SKUPNODBUGGHreKOCLOSLOOBdNG KRdKO DAN M L ADOSTI - SPOMIN NA VZORNIKA TitO je bil ob dnevu mladosti najpogostejši gost tudi v besedah in srcih mladine naše občine. Obljuba, ki so jo dali mladi 24. 5. pred Delavskim domom "Edvard Kardelj" v Krškem, ko so bili sprejeti v zvezo mladine, je bila vsa prežeta z mislijo: PO TVOJI POTI! < 40 LET USTANOVITVE OP 40 LET VSTAJE 40 LET ODHODA V IZGNANSTVO 36 LET SVOBODE DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO ŽELIJO OB PRAZNIKU VELIKO DELOVNIH USPEHOV Skupščina občine Krško, družbenopolitične organizacije in uredništvo 7 m mn . junij - praznik občine Krško Osrednja prireditev letošnjega praznika občine Krško bo v petek, 5» junija, ko bo ob 12.30 SLAVNOSTNA SEJA vseh zborov občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij v Domu kulture v Kostanjevici, ob 14. uri pa OTVORITEV proizvodnih prostorov Iskra IEZE - TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica. Slavnostni govornik ob otvoritvi bo predsednik Skupščine SR Slovenije MILAN KUČAN. Prva prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika bo 30. ma- NAŠ GLAS 11 2 INDOK CENTER 3L pi GO ob C VI za te E:6 GI , ko bodo svečano odprli enovljeno restavracijo POD LJANCI v Kostanjevici. Po novi je to eden najlepših 5>tinskih lokalov v tem kon- Slovenije. S 150 sedeži v črti h prostorih, s 60 na "rasi in z 20 ležišči bo po-nila pomembno turistično ogljivost v tem kulturnem edišču. Značilnost tega gostinskega objekta bodo slo-eiske narodne in ribje jedi. Zanimiva prireditev bo 24- UR ROKOMETA, ki se bo začela 5. junija ob 17• uri v športni dvorani Osnovne šole "Milke Kerin" Leskovec, ko se bosta v naporni tekmi pomerili reprezentanci pobratenih občin LITIJA in KRŠKO. V nedeljo, 7. junija, bo dvoje športnih srečanj: Ob 8. urit se bo začel na kegljišču hotela "Sremič" Krško tradicionalni KEGLJAŠKI TURNIR za pokal občine Krško. Ob 15. uri pa se bodo začeli rr.c-riti speedwayisti na stadionu "Matija Gubec" v Krškem, kjer bo mednarodna dirka pod pokroviteljstvom Skupščine občine Krško. 88 DREVES ZA TOVARIŠA TITA Akcijo 88 DREVES ZA TOVARIŠA TITA bo v naši občini vodil koordinacijski odbor za varstvo okolja pri predsedstvu OK SZDL. Na prvi seji (27. maja) so sklenili v akcijo pritegniti čimveč KS, v katerih okviru naj bi urejali parke, drevorede ipd.. Predloge za lokacijo le-teh je treba čimprej poslati KO. Ta je že imenoval šestčlansko strokovno komisijo, ki bo svetovala najboljše rešitve. Akcija naj bi potekala v tem srednjeročnem obdobju in naj bi dala pomembne prispevke k hortikulturni ureditvi posameznih krajev. Da bi to dosegli, bodo morali povsod, kjer se bodo odločili, da na ta način obeležijo SPOMIN NA TOVARIŠA TITA, zagotoviti skrbnika za nasade. V akcijo naj bi se vključile vse OZD na območju KS in jo finančno podprle. "NAŠ GLAS" - SKUPNO DELEGATSKO GLASILO OBČINE KRŠKO - Izdajatelj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 800 izvodov -Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško -Telefon: (068) 71 - 711, interna 55 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije 1 NAŠ GLAS 11 3 INDOK CENTER Seje skupščinskih zborov V TOREK, 2. JUNIJA 1981, OB 8. URI BODO V SEJNIH DVORANAH A, B IN C SO OBČINE KRŠKO SEJE VSEH TREH SKUPŠČINSKIH ZBOROV. i>REDLOG DNEVNEGA REDA 35. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA: 1. določitev dnevnega reda seje; 2. potrditev zapisnika zadnje seje zbora; 3. predlogi in vprašanja delegacij; 4. predlog sprememb in dopolnitev STATUTA OBČINE KRŠKO; 5. uresničevanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v obdobju 1976 - 1980 ter globalne naloge v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985; 6. uresničevanje ciljev in nalog s predlogom stališč in smernic za nadaljnji razvoj družbene samozaščite v občini Krško; 7. poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ za leto 1980; 8. poročilo o delovanju in problematiki Sodišča združenega dela Brežice v letu 1980; 9. predlogi sklepov za podelitev ČASTNEGA PRIZNANJA Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA za leto 1981; 10.predlog odloka o potrditvi računa davkov in prispevkov občanov ter zaključnega računa prispevka za starostno za- j varovanje kmetov za le- i to 1980; i 11.predlog odloka o spre- \ Jetju določenih dopolnilnih zazidalnih načrtov; 1°.poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega j> dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ~ letu 1980 s podatki iz zaključnega računa sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji za leto 1980. NAŠ GLAS 11 4 PREDLOG DNEVNEGA REDA 35- SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Na dnevnem redu bodo predvidoma iste točke, kot i jih bo imel zbor združenega dela, razen zadnje. PREDLOG DNEVNEGA REDA 3^. SEJE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA: Na dnevnem redu bodo predvidoma iste točke, kot jih bo imel zbor združenega dela, razen zadnjih treh. Prenova občinske ..ustave" 0 osnutku SPREMEMB IN DOPOL-NlTEVSTFlTUTA OBČINE KRŠKO smo pisali v 4. številki "Našega glasa". Iz obrazložitve predloga, ki jo je pripravila KOMISIJA ZA STATUT, povzemamo: Komisija je obravnavala osnutek dokumenta, predloge in mnenja SVETA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM PRI PREDSEDSTVU INDOK CENTER OK SZDL KRŠKO in IZVRŠNEGA SVE-TA SO KRŠKO, medtem ko javna razprava v KS in OZD ni dala rezultatov. Besedilo novega l.a člena (uresničevanje kolektivnega dela. odločanja in odgovorno sti!) predstavlja osnovo in hodiŠče za uskladitev temelj-nih samoupravnih aktov vseh s , moupravnih organizacij in skupnosti. V besedilu 134. in 135« člena je bil sprejet - v SR Sloveniji dogovorjen - dveletni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve za predsednika in podpredsednika SO, predsednike skupščinskih zborov in njihove namestnike. Za njihcT-izvolitev je potrebna "kvalir cirana" (dvotretjinska) večim Novo besedilo 140. člena zel^ določno opredeljuje funkcijo in vlogo predsedstva SO ganizacijsko obliko uskla^eic nja dela skupščinskih zborom Komisija ni soglašala b pred? goma, naj bi število podpre dnikov SO in IS omejili na ^-, več dva in v statutu določili število članov IS, sa^ oa < pomenilo zapiranje možnost;« ¦ ttJcšno organizacijo dela obe) organov, ki bo ustrezala pot-bam in nalogam. Program dela SO je .temeljni program, na podlagi katerega potem izdelajo program«? njeni organi, zato komisija rr" upoštevala neustrezne tormn? cije predloga določbe za opr ¦>•¦• delitev načrtovanja dela IŠ Predlog dokumenta le načelno opredeljuje temeljne občinsk upravne organe, ostalo bo v:: NAŠ GLAS 11 1 INDOK CENTER jeno z ustreznim skupščinskim odlokom. Glede roka sprejetja resolucije za izvajanje družbenega plana (do konca tekočega leta za naslednje leto!) je komisija ugotovila, da je določba skladna z zakonom. Poglavji VARSTVO ZAKONITOSTI in SPREMEMBA STATUTA sta novi. Nekatere določbe statuta so, da bi bila dosežena večja jasnost, doživele redakcijske spremembe. POROČILO 0 DELU DELEGATOV IZ SR SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ ZA LETO 1980 Iz poročila, ki je bilo objavljeno v POROČEVALCU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 23. marca 1981 (št. 7)> povzemamo nekatere .1 ugotovitev: Zvezni zbor je v preteklem letu uresničeval zlasti zakonodajno funkcijo, obenem pa v večji meri spremljal izvajanje resolucij in zakonov. Opravljal je tudi politični nadzor nad delom ZIS in zveznih upravnih organov. Na 12 sejah je obravnaval 153 vprašanj. Glede zadev, ki so neposredno posegale v pogoje poslovanja združenega dela ali v življenjske pogoje delovnih ljudi, so delegati prejeli največ pobud in predlogov (od OZD, skupščin občin itd.). Delegati iz SR Slovenije so tudi v preteklem letu nadaljevali s pi*akso rednih pogovorov pred sejami zbora in njegovih delovnih teles. Pogovorom so grisostvovali predstavniki kupščine SR Slovenije in njenega IS, RK SZDL, Gospodarske zbornice Slovenije, republiških upravnih organov in repub liških organizacij ter stroko vnih združenj. Pri oblikovanj,, stališč in smernic je bila de legatom v oporo obravnava številnih vprašanj na sejah zborov Skupščine SR Slovenije in njihovih delovnih teles in delovnih teles skupščine ter na sejah delovnih teles skupščine. Iz celotnega poročila izhaja ugotovitev, da se delovanje delegatskega skupščinskega si:;;-ma na relaciji do Zveznega zoo ra Skupščine SFRJ izboljšuje, tako v organizacijsko metodološkem smislu kot tudi po vsebini. POROČILO 0 DELOVANJU IN PROBLEMATIKI SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA BREŽICE V LETU 1980 SOIŠČE ZDRUŽENEGA DELA BREŽIC J deluje za območje vseh treh posavskih občin. V njem združujeta delo predsednik sodišča in administrativno-tehnična delavka, neprofesionalno pa opravlja sodniško funkcijo 30 i z ve 1 je nlli sodnikov. Število obravnavanih zadev raste iz leta v Iste, ¦:&¦-to bi bilo potrebno sodišče okrepiti še z enim profesionalnim sodnikom. Pretežni del zadev, ki jih obravnava sodišče, predstavljajo NAŠ GLAS 11 6 INDOK CENTER spori s področja delovnih razmerij (sprejem na delo, prerazporeditev na drugo delo, dopusti, regresi, delitev dohodka, disciplinski in odškodninski postopek). Sodišče je mnenja, da prihaja do kršitve pravic delavcev v večini primerov zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti delavcev. Sodišče zelo dobro sodeluje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, hkrati pa ugotavlja, da je preobremenjen z delom. Ob sredah (od 8. do 16. ure) je sodišče nudilo delavcem pravno pomoč, pri tem pa opozarja, da v posavski regiji ni institucije ki bi nudila kompletno pravno pomoč delavcem in tudi OZD. V zvezi z zahtevki za plačilo odškodnine zaradi nesreč pri delu se čuti pomanjkanje izvedencev medicinske stroke in s področja varstva pri delu. Sodišče se lahko pohvali, da je eno od redkih, ki do sedaj ni imelo posebnih problemov v zvezi s prostori, opremo in iinanciranjem. PREDLOG ODLOKA 0 POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV... kov. Visok saldo zaostanka (22.399.14-5,75 din) pa je nastal zaradi pozne odmere davka na motorna vozila, ker je bilo predvideno, da bo z novim zakonom o davkih občanov davek ukinjen, zakon pa v lanskem letu ni bil sprejet. Prispevek starostnega zavai . vanja kmetov plačuje v krs . občini 1720 zavezancev, katerih obremenitve so se povečal za 32% (6.771.388,00 din), ± večal pa se je tudi zaostanek saj so zavezanci pretežno iz višinskih predelov, kjer je možnost prodaje kmetijskih pridelkov slabša, v nižinskih predelih pa so zavezanci pro -težno starejši ljudje, nesposobni za težja kmečka dela. PREDLOG ODLOKA 0 SPREJETJU DOLOČENIH DOPOLNILNIH ZAZIDALNIH NAČRTOV IGM "Sava" Krško - DE Projektivni biro je za potrebe stanovanjske gradnje izdelal do polnitev zazidalnega nacr . za "staro kolonijo" na Senov,. in osnutek zazidave v Podboo Za potrebe blagovnih i^ezerv je bila izdelana dopolnitev zazidalnega načrta za območji Žito - Imperial Krško. POROČILO 0 DELU ODBORA PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGC 0 NAČINU UPORABE... ... IN UPRAVLJANJA S SREDSTVI. SOLIDARNOSTI ZA ODPRAVLJANJ? POSLEDIC NARAVNIH NESREČ V L TU 1980 S PODATKI IZ ZAKLJUČNEGA RAČUNA... navaja, da so za škodo, ki so jo elementarne nesreče povzročile v letu ... TER ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1980 navaja med drugim, da so bile obremenitve za leto 1980 pri davkih in prispevkih občanov za 32 % večje (127.357.768,75 din), kar gre na račun izredno velikega povečanja števila obrtnikov, zlasti avtoprevoznikov iz sosednjih republik, precej pa tudi na račun povečanega dohodka obrtni- NAŠ GLAS 11 7 INDOK CENTER 1980 prejele sredstva solidarnosti v višini malo manj kot 140 milijonov din občine: Brežice, Koper, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana. Za kredit Črni gori je bilo uporabljenih nekaj več kot 4-56 milijonov din, nekaj več kot 31 milijonov din pa je preneseno v leto 1981. ODLOK 0 POGREBNIH SVEČANOSTIH 0 odloku pišemo z malce zamude, a smo zaradi njegove pomembnosti dolžni, da ga vsaj zdaj podrobneje predstavimo: Odlok izhaja iz načela, da je pogreb družbena manifestacija. Osnovni namen sprejetja odloka je, da družbeno skupnost, kjer je občan živel in ustvarjal,zaveže, da do pokojnika na njegovi zadnji poti izrazi dolžno spoštovanje in se od vsakega svojega nekdanjega člana na dostojen način poslovi. 0 pogrebu in pogrebnih svečanostih odloča poslednja volja pokojnika, želja ožjih svojcev ali naročnika pogreba, svobodna in nemotena udeležba na pogrebu pa je zagotovljena vsem, ki želijo s tem počastiti spomin pokojnika. Pogrebne svečanosti organizira upravijalec pokopališča, ki je dolžan o tem obvestiti krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival. Od tega se na pogrebni svečanosti poslovi vsaj en pred stavnik družbene skupnosti, ki ga zagotovi krajevna skupnost; to pa je lahko predstavnik družbenopolitične skupnosti ali or ganizacije ter samoupravnih sku pnosti in organizacij ter drugih organizacij. Svojci so ob prijavi pogreba dolžni dati organizatorju tudi osnovne podatke o življenju in delu pokojnika, medtem ko se za organiz& cijo samih svečanosti lahko ustanovi tudi poseben priložm;M ni ali stalni odbor. Pokojnik ali svojci lahko izrazijo tudi željo, da se javu, pogrebna svečanost ne organizira, kakor tudi, da se v okviru le-te opravi še verski obred. Odlok dokaj nadrobno opredeljuje potek same pogrebne sveča • nosti od njenega začetka z dvigom krste ali žare s pokojnikovimi posmrtnimi ostanki z mrtvaškega odra do zaključka ir razvrstitve udeležencev pogreba, tako med žalnim sporedom kakor tudi ob grobu samem. Za upravijalce pokopališč? organizatorje svečanosti in vse udeležence pogreba so predvidene tudi denarne kazni za priae^ , če bi določila odloka kršili. %H PRIREDITVE OB PRAZrtlkJ K S BRESTANICA Ob 7» juniju - prazniku KS Brestanica, bodo v tem kraju naslednje prireditve: v sredo, 3« junija ob 20.uri predstava slovenskem* f!.}.•• ¦¦ c. DRAGA MOJA IZA, v petek, 5. junija ob 19.ur:' proslava s podelitvijo bronastih priznanj OF, na kateri bodo sodelovali MPZ iz Brestanice in recitatorji Q& v soboto, 6. junija ob 9»uri odbojkarski turnir na igrišču osnovne šole. j NAŠ GLAS 11 8 Valvasorjeva priznanja 1981 IZ OBRAZLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV "ČASTNIH PRIZNANJ Z MEDALJO J. V. VALVASORJA" ZA LETO 1981 Franc Juvanc Rodil se je 18. 1. 1925 v vasi Gorica pri Leskovcu. Izšel je iz napredne kmečke družine, ki je vplivala na njegovo usmeritev že v mladosti in ga oblikovala v preudarnega in vztrajnega družbenopolitičnega delavca. Vsa povojna leta je bil zelo aktiven v procesu družbene preobrazbe in graditve socialističnih samoupravnih odnosov. Z vso prednostjo se je posvetil razvoju kooperacijskih odnosov v Agrokombinatu Krško in postavljal temelje hitrejšega povezovanja individualnega kmetijstva z družbenim sektorjem. Kljub velikemu angažiranju na delovnem mestu je končal študij na Višji agronomski šoli v Mariboru. Ob uveljavitvi nove ustave in uvedbi delegatskega sistema leta 1974- je bil izvoljen za predsednika IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO. Opravljanje pomembne in odgovorne funkcije je bila zelo zahtevna naloga, ker so bili izvršni sveti zgolj ustavno-pravno oprede- INDOK CENTER ljeni kot izvršilni organi skupščinskega sistema. To je še posebej zahtevalo velike napore v iskanju ustreznih metod in oblik dela. Splošno znano je, da je Franc Juvanc to funkcijo opravljal z njemu svojsko zavzetostjo. Še posebej se je angažiral v posaau, ,-,« nih operativnih akcijah za hi trejši gospodarski in družbeni razvoj občine, kar očit : potrjujejo rezultati preteklega srednjeročnega obdobja in smelo snovanje razvojnih usmeritev za sedanje srednjeročno obdobje. Tako so ocenili delo Franca Juvanca tudi skupščinski zbori na seji 24. marca 1981, ko so ga zaradi prevzema dolžnosti direktorja M-Agrokombictu* razrešili dolžnosti predsednl ka izvršnega sveta. Anton Javori č Rodil seje 4-. 6. 1913- Zda;' živi kot upokojenec v Brestanici. V času NOB je bil med tistimi ki so zastavili vse sile za. zmago človečnosti, osebro ir nacionalno prostost, zato je bil že leta 1944- sprejet v KPJ. Tudi celotno povojno obdobje , vse do današnjih dni, jo i,o«sv-til naporom za obnovo domovine graditvi humanih medsebojnih odnosov in uveljavitvi samoupravnih socialističnih odnosoT v delovnih organizacijah, krajevni skupnosti in družbenopc litični skupnosti. NAŠ GLAS 11 9 INDOK CENTER Vrsto let je opravljal najodgovornejše delovne in družbenopolitične funkcije: bil je direktor Elektrarne Brestanica, predsednik SO Krško in predsednik KS Brestanica. S požrtvovalnim delom je v veliki meri prispeval k naglemu gospodarskemu in družbenemu razvoju krške občine in KS Brestanica. Njegova družbenopolitična angažiranost sega tudi na področje ljubiteljske kulturne in telesnokulturne dejavnosti, gasilstva itd.. Med drugim je bil tudi predsednik DKD "Svoboda" v Brestanici in predsednik Planinskega društva "Bohor" Senovo. Anton Javorič je eden najvidnejših in zaslužnih družbenopolitičnih delavcev v krški občini. Zadnja leta KK SZDL v Brestanici uspešno uresničuje svojo frontno vlogo organiziranih socialističnih sil v KS pod njegovim neposrednim vodstvom. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ODDIH IN REKREACIJO KRŠKO Pred 25 leti - leta 1956 - je bila ustanovljena POČITNIŠKA SKUPNOST KRŠKO. Sklep o ustanovitvi je sprejela občinska skupščina, prvi nosilec razvoja počitniške skupnosti pa je bila Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško. Iz skromnih začetkov je počitniško naselje Materada pr- Po-reču preraslo v organizirano obliko cenenega letovanja delovnih ljudi in občanov. V skupnost se je vključevalo vse več članov. Zgrajeni so bili objekti skupnega pomena. Materada nudi sedaj celotno oskrbo okrog 500 gostom dnevno. Začetni uspehi pri organiziranju množičnega rekreativnega oddiha so dali nov elan za t v-vanja in načrtovanja cenerc. letovanja. Leta 1976 so se ta snovanja pričela uresničen ..v -z izgradnjo novega počitniškega naselja v Nerezinah na otoku Lošinju. Na površini 20 ha je zgrajeno novo turistično naselje s 17U posteljami in ostalo pripadajočo infrastrukturo. Dokončno zgrajeno naselje bo imelo okrog 2000 ležišč. S sprejetjem ustave in ZZD se je tudi počitniška skupnost samoupravno preoblikovala v SIS ZA ODDIH IN REKREACIJO KRŠKO.. Trenutno je v njej včlanjenih 86 delovnih organizacij 12 slovenskih občin. Skupnost je med največjimi v SR Sloveniji i SFRJ, tako po številu člansTv^ kot po nočitvenih kapacitetam, saj ima v obeh naseljih 2200 ležišč. SIS ZA ODDIH IN REKREACIJI' IC, ŠKO je uspela na osnovi združevanja sredstev ustvariti -yo> za resnično organiziran, ceo i.i množičen turizem naših de'. -vnih ljudi in občanov. RADIOKLUB "ROTOCEL" KRŠKO Radioklub "Rotocel" Krško je bil ustanovljen 1959 na pobud? dijakov in mladinske organizacije šolskega centra Krško, & se je njegovo delovanje lana"!.'.' preneslo v sam kraj in prerasle v zelo močno in aktivno društ veno organizacijo na ljubiteljski osnovi. NAŠ GLAS 11 10 INDOK CENTER V klubu delujeta sprejemno--oddajna postaja in konstraktorska sekcija, ki štejeta 46 članov, od katerih je 80 odstotkov mladine. Doslej se je v klubu usposobilo že več kot 40 operaterjev za upravljanje s sprejemn.o~uddajninii radijskimi postajam:!. Letno vzpostavijo preko 4000 zvez z vsemi predeli naše domovine in z mnogimi deželami svata. Po njihovi zaslugi je šel glas o Krškem v svet. Klub se je delovno in organizacijsko vključeval v skoraj vse pomembne družbenopolitične manifestacije na področju našt. in sosednjih občin (srečanja borcev in aktivistov NOB domicilnih imot, prireditve najmlajših in mladine, srečanja z delovnimi ljudmi, in občani - zlasti mladimi -iz drugih republik itd.)- S svojo dejavnostjo je klub prispeval k usposabljanju kadrov za enote JLA in TO ter tako pripomogel h krepitvi o-brambne sposobnosti naše domovine. Klub je že prejel vrsto domaČih in mednarodnih priznanj, med drugim plaketo ZRVS Slovenije, srebrno plakete Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, nagrado "Boris Kidrič in bronasto plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije. BRONASTE BLOUDKOVE ZNAČKE so dobili: STOJAN SIBILA ml., RAJKO DERSTVENŠEK, STANE ZU-FEVC, vsi s Senovega, BOŠKO KARABAŠ, RUDI ISKRA, VLADO HARTMAN, JOŽE KOŠTOMAJ, vsi i: Krškega, TOMAŽ ŽNIDERŠIČ in JOŽE ARH, oba iz Leskovea. Prva podeiitev Bioudkovih značk V TOREK., 19. MAJA 1981, SO V DELAVSKEM DOMU "EDVARD KARDELJ" PRVIČ PODELILI NAJVIŠJA OBČINSKA ŠPORTNA PRIZNANJA "BLOUDKOVE ZNAČKE". ŽIRIJA, KI STA JO IMENOVALI OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST IN OBČINSKA ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ, JE SKLENILA, DA SE PODELI TROJE ZLATIH, 13 SREBRNIH IN : BRONASTIH "BLOUDKO-VIH ZNAČK". Dobitniki ZLATE BLOUDKOVE ZNAMKE so: FRANC ČARGO, Krško, za izredne tekmovalne uspehe v plavalnem Športu, ALFRED ISTENIČ st., Krško, za življenjsko delo v športnem življenju Krškega, STOJAN ŠIBILA st., Senovo, za življenjsko deio v organiziranju telesnokulturne dejavnosti v KS Senovo. SREBRNE BLOUDKOVE ZNAČKE so prejeli: ~ STANE ISKRA, Krško, EMU. ŽVEGLIČ, Senovo, VID BUDiVA, Senovo, MILAN MAHOVNE, Senovo, ANTON JAVORIČ, Brestanica, NIKC ŽIBRET, Krško, FRANJA PAVLIN, IRENA KOKOTEC, SONJA PISLAK,vse Karate klub Krško, NEVENKA JEN-KOLE, Krško, VESNA BRESKVAR, Krško, ROMAN SOTLER, Senovo in PETER MARKOVIČ st., Krško. NAS GLAS 11 11 INDOK CENTER ADMINISTRACIJA!!? Konec maja je imela svojo prvo sejo občinska komisija za zmanjšanje administrativno-tehnicnega kadra v upravnih organih SO, delovni skupnosti družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih službah SIS in OZD. V razpravi so prišle do izraza zlasti naslednje misli: • Reorganizirati je potrebno skupne službe SIS materialne in nematerialne proizvodnje ... posebej so se razbohotile nekatere službe SIS materialne proizvodnje, pa tudi družbenih dejavnosti, in včasih predstavljajo kar državo v državi, pri čemer u-gotavljamo, da imajo n. pr. krajevne skupnosti po ustavi velike dolžnosti in pravice, so pa brez sredstev in nemalokrat odvisne od nekaterih strokovnih služb kot centrov oblasti. 0 Reorganizirati je potrebno osnovno in srednje šolstvo ter občinsko upravo...Na občinskem nivoju mora služiti za zgled reorganizacija občinske uprave, ki je v pripravi; ta mora težiti k zmanjšanju tovrstnega zaposlovanja, pri čemer pa samoupravna in upravna vloga občine ne sme trpeti. • V Sloveniji obstoja prizadevanje za 10% znižanje administrativnega dela... admi-nistrativno-tehnična opravila je nujno potrebno racionalizirati in izboljšati kvaliteto uslug z vključitvijo računalniške in mehanograf-ske obdelave podatkov...dobiti moramo tudi bitko proti sestankarstvu med delo/nim časom. • Vsaka nova zaposlitev na ad-ministrativno-tehničnem področju mora biti utemeljena in podkrepljena z dejanskimi dokazi o novih potrebah, predn: se ustrezni organi odločijo o sklenitvi delovnega razmerja..« pri novih zaposlitvah so predvsem nekakovostni že sami razpisi, saj ponujajo alternative in zato povzročajo velikokrat zaposlovanje neustreznih kandi datov. • Komisija lahko in naj ukrepa predvsem preko sklepov izvršnega sveta in občinske skupščine. Za takojšnjo akcijo so člani sprejeli naslednje ukrepe: 1. Zamrzne se vsako novo zaposlovanje administrativno--tehničnega kadra v občin ski upravi, skupnih službah DPO občine, v samoupravnih interesnih skupnostih, 2. Komisija za organizacije skupnih strokovnih služb SIS se mora takoj sestati; vsaka kadrovska rešitev znotraj skupne porabe je možna le v smeri bodoče skupne službe v občini Krško i nikakor ne v okviru regije, kot to izpostavlja Zdravstvena skupnost Krško. 5. Pri zaposlovanju je potrebno dosledno ločiti delavce na čisto administrativnih delih id delavcev, ki tovrstna dela opravljajo za potrebe neposredne proizvodnje. 4. Pri zaposlovanju se bo dosledno spoštoval Družbeni p) si občine Krško za obdobje 13Sx - 1985» njegova predvidena NAŠ GLAS 11 12 INDOK CENTER stopnja rasti zaposlovanja ter navodila izvršnega sveta Slovenije o postopnem 10/o zmanjševanju zaposlenih napodročju administrativno-tehničnega dela. 5. Temeljne organizacije združenega dela morajo pri organizaciji svojega dela, predvsem pa pri organizaciji skupnih služb upoštevati Kardeljevo misel iz študije SVOBODNO ZDRUŽENO DELO, ko pravi, da "temeljna organizacija ne potrebuje lastne administracije". 6. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov ne smejo stimulirati administrativno-tehničnega dela bolje, kot to urejajo za delo v neposredni proizvodnji. 7. Vse delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, skupne službe DPO, banke in razna združenja morajo do 30. junija 1981 pripraviti analizo stanja zaposlenih administrativno-teh-ničnih delavcev ter pri tem oceniti ustreznost sistematizacije, opisa del in nalog, kvaliteto organizacije dela. Komisija izvršnega sveta mora opozoriti izvršni svet SRS in CK ZKS, da širjenje zaposlovanja na administra-tivno-tehničnem področju predvsem povzročajo tudi nekateri zakoni in predpisi v republiki in federaciji, mnoštvo zbiranja podatkov, nepotrebno administriranje, pisanje raznih poročil in analiz, ki zahtevajo ogromne delovne in organizacijske napore, pa imajo pri tem le nepomemben učinek. Dodelana tudi ni enotna metodologija zbiranja podatkov. 8. S stališči komisije in sklepi izvršnega sveta SO Krško je potrebno seznaniti delavske svete oziroma ustrezne samoupravne organe ter samoupravne delavske kontrole v vseh delovnih sredinah v občini Krško. 1 PRIREDITVE OB PRAZNIKU K S LESKOVEC Praznovanje 1. junija - praznika KS Leskovec poteka od 24. maja do 1. junija. Bogat program se je začel z nogometnim turnirjem Partizana Leskovec in z nogometno tekmo veteranov. Sledila sta rokometna tekma leskovških pionirjev s pio-nirji Rudarja iz Trbovelj in brzopotezni šahovski turnir. V petek, 29. 5, je na vrsti odprto prvenstvo KS Leskovec v streljanju z zračno puško. V soboto, 30.5., bo najprej turnir nami znot eni škili ekxp, nato TRIM kolesarjenje Leskovec - Kostanjevica - Leskovec, vključitev vasi Ža-dovinek v telefonsko omrežje, svečana seja KK SZDL in skupščine KS, koncert pevskega zbora Viktor Parma Krško in rokometna tekma Krško - Petrovče. V nedeljo bo nastopila folklorna skupina KUD Prigoraa iz Gornje Rijeke. Po paradi mladosti od zadružnega doma do OŠ bo ob 10. uri slavnostna prireditev, na kateri bo govoril predsednik 00 (nad. na str. 15) NAŠ GLAS 11 13 INDOK CENTER 15. JUNIJ -PRAZNIK KS KRŠKO POBUDA, NAJ BI BIL KRAJEVNI PRAZNIK KS KRŠKO V PRIHODNJE POSVEČEN PRVIM KRŠKIM BORCEM, JE DOBILA MNOŽIČNO PODPORO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV, KI SO SE UDELEŽILI RAZPRAV, NA KATERIH SO SE OPREDELJEVALI ZA PREDLOG. Na osnovi razprave na zborih občanov ter razprave in sklepanja krajevne konference SZDL (5. 12. 1980) je skupščina KS Krško na seji 13. 5. 1981 sprejela sklep, da bo KS Krško praznovala krajevni praznik 15« junija v spomin na ustanovitev prve borbene skupine v Krškem. Na osnovi tega sklepa se spremeni 7. člen statuta KS Krško, ki se po novem glasi: "KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO PRAZNUJE SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK V SPOMIN NA PRVE KRŠKE BORCE, IN SICER 15. JUNIJA, KO SO SKOJEV-CI IN KOMUNISTI USTANOVILI PRVO BORBENO SKUPINO V KRŠKEM." Prvo praznovanje krajevnega praznika KS Krško bo prav v letu, ko slavimo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in 40-letnico ustanovitve prve borbene skupine v Krškem. Spomin na junake, ki so darovali svoja mlada življenja že 30. juli- ja 1941, ko so jih v gozdu Dobrava pri Brežicah pokosile okupatorjeve puške, ne bo nikoli zbledel, saj ga bodo vsako leto znova oživljali ob praznovanju krajevnega praznika. Vsako leto se bo 15. junija misel mnogih krajanov vssj za hip pomudila pri junakih; JOŽETU GRABERJU, PETRU JERNE<> CU, RADU, MILANU IN ZDENKU KAPLANU, RAJKU IN FRANCU KASTE-LICU, ANTONU IN FRANCU PRESKA/;-JU TER IVANKI URANJEK. Prc-Jloj proč-asa letošnje proslave krajevnega praznika KS Krško predvideva naslednje: - ob 19. uri: slavnostna seja skupščine KS in KK SZDL Krško, - dvoje delegacij položi vence pri pomnikih v Rorah in na krškem pokopališču, - ob 19.30 : slavnostna akademija s kulturnim programom, - v program praznovanja bo vključena tudi razstava mojstra Vladimirja Štovička ob njegovi 85-letnici. OBVESTILO Temeljno sodišče Novo mesto, enota Krško, daje pravno pomoč izven sedeža: VSAK 1. PONEDELJEK v mesecu v Kostanjevici, VSAK 2. TOREK v mesecu na Senovem. NAŠ GLAS 11 14 INDOK CENTER Reševanje romske problematike Na območju občine Krško živi v štirih zaselkih (KS Leskovec, KS Veliki Podlog, KS Krško polje in KS Senuše) 28 romskih družin oziroma 160 Romov. Zaradi nezavidljivega družbenoekonomskega položaja te etnične skupnosti sta izvršni svet in skupščina občine pred časom sprejela ustrezna stališča in sklepe, skupnost socialnega skrbstva opravila potrebno a-nalizo, koordinacijski odbor sa manjšinska vprašanja občine Krško pa je izdelal PROGRAM REŠEVANJA PROBLEMATIKE ROMOV V OBČINI KRŠKO. Ob koncu aprila so predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, postaje milice in Koor-ii vacijskega odbora za manjši-Jiiiia vprašanja pri OK SZDL določili prednostne naloge, izvajalce in roke v zvezi z reševanjem romske problematike; • Občinska izobraževalna skupnost Krško, Skupnost otroškega varstva Krško in šole, v katerih šolskih okoliših žive romski otroci, bodo poskrbele, da bodo šoloobvezni otroci čimprej vključeni v redno šolanje, predšolski otroci pa v vzgojnovarstvene oddelke. • Občinska skupnost za zaposlovanje Krško in Skupnost socialnega skrbstva Krško bosta organizirali razgovore z or- anizacijami združenega dela "Djuro Salaj", Kovinarska, SGP Pionir, Kostak, Cestno podjetje Novo mesto) in združenjem obrtnikov o možnostih zaposlitve za delo sposobnih Romov (s predhodnim dvo- do tro-mesečnim priučevanjem). • Občinska izobraževalna skuj nost Krško, Delavska univer za Krško, Občinska zdravstvena skupnost Krško in Občin ska skupnost za zaposlovanje Krško bodo takoj začele z iii tenzivnimi pripravami, da bi že letošnjo jesen odprli oddelek osnovne šole, ki bi ga obiskovalo 20 do 30 odraslih Romov. Program bo vseboval opismenjevanje, socializacijo, zdravstveno vzgo jo in d ".lovne usposabljanje • Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva bo v roku dveh mesecev zaposlila socialnega delavca, ki se posvetil izključno reševanj romske problematike. • SKIS, Elektro Krško, Proiei,-tivni biro, IGM Sava boco konca julija pripravili predlog možnih lokacij z? n«u <¦¦: litev Romov s potrebno infi strukturno in komunalno ure ditvijo. • Do konca avgusta morajo us trezni dejavniki urediti stanovanjsko vprašanje ene od že dlje časa zaposlen" Rw¦¦.'.'¦. • Patronažna služba Zdravstvenega doma Krško bo vsaj enkrat mesečno obiskala romsks naselja in ugotovila splošno zdravstveno stanje Romov. • OK ZSMS bo v delovne akcije vključevala tudi Rome in organizirala akcije komunalnega NAŠ GLAS 11 15 INDOK CENTER urejanja romskih naselij, v katerih bodo obvezno sodelovali prebivalci teh naselij. Navedene in še nekatere naloge bodo izvajalci vnesli v svoje letne in srednjeročne programe, poleg tega pa bo za pospešeno reševanje romske problematike sklenjen dogovor, s katerim bo opredeljen način zbiranja sredstev za uresničevanje zastavljenih nalog. Skupnost socialnega skrbstva bo za izvajanje programa navedene dejavnosti vložila zahtevek za sredstva iz skupnega programa Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. PRIREDITVE OB PRAZNIKU K S LESKOVEC (nad. z 12. strani) ZZB NOV Krško STANE NUNČTČ. Ob tej priložnosti bodo položili tudi vence k spominskim obeležjem in podelili priznanja za dosežene športne rezultate. Prireditev bo zaključena s pestrim kulturnim in športnim programom ter zabavo. V ponedeljek, 1. 6., bo ob 16. uri zaključna prireditev TEK PO ULICAH LESKOVCA. V okviru praznovanja bo tudi razstava učencev OŠ in WZ ter Filatelističnega društva Krško. V sklopu drugega praznovanja krajevnega praznika KS Lesko-vec bodo podeljena tudi BRONASTA ODLIČJA OSVOBODILNE FRONTE. Prejeli jih bodo: • Ladislav ARH, • Anton BAZNIK, • Marija BOŽIČ, • Zdenka LIPOVŽ, • Miha LETNER, • Amalija ORJ<;HINI, • Leopold RIEDL, • Anica URBANČ, • Franc VAKSELJ, • Štefka VARDJAN ter • GASILSKO DRUŠTVO GORENJA VAS-VELIKA VAS. USPEŠEN NASTOP NA TEKMOVALNI REVIJI V krškem Delavskem domu "Edv -Kardelj" je bil 23. maja eden i^med osmih kvalifikacijskih ; stopov 6. TEKMOVALNE REVIJE ST, VENSKIH PIHALNIH GODB. V drugi težavnostni stopnji rt-nastopili tudi DELAVSKA GODBA "SVOBODE" SENOVO in GCLBA "V" RNE CELULOZE IN PAPIRJA "DJURO SALAJ" KRŠKO. Senovčani eo C" vojili prvo, Krčani pa drugo \c sto. Ob upoštevanju rezultatom vseh kvalifikacijskih nastopo so Senovčani tudi v republiš:; ;, merilu zasedli prvo, Krčani p& tretje mesto, zato sta se obe -.-dbi plasirali za nastop v zakl.lu čnem tekmovalnem delu, ki bo IZ. in 14. junija na Bledu, (žš) NAŠ GLAS 11 16 INDOK CENTER 5. SEJA IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO V sredo, 3. junija 1981, bo ob 11. uri v sejni sobi E tretja seja izvršnega sveta SO Krško, na kateri bodo na dnevnem redu naslednje točke: 1. potrditev sklepov 4. sje IS, 2. poročilo o uresničevanju socialnovarstvenih programov v občini Krško v letu 1980, 3. program reševanja romske problematike v občini Krško, 4. poročilo o izvedbi popisa prebivalstva v občini Krško, 5. poročilo o vpisu učencev osmih razredov v prvi letnik usmerjenega izobraževanja in problematika s področja usmerjenega izobraževanja v občini Krško, 6. predlog družbenega dogovora o združevanju dela in sredstev za raziskave kamnolomskega nahajališča apnencev za gradbeništvo na lokaciji Impoljski potok v občini Sevnica, 7. predlog samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju sredstev za naročilo investicijske in tehnične dokumentacije za graditev objekta Zgodovinski arhiv v Celju, 8. informacija o razvrščanju objektov v občini Krško, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljen;!'; 9. informacija o spremembi teksta predloga družbenega dogovor-.' o načinu zagotavljanja in usmeritvi družbenih sredstev za nadomeščanje dela drobnoprodajnih cen osnovnih živil v letu 1981 in teksta predloga aneksa k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni obči. v SR Sloveniji v letu 1981, 10.informacija o izdelavi prečiščenega besedila Družbenega pl.; na občine Krško za obdobje 198"1 - 1985, 11.informacija o vlogi Samoupravne stanovanjske skupnosti Krv-ko in Samoupravne komunalne interesne skupnosti Krško za }o trditev cen za komunalne storitve in stanarine in program potrebnih sprememb cen komunalnih storitev v letu 1981, 12.informacija o sklenitvi pogodbe o zagotovitvi sredst?\r za izgradnjo skladišč za občinske blagovne rezerve, 13»informacija o sodelovanju med občinama Litija in Krško, 14.predlog odloka o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve , 15.predlog sklepa o določitvi kilometrine za službeno terenske vozilo, 16.predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori, NAŠ GLAS 11 17 INDOK CENTER 17. predlog sklepa o imenovanju treh članov v odbor za spremljanje aktivnosti med občinama Litija in Krško, 18. predlog sklepa o soglasju k izvolitvi predsednika skupnosti za cene občine Krško. VPIS V ŠOLSKEM CENTRU KRŠKO Šolski center Krško je razpisal vpis učencev v tri usmeritve: kovinarsko, elektro (ener getiko) in papirniško. V času pred razpisom so predstavnki šolskega centra obiskali vse osnovne šole v občini Krško in nekatere šole izven naše občine. Imeli so razgovore z učenci osmih razredov in z njihovimi starši. Kakšen je bil vpis, se vidi iz priložene tabele. V zvezi s preusmerjanjem je ŠC kontaktiral predvsem z ICTS No vo mesto in tehniško šolo v Celju. Nekaj rezultatov _ že dosegli, upajo pa, da se bo •/pisalo še toliko učencev, da bodo oddelki polni. Za papirniški oddelek bodo morali najti rešitev doma; z osnovnimi šolami se bo treba dogovoriti o konkretnih akcijah. Trenutno stanje: razpis vpisano kovinarska 150 143 elektro 60 84 papirniška 30 21 POROČILO o pripravah za organizacijo proizvodnega dela in delovne prakse za učence ŠC Krško navaja: "V aprilu tega leta smo organizirali posvet z organizacijami združenega dela, ki sedaj vzgajajo učence v proizvodnji v kovinarski in elektrostroki. Gla- vni namen tega posveta je bil določitev števila inštruktorjem in določitev organizacij združenega dela, ki bodo v bodoče izvajale učni načrt za proizvodno delo in delovno prakso. Ob tej priliki je ŠC Krško ponudil organizacijsko skico, ki predvideva, da naj bi se proizvodno delo in delovna praksa izvajala v petih podjetjih za vse vpisane v kovinarsko predelovalno stroko in v treh podjetjih za elektro stroko, s čimer bi se doseglo to, da bi bili inštruktorji permanentno obremenjeni in proizvodno delo bi bilo res proizvodno (umikati so najdražji). Pri taki izvedbi bi imelo podjetje na delu ves čas 4-6 učencev ŠC, ki bi se zamenjali vsakih 14 dni. Glede na to, da prisotni niso imeli tolikšnih pooblastil, d s. bi lahko o tem sklepali, smo se dogovorili za ponovni posvet v maju, do takrat pa naj bi podjetja doma stvar pripel^; la do takega stanja, da bi lahl,.; izpolnila prilogo 4. učnih načrtov in določila število oseb, ki jih bodo poslala na seminar.","'; za inštruktorje. Na posvetu 13. 5» 1981 pa se je izkazalo, da so podjetja pripravljena organizirati proizvodno delo le za svoje štipendiste in samo za smer, ki odgovarja njihovim potrebam. Izjema je le Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, ki je nekje predvidela maksimum 20 učencev, kar je itak preko njenih potreb in dosega 2/3 tiste- NAS GLAS 11 18 INDOK CENTER ga, kar je skica za njih predvidevala. Kovinarska in Metalna hočeta samo ključavničarje, SOP pa se posveta ni udeležil. Iz opisanega se lahko sklepa, da večina ni dojela osnovnega smotra proizvodnega dela oziroma delovne prakse in kot kaže, zamenjujejo ta (sedaj) predmet s predmetom poklicne tehnologi-ie. Predstavniki tovarne Djuro • >alaj so predlagali, da naj se napravi nova organizacijska skica, ki naj pri razrezu števila kandidatov za uk upošteva število zaposlenih kovinarjev v vsakem podjetju. Taka varianta je sedaj v izdelavi..." VEC KOT 600 PLAVALCEV iz 16 klubov se je 23. in 24. :aaja udeležilo krškega otvoritvenega mitinga jugoslovanske •plavalne sezone v odprtih bazenih. Na njem so sodelovali tudi vojaki ljubljanskega ar-madnega območja, ki so imeli v tem okviru svoje 36. prven-btvOu Med številnim zastopstvom domačega Celulozarja sta bili najbolj uspešni Vesna Je-^n, ki je osvojila eno drugo in dve tretji mesti, ter Tonč-Ka Škafar, ki je bila enkrat irva.(žš) R A D I 0 B R E : 1 I C E oddaja na s rednjih valovih 1584 kHz in na UKV valovih 88,9 MHz v PONEDELJEK od 16. do 17., TOREK od 16. do 18., SREDO od 16. do 17. (odda ja za delegate), ČETRTEK od 16. do 18., SOBOTO od 16. do 18., NEDELJO od 10.30 do 14.. Pomembna razstava V krškem Delavskem domu "Edvard Kardelj" bo med 10. in 16. junijem odprta razstava VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. To je zvezna potujoča razstava, ki bo letos na ogled v vsej Sloveniji in bo v Krškem organizirana za celotno Posavje. p Na 600 m razstava - razdeljena na 8 tematsko in časovno zaokroženih celot - prikazuje celoten razvoj področja varnosti in družbene samozaščite \ SFRJ, od prvih nastankov do današnjih dni. Razen dokumente^ in slikovnega materiala si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi celo vrsto predmetov, ki podatke iz zapisov iLustrirajo Zaradi lažjega razumevanja vse bine razstave bo po njej organizirano strokovno vodstvo. Organizator je skupine obiskovalcev iz posameznih občin razd-: lil v različne termine. Za organizirane skupine iz kr-šl,e občine bo ogled razstave: 11. 6. od 1J. do 16. ure 12. 6. od 8. do 12. ure in od 15. do 1«. ur; 13. 6. od 10. do 14. ure, 14. 6. od 15. do 18. u.2 15-6. od 10. do 18. ur, 16. 6. od 14. do 18. ure. NAS GLAS 11 .12 INDOK CENTER NOVI SEZONSKI ŽELEZNIŠKI VOZNI RED 31.5.-6.9.1981 Po Obveščevalcu Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj" ODHODI VLAKOV Z ŽELEZNIŠKE POSTAJE KRŠKO: smer Ljubljana: v Zidanem mostu zveza za: vrsta vlaka smer as odhoda čas zveze smer potniški Ljubljana 4.36 vozi ob delavnikih potniški Maribor 5.20 6.07 Ljubljana brzi Ljubljana 5.48 potniški Maribor 5.58 6.55 Ljubljana brzi Ljubljana 6.10 potniški Ljubljana 7.15 7.55 Maribor brzi Pula 8.07 vozi do 31.10.1981 potniški Zidani most 9.51 10.45 Ljubi j ., jlaribor potniški Zidani most 11.19 12.00 Maribor, Ljubij. potniški Ljubljana 13.35 brzi Ljubljana 13.51 potniški Zidani most 14.26 15.25 Maribor, Ljubij. potniški Ljubljana 15.49 16.26 Maribor "otniški Zidani most 17-56 18.39 Ljubljana, Mar. jrzi Maribor 18.40 vozi ob nedeljah potniški Maribor 19.09 20.00 Ljubljana brzi Ljubljana 19.43 vozi ob nedeljah brzi Ljubljana 20.12 potniški Zidani most 21.10 21.56 Ljubljana, Mar. potniški Zidani most 22.02 brzi Ljubljana 22.19 smer Zagreb: v Dobovi . zveza za: potniški Dobova 4.59 5.42 Zagreb potniški Dobova 6.15 6.53 Zagreb potniški Zagreb 6.50 potniški Dobova 8.22 8.53 Zagreb potniški Zagreb 11.34 ¦ootniški Dobova 12.38 13.05 Zagreb orzi Zagreb 14.11 potniški Dobova 14.45 15.23 Zagreb brzi Bitcla 15.27 potniški Dobova 16.06 16.30 Zagreb potniški Zagreb 17.12 brzi Banja Luka 17.25 vozi ob petkih brzi Zagreb 18.00 vozi do 1.11.1981 potniški Dobova 18.29 18.51 Zagreb brzi Doboj 19.04 vozi ob petkih potniški Dobova 19.16 20.54 Zagreb brzi Kardeljevo 20.48 potniški Dobova 21.26 potniški Dobova 22.38 NAŠ GLAS 11 20 INDOK CENTER 4!? LETOŠNJI PREJEMNIKI NAJVIŠJIH PRIZNANJ OBČINE KRŠKO (ČASTNO PRIZNANJE Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA) BODO PREDVIDOMA: FRANC JUVANC, ANTON JAVORIČ, SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA ODDIH IN REKREACIJO KRŠKO in RADIOKLUB "ROTOCEL" KRŠKO. NOSTI NA ODGOVORNIH POLOŽAJIH IN ZA DOLGOLETNO DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNOST. SIS ZA ODDIH IN REKREAČTJO KRŠKO bo prejela priznanje OB 25-LETNICI USPEŠNEGA DELOVANJA NA PODROČJU RAZVOJA MNOŽIČNEGA REKREATIVNEGA ODDIHA. RADIOKLUB "ROTOCEL" KRŠKO bo prejel priznanje ZA DOLGOLETNO USPEŠNO DELO PRI USPOSABLJANJU MLADINE, RAZVOJ RADIOAMATERSKE DEJAVNOSTI, TEHNIČNE KULTURE IN KREPITVE SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA. VOLILNA SEJA SINDIKATOV V torek, 2. junija 1981, se bo ob 16. uri pričela VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS KRŠKO. Po predpisanih uvodnih formalnostih bodo prisotni ocenili delovanje sindikatov v občini Krško v minulem enoletnem mandatnem obdobju, opravili potrebne volitve in obravnavali osnutek resolucije III. kon^rp-sa samoupravijalcev Jugoslavije, ki bo od 16. do 18. junijs letos v Beogradu. Evidentirani kandidati za najodgovornejše funkcije v Občinskem svetu ZSS Krško so; DRAGO ŠTERBAN za predsednika, DRAGICA STANIČ in ANTON VODIŠEK, oba za podpredsednika. Iz analize dela sindikatov v ški občini od aprila 1980 do m. j a 1981 je med drugim razviu., -da v občini deluje 85 osnovnih organizacij ZSS, ki vse bolj y•:-stajajo mesto, kjer delovni 1 dje usklajujejo svoje interen, in uveljavljajo svojo samoupra vno in družbenoekonomsko vlogu FRANC JUVANC, 'irektor Mercator-Agrokombi-nata Krško, bo prejel priznanje ZA USPEŠNO VODENJE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V LETIH OD 1974 DO 1981 IN ; i DOLGOLETNO DRUŽBENOPOLITI-.oC DELO. ANTON JAVORIČ, upokojenec iz Brestanice, bo prejel priznanje ZA USPEŠNO OPRAVLJANJE DOLŽ-