NAŠE DUHOVNO
Buenos Aires, dne 22. julija 1933.
ŽIVLJENJE
številka 11.
Evangelij sedme pobinkoštne nedelje
Mt 7, 15—21.
Tisti čas je Jezus učil:
“Varujte se lažnjivih. prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi.
Po> njih sadovih jih boste spoznali!
Mar bero grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu.
Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, se poseka in vrže v ogenj.
Po njih sadovih jih boste torej spoznali.”
Tolikokrat in tako določno napoveduje sveto pismo krive preroke, da bi bilo čudno, če bi jih danes ali kadarkoli med Kristoso-vim božjim ljudstvom ne bilo.
Glede krivih prerokov se torej nič ne čudimo. Ne da so — napovedani so namreč. Ne da jih mnogo zapeljejo — zato so namreč, da se trdnost naše vere po pravici izkaže, da postane povsem oči-to ali res ljubimo Gospoda svojega Boga z vsem srcem, z vso mislijo in z vsem bistvom, kakor radi zatrjujemo, ali pa je naše govorjenje prazno premikanje ustnic, brez vsebine in brez srca.
Tudi temu se ne čudimo, da je krive preroke dostikrat težko pre poznati. Da bi se jih ljudje ne hali, da bi jih poslušali, da bi jih toliko več zase pridobili^ prihajajo namreč najraje x ovčjih oblačilih, čeprav so v resnici grabežljivi volkovi.
Ne po njihovem govorjenju, po-njihovih sadovih jih boste spoznali! Vsako dobro drevo in vsak dober nauk rodi namreč dobre sadove, slabo drevo, slab nauk, pa bo rodil slabe sadove. Trnje ne more roditi grozdja in na osat ne hodite iskat fig! Tako boste po malopridnih sadovih spoznali tudi malovrednost nauka, ki jih je rodil.
Evangeljska misel: Ne verjemi vsakemu preroku, marveč ga preizkusi, če je iz Bega!
Cerkveni koledar
23.	julij — sedma pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi dopoldne ob desetih in popoldne ob štirih.
24.	julij — pondeljek — spomin svete Kristine, device in mučenice.
25.	julij — torek — spomin svetega apostola. Jakoba, krvnega brata apostola in evangelista Janeza, ki je bil zaradi oznanjevanja Jezusove vere obglavljen na povelje kralja Heroda Agripa in je prvi izmed apostolov prejel mu-čeniško krono. — Isti dan spomin svetega mučenca Krištofa.
26.	julij — sreda — spomin svete Ane, Marijine matere, posebne patrone in zavetnice krščanskih žena in mater.
27.	julij — četrtek — spomin svetega zdravnika in mučenca Pantaleona.
28.	julij — petek — spomin svetega papeža in mučenca Viktorja I.
29.	julij — sobota — spomin svete Marte, sestre Marije in Lazarja iz Betanije pri Jeruzalemu. V njihovi hiši se je Jezus večkrat ustavil in prenočil s svojin» učenci.
30.	julij — osma pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe po navadi.
Brat Juan Cua-dras
sicer Španec po rodu, vendar tudi slovenskim izseljencem v Buenos Airesu dobro znan —- saj redno streže pri slovenski božji službi na Paternalu — je, napravil preteklo soboto po dolgoletnih preizkušnjah za vse svoje življenje slovesne obljube popolnega uboštva, vednega devi-štva, pokorščine vsakokratnemu redovnemu predstojniku in vedne pripravljenosti streči bolnikom, tudi kužnim ali kakorkoli nalezljivo bolnim.
V imenu vrhovnega redovnega predstojnika mu je gospod pater superior očetov Kamilov predhodno še enkrat razložil veličino, strogost in težave takih slovesnih obljub. Po storjenih obljubah pa mu je ljubeznjivo zagotovil : Veliko si Bogu daroval in obljubil, ampak še več ti obljubim jaz: če boš svoje obljube spolnil, bo veliko tvoje plačilo v nebesih.
Mnogim častitkam, ki jih je prejel brat Cuadras od vseh strani, se pridružujemo tudi mi. Naj bi bilo njegovo nesebično, težavno in hvalevredno delo bogato blagoslovljeno in njegovo plačilo v nebesih veliko!
Naše cenjene čitatelje in či-tateljice bo gotovo zanimalo, da so se zbudili redovni poklici že tudi med slovenskimi izseljenci v Buenos Airesu, in sicer ženski in mož-
Malo katekizma za naše male
ki. Molimo za njihovo stanovitnost !
Dva naša zgledna delavca-izseljenca v Franciji, v okolici Aumetza, sta nadalje že pred leti prosila sprejema v semenišče za pozne duhovniške poklice in bosta — kakor vse kaže — po še nekaterih letih priprave in učenja po-jsvtelčena v duhovnika. Naj bosta priporočena tudi našim molitvam !
Naša cerkev
Dva Slovenca sta se prepirala pred cerkvijo na Ava-los. Eden je mislil, da je za toliko' Slovencev v. Buenos Airesu veliko premajhna, drugi pa mu je takole dopovedoval, da je dovolj velika :
“Seveda, če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter, če pa ne gredo vsi noter, pa gredo vsi noter, ker pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter, do-zdaj samo še enkrat niso mogli vsi noter.”
Konj
Tonček je v domači nalogi takole popisal konja.-
“Konj je koristna žival. Ima štiri noge, na vsakem vogalu po eno. Na enem koncu ima glavo, na drugem pa rep, ne kakor slon, ki ima rep spredaj in zadaj. Konj je edina žival, ki nosi čevlje, ki so spodaj iz železa. Kadar gre spat, čevljev ne sezuje. Če bi bil jaz konj, bi bil rajši krava. ker ji ni treba delati”.
PRI VAŠIH NAKUPIH
se ozirajte pred vsem na cenjene tvrdke ki oglašajo v tem listu, in pomagajo nam in Vam. Vedite, da bi brez njih lista ne imeli.
Ali imate v hiši križ? Vsaka krščanska družina bi ga morala imeti v svojem stanovanju na častnem mestu. Saj se po križanem Kristusu imenujemo kristjane.
Najbrže Te bo otrok vprašal, ali pa mu ob priliki sam, sama razloži križ. Seveda čim bolj preprosto, da Te bo mogel otrok vsaj kolikor toliko razumeti.
Morda mu reci:
“Glej, kaj pa vidiš na križu! Jezusa, ki ima roke in noge z žeblji na križ pribite. Na glavi ima trnjevo krono. Ob strani zeva krvava rana.” Vse mu pokaži. Morda snemi križ iz stene in naj si otrok vse od blizu ogleda.
Potem nadaljuj:
“Pomisli, kako bi bolelo, če bi naredili velik križ in tvoje roke in noge z žeblji nanj pribili. Ali pa moje. In če bi trnjevo krono močno pritisnili na glavo, da bi zbodlo trnje čez vso glavo notri do kosti. In če bi z ostro sulico ali nožem sunili v tvojo in mojo stran in jo globoko prebodli, da bi iztekla vsa kri do zadnje kapljice.
Glej, tako so naredili Jezusu!
Hudobni ljudje so ga zgrabili, zvezali, v ječo so ga vrgli, potem so ga do krvi pretepli s šibami, na to so mu pritisnili trnjevo krono na glavo, nazadnje pa so ga pribili na križ.
Najstarejša slovenska trgovina jestvin v Buenos Airesu Yerua 5087-89
Vse, najboljše, sveže, dostavljamo tudi na dom.
Kako je tekla kri, kako je bolelo !
Tri ure je visel Jezus na križu, potem je od bolečin umrl. Ko je bil že mrtev so ga še s sulico prebodli, da je iztekla iz njega vsa kri.”
To bo nemara za enkrat dovolj.
Vsega se otrok še ne bo zapomnil, neko predstavo o Jezusu bo pa že imel.
Najbrže ga boš po tem pouku večkrat našel, našla, da gleda Jezusa na križu. Morda bo sam od sebe hotel še kaj več vedeti o Jezusu. Reci mu, da imaš Jezusa rad, rada in da ga mora tudi otrok imeti rad. Če bo priden, mu obljubi, da mu boš pa o Jezusu že še kaj več povedal ali povedala.
• Pa tudi sam, sama se včasih ozri na križ!
Največji mislec in učenjak Cerkve, Svetnik Tomaž A-kvinski, pravi, da se je več naučil, več spoznal in razumel pod križem, kakor iz vseh učenih razgovorov in vseh ne-številnih knjig, ki jih je prebral.
Po vsej priliki boš pod križem tudi Ti marsikaj spoznal in uvidel, kar bi Ti ostalo sicer prikrito. Marsikaj kar bo koristilo poučevanju Tvojih otrok, pa tudi Tebi samemu in Tebi sami.
Slovenska brivnica na Pater-nalu “LA ESTRELLA” Osorio 5097
JOSIP KALINGAR
Slovenska gostilna Gannendia 4879 VOLK in COLJA
storžek:
Po LORENZINI — LOVRENČIČU
'‘Ti zbirsan otrok, ti! še dodela n nisi in že kratiS dolžno spoštovanje svoje mu očetu!”
(1)
In otrl si je solzo.
Treba je bilo napraviti še kolke, goleni in nogi.
Ko je bil Pepek tudi z nogami gotov, je začutil breo v konec nosa.
“Zaslužil sem jo!” je rekel sam pri sebi. “Prej bi pomislil na vse! Zdaj je prepozno !”
Potem je prijel dondka pod rameni in ga postavil na tla, na pod, da bi hodil.
Storžek je imel še okorne noge in se ni znal premikati; Pepek ga je držal za roko in ga učil prestapati se.
Ko so se noge razgibale, je začel Storžek sam hoditi in tekati po sobi, dokler ni planil skozi vrata in skočil na cesto, da bi jo pobrisal.
Ubožec Pepek je tekel za njim a ni ga mogel dohiteti, ker preteti paglavec Storžek jo je rezal kakor zajec in štor kljajoč s svojimi lesenimi nogami, je delal po cestnem tlaku tak ropot in romavš kot
dvajset parov kmečkih koš-pov.
“Primite ga, zgrabite ga!” je kričal Pepek, a ljudje, ki so bili na ulici in videli lesenega dondka, kako teče ko dirkač, so očarani in zavzeti obstali in gledali in se tako smejali, smejali, smejali, da so skoraj od smeha popokali.
Konec koncev in k dobri sreči se je prikazal na ulici neki stražnik, ki je menil, ko je zaslišal ves ta ramovš, da gre za kako neukročeno žrebe, ubeglo gospodarjevi roki. Pogumno se je razkoračil in
se postavil na sredo ceste, trdno odločen, da ga zaustavi in prepreči večjo nesrečo.
Storžek pa je računil, ko je zapazil oddaleč stražnika, ki je v šir zastavil vso cesto, da vendarle prodre v splošno presenečenje skozi koračo, a se mu je ponesrečilo.
Stražnik — ni se premaknil ne za milimeter — ga je zgrabil lepo za nos (zdelo se je, ko da je nalašč tak, da lahko zgrabi zanj stražnik) in ga izročil Pepku v njegove lastne roke. Pepek mu je hotel na račun vzgoje takoj naviti uro. a morete si misliti, kako je prepaden obstal, ko se mu ni posrečilo najti uhljev, dasi jih je skrbno iskal. Veste, zakaj jih ni dobil? V hitrici je hotel skončati svojega paglavca, pa je pri tem čisto pozabil na ušesa...
No zato pa ga je prijel za vrat in ko ga je vlekel s sabo, je grozeče majal z glavo in mu dejal:
“Pojdiva domov! Ko bomo doma, bomo že poračunih, nič se ne boj!”
Storžek se je po tem uvodu vrgel na tla in ni hotel več hoditi. Okoli njega so se za-
TTbožec Pepek je tekel za njim, a ni ga mogel dohiteti. . .
Stražnik ga je zgrabil lepo za nos
čeli zbirati radovedneži in postopači ter stvorih pravo gnečo.
Eden je rekel to, drugi ono.
“O ti ubogi dondek!” se je smilil nekaterim. “Prav ima, da se noče vrniti domov. Kdo ve, kako ga bo klestil zlobnež Pepek...”
Drugi so pikro pristavljali:
“Pepek, no, saj se zdi, da je človek, kakor se spodobi, a z otroci je pravcati krutež. Če pustijo nebogljenega don-dka v njegovih rokah, glavo stavim, da ga razseče na drobne kosce!...”
Tako in podobno so govo-
Slovenska gostilna Wames 2113
Mrzla jedila, kegljišče, balini IVAN ROGELJ
Krojačnica Gorica Avda. del Čampo 1080 U. T. 59 - 3102 Vsakovrstno blago na izbiro
MAURIČ in LEBAN
Trgovina jestvin MOČNIK IVAN Sapaleri 2699 U. T. 59 Patemal 0467
rili in končno dosegli, da je stražnik osvobodil Storžka, a zgrabil ubožca Pepka in ga odpeljal v keho. Pepek ni mogel do besede, da bi ugovarjal in se branil, jokal je kakor teletek in ko so se bližali kehi, je ihteč jecljal:
“O ti nesrečni otrok, ti! In le koliko sem se trudil in mučil, da bi mi bil ta lesenjak k dobremu! Pa kar je, je, prej bi moral misliti!. .. ”
Kar se je zgodilo potem, je čudna in neverjetna zgodba in povem vam jo v naslednjih poglavjih.
Optica Foto E. FERRO Lavalle 1242 U. T. 35-5800
Na optiko 20% popusta
"SLOVENSKA GOSTILNA
Avenida San Martin 2805 ANTON ANDERLIČ
Prvovrstna modna šivilja MARIJA KOJANEC San Blas 991 U. T. 59 Paternal 0467
Železnina, barve, steklo Stavbeni materijal Asuncion 4602 U. T. 50-0724
BARTOL FLOR
Storžkova zgodba z Murnom Marnjačem, ki uči, kako so malopridni dečaki potrebni šibe in pouka
Povem vam torej, fantiči, medtem ko so odpeljali u-božca Pepka brez njegove krivde v keho, je ostal pobalin Storžek prost in premetaval noge proti polju, da bi se vrnil čimprej domov. V svojem teku je skakal čez visoke krtine, žive meje in čez jarke tako spretno, kot bi mogel le še kozlič ali zajec, ki ga preganjajo lovci.
Ko je dospel do hiše, je dobil vrata zaprta. Odprl je, vstopil in ko je bil pod streho, se je vrgel na tla, da bi se odpočil. Ves zadovoljen se je globoko oddahnil. Pa kaj, njegova zadovoljnost ni trajala dolgo, ker v sobi je zaslišal nekoga, ki se je odla-sil:
“Tri, tri, tri!”
“Ti, ti, ti!” je razumel Štor žek in ves prestrašen je vprašal:
“Kdo je, ki me kliče?”
“Jaz sem!”
Storžek se je ozrl za glasom in je videl velikega murna, ki se je počasi pomikal po zidu.
“Povej mi, Murneek: si li ti ali nisi?”
(Nadaljevanje)
Slovenska gostilna ŽIVEC EMILIO Osorio 5085 ženitovanjske gostije
Zimsko in letno perilo Fine srajce po meri Avalos 248 — La Patemal
IVAN KASTELIC