Leto LX. itevilko M
U Ljubljani, o soboto ZZ. lanuorla 19Z7.
Ceno Din i
Izhaja vsak dao popoldne, IzvzemsJ nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petft a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej   »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za mozemstvo 420— Din.
reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knallova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, 1. nadstropje. — Telefon štev. 34.
Vlada v volilni nervoznosti
V vladnih krogih računajo z zelo veliko udeležbo volilcev, — Ministrski predsednik v avdijencL — Seja večine finančnega
odbora.
— Beograd, 21. januarja. PredsedniŠtvo vlade, kjer je prejšnje dni zavladalo skoro popolno mrtvilo, je s povratkom kralja oživelo. Danes dopoldne je imel predsednik vlade Nikola Uzunovič zelo dolgo konferenco z notranjim ministrom dr. Božo Maksim> vičem, k? mu je predložil poročila o razvoju volilne borbe za oblastne skupščine. Poročila, ki prihajajo notranjemu ministrstvu, javljajo, da je postala volilna borba v vseh krajih države izredno živahna, Z malimi izjemami je povsod lepo vreme, ki bo omogr>-fijo veliko udeležbo pri volitvah.
Vladni krogi ne prikrivajo bojazni, da bi
utegnile volitve za vlado izpasti nepovoljno. Vladni krogi se zavedajo, da bo rezultat oblastnih volitev važen element za razvoj nadaljnih političnih dogodkov.
Ob 11.15 je predsednik vlade Nikola Uzunovič odšel na dvor ter bil sprejet v avdi-jenci, ki je trajala do 12. Po končani avdi-jenci je predsednik vlade odklonil vsako izjavo.
Večina finančnega odbora je imela danes dopoldne sejo ter proučevala proračun prosvetnega ministrstva, ki pride na popoldanski seji finančnega odbora na razpravo. Večina je sprejela zelo dalekosežne redukcije.
Kosa bo volila Ljubljana
Srečna izbira kandidatov Naprednega bloka. — Klerikalnih kandidatov zaveden Ljubljančan ne more voliti. — Socijalisti ne dobe količnika, radičevci in radikali pa sploh ne pridejo v
pester*
Predlogi SLS za vstop v vlado
Dr. Korošec je izročil ministrskemu predsedniku pismene pogoje za vstop SLS v vlado. — Ne zahteva avtonomije, pač pa
nova velika župana.
— Beograd, 21. januarja. Današnja »Pravda» doznava iž Radiče/ih krogov, da je ar. Korošec izročil predsed* niku vlade nove pogoje SLS za vstop v vlado. Nikola Uzunovič sedaj pro* učtije te pogoje in bo dr. Korošcu od* govoril prihodnji teden po volitvah v oblastne skupščine. Pogoji SLS so de« loma gospodarskega, deloma politično* strankarskega značaja. Na kakršnikoli avtonomiji SLS ne vztraja več.
— Beograd, 21. januarja. O pogojih, ki jih je vodja SLS dr. Korošec pismeno izročil predsedniku vlade, se dozna vajo sledeče po-<?robnosti: SLS zahteva, da se ji odstopita ministrstvi poljedelstva in »ocijahie politike. Piemeni predlog SLS molči o generalih, o katerih je tisk te stranke pred tedni pisal,
da pomenijo težak udarec proti parlamentarizmu in demokraciji. O kaki načelni zahtevi, da se dolekrog oblastnih samouprav razširi ali celo poglobi s kakimi zakonodajnimi pooblastili, ni v predlogih SLS ničesar. Vse zahteve proračunske prirode se reducirajo ua to, naj vlada pristane na nekoliko večjo podporo paplavljenim krajem v Sloveniji. SLS tudi opozarja, da se nahaja pri upravi fondov več milijonov kot fond za brezposelne. Glavna točka takozvanih pogojev SLS za vstop v vlado pa je policijske narave. SLS zahteva izpremembe na velikem županstvu v Ljubljani in Mariboru in pri nekaterih drugih uradih v Sloveniji. Radikali izjavljajo, da niso verjeli, da bo SLS postavila tako pohlevne stvarne pogoje in se omejila pred v?em na osebna vprašanja.
Zagreb beleži vsak dan nove množice obolelih. — Epidemija bo trajala še 14 dni. — Naglo razširjenje v Dalmaciji. — Situacija
na Češkem in v Nemčiji.
— Zagreb, 21. januarja. Nemarnost epidemr.ie španske gripe tekom zadnjih diii ni minula, marveč je po mnenju zdravniških krogov zavzela še večje dimenzije, kakor se je sprva domnevalo. Varnostne odredbe oblasti niso skoraj nič zalegle, kar je bilo predvidevati že v naprej, ker je znano, da ima ta bolezen vselej značaj hude epidemije. Mestni fizikar je podvzel vse, kar je v njegovi moči, zlasti kar se tiče čistoče v javnih lokalih in mestnih šolah. Tudi inspektorat narodnega zdravja v Zagrebu je s svoje strani ukrenil vse potrebno In možno ter odredil, da se mu morajo priiaviti vsi slučaji obolenj na španski. Južno in vlažno vreme zadnjih dni je razširjenje bolezni le še pospešilo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je naravnost oblegan. Zdrav-nilci-specijalisti, ki so zaposleni v tem uradu, so skoraj noč in dan na nogah, da obiskujejo bolnike. Zdravniški krogi izjavljajo, da zaenkrat še ni govora o kaki večji nevarnosti, vendar pa izražajo svojo bojazen glede komplikacij, ki so letos zelo česte. Tudi zasebni zdravniki so prezaposleni. Računa se, da je v Za grebu obolelo doslej okoli 3000 oseb na gripi. Samo tekom včerajšnjega dne je bilo prijavljenih nad 100 novih slučajev. Smrtnih slučajev doslej ni veliko. Umrli sta samo dve na gripi oboleli osebi.
Po mnenju zdravnikov bo epidemič-no obolenje na gripi trajalo še kakih 14 dni, nakar pričakujejo, da bo bolezen začela hitro pojemati.
— Split, 21. januarja. Španska gripa, ki razsaja skoraj v vseh evropskih državah, se je te dni pojavila tudi v Dalmaciji, posebno pa v pomorskih mestih. V Splitu je tekom zadnjih dni obolelo krog 300 oseb. Smrtnih slučajev doslej še ni. Kakor poročajo iz dr-j-Zih dalmatinskih mest, se je bolezen pojavila že skoraj povsod. Domneva se, da so jo zanesli v Dalmacijo tuji mornarji, ki so prišli iz Anglije ali Francije. Španska gripa je zlasti leta 1918 razsajala po Dalmaciji ter zahtevala številne žrtve. Zato so oblasti pod-vzele vse mere, da kar naibolj preprečijo nadaljno širjenje te bolezni, ki .ie letos po mnenju zdravnikov mnogo bolj nevarna, kakor minula leta.
_ Praga,   21. januarja. ^Danska
ffripa se v zadnjih dneh nenavadno širi med šolsko mladino. Mnogo šol je bilo zatvorjenin že začetkom tega tedna, včeraj pa so sanitetne oblasti od-
redile, da se zatvorijo vse Šole v Pragi.
— Berlin, 21. januarja. V mestnih bolnicah je 40S0 bolnikov, obolelih na španski gripi. Pri bolniških blagajnah je razentega prijavljenih še 4S71 obolenj. Koliko je obolelo na španski gripi privatnikov, ki se Iečijo pri zasebnih zdravnikih, ni točno dognano. Ceni pa se, da boluje v Berlinu nad 10.000 oseb na gripi.
V Porenju je zaznamovati lahro popuščanje epidemije, toda mesto gripe se je pojavila epidemija Skrlatfnke. zlasti v okolici Triera. V Moiakovern je nad 5000 oseb obolelo na španski, v Frankfurtu pa se ceni števiio bolnikov na 4500. V saarskem o*)dročju je tekom tega tedna umrlo ua gripi 150 oseb. V policijski vojašnici v Aachenu je obolelo od 100 Policiiskih stražrikov 68. V Berlinu samem je bilo tekan včerajšnjega dne samo osem smrtnih slučajev, vendar pa zavzema gripa povprečno težki značaj.
Nočni koncert
Mirne in poštene prebivalce Emonske ceste je danes okoli 2. zjutraj prebudil glu-šeč ropot. Preplašeni so hiteli odpirat okna, da vidijo, kaj se godi na cesti, od koder ie neprestano odmeval »bum - bum -bum - tara - birm!« kakor da koraka mimo cel polk. Ta so videl! imeniten prizor:
Dva muzikalno navdahnjena veseljaka, Nande in Oton, ki sta bila vezovala brhko Nežiko, sta nekje rekvirirala velik boben In mali boben džesbenda z vsemi pritik-linami. Brezplačni koncert je privabil stražnika, ki ie pozval oba veseljaka, naj mirujeta in naj ne motita spanja pravičnih Emončanov. A Nande in Oton, dva trmo-glavca, ki napravita ravmo nasprotno, kar jima človek reče, sta začela vpiti in protestirati: %Kua? Vi nama boste prepovedovali bobnati? Imava za to pošteno pravico!« in začela sta znova, dokler ju nf stražnik v imenu zakona povabil na stražnico z njunima inštrumentoma vred. KeT tudi na stražnici še nista mirovala, so }n vtaknili v hladni policijski zapor, kjer sta se kmalu streznila in danes okoli S. zjutraj sta skesana in premrazena stala pred policijskim komisarjem, ki jima je po Izvršenih formalnostih uradno vljudno naznanil, da sta prejela za nočni hrupni koncert vsak po SO Din nagrade. Odkurila sta jo nato vsa vesela s policije, a danes gotovo preganjata mačk<
Dasi se voli po listah, vendar igrajo pri odločitvi volilcev glavno vlogo tudi imena kandidatov. Cim bolj je kakšen kraj politično razvit in zaveden, tem bolj pazi na kakovost kandidatov, ki mu jih predlagajo razne stranke.
Treba je priznati, da je lista, ki jo je postavil napredni blok v Ljubljani, glede oseb izredno srečno izbrana. Seveda je v Ljubljani še obilo drugih, ki bi bili sposobni za ta mesta, vendar so vsi kandidati te liste brez izjeme ugledni možje, ki vsak zase in v skupini predstavljajo program načel in dela.
Nosilec liste je gospod
dr. Dinko Puc
ki je bil sicer nekaj let v Gorici, a je kot rojen Ljubljančan, kjer je preživel vsa dijaška leta, in po svojem delovanju po vrnitvi v Ljubljani znan vsakemu Ljub-bljančanu, posebno po svojem političnem in gospodarskem delu. Zlasti si je s svojima tovarišema gg. Jos. Turkom in Ant. Likozarjem z izvrstnim delom kot predsednik gerentskega sveta stekel obče zaupanje. V oblastni skupščini rabi Ljubljana zelo izobraženih in borbenih zastopnikov, da bodo znali odbijati klerikalske nakane, ki lih proti Ljubljani pripravljajo klerikalci po vzoru Lampe-Štefetovega deželnega odbora.
Nadaljna dva kandidata Naprednega bloka sta gospoda
Ivan Tavčar in Ivan Mohorič.
Prvi je tajnik Delavske zbornice in na kandidatni listi zastopnik interesov nameščenstva in delavstva — Tajnik Zbornice za TOl g. Mohorič je znan in odličen zastopnik interesov trgovcev in obrtnikov. Oba gg. kandidata sta prvovrstna strokovnjaka. Po položaju, ki je danes v Ljubljani, morata biti nedvomno oba izvoljena, ako napredni volilci store svojo dolžnost Delavstvo in javni nameščenci, trgovci in obrtniki, trgovski in zasebni nameščenci sploh bodo kompaktno volili listo Naprednega bloka in jo privedli do popolne zmage. Seveda se mora vsak zavedati, da tudi njega zadene težka odgovornost, če ostane doma. Vsaka abstinenca je udarec proti lastnim interesom. Abstinenca je najboljša pomoč nasprotniku in najslabša usluga lastnemu stanu.
Nadaljna kandidata gospoda
inž. Gvido Gulič in dr. Jože Bohinjec
sta v najširših krogih znana kot strokovnjaka, prvi v obrtnih in tehničnih zadevah, drugi v socijalnopolitični stroki. Vsaka lista si more šteti v ponos, če ima taka imena. Vsakega naprednjaka sveta dožnost je pobijati volilno abstinenco, preprečiti potovanja volilcev na
Izlete, na lov, in sploh delati, da bo zmaga Naprednega bloka čim večja in čim lepša.
Namestniki na listi SDS in NSS so gospodje:
Dr. Tone Jamar, ki je pač eden najuglednejših zdravnikov in socijalnih delavcev, trgovec Miroslav Urbas. daleč znan po vsej deželi, pismonoša Anton Boh kot zastopnik malega javnega nameščenstva. uradnik Mestne hranilnice Ivan Hiter, od nekdaj znan kot značajen boritelj, ki se nikoli ni upognil in Rudolf Geyer, eden najuglednejših naših obrtnikov.
Razume se, da ni naša stvar secirati kakovosti nasprotne liste. Vendar se nam zdi kandidatura g. dr. Breclja, ki ga prav nič ne veže na Ljubljano, zelo ponesrečena. Kajti on je predstavnik fanatičnega novostrujarstva, ki je toliko zla rodilo že pred vojno na Goriškem in se tudi po vojni pojavlja kot razdiralen element na Goriškem. Nesrečni temperament dr. Breclja, ki se je pokazal tudi na nedeljskem klerikalnem shodu v Uni-onu, utemeljuje bojazen, da prihaja ž njim v oblastno skupščino element nestrpnosti in politične zagrizenosti.
Na drugem mestu liste SLS kandidira g. Anton Rojina, industrijalec, ki se je zadnje čase silno ekspouiral za kle-rikalstvo. zlasti ob volitvah v Zbornico TOI. Šteti ga je treba v ono klerikalno družbo z gg. Ogrinom in Ložarjem na čelu. ki je s svojim strankarskim razdiralnim delom povzročila našemu obrtništvu neprecenljivo škodo.
Trgovec in obrtnik, ki ima količkaj stanovskega ponosa, ne more voliti stranke,
ki je razpustila Zbornico za trgovino, obrt In Industrijo
in je uničila zadnji ostanek stanovske avtonomije naših gospodarskih krogov.
O ostalih listah ne kaže pisati. Lista dr. Ravniharja in dr. Hacina ne prideta v poštev; javnemu nameščencu, delavcu in obrtniku bo pač prej roka usahnila, kakor da spustijo ž njo kroglico za ta dva žalostna predstavnika še bolj žalostnega režima RR. Režimu RR nobene kroglice ne v Ljubljani, ne na deželi, to je geslo vseh uradniških in davkoplače-valskih krogov.
Tudi obe socijalistični listi ne prideta v poštev, ker ne moreta doseči količnika Delavci in inteligenti, ki čutijo socijalistično in napredno ter hočejo to izraziti tudi z glasovanjem, morejo voliti le kandidatno listo Naprednega bloka, ki je napredna, narodna in socijalna ob enem.
Zbor zaupnikov Naprednega bloka v Ljubljani
Včeraj zvečer se je vršila v veliki kazin-ski dvorani zaključna manifestacija Naprednega bloka, ki je topot pozval zaupnike k zadnjemu sestanku, da jim da še zadnja "navodila za uspešno delo na predvečer volitev, ki naj prinesejo kar najlepšo zmago. Zaupniki so se v im poza nt nem številu odzvali temu pozivu ter do zadnjega kotička napolnili prostrano dvorano. Zborovanje je ovoril pred sednik volilnega odbora g. ravnatelj Jug, ki je nagla s i L, da preide sedaj podrobuo delo na zaupnike in somišljenike same. Viharno pozdravljen je nato nastopil nosilec napredne liste g. dr. Dinko Puc, ki je v temperamentnem govoru zavrnil volilne šla-garje klerikalcev, ki si prizadevajo z vsemi sredstvi da bi v zadnjem trenutku preslepili volilce in okrenili razpoloženje volilcev na svoj mlin. Naglasil je, da imajo volitve politični in lokalni pomen. Politični, ker boio spremenile v znatni meri dosedanji politični kurz, in lokalni, ker morajo enkrat za vselej izbrisati klerikalni madež, ki je pri zadnjih volitvah padel na belo Ljubljano. Zato mora sleherni volilec na volišče. Ce bo vsak volilec storil svojo dolžnost, je zmaga* naša na celi črti. Nikdar bi ne bil dr. Korošec ljubljanski poslanec, če bi bile napredne struje enotne. A tudi tokrat so radičevci in ra-rikali smatrali za potrebno, da cepijo napredne vrste in tako neposredno delajo tlako klerikalcem. Govor dr. Puca je sprejel zbor z viharnimi ovacijami, ki kar niso b.o-tele ponehati.
Tudi drugi govornik, kandidat Ivan Tavčar, je v svojem govoru podčrtal pomen obiasmih volitev ter v ostrih in kratkih stavkih podal glavne parole za volilni boj zadnjih dveh dni. Naglasil je nedelavnost klerikalcev, ki za Ljubljano doslej niso sto-
rili ničesar, ter povdaril, da morajo vsi naprednjak! vztrajati v skupnem delu in borbi. Kdor se odstrani od napredne fronte, pomaga klerikalcem I Govornik se je dotaknil tudi mariborske afere prof. Rostohar, ki se še vedno izdaja za zastopnika NSS, kar že dolgo več ni. Narodni socijalisti obsojajo vse one, ki se v Mariboru vežejo z Nemci in klerikalci. S pozivom na delo za zmago narodne fronte je govornik končal ter žel za svoja izvajanja vsestransko odobravanje.
Govorili so nato še gg. Ivan Rebek, ki je pozval obrtnike, naj kompaktno nastopijo za Napredni blok"*Rudolf Juvan, ki je naglašal, da se je NSS združila z SDS v Naprednem bloku, ker je NSS po volitvah L 1924 uvidela, da more zmagati samo enotna napredna fronta. G. G r a S i č je pozval delavstvo, naj ne dela več tlake klerikalnim izkoriščevalcem, marveč naj vsi glasujejo za Napredni blok, ki ima v Ljubljani drugo skrinjico.
G. dr. Puc je nato še podal par zanimivih slik iz delovanja bivšega kranjskega deželnega zbora in odbora, nakar je predsednik g. ravnatelj Jug zaključil krasno uspeli tnanifestacijski zbor, ki je dokazal, da stoji Ljubljana odločno v naprednem taboru in da ji ne bodo nikoli več gospodarili klerikalci! Prepričani smo, da bodo naši zaupniki in napredni volilci vsi do zadnjega moža storili svojo dolžnost, da bo ta zmaga čim lepša in kar najbolj častna!
KONGRES GLUHONEMIH
— Beograd, 21. januarja. Prihodnje leto se vrši v Pragi I. mednarodni kongres gluhonemih.. Tega kongresa se bodo udeležili tudi zastopniki ustanov za gluhoneme v naši državi. Protektorat nad kongresom ie prevzel prezident Cehoslovaške republike dr. Masarvk.
Spi
Seja finančnega odbora
>rejeta proračuna ministrstev
gradjevin in saobraćaja.
— Beograd, 21. januarja. Na snočn; seji finančnega odbora   je   bil v razpravi n*ja
prej proračun ministrstva gradjevin. Minister Košutič je priznal, da je bil njegov prvotni proračun znatno reduciran že v vladi. Njegova površna izvajanja so napravila na člane odbora prav mučen vtis. Minisier obljublja popravo cest in gradb S pomočjo nekega investicijskega posojila, ki ga pa sploh ne bo. Za užiško okrožje je predvidenih uičmanj kot 23 milijonov dinarjev, za vse prečanske kraje skupaj pa jedva 24 milijonov. Reparacije se uporabljajo predosem za Srbijo. Poslanec De met -rovič jc končno protestiral proti temu, de se notranja oprema Narodne skupščine naroča v inozemstvu, dasi imamo dovolj domačih prvovrstnih obrtnikov. Minister Košutič je odgovoril, da je tako sklenila vlada že pred njim in da ne more pomagati.
Nato se je začela razprava o pror »čunu prometnega' ministrstva. Prometni miniatur general Milosavljevič je v svojem ekspo-zeju odkritosrčno priznal, da je promet de.s-organiziran in da bo treba temelji*?h reme-dur. Napovedal je razne ukrepe, od katerih pričakuje veliko. Njegova izvajanja iz-zvenela v zahtevo po temeljiti reorganizaciji celokupnega prometa. Posl. Dcm^irvvič je kritiziral ekpoze ministra, češ da vsebuje mnogo obljub pa malo stvarnega dela Kvi je s ponudbo rojakov v Južni Ameriki, ki so pripravljeni zgraditi železnico iz Beograda na Jadran? Od aj>rila do avgusta ;t znašal primanjkljaj železnic nad 500 mililo^ nov dinarjev. Za zgradbo novih železnic je bil sestavljen ogromen načrt, v pr.računu pa je samo 20 milijonov. PanČe^ašfci Stti&t je naročen, toda nihče ne ve, kje bo stal. Prometni minister je molčal o tarifni politiki, dasi pomeni bistvo prometne polirike.
Oba proračuna sta bila po končan! debati sprejeta z vladno večino glasov.
Načrti madžarskih legitimtstov
Francija in Jugoslavija za po-vratek Zitc?
— Budimpešta, 21. januarja. Legi tim i-stično glasilo *Magyar Ujsag< prinaša daljše poročilo svojega pariškega poročevalca o p-v lovanju grofa Bethlena v Rim. List zatrjujp, da Francija ne bo nasprotovala restavraciji zakonitega madžarskega kraljestva, ako bi to želela odgovorna madžarska vlada. Francoska politika je pripravljena vzpostaviti madžarski prestol z Otonom eamo, da prepreči nevarnost pangermanizma. List dalK* trdi, da je tudi jugoslovanska vlada priprav ljena podpirati porratek bivše kraljice Zit« in njenega sina Otona na madžaski prestol, da prepreči italijanske spletke. Mussolini pa hoče postaviti Albrechta na madžarski prestol in na ta način pritegniti Madžarsko v ita* lijansko interesno sfero. Na Behtlenu je, da se odloči. Najboljše bi bilo, da odpove rint-ski pakt, ker lahko sklene mnogo boliš) in ugodnejšo francosko-jugoslovenski*-^ džarsko zvezo.
DUNAV NARAŠČA
_ Beograd, 21. januarja. Hidrotehničn« stanice eo obvestile ministrstvo poljedelstva, da narašča Dunv zlasti v gornjem toku in da se je ponekod izlil iz struge.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA
Efekti: 2% % drž. renta za vojno škodo 3-42—^44, 7% invest. pos. 1921 0— 83. Celjska posojilnica dd. 195—19S, Ljub-Uanska kreditna banka 150—0, Merkantil-na banka 99—100, Prva hrvatska štedionica 895—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne In livarne 80—0, Trboveljska premogokopna družba 360—0. Združene papirnice 120—0, Stavbena družba dd. Ljubljana 5o—65, Šešir dd. 104—0, 4S% kom. zad. dež. bke. 20—22, 4XA% zast. 1. kr. dež. bke. 20—22
/\i;Kf-H<KA KORZA
Efekti: 7% invest. pos. 1921 S3~^84, S3—84, 2%% drž. rente za ratnu štetu 345, 344—346, Ljubljanska kreditna 150—0. Hrv. eskomptna banka 102—104, Kreditna banka Zgb. 103—106, Hipotekama banka 59.5—60, Jugobanka 99-5—100, Praštediona 897.5—900, Drava dd. Osijek 420—4), šećerana Osijek 470—48a Gutman 260—265, Slaveks 115—120. Slavonija 34.5—0, Trboveljska 350—360, Union paromlin 285—0, Vevče 120—0, Agraria 4&50—49.5.
Devize: Dunaj 799.50—80Z50. Berila 13.4S_13.51, Italija  244.75—246.75. London 275.70—276.50,     Newyork 56.704—36.904, Praga 168—168.80. Corih 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE.
Corih. Beograd 9.14. Pariz 20.585, London 25.193125, Newyork 519.25. MlUo 22.45, Dunaj 73.15.
Trst: Beograd 40.68, London 112.27, Curili 445.60-
7984
Strahovit orkan v Beogradu
Že tri dni razsaja v Beograda' in okolici strahovit orkan« — Velikanska škoda na poslopjih in nasadih« — Dve tovarni pogoreli. — Promet na atteah zelo oviran, mestoma popolnoma nemogoč«
Beograd, 21. februarja.
V Beograda in okolici razsaja že tri fini z nezmanjšano silo strahovit orkan, znan pod imenom »kosava« To ime mu je pridelalo ljudstvo, ker je navadno tako silen, da kosi strehe, dimnike in vse, kar zajame. Tudi tokrat je orkan to ime v polni meri zaslužil. Beograd zlasti pa predmestja ob Dunavu, izgledajo, kakor da bi bil razsajal tam močan potres. Posebno silovit je bil orkan v »oči od srede na četrtek, a tudi včeraj ves dan je razsajal z nezmanjšano silo. Kdor je bil včeraj prisiljen, da se poda na ulico, se je izpostavil nevarnosti, da mu vsak trenutek prileti na glavo podrt dimnik. . kos opeke ali cel kos strehe. Dimniki so skoraj vsi izginili, le na hišah, ki so zakrite za večjimi poslopji, so ostali še nepoškodovani. Ulice so posute s strešno opeko, razbitimi šipami, m tramovjem porušenih streh. Cestne svetilke so vse razbite, brzojavni drogi nrevrnjeni. telefonske iri brzojavne zveze pa po celem mestu prekinjene. Trgovske napisne table so razmetane po vsem mestu. Mnogo jih je veter dvignil v zrak ter odnesel v Dunav aH tja v banaško ravan.
Posebno hudo so prizadeti tudi javni nasadi. Botanični vrt je dobesedno uničen. Drevesa so izmvana, grmovje po-mandrano. ostali nasadi pa posuti s kamenjem, peskom in smetiem* tako da bo potrebna popolna obnova, ako hočejo vrt zopet vzpostaviti. Mnogo dragocenih rastlin in raritetnih ter eksotičnih dreves je popolnoma uničenih. Škode doslej še sploh ni bilo mogoče preceniti. Tndi dvorni park je hudo trpel. Krasna reprezentativna železna ograja, ki veže stari konak z novim, je v dolžini 10 m porušena Kalemegdan, ki je vetru posebno izpostavljen, je spremenjen v puščavo. Ograjo, kioske m klooi je veter polomil in deloma odnesel kdo ve kam. Tudi na Topčideru ie orkan povzročil neprecenljivo škodo.
Radi razdejanja je promet v nekaterih ulicah popolnoma onemogočen. Cestna železnica je morala na nekaterih progah ustaviti obratovanje. Vihar je bil tako močan, da je zaustavljal vozove in preobrača! avtomobile. Tramvaj mora tudi na ostalih progah voziti zelo previdno in počasi, da se preprečijo večje nesreče. Manjših nesreč pa beleži kronika vse polno. Včeraj je strahovit orkanski sunek vrgel neki luksuzni avto v nasproti prihajajoči avtoomni-bus. Udarec je bil tako strahovit, da ie luksuzni avto popolnoma razbit. Potniki so bili težko ranjeni ter so jih morali prepeljati v bolnico. Na poslopjih je vihar zdrobil skoraj vse šipe. V vsem Beogradu ni niti ene hiše. kjer bi bila cela okna. V hotelu Moskvi je vihar zdrobil velikansko, nad 1 cm debelo šipo, tako da so morali kavarno zapreti, ker je vihar v hrpu začel premetavati bufet. mize in stole. Slične scene so se odigra-vaJe tudi v drugih tokalih.
Orkan Je povzroči! celo vrsto več-fih in manjših požarov. Posebno nevaren je bil požar v tvornici katrana in asfalta poleg mestne klavnice ob Dunavu Ogenj je izbruhnil vsled porušenega dhnnika krog 8. zvečer. V hipu je bilo vse poslopje v plamenih. Orkan je pritiskal s podvojeno silo ter je odnašal posamezne goreče dele poslopja. Strahovit je bil prizor, ko je vihar dvignil celo gorečo streho, jo zanesel visoko v zrak in nato strmoglavil sredi Dunava. K sreči je veter pihal v smeri proti Dunavu, ker bi bilo sicer pogorelo celo predmestje. Gasilci so biii napram divjemu elementu brez vsake moči. Bilo je povsem nemogoče, postaviti lestvice, ker jih je veter sproti preobračal. Vodne curke ie veter zanašal v poljubno smer. Tako so morali gasilci mirno gledati, kako je požar uničeval, dokler ni vse poslopje zgorele do tal.
Prebivalci okoliških hiš m trilc so
i_ 21-
******
H. J. Mago&
17
vso noč prečni": na uHcl v ledenomrzlem viharju, ker se niso upali v hiše, boječ se. da jim zgore nad glavami. Razen tovarne je pogorelo t«!di večje stanovanjsko poslopje. Id ie mejilo na tovarno.
Včeraj zjutraj je pogorela do tal tovarna sit. Vsak trenutek je bilo opaziti na ulicah gasilce, ki so hiteli na pomoč sedaj v ta. sedaj v oni del mesta. Prijavljenih je bilo nad dvajset manjših požarov, ki so nastali vsled ogorkov gorečih poslopij ali pa vsled tega. ker je veter porušil dimnike in so začele goreti strehe. Tudi rešilni oddelek je imel noč in dan polne roke dela. V bolnice so pripeljali vse polno ranjencev, ki so postali žrtev orkana. Najhujše poškodovana so poslopja v Dušanovi in Takov-ski ulici ter v ulici vzdolž Dunave.
Skoda, ki jo je že doslej povzročil orkan, se ne da niti približno preceniti, ker je vsaka hiša trpeia večjo ali manjšo škodo. Vsekakor pa znaša škoda več milijonov.
Tudi v okolici, zlasti pa v Zemunu je <-. kosava* povzročila ogromno škodo. Ob Dunavu so porušeni vsi mostiči in pristanišča za ladje in čolne, ki oskrbujejo promet med Beogradom in Zemunom. Promet s parniki je popolnoma ustavljen. Vihar je odnese) tudi mnogo manjših čolnov. V zemunskem pristanišču se je sinoči potopila večja lesena ladja, ki jo je veter z vso silo stisnil k obalnemu zidu. Tudi druge večje ladje so močno poškodovane, ker so vsled viharnih sunkov trčile druga ob drugo. <Košava» je tudi vso minulo noč razsajala z nezmanjšano silo in traja tudi Še danes ves dan. Temperatura je zelo padla ter znaša 4 do 9 stopinj C pod ničlo Prebivalstvo ie zelo vznemirjeno ter se boji nadaljne katastrofe.
Klerikalna skrb za vpekojence pred in po volitvah
^Slovenec* ie te dni pred volitvami zopet poln obljub klerikalnih voditeljev. Za vsak sloj ima nekaj In iako se ob tej priliki Spominja tudi nas. bednih 2elezni§kih vpo-kojencev. Klerikalci se zopet trkajo na prsa. čeS mi in samo mi smo skrbeli za vas. vsi drugi pa so vas odirali: zato smete voliti samo nas. In v te? viž* gre naprej, kakor smo že vajeni vseh sedem let.
Da pa gospodje ne bodo mislili, da smo vpoko'enci res taki telički, da jim vse slepo verjamemo, hočem gospodom malo obuditi spomin. Bilo je leta 1912.. ko so Železničarji potom poslanskih klubov v avstrijskem parlamentu zahtevali povišanje svojih prejemkov. Za *?000 železničarjev. H so opravljali najnaporneiso službo, se J« zantevalo 4 milijone kron poviSka. Toda takrat klerikalci niso fcreH srca za Železniškega uslužbenca, marveč so s pokojnim dr. Krekom n2 čelu vsi do zadnjega glasovali proti in tako smo takrat ostali na cedilu Sest mesecev pozneje so prav isti klerikalci zahtevali za samo TS.oflo duhovnikov povišanje v znesku 9 milijonov kron O takrat so pa Vsi elasovaH za ta kred'tt Taka je bila klerikalna ljubezen do železničarjev v preteklosti.
Pa bo kdo rekel, da so se Čas! s-preme-nili? Da. Časi so se spremenili, toda bleri-kalci so ostal! isti Dokler so v opozicij!, kritiziralo brez pretege in oblmbllajo vse vprek nebesa na zemlji. Treba pa ie le pogledati, kal so v resnici s t ori M ? Ko te v Davidovičevi vladi zavzemal resor prometnega ministra k'erikalec prof. SnSnik, so klerikalci svoje sladkobesedne obllnb* ko* vselej zopet požrli in njegovo prvo delo je bilo. da ie žeferniSVfm pen zfj on istom, kf so dohival! za 311erno službovanje 18.50 Din dnevne  pokoinlne. odtrga!  dva dinarja!
Tako izgleda klerikalna skrb za železničarje v resnici! Taki so bili prej in taki so ostali rudi sedaj! Vse to. kaT danes na
pragu volitev obljubljajo, je faž. Ore Jim ie za naše kroglice. Nikar pa naj ne mislijo, da smo železničarji in vpokojenci res še tako neumni, da jim bomo tudi tokrat nasedli. Naših kroglic ne dobite nikoli več* Mi vsi bomo glasovali le sa kandidate Naprednega Moka, ki nič ne obljubljajo, a zato store, kar Je v njftovi moči.
^lezniskl upokojenci
Volilni shodi-v Ljubljani
Snoči so se vršili v Ljubljani zopet trije volilni shodi, dva veSja ▼ mestu in eden manjii v SificL Tam so pri Zajcu zborovali radicevei ob prisotnosti BO—40 ljudi. Govoril f «o gg. prof. Modic, Tomšič, Fran Šker-bee in Ivan FrelUi, ki je razlagaj davčna bremena, katera so radicevei naložili našim davkoplačevalcem. Kako je poskušal gg Fuclja in Radiča izmazati, ne vemo. Da -?e mu to Sisifovo delo nj posrečilo, bodo pridale v nedeljo prazne radičeveke skrinjice.
V Mestnem domu »o se snoči zbrali komunisti in socijalisti, ki kandidirajo v Ljubljani skupno. Prišlo jih je okrog 4€0. večinoma delavci. Nosilec liste g. Fran Sedej je govoril o politični situaciji v državi in dokazoval, da živimo pod diktaturo raifkalne reakcije. Dr. Lezneš je razpravljal o strokovnih organizacijah, drugi govorniki pa o posameznih točkah programa zrtmžcnih delavskih strank. Shod je potekel mirno.
V veliki katoiiifJri dvorani se je vrSil zbor zaupnikov Naprednega bloka, ki so napolnili dvorano do zadnjega kota. 0 zbora poročamo posebej.
D revi bodo radicevei priredili generalno skušnjo za juri! na Ljubljano. V Mestnem domu bodo imeli shod, na katerem bo poročal sam g. Puce!j, kaj je storil kot minister poljedelstva za poplavljence v Sloveniji, za povzdijfo našega narodnega gospodarstva, za regulacijo Ljubljanice in za omi ljenje davčnega pritiska Poročal bo tudi, kako se je z vso energijo upiral svojemu strankar skemu prijateljb ministru Krajaču, naj ne razpust! Trgovske zbornice, kako ?e v ministrskem svetu odločno zahteval takojšen razpis občinskih volitev v Ljubljani in kako je protestiral proti temu, da bi bil mesto nestrankarskega g. Kolmsna Imenovan sa gerenta Mestne hranilnice radičevski kandidat advokat g. dr. MaruŠič. i t. d.
S tem shodom bo glavna mobilizacija strank v Ljubljani končana D revi in jutri se bo vršilo le $e par manjših lokalnih sestankov.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
v Ljubljani,
DRAMA. Petek 2L: «Slaba vest*. D. Sobota, 22.: ^Triglavska bajka». C. Nedelja, 23.: Ob 15. «l/grabljene Sabinke*.
Ljudska predstava pri znižanih cenah Izv.
Ob  20.  «Pri   lepi  krčmaxici». Ljudska
predstava pri zn žanih cenah. Izv. Ponedeljek, 24.: »Pahljača lady "VVinderme*
re*. E. ... Torek, 25.: Zaprto.
OPERA. Petek, 21.: Zaprto. Sobota. 22.: «Cosi fan tntte*. B. Nedelja, 23.: Ob  15. «Carmen». Ljudska
predstava pri znižanih cenah. Lrr. Ponedeljek. 24.: Zaprto. Torek, 25.: »Figarova svatba*. C.
Iz gledalke pisarne. V soboto 32. t. ir*. se poje v ljubljanski optri Mozartovo delo «Gosi fan tutte» za abonente reda B. S to opero so gostovali naši **oiisti pod vodstvom svojega ravnatelja g Mirka Po* !iča v slavnostnih dneh Narodnega gleda* lisca v Osijeku ter želi velike uspehe. Vsi k-ogi osiješkega prebivalstva in tud: runa* nji zastopniki na osijeških slavnostni so povdarjali umetniško - višino naše institu« cije in naravnost vzgledno izvajanje te opere. — V nedeljo 23. t. m. se poje popol* dne ob treh Bizefova opera «Carmen» z go. 1 hierrvjevo v naslovni vlogi kot ljudska predstava pri znižan h cenah. V drami sta isti dan dve predstavi, in sicer ob 15.: vele* zabavna komedija »Ugrabljene Sabinke-», zvečer pa prva repriza Goldonijeve kome* ; dije *Pri lepi krčmarici*, ki je dosegla na svoji premijeri lep uspeh ter izredno zaba« vtla gledališko občinstvo. Tudi za dramski predstavi veljajo znižane cene.
Koncertna nagnan ta. Dne 3. februarja koncerrira v Umonski dvorani slavni češki vijolinski virtuoz Vasa Prihoda, ki uživa danes sloves najboljšega evropskega umetnika. Dne 14. februarja je v Ljubljani znamen;ti Sevčikov kvartet, ki priredi komorni končen v probavo 100 letnice smrti
Beemmma in nt katerem Izvaja tri Beethovnove komorne kvartete. Tekom februarja se vtš: tudi vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matice in pa II. simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice Naiančne sporede in datume javimo pravočasno.
Koncert ljubljanskih kouservatori-stov. V sredo, dne 26. t. m. se vrši v PH-harmonični dvorani koncert gojencev ljubljanskega državnega konzervatorija, na kojega sporedu s*- s'edeče točke: 1 Tartini: Sonaia v g-raolu (za vijolino in klavir)-Saint-Saens* Koncert v h-molu (za vijohno in klavir) 3. Chopin: Poloneza v g-molu (za klavir) 4. Suietana. a) Slavnom čeških kmetov b> Salonska polka (za klavir). 5. a) Det»ussy: En Bateau. b) Dawes: Melodija c) Kr-Čles. Uspavanka (za vijolino in klavir) Vij plinske točke sporeda izvaja konservat^risi Rupel Karel, učenec prof. Šlaisa ka-erega spremlja na klavirju Lipovšek Marjan, gojenec prof. Janka Ravnika. Obe klavirski točki pa igrata konser-vatorista šivic Pivei in Valjalo Marta, gojenca kons prol Ravnika. Vstopnina za koncert je minimalna, sedeži v dvorani so no !o in 5 Din. stojišča po 3 Din in so v prodprodaji v Matčni knjigarni na Kongresnem trgn
Gostovanje beogradske opere v Pragi. Uprava beograd^kega Narrdn:ga gledalaca ]e sklenila z upravo praške opere pogodbo glede gostovanja beogradske opere, ki vprizori v Pngi med 15. ta 20. februarjem nekaj najboljših oper iz svojega repertoarja Iz Prage odpotuje beogradska opera na gostovanje v Brno in Bratislavo.
Sport
— šestdnevne kolesarske dirke v Berfu rtu. Dne 19. t. m. so bile zaključene šest* dnevne kolesarske dirke v parih v Berlinu. Zmagala je dvojica Tonani (Italija) in Lo» renz (Nemčija), ki sta bila za dva kroga pred drug mi. Dosegla sta 170 točk. SJa drugem mestu je bil? dvojica Thollenbeck (Belgija) — Buschenhagcn (Nemčija). Zna* nj favorit Mc Namara (Avstralija), ki je dirkal z Italijanom Petri jem. ie bil šele na petem mestu.
— Nedeljske nogometne tekme v Pragi.
V nedeljo se odigrata . ^ragi dva vafrti pokalni tekmi. Nasproti si stojita Slavija in Viktorija Žižkov ter Sparta in D. F. C.
— Evropsko prvenstvo v hokeju na le* du  Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu
odgra letos a Dunaju. Prijavi len h je bilo enajst držav, m jih je pet v zadnjem hipu odpovedalo udeležbo. Tekmovale bo* do Avstrija, Češkoslovaška, Poljska. BelgJ* j a. Nemci i c in Madžarska.
—r r yvr*tek dunajskega Rapida iz Egip* ta. Dunajski Rapid se je vrnil s svoje uspešne turneje v Egptu na Dunaj.
— Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Izredna glavna skupščina se vrši v nedeljo 30. L m. ob 11.30 v kavami «Evropa» ter prične toč* no ne glede na število pristnih članov. Opozarjamo gg savezne sodnike, da poŠ* l.iejo oravočasno vse potrebno za izstavitev izkar ic, ker se na zamudnike ne bomo ozirali. — Tarnik.
— Občni zl 3T Avtomobilskega khiba* sekcija Ljubljana, se vrši v nedeljo 23. ja* nuarja t. L ob pol 1! dopoldne v klubovih prostorih, Kongresni trg- l/I (Kazina). Cla* ne. Id se občnega zbora re nameravajo osebno udeležiti, naprošamo, da nam sigur* no nosljeio. a.ko tega Se niso storili, do ne* -delje nooblastila, kater., je tajništ-o svote* časno rtzrvoslalo. 54'n
— Turneja Gr^dj&nskefm na Malto in v- Ef^pt. ^radjanski se je že dal^ časa po* (ga*eJ z nekaterimi ki* na Malti za več* dnevno gostovanje na otoku. Pogajanja so usre-fa in naš državni r>rvak odpotuje že 1 februarja na Malto Spotoma se Grad* janski ustavi v SpTtu, kjer -r>d'*?ra prijatelj* *»ko tekmo Hajdukom, zagrebški listi pa poročajo, da so dobili «purgeri» tudi vaa bila za gostovanje Egiptu. Moštvo nasto* pi rneio s sled rimi igralci: M'helčič. Mar.*ler. Vragovič. Hitrec. Ivančič. Remec. Fahič I. Trbanke. Babic n, Cindrič. Gilller. Rezerve: Mesić. Perška, Dobnar Artl.
— Najdaljša plavalna tekma   na sveta.
V sr.boto se le vršila v Kaliforniji plavalna tekma na progi 22 morskih milj In je bila torei doslei najdaljši plavalna tekma na svetu Startala sta 102 tekmovalca dasi je Imela vnda samo 12° C. Tekmovalo je tudi 13 dam. Prvi ie prispel na cilj avstralski plavač Yonny, ki s*" ic priboril Wrigleyevo nagrado v znesku 25.000 dolarjev Rabil je za progo 15 ur in 35 minut Od dam ni prispela ncbetia na ciii dve. k5 sta vzdržali najdalje, sta prejeli po 2500 dolarjev nagrade.
M lil ijsSra
— On se da braniti, ste hoteli reči! ga Je porogljivo zavrnil James Oldsil-ver. Hrabrost vam n! baš mogoče očitati, beštija! Zanašate se oač na svoje črnce!
Tiš-t* mah se je Jarnesov pogled srečal z Gimglovirn in CaFinettinim. In zdelo se mu je, da sta mu hotela reči:
— Bravo! Izborno! Le taico dalje! V iriunih očeh je odsevala vzhče-
nost nad nepričakovanim preokretom dogodkov
Mož z masko, ki so ga poslednje Jamesove besede vidno razkačile. se ni mogel več premagali. Ves besen je zatuh i:
— Na razpolago sem vam! Kdaj želite, da se spopadeva?
— Na mestu! je zarenčal James,
Stisnil je zofre ln skrčil pestL Nasprotnika sta se nekaj rrenuikov merila z očmi. N hče ni hotel začeti. Množica je nestrpno pričakovala hojs. Kako *"*pa prilika! so si morali dejatf gostje. Zdaj ali nikoli je čas. da se osvobodijo more, ki jim je težila duha in telo. Treba jim je le planiti na noro pošast in na njegove sužnje: na mizi je dovoli nožev, butljk in drugega orodja, ki bi i ftftm
mogli priti na kraj fantastičnemu gostitelju in njegovim črncem.
Tako si je dejal James. Toda John-sonovi gostje se ni**vO zganili. Bifo j)im je očividno prijetneje prsostvovati boju pasivno, kakor da bi aktrvno pomagali svojemu heroju do zmage Težko di-haje so motrili skrčene pesti obeh protivnikov, in občudovabi njune mišičaste roke.
James se je pripravil za naskok. Big Johnson se ie nasmehnil.
— Stoj! se je tedajci začu! Ginglov flegmatični glas.
Detektiv je planil v sredo med oba nasprotnika.
— Mister Johnson, je povzel pokojno, menim, da vam ie do tega. da se boj vrši po vseh boksarskih pravilih? Nasprotnik vas je izzval in vi ste dvignili rokavico.
— Ycs, je pritrdil blaznik.
— Ce ie tako. gospoda, val« prosim, da se slečeta. Bilo bi smešno, če b} se hotela boksati v obleki. Dalje vama je potreben sodnik in dvoie sekun-dantov. Taka je tudi želja gledalcev.
Blazni k je zagoltal od veselja. Ginulo ve besede so Ka malone spravile v ekstazo.
— Bravo! Bravo! je zakričal. *11 right! Za sodnika imenuJem vas. Manjkata le še sekundanta.
Več si mister Gžmrle nI mogel že!etl
— Stvar je v redu! je izjavil, ne da bi trenil z očmi. Potisnil je Jamesa v stran.
— Pripravite se. dečko. Pet minut imate časa. Takoj vam bodo prinesli jopič.
Oboževalec mis Perle ni ugovarjal. Slutil je. da ravna mister Gingle po načrtu. Prestregel le bi! več pogledov med Calinetto in detektivom. V ostalem |nu je bilo nžitek in se ni strašil nobenega protivnika. Bil ie odločen, da si da makar razbiti čeljust, če pomore s tem mis Perli, ki je zrla nanj z očmi. polnimi groze ln neprikritega občudevania.
Medtem so črnci pripravili potrebne drese. Protivnika sta se oreoblekfa In sta se kmalu vrnila. Nataknila sta si še boksarske rokavice, ki so iih mornarji odnekod privlekli ng dan. Mister Gingle je da] znak. nakar so Štirje mornarji odvedli Jamesa ln Johnsona v fmpTO vizira n ring.
Detektiv je potegni! svoi dragoceni kronometer, nekai časa motril kazalec, nato na ie energično oomignil.
— Naorei!
In pesti so začele svoj ples.* Zt pri prvih ndarcfh se ie videlo, da James ni kos svojemu nasprotniku in da ga ima Big Fohnson docela v oblasti. Igralec ie bil itakopak vešč boksa^ia: že neštetokrat ie nastonil Dred aparatu če je zahteval scenario, je znal
dodobra p-emikastitj svojega nasprotnika m navdušiti gledalce zase. Ali taka ie bita stvar v filmu, kjer je moral partner pokoriti se režiserjevemu ukazu in. če ie bilo treba, tudi podleči. čeprav je bil sicer Jamesu več kot enako vreden. To pot pa ie bila bridka resnica in je šlo za biti ali ne biti.
In Biz Johnson nikakor ni kazal volje, da b! se dal poraziti. Igraie je odbijal naidivjeiše Jamesove napade in si ni dal priti do živega. Spočetka je nastopal zgolj defenzivno: le od časa do časa se je njegova ogromna pest po bliskovo sprožila v strašen udarec in zadela sovražno telo na mestu, kjer se je James naimani nadelal.
Bogme, je pomisli! igralec malo-duSno. v filmu te bila stvar prijetnejša !
Moral se je umkarl1 Pesti nje-vega sovražnika so mu tako strahotno in s toliko naglico plesale ored obrazom, da rned njimi skoro ni videl sovražnika Kolika spretnost! Kolika tehnika! ie občudovale razmišlial James. Škoda. da je nor! Kako krasna karijera bi se mu sicer obetala!
Dasi nerad, si je James moral priznati, da mu Mož s krinko prizanaša. Ce bi bil blazni k hotel, bi ga lahko že v početku boja nodrl na tla, A'ne! Zadovoljil se ie. da ie z vrtoglavo brzino Švigal s pestjo okrog njega, parira! nemočne Jamesove udarce ter
£Beležnica
KOLEDAR.
Danes: Petek. 21. januarja 1927; katoličani: Neža; pravoslavni: 8. januarja. Ge-orgij.
Jutri: Sobota. 22. januarja 1927; katoličani: Vinko; pravoslavni: 9. januarja; Moč. Poslied.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Slaba vest«. D.
— Opera: Zaprto.
Kinematograf!:  Matica:  »Figov list«
— Dvor: »Ameriška Venera-. — Ideal; »Hansearf«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec Kongresni tre: Ustar.
Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta.
*
Solnce zaide danes ob 16.51, vzlds jutri ob 7.31 m zaide ob \bJ5S,
Prvi sad
V znamen ju nemško * klerikalno^ radikalne zveze bluje tudi <*Cillier*Zeu tungt> ogenj in žveplo na samostojne demokrate. To ni nič čudnega in nič hudega. A pod okriljem svojih zaver* nikov si je Cillier Zeitung* dovolila v svojem volilnem pamfletu tudi to>lc predrzno irzivanje:
«Da mussen xvir denn doc h vvieder einmal deutsch (d. h. ernst und deuU lich) redenJ*
Narodni volilci v Celju ln Maribor m bocfo na to nesramnost Nemcem in njihovim zaveznikom tudi *deutsch* odgovorili.
Vljudno vabilo
Po po&ti sem dobil danes drobno pisemce, v njem pa elegantno vizitko s tem-le besedilom:
«Vljudno se usojam vabiti Vas, da mi ob volitvah za oblastno skupščino za mesto Ljubljana poverite svoj glas. — Z odličnim spoštovanjem
dr. Ravnihar m. p.
Da, ko bi se dale vizitke spremeniti v kroglice, potem bi bil g. dr. Ravni* har že zadovoljen!
Poslano
UREDNIŠTVU »SLOVENCA«!
Vojne žrtve so imeie v nedeljo 16. t. tn. svoje javno zborovanje, na katerem »o sprejele 4 resolucije tn sklenile javno poročati o svojih sklepih glede nerednosti v UVI v Ljubljani. Naprosile so vsa v&a urednišiva v Ljubljani za objavo sklepov in ugotovitve nerednosti v UVI. Tej pro£-njj so se odzvali vsi časopisi razun vafveca lista.
Podpisani (mamo dolžnost v imenu vseh prizadetih obsoditi molčanje lista «Sloven ca** in to tembolj, ker vojne žrtve iz tegs upravičeno sklepajo, dn ima mogoče SL£ na UVI v sedanji obliki njegovega delovanja kak interes Zato se nam zdi tem bolj čudno, da ima kadidat SLS za oblasfne volitve, g dT. Brecelj, oa svojih agitacijah shodih polno obljub za vojne žrtve, dočim njegov list noče objavljati njihovih želja.
S takim postopkom se vojnim žrtvam v nobenem oziru ne pomaga zboljšati položaja.
Za odbor:
Franc Hiti, zapisnikar. Fran Koler. predsedn.
Po požaru.
Po požaru v nekem kraju na Gorenjskem je vprašal okrajni elavar načelnika domačih gasilcev, kako je delovala brizjralna. ki so jo nedavno kupili.
»O. izborno, gospod elavar! Sijajno je funkcijonirala. samo vode nismo imeli!«
Najhujše.
Gospod Copatović je posetil v boi niči ženo. Pred odhodom je Še poiskai zdravnika,   da se informira o njenem stanju.
»Gospod doktor, prosim vas, povejte mi resnico. Pripravljen sem na vse, tudi na najhujše.«
»Naj bo. povem vam: v kratkem bo ozdravela!«
navidez opasne, a v resnici docela nedolžne atake. Nedolžne so se seveda videle atake le Jamesu, ki le poznal teorijo in prakso boks-matehev. Gledalci pa so morali biti preverjeni, da se Mož s krinko ne šali, nejro izbira le primerne prilike, da zada svojemu protivniku odločilni udarec.
— Počemu neki me draži? se je nemirno spraševal James. Mar mi hoče dokazati svojo nađmoč* in me osramotiti pred mis Perlo in ostalimi glodalci?
Ta misel ie Jamesa še boli razka-čila in mu vzela še ono malo hladnokrvnosti, kar mu je je ostalo Na obrazih gledalcev, ki jih je videl kakor v snu nejasne in zamegljene, ie čital ponižujoče sočustvovanje in željo, da bi bilo vendar že enkrat konec neenakemu boju. Mis Perle je zaprepaščena strmela vani mister Oingle jrubančil čelo in iz njecrovih oči so se utriniali bleski besa Calinette pa ie krivila ustnice v poroeiiiv orezir.
Tedaici se ie Jamesu zameglilo pred očmi. Big Johnson mu \t 7^al strašen udarec v čeljust, ki ie nesrečnega i*rn!ca vrgel v ojzraio. ali bolje, med gledalce.
Danes ob 8. uri zvečer v*f na shod
^Nanrednejra bloka"
▼ Sokotske-o doma na Viču!
tev 17
»StOVFNSKI   N ARO D» dne 22. januarja 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti
V Ljubljani, dne 21. januarja 1927.
— Na grobu dr. Jovan« C vilica. V sredo dopoldne so posetlli grob pokojnega dr. Cvijiča vsi beogradski geografi, učenci in čestilci velikega učenjaka. Med drugimi se Je poklonil Cvijićevim manom tud: delegat praske univerze, znani geograf dr: Danes, ki je s pokojnim Cvijičem največ sodeloval pri proučavanju zemljepisnih zanimivosti Balkana.
— Vajno za udeležence zdravniških tečajev dunajske medicinske fakultete. A v.
strijski konzulat nam sporoča: Kakor smo že svojedobno poročali, morejo udeleženci zdravniških tečajev na dunajski medicinski fakulteti v Studijskem letu 1926/27 (nadaljevalni tečaji dunajske medicinske fakutete) ako se Izkažejo s tozadevno legitimacijo dekanata medicinske fakultete na Dunaju m z veljavnim potnim listom (kolikorkrat hočejo) prekoračiti avstrijsko mejo v dobi studijskega leta brez vizuma. K temu se dodatno sporoča, da so tudi družinski udeleženci dunajskih zdravniških rečajev (nadaljevalnih tečajev dunajske medicinske fakutete) oproščeni vizumsklh pristojbin, ako potujejo na podlagi družni, skesa potnega lista dotlčnega udeleženca hj v njegovem spremstvu.
— Len? tečaji na kmetijski soli na Ormu. V tekočem in nastopnih mesecih priredi kmetijska šola na Ormu več euc In dvodnevnih tečajev, namenjenih zlasti za kmetske mladeniče in gospodarje, med njimi: kletarski tečaj dne 31. Januarja; vrtnarski tečaj dne 3. in 4. februarja; poljedelski tečaj (zlasti: gnojenje, seme. rastlinski Škodljivci in bolezni) 14. in 15. februarja; sadjarski tečaj 25. tn 26. februarja. — Živinorejsko - mlekarski tečaj se vršita v mesecu marcu, tečaj za pridelovanje krme pa dva dni v mahj mesecu. Poučevalo se bo teoretično in praktično Za vsak tečaj se sprejme le 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno prenočišče in hrano Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole m sicer za kletarski tn vrtnarski tečaj takoj, za poljedelski in sadjarski tečaj pa do 5 februaria.
— Rezervni oficirji — član! ljubljanskega pododbora — se opozarjajo, da se vrši v ponedeljek 14. februarja 1927 ob 20. url tretji redni letni zbor pododbora. Kraj se -aznani naknadno. Eventualne predloge za dnevni red je poslati upravi pododobra do 13L februarja. — Uprava pododbora.
— Božidar Kukuljevlč-Sakcinskl umrl. Dne 19. t m Je preminul na svojem posestvu v Ivancu pr? Varaždinu hrvatski pisatelj Božidar Kukuljevlč-Sakcinski, potomec znamenitega hrvatskega zgodovinarja ln pisa. lelja Kukuljevič^-Sakcinskega. Pokojnik je že pet let bolehal ted je živel popolnoma omamljen na svojem posestvu.
— Duhovniki ne smejo b t* člani financ- j oib zavodov. Glasom pomočil rimskh listov '•e papež obnovil prepoved Pfja X.. glasom katere je duhovnTcom zabranjena vsaka udeležba pri finančnih zavodih t. j. bankah, hranilnicah, trgovskih podjetjih itd Izjeme dovoli le papež in no<ijo v takih slučajih pristojni Škofje vso odgovornost
— Konec prazničkih počitnic Ker še vedno nimamo izenačenja cerkvenih praznikov, trijajo pri nas prazniške počitnice skoraj cel mesec, od sreče decembra pa do idede januarja. §ele danes so pričeli držav, uradi v Beogradu zopet redno poslovati. Včeraj je bil praznik sv Jovana, ki ga v Beogridu praznuiejo »udi vsi uradi. Koliko trpi pri teh dolgotrajnih počitnicah naša celokupna uprava!
— Bivši predsednik črnogorskega drž. §ve a umrl V Nk^fču le preminul 18 t. m. predsednik bivšega črnogorskega državnega sveta Marko Djnkanovld Pokojnik je absolviral pariško visoko šolo ter je bil prvi črnogorski inženjer z visokošolsko izobrazbo, V* političnem življenju Cme gore le igral nekdaj vod:lno vlogo ter je bil ponovno minister. Po preobratu je bil Djukanovič ^odia črnogorskih separatistov, v zadnjem času pa je igral veliko vlogo v črnogorski federalistični stranki.
— Sp!ltskl ftsllfanl za Italijansko posojila Italijani in ItVilJanaši v SpMtu in okolici so glasom poročil tamošnjih listov podpisali za 535.000 Lh" ital^anskega notranjega posojila, ki ga je nedavno razpisal Mussolirti Ust. obsojajo tako izzivanje, zlasti še. ker sta ljudje niso d'dpisalj niti pare jugoslovanskega investicijskega posojila, ki le bilo razp-sano pred leti-
— Zatiranje inalartie v Slavoniji. V ne-kater*h krajih Slavonije in v Podravju je rrecej razširjena malarJa. Radi tega je bila pred nar let* osnovana v Nov; Gradiški posebna malar'Čna stanica, ki ima nalng da brezplačno zdravi na malariji obolele osebe n skrbi za zatiranje :e opasne bolezni. Tetom &BS&ega leta so zdravniki te postaje ::rvrš"';i po seiih 4.386 zdravniških pregledov. Razdelil so 2S kg kinina   Istočasno se je
ršio 13 predavanj o raznih nalezljivih boleznih kot malariji, trahomu in tuberkulozi. Potujoči kino pa je predvajal zdravstvene poučne filme
Pcšrn! avtomobil ob*lčal v blata. Rad* brezbrižnosti vlade so ceste v južnih pokra-rn3h strahovito zanemarjene. Skandalozno sranje cest Je prštalo pravcata ovira prove a Kakor poročajo hsti, je te dni obtičal poštni avto ld vozi med Koprivnico tn Varaždinom v blatu t-.ko da se ni mogel niti rremaknitt Mora K cn vpreči živino, da ga ?c potegnila iz blata. Lokalne oblasti so že ponovno zah evale. naj se cesta temeljito >»pra\i toda vlada Je doslej vedno !e obrobljala dala pa nI v to svrho niti pare.
— Zopet poplave ▼ Hercegovini. Radi trajajočih nalivov -so reke v Hercegovini lopet prestopile bregove in poplavile polja Neretva le narasla za Šest metrov Mostarsko Blato. Popovo polje In DžinovačTco polje so poplavljena ln spremenjena v ogromno jezero.
— Dražbi sv. Cirila jn Metoda je daroval Klub Primork v Ljubljani 300 Din mesto cvetja na krsto bivšemu tržaškemu slovenskemu voditelju pok. dr. O tokar j u Ry-bafu. — Gdčna. Ljudmila Roblekova v Ljubljani je podarila CM. družbi Din 25 v počaščen je spomina svoje nečakinje gdčne Hermine Pritschove. Iskrena hvala!
— Žrtev neprevidnosti V Novem Sadu se je neki srednješolec neprevidno igral 6 samokresom. Orožje se ie sprožilo in krogla je zadela njegovega součenca Bogoljuba Davidovca v glavo. Deček bo izgubil eno oko.
1? Ljubljane
—Jj   Zanimivosti z ljubljanskega trga.
Slabo vreme povzroča ne samo, da Je trg z blagom slabo založen, marveč tudi dviganje nekaterih živil. Precej se je podražila zelenjava. Zeljnate glave, ki so bile še začetkom meseca po 3 do 5 Din komad, so sedaj po 5 do 6 Din. Zelo draga je špinača (kg 20 Din), kakor tudi motovileč (kg 35 Din), dočlm je cena radiču nefzpremenje-na Na trgu ie le malo krompirja. Domača jabolka, ki jih je na trgu zelo malo. so po 5 do 6 Din kg. Današnji petkov ribji trg le slab. Na trgu je bilo malo rib. večinoma le ščuke. C>ne neizpremenjene,
—lj FIlm o Fordovih tovarnah. V soboto in nedeljo predvaja Zveza kulturnih društev v prostorih kine Matice izredno zanimiv film o Fordu in njegovih tovarnah v Amerik!. Film nam prikazuje v so ogromno industrijo fn obsežne tovarne, ki so last ameriškega veleindustrijca. V filmu vidimo izdelavo avtomobila od prvega vijaka do končne dograditve. Nadvse zanimivo je opazovati racionalno razdelitev dela, ki omogoča, da se v Fordovih tovarnah Izdela dnevno osem tisoč novih avtomobilov. Vsak delavec ima svoje točno označeno delo. vse se vrši po natančnem programu in to z ameriško hitrostjo. — V soboto 22 l m. se vrši posebna predstava za dijaštvo in šolsko mladino ob 14.30, v nedeljo pa se vršita dve predstavi, prva ob 0.30. druga ob II. dopoldne Vabimo vsakogar, da si ta zanimiv spored ogleda in preskrbi pravočasno vstopnice v predpro-daj! pri blagajni kina Matice.
—ij Žena s soc Moškega stališča je predmet predavanju, ki ga priredi *2enski Pokret« v nedeljo ob 10. dopoldne v zbornični dvorani univerze. Tema ?e tako zanimiv, da pričakuje društvo največje udeležbe od strani ljubljanskega občinstva Predavanje le popolnoma teoretične prirode, za kar nam iamči že ime predavatelja dr. Henrika Turne.
—Ij Društvo za narodno zdravje v LJnb-Oanj Je Imelo svo! prvi sestanek v torek 18 t. m. ob 20 v Čakalnici šolske poKkllni-ke. Kljub neugodnemu vremenu le pnš!o precejšnje število članov. Najprej je £• šef higijenskega zavoda dr. Ivo Pire predaval o cepljenju proti kozam; pokazal je tudi lep film o tem. tako da so vsi navzoči lahko razmell zanimivo predavanje. Da so z zanimanjem sledili predavatelju, priča tudi debata, ki se je potem razvila. Ob tej priliki je g. predavatelj govoril tudi o cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim omenil davico in škrlatinko. proti katerim je cepbenje posebno uspešno. — Po debat* ie sledil razgovor o društvenem delu in so se vpisovali novi člani.
—Ij Proti gripi razdaja Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani svojim članom razkuževalno sredstvo po znižani ceni Ker je precej gotovo, da se s pogostim izmrvanje m ust in grla lahko uspešno varujemo te bolezni, zato priporočamo svojim članom, da se tega poslužijo. Izdajanje teh razknži! je v šolski polikliniki (pri državnem učiteljišču) vsak dan o<3 8. do 10. ure dopoldne.
—li Jugoslovensko - angleško društvo v LJubljani naznanja svojim članom, da je preselilo svojo kniižnico iz Gosposvetske ceste štev. 5 v hišo Jadransko - podunavske banke, l. nadstropje Obenem naznanja odbor vsem članom, da je sobni red po-čenši s torkom 25. L m., sledeči: Soba je za čitanje časopisov, publikacij itd. na razpolago vsak torek, petek in soboto OC 18 do 20. ure Knjižnica bo poslovala vsak torek in petek od IS. do 10 ure. Vsako sredo od pol 21. dalje se bodo vriilf običajni k o n v e r sac liski večeri. Prvi tak večer bo v sredo 26. t. m. v novi društveni sobi. Član' se vabilo k obilni udeležbi. Odbor. 50n
—1]   Ceskosiovenska   obec v Ljubljani
pofada ve Zvezde v sobo-tu 22. t m. večer čajovv večirek s pfednaškou se svetdnv-ml obrazv. Pftjdte všjchni se znamvml. Gostje dobrodošli! 53n
—IJ Vreme. Včeraj 21. L m. je ob 21. kaza3 barometer 755. termometer + 22°
C, opoldne barometer 754, termometer + 2* C.
—IJ Kokalnizem v Ljubljani. Uživanje kokaina v Ljubljani $e zlasti v takozvanih višjih slojih vedno bolj širi. Policija trna v evidenci celo serijo znanih gospodov In še več dam, ki so zapadle temu strašnemu uničevalcu. Tihotapstvo m prodaja kokaina sta prav dobro organizirana.
—|j Nadaljne tatvine Janeza Strgarja. O drznem tatn Janezu Strgarju. ki se je skušal pred nekaj dnevi v zaporu težko poškodovati, prihajajo nove stvari na dan. Janez Strgar ni bil samo specijalist za suknje ki jih je kradel po garderobah raznih šol. marveč ie bil tudi premeten uzmovič dežnikov Posebno rad ;e krađe! damske dežnike. Na vadnici učiteljišča na Resljevl ctsti }e izmakni! kar pet dežnikov. V Ma-rtjanišču je pobral en dežnik, na magistrate Je ukradel en dežnik, pa tudi veliko Županstvo le posetil ter tam zamenjal svoj slab
dežnik z dobrim. Strgar Je ukrade! tudi suknjič, v katerem je našel dva zlata uhana. Kdo je lastnik teh uhanov, še ni dognano.
—Ij Star grešnik prijet. Na glavnem kolodvoru je kriminalni organ Oroden kontroliral dohod m odhod potnikov, kar je opazil sumljivo vedenje nekega moškega. Ogledal si ga je bori natančno ter ga končno povabil na razgovor v policijsko ekspozituro, kjer so ugotovili njegovo Identiteto. Bil je to brezposelni delavec Štefan Bntolen Iz Vrva sela pri Žatalah. 2e dali Časa ga varnostne oblasti zasledujejo radi starih deliktov. V maju leta 1925. je ukradel na Tezuu pri Mariboru moško kolo, a 4 novembra lanskega leta le odnesel AL Zorku v Novem Vodmatu več nove obleke, leke.
—Ij Tatvina suknje. Čeprav $o spravili nevarnega tatu sukenj Janeza Strgarja. ki je bil pravi strahovalec šol. pod ključ, se še vendar množe tatvine sukenj, sedaj največ po kavarnah. Tudi ta tat mora biti velik specijalist v svoji stroki. Hodi večinoma po boljših kavarnah. ^Čeraj sta bili nanovo prijavljeni dve tatvini. ^
—li Potnik — zastonjkar. Pekovski pomočnik Janez Vilčnik se je danes zjutraj pripeljal v Ljubljano z namenom, da si poišče tukaj dela. Nevoljen in ogorčen Je bil. ko so ga izročili policiji, kajti vozil se je brez listka Iz Litije; sam pravi, da je listek izgubil. Na policiji ie dejal komisarju: »Koliko dobim za teb 14 Din?« — »Na sod nift boste prejeli plačilo!« — »Kdaj pridem na vrsto? AH kmalu?« Odšel ie nato v policijski zapor brez vsakega protesta."
—Ij Drobna policijska kronika. Včeraj in danes dopoldne je bilo aretiranih šest oseb. Trije veseljaki Nande. Peter in Tone so morali v arest. ker so ponoči silno razgrajali, trije stari berači so bili prijeti radi beračenja. Nocojšnja noč je bila tudi drugače precej burna. Moški so prirejali »ofrehte« raznim Nežikam. nato pa ponoči kalili mir in razgrajali. Julče, Gabrijel. Polde in drugI bodo moral! plačati* večje alf manjše globe rad! razgrajanja in kaljenja nočnega miru Prijavljen je en slučaj lahke telesne poškodbe, 1 slučaj prekoračenja policijske ure in 19 prestopkov cest-r.opozicijskega reda.
Iz Cslja
—c Veličastna manifestacija narodne misli v Celju. V sredo zvečer se je v nabito polni mali dvorani Celjskega doma vršilo volilno zborovanje narodnih volilcev mesta Celja Shod ie bil obiskan od vseh slojev volilstva. Otvoru* ga je g. dr. Kalan* nakar je povzel besedo kandidat g. dr. Božič. V svojem, skoro dveurnem govoru ie volflcem orisal narodno Izdajstvo dveb slovenskih strank, ki se proti lastnim slovenskim bratom vežejo z našim! dednimi sovražniki Nemci; govori! Je o gospodarskem pomenu volitev v oblastno skupščino ter o nalogah, ki jih bodo skupščine Imele. Njegovim izvajanjem so poslušalci pazno sledili In mu burno pritrjevali. Za njrm sta kratko govorila še namestnik Ivan Rebek ter župan g. dr. Hrasovec nakar je predsednik zaključi! lepo uspeli zbor. ki je bil prava manifestacija narodne misli v mestu Celju, katera bo .v nedeljo vrgla konkubinat Nemcev, klerikalcev in radikalov v našem mestu enkrat za vselej v ropotarnico.
—c Narodni volilci! Naša skrinjica v mestu Celja je četrta, v Okolici peta.
—c Volilne pisarne. Narodni volilci v mestu Celju Imajo volilno pisarno za volišče na magistratu v rdeči sobi Narodnega doma. za volišče v meščanski šoli pa v redakciji »Nove Dobe*. — V celiski okolici ie volilna pisarna za volišče na Bregu v gostilni na Škarpi, za volišče v Gaberju pa v gostilni Leskovšek (Zdhling).
—c Trojni jubilej. Odlični obrtnik gosp. Martin K o 1 Š e k, čevljarski mojster v Celju, je praznoval 20. L m. trojni jubilej tn sicer: 601etnico svojega rojstva. 25!etnfco svoje ooroke z gospo Tvano roj. Novak ter 35Ietn1co. odkar se je kot mamostojen obrtnik naselil v Celju. Gospodu Jubilantu, ki je bil vedno delaven na obrtniškem, kakor tudi narodnem polju, želimo tudi mi: Se na mnoga leta!
ti. Mitu lum o
—m Zgodovinski dao zm Maribor bo 23. januarja 1927. Tega dne se bo odločilo, ali ostane Maribor v narodnem taboru, ali pa bodo mariborski Slovenci dopustili, da bodo klerikalci mešetari!! z narodnimi interesi kot so to delali pred vojno. Zato mora tega dne vsak zaveden Slovenec stopiti na plan. Vsakdo, ki bi se abstmiral od volitev, bi izvršil prav tako narodno !z-# dajstvo, kot so ga klerikalci, ki so se iz xoie strankarske spekulacije zvezali x pa. šhth tisočletnimi zatiralci. Zato vsi Slovenci na volišče! Naša lista ie nacijonalna lista, katere nosilec Je znani narodni borec g Mohorko, ki ga pozna ves Maribor. Naša skrinjica le četrta.
—m Korošci in Primorci! Ne pozabite, kdo vas je pregnal Iz vaših domov! Ne pozabite na prevratno leto fn na borbo za nas Maribor! Ne pozabite, kako se godi našim rojakom na Koroškem in zato ne dopustite, da pridejo ljudje Iste sorte s pomočjo narodnih izdajic tudi v Mariboru zopet na krmno! Zavedajte se, kaj pomeni, ako si bodo delili oblast na magistratu in v oblastni skupščini klerikalci in njihovi zavezniki Nemd! Dajte na to nečuveno Izdajstvo naših narodnih interesov in nacijo-nalnega Maribora edino primeren, a odločen odgovor s tem. da ne boste volil! dr. Mfihleisna m njegovih klerikalnih prf-ganjačev. marveč našega preizkušenega, splošno spoštovanega ln znanega narodnega borca g. j. Moborka! Vsak zaveden Slovenec more glasovati le ga nacijonalao listo, kole skrinjica Je četrta!
—m Deset mrličev v enem dneva! Ta
rekord je dosegel Maribor, ki često nima niti enega mrliča, minuli Četrtek. V mrtvašnici na mestnem pokopališču leži na mrtvaškem odru kar deset mrličev. Večina jih je iz mariborske bolnice, ki je zopet prenapolnjena.
—m Film o Jadranskem morja. Podružnica Jadranske Straže je dobila popolnoma nov film o krasotah Jadanskega morja. Film se predvaja danes in jutri v Grajskem kmu proti malenkostni vstopnini! Predstave se vrše ob 14. in 16. uri.
—m Idejni stik! med Slovenci in Hrvati pred preobratom. O tej temi predava v Ljudski univerzi unrv. prof. dr. Fran Ile&č iz Zagreba, ki je znan kot izboren predavatelj in dober poznavalec Hrvatov in Slovencev. Predavanje bo zato nedvomno zelo zanimivo in poučno.
KLJUt"
naj bol j se. na/trpcinejš^. zato najcenejše
V ljubljanski okolici žive bližnji sorodniki v Ameriki umrlega Ciglerja, ki je zapustil ogromno dedščino in katerega dediče
iščejo ameriške oblasti.
Nedavno smo pod naslovom «Lov za milijoni« poročali o bogati dedščini nekega Viljema Ciglerja, ki je umrl v Ameriki, ne da bi zapustil kake nepo sredne dediče. Njegovo premoženje se ceni na 250 milijonov Din. Ameriško poslaništvo je radi tega začelo iskati rudi pri nas njegove dediče* ker je ugo* tovilo,   da je prišel oče pok. Cigler*
i*a iz jugoslovenskih pokrajin, ki so ne* :oč pripadale Avstro*Ogrski. Takrat smo omenili, da so se doslej v Jugoslas viji pojavili trije Ciglerjevi potomci, ki imajo največ izgleda, da dobe bogato dedščino. Naše poročilo je vzbudilo splošno pozornost in to tem bolj, ker živi tudi v Sloveni*i mnogo Ciglerjev.
Te dni se je oglasila pri nas gospa Mara J. iz Zaloga, ki je na podlagi po« ročila v »SI. Nar.- /,- .ela za to ter se začela zanimati za \\^k Tudi ona namreč po svoji materi poteka iz rodbine Ciglerjev. Njena mati Frančiška Cigler, ki je že pred več leti umrla, je imela v Ameriki strica Istega imena. Bilo je v rodbini pač znano, da živi nekje v Ame-niki, toda -nikdo se ni brigal zanj, kakor tudi on ni nikoli pisal svojim sorodnikom ali kakim drugim znancem. Dotični
Cigler. brat starega očeta gospe iVlarc J., je odšel v Ameriko pred davnimi leti. Po pripovedovanju starega očeta je bil on edini ozmed vseh trinajstih otrok, ki je odšel v tujino in se ni nidar več vrnil niti pisal. Od drugih znancev so pač tu is tam zvedeli, da je še živ, toda ko so pomrli bratje in sestre, se oddaljenejši sorodniki niso več mnogo brigali za svojega rojaka v AmerikL Dotični Olgler je bil rojen leta 1822 v To-inačevem ter krščen v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Starost bi se skoraj popolnoma vjemala s starostjo ameriškega Ciglerja, ki je zapustil tako veliko premoženje. Gospa Mara J. je skupno s svojo teto Marijo, posestnico v Vodmatu, podvzela potrebne korake, da dokaže svoje sorod srvo z omenjenim Ci-glerjem. Glasom obvestila, ki ga jc sprejela na svojo prvo vest od ameriškega poslanstva, izgleda, da so slov-venski Ciglerj* pravi in najbližji sorodniki bogatega ameriškega strica. Tako ni izključeio. da bo poročilo v *Slov. Narodu« pripomoglo k milijonski dedščini. ki bi bila sicer morda zapadla ameriškemu državnemu zakladu. O zadevi bomo še poročali.
5os<mtorctvo
Sladkorni trg
Na vseh sladkornih trgib Je zavladala zadnje dni negotovost. Kakor običajno, je tudi zdaj vse odvisno od Kube, o kateri pa nihče ne ve, kaj namerava. Ali ostane kubanska produkcija res omejena na 4 M miL ton? Kako bo vplivaj na sladkorni trg pričakovani prirastek evropske produkcije? Kaj je s terminskfoni tečaji za leto 1928.? Ali bo kubanska produkcija omejena tudi za kampanjo 1927/28? V koliko dovoli Kuba zvišanje cen in pesnih posevkov v Evropi? To so vprašanja, na katera nihče ne more dati točnega odgovora. Začasno je zadovoljna Ln mirna samo newyorška špekulacija, ki je čakala dve leti ugodnega trenutka, da navije cene. Ta čas Je prodajala z izgubo ali pa sklepala terminske kupčije. Šele začetkom januarja so terminski tečaji v Newyorku tako poskočili, da spravlja špekulacija masten dobiček. V tečajih za december 1297 In januar 1928 je izražena bojazen glede višine pesne in tr-stikove proizvodnje v bodoči kampanji.
Edina nada je biio povpraševanje ameriške rafinerije po sirovlnah, ki so notirale S. t. m."Se 3% centa. Ti zaključki so pa kmalu ponehali in londonske tvrdke so začele po tej ceni same prodajati. Izkazalo se je. da so tudi poročila o nakupu kubanskih In ameriških surogatov za Anglijo pretirana, dočim je bila ponudba od strani Kubancev vedno večja. Letošnja kasua kampania je že dohitevala lansko In koncem tedna je obratovalo 155 tovarn proti 159 lani. Realizacije so množile ponudbe, proti katerim ni bilo dovolj povpraševanja, tako, da so začele cene 3. t. m., ko so dosegle vrhunec zopet padati. Kubansko prompt ocarinjeno blago je notiralo 20. januarja 3.12, 15. januarja pa 4.99. Termin-sko za januar 3.25 in 3.13, za februar 3.31 in 3.20, za maj 3.39 in 3.31, za julij 3.47 in 3.41. za september 3.53 in 3.47, za december 3.39 in 3.31.
Izmed evropskih trgov Je bil najbol.i občutljiv londonski, ki ni samo reagiral na newyorŠki padec cen, marveč ga je često celo prekosil. Na češkoslovaški sladkorni trg vpliva negotovost glede cen in vesti o pocenitvi sladkorja po znižanju sladkornega davka.
—g   Izvoz zaklane živine v Nemčijo.
Mraistrstvo notranjih zadev opozarja vse izvozničarje zaklane živine na nemške predpise, glasom katerih je treba ob enem z zaklano sivino poslal1 tudi srce in pljuča, da lahko nemški obmejni veterinarji ugotovijo, da je meso zdravo. Ako manjkajo srce m pljuča, se ves transport brez nadaljnega zavrne. Da naši izvozničarjl ne bodo Imeli nepotrebnih sitnosti in izdatkov, naj se točno ravnajo po teh predpisih.
—g Konferenca gospodarskih zbornic. V sredo so prispel! v Beograd zastopniki vseh gospodarskih zbornic da se udeleže konference, fcf bo razpravljala o osnutka novega zakona o gospodarskih zbornicah. Konferenci, ki se je pričela včeraj, predseduje načelnik trgovinskega ministrstva dr. Steuunetz-Sorodolskl. Zbornico za trgovino, obrt to industrijo v LJubljani zastopa na konferenci tajnfk g. rvan Moborič.
—g Glavna skupščina Saveza lesnih trgovcev na Sušaku. 16. c m. se ie vršila na Sušaku glavna skupščina Saveza lesnih in-dustrijcev in trgovcev, na kateri je bH>» podano poročilo o delovanju v preteklem letu. V znak priznanja Je bil v celot! Izvoljen dosedanji upravni odbor.
Harry Liedike
Lya Mara
▼ neprekoslilvi, umetniško zamišljeni burki
Veseli murnček
PRIDE!     PRIDE!      PRIDE! PRIDE!
ELITNI KINO MATICA
9002
Stran 4.
•SLOVPNSK I   NAROD* dne 22. januarja 1927.
Stev    1 ?
Al. Zamik:
8
Narodni mučenik Pepe Škrjanc
Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih.
Mesto da bi.urno tekal po pivo, se je rad nastavljal ob najimenitnejših mizah ter z obligatno odprtimi usti in ob brbanju po nosnicah v sebe srkal ugibanja politike, odpirajoče mu svet, o katerega eksistenci dotlej sploh ni vedel. Zapazil je naenkrat, da smo k tlom tiščan narod, ki se težko bori za obstanek in začel. je bridko sovražiti nemškutarje. Za nemškutarja pa je cenil vsakega neznanca, ki je bil bolj čedno oblečen.
Ko je nekoč prišel v restavracijo nov gost s cilindrom na glavi, je Pepe mislil, da bo skočila pokonci vsa C\* talnica in se ni mogel prečuditi, da je došlec spregovoril slovensko, tresoč za roke jako ugledne Slovane. Opazil je pa v svoje zadoščenje, da so cilin* draša drugi vsaj podražili kot nem* čurja, kažoč na njegov cilinder.
Torej je imel le pra?v, da je cilinder dovoljen le ncmškutarjem in pa leme* natarjem. Tedaj so namreč semeniščni* ki še nosili ornat, h kateremu je spadal cilinder. Tudi za fijakarje na pustni torek je Pepe pripuščal tako izjemo.
Le glede ženskega sveta si ni bil na jasnem, kaj je narodno, kaj ne. Kajti jih je med deset gosposko oblečenimi ženskami govorilo nemško devet in so prihajale na <cbesede», t. j. društvene prireditve v Čitalnico, ne da bi svoj nemški jezik obesile v garderobo.
Gostilničar, čigar duševna stremlje* nja so bila majhna in so se bistveno iz* črpavala v spisavanju dnevnih jedilnih listov, pa ni imel razumevanja za Pe» petovo navdušeno prisluškovanje ob mizah in mu j.e dostikrat pri ušesih kruto navil uro.
To se pa ni zdelo prav dr. Valen* tinu Zamiku, ki je bil v družbi vesel in šaljiv mož, če ga ni ravno tlačila melanholija nad našimi razmerami ali pa jeza, da je črtano na iedilnem listu vse ono, kar bi mu bilo dišalo. »Pustite ubogega fanta», je zarenčal nad gostil* ničarjem, «ali ne vidite, da študira za deželnega ali celo državnega poslan* ca?!»
Odtlej je Pepe dr. Zamika nosil v duši in mu ni da«o srce, da ne bi se bil kesneje približal raditega tudi meni. Jaz pa si nisem mogel kaj, «da ne bi». Mu namreč v spomin na omenjeni nje* gov stik poklonil srebrn častni znak s cesarjevo podobo. Materijalna vred* nost je znašala sicer le eno krono, a je Pepetovo bla-go srce znalo ceniti po* men takega spoštovanja.
Tekom življenja je še večkrat po* novi! svoj obisk, da more posvetiti ča* še- rujnega vinca manom starega Zar* r.ika. Njegov nastop je kazal vselej isti svečani značaj. Ustavil se je ob vratih* položil levico na srce, z desnico popisal po zraku imponujočo govorniško osmi* co ter dejal: »Bog i narod! Gospod dohtar, to so bili časi, ko sva še jaz in stari dohtar Zamik vso Slovenijo po* koncu držala!* Tudi po mojem poklon* stvenem odzivu se je vzravnal, se z vzklikom «Bog i narod!« strumno za* sukal na peti in odkorakal z dostojan* stvom starorimskega tribuna, vihteč jo kronico med palcem in kazalcem kakor buzdovan, klevetnikom našim v strah.
Rad je poslušal Pepe, odkar je bil uveden v politiko, narodne govornike. Najraje pa one, ki so prav dolgo go* vorili in se posluževali onih jedrnatih medmetov, kakoršni so dičili tudi našo tedanjo žurnalistiko in vsemu svetu pričali, kako učinkovito in pogumno se znamo zoperstaviti vsaki krivici. Taki vzkliki so bili na primer: «Svaka sila do vremena*, «In v to ime bodi nam mila sreča junačka*, «Bog i narod*. *Pa mirna Bosna«, «Tužna nam maj* ka», * Slovan gre na dan* in mnogo še dosti lepših.
Posebno všeč je bil Pepe tu naroden mož. ki je zavzemal ugledno socijalno mesto in tudi več važnih političnih. Njegovi ljudski govori so bili vedno najdaljši. Dvignil se pa ni nikdar pri takerzvanem oficijalnem delu. nego je tedaj le pazno motril druge ter se za* mislil, šele ko je bila končana tudi obli* gatna tombola na dobitke in je navdu* šenje bilo že na višku ter so zvenele čaše vsevprek ob tuših tedanje me* ščanske godbe (z žargonu Pepetovskih ljudi se je imenovala škandal ban da), je navedeni gospod običajno potrkal na kozarec in govoril, govoril, govoril. Ni znal namreč nehati.
Pepeta je še posebej mikala vloga govornikove soproge, zelo lepe, mero* daj ne in občepriljubljene dame. Ko se ji je zazdelo, da je mož že do vel j pove* dal, ga je začela cukati za suknjo: vAber Ivan, hor doch auf, saj je že do* sti«. On pa jo je z roko odpravljal, ka* kor bi podil muho in nevoljen mrmral: *I pust* me no, bom že.« Govor je na* vadno končal s tem, da so začeli pri kaki oddaljeni mizi navdušeni poslu* šalci tako močno klicati »Živijo«, da je klic zajel skoro tudi ves gostileiški vrt in je bil govornik dvignjen na rame. Škandalbanda pa je sedemnajstič za* svirala »Naprej zastava Slave«. Bili so lepi časi in brez stranic '
Ni na dovršil Pepe svoje strokovne izobrazbe v gostiln i carskem poklicu, nego le politično.
Nekoč so našli zvrtano v leseno steno prostora, kamor so imele dostop izključno le ženske,"več luknjic.
Obdolžili so seveda Pepeta.
Ker se je odločno branil, mu je go* stilničar ukazal, naj pokaže svoi žepni nož. Manjkala je špica velike kline. Gostilničar ie pa odprl'levo pest in na dlani mu je ležala odlomi jena špica.
Pred takim indiciiem je Pepe se* veda podlegel. Ni mu pomagalo zatrje* vanje, da je pokvarjeni nož le našel, a špice samo zato ne pobral, ker je pre* pričan, da se je ne da nazaj prilepiti. Prepuščen sistematičnim raziskoval* cem, da doženo. ali se je nad Pepetom izvršil justični umor, ko so ga tzpodili, ali pa je bil resničen storilec.
Dve leti je bil pikolaril, ko so mu pustavili stol pred vrata.
IX.
Prav potrt je bil, da se ne bo smel več kretati med prvaki.
V svoji britkosti je sedel v temnem mraku na klop v Zvezdi. Domov ni hotel, da ne bi ga teta izpraševala, če* mu ne spi več pri gospodarju. Porab* ljam to priliko za omenitev, .da se je bila mama, to je vdovi jena Gosenca, pol leta preje zabubala in kot nežen metuljček odsrčala «med krilatce», ka* kor pišejo tako okusno zda i v smrtnih naznanilih.
V tugo odpuščenosti je Pepetu po* sijala liubezen.
Moja žena in jaz
sva istega mnenja in tudi Vi boste strmeli, vi* deči, kako postaja Vaše lice mladeniško sveže, Vaša koža gibka in baršunasto mehka, in Vas lasje s svojim izgledom vedno bolj vesele, če Vam bodo kakor tudi nam dnevno rabili:
Fellerjeva mila zdravja in lepote z marko «El* sa*, najplemenitejše ka* kovosti vsebujejo medi* cinsko preizkušene do» bro delujoče sestavine, ki se vpijejo v kožo in jo  žlahtni.  — Foizku*
site enkrat: El&as&tilno mlečno milo, Elsa rumen Jakovo mi/o, Etsa glicerinsko milo, Elsa borak sovo milo, Elsa katransko milo, Elsa milo za britje in nikdar ne boste hotel« uporabljati drugega mila.
Fellerjeva kavkaska po* niada za obraz in za* ščit o kože «£/**». Ona ohrani mladost in lepo* to. gladi gube na koži in jo dela gibko, bar* žunasto in mehko Str« meli boste, kako hitro Vam gine jo pege. mo* zolci, sojedci, razpoka«
na in rdeča mesta. Fellerjeva močna *El* sa* pomada za rast Ime zabran jute izpadanje las. prerano osivelost. od* stran ju je prhljaj, dela krhke lase mehke, gibke in pospešuje rast U s.
Za poizkus 5 kosov El* Za poizkus 2 lončka ene
sa*mila že z zavojnino ai: po 1 lonček ob obeh
in poštnino vred 52.— nomad z zavojnino in
dinarjev. poštnino vred Din 38.—
Te cene se razumejo le, če se pošlje denar vna* prej, ker se proti povzet ju   poštnina  zviša za
10.— Din.
Naročila nasloviti razločno takole:
Eugen V. Feller. lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 238. Hrvatska.
Najboljša vina
(pitna in pristna) — Vi* no toč »Grajska klet*. Ljubljana, Mestni trg 13. Priporočam se tudi za točenje čez ulico; po do* govoru popust. — V so* boto, nedeljo in ponede* Ijek vinotoč zaprt. 158
Premog — drva
•ILIRIJA*. Ljubljana. Kralia Petra trg 8. Tele* fon 230._3/L
Drž. uradnik
vešč vseh pisarniških del — išče primerne zapo* slit ve za popoldanske ure. Ponudbe pod «Drž uradnik'155» na upravo ••Slov. Naroda*.
Dvignite pisma
u upravi aSl. Naroda*: «Bodočnost 107»; «A M. 7»; « Dobro kolo 48»; «2500/10»r •Oprava 101»; «U&teljiščnik H*.
Učenec
močan in priden* star 15 let, se želi izučiti v trgo* vini mešanega blaga na deželi da bi imel stano* vanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod »Hvaležen 157» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Ondulacija
odnr ondulacija striže* tje. barvanje las, tn«nJ* .ura — naj' "neie se \m» "štrie v damskem salo IU — •KELSIN* Ljub* 'tona. Kopitmrfeva ul I
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo išče mirna in snažna, ve* dao odsotna stranka. — Po* nudbe  pod »Stanovanje
153» na upravo «Slov en* skega Naroda«. 153
To
JUn k n plus!
m ono
V carigrajski igralnici je te dni prišlo do družabnega škandala, o katerem govori vsa oarigrajska družba. Kakor znano, je bivšo sultanovo palačo prevzela neka ameriška družba, ki jo je pretvorila v moderno opremljene igralnice, v katerih se dan in noč zbira naj-raznovrstnejši orijentalski in evropski svet Kot krupjeji so večinoma nastavljeni bivši evnuhi sultanovega harema, ki so z odstavitvijo sultanov postali brezposelni.
V sredo zvečer je prišla v igralnico večja družba mladih Angležev, ki potujejo po Orijeptu in so si seveda hoteli ogledati tudi dvorane, kjer so nekdaj lepe odaliske plesale pred svojimi gospodarji, vsemogočnimi sultanu Hazard-no igro je vodil zopet močan evnuh, ki je ponavljal stereotipne francokke fraze: »Messieurs et Mesdames faites les jeux« in ob zaključku stav »Rien ne va plus!« (Ne gre več.)
Ko je evnun svoj »Rien ne va plus« zopet enkrat odločno ponovil, so se začeli angleši izletniki na glas krohotati. Zbrani gostje sprva niso vedeli, kaj naj smeh pomeni, a ko so opazili vidno zadrego krupjeja evnuha, so spoznali, kam cikajo cinični Angleži. Navzoče dame so začele glasno protestirati, pridružili so se jim moški, ki so bili ogorčeni radi motenja igre, in kmalu je prišlo do splošnega prerekanja. Angleži so se postavili v bran in izgledalo je, da bo prišlo zdaj, zdaj do pretepa. Vodstvo igralnice je moralo igro prefctniti in igralnico zapreti. ,
Fijasko dunajske redute
Na Čelo avstrijskih državnih gledališč je bil poklican iz Vratislave odličen tovarnar in častni konzul, da bi s svojo čudodelno roko najpolnil blagajne dunajskega mestnega gledališča in opere. Nova metla dobro pometa in tako je slenil generalni ravnatelj Scheiderhan uvesti zopet razkošne operne redute. Zadnja reduta se je vršila v dunajski operi leta 1924. letošnja bi se morala vršiti v sredo 19. t m.
Generalni - ravnatelj je odredil obsežne priprave. Izdelal je mobilizacijski načrt, da spremeni ogromno poslopje dunajske opere v plesno dvorano. Najel je 600 delavcev, 120 natakarjev in 160 biljeterjev. Računal je najmanj na 4000 gostov. Vstotmina je bila primerno zvišana. Vstopnice za jrospode so veljale 250 Din, za dame 200, lože po 5000 Din. Stojišča, ha galeriji so se prodajala po 50—150 Din. Izdelan je bil točen program redute in razdeljene vse funkcije. V torek zvečer bi morali delavci odnašati iz gledališča stole. Med odrom in parterjem so nameravali postaviti stopnice, ki bi vezale oba prostota. Na odru so hoteli Dostaviti velik šotor iz zlatega brokata. Vsa opera bi morala dobiti posebno električno razsvetljavo. V ta namen so hoteli postaviti rezervni dinalo. Samo na odru bi moralo goreti 1500 žarnic. Cele kolone tovornih avtomobilov so se pripravljale za prevoz eksotičnih rastlin: iz sebonbrunskega parka v opero. Koliko najfinejših okrepčil je čakalo odlične goste, se ne da niti povedati.
Vse je bilo v najlepšem redu, samo na nekaj je podjetni generalni ravnatelj pozabil, namreč na občinstvo. Dobri stari časi so tudi v Avstriji minuli in ljudje nimajo denarja za take redute. Poleg tega je bila rudi reklama slaba. Stroški za toalete in vstopnino bi znašali za rodbino 3—4 Članov okrog 15 tisoč dinarjev. S tem denarjem lahko preživi dunajska rodbina 10 dni v najboljšem hotelu na Semmeringu ali na Rivijeri. Zato ni čuda, da so prodali do sobote samo kakih 50 vstopnic. Zdaj išče generalni ravnatelj krivce te polomije. Odgovornost skuša zvaliti na dunajske liste, ki so pisali, da je vstopnina previsoka. Kriv je tudi davčni urad, ki je hotel baje poslati na reduto svoje vohune, da si ogledajo goste v ložah, ki so plačali 5000 Din vstopnine. Kriv je tudi finančni referent dunajske občine, ker je zahteval previsok veselični davek. Gotovo pa ni kriv vratislavski klobučar, ki nima pojma o gmotnih razmerah dunajskega prebivalstva in ki je kot generalni ravnatelj pozabil, da današnji Dunaj ni več sedež Habsbur-žanov.
Katastrofa parnika na Dunavu
Te dni se je potopil blizu Isakče na Dunavu parnik rumunske državne pa* robrodne družbe cVasile Zupu». Par« nik, na katerem je bilo mnogo potni* kov, je naenkrat počil in se začel na* glo potapljati. Os levega kolesa se je odlomila in kolo je izginilo v Dunavu. Na krovu je bilo okrog 200 potnikov, med katerimi je nastala nepopisna pa* nika. Ljudje so začeli skakati v Duna* vo. Predno je mogel kapitan misliti na rešilno akcijo, se je parnik potopil.
Potnike, ki so poskakali v vodo, so rešili čolni, poslani na pomoč iz Isakče. Parnik se je potopil tako, da moli iz vode samo kapitanski mostič. Število človeških žrtev še ni znano. Škoda se ceni na poldrugi milijon lejev. S parni* kom se je potopila tudi večja pošiljka denarja in poštno*čekovnih knjižic.
Korziška romantika
V korziškem mestu Ajacciu se je pričela te dni zanimiva razprava oroti raz-boi.iiški tolpi, ki ie bila aretirana, ko so orožniki ustrelili njenega glavarja, zloglasnega Nonce Romanettija. Aretirani banditi so nastopali Pod raznimi imeni. Eni so bili šefi policije, drugi železniški ravnatelji, tretji admirali itd. Njihov glavar Romanetti je živel v romantični dolini, kjer je strahov al vso okolico. Imel je obširna polja, kjer so se pasle črede volov in ovac Sekal je tuji les in uvedel celo javni promet z avtobusi. Živel ie kot princ in bil tudi radodaren kot princ Šampanjec je tekel na njegovih gostijah, da je bilo veselje. Romanetti se je oblačil vedno po najnovejši modi in sprejemal goste iz raznih krajev Evrope. Vsak gost se je moral vpisati v Zlato knjigo, ki je zdaj shranjena v Ajacciu Gosti so imeli na razpolago luksuzne avtomobile najboljših zjiamk.
Pod imenom Leca je imel Romanetti v neki banki v Ajacciu račun. Ko so ga hoteli orožniki ustreliti, je skočila pred njega mladenka iz rodbine Lecov in bila težko ranjena. Romanetti je imel tudi svojo mornarico, obstoječo iz motor-
nih čolnov in ribiških ladij, ki so vozile ostrige v Sardinijo in Maršeiilč. Za odlične goste je imel krasno jahto, vredno več milijonov lir. Njegovega pogreba S* je udeležilo vse prebivalstvo Ajaccia in sosednega mesta. Na nagrobnem spomeniku slovitega bandita je napisano:
«Tu počiva kralj pustinj. Umorjen je bil 25. aprila 1926. Bil je razbotnik in strahoval je pustinjo celih 13 let Kot človek pa ni bil slab.*
Romanetti je imel jako velik vpl'v na Korziki, da so ga italijanske obtasti nekoč prosile, naj napravi med apail v Ajacciu red. A vendar je imel na vesti 11 človeških življenj. Napoleonov rek: »Tutti Corsicani sono banditti!« je vendar še vedno v veljavi.
Aretacija madžarskega veleposestnika
Bivši madžarski veleposestnik Kolo-man Jokics. ki je ustanavljal v Budimpešti razna podjetja in doživel z njimi polom za polomom, je bil v sredo radi sleparij s kupčijami aretiran. Jokics it sprejel zadnje Čase v službo 104 nameščence s kavcijami In ves njihov denar potieveril. Osleparjeni nameščenci so mu grozili, da ga ovadijo sodišču, nakar jih je Jokics potolažil češ, da se namerava bogato oženiti.
Nameščenci so izvolili nato tri zaupnike, ki so bili sumljivemu podietniku ieprestano za petami. Ti trije stražniki so morali plačevati Jokicsu hrano in poravnavati vse njegove račune, ker mo/ ni imel denarja. Na Silvestrovo so mu končno stopili na prste, ker jim ie bil obljubil denar do 31. decembra. Odpotovali so za njim v GvdngvSs, kjer je imel Jokics baje bogato nevesto. MoZ se je izdajala za generalnega ravnatelja neke banke in bogatega veleposestnika. Rodbina bodoče neveste ga je temu primemo sprejela in pogostila. Ko so ji pa Jokicsovi spremljevalci povedali, s kom ima opraviti, ie ogorčena rodbina postavila vse Štiri goste pod kap. Tako je splavalo zadnje Jokicsovo upanje po vodi Osleparjeni upniki so ga ovadili sodišču, ki je uvedlo proti njemu in dvema lastnikoma posredovalnic za službe kazensko postopanje radi poneverbe kavcij.
Nenavadna karijera služkinje
Sobarica Ana Mory Shiels je bila že 15 let uslužbena pri angleškem milijonarju Franku Savinu na gradu Win-chester Hali. Opravljala je tam vsakdanji posel sobarice v splošno zadovoljstvo gospodarja. Njena zvestoba je bila pretekli teden bogato nagrajena. Stari milijonar se ie pojavil na svojem gradu in izjavil sobarici.: »Star sem že in sem potreben družbe. Ali me hočete poročiti? Mesto da bi brisala prah, boste odslej skrbela zame!« Naravno, da je sobarico zapeljiva ponudbi presenetila, bila pa je takoj pripravljena, da stopi v zakon. 2e drug! dan je bila gospodarica gradu, ki sedaj razpolaga z velikim številom služabništva. sedmimi avtomobili, prekrasnimi toaletami in dragocenostmi. Poroka se ie vršila ob navzočnosti celokupiega služabništva. kateremu je novoporočena graščakinja obljubila, da bo ž njim ravnala popolnoma Prijateljsko. Ekscentrična poroka 76-Ietnega milijonarja je vzbudila v Angliji, zlasti pa v britankki prestolici splošno pozornost.
Lokal
za špecerijsko trgovino v Ljubljani na prometnem kraju — s stanovanjem iščem za takoj. — Pisme* ne ponudbe pod «Promet* ni kraj/156» na upravo a Slov. Naroda*.
Prodam nov zimski
moški površnik
ženski plašč* nekaj dobro ohranjenega pohištva, 1 par novih čevljev (zim.), modroce na vzmet za dvojno posteljo. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda*. 152
Din 30—50.000
brezobrestnega posojila da mirna in snažna stran« ka za stanovanje dveh sob in kuhinje. Vknjižba na prvo mesto. — Po* nudbe pod »Varno/135» na upravo «Sk>v. Nar.».
. Kontoristinja
z večletno prakso, zmož* na slovenskega, hrvat* skega in nemškega jezi* ka, dobra strojepiska — išče stalno službo. — Po* nudbe pod «Vešča/140» na upravo *SIov Nar.».
Krojaški
pomočnik
dobro Izurjen, vešč slo« venskega in nemškega jezika — tiče delo. — Ponudbe pod »Dobra moč/100» na upravo «51 Naroda*.
Ključavničarski
pomočnik
dobra moč. močan, vešč tudi nemškega jezika — išče stalno službo. — Po* nudbe pod »Takojšnji nastop/136» na upravo «Slov. Naroda*.
Samo še danes! Samo še danes!
Prelestna veseloigra, ki bo ostala vsem da* mam še dolgo v spominu. Na splošno gre glas, da tako prekrasne fino izdelane revije mode še ni bilo v Ljubljani Adam in Eva nekdaj v raju ter sedaj na razstavi modnih salonov.
Danes ob: 4-. pol 8. tn 9.
"ELITNI KINO MATICA*
Telefon 124.
Izven programa: Versailles in njegova okolica.
•	
o	
1 1	Bfc a k e r
d 1	pK a ker
S I	Ia ker
r1	taT a ker
N E	
	prekrasna Kreolka le
	na poti v LJubljano
Volite napredni blok!
Generalno zastopstvo
Steyr-Werke d.d.
za SHS Išče za
SIETI AVTOMOBILE
po vseh večjih mestih države zastopstva z lastnimi vozovi za predvajanje ia oodzastopstva brez vozov za predvaianje, ob odgovarja očem poslovanju velik zaslužek.
Prodajne cenei
->ttyr VII šestcilindr čni, sedem sedežev, 12/50HP, — To»pedo, s kočnico na prednjih točkah — Din 165.000 —
Seyr XII šest cilindrični  pet sedežev, 6/30 HP Torpedo, s kočmeo na predniin točkah 'n prožna os (S hwingachse> Oln 98.000*—
• Dopisi na:
Femim d. d. Zagreb, Hatzovaul.br. 14
Poštanski pretinac 58
■Si
Mflkutaturni papir
kg a Din 5--predala uprava „Slov. Naroda«
(22
Uiejejet Jot*?
— Za (Narodno uskarn©»: Pran Jeaariek. — Za tnseratnJ del lista; Otoo ChrlstoL — Vsi ▼ MuMjent
HHHb