Političen list za slovenski narod. r* Mni areleHaa Vtljk' 4 rld.. tu en mesec 1 gld. 10 kr. ? *4Bliii«traolJi prejeman velja: Ia eelo leto 12 gld., za pol leta « grid., x& četrt leta i ffM., u en metec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Poeamezne atevilke veljajo 7 kr. A«i«ŽBiB« prejema »prsTolitvo (administraeija) is elupedicija, Semeniske ulioe št. i, U., 30. Naznanila (inserati') (e iprejemajo in velji triitopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiskit enkrat, TJ ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tisKa trikrat. Pri'večkratnem uskanji se cena primarna zinanjva Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pL;ma ae ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne. 7 Ljubljani, v petek 24. oktobra 1890. Letiiili XVIII. Deželni zbor kranjski. (Četrta seja, dne 2 1. oktobra.) Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle prošnje. Porodilo o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija za preložitev okrajne ceste od dunajske državne ceste pri Prevojah, oziroma Lukovici proti Moravčem, se izroči upravnemu odseku, poročilo deželnega odbora o podporah za zidanje ljudskih šol pa finančnemu odseku, ki dobi tudi poročilo o državnem donesku k stavbinskim troškom za razširjenje in prezidanje prisilne delalnice in o razpravah z onimi deželami, ki rabijo ta zavod. Potem poroča poslanec Klun o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1891 in o dotičnih prošnjah. Dosedanje miloščine se za tri leta podaljšajo: Matiju Hitiju 100 gld., Magdaleni Kratochwill 100 gld., Frančiški Pibernik 50 gld., Marjeti Junc 80 gld., Mateju Prašnikarju 60 gld., Karolini Hočevar 50 gld., Ivani Stupar 50 gld., Ka-rolini in Ani Malenšek vsaki po 30 gld. Dalje se 81 let staremu učitelju Primožu Dolarju miloščina povikša od 100 na 300 gld., Heleni Malenšek pa se dovoli na tri leta miloščina letnih 100 gld. Normalne pokojnine se dovolijo: učiteljski vdovi Kristini Kermavnar letnih 246 gld. 66 kr., učiteljski vdovi Mariji Vigele pa letnih 173 gld. 33 kr. Štirje otroci Kermavnarjevi dobe letno vzgojnino po 30 gld. 83 kr., trije otroci Vigeletovi pa po 28 gld. 87 kr. Prošnji učiteljeve vdove Marije Kunoič in vpo-kojenega učitelja Frančiška Cveteljua za povikšanje pokojnin se odklonite. Vsa potrebščina učiteljskega pokojninskega zaklada znaša: 1. pokojnine učiteljev 14.300 gld., 2. pokojnine učiteljskih vdov 6500 goldinarjev, 3. vzgojnine 1200 gld., 4. miloščine 2100 gld., 5. odpravnine 300 gld. , 6. pogrebnine 400 gld., 7. pisarnične potrebščine 50 goldinarjev; skupaj 24.850 gld. Zaklad je proračunjen na 8846 gld.'; torej bode primanjkovalo 16 004 gld., katere bode treba pokriti iz deželnega zaklada. Za njim poroča dr. Bleiweis o prošnji Valentina Jelena, provizoričnega sekcijskega sluge v bolnišnici, za stalno imenovanje. Zbor pritrdi predlogu finančnega odseka, da se prošnja usliši. Poslanec Višnikar poroča potem o proračunu bolniškega zaklada za leto 1891, pri katerem se potrebščina vsled Jelenovega definitivnega nameščenja zvikša za 80 gld., ter znaša 62.894 gld.; zaklade je 12.782 gld., torej bode primanjkovalo 50.112 gld., ki jih bode treba pokriti iz deželnega Zbklada. Dalje poroča isti poslanec o proračunu porodniškega zaklada, pri katerem znaša potrebščina 5159 gld., zaklada pa 681 gld.; torej bode primanjkovalo 4478 gld., ki jih bode moral dodati deželni zaklad. Isto tako je bil rešen proračun najdenškega zaklada za 1. 1891., pri katerem se kaže potrebščina 3734 gld., zaklada pa 308 gld.; torej bode moral tudi pri tem zakladu deželni zaklad dodati 3426 goldinarjev. Poslanec Višnikar poroča o proračunu šole na Grmu, pri katerem je potrebščina za 300 gld. višja, kakor jo predlaga deželni odbor ter znaša 6900 gld.; zaklada je proračunjena na 5700 gld., torej se kaže primanjkljej 1200 gld., ki ga bode treba poravnati iz deželnega zaklada. V zvezi s tem proračunom je prošnja adjunkta Rohrmana za povikšanje plače na 1000 gld. in za stalno nameščenje. Poročevalec v imenu finančnega odseka predlaga, da se tej prošnji ne vstreže, ker služba druzega in tretjega učitelja še niste si-stemizovane. Pač pa naj se deželnemu odboru naroča, da pretresa vprašanje, ali bi z ozirom na pri šoli na Grmu obstoječe službene razmere in na važno in težavno službovanje ne bilo umestno, da se pri tej šoli stalno ustanovi mesto pristava in tretjega učitelja, in da o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji, oziroma stavi primerne nasvete. Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo poslanca Tavčarja glede dovoljevanja priklad za okrajne ceste. Dozdaj je imel deželni odbor pravico, dovo Ijevati take priklade nad 10 % do vštetih 20 00-posrednjega davka. Ker je pa iz dohodkov priklad pokrivati tudi troške za gramoz, za kidanje snega in za pomočne delavce, kolikor se jih potrebuje pri vzdrževanji cesta in so se ti troški doslej le pri malem številu cestnih zakladov stavljali v proračune, ker so dotična dela skladovniki sami opravljali, se bode pa gotovo pripetilo, da posamezni cestui odbori pri pravilnem proračunanji ne bodo mogli shajati z dohodkom 20 % priklade na neposrednje davke, da bi pokrili vso potrebščino za leto 1891. Okrajni cestni odbori, katere je ustanoviti po smislu nove cestne postave, se niso še osnovali, stari cestni odbori, ki oskrbljujejo opravila začasno, odkar je stopil v veljavnost navedeni zakon, pa bodo prej ko ne mislili, da niso poklicani določiti proračun okrajnega cestnega zaklada za 1. 1891. ter skleniti priklado za cestne namene. Vsled tega se tudi prošnje za dovolitev priklad nad 20 % ne bodo več mogle pravočasno predložiti visokemu deželnemu zboru. Zato se sprejme naslednji predlog, ki daje deželnemu odboru pravico, dovoljevati tudi višje priklade kakor 20 7o: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine okrajnih cest leta 1891. ne bi mogli pokriti z 20% priklado na neposrednje davke pri dokazani potrebi iu na podstavi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za I. 1891. priklade nad 20 % ter ukrene, kar treba zarad predpisa in pobiranja teh priklad. Dalje poroča dr. Tavčar o prošnji županstva M. D. v Polji za uvrstitev občinske ceste iz Sne-berja do Zaloga med okrajne ceste in predlaga, da naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanji. Ta nasvet obvelja brez ugovora. Za to točko pride na vrsto poročilo finančnega odseka o vravnavi učiteljskih plač. Ker je poslanec Klun poročevalstvo zaradi § 6. odložil, ki je bii LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. XII. Zdanilo se je. Dolgo ni hotel spustiti mrak zemlje iz svojega naročja; nenavadno dolgo je bilo tema. Gost sneg je padal ua zemljo. Mrzel veter je pihal. Ali niti v samostanu, niti v Žižkovem taboru se niso zmenili za mraz iu se pripravljali na boj. Pred samostanom je bila posadka že postavljena v red; vsa znamenita in važna mesta su zasedli bojevniki. — Tudi Žižka je razpostavil svojo vojsko v bojne vrste. V tem so zagrmeli Žižkovi topi, in kamenene, težke kroglje so zašumele po zraku in se razbile ob samostanskem zidovji. Njegova železna vojska je hitela v silnem teku proti nasipom, ali odbita se je umaknila. Drugič odbita pošilja iz daljave smrt v grad. Marsikdo je zmočil sneženo zemljo s svojo krvjo; ali tudi v samostanu je bilo mnogo ranjenih. Duhovniki in nune jim obvezujejo rane; drugi pa ; kličejo v svetišči Gospoda na pomoč in molijo vroče : na kolenih za bojevnike. V svetišči molijo žene, ! starci in otroci, vsi, kateri so pribežali v samostan in niso sposobni za orožje. Že je bilo poldne, in boj še ni bil končan, j Samostanska posadka se je hrabro branila pred na-I sprotniki; mladi poveljnik Ambrož je bil v resnici j pravi junak. Kjer je bila nevarnost največja, tam se je prikazala njegova visoka postava, tam se je oglasil njegov močni glas, tam se je zabliskal njegov oster meč. „Počakaj, otroče," smejal se je skrivaj Diviš, „počakaj, nisi še učakal večera, nisi še slavil zmage; ako oni slepec ne more pridobiti te luknje, tu sem še jaz, da spustim volke med krotke, plahe golo-biče.- I Žižka je stal na kupu kamenja, odkoder je ; mogel videti vse bojne vrste; stal je tam sam, mirno, kakor skala. Le včasih je vzdignil svoj bat, dajaje povelja svojim podpoveljnikom, kam se morajo zagnati s svojimi ljudmi. Njegov obraz je bil bled in na njem ni bilo opaziti nobenega notranjega viharja; samo oko se mu je včasih grozno zasvetilo. Ko so že dolgo naskakovali njegovi vojniki zgradbo, tu je udaril nestrpno z nogo, zaškripal ia zaklical, da se je slišal njegov glas po vsem bojišči in vtopil ves bojni hrup: „Nthajte že vendar to tako dolgo igro!"; bat se mu je pri tem stresel v roki. A glej; tam so postavljene lestvice k samostanskemu zidovju; po njih stopajo nekateri taborci navzgor. Zakaj jim ue brani straža, ki stopa ravno proti onemu mestu, kjer se bližajo sovražniki? Že jih je uekoliko na zgradbah; za njim jih stopa veduo več. Zgubljeni so samostanski. Diviš je voditelj iidajnikov. i Diviš z Bora je stal z nekaterimi bojevniki, z onimi, s katerimi se je zmenil sinoči, ravno na onem mestu, kamor so postavili taborci lestvice, ker jih je sem privedel zviti Ježek. Nenadni napad sovražnikov znotraj zgradeb je zelo iznenadil in prestrašil samostanske vojnike. Zmedenost, ki je nastala pri tem, porabil je jednooki taborski vodja, hitel z vso močjo proti gradu, in po kratkem junaškem boji so se valile taborske tolpe na samostansko dvorišče. Strah, vpitje in zmešnjava v samostanu se no od odseka sprejet z določbo, da pri prisojevaD^V osoboih d^»d ni ^eba sp(i|razum1j|ij|j» med Čolskim STj^om in deželnim odboroi|, ampak dostuje, če deželno oblastvo zasliši deželni odbor ia ukrepa po svoji glavi, poročal )• o tem zakona dr. Vošnjak. Prj splošnji razpraff «e ne og||$i nihče, pri posebni razpravi pa obvelja prvih ^et paragrafov brez ugovora tako, kakor jih predlaga finanitii odsel^ in so bili sklenjeni lani. Tudi § 3., ki je bil vzruk, da ni bil zakon potrjen, obveljal je z istimi bistvenimi določbami, kakor lani, da se mora namreč pri razvrstitvi učiteljskih služb deželni šolski Bvet sporazumeti z deželnim odborom, spremenile so se nekoliko le besede njegove, da ni dvoma, kaj določuje ta paragraf. Pri § 6. pa se oglasi poslanec Hribar in ugovarja njegovi obliki, ker jemlje deželnemu odboru pravico, vplivati na razdelitev osebnih doklad in mu le dovoljuje, da ga sme deželni šolski svet zaslišati. Nevarno je, kratiti deželno avtonomijo in vso oblast prepuš(5ati vladi, ker se utegnejo vrniti nekdanji časi, ko se je tolikanj germanizovalo. Zato bi se moral v § 6. določiti isti vpliv deželnemu odboru, kakor se je to zgodilo lani; ali ker se je vlada proti temu paragrafu po robu postavila, neče nasvetovati, naj se § 6. sprejme v isti obliki, kakor lani, ampak le priporoča, naj § 6. iz zakona odpade. Vendar pa že zdaj naznanja, da hoče na koncu nasvetovati resolucijo, v katero sprejme določbe § 6. (Konec sledi.) Preosnova valute. II. Drugo važno vprašanje pri preosnovi valute je; Eako naj se preosnuje veljava sedaj obstoječega denarja v Avstriji? — V to treba pobrati oblastvu papirnat denar ter ga zameniti z zlatom ali srebrom, kakoršno novo valuto bi osnovali. V Avstriji imamo, kakor smo že omenili, dvojne papirne note: bank-note iu državne note. Banknote izdaja „avstro-ogrska banka", ki se je do leta 1878. imenovala ^avstrijska narodna banka". Ona je jedina, ki ima v Avstriji pravico izdajati banknote. Ker mora ta banka za znesek, ki presega svoto 200 milijonov med ljudmi kružečih not, imeti zlato in srebro in ker ima tudi teh 200 milijonov zagotovljenih v me-njicih in drugih vrednostnih papirjih, zato so pokrite in varne med ljudmi se nahajajoče banknote po 10, 100 in 1000 gld. Državne note so goldinarji, petaki in petdesetaki; te državne note so del državnega delga, za katerega sta porok obe državni polovici Državnih not ne kroži vedno jednako število me.-l ljudstvom, pač pa ne smejo presegati 400 milijonov goldinarjev; sedaj jih je med ljudmi kakih S20 milijonov. Pri preosnovi valute bi se morale zamenjati tudi te državne note. Zato bi potrebovali posojila kakih 350 milijonov goldinarjev. To posojilo bi zahtevalo letnih 15'/^ do 16 milijonov goldinarjev obresti, od katerih bi Ogrska plačevala (30"/o) ^ 8 milijonov goldinarjev, Avstrija pa (70°/o) 11'2 milijonov goldinarjev. Ker bi pri novi valuti odpadel „agio", pokrili bi saj deloma s tem obresti. Sploh pa si posebnih dobičkov ne obetajo od preosnove valute, le to trdijo, da se s tem prepreči za pri- da popisati. Vaščani so metali proč orožje, s katerim so pomagali samostanskim, spenjali roke pred vitezi in padali pred njimi na kolena; njihove žene in otroci so plakali glasno, kličoč: ^Usmilite se nas, prizanesite nam!" Samostanski bojevniki vendar niso prestali od boja, če prav je bilo jasno, da ne bodo mogli opraviti dosti, zlasti, ker se je mej njimi samimi pokazalo izdajalstvo. Drug za drugim so padali mrtvi na zemljo, ranjeni od mečev, cepcev, ali viteških 8ul'c. Mej prvimi, ki so padli v krvavem, vročem boji, bil je Ambrož Dobranski. „Vidiš, deček, zgodilo se ti je, kar sem ti trenotek prej prerokoval. Naklonjenost duhovnikova, ki te je povišala za poveljnika, bila ti jo v nesrečo; in duhovnikova nemilost, ki me je vrgla z poveljniškega dostojanstva, bila je vzrok moje sreče. Ko bi se ni'i-me prošt ne razsrdil tako zaradi obešenega vojnika, padel bi jaz sam na tvojem mestu. Oj, kaka nagla izprememba na meni. Včeraj še samostanski sluga, in danes goreč taboreč; včeraj še pod obrambo opatove palice, in danes pod črnim praporom z rudečim kelihom! Aj, kdo bi mislil na to?" (Dalje sledi.) ho4o)ost špekulacija, da se poslabša v peni naš d«n»r, da »agjo" ^ko a^ (»mahajii Djegoyi( vrednost, ter da se s t|pi nekal^ bolj f^d^ cene sa naše izdelke in pridelke. Sploh moramo reči, da z §ekakim strahoo) spremljamo poskuse ta preosnova ffftrijske valu^ vzla|y i ozirom na drznost Prusov, se vtikajo f to ^»šo notranjo zadevo in z oziroq> {la židovske kaRi^liste, ki z vsemi silami tiščj p« preosnovo valute. Kar pa Prus in židovski kapitalist želita, Avstriji še nikoli ni bilo v korist Gledš Prusov smo nedavno omenjali, da so njih listi in ž njimi seveda tudi pruski listi izhajajoči v Avstriji agitovali za tesnejo narodno-gospodarsko carinsko zvezo med Avstrijo in Nemško, sedaj se zopet čujejo glasovi, v kake nevarnosti zabrede Avstrija v denarnem oziru, ako preosnove svoje valute ne izvrši v zvezi z Nemško ali kakor se med vrsticami bere pod pokroviteljstvom in poroštvom nemškega „rajha". Tdko pomoč Nemcev odklanjamo z vsem avstrijskim ponosom, zato ker pozuamo prijateljstvo nemško. Trikrat — zadnjih 40 let bližali so se v svoji ceni naši papirni denarji vrednosti srebra. Trikrat že smo torej mislili, da nam bo mogoče brez težave in brez posebnih troškov dobiti kovinski denar, a trikrat nam je to preprečila prijateljska (!) nemška roka. Ko je minister Bruck sklenil s Prusko carinsko zvezo, tedaj je avstrijska obrt trpela silno škodo vzlasti na Češkem. Leta 1857. sklenila se je novčna pogodba, ki je avstrijske denarne zavode tako vrav-nala, da so tudi zadnji tolar iztaknili v kotu varčnega kmetovalca in zadnjo dvajsetieo v nogovici skromne ženice. Kdor je živel leta 1848., znano mu je, kako je hitel na dan srebrni denar iu se z veseljem zamenjaval z ^ lepimi papirnimi goldinarji. Naše srebro šlo pa je potem na Nemško in ko so ga imeli polne zaloge, se niso več menili za novčno pogodbo, ne za naš papirnat denar. Samo ena banka v Franklurtu je v onem času vsaki mesec dve ladiji napolnjeni z avstrijskim srebrom pošiljala iz Hamburga čez morje večidel v Vzhodno Indijo. Tako Pruska razumeva novčno zvezo z Avstrijo. Take žalostne skušnje je pozneje Avstrija doživela še dvakrat; kadar smo se bližali pariteti med papirnim in kovinskim denarjem, prišla je vselej ,slučajno" od pruske strani „kriza" ali vojska, ki je uničila naše državne finance. Bilje, reči moramo, dogovorjen načrt, gotova 'zistema, po kateri so za-branjevali Avstriji finančni razvoj ter s tem seveda uničevali njeno moč. In ta zistema nas je privedla slednjič do — Kraljevega Gradca. In kdo nam je porok, da bi se to nikoli več ne moglo ponoviti? Naj torej pišejo pruski lisii: „Novčna zveza z Nemško je za Avstrijo najvarnejše sredstvo, da koristno preosnuje svojo valuto." Mi ne verujemo tem glasovom, zakaj pred vsem bi Avstrija morala sprejeti nemško marko in odreči se svojemu avstrijskemu goldinarju. Upamo, da je Avstrija stara dovolj, in da ima tudi britkih skušenj zadosti, da ji pri preosnovi svojega državnega denarja ni treba nobenega jeroba, najmanj pa onega s — pikel-havbo. Imenik podružnic družbesv. CirilainMetoda. (Dalje.) I II. Štajersko: { 1. Celjska: 1. Dr. Ivan Dečko, odvet. kandidat; 2. Fran ' Kugler, odvet. uradnik; 3. Andrej Pere, not. uradnik. , Namestniki: 1. Fran Irgel, vikar; 2. dr. Urb. Lemež, odvetniški kandidat. Pokrovitelji 4, ustan. 8, letnikov 41, skupaj 53. Gld. 28-20. i 2. Mariborska: 1. Anton Bor sečnik, stolni vikar; 2. P. Simon, hišni posestnik; 3. Jos. Rapoc. Pokrovit. 2, ustan. 11, letnikov 18, skupaj 31. Gld. 20-—, 3. Graška akademiška: 1. Janko Žolgar, stud. iur.; 2. J. Fon, stud. iur.; 3. Hugo Karlin, stud. iur. Namest.: 1. Valentin Korun, stud. philos.; 2. Ivan Jenko, stud. med. Ustan. 3, letn. 75, podp. 5, skupaj 83. Gld. 75-—. 4. Ptujska: 1. O. Benko Hrtiš, gvardijan; 2. O. Konrad Stazinski, 3. Anton Gregorič. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 18, podporn. 7, skupaj 44. Gld. 30'30. 5. Šaleška dolina v Šoštanji: I.Ivan Kačič, c. kr. notar; 2. Ivan Kranjec, veleposestnik; 3. Ivan Govedič. Namestniki: 1. Ivan Vo.šnjak, 2. Vinko Ježovnik, 3. Ivan Doruik. U.stanovnikov G, letnikov 32, podp. .30, skupaj 68. Gld. 28-30. 6. Vuhred-marnherški okraj: 1. Martin Kocbek, c. kr. beležnik v Marnbergu; 2. Anton Jazbec, dekan v Marn-bergu; 3. Josip fiernko, župnik v Vuhredu. Namest.: 1. Tom. Mraz, nadžupnik; 2. J. Žmavec v RemSniku; 3. Josip Lederhas. Ustanovnikov 9, letnikov 9, podpornikov 16, skupaj .34. Gld. 4-—. 7. Graška iuanakademiška: 1. Fran Gr.idaška, gimn. vodja v p.; 2. Ivan To m še, voj. župnik v p.; .3. Fr. Hubad, gimn. profesor. Ustanovnikov 9, letnikov 25, podpornika 2, skupaj 36. Gld, 37-—, 8. Braslovče: 1. Fran Prislan, posestnik; 2. —, 3. A. Balon, župnik na Vranskem. ||}in)»y>j|;i: 1. J. Kola r i č, župnik v §a^j>rlnem na Kki; —, 3. Jožef Lipold, posestni^ f Mozirji. 6$ianovnil(q| 8, letn. 63, Sjtupaj 72. Gld. —•—. 9. Oornjigrad: 1. —, i. Al. A r z e n S « k , kapelan ; 3. Fr. 9a r 1, trgovec. Nam.: 1. M. S t r na 4 , lupnik na Ljubnem ; 2. Fran P e t e jp, trgovec. iStUnovnikov 19, let-^ov .30, podpornikov 68, skupaj 107. Gld. 45 —. 10. Ipoajice; 1. —, 2. Anton SatlUr-Marguč, posoj. liradnik ; 3. Janez S e p e c , trgovec. Namestniki: 1. Fr. Mikuš, konjiški nadžupnik; 9. Janez Rudolf, kmet v Dobrneiu ; 8. Jan. P o s p i S i 1, lekarnar. Ustanovn. 15, letnikov 34, podpornikov 36, skupaj 85. Gld. 15'—. 11. Sevniška: 1. Fr. V r S e c , c. kr. notar; 2. J. Kun tič; 3. Fran H r a s t e 1, kapelan. Ustanovniki 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. Gld. 21-50. 12. Žalec pri Celju: 1. Fric Vrečar, posestnik v Žalcu; 2. Ernest Š i r c a ml. v ŽAlcu ; 3. Fran R o b 1 e k v Žalcu. Namestniki: Adam GruSovnik, kapelan v Žalcu ; 2. Fran D o 1 i n a r, v Grižah ; 3. L. A n 11 o g a v Gotovljah. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 50, podpornikov 72, skupaj 134. Gld. —-—. 18. Šmarijsko-Slatinska: 1. Fran Skaza, graščak; 2. J. Roštohar, kapelan v Šmarji; 3. —. Namestniki: 1. Anton Frohlich, dekan; 2. —, 3. Martin U1 č-n i k. Ustanovnikov 5, letnilcov 47, podpornikov 20, skupaj 72. Gld. 60-90. 14. Zidani most in okolica: 1. Karol G m einer, župnik; 3. —, 3. Janez Mlinar, organist v Loki pri Zidanem mostu. Namestnik : 1. Ferdo R o š, veleposestnik v Hrastniku. Ustanovnikov 14, letnikov 104, podpornik 1, skupaj 119. Gld. 63--. 15. Slorenjigradec in okolica: 1. Anton Ostrožnik, župnik ; 2. Miloš Š m i t, kapelan v Starem trgu ; 3. Josip Stanonik, poslovodja v Slov. Gradcu. Namestniki: 1. Josip F a r s k y , tovarnar v Slov. Gradcu ; 2. Matija Šmit, učitelj v Podgorju; 3. Anton Schneck, krčmar. Ustanovnikov 16, letnikov 105, podpornikov 150, skupaj 271. Gld. 151-—. 16. Lehen: 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. J. Osvald; 3. Radosl. K o p i č v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. Gld. 14-—. 17. Sv. Jurij ob južni železnici: 1. Valentin Jarec, učitelj v Št. Juriji; 2. Jakob Ž v e g 1 a r; 3. Janez Hren. Namestniki : 1. Fran Pišanec, 2. Matija Kovač, 3. A. R a t a j. Ustanovnikov 5, letnikov 26, podpornika 2, skupaj 32. Gld. 19-—. 18. Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Setina, učitelj; 3. Miha Ob er s k i, nadučitelj. Nam.: 1- Gašpar Senica. 2. Anton Galjuf, 3. Miha Zdol-šek. Ustanovnikov 6, letnikov 36, skupaj 41. Gld.—-—. 19. Bečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krt na, župnik na Rečici; 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. Tršak, gostilničar. Namestniki: 1. P. Viktor J e r a n č i č , gvardijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber, 3. Ant. Je raj, gostilničar. Ustan. 2, letnikov 33, skupaj 36. Gld. 23-— 20. Ormožki okraj: 1. Dr. J. Gršak, c. kr. notar; 2. —; 3. —. Namestniki: 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik; 2.Iv. Vrtni k, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. Gld. 60--. 21. Velika Pirešica: 1. Jernej Voh, župnik v Šmartnem p. Celji; 2. Ivan Kač, občinski uradnik; 3. J. Kitak, kapelan v Galiciji. Ustanovnik 1, letnikov 37, podp. 73, skupaj 111. Gld. 44-35. 22. Sv. Lenart v Slov. goricah: 1. —, 2. dr. J. Leščnik, odvetnik; 3. Matija"Šuman. Nam.: 1. Pet. Mesarec. Ustan. 6, letnikov 34, podp. 174, skupaj 214. Gld. 74-20. (Dalje sledi.) Politični prepfled. v Ij i u b 1 j a n i, 24. oktobra. r^otr»2i}e deže!©. F češkem deželnem »boru kažejo razprave, da se bode po želji vlade zavleklo vprašanje o češko-nemški spravi, to spričuje tudi od večine ovrženi predlog dr. Sehmejkalov, ki je nameraval, da se bitka o češko-nemški spravi odloči še v tem zasedanji. — Staročeški klub bode najbrže prepustil svojim poslancem prosto voljo, kako da glasujejo o spravnih točkah; to so dosegli oni poslanci, ki so sicer grozili izstopiti iz kluba. — Brnski „Hlas" z ozirom na oktoberski diplom in češko-nemško spravo piše: „Dane3 ob tridesetletnici oktoberskega diploma spominjamo avstrijske državnike in zakonodajalce na načela oktoberskega diploma, ki je nespremenljiv temeljni državni zakon. Kar namerjajo s takoime-novano češko nemško sprav t doseči na Češkem, nasprotuje popolno oktoberskemu diplomu. Svarimo torej, da se ne nastopi pot, ki nasprotuje zgodovinski jednotnosti in nerazdeljivosti posameznih kraljestev in dežel, kajti ta pot bi Avstriji gotovo ne bila v korist." — Večina moravskega deželnega zbora je odklonila predlog grofa Serenyi-ja, da se pravično razdeli število poslancev konservativnega in liberalnega veleposestva; pred glasovanjem zaklical je Chlumetzkj svojim vernim: „Sitzen bleiben!", kar je seveda obveljalo. ~ V šlezijskem zboru je slovanski po.-ilanec dr. Stratil predlagal, da se plače učiteljem plačujejo iz deželnega zaklada, ter prisilil nemške poslance, da so predlagali zboljšanje učiteljskih plač. — Konservativni tirolski poslanci, in sicer nemški in italijanski, so glede na šolo stavili ta-le predlog: „Tirolski deželni zbor, ki že več nego dvajset let neprestano in z vso odločnostjo zahteva, da se uvede zopet verska šola, z veseljem pozdravlja od avstrijskih škofov v seji šolske komisije v gospodski zbornici dnž 12. marca t. I. izročeno izjavo. S polnim prepričanjem in z iskreno hvaležnostjo pritrjuje zbor tei izjavi, ter se čuti potrjenega, da, kakor doslej, tudi v prihodnje neprestano in z vsemi močmi zagovarja versko šolo." Predlog ta ima zagotovljeno večino. — Ali bodemo pač iz slovenskih deželnih zborov dobili taka vesela poročila ? (Dalje v prilogi.) Priloga 245. štev. »Slovenca" dii6 oktobra 1890. Dunajski Čehi skličejo shod svojih rojakov na Dunaji, da se dogovore, kako Cehom, živečim j na Duoaii, treba postopati pri prihodnjem ljudskem številjenji. Sklenili bodo, da naj vsi Cehi vpišejo materin jezik kot občevalen jezik, kakor sta storila to leta 1880 ministra Pražak in Dunajevski. Dunajska občina tej!a sicer ni hotela priznati, ker je rekla, da ministra občujeta na Dunaji s strankami po nemško; namestništvo je pritrdilo občini, a Taaffe je odločil za svoja kolega, rekoč, da v svojih družinah občujeta v materinem jeziku. Kulturni ho) na Ogrskem, ki je že dolgo vladal skrivaj, grozi sedaj pokazati se tudi javno. Katoliški škofje in duhovniki z zadnjim odlokom grofa Csaky-ja niso zadovoljni, in tudi Rim je odgovoril, da se katoliški duhovniki v versko-cerkvenih reč^h tudi potom gosposke ne smejo družiti s krivoverci. Sedaj ministru ne kaže druzega, ali da umakne svoj ukaz, ali da napov6 boj katoliški cerkvi. Židovski listi tišče na boj, iu najbrže da tudi pride do boja, ker je potreben, da se ogrski katoliki zavedo slojih dolžnostij. Mladočeški poslanec dr. Vašutg stavil je interpelacijo do cesarskega namestnika, zakaj na češko stavljene interpelacije le nemško odgovarja, dasi je že pred jednim letom obljubil, da se bo pnučil češkega jezika. Namestnik si prisvaja v zbornici pravice poslanca, ki sme govoriti v zbornici v češkem ali nemškem jeziku. Toda namestnik naj ne pozabi, da je on prvi in sicer plačani uradnik v deželi iu da zato mora znati oba deželna jezika, sicer bi smeli tako ravnati tudi drugi uradniki. Noben namestnik na Češkem bi si ue upal na nemški stavljeno interpelacijo odgovoriti češki, in vendar je češki jezik na Češkem enakopraven ter mu pristoja prednost. Mi odločno oporekamo takemu postopanju ter bomo porabili vsa skrajno dovoljena sredstva, da se to zabrani. Kako hoče namestnik svoje postopanje zagovarjati in kako se to strinja z njegovo službeno prisego? — Na to po obliki surovo, po vsebini pa popolno opravičeno vprašanje je sevčda namestnik — molčal. Tnanje držare. Bolgarija. »Agence Balcanique'' zagotavlja, da .se je začasna kupčijska pogodba mej Francijo in Bolgarijo na željo Francije sklenila na podlagi angleško-bolgarake kupčijske pogodbe. Rusija. Kakor poročajo listi iz Varšave, dokazano je po uradnih preiskavah, da se je preteklo leto do 80.000 oseb, mej temi mnogo žena, in otrSk, izselilo iz ruskega Poljskega v Ameriko, oziroma v Brazilijo. Varšavski listi opozarjajo rusko vlado, da zapreči s potrebnimi naredbami to silno izseljevanje. — Ruska vlada je baje nedavno sklenila, prenare-diti naredbe gled^ na pravico tujcev, kateri imajo posestva v Rusiji. — Brat ruskega cara, veliki knez Vladimir Aleksandrovic je dobil od nemškega cesarja povabilo, da pride z družino dne 28. oktobra v Berolin, da se bode vdeležil dvornega lova. Nemčija. Kakor pišejo »Hamburger Nachrichten", sprejel bode nemški cesar Viljem II. dne 28. t. m. kardinala Schouborna iz Prage v zasebni avdijenci. Pri tej priliki se bode vdeležil imenovani kardinal tudi obeda, ki bode prirejen na ta dan v čast belgijskemu kralju. — „Reichsanzeiger" objavlja cesarjev ukaz, vsled katerega je pozvan pruski deželni zbor na 12. novembra v zborovanje. Nekateri krogi menijo, da se bode deželnemu zboru takoj s početka predložila večina preosnovnib postav, tako, da bodo generalne razprave že pred Božičem dovršene ter se na to pričela komisijonalna posvetovanja. Najvažnejši predlogi so davčni zakoni, vre-jenje kmetskih občin in postava o ljudskih ^olah. — O slavnosti prirejeni dne 26. oktobra na čast maršalu Moltkeju povodom njegovega devetdesetega godu se poročajo naslednje podrobnosti: V nedeljo bode prirejen pri cesarji Viljemu dvorni obed na čast staremu slavljencu. Tudi je zaukazal cesar, da naj se prines6 omenjenega dne vse vojaške zastave v Moltkovo stanovanje, kakeršna čast se ni izkazala še nikomnr. Po slovesni službi božji pojde cesar s saksonskim kraljem, velikimi vojvodi Badenskimi in Hesenskimi in vsemi princi v Moltkovo stanovanje, da mu čestita v svojem kakor tudi v imenu armade in mornarice. — Kakor se je že brzojavno poročalo listom, vdeležili se bodo te slavnosti tudi avstrijski častniki pešpolka št. 71 katerega lastnik je ravno maršal Moltke. Italija. »Osservatore Romano" objavlja pod naslovom »Naš program" jedenajst toček o terjatvi katolikov na Italijanskem. Te terjatve so: 1. Da se postavi sv. oče v položaj, kakoršnega zahteva njegova čast, dostojnost, svoboda in nezavisnost. 2. To se more pa le tedaj zgoditi, če postane sv. oče pravi državni vrhovni vladar. 3. Vrhovni vladar bi pa bil papež le onda, ako bi imel svoje lastno ozemlje, svoje podložnike in svojo vlado. 4. Kako pa bi se to izvršilo, naj določi papež sam kot postavni in kompetentni sodnik čez to, kar utegne biti sv. cerkvi in njeni prostosti potrebno in koristno. 5. Državno vrhovno vladarstvo papeževo naj bi se vjemalo s politiško in državno upravo Italije. 6. Da se ohrani vse, kar je v sedanjem položaji pravičnega, dobrega in koristnega z ozirom na socijalne petrebe, politiške interese in narodne težuje. 7. Preosnoval naj bi se ljudski zastop tako, da bi bil postavno zastopstvo vseh družabnih slojev, kateri pomagajo narod voditi z onim dostojanstvom, katero izhaja od Boga ter je določeno in pripoznano po naravni in mejnarodni pravici. 8 Politiške prostosti naj se spra vijo v soglasje z vero, s politiškimi narodnimi napravami in z mejndrodnimi razmerami do druzih vlad in narodov. 9. Uvede naj se pravično razdeljeni davek. 10. Kolikor mogočo velika upravna avtonomija naj se določi za provincije in občine. 11. Ohranijo naj se dobre in prijateljske razmere do vseh drugih evropskih držav, da ne bomo iz diplomatičnih ozirov osamljeni, vendar pa od vseb politiško prosti in neodvisni. — Kakor poroča »Agenzia Štefani", pripoznala je tudi italijanska vlada brazilijsko republiko. — Profesor Bovio, glava irredentovskega gibanja, je pisal nekemu italijanskemu listu, v katerem omenja nasproti ministerskemu predsedniku Crispiju, da irredenta sovraži vojLO in da je neopravičena trditev, da hoče irredenta kaliti mejnarodni mir. — Ali ni brezmiselno tako izgovarjanje, ko je vendar vsemu svetu znano, kakove nakane goj6 irredentovci 1 Francija. Dne 24. oktobra je uradno sprejel predsednik francoske republike, Carnot, zastopnika brazilijske republike, Pino, ki mu je izročil svoj priporočilni list. — Naučni minister bode zahteval od zbornice 400 000 frtnkov za izkopanje starin v Delphih. Švica. V kratkem poteko mandati narodnih svetnikov in švicarski narod bode z nova pozvan, da voli svoje zastopnike v narodni svžt. Pri tej priliki se je oglasila freiburška »Liberte" ter pravi mej drugim: Še nikdar se nam niso približale volitve pri enako važnih in izrednih odnošajih. Pre-znameniti dogodki v zadnjem času morajo vse dvigniti, in kdor ima še iskrice ljubezni do domovine, vdeležil se bode volitev. Približal se nam je odločilen trenotek. Dogodki v Tesinu so nas zadeli kakor strela z neba; pokazali so nam, kake nakane goje radikalci, ki nič druzega ue mislijo, kakor popolnoma zatreti katoliške kantone. Zopet utegne vzbukniti revolucija in mogoče je, da bo zopet tekla meščanska kri. Postavna pota volilcev radi-kalcem ne zadostujejo; dobro vedo, da ne morejo s poštenimi sredstvi tako lahko doseči svojih namenov; zato se morajo posluževati revolucije, moritve in meščanske vojske. Zato naj stopijo vsi prijatelji katoliško • konservativne stranke z vsem po-I gumom ua bojišče pravice ter se bojujejo z miro-Ijubivim, postavnim orožjem proti politiki nasilstva in nezaslišane surovosti. 26. oktober uaj bode glasen ugovor vseh poštenih Švicarjev proti napadu, čegar žrtva 80 bili katoliški bratje v tesinskem kantonu. Španija. Kakor zagotavljajo najnovejša poročila, pojemlje kolera v imenovani deželi. Dn^ 20. t. m. je zbolelo v provinciji Valenciji 5, v mestu samem pa 7 oseb za kolero. Anglija. Ta teden je imel Gadstone v Edin-burghu govor pred svojimi volilci; vsega vkupe je bilo navzočih 4500 oseb. Govor se je sukal po vsem le o Irskem. Irsko vprašanje se mora rešiti s tem, da se podeli Ircem avtonomija. Sedanja uprava Irskega zasluži, da jo Irci sovražijo ter opravičuje upor Ircev proti njej. Ne Irci, marveč vlada žali postave. Vlada je v istini najpopolnejši vzgled nepostavnosti. Grecija. Iz Aten se poroča 22. oktobra listom : Postopanje patriarha v Oarjigradu provzročuje tukaj veliko vznemirjenje. Tudi vladi prijazni listi pišejo ostro proti turški vladi in apelujejo na Rusijo in cel6 na papeža, da pridejo na pomoč preganjani pravoslavni cerkvi. Vznemirjenje je temvečje, ker se bližajo volitve. Vsak dan se vrš^ ljudski oglasi. Nemirov do sedaj še ni bilo. Izvirni dopisi. Iz Ilirske Bistrice, 21. oktobra. (Vrli mož.) »Slovenec je nedavno že omenil na kratko smrti iu lepih lastnostij zaslužnega moža, mnogoletnega župana bistriškega, g. Aleks. Ličana; vendar dovolite, da s temi vrsticami postavim še mal spomenik vrlemu možu. Pokojni je bil 11 let načelnik naši soseski, ter je bil sploh spoštovan m priljubljen. Brez dvoma bi bil zopet izvoljen za župana, da ga ui huda, neozdravljiva boleitn, katera ga je v grob pahnila o času volitve trpinčila. Zapustil je lep spomenik svojega županovanja, veličasten zvonik pri naši podružnici sv. Jurija in milo doneče zvonove, kar je bilo po njegovem trudu in prizadevanji preskrbljeno. Ves čas, kar je ranjki Ličan županil v Ilir. Bistrici, niso imeli občani nobene naklade na davkih, dasiravno je imela soseska mnogo troškov. Tudi je bil mož kot veliki trgovec dobrotnik siromakov, katerim je rad v potrebi pomagal s tem, da jim je upal živeža, posebno žita, in to pod jako milimi m poštenimi pogoji, mnogokrat tudi v svojo škodo. — Bil je ranjki gosp. Ličan tudi predsednik krajnega šolskega sveta, cerkveni ključar, načelnik cestnega odbora in predsednik čitalnice. Dasiravno je imel z vsem tem mnogo opraviti, in dasiravno je imel veliko in obširno trgovino ter mu je le malo prostega časa ostajalo, se je vendar mnogo pečal s kmetijstvom, do katerega je imel veliko veselje. Imel je vedno lepo živino v hlevu, mnogo panjev čebelic na vrtu in mnogo sadnih dreves po svojih ogradah. Bil je vzgledeu kmetovalec in že kot mladenič ud kmetijske družbe. Vedno zvest svojemu narodu, je vsa narodna društva gmotno podpiral ter je bil mnogim društvom zvest družabnik. Vpisan je bil mej dosmrtne ude družbe sv. Mohora in v imeniku »Matice Slovenske" ga nahajamo mej ustanovniki. Najbolj hvalevredno na njem je bilo, da je bil dober kristijan, zvest sin svete cerkve. Vedno je spolnoval dolžnosti, katere nam sv. cerkev naklada. Svetli cesar je pripoznal njegove zasluge s tem, da ga je odlikoval s srebrnim križcem 8 krono. Da ga je tudi ljudstvo spoštovalo, je pokazal njegov pogreb, pri katerem se je bilo toliko ljudi iz vseh vasi našega okraja zbralo, da je bila prostorna farna cerkev polna, ravno tako, kakor pri pokopu ranjkih dekanov. Marsikateremu priletnemu možu je zaigrala v očeb solzica, ko se je zemlja vsipala na rakev vrlega moža. Njegov spomin se bo v našem kraji še dolgo ohranil. Njegova duša naj pa vživa pri Bogu nad zvezdami večno srečo! — »Kot trombe glas, kot zvou doni — Od vrlega moža spomin!" Iz Gornjega Kašlja, meseca oktobra. (Vaški most v Kašlju.) Mnogokrat že sem premišljeval, zakaj je dolgi leseni most preko Ljubljanice v vasi Kašelj tako v slabem stanu. Ta most rabi velik del dobrunjske županije, posebno odkar je železniška postaja v Zalogu, a je vendar vedno slab. Pred nekaj leti bil je sicer ta most popravljen, takrat privolil je deželni zbor 360 gld. podpore. Zob časa pa je ta za silo popravljeni most močno razjedel. Zadnje dni, ko sem zopet tod hodil, poprašam kmeta iz Gor. Kašlja, zakaj se most ue popravi. Mož mi je začel potem razkladati na dolgo in široko tako-le: Dokazati se ne more, kdo in kdaj je napravil ta most, kateri morda stoji že nad sto let. Ravno tako tudi ne vemo, kdo je bil začetkom dolžan ga vzdržavati. Najbolj gotovo so prebivalci Gor. in Sp. Kašlja napravili most skupno, ker so imeli največ dobička od njega, da so hoditi mogli na svoja na drugi strani ležeča posestva. Sedaj pa morajo donašati vse troške za vzdrževanje mosta jedino le prebivalci Gor. Kašlja, ne da bi se v tej zadevi storila kdaj kaka zaveza. Prebivalcem Gor. Kašlja postal je most v sedanjih slabih časih neznosno breme, katerega ne morejo več prenašati. Gospodarski odbor Gor. Kašlja sklenil je prositi, da bi dežela vzela most v oskrb, ker ga rabijo, kakor vas Gor. Kašelj blizo toliko tudi druge vasi v obližji. Mislilo se je, da se bode kaj izposlovati dalo iz deželnega zaklada, pa se je neki nasprotnik temu podjetju baje zagrozil proti neki vplivni osebi, da bo delal na to, da se ne dobi nobena podpora za to. Od vasi Zavoglje pa do mostu, kake četrt ure hoda, naredila je Ljubljanica mnogo škode, ker od-i plavila je veliko rodovitnega polja. Povodenj zadnjo ' spomlad odvzela je zopet kakih pet sežnjev njiv, in ■ kakor kaže, splavali bodo kmalu lepi zelniki posestnikov iz Zavoglja po Ljubljanici. Potem pa pridejo senožeti Gor. Kašlja in drugi na vrsto. Želeti bi bilo, da bi se ta zadeva natanko ogledala ter potrebno ukrenilo, da prepozno ne bo. I Iz Boršta pri Trstu, 21. oktobra. — Boršt je j sicer majhna vds v bližini Trsta, a je vendar daleč poznat in to radi izvrstnega vina, katero se tu pri-' deljuje. Zaradi tega pa roma vsako nedeljo i praznik ' po več tisoč Tržačanov, da se okrepčajo z dobrim zrakom ter zdravim vinom. ' Omenjenega du^ pa je Boršt oblekel praznično ' obleko: raz hiš plapolale so slovenske trobojnice in ' druge zastave, na več krajih bili so postavljeni sla-' voloki s pomenljivimi napisi. Po vsej vasi je bilo ' opažati živahno gibanje, a vsakemu vaščanu igralo ' je veselje v očeh. Komu je veljala današnja sveča-' nost?. »Mariji brez madeža spočeti", poučil te je napis na slavoloku. ' Dasi večkrat čitamo v »Slovencu" popis kakih ' slavnosti, vendar upam, da ne bodem dolgočasil ' cenjenih čitateljev, ako napišem nekoliko vrstic o I blagoslovljenji kipa »Lurške Matere božje" v Borštu. ' Iz prostovoljnih darov se je nabrala v jako kratkem času potrebna svota, za katero se je omislil v resnici krasno izdelau kip. Dan sv. Ifršule odločil se je za blsgoslovljenje. Okoli 9. ure omeujeuoga dne pripeljal se je prevzv. gospod skof dr. Glaviua v spremstvu več duhovnikov iz Trsta. Ko pride vlak v Boržt, naznanilo je veselo zvonjenje, da je došel milostivi nadpastir, da sam izvrši blagoslovljeuje. Okoli 10. ure podal se je spremljan od blizu 20 duhovnikov in lepega števila v narodui noši oblečenih deklet z gorečemi svečami v rokah v okusno okrašeno cerkev, koja je uad velikimi vratmi imela napis: „Neomadežuo spočetje sem." Takoj stopi ua leco po vsej okolici tržaški poznani govornik mestni župnik gosp. Martelanc in raztolmači v sicer izbraui, a vendar lahko umljivi in ljubeznivi besedi pomen današnje slavnosti. Solze veselja so igrale mej govorom dobrim vaščanom v očeh, a ko je domači duhovnik č. g. Pavli odkril kip Matere božje, začul se je po vsi cerkvi polu-glasni: „ah, M^irija!" Zares trenotek, ki bo ostal vsem prisotnim do smrti v spominu. Po govoru prične presvetli vladika blagoslovljenje, a izvrstni pevci-duhovniki so kaj lepo peli dotične psalme. Ko se je to izvršilo, dvignili so štirje duhovniki kip Matere božje ua svoje rame in obilna množica uvrstila se je v veličastno procesijo po vasi mej okusno ozaljšanimi hišami. Po procesiji bila je peta sv. maša, kojo je imel preč. g. kanonik in dekan, Juraj Jan iz Doline, na altarju. posvečenem Materi božji iz Lurda. Tudi vbrano petje na koru povzdignilo je lepo svečanost. No, kdor je ta dao videl in opazoval obnašanje naroda v cerkvi, moral je priznati, da je bilo lepo, spodbudno. — Ljubezen, katere so Borščani pokazali pri tej priliki Majki božji, je očiten dokaz pravega in živega verskega spoznanja, a celo okrašenje je svedočilo, da tu bivajo čvrsti zavedni Slovenci, stražniki obalij jadranskih. Po končani slovesnosti, katera je trajala do 1. uro. podili se je presvetli z duhovniki in dru gimi povabljenci v prijazen dom g. Pavlija. — Mej obedom zahvalil je domačin milostljivega gospoda škofa, da je blagovolil prevzeti blagoslovljeuje in je s tem povzdignil slovesnost, a presvetli zopet je čestital domačemu duhovniku na srečno izvršeni slavnosti. — Iz Trsta došli so preč gg. kanoniki: Flego in Koman, preč. g. dekan in kanonik Jan, Cebular, Stariha gg. dekana Rogač in Kompar« ter več drugih gospodov iz okolice. Z Jesenic, meseca oktobra. Večkrat smo že marsikaj brali v raznih novinah o zgradbi velikanske tovarne na Savi. Postavila se je pa pri nas še neka druga nova, jako potrebna zgradba, namreč novo župnišče, ker staro v nobenem oziru ni več zadostovalo. Zanimalo bode morda marsikoga, ako se tudi o njem kaj poroča, posebno sedaj, ko je dovršeno. Ozrimo se nekoliko nazaj v preteklost starega župnega dvcrca, da se prepričamo, kako velika je bila potreba, postaviti novo, za župnike povsem primerno poslopje. Najstarejše poročilo, ki govori o jeseniškem župnišču, je iz leta 1628. To namreč omenja neki dolg okoli 6 gld., ki se ima plačati fa-rjvžu. Cez 22 let potem pa izvemo iz starih škofijskih zapisnikov, da se je leta 1650 jeseniški vikarij, gosp. Jurij Drobnič, pritožil zoper svojega prednika g. Andreja \Vobiča (ali Bobiča) na škofljstvo, ker mu je stanovanje preveč pokvaril, a nič popravil, da bi ga ono k temu onomnilo. Odslej pa je bilo vedno kaj popravljanja. Tako je leta 1672 tridesetletni cerkvenik Lorenc Nabois popravljal streho na farovžu, a 22. septembra pal s strehe ter se ubil. Večkratne nezgode, pa tudi zob časa so poslopje zelo oslabile. Treba je bilo torej misliti na temeljito popravo njegovo. In to se je zgodilo leta 1758. Obravnave o tem so se že celo leto prej pletle. Odslej je bil mir za nekoliko časa z malimi izjemami. Ko so pa 25. septembra leta 1783 Jese-_ niče pogorele, trpelo je veliko tudi to poslopje. Zdaj pa se je vzbudila misel o zgradbi novega farovža, a je kmalu zopet zaspala, ker je menda bilo še prezgodaj. Farovž se je le za silo zakrpal, in zopet je ostalo vse pri starem. Osodepolno je bilo leto 1815 za Jeseničane. Ilud požar, ki je poškodoval tudi farno cerkev, ni prizanesel farovžu. Občna misel se zopet vzbudi, da bi najbolje bilo napraviti novo, za g. župnika primerno stanovanje. Omenjeni požar pa je provzročil občini toliko troškov, da ni bilo misliti na novo farovško zidanje, če tudi je bila prilika iu potreba velika. Ker .se je že večkrat, kakor rečeno, sprojrila misel o novem župnikovem domu, zato se leta 1829 pokojni gosp Igu. Jugovec, takrat župnik in dekau jeseniški, pozneje kanonik novomeški, s krepko roko poprime dela, da bi se vsaj jedenkrat dognalo, kar ' je tako zelo potrebno in se že tolikokrat namera- ' valo začeti. i Z besedo in peresom prav energično deluje na • vse straui, da bi dosegel svoj uamen. Dve leti se i je zopet obravnavalo, a nasledek je bil ta, da je g. župnik vzbudil toliko nasprotnikov, da mu ui kazalo drugega, nego prositi za premeščenje. Tako ostane zopet vse pri starem. Leto za letom je bilo kaj krpanja, in leto za letom se čuje kak glas o novi zgradbi, a je preslab, da bi vzbudil občno pozornost iu zanimanje, in to tem manj, ker se gorenjski kmetje težko pripravijo h kakemu težavnemu podjetju. Zob časa vedno gloje, potreba raste od dn6 do dne. Pnnravlianio '"n Irrnsni" traii le netniilrn časa, IroJlio .culatl,.- mu.i^o proViručuje. Ker se že bližnji in daljni sosedje norčujejo o starem farovžu. povprašujoč, kedaj se bode seme vse-jalo ziinj, in ker imenitni in priprosti delajo o njem prav sarkastične dovtipe, poprime se leta 1878 sedanji za faro mnogozaslužni čast. g. župnik Ivan Keršič prav energično s krepko roko tega dela, ter ne odjenja prej, da zmaga. Malo, da ni obnemogel v hudem boji, a vendar zmaga čez deset let. Delo je končano; poslopje je izdelano solidno, močno, okusno in prav praktično, ter dela čast jeseniški fari. Na dolžino meri 16Vj »» in 12Vj na širino. Dne 6. oktobra je bilo novo poslopje slovesno blagoslovljeno. Duhovno opravilo, pontifikalno sv. mašo je opravil mil. g. stolni prošt dr. L. Klo-futar. Dasi je bil delavni dan, bila je vendar cerkev natlačeno polna. Mil. g. stolnemu proštu izrekamo s tem iskreno zahvalo, g. župniku pa želimo, da še prav mnogo let vživa sad svojega mnogoletnega truda. Občni zbor „Glasbene Matice" dne 18. oictobra 1890. Nagovor predsednika. Društveni predsednik g. Ravnikar pozdravi navzoče člane, omžni, da se zanimanje za ^Glasbeno Matico" vedno širi po naši slovenski zemlji, kar je pač dokaz, kako vspešno deluje ta zavod v nas Slovencih. Na skrajni meji naše mile Slovenije snujejo se pevska društva, katerim je prva naloga gojiti slovensko pesem in po nji ljubezen do domovine. Uvažuje važnost teh društev, podpiral jih je odbor .Glasbene Matice" deloma s tem, da jim je brezplačno poslal nekoliko pesem, deloma pa s tem, da jim je ceno prepustil pesmi, kolikor jih ima na razpolago. Glasbena šola Matična dospela je v novejšem času do visoke stopinje, in s ponosom lahko gledamo na-njo. K razvitku šole pripomogli so vzlasti učitelji, ki so z velikim naporom in marljivostjo opravljali svoj težavni posel ter si tako stekli zasluženo zahvalo odbora in roditeljev. Potem se hvaležno spominja visoke vlade, slav. dež. odbora, slavnega magistrata in slavne hranilnice, katere korporacije so naklonile glasbeni šoli izdatne podpore, in dalje tudi delovanja društvenega odbora, ki je častno rešil svojo nalogo. Dal Bog, da bi ta zavod še dalje procvital in Slovencem donašal stoterega sadii. Poročilo tajnikovo o delovanji .Glasbene Matice" odbora za I. 1880/90. Tri lanskem občnem zboru, ki se je vršil dn^ 12. oktobra 1889, voljeni so bili v odbor .Glasbene Matice" sledeči gospodje: A) Ljubljanski: Frančišek Ravnikar za predsednika, dr. vitez Karol Bleivveis-Trsteniški, Aut. Dečman, Frančišek Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Foerster, Ivan Kruleč, dr. Majaron, Josip Paternoster, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz in Andrej Žumer. B) Zunanji: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Frančišek Šušteršič, Janko Žirovnik. V tem občnem zboru imenovali so se za .Glasbeno Matico" velezaslužni gospodje: Anton Foerster, Ant. Nedved in Vojteh Valenta z vzklikom za častne člane. Novoizvoljeni odbor konstituiral se je dne 17ega oktobra 1889 sledeče: Podpredsednikom izvoljen je bil g. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški, tajnikom gosp. Josip Paternoster, blagajnikom gosp. Ivan Kruleč, šolskim nadzornikom g. Ivan Vencajz in knjižničarjem g. Gerbič. V artistični odsek so bili voljeni gg.: Foerster, Gerbič, Svetek, Vencajz, Žumer. Že v jedni prvih sej sklenil je odbor uvažajoč, da je izdatno število društvenikov važno za gmotni razvitek .Glasbene Matico", nastaviti po deželi poverjenike, ki bi imeli v prvi vrsti nalog, nabirati ude za .Glasbeno Matico. V to svrho izbral se je izmej odbora posebni od.sek, kateremu je bil načelnik g. Vojteh Valenta. Na dotični poziv prevzeli so sledeča imenovani gospodje poverjeništvo: 1. Andrej Vavken, nadučitelj in župan v Cerkljah. 2. Adolf Harmelj, dekan v Komenu pri Sežani. 3. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Logatcu. 4. Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah. 5. Josip Sturm, c. kr. gimn. prof v Novem Mestu. 6. J. Tuma, c. kr. šolski nadzornik v Postojini. 7. Aleksij Roblek, lekarnar in župan v Radovljici. 8. Fran Papa, nadučitelj v Škofji Loki. 9. Miroslav Tomec, c. kr. poštar, slikar itd. v Št. Vidu. 10. J. Korbar, nadučitelj v Št. Vidu pri Zatičini. 11. Fr. Govekar, nadučitelj v Siški. 12. Mat. Kante, učitelj v Sežani. 13. Anton Flies, notarski uradnik na Vrhniki. 14. Št. Jelenec, nadučitelj v Trnjem pri St. Petru. 15. Dr. Edvard Volčič, sodn. adjunkt v Žu-žemperku. 16. Armin Gradišnik, učitelj v Hrastniku. 17. Franc Kocbek, učitelj na Rečici. 18. Ivan Jerman, trgovec v Celji. 19. Ivan Lipold, veleposestnik v Mozirji. 20. Franc Lešnik, predsednik slov. pevsk. društvu v Ptuji. 21. Ivan Jereb, minist. uradnik na Dunaji. 22. Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji. 23. Gospica Ljudmila Mankoč v Trstu. Vsem tem poverjenikom poslal je odbor pravila in navodilo. Prvi teh poverjenikov oglasil se je prof. Šturm iz Novega Mesta, ki je pridobil .Glasbeni Matici" 21 novih udov. Po sklepu odborovem z dn^ 12. decembra 1889 se je običajni šolski koncert z ozirom na to, da imajo učitelji s pripravami za ta koncert preveč posla in da vsled tega trpi reden pouk, opustil. Ta odborova naredba pa vzlasti onim članom .Glasbene Matice", katerim so še v dobrem spominu velezani-mivi in na učečo se mladež blažilno uplivajoči koncerti, ni bila po godu; zaradi tega je pač želeti, da bi se ti šolski koncerti, za katere se zanima vse ndrodno prebivalstvo v Ljubljani, v prihodnje po stari navadi zopet nadaljevali. V seji dne 23. aprila t. I. sklenil je odbor na predlog g. Valente, ki se že več let bavi s tem, da zasleduje in išče virov o življenji in delovanji velikega glasbenega umetnika rodom Kranjca Jakoba Gallus-a, sledeče: I. V spomin na 3001etni dan smrti slavnega, leta 1550. na Kranjskem rojenega skladatelja in c. kr. dvornega kapelnika in veleuma na glasbenem polji Jakoba Gallus-a (v Nemcih Ililndl, Hiinl, Hanl imenovanega) priredi .Glasbena Matica" dn4 18. julija 1891 s pomočjo cecilijanskega društva in drugih pevskih močij slovesni „requiem" v stolni cerkvi, in na večer veliki koncert, pri katerem je peti le Gallusove skladbe. II. Pod naslovom .Gallus-Album" izdd .Glasbena Matica" njegov životopis v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku, in njegove skladbe, kolikor jih bode moči dobiti. V to svrho pisal je odbor naše Matice zelo naklonjenemu vladnemu svetniku Zellner-ju na Dunaj proseč ga, da bi .Glasbeni Matici" pripomogel do kopij onih Gallusovih skladb, ki se nahajajo v C. kr. dvorni knjižnici in v arhivu družbe glasbenih prijateljev v Beču. (Konee sledf.) Dnevne novice. (Konfiskacija.) Včerajšnji list nam je zaplenilo državno pravdništvo zaradi dnevne notice: „Iz isterskega deželnega zbora." Posneli smo besede poslanca Volariča in doslovno opazko, katero je pristavila tem besedam tržaška .Edinost" z dnd 22ega t m. Proti konfiskaciji vložil se je priziv. (Presvetli cesar) je daroval 100 gld. za zidanje nove šole v Begunjah na Gorenjskem. (Sprememba vredništva.) Ker odgovorni vrednik našega lista, gosp. Ignacij Žitnik, ne more zdaj še bivati v Ljubljani, da bi zadostil § 12. tiskovnega zakona z dn6 17. decembra 1862, prevzel je začasno odgovornost za vredništvo g. izdajatelj sam; a gosp. Ig. Žitniku se vidno zboljšuje, ter upati je. da 89 ie le dni povrae ter zopet prevzame vredništvo. (Dekanijska konferenca ljubljanskega meita in okolice) vršila se je včeraj ob 10. uri zjutraj v knezoškofliski dvorani. Prečast. g. dekan, kanonik in stolni župnik, J. Flis, prične posvetovanje v navzočnosti 36 zbornikov, med njimi prevzvišeni g. knezoškof, dva kanonika, več profesorjev bogoslovja in gg. dušnih pastirjev, iz mesta in z dežele. Prevzvišeni gospod knezoškof izpregovore o namenu in važnosti pastirskih konferenc, njih potrebi in koristi, ter podele svoj višjepastirski blagoslov. Dnevni red se po prav živahnih razpravah reši, izreče želja, da bi se take pastirske konference vršile po dvakrat na leto, ia sicei" v drugi polovici meseca aprila in septembra. Nato gospod predsednik - dekan zborovanje zaključi okoli četrt na 2. uro popoldne. (Družba sv. Mohorja.) Ravnokar je družbina tiskarna končala natis letošnjih družbinih knjig in v malo dneh, ko bode knjigoveznica prve iztise zadnje družbine knjige dovezala, prične se razpo-šiljatev. Razpošiljali pa bomo letos knjige po tej-le vrsti, da jih dobi najprej ljubljanska škofija, potem krška, lav a n ti n s k a, r a z ni kraji, goriška iu tržaška. Prizadevali si bomo, da knjige najhitreje ko mogoče odpravimo; ali pri vsej sili ne bode mogoče celo ogromno razpošiljatev prej dovršiti, ko v 7 do 8 tednih. Zato ude zadnje imenovanih škofij prijazno prosimo, naj blage volje po-trpijo. (Vprašanje o dolenjski železnici) se pomika, kakor pišejo „Novice", vedno bolj k povoljnemu vspehu; kakor slišimo, je med merodajnimi faktorji zadostno soglasje tudi v nadrobnih in postranskih vprašanjih, ker so v glavnem vprašanji v popolnem soglasji. Vsi namreč hočejo dolenjsko železnico kar prej, vsi jo hočejo pod ugodnimi pogoji, jo hočejo tako, da je njen promet in obrestenje zagotovljeno. Spečanje premoga v kočevskih premogovih rovih je odvisno od železnice, železnicu pa od dobrega izko-riščenja premogovih rovov. \ tem zelo povoljnem položaji utegne priti Kranjska k nepričakovanemu vspehu, da se gradi za deželo velevažna železnica, ne da bi je) bilo treba prinašati drugih gmotnih žrtev, kakor poroštvo za naprej že zagotovljeno obrestenje onih dolžnih pisem, 8 katerimi se mora preskrbeti za zgradbo železnice potrebni prostor. (V deželnem zboru koroikem) nadaljujejo koroški Nemci svoje strastno in zagrizeno postopanje proti slovenskim zastopnikom. Kako da se godi koroškim Slovencem, spričujejo te-le številke: Na Kranjskem ima 30.000 Nemcev 11 zastopnikov v deželnem zboru, na Koroškem ima 120.000 Slovencev samo dva zastopnika. In kako Nemci ravnajo s tema dvema, to so pokazali vzlasti pri volitvah v odseke; poslanca Einšpielerja niso volili v noben odsek, posl. Murija le v verifikacijski odsek ; od deželnega gospodarstva sta torej slovenska poslanca popolno izključena. („Slovenskega pevskega društva" odbor) imel je — kakor se nam piše iz Ptuja — v novem poslovnem letu že tri seje, v kojih se je sklepalo o važnih predmetih. Poverjeniki in zunanji odboruiki obvestili so se o tekočem ob svojem času pismeno. Ker društvo ne stoji na posebno dobri gmotni podlagi, stavili so se predlogi zazuamovaje poti in sredstva, po katerih se mu ima pomagati. Večina teh predlogov izvršila se je že, ostali pa se bodo izvršili, kakor hitro bode temu ugoden čas. Odbor prosi vse prijatelje društva, da bi ga v tera oziru podpirali, da bi glas naš ne ostal glas vpijočega v puščavi. Poverjeniki vzlasti naprošeni so, društvenino za tekoče leto, ki se je začelo že 10. avgusta, kmalu pobrati, nabiralne pole vrediti ter je v kratkem odboru poslati. Po izvestju poverjenikov bode se potem mogel odbor ravnali pri naročevanji sekiric, pevskih znamenj itd. ter skrbeti, da nikomur, kdor je društvenino o pravem času plačal, ne ostane s sekiricami itd. na dolgu. Drustvenina se je do sedaj jako neredno pošiljala, a ker se pri vseh društvih plačaje začetkom društvenega leta in je red ložje vzdrževati, ako se predplačuje, zameril nam gotovo ne bo nihče, da prosimo p. n. gg. društvenike, naj nas podpirajo v tem smislu in da vzlasti poverjenikom našim posle prikrajšajo. Pozvedovalo 80 je, kje bi ugajalo prired ti prihodnji veliki koncert. Določenega seveda v tem smislu še ni ničesar. Zato opozarjamo tudi danes na dnevni red prihodnje seje du6 9. novembra, v kateri se ne bodo samo pesni, ampak se bode določil tudi kraj prihodnjemu velikemu koncertu. Jako ljubi bodo nam o pravem času došli nasveti in upamo, da naš poziv ne bode ostal brez odmeva. Izrekati nam je javno zahvalo gosp. Hrabroslavu Volariču za njega najnovejšo, nam podarjeno mično skladbo ^Grajska hči" (mešan zbor s samospevi za tenor, sopran in alt). Naj bi vrli skladatelj našel mnogo posnemovalcev! Oglasilo se je in društvenino poslalo nekaj novih članov, kojim izrekamo v imenu društva presrčno hvalo. Bodo naj v vzgled vsem onim, koji še lahko pristopijo v naš krog, a še tega do danes niso storili! (Zveza slovenskih posojilnic) je razposlala v veliki obliki opravilni izkaz slovenskih posojilnic in stanje koncem 1. 1889. — Denarnega prometa je imela zveza skupno 7,932.376 gld., zadružnikov 17.316, vplačanih deležev 380.531 gld., hranilnih vlog za 3,275.844 gld., posojila 3,621.777 gld., čistega dobička 49.048 gld. in rezervnega fonda 193 172 gld. (Shod in Einspielerjeva slavnost.) „Katoliško-politično iu gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" napravi, da vstreže vsestranski želji, v sredo dn^ 2 6. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela „pri Sandwirthu" v Celovcu izvanredni shod združen z veliko slavnostjo na čast in spomin ranjkemu našemu slavnemu in nepozabljivemu prvoboritelju Andreju Einspieler ju. Natančni program naznanil se bode svojed6bno po časnikih in tiskanih plakatih. Pričetek shodu bode ob 'f^S. uri popoldne, slavnosti pa 7,7. uri zvečer. Prepričani smo, da bode vsak zaveden koroški Slovenec ta ukrep našega slovenskega političnega društva z veseljem pozdravil in nadejamo se, da bode vsak po svojih močeh tudi rad pripomogel k uresničenju te lepe ideje. Pri tej priliki prosimo vse rodoljube po deželi, da blagovolijo že sedaj na to delati, da se nameravanega shoda in slavnosti prav mnogo Slovencev in Slovenk vdeleži. Iz Ljubljane povabilo je društvo vrle čital-niške pevce, kateri so nam ostali od zadnje slavnosti, ki se je vršila pred dvema letoma v Celovcu v najboljšem spominu, kajti napravili so nam s svojim lepim petjem in komično opereto „Vinska poskušnja" prav mnogo veselja. Kakor čujemo, so že obljubili, da hote pri tej izredni slavnosti drage volje sodelovali. Tako bomo imeli tedaj zopet enkrat priliko, biti med svojimi, veseliti se prav po domače in občudovati lepo slovensko petje. Na svidenje! (Deželni šolski svet) je za stalno imenoval začasno učiteljico gdč. Ivano Hromeč za četrto mesto v Starem Trgu pri Ložu ; gdč. Vil. L e s k o v i c je stalno nameščena na Uncu, gdč. Matilda Parma na dekliški šoli v Metliki in gosp. Tom. B i t e n c v Dragatušu. (Kontrolor celovSke blagajnice), Henrik Kness, je v torek pobegnil. Priročne blagajnice uiso mogli precej uradno pregledati, ker ključev niso mogli najti. („Celjski Narod") imenoval se bode nov list, kateri bode začel izhajati v novi tiskarni, katero z dovoljenjem ministerstva osnujejo poslanec g. Mih. Vošnjak in tovariši. Tako poroča tukajšnji uradni list. (Rudeči križ.) Pri podružnici domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko v Novem Mestu vršila se je pred kratkem volitev društvenega vodstva. Voljeni so bih naslednji gg.: Frid. vitez Schwarz, c. kr. okrajni glavar, za predsednika. Dr. Albin Poznik, c. kr. notar in župan, za podpredsednika. Za odbornike pa Valentin B e r v ar, deželni okrajni zdravnik, Ferdinand Hajka, le-i karnar, Fran Kastelic ml., trgovec, J. Klun, C. kr. jetničar, Janez Logar, c. kr. deželne nad-sodnije svetnik v pokoji, dr. Josip Marinko, c. kr. profesor in Karol M e d nI i k , c. kr. višji geo-meter. (V Moravčah) so vodili prečastiti oo. jezuiti Doljak, Kos in Tomazetič sv. misijon od 12. do 22. oktobra. Vdeležba Moravčaiiov in Pe-! čanov je bila tako obilna, da je bilo v desetih dneh ! obhajanih 3700 vernikov. Lepi misijonski križ je ' izdelal domači podobar A. Rov še k. — V teku jednega tedna je sneg jedenkrat pobelil moravško dolino, dvakrat pa vrhunce obestranskih gora. (Ogenj.) Iz Smartina pri Litiji se nam poroža 23. t. m.: Danes zjutraj pogorelo je na Gradišči dvema gospodarjema hišno in gospodarsko poslopje. — Včeraj dopoldne je pogorelo A. Potočniku, po domače ,Lokarju", blizu Kranja novo postavljeno, s krmo napolnjeno gospodarsko poslopje. Pogorelec ima škode do 2000 g'd. in nI zavarovan. (O vravnavi učiteljskih plač) govorili so zoper § 6. še poslanci dr. Tavčar, Svetec in baron Schwegel. Zagovarjali so ga Šuklje, deželni predsednik baron Winkler, Detela in Schaf-fer. Pri glasovanji je bil § 6. odklonjen z vsemi glasovi proti 9. Za resolucijo so govorili Hribar, Klun in Tavčar, zoper njo Šuklje. Tndi resolucija je bila odbita; za njo glasovalo je 9 poslancev. Zadnja točka dnevnega reda je ostala nerešena, ker je deželni glavar ob »/4 3. uro sklenil sejo. (Slovstvo.) Prejeli smo knjigo: »Erfahrun-gen aufdem GebietederAugenheilkunde. — Bericht aber 1641 Augenkranke und 70 Staar-extractionen. Mit 11 Gesichtsfeidaufnahmen von Dr. Emil Bock in Laibach. — Wien, Verlag von Josef Šafaf, 1890. Ta knjiga ljubljanskega od bolnikov na očeh obilno obiskovanega zdravnika hrani natančno poročilo o vseh očesnih boleznih, kar jih je zdravil g. doktor od konca I. 1888. do konca I. 1889. ; bilo je v tem času vseh bolnikov 1641, in sicer 845 moških in 796 ženskih; ubožnih je bilo med temi 665, katere je dr. Bock zdravil brezplačno. Strokovnjakom bo gotovo dobro došla ta knjiga, ki spričuje, kako vestno in temeljito g. pisatelj izvršuje prelep svoj poklic v korist trpečega človeštva. (Nagla smrt.) C. kr. okrajni tajnik v Brežicah g. Jožef Rud a j, je umrl nagle smrti na izletu v Pilštajn. V spremstvu nekega c. in kr. nadporočnika si je ogledoval imenovan trg in cerkev, ko se je naenkrat slabega počutil. Prenesli so ga v bližnjo gostilno, kjer je še jedenkrat ali dvakrat zdihnil in — umrl. (Vabilo) k društveni besedi, katero priredi čitalnica ljubljanska v nedeljo dn^ 26. okt. 1890. Vspored: 1. Barbieri: Ouvertura k operi „Perdita", sVira vojaška godba. 2. F. S. Vilhar: „Slov6", moški zbor z baritonom-samospevom (g. Pucihar) s spremljevanjem glasovira (gospica Ja-kobina Lukman). 3. Nagovor, govori gospodičina Josipina Kajzelova. 4. F. Gerbič: „Žitno polje", mešau zbor. 5. Koch: Odmevi iz „Zilske doline", fantazija na rogu. Svira vojaška godba. 6. Anton Foerster: ^Domovini", kantata za moški zbor, čveterospevi in samospevi s spremljevanjem orkestra. — Pri besedi svira vojaška godba c. in kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. — Začetek ob V»8- uri Pristop dovoljen je izključljivo le čč. članom. K mnogobrojni vdeležbi vabi najuljudneje odbor. (61avni dobitek) dunajskih razstavnih sreček znaša 50.000 gld. Opozarjamo p. n. občinstvo, da bode zadnje izžrebanje že 30. oktobra. Raznoterosti. — Bogatim premogovim rovom so prišli na sled v vzhodno-južni Sibiriji. Poveljnik ruskemu brodovju ua Tihem morji, podadmiral Nahinov je poskušal premog iz omenjenega rova na svojih vojnih ladijah ter se prepričal, da ne zaostaje čisto nič za najboljšim angleškim premogom. Ti premo-govi rudniki utegnejo biti za širno Rusijo prevelike važnosti v vojnih časih. — Kitajska zastava. Izmej vseh držav na svetu je imela le kitajska zastavo v podobi trikota. Nje barva je bila žolta z višnjevim zobčatim robom in z višnjevim zmajem v sredi. Vsled cesarskega ukaza bo imela pa tudi kitajska zastava štirioglato obliko. — Ura kot kompas. Malokdo utegne še vedeti, da je vsaka dobra ura ob jednem tudi kompas. Oe se ura v tako vodoravno lego položi, da kaže mali kazalec proti soincu, potem teži jug ravno med malim kazalcem in številko XII na uri. Ce obrnemo torej mali kazalec ob šestih proti soincu, potem leži jug v meri številke IX. Ob desetih je jug v meri številke XI itd. — Električno mesto. J^lektrično mesto v pravem pomenu besede je blizo Filadelfije ležeče mesto Seranton, katero broji 90.000 prebivalcev, četudi je še-le 23 let odkar se je pričelo. Vse ceste in hiše v tem mestu imajo električno razsvetljavo, ; stroje po tovarnah in delavnicah goni elektrika in ! telegraf, telefon in fonograf rabi vsem prebivalcem, i — Popotovanje v zaboji. Avstrijec Her-' mann Zeitung, kateri se je bil dal svoje dni poslati j v naboji z Dunaja v Pariz in je zadnji čas prišel ; na isti n»č n iz Berolina v London, naznanja, da se hoče za stavo podati v zaboji celo v Novi York v Ameriko. Njegovih prijetnosti v zaboji mu gotovo nikdo ne bode zavidal. — 2 0.7 3 4 Avstrijcev se je izselilo v prvih osmih mesecih t. 1. v Združene države v Se- ; verni Ameriki. V istem času lanskega leta se jih je ' izselilo v Ameriko 10.300 manj. Znamenja časa, katero ne vzbuja radosti v srci pravih domoljubov. — Nemško ozemlje v vzhodni Afriki. Zemljepisni zavod v \Veimaru je proračunil, d^ znašk imenovano ozemlje v Afriki 934.000 štirijaški h kilometrov, dočim meri Nemčija sama 540.600 šti-rijaških kilometrov. Telesrranii. Dunaj, 23. oktobra.*) Kalnokyje nastopil iz zdravstvenih ozirov popotovanje na Tirolsko. Dunaj, 23. oktobra.*) „WienerZtg." objavlja privoljenje za ozkotirno lokalno železnico iz Stejra, oziroma iz Pergerna v Hali. Dunaj, 23. oktobra.*) Odbor Velikega Dunaja je sprejel z vsemi glasovi proti Luegerju točko 16 z ozirom na uvedenje mestnega sveta po vladnem predlogu. Cesarski namestnik je opomnil, da je mestni svet neizogibno potreben za predloge. Praga, 22. oktobra.*) Spravna komisija je sprejela po 3 72 ure trajajoči seji točke 6. predlog o deželnem kulturnem svetu v vladni obliki, ter odklonila vse spremembne predloge ter je pričela posvetovanje o točki 7. Mladočehi so objavili svoje predloge kot predloge manjšine. Med razpravo sta opomnila Schmey-kal in dr. Herbst, da vidita v spremembnili predlogih namen, odstraniti poljedelstveno ministerstvo iz okvirja postave, kar bi žalilo pravice krone. Poročevalec knez Lobkovic je umaknil pred glasovanjem predlog, da bi se zmanjšalo število udov. Beli Grad, 22. oktobra.*) V Belem Gradu živeči macedonski Srbi nameravajo osnovati društvo, katero bode imelo namen, ojačevati srbsko narodnost v Macedoniji. Kakor pišejo časniki, vršil se bode v kratkem v ta namen splošni shod. Bukreš, 22. oktobra.*) Temeljni kamen za prekodonavski most pri Črni Vodi so položili v navzočnosti kralja, kraljeviča in ministrov. Ta most bode največji v Evropi in sploh bodeta na vsem svetu le dva večja od njega. Trenčin, 23. oktobra.*) Na brzojavno povelje se je podala deputacija obstoječa iz štirih častnikov 71. pešpolka v Berolin, da častita Moltkeju povodom njegovega 90 letnega godu. Dunaj, 24. oktobra. Okrajni sodnik na Vrhniki Karol Paeuer je imenovan za svetnika pri deželnem sodišči v Ljubljani; okrajni pristav v Lonči (Štajarsko) Jurij Seidl za okrajnega sodnika v Ljubljani. Dunaj, 24. oktobra. Odbor za Veliki Dunaj je sklenil, da naj mandati občinskih uradov trajajo šest let, ko je cesarski namestnik to z vzroki podprl in zagotovil, da vlada od te zahteve ne odneha. Praga, 23. oktobra. Spravni odbor je rešil danes nadaljnih sedem toček predloga o deželnem kulturnem svetu brez posebnih debat. Opava, 23. oktobra. V deželnem zboru so predlagali danes poslanci Hruby in *) Iz konfiskovsnoga lista. tovariši naredbe proti nadležnimi cigani. , Poslanec Turk je predlagal, naj se pregleda službeni red za posle ter je izročil v ta namen svoj predlog. i Berolin, 23. oktobra. Caprivi se snide s Crispijem med 5. in 9. novembrom v Milanu. Na potu pojde Caprivi tudi v Monakovo. — j Danes se je vršila pod predsedništvom mi- i nistra Botticherja konferenca, ki ima ukreniti potrebne priprave za kupčijsko-politiško po- , godbo z avstro-ogrsko državo. Konference ' se je vdeležilo mnogo strokovnjakov. j Rim, 23. oktobra. Papež je sprejel z do- | pusta se povrnivšega astrijsko-ogrskega posla- ; nika grofa Eevertero. • Peterburg, 23. oktobra. V tukajšnjih dvornih krogih se govori, da bode carjevič Nikolaj stopil na ladijo bržkone dne 10. novembra v Trstu, od koder bo nastopil na- ; daljno popotovanje. i Umrli ho: 20. oktobra. Edmund Kohler, sedlarjev sin, l^/i leta, v novih hišah ob Dunajski cesti, vsled hr pe v grlu. 22 oktobra. Ivan Sirnik, mizar, 64 let, Eimska cesta 17, kap. — Anton Kavčič, čevljar, 44 let, Florijanske uliee 44, kap. 23. oktobra. Ana Koleša, krojačeva hči, 3 mesece. Trnovske ulice 13, furuneolosis. V bolnišnici: 20. oktobra. Lucija Vimer, mestna uboga, 57 let, carcinoma hepat. TremeuNko sporočilo. Odbor slovenakega delavskega pevskega drnitva „SLAVEC" naznanja svojim p. n društvenikom in prijateljem pretu/.no ve>t, da je njega mnogozaslu/.ni član in večletni odbornik,"gospod Anton Kavčič včeraj, dne 22. oktobra, ob 10. uri dopoldne, v 45. letu svoje starosti, nenadoma preselil se v boljše življenje. Truplo predragega pokojnika preneslo se bode v petek, dne 24. oktobra, ob na 3. uro iz hiše št 44 v sv. Florijana ulicah na pokopališče k sv. Krištofu Blag mu bodi spomin ! (1) V Ljubljani, dnč 23. oktobra 1890. Pošilja naročeno blap^br^pravljeno in poštnine profto 1 a ed a Cas Stanje Veler Vreme o -M « S a opazovanja zrmkomerB T mm toploHiiirm po Celziju 23 7. a. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvee. 7433 743-9 —36 3-6 -20 sl. svzh » jasno n 0 00 Visokočastitl duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klneSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. stare reči popravim, ter jih v oicuji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja. (52—43) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Srednja temperatura 2 0°, za 12 0° pod norm^tlom (Telegratično poročilo.) 24 oktobra. Papirna renu po 100 nI. (s Iti % davka) 58 gid. 35 kr. Srebrna „ 5% „ 100 . 16% „ 88 „ 55 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ Papirna renta, davka prosta . .....100 ,. 80 1 Akcije avstr -ogerske banke ..... 979 , — Kreditne akcije . . ..... 305 „ London ..... ... . 114 „ 85 Srebro . . . . — „ - Francoski napoleond. .....9 „ 10 1' Cesarski cekini . . . . . . 5 „ 47 Nemške marke ... 56 . 52 Tržne cene V Ljubljani dne 22. oktobra. "gri kf." (tT.j tr. Pšenica, hktl. . . . 6 60 Špeh povojen, kgr. . — 68 i Rež..... 4 55 Surovo maslo, , — 76' 1 Ječmen, „ ... 4 22 .Jajce, jedno „ — 3' Oves, „ ... 2 76 Mleko, liter .... __ 8i Ajda. „ ... 4 87 Ooveje meso, kgr. . _ 60 Proso, „ ... 4 39 Telečje , , . — 62 Koruza, , ... 5 4 Svinjsko _ „ . — 62 Krompir, „ . . . 2 32 Koštrunovo ., „ . — 36 Leča, „ ... 10 _ Pišanee..... _ 45 Grah, „ . . . 10 — Golob ..... _ 15 Fižol, „ . . . 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 51 Ma.slo. kgr. . — 90 Slama, „ , 1 78 Mast, — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 40 Speh svež, , 62 „ mehka. „ 4 40 Lepa prostorna in zračna soba za stanovanje ter čisto nov, trdno zidan, na traverzah obokan in pred ognjem popolnoma varen prostor za prodajalnico špecerijskega blaga in točenje naravnih poštenih žganih pijač, oddd se takoj v enem najlepših krajev blizo Ljubljane, ležeč tikoma jakn obljudene javne ceste, samskemu trgovcu ali pa vdovcu brez otrok pod jako ugodnimi pogoji v zakup. — Prostor ta utegne se kmalo razširiti tudi za večjo trgovino mešanega blaga. Kdor želi to vsprejeti, oglasi naj se pri vredništvu tega lista, katero mu iz prijaznosti pove, kje ga čaka sreča. (4—4) Žrebanje v iSetrtek! Dunajske x raxstavne srečke ^ Glavni dobitek gld. vrednosti. iiMiočiii. I 2291 dobitkov. [© A »olr. I Wi*e£-lse po 1 «1«!. pi-i O. O. v Ljubljani. m Iid.jklelj in M vrcdolitvo odgovoren: Matijt K.ltr. Ti,k .Kutolilke Tiskarn." , l.jubij.ni.