglo v glavo. Potem je odšel k postelji svojega mlajšega sina, ki se je bil pa že zbudil. Nanj je streljal trikrat, ena krogla ga je zadela v čelo, dve pa v desno ramo. Fant je bil živ, pa se je potuhnil, kakor da je mrtev. Oče ga je na postelji Še trikrat obrnil, da bi se prepričal, da je mrtev, potem je pa legel v posteljo in si pognal kroglo v glavo. Šele potem je težko ranjeni sin vstal in se priplazil do kuhinje, kjer je prebudil služkinjo, da je odšla po zdravnika. Težko ranjenega sina so prepeljali v bolnico mater in očeta pa v mrtvašnico.
Trdovraten samec.
— Tvoji upniki potrebujejo denar. Moraš se bogato oženiti.
— Će potrebujejo denar, naj se kar sami bogato oženijo.
dlCI«
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, Id smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda
PAZNO
PO 50 PAR ENTLAJVtJE
vezenje zaves, monogramov
»J uljana« Vosn jakova   ulica   (v bližim S lamica) In Sv. Petra c. 55
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A.. PKESkEK, L.IL'HI.1 AN A. Sv. Petra cesta 14. liri
munaa
industrijalca
kakor za poklonjene krasne vence hi šopke se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij, gg. pevcem za prekrasno žalno petje, Sokolu, gasilcem, Narodni čitalnici in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremiti na njegovi zadnji pod.
Vsem ki vsakemu posebej iskrena hvala! KRANJ, dne 21. novembra 1933.
Žalujoči ostali
SPALNICA 8 psiho 1900 Din (orehova imitacija). — Sperana spalnica 2300 Din (ptičji javor imitacija). — Naslov pove uprava >S1. Naroda«. 4r"S
Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše,
Ce kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite Se danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino
R. MIKLAVC, „Pri *kofn"
(Poleg Škofije) Zadovoljni boste:
PUH ZA PERNICE
ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25.-. 35.-, 56.-, »5.-. 180.- Kg. puna-ste odeje po naroČilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, Ljubljana. Marijin trg % 70/L
Nataknite copate, zleknite se,
navijte gramofon in zaigrajte plošče, ld vam jih posodi:
„S L A G E R"
Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije«
KNJIŽICE Ljubljanske Kreditne banke do Din  150.000 kupim po polni vrednosti. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >100 %<.
4544
SLABOTNI MOŠKI! Ne glede na vzrok slabosti, starosti in druge neprilike, se vam takoj povrnejo normalne moške sile. Nikakih pilul, tablet In drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljamo diskretno (kot privatno pismo) v zaprti kuverti brez zunanjega napisa, proti pošiljatvi Din 5.- v znamkah. — >Salus<, Zagreb, 6/SN, Savska br. 10.
83/L
ZIMSKA JABOLKA skrbno odbrana, sortirana po vrstah in trpežnosti, Se vedno v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Cene zmerne. 4515
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, soinčno, z verando in kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št. 33 (pred gostilno >Pri Plan-k ar ju« i. 4278
NAZNANILO.
V na novo preurejeni gostilni »PRI KMETU«, Gosposvet-ska cesta 8, so cen j. občinstvu na razpolago vsak dan sveže pošiljke morskih rib, bodisi pečenih, v omaki (brodetto), kakor tudi surovih.
Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v bogati izberi, prvovrstna, cene zelo zmerne.
Istotam se točijo pristna štajerska in dalmatinska vina iz nove, ravnokar došle vagonske pošiljke iz Kaštelov pri Splitu, katera lahko konkurirajo glede pristnosti in kakovosti vsem drugim dalmatinskim vinom.
Za obilen obisk se priporoča
STOŠIĆ ŠIME, gostilničar.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas nad vse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod
Miljutin Jesenko
danes, dne 21. novembra 1933, ob V2II. uri dopoldne po dolgem, mukepoinem trpljenju, previden s tolažili sv. vere bogu-vdano zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, dne 23. novembra 1933, ob V2I6. uri popoldne iz mrtvaške veže deželne bolnica na pokopalifiče k Sv. Križu.
Blag mu spomin!
Ljubljana, dne 21. novembra 1933.
Globoko žalujoči ostali«
^r«tns amk Hala: Oton iJimstOt mm Vflt v Ljubljani