XZDA«iA XA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
Leto Vlil
GLASILO
Stev. 48 (2044)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizionr tn abbon post. 1 sr.
TRST, nedelja 2%. februarja 1952
Cena 25 lir
ljudska oblast oskrbela s hrano
Prizadete	kraje	ob sodelovanju
V g	,	'L_	'	.." 111	L,lumlJ	11	i..................._jj. m. t «.u . ..  .	i.j....
Gomi^T Pr'?^e^ sin°č» prvi kamioni s hrano - Tudi včeraj so letala odvrgla hrano na Vojskem, v Lokvah, Čepovanu in
*1 * * TID USI * ZornHi tnlitva cn&rtn nnui ni	«	UnrUi	mvam!	I»*	.«Li«..^l;_i :L	 _	i	_	*	_
učinkn	’ ^a.roclj tolitve snega novi plazovi v Boški grapi, ki pa niso zahtevali smrtnih žrtev • Požrtvovalno in
V R ° vanie štaba za organizacijo reševanja in pomoči v Tolminu in komisije vlade Ljudske republike Slovenije
eneikl Sloveniji težak položaj zaradi brezbrižnosti italijanskih oblasti
ogrožene vasi ceste
radi česar so se tudi tamikajš-nji nasadi prilagodili blagemu podnebju, je po zadnjem snegu, ki ga je b-lo do 70 cm, uničena večina lepih sadovnjakov.
Danes so znanj tudi pcdztki o smrtnih nesrečah iz ostalih krajev Slovenije. Na Idrijskem so doslej ugotovili tri smrtne primere, na Jesenicah štiri, v Ljubljani dva in devet teže ponesrečenih, ki so se v glavnem poškodovali pri čiščenju streh
zasneženih hiž. Pa tudi v osta lih krajih so bili posamezni smrtni primeri.
Dane® popoldne so letala jugoslovanske vojske znova spuščala hrano in ostati potrebni material prebivalstvu. Trnovske planote, ki ne m-r« p -mor iz svojih bivališč. To pot
TRENTA
10 KM
BOVEC
EM/CA
UCtJA
UAGOZD
*A RAVNE a ,
a JEZERCA B0R0ANAA_^£ k/?£0
<rA
DREZN/CA
KOBARID
A kosec
A KRN
GRANTČk S RUT tk)
1 PR OS N/D 'A ^
?WfA/£ CRN/ VRHA O ANTEN
VOLARJE
ZNOJ/LE
TOLMIN |
OREHA A
tarčet o
O F OJ D A
BO ŠT PETER SLOVENO
KANAL
>01
60R.TREBUiA<$
LOKOVEC .
O O ČEPOVAN
O VO3SH0
O GRGAR^
SOLKAN NOVA GORICA
nekatere vasi povsem zasute od snega, tako da štrlijo izpod debele snežne odeje samo dimniki.
V ostali Sloveniji je prom t skoraj Ž3 popolrrma normalen, le iz Potoč proti Gorenjskemu kotu, kakor tudi z Bleda proti Bohinju ni cesta še odprta za motorna vozila
Danes so objavili, naj darovalci prispevkov za prizadeto prebivalstvo na Tolminskem
in zaradi rušenja plazov s streh pošiljajo vse materialne pri-
CERKNO
J*HIJevld nam nazorno prikazuje po* Sh, ^ ^tešen j* bil predvčerajšnjim v kra-
16 k pma(lel sneg- va*'.
<^°l0Vsne’ 50 bile <tetlM> “ izpraznje-H Grant, Drežnica, Borjana, Dreka t*a hJ**! ostale vasi — vsega ck.ro* 20 — Prazniti, če jim bo pretila nepo* ^ k *tVarnost Plazov. — Železniški pro-^ BovfJIIOst‘fvl-fen’ cestni promet pa samo Tse pL* 1® Idrije. V Baški grapi in drugod * *"Vaistvo pomaga pri čiščenju cest ta tudi cesta od Kobarida do Starega sela.
rt Ovion Posebnega dopisnika)
7A?- ~ Včeraj so po J, zopet dobili pošto
^aiir'3in,ePrav ta bil° Pred’ u-5, zn	jLr*	nepnrekidanih še
ceste med tJ! °b li Bovcem, so da-ki*	C£sto odP’l>- Vrh
**	S»L	cev med Trna.
SJ^nico so se srečale Ljt*n.Ce0rriač.
, , nov iz Zaoe in * skupi
£? JLa ■ *Kup;no 400 vej ar »J? M miličn ki. ki so ^ ° °d Kobarida. Tako ntofaiia Požrtvovalnosti pre-> '^e,j '0,ske. miličnikov in ž>n	da	je	Bovec
lij
tnem ter da so
Šn^p0’^0"' V
ste ^tj rin D tem moramo ptaflc ij„? *° vseh 21 km ce-ba« 1tiki Xarno 2 lopatami. ZfuL0™* eose začeli 14 ? taliti n ker se ta začel N i ^ojnn dni >c namreč krt .**<;« sončno vreme. ®* «Le,l8er * odnesel hlev.
? Pomnile tri gla-
■podrl
štiri drobnice 'te i* U te? pasici tudi “ku tr>	itlri otroke.
'Jo. le Č3e »o rešili in
5*6
VS
So ^ otr
Poškodbe. Vf^Ier dQjgjpta? odnesel cel
Hn^eri E„ Hvala Franca ^ TiL.ta. fc, so 1U tudi "ah je pla- od-
V *•	1	senikov	i„	tri
R*v"e P«<1 Stl^talrai? ^te reševalci ?*čili h;ie |J> ^’ te ta ogro-taenll večk tar so s *—
W» tn
^	Plazovi	odnesi,
tem pre-ga tudi
*• i■ okoli ji u“ je so zaskrbi je-
Jo^e, pri . dan vozili s be6tt,ta drUnl i?djl kamioni. tate^tae. n“ta življenjske po^
8 i 00 namv-V 1° Kobarida, 6oSnp *«**}. Prvi kamion ?b tf.h 1(1 n<lpoljal proti *• dane, uožSj3*, ’!pdaljeval K?** PrVe%"°	ko	je
at z
Zprit^P Podrl mh. Ta at^ .P<Mhbd odne-?'’■> Soe, £	200	metro«
^•^SSSr M ~
S"S.Tiv"«
k?j i . ® Trverf crf" Wdrl samo fc ur.Ut,ta ^ ®°*> ta TrcnTo.
v k	ni>
N koko® ce"t>mctro«
S 1 -e r?"ta nnU ŠEpcu, ie.
2,'port n frentarJ^ckrita , ®'eanine0om rf *° "apra-
ahiet ""Pajat. ^re poni jo
»«^ wazo« te u .
ta utrgalo
taspevk,
med Koritnico in Sočo s Planje in Grintovca, tako da je skoraj vsa cesta zasuta od plazov ter da je Soča prekrita s snegom. Popolnoma pa so prekrita od razpotja za Lepeno pa-do Soče znana Korita, kjer teče Soča globoko med skalami. Blizu nad cesto pa je videti mnogo divjih koz. ki so prišle v dolino. Nize na Bovškem. Kobariškem in Tolminskem pa krmijo ljudje srne v hlevih, da jih ohranijo
Na Bovškem že nad sto let ne pomnijo toliko snega. V vaseh v dolini ga je to pot padlo ravno toliko kot visoko v hribih.
V Čezsoči je sneg, ki se je udrl s strehe, zasul učiteljico Golja Vereno iz C.gin ja. Bila je dve un zakopana pod plazom, /cer je bila noč. Ko so ljudje nosit mleko « mlekarno, so hodil, čez njo in niso čuli njenega tarnanja. Končno je sama z eno roko predrla nad seboj precej snega in so jo sosedje tedaj čuli in jo rešili iz snega.
V Kobaridu je sneg podrl streho stare kinodvorane, streho Stresu Franca in streho hiše družme Codelli. Tudi pri družini Uršič, po domače pri Je-rO',r>*’*h. hi s« rfrphn klP,'h{
podrla. Gospodinja pa je šla
prosit pomoči na ljudsko m..r co, nakar sta m.lica in vojska takoj streho skidali in tako preprečili škodo.
S prihodom kamionov hrane v Bovec je prehrambeno vprašanje rešeno, « Trento so že predvčerajšnjim poslali iz Soče 200 kilogramov sladkorja, drugače pa so ljudje preskrbljeni. Tud i Rdeči križ bo poslal več kamionov blaga.
Da so se prepreč le še večie nesreče ter da ljudje niso nikjer trpeli lakote, gre predvsem zahvala štabu za organizacijo reševanja in pomoči pri okrajnem ljudskem odboru v Tolminu. /d je ob podpori vsega prebivalstva tn vojske že prvi dan začel širokopotezno akcijo. Najprej je štab organiziral čiščenje streh « Tolminu in okolici, nato reševanje ponesrečenih ljudi izpod plazov. Sledila je akcija za povezavo s po-st-k) v Sv. Luc!ji. pri čemer je požrtvovalno delalo nad tisoč ljudi. Prekdali so cesto samo z lopatami čez Volče in Kozar-šče, ker je krajši normalni poti vedno grozila nevarnost plazov. Potem je štab pos/crbel za kidanje snega proti Kobaridu, pri čemer so prišli tudi na pomoč trije traktorji iz Gorice. Temu je »ledila dobava hrane. Stab je vodil predsednik okrajnega odbora top. Kodrič, (znani bivši namestnik komar dan-ta V. prekomorske brigade), ki sem pa videli v Kobaridu in danes na trnovskih klancih. Neumorno mu je ves čas pomagal sekretar okrajnega ko. miteju KPs tov. Dujc Albin. Pri tem požrttrotidlno pomaga
štabu ves čas tov. Janko Rudolf narodni heroj, član komisije za pomoč ljudske vlade Slovenije.
Se prav posebno se je treba zahvaliti aorskim reševalcem tn zdravnikom, ki so prihiteli na pcmoč iz Ljubljane in z Gorenjske in bili povsod, kjer je grozila nevarnost. Človek ima vtis. da ta štab deluje kakor štab prave voiske, sai razporeja delo in naloge vojski, civilnemu prebivalstvu, reševalcem itd_
Iz Kobarida so tudi pred nekaj dnevi poslali 15 smučarjev, ki so nesli ponesrečenim prvo pomoč v živilih, oblačil h in odejah. Ob tej r esreči smo najbolj otipljivo občutili, kako je bilo ljudstvo, vojska in ljudska oblast tesno povezani v skup nem naporu, na z vzajemnim in požrtvovalnim delom omilijo to veliko naravno katastrofo.
Zaradi slabega telefonskega sprejema je bila med žrtvami plazu na Ravnem Lazu pri Bovcu pomotoma omenjena Katarina Mlekuž. Izpuščen pa je bil 48-letn, Preželj Jožef iz Koritnice, ki je onega večera o-stal pri Mlekužev,h, potem ko je nakrmil drobnico v bližnji staji ter tako postal žrtev plazu.
Na Tolminsko so poslali svoje dopisnike vsi večji jugoslovanski listi. V četrtek so prispeli do Kobarida tudi angleški novinarji.
Danes popoldne je prispela v
Tolmin skupina koprskih dijakov, ki je pripeljala prizadetemu preb valstvu. prve piv pevke, ki so jih dijaki zbrali v Kopru. Te prve pošiljke pomoči vsebujejo 300 kilogramov riža, 200 kilogramov sladkorja in 200 kilogramov drugih živil, ki so jih že poslali prizadetim prebivalcem v kobariških va. seh.
FRANC KAVS (Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 2a. - Po zad-njih podatkih s Tolminskega je bilo skupno uničenih 130 stanovanjskih hiš, hlevov in drugih gospodarskih poslopij in več ko 310 ton krmo za živino. Prav tako so trpeli zaradj plazov tamkajšnji gozdovi, ker je podi tih nekaj tisoč kubičnih metrov dreves. Znano je da so bili gozdovi na Tolminskem v preteklosti preveč sekani, kar je tudi povzročilo, da so po pobočju prigrmelj ogromni snež-ni plazovi. Po osvoboditvi je oblast napravila vse za hitro pogozditev Tolminskega, vendar pa so ti nasadi še premladi in niso mogli zadržati velikih snežnih gmot. Javljajo, da so mladi nasadi dreves popolnoma rnvčeni.
Prebivalstvo Slovenskega Primorja, ki se je v veliki večini bavilo s sidjarstvom, je utrpelo tudi znatno škodo. Računajo, da je v okrajih Ilirska Bistrica in Nova Goricp uniče n’h do 70 odst. sadovnjakov. V goriških Brdih, kjer že dolgo let ni bilo snežnih padavin, za-
je osem letal spustilo mnogo blaga v Gornjo Tribušo, do katere ne bodo mogli vzpostaviti normalnih prometnih zvez najmanj še mesec dni.
Danes je letel z letalom, kj je bilo opremljeno s smučmi, nad teže pristopnimi kraji na Tolminskem, Idrskem in nad Trnovskim gozdom tudi predsed-nik Letalske zveze Slovenije Ivanuš. S svojim letalom se je spusti! globoko v dolino reke Soče in nad ostala naselja. Po njegovem pripovedovanju so
spevke neposredno izvršilnemu odboru OF v Tolminu, denarne prispevke pa na čekovni račun izvrš lnega odbora OF Slovenije 601-95321-0 pri Narodni banki.
C. S.
(Od našega dopisnika)
NADISKA DOLINA, 23. - Izvedeli smo, da je občina Sovod-nje zovet vzpostavila premet na svoji glavnj cesti. Vse delo so opravili prav prebivalci vasi sr mi. ki so s požrtvovalnim d-lom pripomogli, da je občina S: vodni e zopet povezana z o-strlimj kraji. Tako so prebivalci sami očistili cesto, ki gre od Sovodenj do Spetra in ki je dolga nič manj kot 5 km in pol. Avtobusni promet je bil tudi že vzpostavljen. Neizpre-m-ojen ostane sedaj položaj v Idrij ki d;>l'n’, kjer ceste še niso bile očiščene in. ki je zaradi t“ga še vedno odrezana od o-rta'ih krajev
Pač pa sp nastopile za prebivalce omenjenih občin nove težave. Pojavil} so se namreč divji merj-sci, ki -o zaradi gladu rtlo podivjani ter napadajo ljudi. kjer koli nanje naletijo. Ljudje so zaradi tega zelo prestrašeni ter ne vedo, kako bi se pred to novo nevarnostjo ubranili.
V občini Dreka in Prapetno so se pa rv> pripovedovanju prebivalcev pojavili tudi volkovi, ki Jih je huda zima prignala iz gozdov. Nekateri trdijo, da so jih videli tudi več skupin.
V vasi Trinko sta ostali samo dve družini, medtem ko so se morata vse druge izseliti. Izpraznjeni sta bili popolnoma vasi Lasa in Zuodar. Vasi Kanalac, kjer je prebivalstvo o~talo na svojih domovih, groze novi plazovi. Izboljšal pa se je položaj v vaseh Klodič in Zamir. do koder vozi sedaj tudi avtobus. Tudi avtobus iz Trušnjaka do Bodigoja v občini Prapetno je oričel redno voziti. Drugi manjši kraji iste občine oa so zaradi snega še vedno odrezani.
V Sovodenjskj dolini je polo-
žaj še vedno zelo kritičen, prav taico kritičen je položaj tudi v Ahtenu in Fojdi, medtem ko so v Karnahtski dolini poizkusili položaj izboljšati, a so bili u-spehi dela zelo majhni.
Avtobus, ki je vozil od Tera v Tarčent je moral po dveh poizkusnih vožnjah prekiniti zopet z vožnjami; pot je bila namreč tako slaba, da kljub dobri volji avtobusnega podjetja, ni b'lo mogoče vzdrževati prem-t še nad-ije. Sedaj so domačini zopet očistili nekoliko slavno ce to. -endaj. ne bo avtobusni cromet vzpostavljen, dokler ne bo ta cesta vsaj kolikor toliko vama.
Težak je položaj tudi prebival tva Terske in Nadjške doline. Vasi v teh dolinah so Po-00’roma odrezane od ostalih k ajev.
Veliko škodo so utrpela zaradi sneea tudi breskova drevesa v Pcdbonescu; večina dreves ;ma odlomljene veje. ali na jih je veter izruval iz zemlje.
Prebivalci omenienih občin =e najbolj boje. da bi se vreme lahko poslabšalo. Včeraj i<, bilo nebo zelo oblačno, kar daje slutiti da se obeta poslabšanje vremena. Prebivalci se bojijo, da bi se norovil snežni me*ež k~t 13. februarja, ki je novzro-čil takšno škodo v večini vaseh.
M<=d‘em ko je bilo v orvem t-enutku orvez!ti velik interes za --esen noložaj prebivalstva Beneške Slovenije ie ta interes sedoi nekak« sni a hn el (eT 'e o položaju prebivalcev teh kr5aev skorajda ne govori več. Se včerpj go č^somsj iz Vidma in Benetk prinašali na vidrem mestu vesti o položaju v raznih vaseh. Celo radio ie porogal d-evr-o o uspehih reševalnih del. rrrj katerih so bili z»oosl«m tudi voiaki. Toda že včeraj zvečer ni bilo r* radiu v zvezj g te—i vprašanjem ro-b^reaa noročlL Danes tud! lokalni časopisi nimaio ve£ veri' o noi-žaiih v posameznih vaseh. S»mo videmski dnevnik prinaša kratko ve"t ter priznava, da ie položaj kritičen. Seveda so tem časopisom mnogo boli važne vesti v zvezi z raznimi pustnimi zabavami, kot oa kntariro-fa’ne vesti iz vasi Beneške Slovo- iie. Ce mislijo. fta bodo z moik-m prikrili škodo kj so jo 'nežni zameti n^v-roč-h v va-se-h Bo-eji-g f-t-venile se ze-’o mot';o, še bon s- pa moti-o č° mislijo. d.t> b-do s svetim mnikom oprsvlč,!!i -elo mnihor mteres odgovornih oblasti za težak položaj prizadetega prebivalstva.
A. J.
500 dolarjev
za Kulturni dom
Tajništvo ameriškega odbora za pcmoč pri graditvi slovenskega Kulturnega doma v Trstu sporoča, da so v Clevelandu zbrali nadaljnjih 500 dolarjev za naš Kulturni dom. Čeprav je akcija v ZDA šele na začetku, Je zanjo vendar veliko zanimanja. 16. marca bo Slovenska čitalnica v Clevelandu proslavljala 25-letnico svojega obstoja in bo ob tej priliki priredila velik pevski festival, čigar polovico čistega dobička bo nakazala za naš Kulturni dom.
Naš tedenski
p re g i e t§
Atlantski svet odobril
puročito začbsiibp oaoord
A, za, ro včerajšnji odobr-tvi načrta evropske vojske je atlantski svet danes nadaljeval s svojim delom. V krogla NATO menijo, da se bu Koiueve-vca končala v ponedeljek, ko ousia na dnevnem re-ou zadnji dve vprašanji: kraj in čas prihodu.e atlantske konference in sestavljanje zaključnega poročila. Menijo, da bo končno poroč-lo vs.bovalo tudi podatke o številu divizij, ki bodo vzpostavljen« v letu 1S52.
Atlantski svet je na svoji pr,-poldansKi seji odobril poročilo začasnega odbora, ki ga je pr-diožil Averell Harriman. Začasni odbor je bil ustanovljen na zasedanju v OLawi in njegova naloga je biia, da spra-vi v sklad obrambne potrebe z gos.m-.arsk.nu možnosunj zahodnoevropskih dežel. Zac. sil odbor je nato sestavil seznam prispevkov, ki jih naj da vsaka dežela, in obvestil o tem prizadete vlade 18. decembra 1951.
Poroč-lo začasnega odbora pr.znava, da načrt za leto iya2 ne bo v cel.ti izveden, temveč približno do treh četrtin. Nato govori načrt o predvidenem številu oboroženih sil, ki bodo vzpostavljene v tem letu. Končno govori načrt o vprašanju dolarske plačilne bilance zahodnoevropskih dežel in zaht * va, naj se ameriška naročila Evropi čim bolj povečajo. Poleg tega se dotika začasni odbor tudi vprašanja delovne si-le in predlaga deželam, ki jim delovna sila manjka, naj pospešijo priseljevanje.
Med ZDA in Francijo je bil dosežen sporazum o finansiranju francoske oborožitve. Po tem sporazumu bo Francija v tem letu lahko vzpostavila 12 divizij in 27 letalkih eskadril. Za ta sporazum sta se nekaj dni pogajala francoski ministr. ski predsednik Faure in ameriški finančni minister Soyder. Po tem sporazumu bodo franc Ca ■ki vojaški stroški v tem letu znašali 1400 milijardi frankov, od česar b čo 175 milijard prispevala ZDA-
V krogih NATO se je razširila vest, da bo general Eisen-hower v začetku marca verjetno odpotoval v Grčijo in Turčija
Solidarnost jugoslovanskih narodov z močno prizadetim primorskim ljudstvom
Zvezni Nvet sindikatov •lugoslaviie prispeval 5 mili fonov dinarjev Izrazi NolidarnoNti n prizadetim IfudNtvom iz vneli krajev Jugoslavije
NOVA JUGOSLOVANSKA PROTESTNA NOTA BOLGARIJI
BEOGRAD, 23. — Huda nesreča, ki je zadela prebivalstvo hribovitih predelov Slovenske, ga Primorja je vzbudila sočutje vseh jugoslovanskih narodov, ki so že i času težke italijanske okupacije vzljubili primorsko ljudstvo, spremljali njegovo borbo za osvoboditev izpod fašističnega jarma in tudi aktivno sodelovali v tej borbi. Vsi jugoslovanski časopisi objavljajo na prvih straneh obširna poročila s slikami.
Jugoslovanski Rdeči križ je danes zaprosil Mednarodni Rdeči križ, da pošlje v Jugoslavijo en helikopter, ki bo omogočil laže oskrbovanje nedostopnih vasi.
Na današnji, seji Zveznega sveta sindikatov Jugoslavije je bilo sk'enjeno, da se nujno poš. Ije prizadetim krajem denarna pomoč v znesku 5 milijonov dinarjev. Zvezni svet ]e hkrati pozval republiške svete in strokovne zveze, naj v okviru svo-
Attlee kritizira
Churchillovo azijsko politiko
LONDON, 23. — Voditelj laburistične opozicije Clement Attlee je danes govoril po radiu. Med drugim je izjavil, da pomeni sovjetski imperializem nevarnost za mir in dg obstaja tudi nevarnost komplikacij v Evrcpj in na Srednjem vzhodu. «Toda najbolj nevarna točka — je nadaljeval — je na Daljnem vzhodu, kjer Velika Britanija podpira OZN pri poizkusu, da se uspešno upre napadu. Politika Velike Britanije na tem podredju ie. preprečiti, da b; se ta spopad raizširil. Isto politiko vc. diio Združeni narodi in ameriška vlada. Za zahodne države ne bi bilo parr.etno, je dalj? deial Attlee, poseči v obširno vojno v Aziji, ker bi vsak nji-hcv napad na Kitajsko samo zbudil nacionalistični čut vseh Kitajcev na Vzhodu*.
AHlee je nato nadaljeval; «V ZD , sc elementi, in so vplivni elementi, ki hočejo razširiti »por a komunistično Kitajsko. Ti podpirajo Canekajškove kc. rumpirane in reakcionarne si-
le. Bila je prava nesreča, da je Churchill v svojem govoru v ameriškem kongresu ustvaril med Američani vtis da hoče voditi drugačno politiko, kakor jo je vodila laburistična vlada, in da hoče dajati poguma takim nevarnim elementom. Mislim. dia je politika, politična linija, ki smo jo imeli v Pakistanu. Ceylonu, ki je v tem da se ugodi narodnim težnjam, pravilna*.
»Churchill — je nadaljeval Attlee — ni nikoli odobril azijske politike laburistov, katerih smoter je bil ne izolirati popolnoma kitajske ljudske vlade, da t« ne bi na ta način prisilili, da bi brez vsake alternative do. končno prešla onstran železne zavese*.
Attlee je nato omenil vprašanje angleške plačilne in finančne bilance. Dejal je, da skuša Velika Britanija dokončati <co-gromen posel* a preskromnim j rezervami.
iih sredstev <j.ajo svoje prispev. ke.
Zveza novinarjev Jugoslavije ie poslala kot prvo pomoč
100.000 dinarjev. Uprava dnevnika ePolitiktm je prispevala
200.000 dinarjev. Iz Niša je no. -oi odpotovala skupina 28 pla-nincei,-železničar jev pod vodstvom Leopolda Ferleža, člana mestnega komiteja KP na Tolminsko. Odbor ljudske tehnike v Nišu pa je s svoje strani pri-spernl za to ekspedicijo 10.000.
Vlada FLRJ je pred kratkin izročila bolgarski vladi protestno noto zaradi smrtne obsodbe jugoslovanskih državljanov na orocesu v Plovdivu. Bolgarska vlada je na nediplomatski način to noto odklonila. Prav tako bolgarska vlada do danes ni od. govorila na dve noti. s katerima je Jugoslavija zahtevala, naj bolgarske oblasti vrnejo jugoslovanskim staršem trj otroke, ki so lani 1. aprila pomotoma prešli na bolgarsko ozemlje. Zaradj takega nečloveškega po-stopanja bolgarskih oblasti je jugoslovansko zunanje ministrstvo poslalo bolgarski vladi novo noto z zahtevo, da se jugoslovanski otroci takoj vrnejo staršem. V noti se poudarja, da so jugoslovanske oblasti lani v decembru ko so trije bolgarski otroci pomotoma prekoračili jugoslovansko bolgarsko mejo, takoj obvestila bolgarske obiasti in vrnila bclkarske otroke brez bolgarske intervencije. Jugoslo. vanska nota. poudarja da postopki bolgarskih oblasti teptajo najosnovnejša načela humanosti In mednarodnega prava. Postopek bolgarske vlad? je izzval ne samo upravičeno ogorčenje staršev in javnega mne njai, temveč tudii resno zaskrbljenost jugoslovanske vlade efi usodo teh otrok
Nocojšnja »Politika* pišp, da bo bolgarska vlada odgovor n:, za usmrtitev dveh nedolžnih
Jugoslovanov, kj so krivi sarm tega. da so jugoslovanski držav ljani in kj so bili obsojeni ae montiranem špijonskem procr su v Plovdivu. List poudarja, do se bolgarskim oblastem ni p srečilo vmešati jugoslovanski!! diplomatskih zastopnikov v to proces, temveč so bile izjavr obtožencev in številnih prič hude obsodbe bolgarskega prav:>-sodija in njegovih metod.
Vrhovno sedišče Srbije k da. nes pomilostile bolgarska vohuna Djoneva in Vene Kitanova, ki ju je okrajno sodišče v Vra. nju 2. januarja obsodilo na smrt z ustrelitvijo in spremenilo smrtno kazen na 20 let zapora. Obsodbo estalib 12 obtožencev obsojenih na zaporne kazni, pa je vrhovno sodišče potrdilo.
Mladen Ivekovič
izročil poverilnice
BONN, 23. — Jugoslovanski veleposlanik v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič je danes izročil poverilna pisma predsedniku zvezne republike prof. Teodorju Heussu.
DJAKARTA, 23, — Indonezijska vlada je danes podala ostavka To je bilo sklenjeno na današnji izredni seji,
★
LONDON, 23. — Od prvega maja dalje bodo morali vsi potniki, ki bodo prišli na angleška letališča, plačati posebno pristojbino. Potniki, ki bodo prišli iz Evrope, bodo plačali pet šilingov (450 lir), oni iz drugih krajev sveta pa sedem šilingov in 6 penijev (670 lir).
Evropska. vojska. — torej v bistvu vključevanje Nemčije v zahodnoevropsko obrambno organizacijo — je še vedno daleč v ospredju političnega dogajanju. Drugih dogodkov ni ravno malo, vendar ostajajo precej v ozadju, posebno še, ker niso prinesli nič posebno novega.
Pogajanja na Koreji se vlečejo in se bodo po vsej verjetnosti še vlekla, pogajanja med Iranom in Mednarodno banko so se prekinila, da ne rečemo razbila. ker ie banka zahtevala za posojilo približno podobne pc-goje kop svejčas AIOC, med E-girtov in Anglijo se pletejo začetni poskusi pogajanj, v Tuniziji je bilo spet nekaj izgredov. pran tako v Libiji med parlamentarnimi volitvami (te dogedke so v Italiji — iz razumi ivih razlogov! — precej napihnili). Angleži so s svojo atomsko bombo prebudili skomine v Ameriki, kjer se menda kesajo, da so svojo atomsko skrivnost tako hermetično ogradili tud1 pred svoj mi zavezniki, Churchill se pripravlja na nadaljevanje zunanje politične debate, ki je bi In prekinjena zaradi smrti kralja Jurija, v Ameriki še vedno ne vedo. koga .bodo v^lVi to jesen, pred-voHlnu psihoza se pa že vse bolj širi. v Rimu so — končno! — ratificirali pogodbo o ribolovu z Jucslrvio. v Sloveniji so razssnjali snežni zameti, zdaj Pa grozi nevarnost plazov.
Morda smo pri tem naštevanju kaj izrvstiH. res pa je, da je v mednarodnem življenju še pred koncem rus ta nastopil post in dr kaj posebnega res ni poročati, če izvzamemo nekaj pomembnejših dioodkov.
Evropska vojska
Med take pomembnejše dogodke prejšnjega tedna spada 'izbonsko zasedanje atlantskega sveta (ki se šrj nadaljuje), na katerem so v petefc odobrili na. črt evropske vojsice, kot ga je izdelala konferenca izvedencev in zunanjih ministrov v Parizu, in pa načrte o bodočih odnosih med NATO in evropsko o-brnmbvo skupnostjo, kot se u-radno imenuje organizacija ev-rbgske vojske. Odobrili so tudi orecej splošna načela za sodelovanje Zahodne Nemčije pri evropski obrambi.
Načrt evropske vojske je pred. ozil s-m francoski zunanji minister Robert Szhuman. Saj je načrt končno tudi francosko delo in naj bi pomenil sprejemljiv kompromis med željo da tudi Nemčiia pomaga pri skupni zahodnoevropski obrambni organizaciji in med strahom pred ponovno nemško oborožit-Namen načrta evropske vojske je bil. kanalizirati nem. $Ko oboroževanje v strogo enne-jen ok.ir in obdržati nadzorstvo nad nemškimi vojaškmi formacijami, skratka, preprečiti pr?~°j'od Prave nemške vojske.
Toda sedmii načrt, ki ga je odCbni.atlantski sve.t se dokaj razlikuje od tistega, ki nosi Pie. venevo ime in ki vredstavlja Prave francoske želje. P evenC-,, načrt je pred. ide val «integraci-to ja vključevanje enona-roamh enot v mnogorčdne več. je enote že na stopnji bataljona; mjvečje enote, ki b{ jih smeli Nemci vzpostaviti, bi torej bili bataljoni; bilo bi jih sicer nre-rej. vendar bi manjkala vsa viš ™u?mffca c-raanizacig in „jšji 'Cvet niki. T"kn, nemška vojska } res precej dišala rp VVaVen.
stmvovih la”diknehtih
Pri pogajanjih, ki s'o trajale -tc Tini, so se morati Francozi kernk Za korakom umikati ker ostale države, ki sc udeležene pri načrtu evropske vedske zla-sti države Bevelvxa. niso bile pripravljene odpovedati se lastnim vriskam samo na Ip'bo francoskim željam. Iz brfaUc-n°- so nastali odredi, «combat teamsn, ki bj približno edno-varvlj polkovnim borbenim skumnam, kot se temu v veja-šKem slovarju običajno reče (za samostojne nkciie ali po rotrob-tudi s cer dodeu divizijo polku še nekaj artVerHe — d'vizion ali dva, nekaj pionirjev izvid, niških enot itd.).
Tudi tenmba* teamsn sc se na pogajanjih širili in prišli prav do roba formacije, ki ji pona--adi rravimo divizija. Končno jen okvir in obdržati nadzer. skok in evropsko vojsko bo se-stavlvuo 43 enonerodnih divi-rij. ki se bc-io združevale v vef-"arodng armadne zbore. Franci in bo dala 13 divizij, Zahodna Nemčiia in Italija po 12. dežele Ben?!«xa> skupno 5.
Kanadski zunanji minister Lester Peer so n, predsednik a-t.lantskega sveta, % v petek izjavil, da je bila seja s.eta. na kateri so odobril; načrt evrop. ske vojske, zgodovinska Trd; ostal; govornik: so va tiskovni konferenci poudarjali, da. je ev-ronska vojska zagledala luč sveta.
Toda že besedilo, ki ga je odobril atlantsk; pakt, vsebuje določilo, ki dokazuje, da porod še ni končan. Na francosko že-Ho (to je verjetno dosegel Schuman na londonski konferenci) je bilo določeno, da se bo nabor l nemške enote začel šele, ko bo vseh šest držav, k: so mi načrtu udeležene, ratificiralo pogodbo. Ratifikacija no. nekod ne bo delala težav, neko. V.ko drugačen pa je položaj predvsem v Franciji in Nemčiji.
Oba glavna partner'a v evropski rejski sta — 'vsak po svoje — nezadovoljna z načrtom. To npzadovol-stvo se nai-hoIje izraža v težavah. Zc; sta hh imeli obe vtevdi v svojih par lamentth, pred.no sta dosegi o«iobr t&v načela evtops^e voj-ske. Kdor je zasledoval obe par lamentami debati, je ugotovil, da je Adenauer to dosegel tako, da je uglasil svojo politiko na protifrancoske strune, med.
ko je bil Faure prisiljen odkvnitj odobritev skurščine » Prottnemško usmeritvijo resolucije, o kateri so glasovali.
Temelji, na katerih sloni francoska in nemška odobritev načela evropske vojske so si v vsem nasprotni. Iz tega. in na iz dejstva, da se ena-čežo evropske vojske, kot ga pčjmujejc predvsem Francozi,
znatno razlikuje od oblike, ki jo kaže v Lizboni odobreni načrt, daje slutiti, da z ratifikacijo pogodbe v francoskem, pa tud; o nemškem parlamentu ne bo šlo tako gladko. Socialistični prvak Guy Mcilet je po g'aso-vanju v francoski narodni skupščini jasno izjavil, da so sociali. stj glasovali za spravo evropske vojsko», ne za konkretni načrt, ki ga je izdelala pariška konferenca.
Na drvgi strani sprejem, ki so ga. v Nemčiji doživeli rezultati njegovih londonskih razgovorov, ne obeta Adenauerju nič dobrega. Poleg vseh težav pa se pred zahodncmemšk.m, kanclerjem pojavlja še grožnja novih parlamentarnih volitev, ki bi utegnile pokopati sedanjo demeskristjanske večino v parlament u.
Pravda za ifa* lijanskega generala
Atlantska organizacija pa ima tudi druge težave. V Lizboni razpravljajo o koitkretnih o-brambnih načrtih, ki obsegajo na eni strani tako imenovano «podstavbo* evropske obrambe (letališča, mornariška oporišča prometne zveze itd.), na drugi strani pa načrte za disAokacijo čet. Pri epodstavb;» se pojavlja stari prob.em finansiranja ■— vsakdo se upira prevzemu večjih bremen. Skandinavske dežele pa se upirajo «sakj prisotnosti tujih čet na svojem ozemlju. Posebno vztrajna je Norveška, ki ji je ZSSR že večkrat — in dotlej popolnoma neosno. vano — ciitala prisotnost tujih čet, ki da ogrožajo Sovjetsko zvezo. «ameriška oporišča* in podobne stvari iz moskovskega propagandnega arzenala. Nor. vežami so dcslej vse te note za. vračali, ne bi pa hoteli nuditi Kremlju nobenega konkretnega prijema.
Druga težava je nastala n zvezj - vključitvijo Grčije in Turčije v at'ant s';; parit Gre za to. komu nai bodo podrejene grške in turške vojnške sile. Za mornarico je vprašanje še nerešeno, ker pač še ni rešeno širše vprašanje mornariškega poveljstva za Sredozemlje.
Suhozemske turške in grške sile (romembne so zlasti turške) ia so bile podrejene neposredno poveljniku južnoevropskega sektorja, ameriškemu admiralu Carneyu. Pr; tem so preskočili it n V lanskega generala De Castiglionija, Ici je po imenu poveljnik suhozemskih sil južnega sektorja, v Rimu je to povzročilo mnogo hude krvi, ker vidijo v tem omalovaževanje italijanske vojaške pomembnosti. Vlada je sicer to hudo kri obdržala bolj zase in stvari pred javnim mnenjem m obešala na veliki zvon, zato pa je trdila, tla v Lizboni na ka) takega nikoli ne bo pristala.
Grki — z mnogo večjo upravičenostjo, saj so bili vred nedavnim žrtev italijanskega napada — prav tako trdno vztrajajo na stališču, da njihovi vojak; rte bodo služili pod italijanskim generalom. Turki menijo, da je njihova armada mnogo močnejša od italijanske in da res ni prav nobenega razloga, da b; ji poveljeval prav i talibanski general (poleg tega se itMvanski generali, kot 2nano, v pretekli vojni niso prav nič irkazcli). Poročajo, da je vlogo razsodnika « sporu, k; je zapie-ten samo zaradi itaVianske u-žaljenosti, prevzel sam Eisen. hcnjcer,
llolija pred volitvemi
V Italiji se nadaljuje vrenje političnih sil, ki iščejo v dilemi med klerikalizmom in komin-formizmcm lastno pot. To vre. nie je politično pomembno predvs?m zaradi bližine upravnih vclit?v, če o bližnjih volit, vah sploh smemo govoriti, saj doslej še niso bile uradno razpisane in morda niti ne bodo tako kmalu, če se bo politični rolozai obrnil tako. da bi za demokristjane kazal slabo.
Najvažnejši dogodek « tem nrcczsu je izvolitev novega vodstva socialnodemokratske stran-ke PSDI. ki je sicer spet nakazala noto krizo v stranki, na drugi strani pa prinesla važno novost — zdTuž tev vseh levo usmerjenih struj v stranki na skupnem programu.
Pred združitvijo PSLl in PSU ie imel Saragat, glcvni tajnik močne še stranke PSLl, vse u-panje, da bo obdržal vodstvo tu. di t novi. združeni stranki. Prvi kongres združene stranke « Bo-logni pa ie pokazal znaten upad Saragatov h desno - sredinskih norici? in izoliranost desnega krila, ki ga vodijo politiki, ki so se le neradi odslovili od mehkih ministrskih naslanjačev in še vedno sanjajo o prednostih, k; b, jim jih osebno prineslo sodelovanje z demokristjani (zlasti še zdaj, ko so bile mini. strske vlače povišane za 150 odstotkov!)
Po nekajmesečnem kompromisnem interregnvmu, ko je pos e stranke vodil odbor, sestavljen iz predstavnikov petih struj, in opravljal tudi delo glavnega tajnika, je bil v petek izvoljen za glavnega tajnika predstavnik zmerne levice v stranki, Romita. Izvršni odbor sestaoljajo predstavniki treh levili struj. S tem se je PSDI prebrientiral znatno bol; na levo m zavzel mnogo odločnejši kurz v odnosh z demokristjani.
Obenem se je odprla možnost sfcupoega volilnega nastopu * političnimi silami, ki stoje bolj na levo od PSDI, razen s ko-minformisti. V poštev prihaja med drugim tudi gbanje poslancev Cucchija in Magnanija, k; se vedno bolj širi. Obenem vr-dstavlja taka orientacija PSDI znatno privlačno moč za članstvo PSI, ki v veliki večini težko občuti podrejenost ko-minfermizmu in vztraja v Nen. nijevi strank; snmo zato. ker ne vidi politične sle, k j bi res odgovarjala njegovim pravim te. Ijam,
r, c.
za prizadeto prebivalstvo Beneške Slovenije in Tolminske sprejemata uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika"
Tsam
Danes, nedelja 24. februarja
Matija, Milena Sonce vzide ob 6.55, rjJ0"' ?? 17.43 Dolžina dneva 10,48. Luna vzida ob 6.29, zatone ob lb-w. Jutri, ponedeljek 25. februarja Sergij, Inoslav	_
E
Sofa" pred procesom
Dobro znani Aldo Spe-konja, Silvano Gašperini g in bivši župan v Sovod-njah v Beneški Sloveniji Felettig Josip, so vlož li proti odgovornemu u-redniku glas-la Demokratične fronte Slovenit' v Italiji «Sočt» Ivu Marinčiču tožbo, ker je v listu ponatisnil članek iz Slovenskega poročevalca z naslovom "Taki naj pridejo pred sodišče» in v katerem naj bi nespodobno pisali o navedenih treh osebah. Proces bo «per dir rčtlssima«, To je nov dokaz, da se v demokratični Italiji tisku slaba godi. če se poslužuje opevane demokracije in svobode.
fie o krmiiiNki Soli
Goriški šolski skrbnik Gnido Devetta je poslal Cirilu Mavriču iz Krmina pismo v katerem s fašističnimi zakoni štev. 100 in 101 splošnega pravilnika o liudskošolskem vzgajanju od 26 aprila 1928 "dokazuješ, da v Krminu ne morejo odpreti slovenske šole, ker v krminskem šolskem okolišu ni petnajst slovenskih, šoloobveznih otrok. V resnici pa tu ne gre za ustanovitev nove šole, ampak za nadaljevanje pouka na že pred leti ustanovljeni šoli, ki je imela ob ustanov tv i precej več kot 15 ot.ok.
Pokrajinski svet
Na izredni seji genskega pokrajinskega sveta so največ časa zamudili z razpravo o načrtu za gradnjo nove obmorske ceste TrUč-Gradež. ki naj bi pripomogla k turističnemu razcvetu te obmorske točke, katera je zlasti v zadnjih letih močno izgubila na svojem pomenu. Gradnja bi stala čez 500 milijonov Ur. Z obravnavo boi o nadaljevali v soboto 1. marca.
Vanotii
Objavili smo več seznamov davkoplačevalcev in dohodkov, ki so jih prijavili preteklega oktobra. Iz navedenih seznamov ne bo bistremu opazovalcu in poznavalcu goriških razmer ušlo dejastvo, da je nemogoče razumeti, po kakšnem kriteriju so bili prijavljeni letni dohodki. Iz navedenega je razvidno, da so zdravniki in odvetniki prijavili najmanjše dohodke in s tem dali slutiti, da so enajvečji revež'«.
Zornik oproJMJen
Ob aretacij i jugoslovanskega državljana F. Zornika g Tolminskega, ki so ga aretirale italijanske oblasti na Videmskem, je klerofašistieni «Glomale di Triestč« takoj proglasil Zornika za zločinca, ker ga je fašistično posebno sodišče za zaščito države obsodilo 14 decembra 1941 na 30 let ječe. Zornik je proti razsodbi vložil prizv in bil pred kratkim oproščen "Gior-nale di Trieste« in ostali kle-rofašistični časopisi niso doslej imeli ra potrebno, da bi o tem dogodku poročali in vsaj delno opravičili svoje blatenje.
Novodnje
Sovodev.'sko županstvo je prejelo 240 tisoč lir za brezposelne, ki jih je razdelilo v tri skupine: v prvi )e 18 upravičencev, ki so prejeli po 4000 lir, v drugi 39 brezposelnih, ki so prejeli po 2500 lir i« v tretji 61 upravičencev, ki so prejčlt po 1000 lir podpore. Razdeljevanje bo trajalo do 29. februarja. Kdor do tega dne ne bo dvignil podpore, bo zapadla.
II
Pomemben jubilej^
Sovedenjski občinski svetovale Anton Cotič z Vrha je praznoval ta teden petinštirideset let, odkar je prvič kandidiral irt bil izvoljen kot svetovalec v opatjeselski občinski svet. Od takrat dale je bil vedno občinski svetovalec. Tudi danes zastopa t> sovodenj-skem občinskem gvetu interese svoje kraške vasice.
PRI STANDREŽU R0D0 GRADILI
veliko stanovanjsko hišo za železničarje
Na seji občinskega upravnega odbora so sprejeli še druge važne sklepe
GORICA, 23. — Na zadnji seji občinskega upravnega odbora, ki je bila v petek zvečer, je župan dr. Bemardis obvestil
odi.ornike. da je pristojno mi nistrstvo pristalo na gradnjo stanovanjskih hiš za železničar, ie v Gorici. Ravnateljstvo državnih železnic je nrmreč pristalo na gradnjo prve hiše te vrste z dvanajstimi stanovanji. Občinska uprava, ki je s številnimi Intervencijami pripravila omenjeno ravnatepstvo do tcoa sklepa, bo sedaj prispevala tudi za čimprejšnjo izvedbo načrta m je v ta namen nonudila ootrebnr zemljišče v Standrežu TT1 sv. Mihae'a, nasproti tam-katšnje vojašnice finančnih straž.
Zdi se. da ie ponudba omenjenega zemliišča naletela na odobravanje pri izvedencih želez niške uprave, bodisi ker se zgrnil išče nahaja v neposredni bližini glavnega kolodvora in ker Lodo na njem lahko reradil,- tudi drugo poslopje te vrste. Po narlioi s katero so premostili te predhodne r-osoie je ?klenati. do bodo z izm-adnjo pričeli že prihodnjo pomlad.
Nato je žuoan poročaj o korakih, k- jih je občin« napva-vila. da bi pristojna oblasti do. delile n=ši občini delovne centre. Po roročilu je r" z vidno, da bo ministrstvo za d-lo v krat-'-em nrisfalo na zahtevo za tri d“'ovye centre.
Prp-» poročilom odbornika dr Polesiia — poverjenika 73 javne dela, te odbor sprejel vrsto sklonov upravnega znača ja. Od horn.iik Pol°si je poročal c t*> ooiih za nakun zomli;šča m.oH državno cesto Gorca - Gradiška in Lo*nflrojn. Odbor ie zaradi ugodnost- ponudb use.tr,. vil da se zemljišče splača kupiti ter da 'popolnoma ustreza Pogojem nakvpne odredbe, ki io bodo predložil; v odobritev občinskemu svetu.
Nato se je razvila diskusija v zvez; z obbnskim kopališčem z najemniškimi oogoji te°a k6mol~k*a in obširnem načrtu za njegove radikalno obnovitev.
Pred zaključkom je odbor proučil tehnične podrobnosti lede terjatve družinskega davka v zvezi z novo davčno refor. mo. Razpravo bodo nadaljevali v sodelovanju z davčno komisijo občinskega sveta.
Oproščeni in obsojeni
vinski bralci
ČEDAD, 23. — Kot vsako soboto, tako je tudi včeraj čedad-ski sodnik kaznoval nekaj obtožencev z denarnimi in zapornimi kazni. Najprej je bil' p-ro-ces proti Emiliu Piccininiju. Domenicu Rut, Erminiju Ca-stellaniju. Gervasiju Zorzutti-ju in Angelu Venutiju. Vsi so bili obtoženi pijančevanja in uživanja alkoholnih pijač preko policijske ure. Piccinini je bil poleg tega obtožen, da je podaljšal odprtje lokala preko ure, ki jo predvideva zakon in je v tem času točil alkoholne pijače. Med razpravo je Piccinini dokazal, da je bil v času. ko ga obtožnica dolži teh dejanj, v postelji in ga je zarad' tega sodišče oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Prav tako sta bila oproščena tudi Venuti in But.
Obsojen je bil edinole Zor-zutti, ki ga je sodišče zaradi
pijanosti obsodilo na 4.000 lir! na. z nekim oslepelim častni-
globe z vsemi zakonskim: uiaj šavami.
Pred sodiščem se je zagovai-jal prav tako Enrico Drtossi, ki ga je obtožnica dolžila upora proti javnemu funkcionarju in klevetanja. Zaradi prvega dejanja je bil obsojen na suri mesece zapora, medtem ko je bil za drugo oproščen.
FILM
2aclwa tPuladim
Alfred Hitchcock se v svojih filmih kaj rad poslužuje razburljivih momentov v dogn anju, včasih tudi na škodo filma samega. Tak primer imamo tudi pri filmu «Zadeva Paradine«. Zdi se. da je režiser skoraj spregledal pravo temo filma in jo nadomestil z navadno, četudi zanimivo sadno razpravo Gre za žensko, ki je poroče-
kom in ki za dosego svojega cilja zastrupi moža. Zaradi tega je prijavljena sodišču, ki jo naposled obs di na smrt.
To je zunanji del zgradbe, ki bi pa nam moral prikazati še neko notranje prepletanje v osebi g. Paradine. Bolj očitno bi morala priti na dan njena pokvarjenost in njeno samoljubje. V filmu pa tega nimamo, ker se Hitchcockov jezik po naših mi lih preveč opira na prej omenjen "trilling» in režiser izgubi vse dobre prilike, da bi dal vsebini svoj pravi obraz.
«Zadeva Paradine» je eden izmed prvih ameriških filmov z italijansko igralko A, Valli, ki, čersrav se vsa dejanja osredotočijo nanjo, nastopa le bolj kot stranska oreha.
Glavne vloge nosijo še G. Pečk, A. Todd, C. Laughton. C. Cobum, E. Barrymore, L. Jcur-dan.
Občinska palača v Pušji vesi
KRATKI] 1	f JESTI
iz 1ieiieškfl	l Vil si
Ti pan
Finančno ministrstvo je javilo. da stopi v veljavo 1. marca 1952 nov zakon, ki pri-znavasamo novo zemljiško knjigo, ki je bila prirejena do u-kSzih iz let 1931. 33 in 38.
Za ureditev zemljiške knjige je bilo potrebnih celih sedem let. Tako bo od 1. marca naprej veljala samo nova zemljiška knjiga ter se bodo vse spremembe registrirale samo v novo zemljiško knjigo.
Opozarjamo vse zemljiške pos~tnike. da vodi registracijo sprememb zaradi prodaj alj. nakupov zemlje samo krajevni da'--^ni urad v Tarčentu.
Čedad
CAI iz Čedada organizira danes na pobočjih Stare gore smučarsko tekmovanje, poleg tega bo še nekaj manjših tekmovanj, ki jih organizirajo domača društva. Na teh tekmovanjih bo nastopala predvsem mladina. Zato bi priporočili vsem, ki nameravajo danes na smučanje, da sl ogledajo tekme in ee istočasno seznanijo z našimi smučarskimi tereni, ki so zelo lepi in prav nič ne zaostajajo za offlmi v Trbižu in drugje v Kanalski dolini.
Ce bi kdo nadaljeval pot proti Nadiškim dolinam, vsaj do tja, kjer so ceste očiščene snega, tedaj bi šele spoznal lepoto naše pokrajine in naših smučišč.
To smo povedali zaradi tega, ker je Pri nas devolj pogojev za razvoj tujskega premeta v zvezi 'i zimske sezono. V vsej Beneški Sloveniji bi lahko odprli dva krasna zimskošportna centra: enega v Nadiških doli-iah. drugega pa v Terskj dolini. V Nadiških dolinah bi lahko izkoristili zasnežena pobočja Matajurja, v Terski dolin) pa pcbcčja do prehoda Tana-mea. Obe smučišči bi imel, svo-
je značilnosti. Med/tem ko bi smučišča v Terski dolini bila zaprta med samimi gorami, bi se z odprtih pobočij Matajurja lahko obvladala vsa Furlanska nižina.
Vse to bi se dalo napraviti. Toda na ž lest se Turistični u-rad v Vidmu nitj najmanj ne pobriga za ustanovitev zimskošportnih centrov v Beneški Sloveniji. Zato najbrže ne b-.mo zlepa dočakali naprav, ki so potrebne za moderno ureditev smučišč.
Dejsitvo pa je, da se v Beneški Sloveniji da kjerkoli smučati. O tem nam najbolj pričajo	'aš-jo	smučarske tekme.
Rezija
V naši občini je bila industrijska zadruga, kj je v zadnjem času precej slabo pošlo-vala, Zaradi tega so delničarji poverili gospodom Izidorju Tozoniju, Riccardu Coppettiju in Andreju Treu, da zadrugo likvidirajo. Končno so likvidatorji položili obračun. Po njem je videti, da je bilo v aktivi 61.646 lir, medtem ko znaša pasiva 155.410 lir. Iz tega sledi, da je bilo izguba 93.764 lir.
Ta znesek je popolnoma absorbiral vloženi kapital zadruge in tud; vse rezerve. Vendar vse to še ni bilo zadosti, da bi bili pokriti vsi stroški in je zaradi tega tolmeško sodišče odredilo, da morajo primanjkljaj plačah zadružniki v primernem razmerju z vloženim
kapitalom.
Na vsak način je to zelo slab znak, ki kaže na propadanje našega gospodarstva.
Tarčent
Ce so v Reziji likvidirali zadrugo, se v Tarčentu ne morejo pohvaliti, da gredo stvari bolje. Tudi tulca j so v teh dneh pričeli z operacijami za likvidacijo delovne zadruge, ki se je bavila tudi s prevozništvom. Ta zadruga je imeiE najboljše načrte in bi ob pravilnem poslovanju prav gotovo lahko dobro uspevala Toda zaradi nevzdržne in nelojalne konkurence. je morala tudi ta zadruga razpasti.
Primer razpustitve te zadruge nam kaže, da so majhne družbe prisiljene odstopiti od trgovanja ali pa pustiti svoj prostor in svojo samostojnost ter se vključiti v večje družbe. To pomeni, da morajo delati pač tisto, kar drugi hočejo.
Se pred nedavnim je bila likvidirana družba gospoda Sergia Milettija, ki jo je videmsko sodišče v teh dneh izbrisalo iz seznama.
Sv. Lenari
Tudi iz naše občine manjka precej moških, ki se niso vrnili iz zadnje vojne. Sedaj zahtevajo svojci Faustina Predana, rojenega 27. marca 1904 v Sv. Lenartu, da ga sodišče proglasi za mrtvega.
Kmetijska predavanja
so na Goriškem zelo - potrebna
Sinoči je bilo v Standrežu prvo kmetijsko predavanje v slovenščini, ki je izredno lepo uspelo
GORICA, 23. — Na pobudo prosvetnega društva so imeli sneči v Standrežu prvo kmetijsko predavanje v slovenščini Standreškj kmetovalci so do zadnjega kotička napolnili kinodvorano in s tem dokazali svoje navdušenje do kmečkih predavanj v slovenščini.
Po kratkem uvodu prosvetnega delavca, ki je izrazil žeijo vseh navzočih Po strokovnih predavanjih v slovenščini in ob. sodil Pokrajinski kmetijski inšpektorat, ki ni doslej poka za1 razumevanja do slovenskih kmetov in po slovenskih krajih organiziral predavanja v italijanščini. od katerih niso imeli naši kmetje prav nobene koristi, je besedo prevzel predavatelj inž. Andrej Cok iz Trsta.
Inženir je takoj prešel k sno-vi. ki najbolj zanima Standreš. če. Govoril je o vrtnarstvu. Po kratkem zgodovinskem orisu vrtnarstva v naši deželi je prešel k razpravi o najracionalnejšem m modernem načinu pridelovanja. novrtnin. Stadreškim kmetovalcem je po podrobni razlag; modernega vrtnarstva pricoročil. naj se oklenejo tega načina in tako odbijejo nevarno konkurenco, ki jim jo nedelo valci pcvrtni n iz notran josti države delajo na goričkem in’tržaškem trgu.
S pomočjo skioptičnih slik je inž. Cok pozornemu občinstvu ookazai izbrane vrste povrtnin, ki so za štandreške vremenske ra-zmere in za to vrsto zemlje
najbolj primerne.
Sledila je diskusija v kateri so šiandreški gospodarji inženirju zastavili številna vprašanja o gojenju žita in o vinogradništvu. Inženir jg na vsa vprašanja izčrpno odgovoril in njegova prijaznost je vse naravnost navdušila.
Koristno in dovršeno predavanje je Standrežce zelo navdu. šilo in so pred odhodom bučno zapel; nekaj narodnih.
KINO
VERDI. 15: «Nancy gre v Rio», J. PoweU in A. Sothern. VITTORIA. 15: «Zadeva Para-dine«, G. Pečk in A, Valli. CENTRALE, 15: «Henrik Caruso«, G. Lollobrigida in E. Randi.
MODERNO. 15: «Cesarski valček«, J. Fontaine in B. Crosby.
LOTERIJA
VENEZIA	42	75	74	53	45
FIRENZE	16	85	64	2	36
TORINO	53	20	19	88	81
MIL/LNO	6	13	8	56	34
PALERMO	15	8	50	18	48
ROMA	13	53	86	17	62
GENOVA	28	47	64	50	59
BARI	68	16	71	63	80
NAPOLI	37	7	36	12	2
CAGLIARI	89	84	78	57	42
M
USPFl I Pl EINUMI ŽKN.VSKLE" >N 000BBITVE C0NSKEGA upravnega odbora
v Saležu, Sempolaju in Vižovljah 210 milijonov lir za zgraditev
glavne tržnice za zelenjavo
Velike priprave za dosto;no proslavitev letošnjega 8. marca ________________________
Vedno več e zammonje žena za zdravstvena predovanja [|onZ()rcj| mec[ občinami Nabrežina, Zgonik in 2ene iz Barkovelj za pomoč prebivalstvu na Torinskem Hepenlabor za pobiran.e trošarinskega davka
Most čez Karnahto
Torlanu.
Kvilarska industrija v Furlaniji v krizi
Fur.aoski kmetje preusmerjalo svoie gosoodarstvo na goiitev
sadnega drevia m tobaka, ki ima vse pogoje za uspešno rast n^^diia^tr^ke*13 koVr>T10v
izvodni panogi, majhen ko-njunktumi vzpon ne more odločati o usodi svilarsitva Tudi tu drži pregovor, ki pravi, da ena sama lastovka ne naredi pomladi Neko izboljšanje položaja bi se doseglo le. če bi se vzpostavilo neko določeno ravnovesje med proizvodnjo, in po-
Nekoč je Furlanija prednja-1 furlanski svilarski industriji ne čila v proizvodnji in predelavi I nosijo neposredne odgovornosti
— ■« :	—1«»—. -V, ■	n	n	nn	niti in/liintviioi t	m.hri	i	rili
svilenih kokonov. Sedaj pa so številne predilnice, ki z njimi razpolaga ta pokrajina v zelo težavnem, da celo v kritičnem položaju. Tiste predilnice, ki niso še prenehale s proizvodnjo, obratujejo z zmanjšanim del ,vnim urnikom in močno znižano delovno silo, tako da moremo reči, da niti ena sama predite ca ne obratuje s polno zmogljivostjo.
Zanimivo je slediti sindikalnim sporom, ki nastajajo v zvezi s kritičnim položajem v furlanski svilarski industriji. Na eni strani dolže delavci industrije e, da namerno znižujejo pro;zvodnjo in odpuščajo delavstvo, ker da jim gre pri tem izkliučno za ocetne koristi, ne glede na to. da s takim ravnanjem poglabljajo že itak težko krizo; industrijci pa s svoje Strani skušajo zvreči krivdo za tako stanje na delavce, kljub temu, da gre prt tem za 2elo jalov argument, o vrednosti katerega so si industrijci prvi povsem na jasnem.
Resnica je. da so obojestranske obtožbe brez prave podlage. Dejstvo je, da za krizo v
niti industrijci, tem manj pa delavci, ampak ie kriza le posledica splošne krize italijanskega gospodarstva, prenasiče-nosti italijanskega tržišča in zmanjšanih možnosti izvoza svilenih izdelkov, da 0 konkurenci sintetičnih vlaken sploh ne govorimo. A prav tu tiči vzrok krize v svilarski industriji na splošno. Svileni izdelki morajo računati na razmeroma zelo ozek krog odjemalcev, krog. ki *e vedno bolj oži spričo konkurence izdelkov izsmtetičnih vlaken. kakor n. pr. rayon, nylon itd., in ki imajo predvsem to prednost da so ceneni, hkrati pa tudi Po zunanjem videzu prav malo zaostajajo za svilo.
Furlanski kmet si ne dela nobmih utvar glede bodočnosti sviloreje. V dobršni meri je že pnruval murve in lih nadome-til z drugimi, donosnejšimi rastlinami. Proti temu pojavu je ostro nastopil predvsem zainteresirani tisk, zlasti ko je bilo zabeležiti majhen predvsem konjumkturni vzpon v svilarski indu triji. A naDad ie bil neupravičen. ravnanje svilo-rej-cev pa pametno in naravno, ker ir>a spričo težkega stanja v tej pro-1 nic.
ki jih imajo svilorejci z gojenjem svilo-prejke.
Tudi v tem primeru sc i« furlanski kmet in svilorejec pokazal pa-"etne;ši od kapitalista v svilarski industriji. Kmet ni bil več pripravljen prepustiti svo-'ega proizvoda no ceni. ki mu jo ie hotel vsiliti industrijec. in je rajši prešel na drugo, donosnejše obdelovanje svoje zem-l'e. In dokler bodo industrijci vztrajali ne nespametnem stališču. da jim morajo svilorejcl Dre-vuščati njim potrebno surovino po cenah, ki svilorejcem ne ugrezajo, nj uoati. da se bo stanje y svilarski industriji spremenilo.
Fnrlamki kmet in svilorejec je že pokazal, da noče več' podlegati temu pritisku in izsiljevanju. Začel je gojiti sadno d-ev^e in tudi tobačno rastlino. Tobačna rastlina ima v Furlaniji v e pogoje za uspeh. V zadnjem času je tudj Furlaniji porasla proizvodnja tobaka, kakor «e to dogaja tudi .. ostalih tobačnih predelih Italije. Na vsak način je bolje noseči po novih. dono<ne;ših virih v poljedelstvu. kakor vztrajati v svilnreji ki zahteva mnogo dela ih nape
V zvezi s, pripravami za 8. marec so bili tudi v tem tednu nadvse uspeli plenumi žena v raznih vaseh in okrajih. V petek zvečer so bili plenumi v Saležu. Sempolaju in Vižovljah. Povsod' so žene z zanimanjem sledile poročilu o uspehih delegacije OF, ki je bila pred dnevj sprejeta iri tov. Titu. Ta ko so tud; same v diskusij; poudarile, da bi le ustanovitev res Svobodnega tržaškega ozemlja zagotovila izboljšanje gospodarskega in socialnega položaja na našem ozemlju. Kot Slovenke pa vede. bi bile z ustanovitvijo STO zaščitene tudi njih narodnostne pravice, ki jih italijanski šovinistični krogi ob podpori kom irrionr. i sto v ob vsaki priliki teptajo in zanikajo. Posebno zadovoljne so bile z Izjavami tov. Tita žene iz spodnjega nabrežinskega okra. ja, kjer je poitalijančevanje najbolj občutno. 2ene iz omenjenih vasj so pa pokazale veliko razumevanje tudi za probleme delavk ki imajo danes prav gotovo najtežji položaj. Sklenile so, da jim bodo po svojih mo Čeh ncmaigale ter jih nodprlp v njihovi borbi za izboljšanje njih delovnih m življenjskih Pogojev. Prepričane so. da bodo prav v tein duhu bratstva ter čim večje pomoči pri reševanju socialnih problemov najbolje proslavile svej oraznik. Vse žene iz nabrežinskega o. kraja se bodo udeležile tudi o-krajne prireditve v počastitev 8. marca, ki bo v Nabrežini. Ra zen te glavne prireditve bodo žen« iz Sempo'aja in Salež' pripravile tudi svoje proslave ki bodo prav gotovo zelo lepo uspele.
Veliko je zanimanje med našimi ženami tudi za zdravstvi* na predavanja, ki so prav tako v sklopu priprav za letošnji 8 marec. Takšno uspelo zdrav stveno predavanje je bilo tud
zameti poškodovali domove in cd katerih mnogi se bedo morali, zaradi nevarnosti pred snežnimi plazovi tudi izseliti. Predlog so vse navzoče z navdušenjem sprejele ter sklenile. da bodo z nabiralno akcijo tudi takoj začele.
Pripruve IV. okraju
Pred nekaj dnevi so predstavniki množičnih organizacij IV. okraja izvolili na svojem sestanku v pripravljalni odbor za proslavo 1. maja 11 tovarišev in tovarišic,. ki bodo koordinirali delo posameznih organizacij. Na sestanku so sklenili, da bodo skušali mobilizirati vse ljudi, da bodo po svojih močeh prispevali k čim boljšemu uspehu prvomajske proslave. Na sestanku so tudi že določili nekaj tovarišev in tovarišic, ki bodo pričeli takoj z vajami za telovadni nastop.
Prisotni tovariši so prav ko razpravljali o letošnji proslavi 8. marca. Zene bodo ob tej priliki obdarile vdove padlih v NOB in povečale svojo aktivnost. Tovariši so obljubili svoje sodelovanje.
Nerodni pešci
ali neroden vozač?
Za krmilom tricikla, last ((Tržaške pekarne« iz Ul. Pa-scoli, je včeraj kmalu po 8. uri zjutraj vozil po Ul. Dono-_ ta. 17-letni pek Umfoerto Kaiser stanujoč pri Sv. Alojziju. Sredi vožnje, tako je namreč pripovedoval Kaiser, sta mu dva pešca, ki sta nepričakovano stopila s pločnika, presekala pot. Ker je hotel preprečiti karambol, jc fant zavrl In zavil na desno, vendar gt je sila vrgla z vozila na pločnik, i j To pa še ni bilo dovolj, kajti I razmeroma težko vozilo, se je
v* petek zvečer v Barkovljah	    .	-
na katerem je predaval dr. Da- v ^njegovo smolo prevrnilo
neu Tudi diskusija, ki se je po končanem predavanju razvila je bila zelo živahna in zantmi-v va. Ob koncu predavanja so ne od kmeta katere žene predlagale da bi dobička 'ačeli z nabiralno akcijo v pr
mu prmasa
malo ali celo mof prebivalcem na Tolmin-I sken:, ki so jim zadnji snežni
nanj.
S policijskim avtom so 83 odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki, zaradi lažjih po-škob na nogi in posebno na kolenu, sklenili, da ga vsaj za teden dni pridržijo na opazovalnem oddelku.
Na svoji redni tedenski seji je conski upravni odbor pod predsedstvom dr. Palulana poleg običajnih upravnih zadev diskutiral tudi o predlogu občinskega sveta, da bi porabili vsoto 210 miljjonov lir, kj bi jih posedli la Cassa d'i Rispartnio, za zgraditev glavne tržnice za zelenjavo. Conski upravni od >or je predlog odobril.
Prav tako je odobril tri vzporedne predloge občinskih svetov občin Nabrežina, Zgonik in Repentabcr. da se bc ustanovil konzorcij med temi občinami za pobiranje tVcšarinskega davka in je bil odobren tudi tozadevni statut.
Prav tako je bila odobrene nova službena lestvica za oseb je občinske pednorne ustanove, medtem ko so bile spremembe, ki jih je predlagala conska u-orava, odobrene že na prejšnji seji.
Odobreno ie bilo nadzorstvi,
za zdravniške preglede uslužbencev uradov pokrajinskega sveta.
Conski upravni odbor le nrav tako odobril nakup občinskega zemljišča v Rocclu za zgraditev centralne mlekarne, o katerem je že diskutiral občinski svet
Pri ,bos'h karmel čan'lf mlada motoristka v avto
Dekleta prav gotovo, posebno v modemih časih kot so danes, ne zaostajajo za moškim spolom. Marsikatero dekle si je kupilo »Vespo« alt «Lambret-to» in z njo drvi po cesti kakor vsak drugi.
Tudi 22-letna Silvana Lorenzi stanujoča pri Sv. Križu, je moderno dekle, si je kupilo »Vespo«, da je lahko v najkrajšem času prišla z doma na delo in obratno.
Včeraj je ponovno zasedla svoje priljubljeno vozilo m se napotila proti mestu. V Ul. del Friuli pa je dohitela avto »Lancia«, katerega je vozil 52-letnl Vitstorlo Riosa iz Drevoreda D’Anminzio, kateri pa je v višini cerkve bosih karmeličanov nepričakovano ZEvrl. To je dekle, ki si kaj takega niti zdaleč ni pričakovalo, tako presenetilo, da ni imelo niti
časa. da bi položila nogo na zavorb. ter je z vso silo priletela v zadnji del že stoječega avta.
Ker je krvavela precej, so poklicali rešilni avto, ki je ranjenko odpeljal v bolnico. Zdravniki so ji izprali rano nad desnim očesom in ji potrdili, da bo okrevala v 8 dneh in da bo brazgotina po zace-litvi popolnoma izginila.
JuvenMna - Zagraj
danes popoldne v Sovodnjah
Danes popoldne se bo prvo moštvo Štandreške Juventne pomerilo na domačem igrišču v Sovodnjah proti enajsterici iz Zagraja, ki tekmuje v istem prvenstvu. V prvi polovici turnirja je Juventina odšla iz Zagraja z enQ točko: rezultat je bil namreč takrat 1:1. Danes pa je Juventina v izvršni formi, za seboj jma celo vrsto dobrih srečanj, poleg tega pa še igra na domačem igrišču. Razen tega r>a stremi Juventina tudi za prvim; mesti na lestvici innika-kor ne bo dovolila, da bi jo kdo od tega odrinil.
Če analiziramo moštvo Ju-ventine, moramo reči. da o-brambna vrsta v odlični kondiciji; če bo tudi napadalni kvin-let znal odlično kombinirati kot doslej, tedaj zmaga ne more uiti. Zmaga pa bo morda odvisna tudi od domačih navijačev, saj je znano, da jih ima mlado moštvo precej. Želimo vso srečo Juventini, gledalcem I Pa nasvidenje danes popoldne j ob 15, uri v Sovodnjah.
Drugo moštvo Juventine, ki gostuje v prvenstvu druge divizije, bo danes počivalo, prihodnjo nedeljo pa bo nadaljevalo svojo težko pot.
Pro Gorizia počiva
Danes bo moštvo Pro Gori-zie počivalo. Trener Mian pa skuša dokončno sestaviti enajsterico. ki bo morala prihodnje nedelje braniti goriške barve. Zdi se pa, da bo obveljala postava, ki je preteklo nedeljo tako visoko zmagala nad Para-biagom. po dvaindvajsetih tekmah ie sedaj Pro Gorizia na osmem mestu s petindvajsetimi točkemi. V prvih mestih na lestvici pa «o Piacenza (32 točk), Parma '(31), Mantova (31), Maržo]j (27) Saici (26). Trento (26) in Pro Lissone (25). S Polovico teh ekip je Pro Gorizia že igrala v povratnem tekmovanju, prihodnjo nedelio pa bo nastopila proti močnemu moštvu «Marzoli» Vendar se bodo morali Goričani potrudit), če bodo hoteli ostati v seriji C. kajti letos bo v tem prvenstvu ostalo samo šest prvoplasiranih moštev.
Podaljlaive
trgovskih dovoljenj
GORICA, 23. — Zveza obrtnikov v goriški pokrajini sporoča, da bodo v sredo 27. februarja brjvn.ice in damski saloni poslovali po polprazmičnem urniku, in sicer od 8. do 13.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 23. — V goriški mestni občini je bilo od dne 18. do 24. februarja t. 1., 7 rojstev, 19 primerov smrti, 2 vknjiženi poroki in 5 porok.
Rojstva: Lo Cascio Marija Luiza, Lamzoni Mili Fabijan, Ceconi Anamarija, Giacconi Marija, Močnik Daša, Pusig E-dino in Cej Estera.
Smrti:	78-letna	gospodinja
Bitežnik Karolina, 50-letna gospodinja D’Osva!do vd. Visin-tin Regina, 54-Ietna služkinja Simšič Marija. 80-letni upokojenec Buzzinelli Jožef, 84-letni težak Altieri Ivan. 63-letni sluga Berlotti Alfonz, 88-letna gospodinja Cesciutti Sofija. 74-letna gospod'nia Pertout vd. Zej Marija, 76-letna gospodinja De Savorgnani vd. Barago Angela, 85-letna gospodinja Medu-na vd. Colla Katarina, 73-letni kmeit Durjava Gašpar, 82-letni .kmet Brumat Klement, 74-letni železniški upoko'enec Vidrih Franc, 72-letna gospodinja Per 'O por. Klavčič Ana, 70-letna Vecchiet vd. Vriz Beatrice, 43-letni šofer Bovcon Anton, 70-'etna gospodinja Bregant vd. Perco Ang, 79-letna gospodinja Pinali vd. Sirupa Ana in 80-letni kmet Kuzmin Anten.
Vknji ene poroke:	strugar
Piras Salvator in gospodinja Samarini Margareta, elektrotehnik Riavez Emil in delavka Solli Marta.
Poroke:	narednik ameriške
vojske Heitzman Robert in gospodinja Cobbi Fede, uradnik Claudi Edvin in uradnica Tron-car Lidija, uradnik Wilson Edvard, in gospodinja Buiatti Elda, trgovec Antonini Andrej in gospodinja Guamieri Elda, kmetovalec Feresin Bruno in I gospodinja Stabile Rosa.
GLAKBEKA MATICA
V TRSTU
priredi v ponedeljek, 25, t. ob 20.30 v Avditoriju
Ji on coli
OPERNIH SOLISTOV IZ LJUBLJANE
Sodelujejo:
Vanda Gerlovič - sopran-Rudolf Franci • tenor Lado Korošec • b®8
Pri klavirju dr. Danilo
Vabila bodo na razpolaif veži tiskarne v Ul. Sv- 8 j Čiška 20, tel. 29-177	g
11. do 12. ure in Ntr‘ do 11. ter od 17. do Na Opčinah lahko dviSne vabila v pekarni Cok-
ČLANI SNG V TRSTU
VABIJO
> vse
ljubitelje gledati
na
veliki
PUSTNI
PLES
DANES a 24. FEBRUARJA I9* v Dlesni dvorani f UL Crispi št. 7. Začetek ob 21. vtl Dostojna roaska zaželena.
I
razpob'
go na sedežu SNG. sv. Vida 17 - tel, S pri »Maksu«. Ul_.pri
33, gostilni «Jadran» P‘ Sv. Jakobu, v tobakar", Prosen pri Sv. Ivanu, drogeriji Schlaimer Barkovljah in v ve21,^ skarne v Ul. sv. Fra"cr ška 20, tel. 29-477 m P1 vhodu v dvorano.
MLADINA VABI NA
Pustni pleS
ki bo v
torek 26. t**1' ob 20. uri
t*®'
Vabila lahko dvignete '« ,|i dežu ZAM, Ul. MaocflJLjjK 13-11, tel. 29936, v in torek med uradnimi ^,t. Zaželjene so dostojne
PL/UVIIVSKO DRII
v TRSTU
STflO
priredi 1. marca
Tradicionalni
svoj
v dvorani UL Crispi št-
7/1'
Vstop ieključno z v'
abtli.
■ me t*1'*
Vabila in rezervirani u v Ul. Machiavelli 1 j 18-Tel. 29936 vsak dan
do 19. ure.	.
--------------------- rtjtA'
Mamice pripeljite svoje
resinooirciHo raiani^
ki bo	-j, št'
danes 24. t. m.	ra0i
v Gregorčičevi dvo Ul. Roma l*-*1* Najlepše maske bodo oa‘
PETI SEZNAM
prijavljenih dohodkov
ki so bili registrirani preteklega oktobra
GORICA, 23. — Nadaljujemo. agent 170 tisoč; Bruno Zullianl, objavo petega in zadnjega | trgovec 20 tisoč; Peter Zuttio-
seznama dohodkov, ki so ga od dali davkoplačevalci preteklega oktobra.
Nikolja Tonkli, odvetnik 350 tisoč; Emi 1 Toso. pek 60 tisoč; Ivan Trabattonl. lesni trgovec 70 tisoč; Jožef Trampu, prodajalec sadja na debelo 170 tisoč; Jožef Trampuš, mesar 10 tisoč; Alojzija Trampuš vd. Appianl, potniška agencija 470 tisoč; Franc Trentadue. mizar 320 tisoč; Ivan Trevrian, mehanična delavnica 30 tisoč; Ivan Tre-visi, ravnatelj podjetja 30 tisoč; Donato Tudor, podjetnik 120 tisoč.
Anton Volpis, zobozdravnik 20 tisoč; Henrik Vouk, mehanik 430 tisoč; Rudolf Vuga, mehanična delavnica 120 tisoč; Alfred Winkler, lesna trgovina 350 tisoč; Ugo Wolf, trgovski zastopnik ftO tisoč; Alda Zac-carelli, trgovec 220 tisoč; Boris Zakrajšek in Mikelus 30 tisoč; Angela Zanetiti vd. Blasiz-za, kavarna 20 tisoč; Ivan Žigon. trgovec 230 tisoč; Anton Zitter, manufakturna trgovina 20 tisoč; Artur Zttter, trgovec 280 titeč: Horest Zitter, manu-fak turna trgovina 40 tisoč; Vlr-git Zorzut. sadje in zelenjava 160 tisoč- Egidij Zottar, trgovec 300 tisovi Hadrijana Zotter vd Žigon, trgovka 20 tisoč; Jožef Zotti. trgovec 20 tisoč; Ermi-nij Zucconi, zavarovaininskl
ni sadje in zelenjava 10 tisoč; Viljem Arrigoni, 170 tisoč; Rug-gero Lenizza, stavbenik 270 tisoč; Anton Musina, prodajalna kruha 50 tisoč.
URNIK
LJUDSKE KNJIŽNICE
UL Geppa 9/IV.
Ljudska knjižnica posluje:
vsak ponedeljek in petek od 16. do 18. ure;
vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure.
Seliškar:	1’esmi	i“,K0'',i8
platno Ur 350. Vido ipjjt Peter Petrovič NJeg05 jga11'. lir 635. G. V. Plehan°v:, P nost in literatura *• * e * platno lir 1.7«.
Balzac: Sagrinova ko*f ctfftf
.. — -
lir 650. France Koblar*. la* ša slovenska drama
25) broš. lir «0. Jos^P e f
trsTo
GORICI!
25) broš. lir Izbrane pesmi
broš. tir 135.
DOBITE JIH V SLOVEČ ^ KNJIGARNAH V
ADEX
iZLi
J
II. in Tf! »arca
LIUBL1*' „
Vpisovanje _do^ gL v Ul. Fablo tel. 29243.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše tete
LEOPOLDE KORŠIČ
Id
se toplo zahvaljujemo vsem dragim prijatel^l'^vaic«1'’ jo počastili na njeni zadnji poti, vsem pjlad'1’ * cvetja, pevskemu zboru in njej ljubi š°,s 1
to. Ral kol ’ mu le le'la
wl(iiavn»teli1fa<inkmu 8*avne-°lho ohi organizacije za Evrope U.N.R.
DHO VADIŠ ITAIIA?
V Kratkem bodo upravne volitve v preostalih občinah Srednje in Južne Italije, prihodnje leto pa splošne politične vo-"V*; Kakšne so glavne značilnosti sedanjega italijanskega notranjepolitičnega položaja in Kakšna je smer, ki se v njej »bijejo glavna politična giba-ni!iit stranke?
Najmočnejša politična orga-mactje nedvomno demokrata stranka, ki ima danes ,t„5V°iih rokah vse ključne po-njanke oblasti jn italijanske-*, pjodarstva. Proti tej kle-vm 1. usmerJon.i in postopno veano.tioij p0<j neposredni vpliv poljske akcije in Vatikana f~aj°či politični organizaciji J^knstjanov stoje kominfor-«« tn z njimi povezana ko-jouonnistična agentura v ta-■“nt socialističnih sil, Nennije-t»m soc*a'istična stranka. Med “j18 dvema taboroma, ki v jffljsem odgovarjata razpore-ib. j 51' v mednarodnem sve-5 frnamo vrsto manjših strank S. 8‘oanj. od socialnih demo-Vatov, liberalcev in republi-JJbbev, pa vse do monarhistov, ‘Valunkvistov in missinov, ki v aal?ajbj0 trenutno pod vpli-^{?(. dernc>kristjanav in vodijo bodisi pogojne podpo-dobrohotne nevtralnosti ali J'0 odkrite opozicije. Te manj-nn vi311''6 gredo torej politič-... °d zmerno naprednih, sko-vfi ,sociali.stičnih tendenc, pa ss do najreakcionarnejših, iz-^1.9, konservativnih in odkri-Tun-	ih	tendenc,
mt * se nahaja v razmero-■ težkem gospodarskem stavbi sedanja demoklerikalna
žmnL ni bila še do danes t,,0.f radikalno spremeniti Nasprotno, po vseh Vesti *sodeč- W mogli mirne bh? U?{ilda tudi v bliž-bodočnosti ne bo zgodilo vin bistvenega, kar bi mo-čarsbPrav't* italijansko gospo-Naivab* ‘Z- 8edaniega zastoja, v Bat? 151 211311 je predvsem >2» v^šem, brutalnem poni , . ‘bana in Katoliške ak-^ ;zlasti z jezuitskim oče-k0 ..bombardijem) v italijan-bi da	življenje, kar pome-
de Ga!LIati^n ne strinja z Pustiii^Sbjjevo dosedanjo po-eepiir» J0 raznim strujam, ki to "enotnost demokristjanov to rLv -10 njene monopolistič-dne j« ye- V svojem govoru kom riJfbruarja 1.1. tečajnice	šole za družbene
t« pnH,,Ds Gasperi pristal na bdstia^ ln pozval vse demo-Pa je ae na pokorščino, hkrati ra |,®ral priznati, da se mo-»razvil, ganska demokracija to j, ‘ ‘n izboljšati*. Pozabil zgodi f Vedati. kako naj se to ibljtioi	Se morajo vsi
ElaPo	v	njegovih -------
btiaj vzrediti direktivam od Predi- *>.	......
{^bvjC imajo namen ščititi , znatne vatikanske “brstvu ^ italijanskem gospo-
, Ptmiv
* v 3* enotnost pomeni, da I^šga/n Tbkrščansk! stranki lit®' ki Te®no. konservativno ..i® zainteresirano na vjto |J??Voju» in «izboljša-. bat /lJanske demokracije, bfbPi položaj italijan-
ske veleburžoazije na škodo italijanskega delovnega ljudstva in vseh tistih naprednejših tendenc, ki žele dihati in se uveljaviti tudi v demokr-ščanski stranki sami.
S takim »razvojema italijanske demokracije se ne strinjajo predvsem tiste manjše stranke, ki na njih podporo mora De Gasperi računati, če se hoče izogniti obtožbi, ki se vedno bolj širi v italijanskem javnem mnenju, obtožbi namreč, da se demokrščanska vlada postopno, a nesporno spreminja v izrazito klerikalen režim.
Te manjše stranke so v veliki zagati. Nerodno jim je sodelovati z vlado, ki kaže vedno očitneje svojo zamaskirano konservativno in reakcionarno naravo, s težnjo po klerikalizi-ranju celotnega italijanskega javnega življenja, prisiljene pa so, vendar pristati na sodelovanje z njo, ker je demokrščanska stranka v sedanjih okoliščinah pač edina stranka, ki daje vsaj nekaj jamstva, da se more italijanska sicer šepava demokracija ubraniti pred razmeroma močno peto kolono kremeljskih oblastnikov. Po drugi strani pa se ti neprostovoljni sopotniki demokristjanov zavedajo, da zavezništvo s stranko, ki postaja vedno bolj očitno orodje najkonserva-tivnejše in najreakcionarnejših krogov, škodi predvsem njim samim in hromi njihovo politično dejavnost, hkrati pa daje možnost kominformistom za njihov napad na demokristjane in nanje same. Kominformi-sti imajo razmeroma zelo lahek posel proti njim: kako morejo te stranke danes še zagovarjati svoje sodelovanje z demokrščansko vlado, ko je vendarle vsem jasno, da to njihovo sodelovanje ni moglo preprečiti dosedanjega razvoja. ki vodi vedno sramotnejše-mu hlapčevanju najreakcionar-nejšim krogom te stranke.
Spričo takega položaja morajo biti vsi napredno misleči ljudje upravičeno zaskrbljeni. Obstoj razmeroma močne kremeljske agenture v italijanskem javnem življenju tira objektivno socialistične sile na eni strani k hlapčevanju krogom, ki so ne le protisocialistični, ampak tudi splošno protidemokratični, na drugi strani, pa jih vključuje v kominformistični voz, ki mora zastopati koristi SZ in podpirati trenutne cilje kremeljske kaste, ki so v še večji meri protidemokratični in protisocialistični.
Osnovno vprašanje italijanske demokracije obstaja v sledečem:	Kako premostiti raz-
cep italijanskih socialističnih sil, ki povzroča, da italijanska socialna demokracija hlapčuje demokristjanom, večji del italijanskega delavstva pa kominformistom? Ali z drugimi besedami: kako priti do enotnega socialističnega gibanja, ki je za normalen razvoj demokracije neobhodno potreben činitelj?
Na to vprašanje odgovarja .Gibanje italijanskih delavoev pod vodstvom Cucčhija in Ma-gnanija, ki se ga boje vsi. naj-
bolj pa kominformisti. Zanimivo si je ogledati kominformi-stično taktiko do tega gibanja. V začetku so se omejili na napade v tisku in na fizične napade na posamezna vodilne osebnosti tega gibanja. Ko so spoznali, da to ne vodi k uspehu, so sledili Togliattiju, ki jim je svetoval, naj se to gibanje ignorira. Ko tudi to ni zaleglo, in se je Gibanje italijanskih delavcev vedno bolj širilo in tudi organizacijsko utrjevalo, so se na pritisk Secchi-ja jn Longa ponovno zatekh k «železmi» metodi pretepanja, napadov in nasilnih poskusov preprečevanja javnih zborovanj Magnanijevega gibanja. A jasno je, da tudi to ne more voditi k uspehu.
Spričo dejstva, da je Gibanje italijanskih delavcev izredne važnosti za bodoči razvoj italijanske demokracije in za rast italijanskega socializma na splošno, bomo o ciljih in značaju tega gibanja podrobneje poročali prihodnjič.
D. H.
Konrad Adenauer je v bonnski zbornici odprl diskusijo o oborožitvi Zapadne Nemčije. Na sliki vidimo kanclerja Adenauerja, ki je med ekspozejem dejal: «Ce se bo Zapadna Nemčija pridružila evropski obrambni skupnosti, bo nekega dne
gotovo postala članica atlantskega pakta«.
Kdaj se bo vrnil
Thorez?
Pred kratkim je obiskal v Moskvi Mauricea Thoreza, prvaka francoske komunistične partije, njen sedanji sekretar August Lecoeur. Kmalu nato je glasilo KPF pisalo, da bo ostal Thorez še nekaj časa v Sovjetski zvezi, da si popolnoma popravi svoje zdravje. Kakor znano. se mudi v Moskvi že 14 mesecev.
To je poluradna vest KPF, toda izza kulis slišimo vse kaj drugega. Mnogie Francoze zanima Thorezova usoda in nekateri zahtevajo celo njegovo »osvoboditev«. Centralni komite KPF je spoznal, da ne more pustiti svojih somišljenikov še nadalje v temi o tem, kaj dela, kako se počuti in ali sploh še živi njen nekdanji generalni sekretar, ali kakor ga KPF imenuje v svojem tisku »sin naroda«. Zato je poslal komite v Moskvo novinarja Aragona, da tam Thoreza obišče in nato o njem poroča.
Aragon je objavil dva članka, ki kljub umljivi radovednosti Francozov, povesta o Thore-zu zelo malo.
V prvi reportaži, objavljeni
ZADREGA IN STRAH PRED SLABOTNEZEM
Oborožitev Venu* is e?
Francija in Nemčija preživljata dneve, ki kažejo zopet na prepad in nezaupanje med njihovima narodoma. Gre za nem. ško oborožitev in vključitev njenih sil v evropsko vojsko.
Povod vse napetosti mednarodnega položaja je dala Sovjetska zveza s svojo zunanjo politiko; čez noč je povzročila, da so postale njene dotedanje zaveznice naenkrat sovražnice; s tem je zbližala Zapad z Nem. čijo. Američani, zlasti pa Ar> gleži in Francozi, so bili po vseh izkustvih iz obeh vojn Nemčiji izredno nenaklonjeni in zaradi vseh hitlerjevskih grozovitosti naravnost sovražni. Med njim; so bila tudi velika gospodarska na&p-rotetia. Nemčija je bila na tleh in izolirana, toda iz tega položaja jo je rešila samo Sovjetska zveza in pripomogla, da se zanjo zavzemajo Američani: Angleži in Francozi pa y sili soglašajo z njimi.
Vsa nasprolstva gledanja na vprašanje, alj naj nemške sile vstopijo v evropsko vojsko, so prišle do izraza v boimski in pariški zbornici. Francoze preveva strah pred tem, če se Nemci oborožijo, ti čuitijo, da jih Zapad potrebuje in izkoriščajo mednarodni položaj. V Parizu je bila večina zbornice proti ustanovitvi evropske vojske- Zunanji, minister Schuman jp izjavil, da mora Francija — rada ali nerada — pristati na vojaško zvezo, ker bodo Ame-
ričani sicer oborožili Nemce sa- J ci odločili za zvezo z. Rusijo, mi, da mora Francija nadalje-1 izzvalj obmejne spopade to zavali pogajanja z zavezniki, ker I čeli preventivno vojno, čim bi drugače ne bo več odločala o I se oborožili.
najvažnejših vprašanjih. Morebitni spor med Vzhodom in Za. padom pomeni veliko več kakor pa spor med Nemčijo m Francijo, zavoljo česar mora Francija izbrati rajši manjše kot večje zlo in dovoliti, da se Nemčija zopet oboroži in vstopi v evropsko vojsko.
Proti Schumann so se dvignili pomembni politiki:	And rč
Montell je podčrtal: dokler bo stala Anglija ob strani, toliko časa bosta Francija in Nemčija tekmovali za vojaško premoč. Vojaške vrline Nrmcev privlačujejo Američane m zavezniki ponujajo Nemcem za njihovo sodelovanje več kot Rusi, samo da bi jih odvrnili od Vzhoda. Za Nemce pomeni sodelovanja zopetno pridobitev Breslave in Koenigsberga ter na Zapadu Posarja.
Proti vojaški zvezi ž Nemčijo je bil tudi Daladier. nekdanji ministrski predsednik to radikal- Po njegovem mnenju bi nemške divizije ne zadoščrle za obrambo Labe, bi pa zadostovale Nemčiji, če bi se v bodoče hotela preckreniti in vstopiti v vzhcdni blok. Adenauer je še decembra izjavil v Hannovru, dg pristopa Nemčija- k vojaški zvezi zato, da . pridobi zopet vzhodne pokraj ii£, ki jih imajo v rokah Poljaki."1 Data-' dier je opozoril, da bi se Nem-
UNICEF,	MEDNARODNEGA S POMOČ OTROKOM
Organizacija Združenih narodov
režnje bodoči rod
pQa*ni zdravstveni svetovalec v r,skem osrednjem zdravstve« s,* Zav°du za otroke je jugo ^^nskt zdravnik 0r>slav Borčič
* tovj “hjLudvvik Rajchmam
ustanovitev ki naj Biv-La
z dr. j m 'to mu je le-ta
v mnogih državah že dobro poznajo, ker rešuje toliko otrok smrti alj še hujšega trpiljenja.
Pri ustanovi sodelujejo države članice OZN vsaka po >vojih močeh, nekatere z denarjem druge Pa s svojim znanjem Tako sodelujejo v mednarodni organizaciji UNICEF dr. Bo-rislav Borčič iz Jugoslavije, dr. Johannes Holm *z Danske, namestnik kanadskega ministra za socialno skrbstvo, g' spa A-
%
(£Si*nitociule^ni n«wyorški župan in zadnji glavni ravnatelj aJ? U G	Povojno pomoč Evropi, UNRRA, pokojni FIo-
skir-. s!d»da W Je dal pobudo za ustanovitev mednarod-otroci v, za Domt>c otrokom, UNICEF, kramlja s šol-• ki jin, je pomagala ta človekoljubna medna-M. i „	rodna	ustanova
jH c® 0oarrt,
I^di u le. bil zaskrb-1 delaide Sinclair iz Švice, gospa v'd*v*>T*ne.	,	?alt8 ne-1 Marguerite Strahler, ki sl je pri-
svoje d da se i, r»d za 1 bj po:
K&S-.šeSlRS
ko
Si5,1 J« nrizadtv«, SV03e del°
Š SdharoaS1- da se „sta. Skl	„Urad	23 Po-
VStll ‘‘ Nerodov so ^Lfe^temu prf£
^	•	KI	im	Honac
k® danes
dobila veliko izkustev s svojim dolgoletnim delom v mednarodni organizaciji Rdečega križa. V zadnjem času se Je priključ 1 tudi dr. Lodovico Montini iz I-talije. Francita Je kljub svojim povojnim denarnim stiskam prostovoljno uredila mednarodni zavod, kjer preučujejo najboljši način za mednarodno pomoč otrokom to strokovno pripravljajo osebje, k| izvaja obsežne načrte UNICEF. Danes je glavni sedež tega središčnega zavode v krasnem gradu Cha-teau de Longchamps v pariški četrti Boise de Boulogne. Na čelu zavoda je svetovno znani strokovnjak za otroške bolezni, dr. Herbert Dubrc.
V laboratorijih pariškega zdravstvenega zavbda za otroke zelo vestno pregledujejo cepivo BCG, $ katerim pobijajo tuberkulozo, preden ga n»> šiljajo za množična cepljenja,
ki jih organizira UNICEF. Skupaj s skandinavskimi društvi Rdečega križa in Svetovno zdravstveno organizacijo je UNICEF doslej zdravniško pregledal 25 milijonov otrok. Samo v Evropi so cepili 9 milijonov otrok, 350-000 pa na Srednjem vzhodu, poldrugi milijon v severni Afriki, en milijon v Aziji in 206.000 v latinski Ameriki.
V pariškem osrednjem zdrav, stvenem z3vodu za otroke se zbirajo izvedenci iz vseh delov sveta in se posvetujejo, kako naj najbolj uspešno pomagajo nesrečnim otrokom, ki so slabo hranjeni, kako naj jih zdravijo, kako naj preprečijo visoko umrljivost porodnic in novorojenčkov. kako naj rešijo slepe, pohabljene, paralitične in druge otroke, ki so ostali brez vsake pomoči, ker je družba na njih pozabila.
Glavni zdravstveni svetovalec je jugoslovanski zdravnik dr. Borislav Borčič, ki je študiral medicino v Švici, da se usposobi za zdravljenje tuberkuloze, ki se je širila po Jugoslaviji. Po končanem študiju se je vrnil v Zagreb, kjer je stopil v stik z načelnikom organizacije za javno zdravstveno skrbstvo in mu je izrazil svoje mnenje, da je treba ustanoviti »Kmečko univerzo«, češ da je vel.ko pomanjkanje zdravnikov to da ni mogoče čakati s pobijanjem tuberkuloze v deželi, dokler se vzgoji zdravniški naraščaj. Dr. Borčič je predlagal, da se poučujejo kmetje o osnovnih pravilih zaščitnega zdravstva in zdravstvene nege. In res so prihajali kmetje v zdravstveno šolo v čssu ko niso bili preobloženi s kmetijskim delom in so potem kot prostovoljni zdravstveni delavci po vaseh skrbeli za zdravstveno zaščito proti tuberkulozi. Kmalu so se pokazali presenetljivi uspehi njihovega dela. Zato so tudi druge države prosile dr. Borčiča, naj jim pomaga organizirati zdravstveno službo. Tako je dr. Borčič na zdravstvenem polju dve leti delal v Grčiji in šest let na Kitajskem kamor so ga poklicali, ker je na poplavljenih področjih razsajala kolera.
Danes ie Borčičev način organizacije 1 udske zdravstvene samopomoči najbolj uspešno sredstvo, s katerim pobija UNICEF bolezni po svetu. Znani strokovnjak za pljučno kirurgijo, dr. Leo Eloe«ser ki je zapustil mesto vseuČiliškega profesorja na univerzi v Stanferdu v Kaliforniji in je stopil v službo UNICEF se je posluževal Borč čeve metode zdravstvene samopomoči v severni Kitaj-
ski, kjer je naraščala umrljivost novorojencev tako, da jih je povprečno umiralo 40 odstotkov.
Spet drugi zdravstveni strokovnjak dr. Spurgeon M. Keeny vodi iz svojega glavnega s^ana v Bangkoku akcijo UNlCEF v jugovzhodni Aziji za pomoč 250 milijonom otrok. Sed ti na primer vodj dr. Keeny predvsem borbo proti framboesiji ali indijskim kozam, strašni kronični kožni bolezni, pri kateri «e rdečkaste gnojne rane do kosti globoko ujedajo v človeško telo. V ranah se vgnezdi jo muhe. To bolezen ima približno 10,000.000 otročičev, ki sicer ne umirajo, pač pa zgubijo vid ali ostanejo pohabljeni.
UNICEF črpa svoja sredstva iz dveh virov, to je iz proračunov posameznih držav in iz zasebne pomoči. Država, kateri pomaga UNICEF, mora prispe^ vat, s primernim zneskom Seveda često prispeva marsikatera država z velikim zadovoljstvom še veliko več kot je dolina. Končno ie denar, ki ga vlagajo za nego in zdravljenje otrok najbolje naloženo premoženje, kajti današnji otroci bodo v bližnji bodočnosti odločevali o svetovnem miru in napredku človeštva.
L. V1TRAY
To punčko so razveselili novi čeveljčki, ki jih Je dobila od
UNICEF
Od socialistov je bil proti vladnemu predlogu Jules Moch. Zatrjeval je. da nima Francija nobenega jamstva, da Nemčija ne bo dosegla nekdanje vojaške moči, da je vsak načrt brez angleškega sodelovenja nepopoln, zaradi česar se Francija še ne sme odtločiti za oborožitev Nemčije.
Neki poslanec je rotil zbornico. da bodo hoteli Nemci do-seči na Vzhodu svoje stare meje in tako zapletli Francijo v vojno. Poslanci, ki so bilj nekoč general; ali ki so se udeležili odporniškega gibanja, so svarili vlado, naj ne zaupa bojevitim Nemcem, ki stremijo po ekspanziji. Proti oborožitvi Nemčije so bili skrptka vsi socialisti, degolisti, komunisti ir» posamezni poslanci drugih političnih skupin. Vladno stališče so podpirali v 'glavnem radikali in demokristjana -
Iz teh debat hočemo omeniti še izjave nekaterih drugih važnih politikov, ki so podpirali vlado. Nekdanji zunanji minister Delbos iz radikalnih vrst je postavil y ospredje rusko nevarnost. »Ce hočemo omehčati SZ, ne zadostujejo prijazne besede«, je dejal, »Samo kdor je močan, se lahko po. gaja z Rusi. Nesmiselno ja, če misli kdo. da je mogoče braniti Nemčijo in s tem tudi Francijo brez Nemcev«.
Za oborožitev Nemcev je bil tudi demokristjan Teltgen; ta je zatrjeval, da bo sicer s pomočjo ZDA vstala nemška vojna sila brez francoskega sodelovanja ali pa se bodo ZDA umaknile iz Evrope ter vodile morebitno vojno iz afriške »periferije«. S SZ je vsak sporazum nemogoč, dokler ne bodo postavile zapadne države v svojo obrambo 60 divizij.
Medtem ko Je nastopil Bi-dault proti občutku manjvrednosti, kot da mora Francija a priori podleči svojemu sosedu onstran Rena, je Rleven, ki je dni pebudo za evropsko vojsko, priznaj, da bi b.io za Francijo angleško sodelovanje dragocenejše od ameriškega in angleškega jamstva.
Vladni predsednik Faure je priznal, da ne vidi glavne nevarnosti v tem, da bo zopet cži. vel nemški militarizem, temveč v tem, da bodo Neme. zlasti sedaj, ko ne morejo preboleti razkosane Nemčije, obrnili vso pozornost n® Vzhod* izzvali spor s SZ to potegnili ostale narode v vojno.
Takšno je bilo razpoloženje francoske zbornice. V Bonnu tudi ni šlo gladko: Adenauer se je moral braniti že zaradi Posarja to za svojo politiko obc-rož.tve Nemčije to sodelovanja v evropski vojski je dosegel 204 giasove proti 176, torej komaj 28 glasov večine. Pomagala mu ni niti nedavna izjava v Freiburgu, kjer je ponovil že omenjeno misel, da je ponovna oborožitev Nemčije v okviru evropske vojuke najboljša metoda za pridobitev vzhodnih pokrajin.
Najhujši udarec je doletel nemško vlado od strani bavarskih soc alističmh sindikalnih delegatov, ki so nastopili proti oborožitvi Zapadne Nemčije. Sklicevali so se na to, da bo s tem obnovljeni nemški militarizem in da_ bo narasel vpliv skrajnih desničarskih skupin.
Kot r.a povelje iz Moskve je vzhodna nemška vlada začela s propagando pod geslom »borbe proti zopetni militarizaciji in imperializmu v Zapadni Nemčiji«. Vzhodna nemška vla. da je pospešila svojo propagando še s tem, da je poslala zastopnikom zasedbenih sil noto, v kateri zahteva sklenitev nemške mirovne pogodbe, združitev obeh Netnčij in odklanja vsako vmešavanje Nemcev v mednarodne zdpletljaje.
Vzhodna Nemčija hoče vplivati na Francijo. Tako je zunanji minister Dertinger dejal, naj posluša vzhodno nemško vlado, ki Je nudi jamstvo za mirno sožitje pod pogojem, da Francija pomaga preprečiti obnovo nemškega militarizma. Zaradi revizionističnih in napadalnih izjav, ki so pad'e v bonnskem Parlamentu se francosko ljudstvo upravičeno čuti ogrož?no. Ministrski predsednik GroteWohl pa opozarja Francijo, da bo živela v miru le, če bo zahtevala razorožitev Nemčije in izločitev nacizma ter vplivov veleindustrije. Zato naj se Franciia sporazume s SZ to s tem prekriža ameriško poMtiko v Nemčiji.
Tako vidimo, da si Je SZ izbrala najšibkejšo državo iz za-
padne obrambne skupnosti in sicer Francijo. SZ hoče doseči s tem manevrom, da bi pri ure. d-itvj nemškega vprašanja sodelovala tudi ona.
Medtem so se sestali y Londonu Acheson, Eden in Schuman; sodelovali so tudi vsi trije zavezniški visoki komisarji. Končno so pritegnili celo Adenauerja. Na dnevnem redu je bilo nemško vprašrnje: finančni prispevek bonnske vlade za vzdrževanje zavezniških čet v Nemčiji, nadzorstvo zlasti oborožitvene industrije, statut Zapadne Nemčije, posarsko vprašanje in morda tudi pristop Nemčije k atlantski zvezi.
Vsekakor stoji tudi Anglija pred izbiro; kakor Francija ne vidi rada oborožene in samostojne Nemčije, prav tako ii ni prav, da Nemčija ne bi sodelovala pri obrambi Zapada. ker bi s tem osredotočila vso svojo sposobnost v civilno proizvodnjo ter izvoz, kar bi povečalo njeno konkurenčno moč z Angleško industrijo.
Francozi v škripcih: ali se spopri-jazniti z oborožitvijo Nemčije in z njeno okrepitvijo ali tvegati, da se Nemčija vrže v sovjetski objem; niti prvo niti drugo za Francijo ni prijetna stvar
Acheson stoji pod pritiskam senata, ki hoče videti ie pred konferenco v Lizboni nekaj uspehov, predvsem pa opravičilo za ameriško gospodarsko in vojaško pomoč Evropi. Fran. coska vlada je v skrajni sili pridobila zlasti socialiste s tem, da je sprejela spremenjeno izjavo o dnevnem redu, Vlada je pristala na razne tehnične omejitve glede sodelovanja Nemcev v evropski vojski in obljubila, da bo od zaveznikov zahtevala, da se mora nanašati vojaška zveza jamo na obrambo ozemjja tistih držav, ki sodelujejo v evropski vojski in da Francija ne bo podpirala Zapadne Nemčije, če bi ta s svojo politiko hotela dobiti zopet vzhodne pokrajine. Na pomoč je prišel vladi tudi Paul
Reyraaud, ki je vprašal zbornico: ali Rusija ogroža Francijo ali ne? ZAtrjeval je še. da Francozi potrebujejo pomoč Nemcev in če odklonijo vojaško zvezo, jo Utegne odkloniti tudi Zapadna Nemčija, kar bi pomenilo, da bi v ZDA zavladali izolacionisti. Ce propade Plevenov načrt evropske vojske, utegne priti Nemčija pod ruski vpliv.
Po vseh teh dramatičnih pri. zorih je francoski vladi uspelo, da je s 327 proti 287 -glasovom dosegla večino, zaupnico in izglasovala dnsvni red, po katerem francoska vlada soglaša, da vključijo posamezne države (torej tudi Nemčija) svoje voj. ne sile v evropsko vojsko.
Tako vidimo, da imperialistična politika SZ posredno ogroža Poljake to Ceae!
v glasilu francoske komunistične partije «Humanite», je Aragon segel nazaj v dobo od 1-1926 do 1934, ko je KPF uspelo, da je »preokrenila tok zgodovine«. Vprav na koncu članka je naš francoski novinar napisal z zanosom:	«Glej,	samo nanj
(Thoreza) sem mislil iznad oblakov v letalu, ki me je nosilo k njemu, tja, «kjer je nebo vedno čudovito sinje«. Vsekakor zveni prvi članek kot nekrolog: ta vtis razodevajo besede: «Th' -rez je bil dober, močan voditelj, odličen tovariš, nikdar ga ne bomo pozabili...«
V vsem drugem članku niso francoski bralci našli niti sledu tiste modrine, ki jo jo Aragon naznanil pred prihodom v sovjetsko prestolnico. V njem se naš novinar trudi, da bi podal čim bolj rožnato sliko *o stanju človeka, ki je nedvomno eden najpopularnejših voditeljev KPF. Toda kako:
»Na Thorezovi mizi sem vide . tako piše, Tolstojev roman «Vojna in mir« v ruščini. Mnogo čita znanega kritika Bjelin-skega, Puškinovega sodobnika, bere časopise, gleda dokumentarne filme in sledi vsemu, kar se dogaja v Sovjetski zvezi; on spremlja «mjen veličasten razvoj«, gradnjo kanala, ki nai zveže Volgo z Donom.« Dve tretjini drugega članka, ki naj bi predstavljal nekakšen razgovor s Thorezom, posveča A-ragon raje SZ in Stalinu kot pa Thorezu.
Malo verjetno je, da je nas novinar pomiril predvsem tiste Francoze, ki mislijo, da je skrajni čas, da se sekretar KPF že skoro vrne domov. Nasprotno, navedena članka sta še povečala tajinstvenost Thorezovega bivanja v Rusiji, posebno še, ker Aragon niti z besedico ne omenja, da se bo »sin naroda« vrnil kmalu med svoje tovariše.
Nič čudnega, če so Parižani nekega jutra nepričakovano zagledali po zidovih letake z naslednjo vsebino: «Osvobodimo Mauricea Thoreza!«.
le tth vedno zelo razgibano
Iz Npominor plesnega učitelja
Sedaj v pustnem času, ko oživi staro in mlado, se mi zbujajo spomini na mlada leta, ko smo se zabavali na plesih, ki so jih zaporedoma prirejala naša slovenska društva v gledališki dvorani Narodnega doma. Tu je bilo zabave za vsakega, zato so obrazi vseh udeležencev razodevali zadovoljstvo; kako ne. saj so bili vsi izredno veseli, kakor je pač navada povsod, kjer se zbirajo Slovenci, zlasti pa mladina polna življenja, kdo bo čim več prispe^ val za moralni in materialni uspeh prireditve.
Velike plese so prirejale organizacije: Trgovsko izobraževalno društvo, Odbor za Ciril-Metodov ples. Tržaški Sokol, Slovanska čitalnica. Šentjakobska mladina. Slovensko planinsko društvo. Zveza jugoslovanskih železničarjev in Narodna delavska organizacija. Navadno je priredilo Trgovsko izobraževalno društvo svoj ples za svečnico. Šentjakobska mladina na pustno soboto, Sokol je imel maškerado na pustno nedeljo, Narodna delavska organizacija pa na pustni torek. Poleg velikih plesnih prireditev v Narodnem domu so imela skoro vsa pevska društva tudi svoje društvene plesne venčke.
Največji uspeh je žel Ciril-Metodov ples, ki je bil v prostorih gledališke in sokolske dvorane v spodnjih prostorih Narodnega doma. Naval je bil tak, da so se plesalci in drugi udeleženci komaj gibali. Na tej prireditvi je bila zastopana skoro vsaka slovenska družina iz Trsta in okolice. Zavedati se moramo, da so bili takrat kraji Sv. Ivan. Skedenj, Rojan, Bar-kovlje, Spodnja in Zgornja Sv. Magdalena ter Opčine docela slovenski in da je bilo tudi v mestnem središču mnogo našega življa.
Tudi ples Šentjakobske mladine je bil vselej dobro obiskan. Nič čudnega, saj so nas Sent-jakobčani radi iznenadili s kakim novim in zanimivim plesom Tako so 1: 1907 pokazali «Kolo», drugo leto so nastopili z Bizjakovo «Slovansko zvezo« in nadaljnjo sezono so pokazali španski valček «Castellano». Ta ples je bil kompliciran in je zahteval poklicne plesalce, to-
da Sentjakobčani pod vodstvom mojstra Bizjaka so ga izvajali dovršeno in z eleganco. Šentjakobska čitalnica je prirejala tudi otroške plese, na katerih so otroci plesali razne balete in v prvi vrsti češko narodno četvorko.
Na pustno nedeljo so sokoli organizirali maškerado; oni sami so prišli na prireditev v krojih. Na teh plesih so 1. 1912 predvajali nov ples «Colum-bus«, ki ga je priredil Bonano, naslednje leto pa »Slovansko kolo«. Narodne plese smo tedaj plesali v narodnih nošah. Plesa Planinskega društva se je ob neki priliki udeležila skupina plesalcev z Bleda, oblečeni v lepe gorenjske narodne noše. Starejši plesalci so se veselili četvorke; plesalo io je na stotine parov in kadar je godba naznanila začetek tega plesa, je postala dvorana pravo mravljišče. Vsaka dvojica je iskala nasprotno dvojico plesalcev in plesni reditelj je imel mnogo opraviti preden je uredil vse vrste. Zanimiv je bil zlasti zadnji lik (finale), v katerem je vodia plesa pokazal svojo iznajdljivost. Kača, ki je korakala ob taktu koračnice, ni imela konca; včasih je igrala godlja tudi narodne pesmi, ki jih ie spremljajo petje plesalcev. Tako je po vsej dvorani večkrat zadonela «Lepa naša domovina#- «Naprej». «Mladi vojaki«, «Spavaj, spavaj« in druge pesmi.
V tistih časih smo plesali še druge navadne in figuralne plese: tako valček «Bohemiene», mazurko «Dancing», polko «Pi-que», menuetni valček «Pas d’Espagne«, «Pas des patineu-res», «Boston valček«, »Rusinja« in plesa »Srdobran«, ki si ga je zamislil Bonano. ter »Črnogorko«, ki ga je avtor Umek Ivan posvetil črnogorski kraljici. Tedaj so bili v modi zlasti figuralni plesi:	«Cetvorka».
«Ceška četvorka«. »Češka beseda«, «Moravska beseda«, Umkov «Slovan», Bizjakova «S1°-vanska zveza«, Bonanov «Co-lumbus«, «Kolo» in drugi. Na plesih v Narodnem domu je igral običajno vojaški orkester 97. pešpolka, na plesu Šentjakobske mladine 1. 1911 pa celo orkester vojne mornarice iz Pu-
S plesa »Narodne delavske organizacije« v Narodnem domu v Trstu 20. 2. 1912: plesalci (iColnmbusaa in avtor F. Bonano
lja. Kakor znano, so pri vojaških godbah igrali skoro sami Cehi, Nastopal je tudi orkester na lok Šentjakobske čitalnice, Majcnov orkester na lok iz Rojana in godba na pihala Narodne delavske organizacije.
Tržaška slovenska društva so v tistih časih skrbela za zabavo mladine; tedaj je delovalo nič manj kot šest plesnih šol ki so jih vzdrževala Trgovsko izobraževalno društvo, Sokol, Slovanska čitalnica. Šentjakobska čitalnica, Tržaško podporno in bralno društvo ter Narodna delavska organizacija. Ob koncu moram poudariti, da so bili vsi plesi v Narodnem domu prava manifestacija tržaških Slovencev.
ILIRSKI
* * *
Nemalokrat nam naši nasprotniki iz tržaških italijanskih šovinističnih krogov očitajo, da Slovenci v Trstu nismo dosegli primerne družbene stopnje, da je naša civilizacija še danes zelo nitka in da datira naše kulturno življenje šele od Včeraj. Predvsem moramo naglasiti, da so se široke plasti prebivalstva v vseh mestih in ne samo v Trstu začele udeleževati javnega — družbenega življenja zelo kasno in da to, kar imenujemo danes kulturno življenje kakega kraja, je prav tako novejšega datuma.
Pomislimo samo, da je živel Beethoven v Napoleonovi dobi pred komaj 150 leti, da pa še tedaj ni bilo javnih koncertov koncertnih dvoran, kjer bi lahko izvajal svoja dela. Gledališča so obstajala, toda miniaturna, tudi koncerti so b H, vendar v domači dvorani tega ali onega aristokratskega dvorca; ljudske množice niso imele dostopa do teh prireditev ter so morale napraviti pot, kot pri Slovencih, skoz* nekako čitalni-ško dobo, ki je šele polagoma rodila dramska društva, spevoigre, operete, in končno potrebo po gledaliških in koncertnih dvoranah. V tem pogledu je prehitel ta ali oni narod drugega samo za nekaj let. kvečjemu za desetletje.
Naši tržaški italijanski pre-napeteži ne vedo. da so nam že v prvth desetletjih preteklega stoletja — kakor oanes — branili uporabljati večje dvorane, ki so bile v njihovih rokah ali gledališča Verdi, Mau roner, Armonia, Filodrammati co. S pravo silo smo dosegli, da smo tu in tam prišli v Ter-gestlum ter druge lokale in tam imeli pnireditbe, ki niso prav nič zaostajale za italijanskimi.
Iz današnjega zanimivega opisa plesnih prireditev, ki smo jih imeli tržaški Slovenci v dobi pred koncem in v začetku tega stoletja, razvldimo, da je obatajala prednost našega družbenega življenja v tem, da je zajemalo vse plasti tržaških Slovencev, posvečalo veliko važnost mladini in povezovalo tudi sorojake iz slovenskega zaledja. Povsod čutimo veliko družbeno in kulturno delovanje naših tedanjih organizacij, ki nam jih je Italija s svojim prihodom I. 1911 po načrtu uničevala.
Pred volitvami v ZDA
V ZDA čutimo na vsak korak predsedniške volitve, ki bb-do v novembru. Volivce zanima: kdo: bodo kandidati in kakšno politiko bodo zastopali v sedanjem mednarodnem položaju. Letos ne bodo odločala notranja, temveč zunanjepolitična vprašanja. Tako predstavljajo republikanci po svoji tradiciji izolacionizem, politiko nevme-šavanja v spore izven ameriškega kontinenta, demokrati pa so nekakšni intervencioni* sti.
Truman zagovarja politiko aktivne obrambe svetovnega miru nasprotno pa se zavzema Taft, ki je izrazit izoiacionist, za intervencijo proli Kitajski. Proti intervenciji je Truman, ker se--boji sprožiti svetovno vojno.
Posebno stališče zavzemala obe glavni ameriški stranki
Svojevrstna kot toliko drugih stvari. Je tudi ameriška volilna propaganda. Ti dve sta na »polnočni serenadi za Eisentaovver ja« v Matfhou Square Gardenu na »nevsiljiv način« agitirali za Ikeja (kot na kratko imenujejo Eisehowerja). Ce mu taka reklama ne bo pomagala ...
glede Evrope. Po Taftu je za ameriške interese mnogo manj važna Evropa kot pa Azija, demokrati pa so mnenja, da si ZDA ne smejo vezati rok na Daljnem Vzhodu.
V volilni borbi je nastopil nov moment: skupina republikancev je ponudila kandidaturo gen. Eisenhovverju, ki je kandidaturo sprejel. Kert vrhovni poveljnik v zadnji vojni in sedanji poveljnik sil Atlantskega sporazuma uživa v ZDA velik ugled, Evropa pa vidi v njem vez med ZDA in Evropo.
Taft je proti Eisenhowerju začel gonjo in ga imenuje vsiljivca; kot ideal ameriškega vojaka prikazuje Mac Arthura. Tudi med demokrati je zmeda. Truman bo gotovo kandidiral, če bo imel za nasprotnika Tafta. Prcrti Einsenhowerju verjetno ne bo nastopil, ker ga je večkrat imenoval najzaslužnejšega Američana, 1. 1038 pa mu je ponudil celo predsedniško kandidaturo za demokratsko stranka
Fn. v gogolj |
v SJoUocincih
•as
ODLOMEK
To je pa pravi čudil,
milostljivi gospod!
(Iz ukrajinske komedije)
Na sejmu se je bil pojavil strah; povsod se je raznesel glas, da so nekje med tovorom videli rdeč jopič. Starki, ki je prodajala preste, se je prikazal satan v podobi svinje, ki se je neprestano sklanjala nad vozovi, kakor da nekaj išče. To se je hitro razneslo po vsem taboru, ki je že počival, in vsi so mislili, da je greh, če bi kuo tega ne verjel, čeprav so očividci trdili, da se je branjevka s prestami, ki je bila postavila svoj voziček zraven Šotora, v katerem je Židinja točila žganje, ves dan brez pravega vzroka priklanjala in z nogami opisovala figure, podobne njenim prestam. Temu so se pridružile pretirane vesti o čudu, ki ga je videl okrajni pisar v razvajeni shrambi, tako da so' se sejmarji tesneje prižemah drug k drugemu. Mir je bil porušen ln ljudje od strahu niso zatisnili oči; tisti pa, ki se niso odlikovali po hrabrosti in so si bili izbrali prenočišče po raznih bajtah, so jo pobrali domov. Med temi je bil tudi Cerevik s kumom Cibuljo in hčerko; s prijatelji in znanci, ki so ga prosili, naj jih vzame s seboj in prenoči, so zdaj razbijali po vratih tako, da so zelo prestrašili našo Hivrjo. Kum, gospodar bajte, ga je imel že precej pod kapo. To ni bilo težko uganiti; dvakrat je vozil okoli dvorišča, preden je naposled spoznal svoj dom. Tudi drugi gostje so bili Židane volje in so prilomastili v ižbo pred gospodarjem, kakor da so doma. Cerevi-kova soproga je sedela kakor na iglah, ko so prijazni gosti začeli šariti po vseh kotih.
»Ej, kusna*, je zakričal Ci-bulja, ko je stopil v izbo, «ali te še trese mrzlica?«
«Da, ni mj dobro*, je odgovorila Hivrja, ki je v skrbeh gledala na deske, položene pod stropom.
«2ena», se je obrnil kum k svoji boljši polovici, ki je bila prišla z njim, »prinesi nam sodček a voze, -da *z-praznemo kozarec z dobrimi prijatelji, te preklete babe nas *o tako prestrašile, da je človeka kar sram. Recite, prijatelji, čemu neki smo jo za prazen nič pobrisali s trga semkaj?* je vprašal in ga srkal iz glinastega vrča. »Stavim svojo novo čepico, da so nas babe pošteno potegnile. Fe četudi bi bil sam satan — kaj nam more satan? Na glavo mu pljunite! Ce se zdaj za hip prikaže tukajle — recimo, da se postavi tu naravnost predme — nočem biti poštene matere sin. če mu ne pomolim fige pred nos!»
»Zakaj si kar naenkrat po bledel?* je zavpil eden izmed gostov, ki je bil za glavo višji od vseh in se je ob vsaki priliki ojunačil.
»Jaz?... Bodite pametni! Mar se vam sanja?*
Gostje go se smehljali; na obrazu našega zgovornega junaka se je pokazal zadovoljen smehljaj,
»Cernu bi pobledel!* se le vmešal v pogovor drugi kozak. «Njegovo lice se je razcvetelo kakor mak; ni več Ci bul ja, ampak rdeča pesa ali še bolje — sam rdeči jopič, fci je tako prestrašil ljudi.*
Sodček se je valil po mizi Bdaj sem zdaj tja in gosti so se ga pošteno navlekli. Cerevik pa, ki gs je rdeči jopič že dolgo mučil in njegovi radovedni duši ni dal miru, se je obrnil do kurat.
»Kum, bodi dober, povej nam, kaj je s tem prekletim rdečim jopičem? Vedno sprašujem, pa mi še nihče ni hotel povedati o tej vražji stvari.*
»Ej, kum, te povesti«bi človek ne smel pripovedovati ponoči. Pa naj bo — tebi in drugim poštenim kristjanom na ljubo* — pri teh besedah «e je priklonil gosiom — »jo bom povedal. Torej poslu-šsjtc!*
Počohal se je za pleči, si obrisal obraz z rokavom, položil obe roki na mizo in začel;
»Nekoč so enega izmed hudičev, ne vem zaradi katere hudobije, izgnali iz pekla...*
»Kako j« mogoče, kum», je pripovedovalca zaustavil Cerevik, «hudiča izgnati -z pekla?*
»Kaj vem! Izgnali so ga pač, kakor kmet spodi iz izbe svojega kužka. Morebiti se mu je zahotelo, da bi kdaj storil kakšno dobro delo, pa so mu tovariši pokazali vrata. Ubogemu hudiču pa je postalo dolgčas, tako dolgčas po peklu, da bj se najraje obesil. Kaj storiti? Začel je od gorja piti. Nastanil se je v shrambi, ki sem ti jo, kum, pokazal tam pod goro in mimo katere danes noben pravi kristjan ne hodi. ne da bi se prekrižal z znamenjem svetega križa. Tako je hudič postal pijanec, da mu ni ena-
kega niti med največjimi pivskimi bratci; od jutra do večera sedi v krčmi!...*
Cerevik, ki je bil v vsem natančen, je pripovedovalca vnovič zadržal:
»To je nezaslišano, kar praviš, kum! Kako je to mogoče, da bi kdo hudiča pustil v krčmo? Saj ima, slava Bogu, kremplje na tacah in roge na glavi.*
»Saj. toda v krčmi je nosil na glavi kučmo, reke pa v rokavicah. Kdo ga bo potem spoznal? Tako dolgo je po-p val. da je zapil v?e, kar je prinesel s seboj iz pekla. Krčmar rtu je dolgo dajal na kredo, naposled pa se je naveličal in ga poslal k hudiču. Hudič je bil prisiljen, da je svoj rdeč jopič založil skoraj za tretjino prave cene Židu, ki je takrat tožil žga-njico na soročinskem sejmu. Dejal -je Židu: .Pazi, duša židovska, točno čez leto dni 96 vrnem k tebi po jopič — glej, da ga dobro spraviš-’ In je Izginil, kakor da bi se bil v zemljo vdTl. Zid si je jopič natančno c^ledal, sukno je bilo tako, da v vsem Mirgo-
(Nadaljevanje na 7. strani)
niKOLtJ IIISILJEViC ilSOLJ
Tden (06 stoletnici -
največjih umetnikov ruske proze je po letih sveže ustvarjalnosti zapadel miselni zmedi, ki je uničila njegovega duha
V
1
Slovita nema scena na koncu »Revizorja*, kakor Jo je naslikal Gogolj
Približuje se 21. februar — letos stoti smrtni dan ruskega pisatelja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Puškinovega sodobnika, mojstra realistične proze, ki je v svojih delih odkril resnično življenje ter strgal krinko z obraza absolutistični Rusiji carja Nikolaja I.
Gogolj je bil po rodu Ukrajinec in je preživel detinstvo v njenem naročju. «Večeri na pristavi blizu Dikanjke* oblikujejo spomine jz te dobe. To so nekakšne pesmi v prozi, bpjke slepih narodnih pevcev (kobzarjev), ljudske pripo-
Osnutek scene za drugo dejanje opere Musorgskega »Soro-činski sejem*, kot ga je za ljubljansko Opero v sezoni 1948-49 zamislil inž. arh. Viktor Molka, (ki je v Trstu napravil sceno za »Celjske grofe*).
vedke o junakih Zaporožja s pesti :mi nitkami poezije in humorja. Ze kritik Belinski je spoznal in priznal sugestivno moč Gogoljevega peresa, ko je zapisal:	«Berite	Majsko
noč — berite jo v zimskem večeru pri plapolajočem zublju in pozabili boste na zimo z mrazom in metežem. prikazala se yam bo svetla prosojna noč blaženega juga, polna čudes in tajn, prikazala se vam bo mlada lepotica, žrtev hudobne mačehe, zapuščeni stan z odprtim oknom, pu-stinjsko jezero z mesečnimi žarki, na čigar zelenih valovih plešejo ko)a breztelesnih vil.* To je celotna, polna slika domačega življenja ukrajinskega ljudstva, njegovih radosti ip bolesti, to je poezija življenja.
Gogolj je s tenkim sluhom zajel rusko govorico, zapisoval značilne besede in rekla ter posnemal zgled Puškina, ki je ustvarjal književni jezik iz ljudske govorice in ga' s tem dvigal na raven umetnosti.
Pozneje je napisal Gogolj še dve knjigi pripovedk iz ukrajinskega in petrograjske-ga življenja, zbirki »Arabeska* m »Mirgorod*. Toda v teh dveh delih se že izraža protest velikega pisate’j,a proti mračnosti j n surovi stvar, nosti. ki ponižuje dostojanstvo človeka, ker umaže njegovo dušo in skrha življenjski zanos. Iz junaške preteklosti svoje ožje domovine Ra je pisatelj zajel snov za povest «Taras Buljba*. Izoblikoval jo je v veličastno epopejo borbe
svobodnih Kozakov proti tujim osvajalcem.
«,Taigs Buljba’ je odlomek epizode iz velike epopeje celega naioda*, pravi Belinski. »Ce se v Homerjevi Iliadi odraža vse grško življenje v njega junaški dobi, ali nam morejo stare poetike braniti, da rečemo isto o «T.arasu Buljbi* glede na Ukrajino 16. stoletja?* — In res. ali ne nahajamo tu vsega kozaštva z njega čudno civilizacijo, s smelim, razmahnjenim življenjem, z njegovo neugnanostjo in delavnostjo, z njegovimi divjimi orgijami in krvavimi pohodi? Ta junak Buljba s svojima orjaškima sinovoma, s katerima se hoče za dobrodošlico, ko prihajata iz kijevskih šol, pretepati od veselja; ta čudovita ukrajinska mati, ki rodi svoje sinove, jih odpravlja v šole, za hip spreje-. ma nazaj v materinski naro-"čaj in jih takoj zatem odpravlja na vojno — ali ni vse to svojevrstno in čudovito? Potem zopet realistične slike Židov, Poljakov, nad vsem tem pa fabula: sin Andrej se zaliubi v lepo Poljakinjo v obleganem mestu in preide k sovražniku, stari Bupba pa trči obenj na ravnem boinem pobu, on, ki ga je rodil, ga tudi ubije z lastno reko. Drugega sina Ostaoa ujemo Poljaki ln ga obglavijo na glavnem trgu. V strašnih mukah zavpije Ostap svoj znameniti: »Slišiš, oče?* In tajno navzoči oče mu odgovori: «Slišim!» Maščevanje gre svojo naravno pot naprej...
Ta p ovest je za rad; svoje sveže vsebine predrla v naj.
* Oo geji* ocn^tiKhrp j s v:ots s; oaaamv	.	»o	ntnsugeo
Arheolog J. J. Winckelmann in Trst
Ko je sloviti učenjak potoval v Rim, je bil v nekem tržaškem prenočišču zavratno umorjen
Na vrtu pred katedralo sv. Justa, kjer je nameščen tržaški lapidarij, stoji spomenik v čast znamenitemu nemškemu arheologu in umetnostnemu zgodovinarju Johannu Joahimu Winckel-mannu.
J. J. Winckelmann je zaslovel leta 1755, ko je izdal knjigo «Misli o posnemanju grških del v slikarstvu in kiparstvu*. To je bilo prvo delo o modernem študiju arheologije; čeprav je delno polem-čnega značaja, vendar že izraža ideje, ki vsebujejo novo kritično stališče Wink-kelmanna. Delo je precej pomembno zaradi izčrpne razlage bistva grške umetnosti in zaradi vpliva, ki ga je imelo na oblikovanje okusa in umetnostnih klasicističnih idealov.
Wim-kelmann priporoča u-metnikom, naj črpajo svoje znanje pri antični umetnosti, kak<>r Michelangelo. Raffael in Poussin. On poveličuje močni značaj Grkov ter idealno lepoto njihovih umetnin. Winckelmannu se zdi. da se je plemenita preprostost in mirna veličina antičnih del najpopolneje obnovila pri Raffaeiu. Glede slikarstva priznava Winckelmann antični umetnosti premoč pri poznavanju proporcij, zamisli irj izraza, modernim umetnikom p& v perspektivi, v kompoziciji, v razdelitvi prostora in v barvi. To delo, ki ga je že Goethe močno cenil, je bilo prevedeno na vse glavne jezike.
Odločilnega pomena za Winokelmannovo znanstveno delo pa je bilo njegovo bi-
vanje v Rimu kjer mu je bila nr. razpolago dragocena zakladnica arheoloških umetnim Mahoma je zaslovel kot cdličen proučevalec umetnostne zgodcvine ne le po Nemčija in Italiji, temveč po vsej Evropi. Njegovo najpo-
sija brez lepote bila nepri-jfctna.
V svoji »Zgodovini* < pisu-je Winčkelmann rimeko u-metnost, v kateri vidi samo privesek ali nadaljevanje en ške umetnosti. Postavil je tudi svojo teorijo o evoluciji
nu, se je kasneje ob študiju umetnosti in filozofije začel zanimati tud; za njegovo znanstveno delo. In vedno bolj mu ie bilo žal, da Trst nima nobenega vidnega spomina na tega znamenitega učenjaka. Hkrati mu je težko,
'f.:
fr
...mkhi
Johann Joachinn VVtackelmann. Desno, kapelica na tržaškem pokopališču, v kateri Je Wlnckelmannov sarkofag
-
VVintkelmamnov sarkofag
membnejše delo je: »Zgodovina umetnosti starega veka*; v njem je zbrrl vsa svoja dognanja, ki so tvorila osnovo neoklasičnega okusa, z idealistične estetike in bodoče umetnostne zgodovine. Winckelmann postane zagovornik kulta antike m podčrtava premoč grške _ umetnosti Samo iz proučevanja grške umetnosti, piše, bomo spoznali lepoto, ki je ena izmed skrivnosti, katere vidimo učinek in ki jo občutimo, ampak ki je še nobenemu ni uspelo točno opredeliti.
Po Winckelmannovem mnenju bi umetnost morala torej stremeti po enotnosti in enostavnosti; iz tega izvira načelo, ki j« postalo dogma neo-klasične umetnosti: brezčutnost, — pomanjkanje individualnosti in strasti, načelo, ki ga po Wipckelmannu izraža grško kiparstvo. Toda do tega načela je Winckel-mann prišel po mnenju kasnejših zgodovinarjev zavoljo tega, ker je grško umetnost premalo poznal in še lo samo v kolikor jo je posnemala rimska umetnost.
Veličastnost, mir in brezstrastnost so po Winckel-mannovem mnenju nejvišje odlike grške umetnosti, toda njegovi kritiki menijo, da bi lepota brez izraza ne bila učinkovita in da bi ekspre-
elogov, načelo o absolutni lepoti ter dejal, da mora b ti umetnina podrejena r.aravn' resničnosti.
Čeprav 30 se mcdeml umetniški kritiki protivil' temu naziranju, so priznali Winckelmannu velik zgodovinski pomen. V primeri z antično arheologijo, ki je temeljila v veliki mer; na pismenih sporočilih, je Wink-kelmann na nov način metodično začel opisovati spomenike ter tako ustvar'1 pristno arheološko znanost. Medtem ko so prejšnji umetnostni zgodovinarji proučevali samo življenje umetnikov, se je VVinokelmann predvsem poglobil v zgodovinski razvoj umetniške oblike ‘n tako postal utemeljitelj umetnostne zgodovine 19. stoletja, ki sloni ravno na njegovi teoriji o evoluciji sloga.
Ko se je 8. junija 1768 Winckelmann vračal v Rim, je bil v Trstu v gostišču »Osteria grande* v bližini današnje občinske palače umorjen. Vse mesto je zl°cm sdno razburil in še dolgo so Tržačani govorili o Wmckel-munnu kakor tudi o zločincu ki je čez dober mesec moral svoje dejanje plačati s smrtjo javno na mestnem trgu.
Domenico Rossetti, ki se je rod 1 6 let po tragičnem dogodku in je že kot otrok mnogo slišal o Winckelman-
da se je ta zločin zgodil v Trstu ter je hotal oprati ta madež. Obrnil se je zato na svoje prijatelje, naj bi mu pomagali zgraditi spomenik, obenem pa je iskal nekoga, ki bi s pisano besedo primerno počastil spomin slavnega arheologa,
O Winckelmairvnu je bilo takrat že precej napisanega; tako je Goethe napisal: «Wmckelmann in njegovo stoletje*, Carl Justi «Wink-kelmann in njegovi sodobniki*; o njem so še pisali Christian Gottlob Heine, Her-der in še mnogi drugi.
Rossetti je poveril delo za Winokelmannov življenjepis jezikoslovcu Abrahamu J. Penzlu, ki je prišel v Trst po večletnem bivanju v Ljubljani. Penzl pa življenjepisa ni končal. Nepopolne podatke o Wlnckelmamnu je zbral sam Rossetti v knjigi «Winckelmannov grob v Trstu*, k, mu je služila kot nekako vabilo znancem za postavitev spomenika, ki mu ga je pa uspelo postaviti šele 25 lef po zamisli njegove akcije v letu 1833. spomenik je delo kiparja Antonia Bose, učenca Canove. Wlnckelman-nov sarkofag je stal prvotno na tržaškem pokopališču, 1.-1934, torej 100 let kasneje, so ga šele prenesli na sedanje mesto, kj mu ga je že prvotno namerni Rossttti.
bolj skrite kotičke tedanje Rusije, prestopila je njene meje, najbolj pa se je udomačila v slovanskih deželah.
L. 1836. je napisal Gogolj komedijo »Revizor*. Hotel je »zbrati v en sam kup vso gni. lobo sodobne Rusije* — vse nepravilnosti, ki se pojavljajo vselej in povsod tam, kjer zahtevajo od ljudi največjo korektnost in pristojnost.
«Revizor» je zbudil že pri prvi uprizoritvi vihar ogorčenja zar,adi prikazovanja pod-kupljivosti ruskega uradni-štva v provinci ter je ostal na sporedu samo zaradi osebnega posredovanja carja Nikolaja. Gledalci so se zgražali, češ: «To je nezaslišanost, obrekovanje, farsa!* Car, ki je bil pri premieri navzoč, pa je ploskal in se smejal od srca. Na koncu je rekel: «Ta igra ni kar tako; vsak je dobil svojo lekcijo, jaz pa največ.*
Po «Revizorju» je Gogolj odpotoval v Nemčijo, v Pariz, iz Pariza je odšel v Pi-
lijo, deželo svojih sanj. Italija mu je postala nekakšna druga domovina. Navduševal se je za njeno umetnost, a tudi za njeno nekdanjo slavo. V odlomku «Rim» opisuje rimskega kneza, ki se samovšečno sonči v blesku sta. rega rimskega veličja. V Rimu se je družil največ z ru-sk mi emigranti, predvsem z neko Smimcvo in kneg.njo Vclkonsko ter slikarjem Ivanovim. Nekateri izmed teh Rusov so v tujini zapustili pravoslavje. Gogolj ni sledil njih zgledu, vendar pa je sodil, da «ni lepše usode, kakor umreti v Rimu, kajti tu •je človek celo vrsto bliže Bogu...*
Razvoj v to smer je začel Gogolja , razkrajati in ga je pozneje tudi resnično pokopal.
Se pred odhodom iz Rusije je Gogolj zasnoval veliko satirično poemo »Mrtve duše*, za katero mu je dal idejo pesnik Puškin.
V Rusiji so bile uradne revizije kmetev-tlačanov vsakih deset let. Med1 tem časom je moral graščak tudi za duše umrlih kmetov plačevati davke. Mrtve duše so mu torej bile v dejansko breme. Zakaj bi se ne našel slepar, ki bi graščakom za majhen denar odkupil te duše in sam plačeval zanje davek? Tak slepar je Cičikov, ki ga čita-telj romana spremlja z njegovim voznikom Selifanom od graščine do graščine, kjer opravlja razne kupčije.
Ko je Gogolj prečital začetna poglavja «Mrtvih duš* Puškinu, pripoveduje, je postajal izraz pesnika, ki se je navadno smejal ob čitanju njegovih del. /bolj in bolj mračen, na koncu pa je težko vzdihnil: «Kako žalostna je moja Rusija!*
Osebe »Mrtvih duš* je naslikal pisatelj na podlagi dejstev, ki jih ie videl z lastnimi očmi, slišal na lastna ušesa in si jih je zapisoval v beležnico. Pri tem delu se je posluževal smeha in satire, ki sta tako rekoč sama vznikala iz opazovane resničnosti. Na ta način ie nastala cela galerija ruskih tipov, ki so ponazarjal; podkupljivi svet nikolajevske dobe.
V «Mrtyi!h dušah* razgalja pisatelj pred našimi očmi vso Rusijo, pusto in zaostalo deželo, katero pa vroče ljubi.
Puškinov krog je po pesnikovi smrti sprejel «Mrtve duše* s priznanjem. Nekateri so menili, da je Gogoljev roman najboljše, kar premore tedanja ruska literatura in pisatelja so celo vzporejali 9 Homerjem in Shakespearom. Posihmal se je Gogolj bolj in bolj vživljal v mistično vlogo nekakšnega pisatelja-pre-roka. V nadaljevanju »Mrtvih duš*, ki naj bi postale nekakšna novodobna «Divina Commedia*, -je botel podati spreobrnitev Cičikova, nato pa njegovo vstajenje. Z nadaljevanjem poeme se je pisatelj ukvarjal celih deset let, do svoje smrti.
V tej dobj je postalo posebno usodno za pisatelja razmerje z že omenjeno Smirnovo, pietistko pod vplivom poljskih jezuitov. Gogolj skoro ni več mogel živeti brez nje. Bila je to edina ženska, ki je bila za Gogolja na svetu — ne telesno, ampak duševno. Prizadeval sl je, da bi jo odvrnil od katolicizma. a to ga je vleklo in bolj in bolj pogrezalo v vprašanja pravoslavja. Vernik Gogolj je bil Smimovi blizu, njegovo pisateljevanje pa je zavračala ter ga je imenovala ostudnega.
Tako je prišlo, dr. se je za-tapljal Gogolj v verska vprašanja, se jel zatekati k Bogu in opominjal rojake h krščanski ponižnosti, vdanosti, u-smiljenju jn krotkosti. Bičal je ošabnost, razum, upornost proti vladi ter oznanjal pokorščino. Rešitev uganke svojega življenja je videl v
ČASU IN KRAJU
PRIMERNA STANOVANJSKA
ZGRADBA
Razmeroma kratka doba ameriške arhitekture je ustvarila tudi dovršene podeželske stanovanjske hiše, kjer se je uveljavilo načelo, da lepo ni vedno veliko in drago
Ko so si Stoughtonovi leta 1883 zgradili v Cambridgeu v’ vzhodnem delu države Massachusetts svojo hišo, se jim najbrž niti sanjalo ni, da so ustvarili novo vrsto hiše, ki si jo bodo lahko omislili tako bolj kot tudi manj premožni sloji. Komaj danes priznavajo dejstvo, da ie bila ta novp zgradba, za ka. tero je naredil načrte arhitekt Richardson, neke vrste izjava o neodvisnosti na arhitektonskem, področju. To je bil prevrat proti vsem starim in 'ustaljenim oblikam, ko so slepo oboževali vse, kar je pripadalo preteklosti. Čeprav je ta skromna hiša, ki je pokrita z rdečimi strešniki, izgubila vse, kar b; se lahko zdelo prevratno, še vedno priklene vsakega obi-skovalca.
Ta hiša ima to veliko prednost. da je bila prva gradnja v dobi po vladanju kraljice Viktorije, pri kateri so
upoštevali načelo, da si zgradijo stanovanje za lastno udobnost in ne gmoto prostorov, katerih oblika bo u-strezala samo zahtevam očesa. To je bila ena prvih hiš, ki je potrjevala prepričanje, da mora biti stanovanje v modernem življenju smotrno. Ta zamisel temelji na novih teorijah o zdravstvu, prehra-n; in higieni. Moderne hiše ustrezajo zahtevam teh teorij: verande, ki jih lahko spremenimo tudi v spalnice, zračne spalnice in kopalnice, senčne kuhinje, kjer hišna gospodinja z lahkoto in rada opravlja vsakdanje delo.
Od trenutka, ko je Richardson zgradil to prvo stanovanje, so r.p ameriške gradnje vplivali mnogi čini-telji, izmed katerih niso bili vsi pozitivni. Izvirna zamisel, na katero so se oslanjali
we je ustvarjalo na stotine mojstrov in, mizarjev po vsej državi.
Nekatere rešitve vprašanj, ki jih najdemo sredi vsega tega tekmovanja, so bile dobre, med, tem ko so bile druge povsem neustrezajoče. Vse pa imajo nekaj skupnega: ameriškim družinami so skušale dati času in kraju primerno stanovanje. S tem
dišče pomaknilo v Chicago, to je v osrčje Združenih <*r-žav. Chicago je moral pote™1 odstopiti svoje mesto moderni arhitekturi, ko So k" 1893 priredili svetovno stavo. Svetovna razstava j* s svojo umetniško vel,cl. zelo vplivala na amen* ljudstvo Maniji slog so' se odteguje »m® obalne pokrajine, ker so le zemljepisno ločene od le celote in tudi, ker so “ le zemlja pion.rjev, ki morali reševati vaZ ta vprašanja in jim ni jalo časa, da bi PcsnSa Partenom in grška svetu*
In prav zaradi teh se je ustvarjalno srec.isce hitekture končno pomakni
Hiša v San Rafaelu v Kaliforniji, značilna v smotrne5 ^ prilagoditvi okolju. Bungalow s svojo tiho domačnostjo, ri skladno enoto s pokrajino
nočemo trditi, da na Wrigh-ta in na brata Greene niso vplivale značilnosti tuje prekomorske arhitekture. Nedvomno so n® njihove zgradbe vplivala ameriška odkritja ne poprišču umetnosti in vzhodna arhitektura kot so na poznejši rod vplivalj veliki moderni Evropejci, kot Charles Edouard. Le Corbu-sier, Walter Gropius, Lud-wig Mies, van der Rohe in
Odprt hodnik, ki je tlakovan z opeko, in polžasto stopnišče te hiše v Santa Cruz je značilnost španskega kolonialnega sloga v Kaliforniji
(Nadaljevanje na 7. strani)
načrti za Stougihtonovo hišo, je bila ustvaritev hiše, ki naj bi bila po videzu skrorrma, istočasno pa naj bi nudila stanovalcem vso udobnost in, naj bi imela smotrno razporejene prostore. To zamisel so sčasoma zabrisale nove težnje in želja po izvirnosti Ce bj hoteli našteti vse vplive, katerim je bila v poznejši dob. izpostavljena ameriška stanovanjska gradnja, bi se znašli v pravcati zmedi. Leta 1893 so na chikaški svetovni razstavj prikazali klasični Plasterjev slog, ka-teiemu so sledili španski in nizozemski kolonialni slog, norrmanski in tudorski slog, da vpliva egipčanske umetnosti in umetnost; plemena Maya sploh ne omen mo, Nekateri teh slogov niso zaou-stili nikakih sledov, medtem ko so se drugi, kot na primer slog Capo C od, william-burški in virgir.jski na žalost uveljavili. Ti slogi se niso ozirali na regionalne in podnebne potrebe ter na krajevne običaje, zgradbe, ki so nastale, so bile pravcati zasmeh smotrne arhitekture.
Na srečo pa je dobro seme, kj ga je položil Richardson kljub vsej tej zmedi vzklilo in zacvetelo. V Chicagu je Louis Sullivan, ki je sicer zgradil le malo stanovanj, pripravljal pot Franku Lloy-du Wrightu, ki je ustvaril prekrasne skupine hiš, katere je imenoval «praterijske hiše*. Ne smemo tudi pozabiti, da sta brata Greene v prvih letih tega stoletja zgradila v Pasadeni v Kaliforniji ob pacifiški obali izrazito ameriškega stanovanja’ ki so tudi v bodočih letih zapustila svojo sled. Te tako imenovane kalifornijake bungalo.
Alvar Aalto. Tj vplivi so obogatili ameriško arhitekturo in Amerikanci so jih po skrbni izbiri in izpremembi prilagodili okoliščinam svo. jega življenja, dokler niso postali sestavni del ameriške arhitekture.
Ameriška moderna arhitektura je sedaj stara 70 let in predstavlja sintezo mno-
TjJ&P* I
proti zahodiu, kjer je * pije d.inam.cne, svobod«
kozmopolitske skupnosti ^ speševalo razvoj stanv ske gradnje.	t.
V zadnjih 25 letihJ® % no p-tacenjevali ustvarj- ^ izvirnost in vpliv arhiu. z vzhodne obale. Značaj F bivalcev teh področij
stvaril nove težnje. S
za-
loškega gledišča so ba‘tanje hedna p odročja z JmV, družbi brez predse j, ■ družbi, ki se je Rorod pionirske miselnosti if> . ^tih ter je bila brez vseh cmejitev, ki so neiZ°S 3|. pri izkristalizirani in i ni družbi.
Zemljepisna lega ljenost, sta omogočila škemu Zahodu, da se je
lahko bolj	^
pa njihovi tovariši ob v" ni obali, ki so se meran j0 žat; starega izročita. .j0e’' zadostili okusu svojih c nikov. Individualisticha ^\g selnost pionirjev, ki Jč je vsakomur možnost. 0a. je imel lastne misli in boril proti podreditvi fr (j. nemu okusu, je ustvari*, sto vzdušje, ki je P0jijiJta da se porodijo nove Pivi arhitekti us^v8fibfc0 novega na Zahodu s0.,j # z zadoščenjem ugotovhn^d so njihovi izobražena rijeOV m celo izobraženi ci, ki so prihajali i* ijj irt nih pokrajin, spreje111 -mir
podpirali njihove Znač.lno je, da so ti jalci prezirali vsako e*' matrično in, neizoblikovan^ ^
misel, vsak ekstreiiuzeLe!a
vsa naziranja, ki niso pravega jedra. Ce so b
, Ji /	f	nr ~ — i				 ' „lf
				
			**	
To poslopje, ki Je staro 70 let, je predhodnica nioderi1 t) riške hiše. Zgradil ga Je leta 1883 arhitekt Richar - y družino Stoughton iz Massachusettsa. Zaradi smotrn* ^ p reditve prostorov, velikih oken in pravilnih površin posneli po vseh Združenih državah
natrli
goštevilnih teženj. Vsi deli ! —s  ,M '
Združenih držav so ji dali svoj prispevek. V tem obdobju je imelo to ustvarjalno delo središča na raznih področjih Združenih držav, ki so mu vsa vtisnila svoj značilni pečat. Richardson je prebivn! v Bostonu na vzhodn; obali Massachusettsa. S Sull i va-nom in Wrightom se je sre-
V tej prijetni sobi se zdi, da se lahko z roko dotaknemo gričev ta morja. Velika okna nam pričajo o vplivu, ki ga je imela arhitektura Vzhoda, zlasti zračni in lahki slog japonskih zgradb, na kalifornijsko arhitekturo
je nekaj ustvarili. li to, ker so inie,Lr smoter >r.i ne zato. *- pb ustvaril nekdo drugi z e njimi.	j
O riala področja ^ rahfi držav so opazovala . m arhitekture na z*1?' z različnimi čustvi. terimi je bita tLl*; tvrt* ta>. vost. Čeprav so b*1* ps£ misij posnemali t® tataf.. priča kalifornijski 0 ,phta
low), se je v 0dkla.n d.8
vila težnja, da b fes 18 vse nove ustvarita• . n;č . so preveč tuje. .{oTtdjO> J(r so dobra za r-a uStreh1 j0 nas pa ne bi b,D3an,es & th> ču», so dejali- _u	r.
Američani
skrajnosti m 81?., po ie nijvKe kmečke b,s ne
MVeSS-" »
pa nedvomno. “^ajiev 'tata
mestna je Prl1. g 0 ustv ^ časa in Pot^; pr1 V Udobnih stanovanj, zta1 jef
lih je upošteva
okolje, Pnd.rle“enja. da V*j predvsem	pul«2
ritev lepega ni n zana z vel-jj in- visokimi	^ F*
Od
do* && 4i'
PR A P R O T |
2C1 *
..	-	toŽRTO?
nas in v Bajti, “vici in drugih vaseh, je teh zadnjih dneh pritisnili zuna; Dež, sneg im led , mšli nepričakovano. avtiV SW> veliko posledico, avtobusi niso vozili, tudi “^tričrii tok in telefonske
bile Pretr§ane. Ne-1 dni se nam je zdelo,
PoslS? ^gani od sveta. 1Ca le napravila ve-
sei»i *”wd° drevesom, po-iv_v '30rovem gozdu nad
sW1C°’ ,lcj8r Pclomil° I J Polovico borov.
tiev!! ^Pietnbra meseca je nf.„ Poletje začelo delati PrIlCesto iz Sempoltja v se... t' Delali so dva me-uc,, m bo je bilo skoraj so VlC0 cesie dokončane, sreaJ!ena^oma zmanjkala d^a> odpustih so vse čtia I ’n cesta ve^no
l( r_ ’ da spet prično z de-«a tej nedokončani
res* 86
deCf._ ,e’ iako sta v mesecu
marsikdaj zgodijo
v CriMbrH Padla dva avta Slob*!?'^ ne'kai metrov ie n ' Tl,di neka žena se srečki slab; cesti pone-
V 6-
vojne so bde v hiše v bombardirane tri šene’ t 50 ae ve<dn° Pvru-«*>tniH n,majo sred-š« J8 Popravila in občina čejuj Pisčala odškodnine, ta v^e 2VU priznala na-eouo p 28 bombardirano <^lii^?sP0d j e na občini so
a zaman Ce o *’•
W{£* spali v hlevu ka-•lijaj^neke družine, mi-L ‘ ‘ bj se bolj po-
Kakor *je ZVU dala fovij* Mavhinje m Ce-k tu’talto bi ga lahko da-tai-0 “t Za nas, saj nismo tiiA ^eč od teh vasi in -	^	od Trsta.
£vT KRIŽ
stoodstotno 6D!lPori- ln italijanski ®Wuh Je v Trstu ponoči
^kob?*- Sp^° in saniai°* »Lri Clln bolj poitalijančili Sv. Križ. Ka-siai, .^Vtete, so nam podaj 2j.. 1 200 ezulov in seja n* 8j0 še eno barako, Vijg^ 'P Pošljejo še dinge, i« pred e8a tega pa -je, da J^Vatii , bnevi tako ime-bagr^ - 'Ispetlorato del-V^ija o .Ura“ začel prtda-jjoslcejv, toetijstvu v itali-bljai Jeziku. Seveda cb-^ metom razno -0'rtiJe’ ' r"Je im druge su-iS‘*i te('fm° ba bi se ude-biji. Ja- Od 30 kmetov ^šj v • ki jih imamo v ? Predali' ,Se 'ie samo bližji lej umazani špo Cest
Jsfjene Sp še preceJ zane-,laVc ’ \r dva občinska,
s*briSl' 'Jiona za “> de*
eeste	tam°	za «lav-
* deb^b sred.šče vasi. >avUftlet le, odkar so .■! želt. ptice iz t- va-6?stakrat2n Pr'5laie in v^ene ns‘! ie bile po-tv! tetruv,	2	J«	odnesel
l^vpje L*u P« ktrn leži A->ko	da	moraš
5° paziti' da si
ie hii	sta	m!niIi-
tii.."8 k<w,a, ^vajena ob-
t.” ’*• [„;■
K- J# v. 1	3l<* n-
Haln^la-tnU 4 °tJt>rn M°a ln Jp še v«,5 bodo )u"rda čakai°’ Ho^ojo aj. zgradili d- . pa fakajo - 'in kar na*j ’iudje
ZJ" ka r
t*?	vr'mena	so
bli^^ode8 Pjvzrr^iia
pre-
btorja J vlnogradih C» SWv^Jp zrušilo
Kdo tnih m«-Škodo?’ nam 120 pla-
J^Ae
& dei
Prv ' Vtil
'moči n.'Tul9 sne-mtPsn^aZapa(110
zvečer ® Se ie v
£>a 21 med L,Pei ohia-K. p ^Vaio d m ie delo-okrronoči0^del°ma
N1 8 crnv:j* zapadlo
L»hJe>r£ Tqa- Pon<"
$ bi.vl^ke zambravlla ^ S L.bad vsP e' Pe,ek S o‘ nismo _ a,°ben. za Nv 5ri)'odnih av?jeni ta-
levje Posebno 2led]avov že ^^‘>0 nfra°V^ ^™
Sosp V Dr bremenili naš ^m^rtkeg^^i svet. Z «Odu ^Veda J stališča pa
na^ m bi|0 P0 i^S>i s&a na'
borih naše
občine in pa še na električni napeljavi; izruvala je namreč lesene stebre in potrgala žice. Dobro bi pa bilo, da bi nam srež čim bolj dvignil orno plast . zemlje, jo tako zrahljal in uničil zalege mrčesa. Tudi snega si še želimo namesto dežja, ki je že dovolj zabil zemljo, ker sneg pobere v zraku dve važni rastlinski redilni snovi: ogljik in dušik in jih pusti zemlji. Zato ga tudi po pravici imenujejo «gnoj ubogih«.
Zaradi slabega in mrzlega vremena so ustavil, vse delo v kamnolomih, ker poka kamenje zaradi mraza. Da bi naši ljudje ne čakali brez dela, so začel, v vinogradih vezati trte. Vsi naši kmetje vprašujejo, kje bi dobili dobro vrsto semenskega krommirja, ker je že pet let, odkar ni bilo dobre letine. Obrnili smo se na Kmečko zvezo in upamo, da nam bo prošnjo uslišala kakor že večkrat.
I S ES
L J AN
V soboto je bil v družini Jožeta Pahorja dvojni praznik: on in žena sta praznovala 51-letnico svoje poroke, sin Franc pa je pripeljal v hišo nevesto Jožico. Furlan, zavedno Slovenko. Prepričani smo. da nam ne bo dobrodošla le kot odlična šivilja, ampak tudi kot pristašinja borbe za našfe narodne pravice. Staremu paru želimo še mnogo zdravih in čvrstih let, novoporočencema pa srečo, zdravje in dobro voljo: Jožici pa kličemo: dobrodošla v naš, sredi!
Naša vas je slovenska naselbina, pa naj jo naši narodni nasprotniki še tako močno preglašajo s «Si-stiana« in čeprav Sp javni napisi v italijanščini; to pa zato, ker so obrtniki preveč samo obrtniški in preveč radi pozabljajo, kje in kaj so bili včeraj. Posebno je italianizirana naša trafikantka, ki je že tako visoko »kulturna«, da se zdi. da nieno uho ne more več prenašati slovenske besede. Vsaj tako sodimo po njenem nastopu nasproti neki slovenski ženski, ki jo je vprašala, če bi vzela neki list v razprodajo. Vsi domačini obsojamo to njeno ravnanje. Naše mnenje je bilo in bo ~ kot mnenje vsakega poštenega Slovenca —: Spoštuj spoštovanja vrednega tujca, pa naj bo ta kdorkoli, in ljubi dediščino svoje krvi — svoj. materin jezik! To je najmanj, kar lahko zahtevamo od vsakega izmed nas.
"ONA
k#;s?
zveče^h ^ je v
i
m
V//. '////////""* '/////m//'	v//m//s///7/.	v/m/,	v/////,	c///'///v///////	'//■■■///// v/mm vm/m/m/m w/////////mt. //////i rm v///////. vm/mm/A '/////Mi	'm////	'mm	wm^///////-	////////////z,
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minili iiiiiiiiMiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMt niHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiM
Precepljanje sadnega drevja
Vrednost sadovnjaka je odvisna cd najrazličnejših čin-te-ljev; tako &ta n. pr. rodovitnost in kakovost sadja zelo odvisna tudi od rasne vrste. Razen naravnih pogojev moramo pri izbiri vrst upoštevati tudj tržne možnosti in gospodarsko vrednost.
Ravno o številu sadnih vrst lahko trdimo, da jih je zlasti starejših sadovnjakih preveč. Se vedno so zastopane številno manjvredne, slabo rodovitne vrste. Takega pridelka zaradi siabe kakovosti največkrat ne moremo vnovčiti po zadovoljivih cenah.
Da dvignemo rodovitnost sadnega drevja, zbcFšamo sadne pridelke 'n povečamo vrednost sadovnjakov, moramo sadno drevje precepljati. Za to prihajajo v poštev stara drevesa, ki so sicer zdrav-,, in dovolj mečna. Kakor pomlajevanje, tako lahko uspešno izvajamo tudj precepljanje sadnega drevja in pri onih sadnih plemenih, ki dobro prenašajo rez. To so pa predvsem pečkarji. Tudi košči-často sadno drevje lahko precep.mo, ako ni prestaro, vendar cepljenje tu ne uspe tako lahko. Precepljamo pa lahko smotrno le. č« si napravimo dober načrt. Pri sestavi načrta nam služi kot podlaga skupno števiio sadnega drevja, ki iz kakršnega koli vzroka ne ustreza gospodarskim zahtevam in je še sposobno za precepitev. V načrtu predvidimo, koliko dreves letno lahko precepimo, ne da bi bili pri tem preveč prikrajšani na letnem pridelku.
Nadalje določimo, katere vrste in koliko cd vsake vrste nameravamo ce riti. Pri določevanju vrst je potrebna rvajvečja previdnost. Vedeti moramo, kate-
re bodo v danih naravnih prilikah najbolje uspevale in kako bomo sadje teh vrst lahko vnovčili. Gospodarska vrednost precepljenega drevesa bo v glavnem odvisna od trgovske vrednosti vrste. Držati se moramo vedno načela; cepimo malo število vrst prvovrstne kakovosti. ki so primerne za daljši prevoz in za shranjevanje čez zimo. Upoštevati pa moramo, da vse sadne vrste nimajo dobrega cvetnega prahu. Cepimo zato na vsakih deset dreves vsaj Po eno drevo take vrste, kj ima dober cvetni prah.
Preden začnemo precepljati, moramo drevo zato primerno pripraviti. Odžagamo veje po istem načinu kakor pri pomlajevanju, vendar s to razliko, da pri mlajših drevesih prikrajšamo veje za en četrt, pri starejših pa po enp tretjino doižine, vendar pa tako, da ostanejo spodnje veje nekoliko daljše. Krona naj obdrži svojo naravno obliko. Pri starejšem drevju pustimo dve do tri veje neprikrajšane, in sicer tiste, ki jih ne nameravamo precepiti, ampak jih bomo naslednje leto odstranili- Pustimo jih zaradi normalne prehrane dre-vesa-asimilacije, dihanja in izhlapevanja vode, — kar je važno tudi za hitrejše cepljenje ran. Te veje odstranimo šele takrat, ko so cepiči že mečno razviti in imajo dovolj listja.
Cepiti ne sms mo šibke vrste na močno rastočo podlago ati vrste, ki zgodaj poganjajo, na pozno poganjajoče vrste. Najbolje je cepiti enako z enakim, enako bujno vrsto na enako bujno rodlago. ki tudi istočasno poganjata.
Cepiče narežemo v zimskih mesecih januarja in v prvi po-
Perutnlnarski strokovnjak razlaga svojem-u učencu, po čem se spoznata vrsta in kakovost kokoši.
lovici tega meseca. Režemo jih iz najbolj rodovitnih dreves, odpornih protj boleznim zajedavcev in pozebam, kajti dobre in slabe lastnosti matične rastline prenašamo s cepiči na precepljeno drevo. Cepiče hranimo do pomladi v kieti v zmerno vlažnem pesku, da se ne izsušijo. Ne sme pa Mi prevlažen, da cepičev ne napade plesen. Najboljši način cepljenja je žlebičkanje, debro in enostavno je tudi cepljenje za lub. Mnogi se poslužujejo tudi sedlanja.
Na tanjše veje cepimo enega do dva, na debelejše pa dva do tri cepiče. Postavimo jih kolikor mogoče navpično ali poševno navzgor in jih takoj povežemo z rafijo, motvozom ali predivom. Rane na cepiču in podlagi zamažemo s cepilno smolo. Da ne bi ptice odlomile cepičev, privežemo nad nje lo-cenj iz leske, vrbe in podobno. Ce smo cepiče povezali z motvozom ali predivom, moramo vez po dveh mesecih zrahljati.
Naslednjo pomlad odstranimo vse necepljene ve'e. Cepiči se tako že v drugem letu Tnoč-no razvijejo. Najpoznejše tretje leto odstranimo vse odvišne cepiče. V tretjem in četrtem letu bo pričelo precepljeno drevo roditi in bo že Po nekaj letih donašalo normalen pridelek.
V krajih, kjer imamo veliko število domačih manjvrednih vrst, pre-epimo sadno drevje čimprej. Takoj pa moramo pristopiti k precepljevanju manj primernih vrst v krajih, kjer je drevje okužilo ameriški kapar. S prikrajšanjem bp zatiranje tega zajedavca mnogo bolj uspešno, ker precepljeno drevo lahko bolj temeljito in poceni škropimo.
Prepričan sem, da bomo lahko izvedli precepljanje, ako bomo znali vse potrebno pravilno pripraviti. Uspehi pa se bedo pokazali že po nekaj letih v boljšem in obilnejšem pridelku.
Pri zadnjih dveh primerih pa je nevarno, da se cepiči radi odlomijo. Pore ’od je najbolj razširjeno cepljenje v razkol. To je najstarejši in najslabši način, ker se rane posebno pri debelejših vejah v notranjosti razkola navadno dobro ne zarastejo in se veje v poznejših letih rade lomijo. Precepljajmo marca do druge polovice aprila. preden prično močneje krožiti sokovi po drevesu Cepimo ob hladnem* in vlažn“m vremenu, da se rane pri cepljenju ne izsušijo.	■
Ko smo veje odžagali, obrežemo rane z nakrivljenim sadjarskim nožem. da postanejo gladke. Cepilni nož mora biti oster, da je rez gladka. Uspeh cepljenja je odvisen tudi od ostrine noža in koristi cepljenja. Zato cepimo hitro, da se rane ne izsušijo!
Obrezovanje trt je zelo važno pravilo v vinogradu. To delo moramo izvršiti posebno pazljivo.
Zato morajo obrezovati trte le previdni delavci in dobri vinogradniki. Dober rezač pregleda najprej trto, ki jo ima obrezati, jo presodi in šele potem. ko «i je na jasnem, kako jo bo obrezal, jo začne obrezovati, Pri tem pa mora upoštevati naslednja načela:
Trte lahko obrezujemo v času zimskega počitka, in sicer od jeseni, potem ko je odpadlo listje, do zgodnje pomladi, dokler trta ne začne poganjati. Glede na čas, kdaj režemo, ločimo jesensko, zimsko in spomladansko režnjo. Kdaj je najbolje obrezovati trte. ali jeseni, pozimi ali spomladi, je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v tem pogledu križajo. Vsekakor pa sta iz praktičnih ozirov najboljši čas jesen in zima. kn imamo rnanj drugih del.
Ali naj trto na dolgo ali na kratko obrežemo, oziroma bolje rečeno, ali naj ji pustimo veliko, ali le malo število očes, nam pove trta sama. V ta namen jo presodimo v njeni moči in glede na njeno večjo ali manjšo moč rasti ji puščamo več ali manj lesa. Nadalje se moramo ozirati tudi na vrsto trte, ker nekatere vrste rodijo
OBREZOVANJE TRT
na zgornjih očesih, moramo Obrezovati na dolgo, take pa, ki rodijo na spodnjih očesih, na kratko. Ce je trta. ki rodi na spodnjih očesih močna, ji pustimo več kratkih napenjal-cev ali pa jo obrežemo na tri očesne «palce». Trto, ki bi jo bilo treba na ta način obrezovati, je žlahtnina. Dolgo režnjo pa zahteva n. pr. grganja, re-fošk itd. Načeloma obrezujemo mlade trte bolj na kratko m stare, ki jih hočemo iztrebiti, obrežemo kolikor mogoče na dolgo, da njih moč pred iztrebljenjem popolnoma izkoristimo Pri obrezovanju trt se moramo ozirati tudi na moč zemljišča. Trte v vinogradu, ki smo jih leto prej ali v istem letu pognojili, obrežemo bolj na dolgo, računajoč, da bodo pridobile na moči. Točiko o dolgi in kratki režnji!
Drugo važno načelo pri režnji trt je to, da mora rodni leg stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa, so le malo ali nič rodovitni. Zato moramo pri obrezovanju trt vedno paziti, da bomo imeli v prihodnjem letu možnost pu-
ni les vedno na dvoletnem lesu. V ta namen puščamo tako imenovane »palce*. Ce bi teh palcev ne puščali, bi bili drugo leto prisiljeni puščati nape-njalca na prejšnjem napenjal-cu, kar ni pravilno, ker trta pri takem obrezovanju dobi previsoko deblo. Nekdaj so obrezovali tako in pogosto je bila kaka trta, ki je imela več metrov dolg star les.
Pri obrezovanju moramo paziti nadalje tudi na to. da izvršimo rez vedno kake dva do tri cm nad očesom. Ce puščamo daljše koščke nad očesom, se ti koščki lesa posušijo in njih stržen nudi skrivališča razni škodljivi golazni, zlasti pa bubam grozdnega zavijača. One rozge pa, ki jih žehmo odstraniti, odrežemo tik ob pazduhi. Ce tega ne storimo, bomo imeli poleti mnogo dela z mandanjem neštetih poganjkov, kj bodo pognali iz spečih očes ob vznožju odrezanih rozg. S tako nemarno režnjo zadobi tudi trta grd in negladek star les.
Vsak obrezovalec trt, naj ima razen nabrušenih Škarij tudi žagico s seboj. S to odžaga
ščati napenjalca ali drugi rod-1 slab les, če je potrebno.
VZGOJA SADIK
za zgodnje povrtnine
Kmalu bo čas setve zgodnjih pevrtnin in zato si moramo že ob pravem času nabaviti do-voljno število sadik. Najprej moramo vedeti, koliko semena potrebujemo, recimo na 100 kv. m, in koliko sadik moramo vzgojiti v topiih gredah za presajanje na stalno mesto. Ta čas pr hzjajo v poštev pri . na« naslednje povrtnine: paradižnik, zgodnje zelje,, jajčevec (melancane), sladka paprika in paprika za vlaganje (pcpercni) ter zelena (šelen). Vse navedene povrtnine sejemo in vzgajamo v tophh gredah in zato bomo navedli nekaj navodil.
Vsak vrtnar dobro pozna vrednost tcplih gred za pravočasno vzgojo sadik. Pri nas ie pravočasna priprava sadik velike važnosti, ker je naše ozemlje znano po svojih zgodnjih povrtninah. Ni namreč vseeno, če pride grah. krompir ali-paradižnik na trg nekoliko dni prej ali pozneje. Zato moramo stremeti le za tem, da čimprej sejemo in presajamo zgodnjo povrtnino.
C AS SETVE: Na splošno sejemo povrtnine v tople grede od druge Jjolovice decembra do začetka marca. V začetku pa že lahko sejemo povrtnino v sejalnice na prostem. Seveda mo. ramo tudi v tem primeru pri-
praviti sejalnice kot tople grede.
Kako sejemo posamezne vrste
povrtrcin?
PARADIŽNIK sejemo v tople grede na redko in zelo pl tvo konec januarja do polovice marca. Najbolje je. če seme po setvi enostavno pokrijemo z zelo rahlo zemljo al; r finim pes. k«m. Po setvi zemljo pritisnemo 7. deščico in nato zalijemo. Seme siveli po 8 do 10 dneh. Prvič p.krcmo (presajamo) rastline, ko poženejo 2 do 3 liste. Pikiramo vedno nazaj v teple grede v razdalji 5x5 cm. Ko se toliko razvijejo, da se med seboj dotikajo, jih presadimo-drugič v razdalji 8 do 10 cm. Po potrebi jih lahko ponovno pikiramo, seveda v večji razdalji. Pri prvem presajanju prikrajšamo glavno korenino na polovico. Rastline na splošno ne izruvamo iz zemlje, temveč jo vzamemo iz zemlje z vrtnarsko žlico. (Tega enostavnega robnega o red j a žal še ne uporabijo pri nas vsk vrtnarji!). Pri presajanju paradiž, nika — to velja obenem za vse kapusnice — posadimo rastline nekoliko globlje, kot so rasle v* topli gredi- Ce je zemlja v gredi suha. jo nekaj ur pred odstranitvijo rastlin zalijemo.
To je potrebno, ker se pri pre-;
eniervh, U,1,V.	 i
sejanju Izbito potrgajo krhke koreninice.
C e je vreme ugodno, začnemo gi-edice po presajanju zračiti, da se rastline privadijo za zunanje podnebne razmere. Preden odstranimo rastline iz gredic, da jih presadimo na stalno mesto, pustimo okna gredic za nekaj dni noč in dan odprta. Paradižnik sad mo na I
Cvetličarstvo prinaša denar
2e večkrat smo opozorili naše kmetovalce na vedno večji pomen, ki ga zavzema cvetličarstvo v vsakdanjem življenju sodobnega človeka, zlasti pa še na važnost te odlične kmetijske panoge tudi zz gospodarski napredek premnogih naših kmetovalcev.
V splošnem napredku človeškega izživljanja ter s povečanjem udobnosti in dobrin, ki so na razpolago v vedno znatnejši meri tudi širšim slojem, zavzemajo cvetlice prav važno, rekli bi skeraj zavidanja vredno me. sto med drugimi kmetijskimi pridelki. Nočemo sicer s tem trditi, da bi rože ne igTale pomembne vloge tudi pri manj naprednih in primitivnih narodih. Pri vseh narodih, in odkar pomnimo, so cvetlice razveseljevale človeka, in ni ga najbrž tudi naroda na svetu, ki bi s pesmijo ne opeval krasote rož in jo primerjal z vrlinami svojih izvoljenih.
Vendar pa so rože začele zavzemati v gospodarstvu važnejše mesto šele razmeroma pozno v novem veku, kakor o tem sodijo veščaki. Cvetličarstvo, kot posebna poklicna panoga, pa se je zlasti visoko povzpelo z, iznajdbo modemih prevoznih sredstev. Saj je temu komaj dobrih 30 let. kar je. pesnik Aleksander Karr dal pobudo za pošiljanje rož z «Modre obale* — v Liguriji — naravnost v Pariz.
Dandanes je postala potrošnja cvetlic skoroda vsakdanja potreba omikanega človeka in povpraševanje po njih, zlasti v mestih, pa že stalno raste. O tem se lahko uveriroo tudi sami v našem mestu. Dnevno vidimo. kako se v Trstu večajo in dopolnjujejo znane boljše cvetličarne in kako skoraj vsak dan odpirajo nove ter postavljajo stojnice rož skoraj pri vsakem važnejšem vogalu mestnih ulic.
Sicer ni e tem še rečeno, da
vJW 'hoiiia Itd, iai&iia■,
če	pa,	ni,f« atecU
stalno mesto konec marca do polovice aprna.
Za 10 kv. m semenjaka potrebujemo okoli 50 gramov semena, kar zadostuje za vzgojo pribliftio 10 do 12.000 sadik. Ceoše upoštevamo, da sadimo paradižnik v razdalji 50 do 60 cm in vrsto od vrste približno 1 m (kar znaša na 1 ha pri-bl žno 15 do 20.000 sadik) lahko izračunamo, koliko semena potrebujemo in površino toplih gred.
mm/mi v/M
m
I)llll!llllllllllllillllllllllllli||llllllllllllllllllillllllll!lllllllllllllilllllll|lilllllllllllilll!ll!lllllll!lllllllllillli:|l||||illillllillllllllllllllllllllll!llllllilll!l1lllill!ll|lllllllllllllltllil!llllllll|ll|l||l|||l||illlll|||!|i|l!|llllll!llllll! Illlllliillllilll.,, l|il|llllllltll!l!lllll!illlllllllli!ltlll!l!IIIIIIIIMIilllMm !l!lllil!l!MIIIIIIIIIIIIII!!l!llllllllill:lllllllllllll!llimilllllll|l
VLOGA ŽENSK V ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV
OGROMNA NALOGA
ki jo predstavlja
Vi dilne ženske predstavnice v Glavni skupščini Združi mh narodov so prepričane, da nudi podpiranje načrtov Združenih narodov za dosego svC' tovnega miru ženam vsega sveta upanje za bodočnost In delo za sedanjost.
Gospa Bodil Bestrup, ki je predstavnica Danske v Glavni skupščini in danski opol-nomočeni minister v Islandiji, je v pozivu, ki ga je naslovila na vse žene, dejala:
#Zenske morajo prevzeti svojo vlogo v ogromni nalogi, ki jo predstavlja delo za mir. Čeprav je neposredna rešitev vprašanj, ki zadevajo svetovni mir. odvisna morda od političnih odločitev, bi ne smele ni-
koli pozabiti, kako važne uspehe na gospodarskem in socialnem torišču so Združeni narodi dosegli s svojim delom v gospodarsko zaostalih deželah. 2e doseženi napredek pri izboljšanju življenjske ravni in vzgoje bi lahko primerjali koralnemu otoku, ki nevidno raste pod morsko gladino. Napočil bo dan. ko se bo ta otok dvignil nad morsko gladino in bo postal središče svetovnega razumevanja. Z načrti Združenih narodov se lahko seznanijo ženske vsega sveta, si o njih lahko ustvarijo lastno mnenje ter jih s svojim detom podpirajo in razširjajo. 2enske se morajo zavedati, da odpade nanje
Na Formozl se otroci uče, kako si morajo pravilno umivati zobe. Ali posvečate dovolj pozornosti negi zob svojih otrok?
važna vloga. Ce prečrtate določila Ustanovne listine Združenih narodov, boste videle, koliko vere so imeli tvorci te listine v žene in kaj vre so od njih pr.čakovali, ko so pri vseh določilih upoštevali, da so ženske enakopravne z moškimi.«
Gospa Begtrup tudi marljivo sodeluje pri izvedbi načrtov Združenih narodov za mir. Svojo domovino zastopa v socialnem, človečanskem in kulturnem odboru Združenih narodov. V tem odboru je na primer 14 predstavnic, ki so uradne zastopnice trinajstih držsv: in sicer: Kanade, Čila, Danske, Dominikanske republike, Francije (2), Iraka, Izraela, Nove Zelandije, Norveške, Poljske, Švedske, Velike Britanije in Združenih držav. Te države predstavljajo vsa zemljepisna, kulturna in politična področja sveta.
Čilsko predstavnico, gospo Ano Figueroa, so izvolili za predaednico socialnega odlbora. To je prvikrat, da so predsedniško mesto v enem izmed glavnih odborov Združenih narodov poverili ženski.
Tudi v drugih odborih zavzemajo ženske mesta predstavnic, namestnic predstavnikov >n svetov&lk. V odboru štev. 1, ki pretresa najvažnejša politična vprašanja, sta Brazilija in Danska imenovali z& namestnike svojih predstavnikov ženske. Cile in Danska pa imata v tem odboru ženske za svoje svetovalke.
V odboru štev. 2, ki se ukvarja z gospodarskimi vprašanji, so ženrice namestniki predstavnikov Danske in Švedske Indonezija m Švedska p* imata ženske med svojimi svetovalci. V odboru štev. 4. ki obravnava vprašanja zaupne uprave, so ženske predstavnice Cila in Dominikanske republike ter namestnice
predstavnikov Brazilije in Francije
Belgija ima žensko za predstavnico v odboru štev. 5, ki razpravlja o proračunu in financah, Danska p:, ima dve predstavnici v važnem «td hoc« odboru, ki se ukvarja s političnimi vprašanji.
2enc v Združenih narodih, ki zastopajo matere vsega sveta, vedo, kaj pomeni vojna in z vsem srcem podpirajo stremljenja, da bi omikane države enkrat za vselej postavile urejevanje sporov s silo izven zakona. Prav tako kot vsi moški, ki so dobre volje, se tudi one zavedajo, da Združeni narodi nosijo baklo svetovnega mitu. Prav tako kot oni so odločene, da nobeni državi ali skupini držav ne sme biti dovoljeno, da stoji na poti najplemenitejšemu cilju človeštva: mini s svobodo.
ŠOPEK IDEJ
Ako gledamo modne časopisč iz konca prejšnjega stoletja, rte moremo verjeti, da so se ženske tako kinčale ter bile kljub temu ali zaradi tega elegantne. Ob veda n ji skoraj pretirani preprostosti pa	se	izkaže	resnica,
da je bilo nekeč laže dostči eleganco. Sedaj bi morala biti vsaka ženska natančno poučena o barvah teT o njih odtenkih, kajti največkrat je le v barvi zanimivost modela 2enska bi morala biti slikarica in kiparka, kajti linija oblak je enostavna, a nekako izklesana. Lahko	rečemo, da	tvorita	sodobno
eleganco barva	in linija.	Pa	sodite	vi sedaj,
ali ni bilo laže	napolniti	si	obleko	s trakci,
čipkami n naborki, volani, plisseji cvetjem in gumbi?
Pustimo za danes marine žurnale in tuje odmeve ter si oglejmo tri originalne modeie spomladanskih oblek.
Prvi predstavlja športno linijo ter obstaja iz zanimivega sedla, ki prehaja na kimono rokave, ovratnika ki leži ob vratu, naborkov na zgornjem delu ter zelo modernih gubic na krilu, ki je sicer ozko.
Naslednji model služi dvojnemu namenu. V svetlem blagu pastelne barve dobimo veselo spomladansko oblekco; v črnem ali modrem blagu z drugob3rvnim satinastim vložkom se spremeni v fino polvečemo obleko.
Tretja skica prikazuje obleko z raglan rokavi, ki so obenem zelo podaljšani v ro-kavnem izrezu. Zapira jih na zunanji strani vrsta gumbov, kot na sprednjem delu. Od šiva prsnega posnetka padajo na krilu mehke gube. ki se zgrinjajo nad ravnim srednjim delom krila.
Potrebno je dobro blago in fine. nove barve. Pri izbiri barv ne verujte nasvetom prodajalca. Zavedajte se, da on ne svetuje, temveč proda .ja!
SONJA MIKULETIC-PALME
MODNI POM
<
Siljenje otrok k jedi je vir različnih vzgojnih težav ter mnogih živčnih motenj. Vsaka mati bi pač morala vedeti, da otrok toliko je, kolikor potrebuje. Po naravi deluje že v otroku zanesljiv prehranjevalni mehanizem, ki urejuje prehrano in je za mater dober in zanesljiv kažipot. Ne smemo pozabiti, da je med posameznimi otroki velika razlika: eni imajo večjo, drugi zopet manjšo potrebo po jedi. Ce mati upošteva to naravno pravilo, si bo prihranila mnogo razburjenja, jeze in skrbi. Zato ne dajaj otroku več jesti, kolikor sam hoče. Ce dete ne izpije vsega mleka v stekleničici, se nikar ne tolaži z mislijo, da bo prihodnjič več pilo, temveč priznaj, da si mu nalila preveč. Daj mu v bodoče torej prav toliko, kolikor je prej popilo, rajši celo manj. Ce pa dete poželi večjo količino, mu daj prihodnjič več. Ce otrok dobiva
Še o otrokovem apetitu
hrano že na krožniku in vsega ne poje, je to znak, da je otrok sit in zato nikar ne misli, da je lačen. Pri naslednjem obroku mu daj manj, če pa hoče še jesti, mu daj več.
V>sako prigovarjanje ali celo siljenje k jedi. je otroku v škodo. Vsi taki poskusi so brezuspešni in povzročajo le razočaranje, razburjanje in jezo matere ter otroka. S siljenjem mati ničesar ne doseže, pač pa uveljavi otrok svojo voljo in trmo. To postopanje znajo otroci kaj dobro izkoristiti, da tu in tam stavljajo pogoje: «Jede! bom, če mi obljubiš, da mi boš
kupila to ali ono igračko!* Seveda je tako ravnanje popolnoma napačno. Ako otrok noče jesti sam od sebe, ga pusti pol dneva brez vsake jedi. ne sprašuj ga, če je lačen, ignoriraj ga povsem in prepričana bodi, da bo sam prišel k tebi in te bo poprosil za jed. Ne smeš mu pa kazati začudenja, ravnaj, z njim, kot da se ne bi nič zgodilo. «Skoro bi bila nate že popolnoma pozabila!* je edino, kar mu v takem primeru lahko rečeš.
Ce pa je otrok bolan in zaradi bolezni noče jesti, ga pusti pri miru ter pokliči zdravnika, ki bo odločal.
Ce pa otrok odklanja določene vrste jedi, ga tudi ne smeš siliti, temveč ga skušaj na pa-
meten način pripraviti do tega, da bo jedel. Preden mu daš jed, ki mu ni všeč. ga hrani kaka dva dni le pičlo in mu nato ponudi neljubo hrano. Ce pa tudi še tedaj noče jesti, mu vzemi krožnik ter sama pojej, česar ni hotel jesti. Pri prihodnjem obroku mu daj nekoliko več take jedi, ki mu prija. Sele po kakem tednu mu daj zopet tako jed, ki mu ne prija, in sicer brez vsake pripombe in nevolje. Od časa do časa lahko rečeš: »Ker tega (na primer korenčka) nočeš, ti bom dala samo krompir! »Po večkratnem takem poskusu se bo otrok sam oglasil: »Danes bi pa rad jedel tudi korenček!* Ugodi mu, daj mu pa le malo količino neljube mu hrane. Pa res malo! Ne govori preveč in ne razburjaj se. Nikdar ne kuhaj za otroka nad dveh let posebne hrane. Pa res nikdar, razen če je bolan.
Dr. S. &
vse te mnogoštevilne prodajalne cvetlic v Trstu prav dobro zaslužijo. Vendar pa imajo njihovi lastniki z razprodajo rož gotovo toliko dohodkov, da plačujejo strcake ter da se poleg tega je preživljajo. Prodaja cvetlic je v našem mestu na splošno ugodna in vse kaže, da se bo ta v bodoče še povečala.
Sedaj pa poglejmo, kako je s pridelovanjem cvetlic za tukajšnji trg ali od kod jih dovažajo v Trst. Na podlagi raznih poizvedb prodajo na tukajš. njem trgu še razmeroma malo' rož domačega pridelka, izvzem-ši poleti, kajti večino rož pripeljejo predvsem iz Ligurije ali z italijanske »Modre obale*.
Vsekakor se nam zdi umestno omeniti dejstvo, da dovažajo v Trst velike količine cvetlic, kakršne bi lahko prideloval) tudi na našem nabrežju, predvsem pa v zavetnih in sončnih legah. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi v naših krajih uspevale tudi v zimskih mesecih enake rože kot v Liguriji, vendar bi pa po vsej verjetnosti tudi na naši obali uspevala večina vrst, ki uspeva na »Modri obali«, kajti srednja mesečna toplota naj-mrzlejšega meseca v letu, to je januarja, se razlikuje le za nekaj stopinj C. v škodo naši obali. Vrtnice in nageljni, ki predstavljajo pač najvažnejše vrste cvetlic in ki jih dovažajo k nam v ogromni množini, bi gotovo uspevali in cveteli pozno v jesen tudj pri nas na prostem. S steklom pokrite grede pa ne stanejo pri nas tudi nič več kot v Liguriji. Naši kme-tcvalci-cvetličarji pa bi ob svojem domačem pridelku prihranili znatne prevozne stroške i» imeli seveda bolj sveže cvetlice; vse te prednosti imamo že sedaj z domačo povrtnino in sadjem.
Na istem zemljišču bi prav lepo uspevalo rrjnogo vrst rož, ki bi donašale pri enakem trudu neprimerno več denarja. Treba bi jih bilo le umno gojiti po sodobnih strokovnih izkustvih. Koliko dobrega zasluž. ka more dajati umno cvetličarstvo, nam kaže pokrajina Imr peria v Liguriji. Po sodbi izvedencev so v tej pokrajini pridelali lansko leto na komaj 2000 ha obdelanega zemljišča nič mšnj kot 75.000 stotov rož. ki so jih prodali za okroglo šest sto milijonov lir; največ nageljnov, približno 252, milijonov, ter približno 4Q milijonov vrtnic. Ves ta zaslužek je prišel v roke 7000 družin cvetličarjev, oziroma kmetovalcev V?akg izmed teh družin je prejela nič manj kot 857.000 lir za svoje rože, in to na približno 3000 kv. m zemljišča. V navedenih 2000 ha zemljišča računajo, da je investiranih približno 14 milijonov lir. kar znaša na vsako družino 200 tisoč lir.
S tako velikim letnim družinskim zaslužkom na tako majhni površini zemlje ln z razmeroma nizko investicijo se gotovo ne more ponašati nobena druga kmetijska panoga.
a. e.
(Verjetno se z izvajanji v gornjem članku ne bodo vsi strinjali, pa bi bilo prav, če bi se slišala še »druga plat zvona*).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitn iiitMiitiiiiiiitiM!"
'iillliilliliilillIllillIllIllIllllilliilllllilillliliiliiliiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiilliiliiiiiliiliiiiHiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHi iiiiiimimiiimniiiiMiiiiiiiimi!
0 nolrebi Glasbene vzgoje
Naši mladi glasbeniki
Ko je bil človek še na stopnji ž.vali, je bila njegova edina ;n glavna skrb samo ta, kako si bo ohranil golo življenje. Kakor hitro pa se je umsko toliko razvil, da 3e mogel 2 uspehom kljubovati vsem nevarnostim, si je že začel ustvarjati to, kar se nekaterim modernim barbarom zdi nepotrebno. Ko si je znal zgraditi primerno vama bivališča pred vremenskimi ne-prilikami m divjimi zvermi, ko si je z obdelovanjem žrmlje in uspešnim lovom mogel zagotoviti dovolj hrane, se že rojavijo prvi rud mentalni poskusi raznih um t osti,
V preprostih risbah in okraskih se pojavijo prvi po-
NEKAJ PABERKOV IZ PRETEKLEGA LETA
V preteklem letu so tudi filatelisti zabeležili precej novosti, ne samo na področju -zdajšnja novih znamk (na dan izide v celem svetu od sedem do osem znamk), ampak tudi na področju posebnih tematr sikih zoink in prvih izdai nekaterih novonastalih držav. V preteklem letu je kar pet držav izdalo svoje prvg .znamke: Otočje %u - Kyus v Pacifiškem oceanu, ki je pod ameriško kontrolo, je izdalo najprej frankovno in letalsko serijo, med letom pa številne priložnostne znamke. Francozi, ki so do sedaj izdajali znamke za in. dokino. so začeli v zadnjih mesecih pr. leta razi.kovati tam na poštnem področju kar tri države:	Viet-Nam,	Laos	in
Kambodžo. Tako smo dobili kar tri nove države, ki bodo odslej uvrščene v filatelističnih kata-log.h. Ob koncu pr. leta pa je doj.la samostojnost tudi Lib,-ja, ki je takoj izdala svoje zi amke, sicer pret.ske dosedanjih.
Ora;nimc tudi Organizacijo združenih narodov, ki je ob koncu pr. leta .zdala svoje prve
četki slikarstva, v grobo izdelanih kipcih iz lesa početki kiparstva, v preprostih piščalkah in bobnih početki glasbe. Se danes žive na svetu ljudstva, ki so ostala na tej primitivni stopnji. V nekaterih predelih Afrike, Južne Amerike, Azije in Polinezije žive še danes plemena, pri katerih se vsa glasbena umetnost omejuje na divje plese ob zvoku bobnov in iz moduliranega vzklikanja raznim surov m božanstvom. Gotovo pa je, da ga danes ni na svetu ljudstva, ki bi ne imelo vsaj najprim.tiv-nejše oblike glasbene umetnosti.
A vsa ljudstva niso ostala na tej stopnji. Nekateri predel) našega planeta so bili za kulturni razvoj človeka mnogo ugodnejši. Kina,	Indija,
Egipt, Mezopotamija	so te
skromne začetke že močno izpopolnile. Pojavijo se nove oblike trobil in razne oblike godaln.h instrumentov. Bogo-služje pridobi nov sijaj s petjem in izpopolnjenimi instrumenti. V kulturni krog vstopajo novi narodi, ki si prisvajajo že obstoječe pridobitve in jih dalje razvijajo. Kakor je if.ovčk na različne	načine
skušal zabeležiti razne dogodke in misli z najraZltthiejšimi pisavami, tako je poskušal zapisovati si tudi melodije, k) so
se prenašale iz roda v rod po ustnem izročilu. Končno je človek prišel do današnjega načina glasbenega zapisovanja. Od naj preprostejšega vzklikanja se je postopoma glasba razvila do današnje opere in simfonje. Lanes imajo kulturni narodi gledal šča, glasbene konservatorije in nešteto drugih umetniških ustanov. Po številu in kakovosti ’ kih ustanov ocenjujemo kulturno s*op-njo narodov. Cim kultumejši je narod, tem bogatejše in pestrejše je njegovo življenje ter njegov pomen nred svetom večji. To, kar velja za narode, to velja prav tako za posameznika.
Kaj ni vsega pomilovanja vreden človek, ki se je rodil ali pa mu je nesreča prinesla kako telesno hibo? Kaj ne pomilujemo slepca, ki ne more videti sončnega vzhoda, večerne zarje? Glušca, ki ne bo nikoli slišal slavčevega petja?
In kaj ne lahko prav tako upravičeno pomilujemo človeka, ki kljub zdravim ušesom ne more uživati lepot velikih glasbenih umotvorov, ki ostane brezbrižen ob Beethovnovi sonati, Chopinovem Noctur-nu? za katerega je Mozartova glasba samo ropot? Zakaj ne bi pomilovali človeka, ki se ne more okoristiti z vsemi duhovnimi dobrinami, ki so jih veliki umetniki poklonili človeštvu? Saj je končno tudi on neke vrste invalid!
Vendar njegova duhovna pomanjkljivost ni nepopravljiva. Glasbeni instinkt je vendar sestavni del človekovega notranjega življenja in brez njega je malokdo. Govorimo lahko le o zanemarjenosti ali pomanjkljivi izobrazbi. Toda reven in lepota nekaterih skladb velikih mojstrov so take, da je le škoda, da jih tako malo ljudi more uživati. Zato je potrebno, da čim bolj širimo in pospešujemo glasbeno izobrazbo, da si s tem pri-svoj.mo to, kar nas v največji meri povzdiguje in loči od živalstva. Kakor obogati človekovo življenje poznavanje raznih krajev, spoznavanje velikih del pisateljev, prav tako ga obogati možnost uživanja lepih melodij. Ko bi vprašali tiste mladeniče in mladenke, ki sc pretekli četrtek igrali na produkciji Glasbene Matice, ah se jim zdi glasbeni študij potreben, bi nam gotovo odgovorili z odločnim »da«.
KAJ	NAJ BEREM?
HOJI KR
ODISEJA
(Slovenski mladini pripoveduje Anton Sovre)
Ob 400-letnici slovenske knjige smo Slovenci dobili v prevodu profesorja Antona Sovreta Homerjevo Iliado in Odisejo. Toliko čudovite lepote in melodije je znal Sovre vliti slovenskemu epskemu šestercu, da se nam v svojih mojstrskih prevodih opravičeno zdi neprekos-ljiv.
Da bi pa približal Homerja, tega najstarejšega in največjega epskega pesnika vsega sveta tudi mladini, je Sovre nedavno priredil Odisejo v prozi. Grški pesnitvi Iliada kakor Odiseja sta nastali v času od IX. do VIII. stol. pred našim štetjem in imata vsaka po 24 spevov. Medtem ko opisuje Homer v junaškem epu Iliadi zadnjih 50 dni bojev slovite trojanske vojne (1194 - 1184), nam Odiseja govori o povratku Odiseja, grškega junaka pri’Troji, v rojstni kraj Itako. V tem epu je pesnik nanizal vrsto pustolovščin okoli ene osebnosti, nesrečnega, a naposled le srečnega trpina Odiseja. Pesnitev tri neposredno nadaljevanje Iliade, pač pa je z njo povezana le po glavnem junaku in še po nekaterih herojih.
Kljub temu da ni mogoče čudovite polnosti originala preliti v prozo, je zgodba ostala skoroda nedotaknjena, ohranjeno je ostalo tudi mnogo svežega čara prvotne pesnitve, dalje pokrajinsko občutje in tudi osebe — umrljive kakor neumrljive, prijazni in nevoščljivi bogovi, žene in ninfe — so obdržale svojo prepričevalno živo podobo. V tej priredbi moramo občudovati tudi arhajsko izbiro besed prav tako kakor veliko svežino pripovedovanja.
Na koncu uvoda, ki govori , o pesnitvi in krajih njenega dogajanja je A. Sovre opozoril na vzgojne elemente te Homerjeve pesnitve, ko pravi: «Njene osebe govorijo same tako živo in neposredno zase in zoper sebe, da te ob branju zmeraj zopet zajame čar .večno človeškega, izvirajoč iz zgodovinske, mladosti naroda, ki je to, človeškost
ODISEJA
prvi in doslej najlepše izrazil. La egadelj vzemi, beri in sodi sam,' prijatelj moj mladi!«
TEHNIČNE
ZANIMIVOSTI
PETROLEJ IZ BITUMINOZNE
GA SKRILAVCA. V bližini kraja Rifle v Koloradu je začela obratovati poskusna naprava za pridobivanje surovega petroleja iz bi-tumlnoznega skrilavca:	ležišča
tega skrilavca v Združenih državah so ogromna. Glavni del naprave je ogromna retorta, v kateri se lahko predela do 400 ton skrilavca na dan; retorto ogreva plin, ki ga pridobivajo pri tem postopku iz te rudnine. Postopek je zelo enostaven, tudi niso potrebne zamotane aparature. Upajo, da bodo lahko na ta način pridobivali petrolej, ki bo lahko tudi glede cene uspešno konkuriral s pridelkom velikih naravnih petrolejskih ležišč.
NAFTA IZ OPUŠČENIH PE TRCLEJSK1H VRELCEV. V zad
njih 15 letih so ameriški inženirji s posebnim postopkom, ki ga ime. nujejo «povocenj», iz 162 opuščenih petrolejskih vrelcev v državi Oklahoma rešili 52,450.000 hi nafte. Spustili so 715 hi vode med plasti nafte in s tem pritiskom spravili nafto na površino, da so jo lahko zajeli.
JICA
1>EPI
Draga Pepa!
Se zavedaš, Pepa moja, da te dni po vsej deželi Kurent trobi svoj veseli pustni kuja - hej a- hoja?
Ker tvoj duh je čil in zdrav, vem, da mi boš dala prav, če ti to-le zdaj poudarjam, in tako te ogovarjam:
Svet naj pleše, kakor hoče, naj se smeje, naj se joče,
Za otroško
rajanje
ZA BISTRE« LAV K
Hlllllllilllllllilllllllllllllllillllllliltlllllllllllllllllillll lUllllilllllllllllllllllUlIIIIIIIIUIIIIlillllllll
Kolilto učencev je imel Pitagora ?
»Reci, Pitagora srečni, potomec Modric helikOnskih, tole mi zdaj odgovori: dej, koliko vrlih učencev v tvoji se hiši sedaj ubada na poti k modrosti?«
«Tole povem Polikrat, da se matematiko krasno vseh polovica uči, nesmrtno prirodo spoznati hoče nato četrtina. Sedmina vseh mojih učencev rada molčala bi le, besede razmišljala večne.
Z njimi še žene so tri, med njimi je prva Teana.
To so nasledniki osi, kar meni so dale jih Muze«,
REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno:	1. Telemahos. 9.
ozon, 13. iravadi, 14. Libija, 16. litota, 17. padalec, 18. afere, 19. netila, 20. Ina, 21. Manila, 22. k k, 23. le, 24. Morana, 25. ko, 26. ta,
27. morala, 28. kum, 29. tetive, 30. narod, 32. planota, 34. vozilo, 35. kita.-e, 36. kavalet, 37. Asam, 38. vretenica.
Navpično: 1. Tila, 2. Ertflla, 3. La Tene, 4. Evora, 5. mate, 6. Ada, 7, hi, 8. slatina, 9. obala, 10. Zlla, 11. oje, 12. Nacek, 15. idila, 17. penale, 19. narava, 21. moritev, 22. komolec, 24. motor, 25. Kurili, 26. tepka. 27. Menam,
28. Kazan, 29. tata, 30. nove, 31. dota, 33. lis, 34. Vat, 36. K(ardelJ) E(dvard).
K*
Dragi otroci!
Prav gotovo si vsak od vas želi, aa se v pustnih dneh nekoliko pozabava in verjetno Je dela načrte, kako bo najlepše proslavil svoj «god». Toda hi treba, da se samo kar tjavdan našemimo, bolj zadovoljni bomo in bolj temo presenečali, če se bomo znali tudi za pust okusno obleči. Starejše deklice sj bodo že same pomagale; mlajši otroci se pač morajo obrniti k svojim mamicam po pomoč.
Ker praznujemo pust iz večine v demačem krogu, si navadno ne delamo posebnih stroškov, pač pa priredimo kako mamino ali očetovo obleko; nekaj razparamo, nekaj prešije-mo alj prišijemo, nekoliko nagubamo in zavihamo, privlečemo iz 9krinje kako pokrivalo
in maska je tu. Seveda bo iznajdljiva roka znala tudi «iz rrič« kaj originalnega ustvariti.
Prav hvaležen material za maske so tudi rjuhe, če smo spretni. Za domačo uporabo je dober tudi krep papir, iz ka terega si lahko urežemo prav živahno in okusno pustno obleko
Ce pa imamo priliko, da gremo na. pustno rajanje in so starši pripravljeni žrtvovati rtan^fkaj denarja, tedaj si pa naipriavfmo iz cenenega blaga kostume, kakor nam jih kažejo slike: rdeče blago z belimi pikami bo služilo za hlače in rokave klovnske obleke; modelček je moder in ima rdeče gumbe, ovratnik je bel, kapuca rdeča, gumbi na njej črni.
Ljubka je tudi maska metuljčka. ki ga ponazarjata rumena barva širokega krilca in perutnic ter zelena barva ži-votka in čepice.
Lep par tvorita mali Holandec in Holandka: rdeč telovnik in bela srajca se lepo odražata od rjavih hlač in čepice. Deklica pa ima rdeče obrobljeno modro oblekco, belo bluzo in belo čepico ter drži v rokah rumen košek rdečih rož.
naj mu mraz je ali vroče, naj kar koli se dogaja, naj se v zbornicah razgraja, naj kak demagog zalaja, stranka stranki naj nagaja, naj se ljudstvo kje zavaja, al’ režim se kje zamaja, ali vlada naj odhaja, naj človeštvo se razkraja ali pa se v slogi shaja, naj sovraštvo kje razsaja al’ ljubezen se poraja, naj veselje nas navdaja ali žalost nas obhaja.
Vsak človeški ringaraja najina je dnevna vaja: Medve, Pepa, ne molčiva in o vsem tem govoriva.
Mar tradicija ta lepa zdaj prekine se naj, Pepa? Kaj bi rekel ljudski glas, če medve bi pustni čas kratkomalo preskočile??
Pepa, ne, nikoli tega!
Bog nas varuj vsega zlega, to bilo bi že od sile!
Par besed zato po svoje Juca tukaj naj zapoje:
Stara pustna je navada, da goji se maškarada.
Vsako mesto, vsaka vas si za pust želi six>j špas.
A omeniti se Šilca, da tu mala je razlika!
To velja za čase stalne, ko razmere so normalne.
Kaj bo danes maškarada, ko nam taka kriza vlada?
Ko povsod nam manjka vinar, kjer nekdaj je bil goldinar?
Pa kljub temu staro, mlado sili v pustno maškarado... Kaj naj ta pojav pomeni, ko šaljivost ni poceni?
Če ti manjka pustni krof, pa postdneš filozof.
In zatorej ta zadeva, taka meni se dozdeva:
Vse preveč pajacov, šem giblje se na svetu tem.
Celo leto se držijo resno in zato hitijo, da vsaj enkrat se znebijo maske lažne te vsakdanje in pokažejo v zabavo enkrat v letu lice pravo... Praznik torej pust je zanje!
Danes to je, Pepa zala. pravo jedro karnevala...
'-9trio '•? 69 gjflVjss iV. <
Zdaj pa. ljuba Pepa: ZdravoJ Dobrg Ji ,?efan: ?ahabo.pr,aoo Danes pustna je nedelja, mnogo naj ti bo veselja!
Ce brez krofov ti bo miza, vsaj naj dovoli ti kriza krožnik klasičnega zelja!
KaKo lo misli?
Aleksej Petrovič: Kaj pa ti
je tavprišč? Zakaj se tako žalostno držiš?
Sem Jon Ivanovič: To je zaradi smrti angleškega kralja.
Aleksej: Čudim se ti, ta-varišč! Navsezadnje je bil to kralj kapitalistične države. Ne razumem te!
Semjon: Razumel me boš, če ti povem, da je ob novem letu neki prerok napovedal,
da bo v prvih mesecih '61* umrl glavar velike države. .
Aleksej: No, vidiš: preror ba se ie uresničila.
Semjon: Seveda; ampak m« tihi up je šel po vodi.
Zadrega zdravnM
Tržaška kronika P01^8;.^ so dne 20. t. m. čapelj umobolnico nekega J Zacchigna, ker je don?*Lj<) prenehoma ponavljal bc*~'j »Stalin, Stalin«. Tudi prevozom -n v umobolnici mi iz njegovih ust ni P drugo kakor: »Stalin, b	„
Zdravniki so baje v	«.
zadregi. Ne morejo se	.
niti, če je Zacchig« »"J ker kliče »Stalin. Stalin*, pa če kliče ((Stalin, ker je norec.
Atlantsko ntsvif uenie v
Delegat A: Torej dogovorjeno: komandan ^ narice bo Američan: » dant zračnih sil 1)0J* «#0 a komandant vojske ob bo Francoz.	*cr
Delegat B: Ne zabiti italijanskih sei]r,vjti. tudi njih bo treba	i,
Delegat A: Dobro. vili bomo kakega^ -»pri skega generala na celo ževe švicarske garde.
Rimska BOlitika
Tajnik: Ali je prav. #p0. papež v svojem zadnj®1” . 4e ročilu pozval kristjane, vzdramijo?
Ekscelenca:	P	o P o 1
prav. Glavno je, da kristjani naprej mirno ljejo.
de«0-
med vrsiami
D*
Posrečilo se mu je- Za &
t. m. se je «Uniti» sp ^ krat razpisala o coni P' p lok redne uprave, ki £ \pr tem, da se zaradi živins* je ge skrči obmejni PronLi 8 dal listu povod, da v ^
vsem mogočem in n®geve* čem, le o slinavki ne- g da opisuje razmere v co ^ z debelim peresom in -.^o bolj turobnih barvah mu je zdrknil tudi tal® p vek: «NeKemu mladenič" ^ ' aje posrečilo pobegni11 titr tovskega pekla (iniern<Y, no) in se zateči v cono Med vrstami: Tej ve, ja*i ni vesti bi bilo treba ® ^ treslji« y
še naslednje pre drobnosti: Mladeniču. V ge
tvegal ta usodepolni kor ^
je s peklensko muko v o
čilo izvleči iz žepa » Jp izkaznico, z junaško Sc Jtrsž' Je pokazal obmejnemu v niku; ta je vzel lz*jaZf,isojr svojo roko, ki je bil8 » -jena v divje grozečo P**	15
gledoval jo je celih dolR. ^ sekund ter jo nato v*’ j. je rojskemu mladeniču. *» na tiho vzklikni}: «** ter * velja, zdaj ali nikoli-* r8ci-obupno hrabrostjo Pr , v ec obmejno črto in stoP« no A.
Tone
Renko
S>reieser Kitim	tla	išč zalila	tl
^["svi- ta * g rt do*na »pr ot i ££ l-"- '■	:■	■iBi«iirergiiBirainmiiiiiliW«IWBWIWW^
boiu OZ N »" (1 ce .t, 10 cents), grb OZN .n sedež v New Yor-ku (1 1/2 cer t. 50 cent;), grb QZN in nap.s Mir - Pravičnost -V-r.iOst <2 cents, 1 didar). prapor OZN (3 cents. 15 cents, 25 etos), pomoč mltdini - UNICEF (5 cent) in Združitev narodov na obeh poloblah (20 c e . s) Nt.psi na teh zmmkah so v angleščini, španščini, ruše.m. francoščini in kitajščini.
V de polnilo k pregledu o znam.: ah razl.čnih držav, ki poveličujejo Organizacijo združenih narodov, ki ga je že objavil naš list. dodajamo sledeče: Duns*a je izdala eno znamko s sliko ladje, ki jo je poslala v Korejo, italijanska uprava v S mali ji je na dveh znamkah naslikala prapor OZN pole;- ital.janskega ob zasedanju Deželnega parlamenta. Indonezija je ob lanskem dnevu OZN dala v pumet serijo šestih znamk, na katerih vid: mo goloba m.ru; ob isti priložnost) je Siam Izdal znamko, na kateri je nasl.kan grb organiza-c.je. Tudi Filipinski otok) so ob dnevu OZN izdali spominske znrmke. in sicer tri z enakim motivom, ki nam prikazujejo deklico, kr drži v eni roki prapor F lipinov. z drugo roko pa podpira grb organizacije.
Na koncu nai omenimo še juž-nokorejsko republiko, ki je izdala kilome rsko serijo ne čast državam, ki so ji pr.skočile na pomoč; vsaka država je bila -	—Zanimi-
u □oohli u.q; ][□
Riše
deležna dveh znamk, vost predstavljata znamki, na-m njeni Italiji, na katerih je bila naslikana italijanska zastava s se vojsk m grbom, l' znamki sta bili pozneje odvzeti iz promtta in zamenjani z dvema drugima, na katerih s« vidi, da ie Italija danes republika. ne pa kraljevina.
Portug lske Koionije so v preteki m letu zamenjale svoje frSiikovne serije, ki so bile že preveč čara v uporabi. Na novih znamkah T.mo rja so naslikane različne orhideje, ki rastejo v koloniji, na znamkah portugalske Angole vid mo različne eksotične pti-e. v Mozambiku pa razne vrste rib, ki živijo v tisti deželi. Tisk teh znamk je b.l izvršen pri C ur-vousierju v Švici, kar jamči za estet čno lepoto znamk (tudi jugoslovanske znamke za šahovsko ol mpiado leta 1950 so bile tiskane v i»t<m podjetju, ki ie sb-eializirano za tiskanje znamk).
(Nadaljev. prihodnjo nedeljo)
Od te jame pojdi strmo v hrib. Stopi čez vrh in onkraj vrha je majhna dolinica. na dimi katere je majhno brezno. Spusti se brez skrbi vanj. Prišel boš brez truda v velikansko podzemeljsko dvorano. Pojdi po njej do malega tolmunska. Prišel boš še v veličastneišo dvorano. Ko boi vanjo posvetil z baklo, ti bo zažarela v neštetih biserih kot zimsko nebo. Pojdi naprej do reke, zavij proti toku vode in prišel boš do velikanskega križa vsega bleščečega se v svetlobi bakle. Za križem je jamica. Na dno te jamice sem spustil debešo hrastovo z brinom okovano skrinjo s Prumovim zakladom. Priložil sem pisanje o usodi zaklada do padca Troje pa do današnjih dni. Ni prostora in časa, da ti tu to opisujem. Poišči! Bog ti daj srečo in molj *a pokoj moje duše. Pater Andrej.« Profesorja Kanado je oblil pot in bal se je, da ga zadene kap. Ni vedel, ali bedi ali sanja. Sči-pal se je. Skočil je. m končno se je prepričal, da se mu niti ni sanjalo, da niti ne stoja, temveč da je prav vse res. Se je čital davno sporočilo patra Andreja Znal ga je že na pamet
5.
Stopil je do domače družine: «Janezefc, tl hod š v šolo. Gotovo se učiš tudi zemljepisja in prav gotovo imaš tudi atlas — kar.ada.s Kuštravi zanikrni vaški šo-larček je nekje Izza peči izvlekel star razitrgan atlas. Profesor Kanida je listal in iskal. «Aha, Trst je tam blizu. Torej moram v Trst, kanada. V Tret moram, v Trst, kanada.« Stari kmet Miha se je praskal za ušesi: «Malo težko bo sedaj v Trst. 2eleznice so razbite. Pa kaj se vam šmenta tako mudi tja. Jaz sem bil ■včasih tam vojak pri 97-em.» Profesor Kanada pa je kar naprej godrnjal, da mora res v Trst. In poba-saii je svoje revno imetje in odšel. Pohitel je na malo bližnjo železniško postajo in zahteval voznj listek za v Trst. «2al vam ne morem postreči, Prvo: proti jugu trenutno vlak ne vozi, ker so razbiti mostovi, drugič pa vam tak listek izdajo lahko le na Dunaju.« »Potem pa re odpeljem na Dunaj!« »Da. tu izvolite vozni listek. Vlak bo pa odpeljal, če ne bo zaprek, šele opolnoči « — Profesor Kanada je plačal vozni listek »Kaj b^m izgubljal čas tu na postaji. Odidem kar peš na Dunaj!«
In tako je z voznim h kom v žepu dobri Pro1®, Kanšida čez dva dni sreCj’ no pripešačil na Da Zvedel je na Dunaju, da Trst ne more. Tudi ie tovanje zelo nevarno in žavno. Se vojak! komaj tuje jo. »Sicer pa bo 8 skoro konec vojne; medte sl pa malo prečitam o mavu in o svetu tam c li » In ko se je končala na je bil podkovan ° ze-|. ljepisju Treta in okolice mava, kot bi bil tem 0°m Dobro je zavil knjig0' vta,0 nil jo v nahrbtnik in' j, mahnil v Trst. Po neZ§konj, ln težavah, peš, z vla _ na kmečkih vozeh, na vornih avtomobilih )°
t<r
je
nekega vročega P°p v juliju primahal v ^ »Opomorem s! in n®* u||-jedače.« Sel je P° lepl peci, toda naenkrat mu ® gte kod iz nekega okna p olJr v glavo v papir zavil^ pirjevi olupki, Sra ” roPoV ščine in par mak8')em, vmes. »To je lep	„s
kanada. Moram Pa ^e• ono klopco, da »e m ^^pco dim.« Sedel Je na . nsr pod drevesom, hrbtnik. položil ga nk]obu'c; co, v roke pa V**L, Ok®" da ga malo osn«*' 0i»«l-njega so se pod 1	„	1P
zagoreli pagiavc , kri mahali z rokami.
Od laži do resnice
nastavno	ne	°re	tako
čs »/.<	1	ne	more	iti,
v TJLT1 9iblje in
drush-	nasprotjih. V
tSoL je VI,Sl sPPa<* med F°-
2a dohJ^ .^oveškim hotenjem a lJ}.pcIIplošenim hoteti«a.*	?' Ce moramo —
- *™žbenega stališča ivjprcrfpi. Ja “dobron človeški <*nd/u.,3 msPl°h, napredek v P® orJU‘^'ncs^1 ^ ' za szlos Mmskl anie le'teoa, se ba m,,) -f1 u dru2bt urši bor-‘inieomt . njeneoa razvoja imenom!, *dagnacijo, med tako '» r«i1.pi' revolucionarnimi tm 5!0nQruimt silami. In po iSf..bo P°sameznlk v <*kTTlcne™ Procesu drui-J~qalania Postavil na Slci^ JjoPrednih ali nazadnja-"“ra n™-*®, ffa tudi more in Ha h.i 2a dobrega ali sla-
Srn tag? aU irne°a-*h elr.Ji ruoremo vredno-c® obs«°Ji 2a nas rtojf <„ objektivna resnič-^strnipJr11 ^astna subjektivna ™„,ne Prisedejo do
da ideali«, i0narneda absur-H je Berkeleya: «Vse, iiifiu, ’ £ }°ii samo v našem to«	človek,	je	kot	in-
w ne mm irn°-bel, se pra-^dar ir ° n 'n ne sumo bel, i-esobiJT^f0 usodo in razita »T - iloveške družbe, '% njen n^Zn-V^e- ali se ie 071 H dnifh ,ivi del’ v Pr°' zbenega črno-belega Mem Posluuil na pozicije ^ njeno,, ^ruega; to pa mora ""bitju hm ,zaklTučnem vred-^eneti ^kompromisno iz-2uto	ai; be!-'
H ,	največjo	ža-
^sj}ovenski nared, za Pcsebei P Ja,ia in aktivista Kocbek fofl- °’ da je napisal PMnif;e	ki je « njej pri-
mhJr^ensfcega osvobodil-Tl'i’ni , „ ,Ja Postavil ramo k E**# ifnr'- ’imi izrodki člo-
sij fjs?l'?anskimi in nem->■ i.- belogardisti, špi-
. ko
i rJL1’ rpsn‘ci bil rsak H bor^oujkljiv partizan pojejo M 2,1 Pravično stvar He oinn!06a' za boljše družil of t'OT!,pe **•*-• tisočkrat boli-b<!lr,Jla Jnaiboljšegay> ja-ne r^r ta’ da vohuna
?ffiwenkm' k-r ie to ie
^Hor c“!i’ uinia pran Boris ne gre /o-2nin *rn* * dobre <n slabe, be-j°Pajn	zato,	ker prvi
j£e^jan4 *' pral'i*<?* odnos n«?1*' s s* drU£b Pa nepra-
°u b0‘e «M
J * Korh , w na isto stali-... Hi« J.k?m. pri katerem au^'in rJP.ion enačita s slo-i Mon rtizanom. odnosno
to
me je začudilo hktyprni^smn Borisa Pa-zvi^tem se namreč v
vratno jesenu, strinjati tudi z [ manj, da bi kdor koli o njem njegovo recenzijo Kocbekove spreminjal svojo sodbo po po-knjige!	I trebi. Gre za nekaj povsem
Vsakomur, ki se sklicuje na I drugega, gre za to, da se danes
dialektiko, je ta danes na izbiro v dvojni izdaji: Marxovi in Heglovi. Prva, temeljita in potrjena od tisočletnih znanstvenih izsledkov človeškega duha, je za nas edino veljavna. Ta pa uči, da ie praksa edino merilo za resnico.
Praksa je pokazala, da ume Boris Pahor dobro, lepo in pošteno, se pravi objektivno napisati svojo «Prevratno jesena in še marsikaj. Praksa pa nam tudi pove, da je prav on napisal tudi zelo neobjektivno poročilo o Kocbekovi knjigi. V obeh teh delih zavzema on popolnoma nasprotujoča si stališča do našega osvobodilnega boja. Torej je resnica to, da samega sebe izpodbija.
Pa ne gre za nobeno kame-leonovstvo Borisa Pahorja, še
vrši o njem težak spopad, spopad prav med silami, ki so * narekovale <tPrevratno jesen«, in tistimi, ki so ga nagnale, da je šel napisat slavospev Kocbeku. Želimo mu, da bi ga zaključil tako, kot bo to v skladu z njegovimi stremljenji naprednega, svobodoljubnega književnika.
V Borisu Pahorju so torej še stare usedline napačnih nazorov in predsodkov pa tudi mnogo poštenega in zdravega, tudi kle-ne vdje, da bi se izkopal iz svoje mučne notranje razdvojenosti, ki mu ne dovoli, da bi končno zavestno in sproščeno mogel uporabiti svoje pero v borbi za tistega novega človeka, ki vem, da mu je tako pri
STCtl
DUŠAN FURLAN
(KONEC)
h	tihluba:IISO
.fmmimmiipmuumitiiiimi,. fViin llltthcV
''llllllllilllllllllmillllllllllllilt'
Zavidala sem gmajno ti in skale, še brinja drobni sad, moj pesnik s Krasa, in sive bore žalostnega stasa, ki dvigajo do naše se obale.
Vsa grenka romanja, poti brez sija v nočeh brez svitanja do zemlje rodne, ki mrtvega na grudi te neplodne šele z ljubeznijo mehko privija.
Zdaj vem. kje je moj Kras in moji bori: Cez gmajne od morja se svet preliva, v ravni umirja se, v oblake sega, z lepoto, nebogljenostjo me bega.
Srce mi reže bolečina živa:
Vse je moj Kras, vse to so moji bori.
Ob osemdesetletnici življenja nestorja hrvatskih slikarjev Emanuela Vidoviča je oddelek za likovno umetnost in glasbo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu priredil v prostorih Modeme galerije pomembno retrospektivno razstavo njegovih del. Seveda je drugo vprašanje, ali ta razstava, ki obsega kakih štirideset olj, nekaj risb in
j PISMO IZ ZAGREBA j
RAZSTAVA SLIKARJA VIDOVIČA
bu, na Reki, v Osijeku, zunaj pa skupaj z Bukovcem in Me-štrovičem v Londonu, pa tudi sam v Parizu, Milanu, Sofiji, Pragi, Barceloni, Bruslju, na Dunaju in v Kopenhagenu. Slikar Vidovič je svež še danes oh svoji osemdesetletnici
pastelov, vsega skupaj okrog
sedemdeset del, v resnici lahko utrl pot tud; na ostale milan-vsaj v malem predstavlja šest sjje umetniške razstave. Iz Mi-desetletij truda znamenitega (iana se jP napotil še v Chiog-
slikarja,	ki	je	v	tem času	u-	j gj0|	^jer je živel in se slikar-! in še vedno ustvarja. Več	po-
stvaril	več tisoč	del,	ki so	raz-1 ,ko	izpopolnjeval dve leti. Od	membnih	Vidovičevh del	hra-
suta do vsem svetu, koder aa tu je odšel v Split, kjer se je nita galerija v Splitu in Jugo-
za	stalno naselil. Najprej je	slovanska	akademija v Zagre-
bil	suplent risanja na splitski	j bu, ki je	slikarja izvolila	tudi
realki, pozneje pa dolgo časa za svojega dopisnega člana.
profesor risanja na splitski i Vidovičev slikarski razvoj je .	_	...	,
, •	,	"	-	,	„	.	le nesporen. Ni pa se v celoti
obrtni soli.	j	kaj zanimiv. Spočetka je slikal	.	y
Prvo razstavo svojih zbranih pod vplivom benečanske j pojasnjen. Ob koncu opozar-
t del je Vidovič pripravil v svo-jic. Slike so bile jasne, svetle, j]am’ Popravlja Matica Hr-
! .	. .	r,	-n.	1 . . .	-	-	...	irofcl-D	rv..%i.n	V	m..
je pač zaneslo življenje. Kljub omejenim možnostim obsežnejše slikarske razstave v današnjem Zagrebu — prav te dni je rešeno vprašanje zagrebškega Umetniškega paviljona, v katerem je bila sedaj leto dni
ščine, ki jih tako pogosto srečujemo v njegovem slikarskem opusu. Po občutju bi njegovo slikarstvo na splošno lahko označili kot intimno sanjarsko liriko. Nekaj let pred zadnjo vojno pa je v Vidovičevem načinu slikanja nasta] zopet zanimiv preobrat. Posta! je realnejši, svetlejši, njegove krajine so postale res dalmatinske. Delal je zvečine okrog Splita in Trogira, toda razen pokrajinskega slikarstva zlasti še tihožitja z ribami in notranjščine splitskih in trogirskih cerkva. Večina razstavljenega gradiva v Zagrebu je iz te novejše dofce. Razstava je odprta mesec dni (od 26. januarja do 26. februarja). Vidovičev pomen v hrvatskem slikarstvu
PRED V. LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA
M MUSE«
razstava posnetkov srednjeve- j jem rojstnem mestu Splitu. Po-ške umetnosti jugoslovanskih | tem so jQ prenesli leta 1903 v
Lahko rečemo, da je bil kaj vatska monografijo Duška Keč-malo oddaljen od impresioni- kemeta o Emanuelu Vidoviču, stične smeri. Potem pa je nje- v kateri bo vsekakor podrob-
doma in na tujem, tako doma privlačna so se mu zdela naj-, mnogovrstno delo. v Beogradu, Ljubljani, Zagre- j različnejša tihožitja in notranj-J
T. P.
dialektiko je H .5 » t,KHovo vprašanje: nji ftols Pahor pravi-jy' H<ij °‘vobodilnega gtba-til^no’io 0 napiše, recimo,
CV?"' in ni več pr,a'
*e *^ra kf , e9Q gibanja ko 4S	Dalji:	«Ali
tr«, kcthpj Pahor spreminja
Ati pa e° P°-
jr^-» ^reminjajo sodbo o
penijo precej ne-(“tfi■!„ i* —Ce b* Borisa Pa-
.fftjlj . Poznali osebno, bi
«a»nozP<’,nisl'ti. da je čez
*oito t„i.sten- Ka)ti’ aU že rt. °- kot bi mu mi
** o»° ^Pitor6*’ vnaPrei in Ml ? « bodo- za Vse kar 00 izjavi' in napi-C tfeni J’’n,ky Res, prav
r*zbUruf0. b' CT° ^er tddrb 'toni,- 1 dejstvo, da se Fo*em ko smo z
sprejeli «Pr»-
UMUJ HUM G0BH1
(Ob stoletnici smrti - 21.2.1852)
(Nadaljevanje s 4. strani)
narodov, sedaj ga je pa Mestni j zagreb, kjer je naletela na u-1 ljudski odbor Zagreba izročil; g0(jeij sprejem. Potem je sli- gova paleta zbledela, postala neje osvetljeno tako slikarjevo Jugoslovanski akademiji v Za-|jjar ;z jeta v leto razstav1 jal meglena in nedoločna. Posebej življenje kakor tudi njegovo grebu. ki ga namerava modeT~' nizirati — je vodstvo Jugoslovanske akademije le omogočilo to Vidovičevo razstavo na ta način, da je zanjo dalo na razpolago del prostorov Moderne galerije.
Emanuel Vidovič je po rojstvu Splitčan. Tam se je rodil leta 1872. Dovršil je štiri razrede splitske realke, petega pa ni obiskoval do konca. Zvabila ga je umetnost. Odšel je čez morje, čez Jadran, vpisal se je na Umetniško akademijo v Benetkah. Od začetka ga je pritegovalo kiparstvo. Potem se je pa popolnoma posveti] slikarstvu. Prišel pa je navzkriž s profesorji in njihovim akademizmom in razočaran zapustil Akademijo. Živel je težke dni, izgubil štipendijo, hodil lačen in brez dela po gornji Italiji, sčasoma pa se je le za silo znašel. Napotil se je v Milan in se tam udejstvoval kot restavrator starih podob, kot dekorativni slikar, nekaj časa je pa celo služil sebi kruh kot risar v eni izmed milanskih dp-lavnic pohištva. Bil je član umetniškega združenja «Fami-glia artistica«, pomalem je slikal in z »Beneškim ribiškim motivom« dosegel lep uspeh na milanski razstavi. Tako si je
popolnem izničenju mesa, sveta, tostranskega življenja. Sel je nekako po poti svoje matere, ki je bila takisto bolestno verna in je imela ta svet za nekaj absolutno slabega in zlega.
Ta položaj je dal pisatelju misel za knjigo «Izbrana pisma iz dopisovanja s prijatelji«, ki se tičejo najpomembnejših življenjskih vprašanj od domačega življenja do državne ureditve. V njih daje Gogolj nasvete, kako naj se izkoreninijo napake v ruskem življenju. S to knjigo je pisatelj zašel v življenjsko nemogočo skrajnost, v zmotno askezo pretiranega ubijanja lastne narave, kajti duh mu ie bil vse. telo nič; s tem je končno ubil svojo umetnost in sebe.
Kaj sem doživel v sovjetski zvezi
"{) letih trpljenja - domov
<S njih* « v ,akih ok°-
Iftl	.	glavna zaba-
Nir rte. sc lf?ra)° ob veče-
HMtej	0r	na politiko,
“ “ •luh'
v^ka'6 4lka^er.sem govo-$rek;j> »repnčan. da So-irkidjc Vse \ vseh ozirih ■verjamn?nise države. . ^čja , *žven .J0' da so vse
k 1iUrjlapit»]ist?zJetSkeRa pod' « Rn i ta>n s k? ^ da za-r1' sl»bse živijo ka-
i>vaVH*ki ®°vietski komuni-H	rL.Hajo	«	rokah. Nad-
.^kirni	vsemi šola-
ržaV]j ,r> tisk0mPostajarni. lile-PHlJiHom J • a sovjetskim kak0 , Puste, da bi TaVCl; 150 ((kapitalistično« 5* Vs-^Vjetska
vfli'riL riPl]e nvPr°?a?and;* si
s-^Usii- deianSkn1Za ' da bl H g h in pomanjkanje
S1L80 »afe!,,prepričati Ru-Sj	rtreino	»od-
H v iVčn0 r da sem jim aPitaiis,,^P*.)e kot 1 ju-Jim f t 'h državah.
dThP ni l>°-
?*>vS.kaga ,iuda b> odvrni
vprečnega delavca zahteva izrednega napora. Tisti, ki telesno niso dovolj močni, tako tekmovanje težko vdržijo in pri tem trpi njihovo zdravje.
Ker so sindikati neposredno povezani z državno upravo, jim je bilo dovoljeno, da so prevzeli nekatere naloge, ki jih opravlja sicer država, kakor na primer upravo socialnega zavarovanja. To ima za državo razne dobre strani, zlasti s stališča delovne discipline. Ce na primer delavec ne pokaže dovolj pripravljenosti za žrtve, ki so potrebne, da bi pravočasno izpolnili proizvodni načrt, je prav verjetno, da bo imel težave pri svojem socialnem zavarovanju in v drugih zadevah socialnega skrbstva.
Članstvo v sindikatih ni prostovoljno, vsaj ne v pravem smislu besede, in v primeru bolezni ali nesreče dobi delavec. ki ni organiziran v sindikatu, za polovico manjšo odškodnino kakor organizirani delavec.
V 2,apadnajj Jarengi smo bili praktično vsi organizirani v sindikatu. Sindikalni odbor so tvorili dva glavna delavska nadzornika in načelnik oddelka za prevoz lesa. Sindikalnih sestankov ni bilo nikoli, le enkrat spomladi smo se zbrali, ko je prispel uradnik, ki je vodil vse aplavljanj® lesa v distriktu in imel vnet govor o nujnosti, povečanja proizvodnje. Istočas. no so prebrali letno sindikalno poročilo in ga tudi odobrili.
Ali obstaja kaka razredna razlika v sovjetski brezrazredni družbi?
Plačilni sistem je značilen dokaz razlike med rgzredi. Višji uradniki, častniki, tehniki, znanstven ki, doktorji m strankini funkcionarji prejemajo plače, ki se zde navadnemu ru skemu delavcu bajne. A tudi med delavci obstajajo velike razlike. Kak stahanovec lahko zasluži desetkrat več kot navaden delavec.
Tudi pravica do potovanja je omejena le na priviligirano manjšino Edini, ki jim je dovoljeno skoraj prosto potovati, so partijski funkcionarji. Večini ostalega ljudstva Pa ni dovoljeno zapnašččti domačega , d sti ik'
Po- • ljenja.
•S Z t^ o,Vuas,Va sleherni tem mi-
ž 'D >'-.So se v Aake rdeče
brcate alkana r iz Nem'
“Nll ^imi teh Govord sem iSbiiftjm. kakovp]akov in « so 8koro nari . P^seneče-it ,4r,s, )o videi, y^ako sivar-
•tSWT«a Per ia^vkopaln*c
’ ka)ti vse k	tisto,	kar
M >ki del ^	*
2boUšainima tttožno-
/M,,	Q1	»"‘Ukalneaa
in na ali- To Ovac^nlo v°di , način, da Hn aairii > lr>ed deiiaIi^tiino
^ ieD°ve4naWmar in
aiaic,Prr>izvrKi a bi 5
^ ie koriat°rtA?°! cJ°V0!jen<> zapusti domačega drŽava, a	I	ta	brez	posebnega	dovo-
a od po-1 ljenia
O potovanju v tujino seveda ne anejo ruski ljudje niti sanjati, kljub temu pa lahko srečajo tujce vseh narodnosti v svoji lastni domovini. To so nekdianji jetniki iz koncentracijskih taborišč, ki so bili sicer odpuščeni, vendar Pa zaman čakajo in hrepene, da bi jih pustil domov.
Zanimivo je tudi stališče ruskega ljudstva do suženjskih koncentracijskih taborišč. Vsak Rus ve, da obstajajo. Ce ni bil sam v taborišču, pa je bil kak njegov sorodnik ali prijatelj. Vse prebivalstvo se trese od strahu pred taborišči in če kdo nekoliko preglasno kritizira, ga njegovi prijatelji navadno pripravijo do molka s tem, da napravijo ((taboriščni znak«, to je, da napravijo s prsti četverokotnik, kar naj bj pomenilo jetndško celico. To vedno pripravi nezadovoljneža do tega, da zapre usta.
V Jarensmi sem pogosto srečaval te Kitajce in vsakokrat sem posta 1 malodušen, kadar sem slišal njihovo zlovešče prerokovanje:	«Nikoli	več	ne
bomo prišli od tod«. Saj sem tudi sam nepotrpežljivo čakal na možnost povratka iri me ni prav nič mikalo ostati vse življenje v Za-padnaji Jarengi.
Vendar pa sem imel srečo. Posrečilo se mi je v pismu sporočiti švedskemu poslaništvu v Moskvi, v kaki stiski sem- Po daljšem prizadevanju je dobilo poslaništvo od £>vjet-skih oblasti dovoljenje, da lahko Po poteku svoje delovtje pogodbe pri lesnem podjetju odpotujem iz Rusije. Sredi julija 1947 je končno napočila zame ura svobode in H dni pozneje sem stopil z vlaka na majhni domači železniški postaji v severni Švedski. Izposodil sem si kolo, da bi z njim prevozil zadnje kilometre do doma. Ze več kot štiri leta nisem videl te ceste, ki je vodila proti domači hiši, na kateri sefn še vedno poznal vsak kamen.
Pogosto sem se ustavil, sedel na rob ceste in užival sonce ter prijazno domačo pokrajino, ra-dujoč se ob midi, da lahko delam vse, kar želim in da sem svoboden, da bom lahko živel brez strahu in npgotovosti.
(KONEC)
Razpoloženje po tej knjigi je zmlelo pisatelja Gogolja. Belinski ga je naravnost imenoval «propovednika knu-ta, apostole nevednosti, podpornika mračnjaštva in reakcije, slavospevca tatarskih nravov«. To je tako prizadelo pisatelja, da je zapisal; «Duša mi je onemogla, vse je v meni pretreseno«.
In tako je bilo v resnici. Od Gogolja so se začeli odmikati stari in zvesti prijatelji, Gogoli pa je postaj žrtev vsebinsko revnega verskega misticizma, kateremu je pc.nolnoma zapadel. Odšel je celo na pot v Jeruzalem, a se je vrnil z romarrja brez tolažbe.
Kar ga ni razjedla tujina, je dopolnil pravoslavni menih, oče Matvej Konstanti-novskj iz Rževa. Zahteval je od Gogolja, qaj se odpove Puškinu, češ da je bil grešnik in po»an. Vrh tega je onlašil živčno razkrojenega Gogolja še s podobami groze onstranskega življenja — zaradi njegovega lastnega pisateljskega dela. Gogolj je temu pogubnemu vplivu podlegel. zavrgel je pisateljsko pero_ in pričel moliti, deliti miloščino, se po«titi in bičati. Med temi za Gogolja »spokornimi dejanji« je ruski menih pridigeva! o Gogolievih grehih, kar je tako učinkovalo na pisatelja, da je 12. februarja 1R52 sežgal drugi del ie napisanih «Mrtvih duš« 21- februarja pa ie po strašnih halucinacijah in prividih umrl. Našli c0 ga mrtvega pred klečalnikom. Podlegel je živčni mrzlici.
Ruski pisatelj Merežkov-skj pravi, d« se je «v Gogolju ravnovesje med duševnim in telesnim, nebesnim in zemskim porušilo v kaos«, pesnik Valerij Briusov pa meni, da je «Goeolj preveč težil k hiperbolizmu. pretiravanju, preveč stremel po brezmejnosti in brezbrežnosti. V življenju, v ustvarjanju ni poznal mere in meja; to ga je pokopalo«.
Gogolj je bil velikopotezna pesniška^ natura in je po letih sveže ustvarjalnosti zapadel miselni zmedi, ki je uničila njegovega duha. — Kljub temu pa je in ostane Gogolj eden največjih umet-
nikov ruske proze. Poleg Puškina sodi v vrsto najodličnejših in najboljših ruskih duhov, med Turgenjeva in Tolstoja. Na razvoj ruske književnosti je imel velik vpliv, pri njem 00 se učili veliki realisti Ostrovski in Gončarov, revolucionarni demokrat Hercen, pesnik Ne-krasov, pn njem je dobil spodbudo za svoje poznejše delo tudi satirik Saltikov-Sčedrin. Gogoljev «Plašč» je pripomogel k pisateljskemu uspehu tudi F. Dostojev-skemu.
St. K.
Erna Muserjeva se je pričela pesniško oblikovati že v gimnazijskih letih. Njene prve pesmi so bile priobčene v gimnazijski reviji «Zar». Kmalu nato se je pričela oglašati v «2enskem svetu« in «Mladiki» pozneje tudi v Mladem Prekmurcu in ((Modri ptici«. Po vojni je izšla zajetna zbirka njenih pesmi «Vstal bo vihar«, ki obsega pesniško snovanje petnajstih let. Snovno je razdeljena na šest delov s podnaslovi: »Vse je moj Kras«. «Med žito bi zoreče«, «Pomenki z bratom«, «Banatska pisma«, »Tatjanini soneti« in »Ne zlomiš srce«. Samo zadnji del sega v dobo narodnoobrambnega boja. Vse drugo je izraz predvojne pesniške tvornosti in dognanj, ki so jo silila naj jih snovno oblikuje in jim da u-metniški izraz.
Zdi se včasih kot bi v teh dognanjih sledila stopinjam kraškega poeta Srečka Kosovela. V njeni tako izraziti revolucionarni liriki je vse polno tistega mehkega, toda upornega Kosovelovega nastrojenja. «Ko si umrl, bilo mi je štirinajst let... Ko si umrl sem tvoj žalostni obraz poljubila... Kot da sem vedela v mladih, zasanjanih dneh, kako blizu tvojih pot bom hodila.« Tako poje o njem in se v svoji pesmi spet vrača k njemu ter mu zavida gmajno in bore, ki se dvigajo prav do obale. Potem se- ji v srcu utrga:	«Vse	to je moj
j Kras, vse to so moji bori«. In I nehote vidiš pod njimi plju-i skanje morja, ki jo vabi, ki je njena davna misel.
Ta okolnost, da je Erni Mu-serjevi Srečko Kosovel tako blizu in le plod njene lirične čustvenosti in ni le iskanje pesniško svobodne duše. Je mnogo, mnogo več, ker tudi ona se čuti otrok Krasa, otrok morja. Tudi ona nosi v sebi bolečino, ki jo je rodila krivična meja in razkosanje slovenske zemlje. Nepomirljiva je v sebi. Išče kralja Matjaža. Sprašuje se, izpod katere gore prihrumi Matjaževa vojska, kje je votlina skrita našemu hrepenenju. In zaključuje «ne bosta stok, jokava nam molitev pravice izprosila, uredila z njo«. V njej se vse upira, zato bi se hotela preliti v vihar. Pregnesti bi hotela dušo in kliti v rešnjo. Ne more preboleti bolečine, ki jo vzbujajo v njej spomini na Trst, na njeno rodno mesto. Ne more mimo osebne in narodove usode, ne da bi upodobila tega, kar ob vsem tem preživlja in kar mora razglabljati njena duša.
Ko je šla iz Trsta je bila še majhna deklica. Imela je komaj pet let. Bila je v dobi, ko se ti spomini na dneve otroške sreče najgloblje zarišejo in jih nobeno poznejše doživetje ne more iztrgati ne prekriti. Zato se mi zdi, kadar govoriva o Trstu, da se neprestano zazira na nazaj. Ne more skriti osebne prizadetosti, ki ji lega na lica. ne tiste svojske
(Nadaljevanje s 4. strani)
»JADRANSKA SLOBODNA
PLOVIDBA« USPESNO IZVRŠILA NAČRT
Jugoslovansko podjetje »Jadranska slobodna plovidba«, ki se bavi s prevožom ob Jadranski obali je izvršilo že 17. decembra svoj letni načrt. Do konca leta so vse ladje tega podjetja prepeljale 834.000 ton tovora in prevozile 73,6 milijonov tonskih milj.
Največ jo postavko v prevozu zavzema cement, ki so ga prevozili 516.497 ton.
OBNOVA REKE
Reško pomorsko gradbeno podjetje je dokončalo vsa dela na obnovi sušaškega valo-brana. To obnovo so napravili PO novih principih tako, da so pomol razširili in se bodo na njem mnogo laže razvijale trgovske operacije. Na Ljubljanski obali se nadaljujejo gradbena dela. Računajo, da bodo pridobili v začetku 1952 leta še 200 metrov prostora za pristajanje ladij.
rodu ne najdeš takega, rdeča barva pa je gorele ko ogenj, da se je nisi »ogel nagledati dosita- Zid ni strpel, da bi čakal dogovorjenega roka. Popraskal se je za pejsiki«) in prodal jopič nekemu poljskemu plemiču za celih pet cekinov. Na iok pa je Žid povsem pozabil. Nekega večera potrka k njemu neznanec. ,Zid, vrni mi jopič!’ 2id ga prvi hip ne spozna, ko Pa se domisli, kdo bi mogel
1V.V. Gogolj |	-
biti, se dela neumnega: .Kakšen jopič? Noben jopič ni spravljen pri meni! Nič ne vem o tvojem jopiču!’ Hudič nič ne reče, kar izgine. Ko pa je Žid zvečer, potem kq je zaprl svojo beznico, doma preštel denar in ga položil v skrinjo, si nato nadel svojo rjuho in začel po židovsko moliti Boga, je zaslišal šum... Ozrl se je in videl, da iz vsakega okna moli v izbo svinjski gobec...«
Zdajci v resnici vsi zaslišijo nejasen zvok, zelo podoben svinjskemu kruljenju — vsa so pobledeli... pripovedovalca pa je oblil pot po vsem obrazu.
»Kaj je to?« je vprašal Ce-revik veg preplašen.
«Nič!...» je odgovoril kum, ki se je tresel ko šiba na vodi.
«Cuj!» je vzklikni! nekdo.
«Kaj si rekel?« jg vprašal
drug L •
«Jaz? Nič!«
«Kdo je spet zakrulil?«
»Bedite no pametni! Saj ni nič!«
Vsi so se boječe ozirali okrog in začeli stikati po oglih. Hivrja je bila od strahu bolj mrtva ko živa. «Sram vas bodi!« je gromko vzkliknila, »to naj bodo možje in kozaki! Treba bi vam bilo dati v roke vreteno in greben za lan! Nekdo je na cesti bruhal ali pa je pod kom zaškripala klop, pa vam je srce kar zlezlo v hlače!«
*) Kodri, M jih nosijo na vzhodu Židje pred ušesi.
Može je postalo sram in 50 se nekoliko ojunačili. Kum je srknil iz vrča žganj ice in nadaljeval: «2id je kar umrl od strahu. Svinje so z nogami, dolgimi ko kodulje, zlezle čez okna v izbo in začele Žida pošteno zdelavati s trikrat zapletenimi nagajka-rrti, da je skakal kar do stropa. 2id je padel na kolena in vse priznal... Jopiča pa ni mogel vrniti. Poljskega pana je bil na poti oropal neki cigan, ki je prodal jopič neki prekupčevalki, Ta ga. je prinesla zopet v Sorcčince na sejem, toda odslej ni hotel pri njej nihče ničesar več kupiti. Prekupčevalka se je čudila, kaj bi moglo biti temu vzrok, in je naposled uganila, da je nesreče kriv rdeči jopič — saj je čutila, ko si ga je bila nekoč nadela, da jo nekaj stiska. Ne da bi dolgo razmišljala, je vrgla jopič v peč. Toda glej, jopič noče goreti!... ,To je čisto gotovo hudičev dar!’ je vzkliknila. Pa si je prekanjena babnica izmislila, da jopič položi skrivaj nekemu kmetiču, ki je vozil na sejem maslo, med razno šaro na voz. Ko je preprosti mož ugledal lepi jopič, se je razveselil. Ko pa pride na sejem, ni hotel masla nihče kupiti. ,To so bile nečiste roke, ki so mi jopič podtaknile!’ je dejal. Zgrabil je sekiro in razsekal jopič v kose. Pa glej, ko? zleze h kosu in jopič je zopet cel! Kmetič se prekriža, se vdrugič loti sekire in jopič razseka, kose razmeče po vsem trgu. Odslej se zlodej vsako leto, kadar je sejem, klati v podobi svinje po trgu. kruli in išče kose svojega jopiča. Pravijo, da mu manjka samo še levi rokav. Zato se ljudje, prekriževaje se, odsih-dob ogibajo kraja, kjer hudič Uče jopič, in preteklo je že deset let, odkar ni bilo tu sejma- Sam hudič je obsedel našega glavarja, da je..-» Kum nd mogel končati stavka: oknice so se z ropotom odprle, šipe so se razbile na drobne kose, v izbo pa pogleda strašna svinjska spaka, ki zaobrača oči. kakor bi hotela vprašati: »Kaj pa počenjate tu, prijatelji?...«
nam Tržačanom lastne navezanosti na naše mesto, ki jo v glasu razodeva V tistem hipu je kot bi se ves njen jaz spojil z vsemi našimi drobnimi vsakdanjostmi in kot da se ni nikoli ločila od nas. Odmišlje-no je vse. Le Trst ostane in tam nekje sredi njega slovenski človek, ki se že skoraj polno stoletje bori za svoje pravice.
Tega človeka ona, do potankosti razume. Ta človek je pravzaprav še vedno ona sama, čeprav jo je zaneslo v drugačno okolje in je v drugih razmerah odraščala in iskala svetu pravičen obraz. Sredi stoterih prizadevanj za t0 slovensko zemljo bi rada umrla. «Cez leto kdaj bi bila plodna njiva, bila bi polje rožno bele ajde«. Roke prosečih ljudi se ji črtajo v prividu. V duši ostaja bojazen, da ne bo pomladi čez^kra-ška polja. Čuti vihar, ki vstaja in srd, ki pali živa, doslej molčeča srca. In šla bi za zahajajočim srcem v zlati oddaljeni soj in potešila bi žalost, ki jp tesni v grlu.
Iz bolečine i® upora kot raste njena domovinska lirika, raste tudi njena osebna izpovedna in socialna pesem. Vsa pristna je in neposredna. Iz nje diha bridko ponižanje izobražemke, ki ji, tedaj ko išče profesorske službe, s surovo ironijo zalučajo v obraz: «Omožite se!« »Pa ne dajo dela mojim rokam, tem vedno bolj željnim in vedno bolj trudnim rokam«, se glasi v njeni pesmi. Na tisoče mladine je v dobi drugega desetletja po prvi svetovni vojni ponavljalo podobne besede in jih v svojem srcu premlevalo v gnev in vihar Kako bi tudi drugače, ko zanjo, ni bilo dela in je morala biti vesela, če je za nekaj sramotno nizkih dinarjev lahko prodala svoje znanje. Ob tej* kruti stvarnosti bledi hrepenenje po osebni sreči. Ni več mehkega dekliškega srca, ki se mu hoče dveh toplih dlani. Ni več vrtanja po lastni duševnosti in nemirnega pričakovanja. Samo človek je, ki toplo čuti za človeka in tiplje za vzroki njegove bolečine in prevar. Tu prehaja Ernina pesem v socialno liriko. Sklanja se h grobu neznanega junaka in se sprašuje: «Ni zate tekla kri, o domovina!«. Ne more biti nema ob materinstvu, ki je ponižano in zasmehovano v lačnih otrocih, v zastrtem obrazu neposvečene matere. Zato je »Nebo kot kri, kot bičana ljubezen.« Zato se ji življenje izteka v uporu. Zato se nazadnje izvije; « ... Ne samo tebe, vse nesrečne, tihe ljudi sem v teh ljubila.« 2enska ljubezen se umakne globlji, razumsko močnejši socialni ljubezni in čutiti je, kako v njej izgoreva, kako se ji vsa in z vsem srcem predaja!
Klice te ljubezni so tudi v toplih in čustveno močno razgibanih pesmih pod naslovom «Pomenki z bratom«, «Umrl je«. Ostale so njegove težke ure, ki se prepletajo z njeno bolečino. Ona pa bi kjer koli hotela ugrabiti zanj srečo. Odkar ga ni, ni nikogar, ki bi premišljal z njo. Tako ji je, kot da se v njej obnavlja njegova bit. Neprestano vrta vase kot globina svoje duše in išče resnice.
Neprestano je nepomirjena s samo seboj. Za vsem tem nemirom pa slutiš pota, ki jih je naredila kot nezaposleni profesor v iskanju raznih priložnostnih služb. V'tem času je bila tajnica pri ((Jugoslovanski ženski zvezi«, domača učiteljica v Celju in Banatu in vodila je upravo lista «Mlada pota«. Dve šolski leti pred vojno je poučevala na gimnaziji v Murski Soboti.
V vsem tem iskanju so polagoma naslajale v njej tiste premise, na katerih je oblikovala in izoblikovala v sebi borbo za pravice naroda in človeka. Ko pa je prišlo 1941. leto in so vse bolj zorele davne nade, je bilo že vse določeno. Ni imela kaj pomišljati. V Ljubljani jo je italijanska policija potem zaprla. Bila je obsojena na 9 let. Dočakala v zaporu v Benetkah zlom fašistične Italije. Končno pa doživela še nemško internacijo v Rawensbrucku in Neubrandenburgu.
Iz te dobe je zadnji ciklus njenih pesmi: «Ne zlomiš src.« V njem je zajet drobec trpljenja našim ženam tam za bodečo žico, ki so vsak dan v mislih prehodile cesto iz tujine do doma. — Samo drobec. Le mmogo bi tu morala povedati. In morda pride kdaj čas tudi za to. Sedaj ji sodelovanje pri sestavljanju šolskih knjig za gimnazijo tega ne dopušča. Vsekakor pa bo tudi to prišlo.
MARA SAMSA
Vis	EjPI	E
		m
iiiiiiiimmiiiimimi
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z ga--ancijo 25 let Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja električne motorje, svetilke itd itd.
Staroinana tvrdka Tu'iak vam nudi najboljše jamstvo TRST. Ul. detla Guardia 15 - Tel. 95089
vaV
*v
%tntuyuc	Jž
TRST
UL. ORIANI Žt. 7 (Zraven Trga Garibaldi)
Krznarstvo
1 R S T
Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18
0-irK/iane (iti friačiiu \
m
KMETOVALCI II IfKTAlAHJL. OBIŠČITE NAS!
Iv ,vXy .. >•
TRGOVINA SEMEN IN
kmetijskih potrebščin
TRST
STRADS VECCBM PES KISIK
TELEPOH Sl. 41-174
Umetno gnojila • Hrma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske potrebščine
I A BK K A 1)10
fladio - BlehtTiene naphaue - Ihalna
St. KRIŽ 132
APARATI IN URE NAJBOLJŠIH ZNAMK
POPRAVITA • PRODAJA NA OBROKE
Likerje, žganje, peneča se vina, rum in punč dobile v najboljši kvaliteti m po konkurenčnih cenah pri TVRDKI
JAKOB PERHAUC
ThST - Ul. Xidias 6 Tel. 96 3 32
TRGOVINA
TreuJ,
Ul, m. Vmmmrl It
«nmi i
OULEJTE SI KAŠE IZLOŽHfit
Najboljši Kraški teran in pršut, domače slaščice, prvovrstno kuHinjo nudi vsem cenjenim obiskovalcem
Gostilna Furlan
REPENTABOR
i I rN f“ l J	p	Vremenska napoved za danes:
l/ r vJ\	I"	mipno in lepo vreme. — Tem-
f (\ LiTI	L.	peratura se bistveno ne bo
spremenila. — Včerajšnja najvišja temperatura	v Trstu je dosegla 5 stopinj*;
najnižja pa l stopinjo.
STRAN 8
ŠPORTNA POROČILA
34. FEBRUARJA 1952
iHH-s-an-nh:-:
ih :::
B 1
ir m
5
3i:l
!U:::
k iljjp		sta	1 Ul	
jy		1	i	if
m '!i	n 4	ij	1 Hj : ::: P if	: š .
		:i1 i		
tfntfflilllmiUUimffiHlillHUžngEgiHHRHIHTB
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje:	Trst	II.:	11.15: Ko-
morna glasba. 16.00: Koncert orkestra ruskih balalajk. 20.00:
Klavirski koncert Damijane Bratuževe. — T™ 8.45: Odlomki iz oper. 13.40: Iz znanih operej-14.45: Prenos nogometne tekme Belgija - Italij • Slovenija: 16.00: Ivan Tavčar: Izza kongresa indijska igra). 19.30: Verdi: «Ples v maskah*.
PARTIZAN finalista v
IN MILAN
Viareggiu
C-e bo Partizan v ponedel|ek zmagal, bo prešel kar-nevalNki pokal iz Viareggia v njegovo trajno last
(Od našega dopisnika)
Partizan • Inter 2:1 (1:1)
PARTIZAN: Stojanovič; Vu-fclčevič, Coldč; Kapamadžija. i Duplančič, Stefanovič; Anokič, Ljubenovič, Milutinovič, Ognjenovič, Prinčevič.
INTER: Figini; Vairani, Ma-sazza; Cerom, Invernizzi, Altani; Miglicrini, Campagnoli, Rossi, Savlom, Gasilni.
Sodnik: Garzelli iz Livorna.
Strelci: Milutinovič (P) v 3. minuti, Campagnoli (I) v 18. minuti prvega polčasa; Milutinovič v 39. minuti drugega polčasa.
trije krilci, vratar in Milutinovič v napadu. Zaosfcjala sta oba branilca.
Ze v tretji minuti je prišel Partizan v vodstvo. Milutinovič, ki je bil tudi v nadaljevanju eden izmed najboljših na igrišču, je pobegnil Invemizzi-ju, si izmenjal žogo z Ognjenovičem in neubranljivo potTe-sei mrežo.
Petnajst mirtut so potem gospodarili na igrišču igralci Partizana, dokler ni Inter uredil svojih vrst m po nekaj nevarnih akcijah v 18. minuti izenačil. Bilo je takole: Misliorini je ■-treljal kot, vratar Stojanovič pa je odbil s pestmi zopet proti desnemu krilu. Migliorini je poslal žogo mimo vrat desni zvezi Campagnoli ju, ki je z ostrim volej strelom dal edini gol za Inter. To je bil glavni dogodek prvega polčasa, ki je kljub neodločnemu rezultatu povazal, da enajst Partizanovih mož sestavlja nevarno moštvo z velikim smislom za skupno igro. Pod težo tega dejstva je kapituliral Inter. ki je imel v svojih prvoligaših Invemlzziju in Miglloriniju fpr v levi zvezi Savtoniju, režiserju in urejevalcu prve vrste svoje diement-ne kcniice. brez katerih meha-ni7em šapa.
Invernizzi je po nekaj začetnih napakah, od katerih je prva prinesla Partizanu gol, vseskozi odlično držal srednjega napadalca Milutinoviča — kdor je videl igrati Beograjčana, ve. kakšno delo je to. Sa-vioni je pridno iskal pretrgane niti v napadu, tretja zvezda Mitji lori ni pa ie bil z naravnost bolestnim individualizmom bolj v škodo kot v korist. Inter je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja tudi zaradi njega!
Drugi polčas ruma zgodovine. Jugoslovani so bili skoraj neprr»trgoroa v napadu, obe moštvi pa sta bili še od včeraj tako utrujeni, da nista bili Dre-več nevarni, in naša beležnica je ostala skoraj prazna.
Na častnem mestu j« le drugi go' Partizana Prišel je v 39. minuti, ko se je tekma že spretne, nila v ogorčeno bitko, kjer se ni gledalo več na kavalirstvo. Levi branilec Interja Vairani se je žoge enostavno osvobodil, ne da bi pri tem gled»l, kem bo cdšla. Dotail jo je Milotinovič, ki je s nolvtsokim strelom prc-vari] vratarja. 2:1. Tekma je bila odločena Še kratka ofenziva vse desetonce Interja, grob prekršek Invernizzi ja nad Milutinovičem in slabi sodnik Garzelli ie odžvižgal konec.
Objemanje med igralci Partizana, ki so popolnoma zaslužili veliko zmago, s katero so si priborili pravico do finalne tekme. Ce bo zmagal, bo Partizan postal trajni lastnik prehodnega karnevalskega pokala, ki si ga je prvič osvojil že lani. Med Beograjčani so igrali dobro vsi
Miun-fiorentina 3:0 (1:0)
MILAN:	Seveso; Scaccaba-
rozzi, Zsgatti; Fontana, Gandi-ni, Pistareilo; Longonl, Frigna-»I, Vicariotto, Cotomban, Ra-daelli.
FIORENTINA:	Benverauti;
Becacci, Lalli; Bartoli, Soraggi, Maghermi; Novelli, FiortadS, BasMe, Ccsi, Bolognesi.
Sodnik: Valentini iz Siene.
Strelci: Zagatti (M) v 23. minuti prvega polčasa; Radaelli (M) v 25. minuti in Colomban (M) v 37. minuti drugega polčasa.
Jutri bo v Viareggio velik praznik. Ob krasnem sončnem vremenu kot je danes, je karneval skoro gotov uspeh. V ponedeljek pa se bo končal nogo-
metni tumir, doslej nazanimi-
vejši. Kdo b«j zmagal: Milan ali Partizan?
M. VOLCIC
TENISKI V SAN
TURNIR
REMU
Branovič v finalu
SAN REMO. 23. — V polfinalu mednarodnega teniškega turnirja v San Remu se je Jugoslovan Milan Branovič z mago nad Italijanom RoUndom del Bello plasiral v finale, v katerem se bo jutri srečal z Drobnem.
V igrah dvojic se je v semifi-nale plasiral par Cucelli - Mar-cello del Bello. Jutri pa bo odigrana druga polfinalna tekma Mitič-Falada ; Rolando del Bel-lo-Bellardinelli. V mešanem doublu je par Bellani-Mitič premagal par Manfredi-William z 8:6, 7:5.
Rezultati moških singlov: Drob’v - Marcello del Bello 6:3. 9:7, 6:3, Branovič • Rolando del Bello 8:6, 6:2, 4:6, 6:4.
ŠE ENO ŠVEDSKO RAZOČARANJE: ŠTAFETA 4x10 KM
Finska na prvem mestu
pred Si/edslio in Norveško
ra
UjslJO,
štafeto 4 x 10 km, mnogi tisoči pa so se razvrstili ob progi sami. Cim je bil dan znak za start, se je sprožil Finec Heikki Hasu s silovi-ga je že takoj v začetku postavila na čelo skupine. Sledil mu je Sved Nisse Taepp, takoj za njim pa norveški tekmovalec.
Finec Hassu je zmagal na prvem delu proge in dosegel svojega nadomestnika mnogo prej kot Sved Nisse Taepp. Razlika med obema tekmecema je že v prvi etapi dosegla več ko eno minuto. Tretji je bil Norvežan Estenstad, ki je za okrog 200 metrov zaostal za Švedom.
Drugo etapo proge je prele-
OSLO, 23. —, tel kot prvi zopet Finec Paavo Okrog 60 tisoč Lonkila v času 35.22. Njegov gledalcev se je zamenik je na ta način lahko zbralo danes1 odsmučal s prednostjo 2 minuti ob startu za in pol pred Švedi, ki so se borili z Norvežani za drugo mesto v tej fazi tekmovanja. Finec Korhonen je bil že izven proge, ko sta Sved Enar Josefs-son in Norvežan Martin starta-Ia za tretjo etapo.
morita glasba. 11.30 Oddaja za
najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije.
12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Lahki orkestri. 16.00 Koncert orkestra ruskih balalajk.
16.45 Ciganski motivi. 18.15 Plesna čajanka. 18.45 Poje zbor Cho-raliers. 19.45 Poročila. 20.00 Klavirski koncert Damijane Bratuževe. 10.35 Pestra glasba. 22.00 Verdi: R goletto, 1. dej. 23.00 Nekaj tangov in valčkov, 23.15 Poročila, 23.32 Polnočna glasba.
Finski triumf v Oslu
V ženskem teku so tekmovalke i/ dežele tisočih jezer osvojile vse tri medalje- IMatla Birku droga Srednjcevropejka tza komaj a sekund!)
OSLO, 23. — Današnji dan je prinesel triunmf Fincem: v moški štafeti je finska četvo-ricu premaga. »zn la Norvežane in Švede, v ~~ teku 10 km za ženske pa je Lydia Vi-deman v res presenetljivem (asu zmagala pred dvema svojima sonarod-njakinjama. Finke so odnesle vse tri olimpijske medalje.
Tako so Švedi, veliki poraženi letošnje zimske climpiade, izgubili takorekoč zadnje upa-
mm
I
10 km ženske
1. LYDIA V I D E M A N (Finska) 41:40;	2.	Mirja
Hietamies (Finska) 42:39; 3. Johanna Rantanen (Finska) 42:50;	4. Norberg
(Švedska) 42:53; 5. Polku-negj (Finska) 43:07; 6. Wahl (Norveška) 44:54; 7. Oey-seth (Norv.) 45:04; 8. Al-brechtson (Švedska) 45:05; 9. Alm (Švedska) 45:20; 10. Sigstad (Norveška) 45:37; 11. Edstrom (Švedska) 45:41; 12. Askersrud (Norveška) 47:45;	13. Gehring
(Nemčija) 50:39; 14. Blrko Nada (Jugoslavija) 50:44;
15. Baisse (Francija) 51:43;
16. Kor dež Angela (Jugoslavija) 52:33;	17.	Fides
Roman in (Italija) 54:43; 18. Angiraaiy (Francija) 54:56. — Odstopile: Ildegar-da Taffra (Italija), Kla-dem.sk i (Avstrija), Bartha (Madžarska).
nje, da se bodo vrnili v domovino vsaj z eno zlato medaljo. Švedom ostaja še eno, zelo majhno in težko uresničljivo upanje: da dosežejo jutri v skokih, česar niso mogli doseči v teku. Fincem se bodo morda lahko maščevali, Norvežanom Pa zelo težko. Vendar tudi ma- j lo verjetno švedska zmaga v' Holmenkollenu ne bi mogla zabrisati poraza v tekih, kjčr se imajo Švedi za najmočnejše.
Drugi finski triumf — če je bil prvi v štafeti — je bil tisti, Za katerega je poskrbela Ly-dia Videman, zlatolasa laboratorijska asistentka, ki je zmagala v 10-k:lom&trskem teku v zares neverjetnem času 41 minut in 40 sekund. V elegantnem modrem kroju je Vidima-nova pretekla progo z neusmiljeno enakomernostjo; že pri 5 km jo je ločila minuta od druge FinJce Hietamies. Samo za sekundo manjša je bila razlika na cilju.
Prva Srednjeevropejka je bila Nemka Harmi Gehring, ki se je plasirala na 13. mesto s časom 5039. Komaj pet sekund za njo je na 14. mestu Jugoslovanka Nada Birko, ki ji je res samo za las ušlo srednjeevropsko prvenstvo. Druga Jugoslovanka Angela Korder je b la 16.. dve minuti pred Italijanko
tekmovanja. V Hobnenkollčnu se bodo zbrali desettlsoči gledalcev, saj so smučarski skoki norveški narodni šport. Poleg tega so na sporedu zadnje štiri tekme v hokeju. V ponedeljek bo uradni zaključek olimpijskih iger.
Edino zadoščenje, ki so si ga danes privoščili Švedi, je zmaga v hokeju nad Švico s 5:2.
ELVEZIO BIANCHI
Tekmovalci posameznih držav, ki so dosegli najboljše časa:
1. MAKELA (Finska) 34:06; 2. Brenden (Norveška) 34:37; 3. Hasu (Finska) 35.01; 4. Lonkela (Finska) 35:22;	5. Lundstrom
(Švedska) 35:32;	6. Stok-
ken (Norv.) 35:37; 7. Josef-son (Švedska) 35:43;	8.
Korkonen (Finska) 35:47;
9. Kirkholt (Norv.) 36:07;
10. Anderson (Švedska) 36:43; II. Mandrillon (Francija) 36:43;	12. Estenstad (Norveška) 36:52.
ŠTAFETA 4 X 10 KM:
1. FINSKA 2.20:16;	2.
Norveška 2.23:13; 3. Švedska 2.24:11;	4. Francija
2.31:11; 5. Avstrija 2.34:36; 6. Italija 2.35:33; 7. Nemčija 2.36:17; 8. Češkoslovaška 2.37:12; 9. Švica 2.38:00; 10. Romunija 2.38:23;	11.
Islandija 2.40:00;	12. ZDA
2.53:28.
ANTvVERPEN, 23. — Italijanska nogometna enajsterica je danes premagala reprezentanco Antwerpna z rezultatom 3:1 Prvi polčas se je zaključil z 1:0.
KINO
T tl S '1' L
0 urn jsHi hokejski Inr
DANAŠNJI REZULTATI V HOKEJU:
Svedska-Svica	5:2	(1:1, 4:0, 0:1)
Fides Romamn, ki je ostala	na j Kanada-Ncrv.	11:2	(5:2, 3:0, 3:0)
predzadnjem mestu.	Druga	I- j pom^FInska	4:2	(2:2, 0:0,2:0)
tabjanka, Jldegarda	Taffra,	je ' %DA - CSR	6:3	(2:t, 4:0, 0:2)
odstopila po 5 km. Prav tako nista prišli na cilj Avstrijka Kladenski, ki so jo imeli za najresnejšo konkurentko med Srednjeevropejkami, in Ma-džarka Bartha.
Omeniti je še treba, da so se 5. Švica skoro vse tekmovalke pojavile , 6. Finska na startu z lepo našminkanimi 7. Poljska rdečimi ustnicami.
Jutri so na sporedu
LESTVICA:
Rossetti. 15.00: »Tajna jezera*, G. Ford, E. Barrymore.
Excelsior. 14.C0: »Rudniki kralja Salomona*, S. Granger.
Nazionale. 15,00: »Rdeče puščave* Kirk Douglas, V. Mayo.
Fenice. 15.00: »Sedem ur nesreče*, Toto.
Filcdrammatico. 14.00: »Skrinja s sedmimi biseri*, W. D!sney.
Arcobaieno. 14.00: »Vsako leto drugo dekle*, J. Canfield.
Astra Rojan. 15.00; «Ljubezni nimam... pač pa...» R. Rascel.
Alabarda. 13.30: »Pandora*, Ava Gardner.
Armcnia. 14.30: »Jeck, izsiljevalec*, B. Donlewy, H. Du'f.
Ariston. 14.00: «Krištof Kolumb*, F. March.
Aurora. 14.00: »Furije*, Barbara Stanwyck. Prepovedano mladoletnim.
Garibaldi. 14.00: «Yvonne», Joel Me. Crea.
Ideale. 14.30: ((Oboževana vsiljiv-ka», L. Young.
Impero. 14.15: »Bobneči som*, J. Wayne.
Italia. 14.30: «Siražniki in tatovi* Tot6 in Fabrizi.
Kino ob morju. 14.00: »Begunec*, J. Mason in V. Ryon.
Moderno. 14.00: »N sem več tvoja*
Savona. 14.00: «... In življenje se nadaljuje*, C. Colbert.
Viale. 14.00: «Lastnik plavžev*.
Vittorio Veneto. 14.00: »Pri čaju v dvoje*, Doris Day Jordan.
Azzurro. 14.00: «P'amteča plavolaska*, B. Hutton.
Belvedere. 13.30:	»Psiček*. Gre-
gory Peck.
Marconi. 14.30: «Bagdad», M. 0’Hara.
Massimo. 14.00: »Ne poroči še, mama*, J. Mac. Donald.
Novo cine. 14.00: »Gaskonjski kadeti*, Tognazzi.
Odeon. 14,00: »Ob mesečini*, Denis Morgan.
Radio. 14.00: »Indirke pesmi*.
Vittoria.	14.00:	«Jutrt je pre
pozna*.
Venezla. 14.00: «Tot6 Tarzan*.
TR8T I.
8.45 Odlomki iz oper. 9.25 Godba na pihala. 13.25 Poje kvartet Cetra. 13.40 Iz znanih operet. 14.45 Prenos nogometne tekme Belgija-Itallja. 18,00 Radijska komedija. 19.15 Športne vesti. 20.30 Na dan z avtorjem! 20.45 Humoristična skupina. 21.45 Popularne arije.
NLOtEltlJS
11.00 F. Milčinski: Povest o žalostni princesi. 11.30 Želimo vas razvedriti. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 15.45 Polke in valčki. 16.00 Ivan Tavčar: Izza kongresa (radSjska igra). 17.00 Promenadni koncert (plošče). 19.00 Poročila. 19.10 Trije valčki Johanna Straussa (plošče). 19.30 Verdi: Ples v maskah, orrera v 3. dej. 22.00 Poročila. 22.20—24.00 Prijeten počitek!
TRST U. PONEDELJEK, 25. februarja 1952
11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 12.45 Poročila. 13.00 Operni zbori in dueti. 13.30 Kulturni obzornik; nato Vieux-temps: Koncert št. 5. 14.00 Poročila. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Si-belius: Koncert v d-molu. 18.48 Črnski zbori. 19.00 Mair.lca pripoveduje. 19.45 Poročila. 20.10 Slovenski motivi. 21.00 Koncert tenorista Dušana Pertota. 21.20 21.20 Tri Schubertove improvizacije. 22.00 Verdi: Rigoletto, 2. in 3. dej. 23.00 Večerni ples. 23.15 Poročila.
TRST I,
7.45 Jutranja glasba. 11.30 Lahka glasba. 12.15 Motivi iz filmov. 13.30 Orkester. 14.25 Orkester. 17.30 Melodije iz londonskim Študijev. 18.45 Otroški kotiček. 19.15 Koncert pianista Hansa VVeberja. 19.40 Jazz. 20.30 Na dan z avtorjem. 21.00 Koncert o-peretne glasbe. 22.30 Orkester modernih ritmov. 23.30 Plesna glasba.
SLOVENIJA
1. Kanada
2. Švedska
3. ZDA
4. CSR
zadnja
8. Nemčija
9. Norveška
7 7	0	0	68	U	14
7 6	0	1	48	15	12
7 6	0	1	40	18	12
7 S	0	2	43	18	10
7 3	0	4	34	37	6
8 2	0	6	2140	4
7 1	1	5	17	53	3
7 1	1	5	18	47	3
7 0	0	7	12	42	0
RADIO
i it e* • it.
NEDELJA, 24. februarja 1152
8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Zabavna glasba. 10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa. 11.15 Ko-
12.00 Slovanski zbori in samospevi. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Od melodije do melodije. 14.10 Arije iz nemških oper. 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16.10 Iz zakladnice Cezarja Francka. 17.10 Glasbena medigra. 18.10 Igrajo veliki orkestri (plošče). 18.40 Poje komorni zbor Radia Maribor. 19.00 Zabavna glasba, 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 20.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Poročila. 22.20 Plesna glasba.
Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA
JUCOSLAVIJO
posamezna številka din 10,-mesečna naročnina „ 210.-
Naroeila za Jugoslavijo sprejema. ADIt, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 49-63 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki št. 6—1—90603—7
Oprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
KOLESA, ŠIVALNE STROJE. RADIOAPARATE IN DRUGO
dobite v veliki izbiri tudi ua obroke v
TRGOV INI
KNEZ IIUAL1ER
IN A BREŽINA, tel. 22523
AGENCIJA
NabreHni-Prečnik it. 1 • Tel. 88-15
zavaruje po najboljših pogojih proti požaru, streli, tatvini, razbitju stekla in kristala, za civilno odgovornost proti tretjim za vozila itd.
Posebno ugodni pogoji za splošno nezgodno in tudi bolezensko zavarovanje.
b
Priporoča se AGENCIJA
RUMI
visokokvalitetni
2-ciliRiIiskl molorii 125 kuli.
MODELI
Turizem - Luksus Šport - Scooter
5% sezonski popust
Obročna prodaia do 2ti mesecev
ZALOGA - SERVICE: Raeplinjači • Karburatorji DELL'ORTO • nemški bati (pistoni) in pribor «KS» raznovrsten material za motoma kolesa.
PRILIKE • RABLJEM MOTORJI: CM 125 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju I. dr.
RUMI K0MIS10KAR
kvalilicirana mehaniSka klavnica
Tel 93468 Ul. Molino a vapore 6
Mizarji podjetniki
kmetovalci *"*"
Kooe, mace sntroe In trdih lesov in tra-
me, nudi najugodneje
1
]]
1
mn
viale SoflnM tel. 90441
od 29.000 lir navsaor v 2*» obrokih
Alta izročita •tari aparat tvrdki
RADIO TR1ESTE
Dl XX. SEPTEMBRA 15 JEL. 95259
Izredna
prednja do 1. n'arc8 Instalncji®
U 12 »K?
p„V “
M goto#
181000
Štedilnik
Liqui(J8s
Heeulalor
pritiska
Naboj 1U kg. Lipu^88
Menica .
/h pni/raci10
8.880 Hr
91. KOS* I EF.SS
OOtSinB,TrO.MOnlBReŠ!.4-TBl.21155 Stvarna cena AVTORIZIR/IM MKHANIŠKA DELM*1*
PRI OPRAVI
“PRIMORSKEGA DMEVNIKA«
TRSI UL. SV, FRANČIŠKA 20/1
lahko nar o čile
».jugoslovanske
revije
LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV-SIVENE, PRAVNE, PEDALOŠK.E. GOSPODARSKE, TEHNIČNE l.T.D-
SMUČARJI
V trgovini
Trg t r a i Kivi 2 si lahko nabavile po zmernih cenah smučarske čevlje
Planinsko	društvo	v	Trstu	prirediI. marca	svoj	t
■>o°°
BOG
n
ICODOriHSiKA I* OVK SV
Ilustrira JANEZ VIDIC
Ljudje so se strnili v ozek krog. Glave so povešali na prsi in gledali izpod čela, zdaj drhteče cepetanje njenih nog, zdaj roke, ki so valovile v ostrih gibih in Izražale sladkost In omamo. Njeni prsti so trepetali. Zdaj pa zdaj so se nalahko dotaknili klasja, da se je razdelilo in se je prikazala golota...
Gorazd Je vedno stal na istem mestu, s prekrižanima rokama, v smehu. Jasna Je zaprla oči; bilo je videti, kakor da z zavistjo zre svojo plešočo sestro, dasi ni bilo zavisti v nji. Bila je žalost, ki bi je ljudje ne bili umeil. če bi jo bili tudi opazili
Volkica se Je vrtela vse hitreje, telo se J1 Je vilo v vinka-licah in se znova vzravnavalo, se bočilo in trepetalo ko njiva v žitu. kot poljana visoke, cvetoče trave. Zdaj pa zdaj je Jekntla kot lz bolečine, iz ljubezni, a se je že v naslednjem hipu nasmehnila, kakor da hoče začarati skupino lantov. ki so stali v bližini ognja in jo molče gledali.
Dude so pele in svlreli. bobenček je ropotal.
Gibi plesalke so se izražali na vseh obrazih Sprva so jim plesale le o«, nato so se jim pregibale poteze In ustnice, slednjič so se začela premikati tudi telesa; še srca so jlm rajala. Z ritmom plesalke so prehajali vanje njeni vzkliki, njena radost, njena topla kri...
»Volkica!* je ;letali MlkuS ia omotice, ki ga je vsega
objela.
Bil je sin Jakobeč-a in Ančure, zastaven lant s sanjavimi očmi, ki ga še nobeno dekle ni omre/ilo. S komolcem se je naslanjal na brata Jožuta. Ta je gledal potmurjeno zdaj na plesalko, zdaj na njeno sestro in ni zinil besede.
«Volkica!»
Volkica ni slišala. Volkica je plesala Pleča in prsi so ji trepetale, oči so se ji širile, čudna omama je vela od nje. Krilce iz zelenega klasja je bežalo od njenega telesa, ki je sijalo v čimdalje širjih, belih črtah. Ni bilo videti več telesa ne klasja ne zelenja ne cvetja na prsih. Vse je migotalo ko tisoči v omotici mimo bežečih predmetov. Rdeča svetloba kresa se je lovila po njenem obrazu, po njenih laseh, po njenem telesu, po klasju in cvetju, in ugašala, se vžigala in zopeit ugašala tako n-aglo, da so bolele oči
Slišati je bilo le vzklike: «Ah!» Vsaka beseda je zamrla že v grlu. Nekatere je obšla taka radost, da bi bili planili v sredo kroga in tudi oni zaplesali. A niso se mogli premakniti. Vse se jim je vrtelo pred očmi.
»Volkica, Volkica!* je zopet vzklikni) Mikus ves iz sebe. Brat mu je položil roko na usta, naj molči.
Plesalkino telo se je vse bumeje gibalo, vse bolj divje so ji strmele oči. kakor da bi hotele pogledati vsakega posebej in vse hkrati. Noge se ji niso več dotikale tal. Dude je niso mogle več dohitevati. Obrazi piskačev so bili zaripli Slednjič, na koncu, se je vrtela v takem divjem vrtincu, da bi tudi najbisteejše oko ne moglo več razločiti oblik njenega telesa.
Vse je prevzeda nepopisna omama. Se plamen, ki Je z zadnjimi napori lizal proti nebu. še drevje, se Je zdelo, se zvezde. Ljudje so stali ko sohe Na obrazih Jim je za hip okamenela radost in občudovanje Kakor da je plesalka iz svojega divjega vrtinca planila naravnost v Mikuševo srce, se Je ta vzpel, odpri usta In oči in zaklical:
»Volkica. Volkica!*
Ta klic Je razodeval brezumno oboževanje, poželenje in prošnjo; čez hip mu je zastala sapa, zavedel se je. da je storil nekaj, kar bi ne smel storiti. Vrtinec plesa se Je umiril, se ne-nadoma ustavil, plesalka Je obstala z obrazom navzgor, z navzven obrnjenimi dlanmi, kot da bi prosila. Nato se je ozrla na
gledalce, kakor da išče tistega, ki jo je klical. Oči so ji obstale na Mikušu.
Ta je ujel njen pogled, nato je začutil od zadaj roko, nekdo ga je sunil v hrbet. Ozrl se je. Bila je njegova mati. Dolga, suhljata Je stala za njim in ga tako strogo gledala s sivimi očmi, da je skopmel pod njenim pogledom.
«Koga si klical?*
Mikus je povesil oči. Besede je občutil kot udarec v prsi. Volkica pa se je medtem pomešala med ljudi, ki so ji vzklikali. Njen oče jo je zadovoljen pobožal po licih.
V.
Začel se je ples fantov in deklet. Oglasile so se pesmi, dude so piskale: ne piskanja dud ne pesmi ni bilo konca. Nekateri so posedli v skupine in si pripovedovali bajke. Možje so imeli zadosti norčije, podprli so s hrbti debla in se menili 2enske so počenile, šepetale med seboj kot vselej, kadar so moški glasno govorili. Matic je iz rogovile drevesa oponašal živali v veliko veselje in smeh otrok.
Možje so govorili o ceni žita na videmskem trgu. Razbojniki so Jim blodili po glavi, novo orožje Jim Je vzbujalo strahove. Vedeli so povedati, da je že goriški grof Henrik pri obleganju Tolmina rabil hudičev prah, iz črnega peklenskega kamna narejen, ki je za otroško glavo velike prodnike bruhal na grad in rušil zidove. In še, da sta grofa Villalta in Spilimberg oblegala Čedad s pihalniki, ki vržejo svinčeno zrno skozi meso in kosti, skozi nastalo luknjico v'koži pa človeška duša po krvi splava na drugi svet.
Dude so piskale.. Možje so govorili.
Preskočili so pogovor z morilnega orožja, v katerega niso vsi trdno verjeli, na svetnika, ki je ležal izpostavljen v videmski cerkvi. Zaradi njega Je mnogo ljudi romalo po podboneški cesti, da bi ga videli in spotoma opravili ta ln oni opravek ali sklenili kupčijo. Ce bi ne bilo razbojnikov, bi bilo romarjev še več. Tri bolnice so baje ozdravile, ko so poromale k svetemu rajniku in se ga dotaknile...
Ples Je prenehal, a se je znova začel, bobenček je pel. Matic je oponašal veverico.
skrb1-
»Žito dobro kaže, so možje prešli na vsakdanje »Ce ga ne pobije toča*.
»Ali Ce ne pride vojska. Vse pomandrajo in P°Je pa terjajo desetine in davek*.
»Vojska?* se je oglasil bradat mož in grebel * » »Partiarh in goriška grofica sta baje že poravn
prst.
žiče*
si
račune*. ,
»Vraga sta poravnala!* jo revsnil rdečelas kobeč, ki je vsemu ugovarjal.
Tedaj se je dvignil Gorazd, ki je čepel ob dre ^ pretegnil in sc nasmehnil v blesk ognja, ki ga Je znova naložil.
»Gorazd*, je bradač upri vanj svoje ostre da se zamakneš in vidiš stvari, ki se god6 drugod, m ri, ki se bodo šele godile. O vojski nam kaj povej.^ jjfl5 »To ves, se je oglasil Jakobeč. »da bo lačen, če ne kruha, da bo dež. če nad Krnom grmi*.	»er«1
a, ua uu uo*-» ^	*--------  c*---—•	i*	o aš
Gorazd se je ozrl po sosedu, ki mu je stara mr£odo pf| jo
v očeh. in mu mirno dejal: »Vedel sem za stvari. “'got kakor so prišle, in nisem trpel škode zaradi nJ‘n’ trpel U...*
»Cernu mi pa nisi povedal?*	ui
»Povedal sem ti, a si me v nejeveri in jezi bo
s pestjo*.
»To vem*, je Jakobeč obračal oči po možeh,
»da
pa'1’
toča pobila, tvojih njiv pa se Je Izognila*
»Ce sem odgnal točo, odženl Jo še ti! Ce bi jhe	^
jo zarotim, zarotil bi jo bil. Vi pa ste prosili svojes-	,ei
  i.j.i] „____________>___TolmbečOV ™ P
Možje so se spogledali. Gorazdov ln Jakobect^niie se ko risa vsesala drug v drugega. Zene so u sluhnlle.	od2**1
»Suša nam grozi*, Je rekel Jakobeč. »Kako na sušo nam povej!*
(sadalievani*
Glavni urednik BHANKO BABIC - Odg urednik in 94-638 — Pojtnl predal 502 — UPRAVA Ul 1 78>38 — Cene ogla*ov Za vsak mm vlSine v «_. ■■■■ -, -stolpce ** vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod
Fed ljud. repub. Jugoslavija: Izvod
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna »00 polletna 1700. celoletna	3200 lir,
poStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo trž*lkega tiska Trst 11.5374	- Za Jugoslavijo;	Agencija demokratičnega
Ljubljana TyrSeva 23 • tel. 4963 tekoči račun prt Komunalni banki
muzems
— ------------------  -	-	...i,«	r>zD-
v Ljubljani 6-1-90603 — Izdata Založništvo tržaSkrga
J