duhcvnc let c$ c? G * )o I r it IS Cf( 599 fi iüä I/H Bil ni r'' ! s p ^■11 ■ Mü H ■H f.\ - ■ v > lamm wm ■M v ; v fM r/f 1962 JAJEOA& L* HMHHBHMMI ■■■■■■ o * 5911« 4 , , nase voščilo za božic Spet bodo spokojno zapeli zvonovi v tiho sveto noč. Njihov glas bo splaval kakor pesem fanfar mimo silnih argentinskih mest, preko zasneženih slovenskih vasi do poslednjega okna, da oznani vsem, ki so dobre volje, da se ie rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. Srečni, če pričakujemo svojega Kralja s tistim svetim veseljem, kakor smo ga pričakovali v svojih mladih letih! Zopet se rodi, kakor pred tisoč devetsto in več leti. Zopet prihaja, da, vzpostavi svoje kraljevsko žezlo na svetu. V domove, v tovarne, pisarne, šole, parlamente; z eno besedo: povsod, kjer žive ljudje. Zopet bodo po vernih domovih in v cerkvah brali tole prelepo oznanilo: Tisti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem — bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In rodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in Položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju Po so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je ob svetila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, (dejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. — In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje Brat in sestra, ali je Novorojeni že vajin kralj? Ali živi po milosti v vajinih srcih? Ali si prizadevata, da bi po vaju zavladal med vsemi slovenskimi družinami v zamejstvu, v domovini in tudi po vsem svetu? Ali božje Bete v resnici ljubita? Pokleknimo v sveti noči pred jaslice in obljubimo svojemu mlademu Kralju, da mu bomo zvesti do končne zmage. Prosimo ga, naj pošlje skoraj božični mir vsemu človeštvu! Tudi nesrečnim bratom v Sloveniji, vsem za železno zavezo, onim na Kubi in v Afriki in po vsej zemeljski obli. Pa •še za tiste, ki v svobodnem svetu ne uvidijo veličine in lepote božičnega Praznika. Tako storimo in Kralj v jaslicah bo vesel naših molitev, naša srca pa bodo polna božičnega miru! A. S. „ Ko so bili Modri na poti v Betlehem, so zapazili zvezdo i so se silno razveselili. Isto izpričujejo spre- obrnjenci: Življenje daleč od Boga povzroča žalost, vrnitev k Bogu pa prinese mir in veselje. Pota modernih ateistov k Bogu Uden izmed pojavov našega časa je nedvomno ta, da so mnogi ljudje zavrgli vero v Boga. Množice kristjanov so opustile versko življenje. Po nekoč popolnoma krščanskih deželah je vedno več nekrščenih ljudi. Na drugi strani pa lahko opazujemo zanimiv pojav, da se mnogi brezbožniki vračajo k veri, ki so jo v otroških letih imeli, pa so jo pozneje zavrgli, ali postajajo verni tisti, ki vere niso nikdar izpovedovali. VEDNO VEČ SPREOBRNJENCEV Statistike zadnjih desetletij poročajo, da je spreobrnjencev vedno več. Tako se v Združenih državah zadnje čase vsako leto spreobrne čez 100.000 odraslih ljuidi, v Angliji skoraj 20.000, v zapadni Nemčiji 25.000. Velik porast opazujemo tudi v drugih evropskih državah: v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Švici, na švedskem, Norveškem in drugod, število spreobrnjencev raste tudi v poganskih deželah: v Indiji, na Japonskem, na Koreji, v južni Indokini, v Indoneziji, v raznih afriških deželah. Res je, da so mnogi spreobrnjenci preprosti ljudje, a veliko je tudi izobražencev. Reči moremo, da je danes gibanje spreobrnjencev predvsem g banje izobraženih ljudi: učenjakov, umetnikov, filozofov, različnih inteligenčnih poklicev. To dejstvo opazujemo pri vseh na- rodih sveta. Leta 1934 je bilo n. pr. v Združenih državah 50.000 konvertitov: od teh je bilo 3.000 izobražencev, in sicer 372 protestantskih pastorjev, 115 zdravnikov, 126 odvetnikov, 45 poslancev in senatorjev, 12 guvernerjev, 180 častnikov, 206 pisateljevi, ^lašbefnikov in drugih umetnikov. Ni ga področja; človekovega udejstvovanja, s katerega ne bi prišli kon-vertiti. Med njimi so ljudje iz vseh družbenih plasti, iz vseh poklicev in vseh ideoloških struj: učenjaki, politiki, industrije!, pisatelj,}, časnikarji, umetniki, športniki, komunsti, ki so znani v svoji deželi, pa tudi zunaj nje. Ta značaj splošnosti se kaže pri spreobrnjencih zlasti po prvi svetovni vojni. Poznamo konvertite tudi iz časa pred prvo svetovno vojno, a to s() bili le kakšni pisatelji in protestantski verski služabniki, ni bilo pa zastopnikov naravoslovnih ve!d, sociologov, filozofov. Med nekaterimi narodi sploh ni bilo primerov spreobrnjenj. Danes pa nekatoliki kulturni svet gleda na katoliško vero s simpatijo ali vsaj s spoštovanjem. KAKO NAJ SI TO RAZLAGAMO Pred prvo svetovno vojno so spreobrnjenci prihajali iz protestantizma, pravoslavja, poganstva in tudi iz brez-boštva. A ti brezverci so imeli vero v razliene mite, n. pr. v napredek, zna-ao.st, demokracijo, socializem. Spreobra. a 1 80 se od napačne k pravi veri. Da-nfs Pa ni več tako V naših časih mno-^ nimajo nobene vere. So agnostiki in 8 ePtiki, ker mislijo, da človeški um ni sP°soben nobenega jasnega in trdnega ■Poznanja. Ljudje današnjega časa so oživeli mnogo polomov, zato ne po. ^najo vere v nobene ideale, za katere bi 1 ° vredno dela'i in živeti. Kje naj iščemo razlage za današnjo 'ersko obnovo, za katero so spreobrnje-)e samo en dokaz? Po pričevanju kon-'erUtov samih je eden izmed vzrokov ' Propadu modeme filozofije. Ta ima Sv.°j izvor v začetku novega veka. Naj-!!'sie vprašanje življenja je hotela re-. *e z močjo razuma in volje, brez žira na kakšno nadnaravn vero. Mo-v?rna filozofija se je začela s Kanto-m kri tiči zrnom in se je razcepila v eRlov idealizem in Comptov pozitivi-z®n*. Ko je bilo treba reševati vprašajo človekove jaebe, je popolnoma odpovedala. Idealizmu je prišel na pomoč e sietencializem, ki pa tudi ni mogel 1 anašnjemu človeku prinesti več luči. znati mora teženje, ki je ukoreni-"Juro v človeški naravi, in to ga pri-ga“j*a k Rogu, Tako je moderni človek do zaključka, da ne prinaša člo-'e 11 rešitev filozofija, ampak vera. Urugo pot k veri so pokazale naravoslovne vede, ki so se zadnja stolet-Ja zelo razvile. Uspehi, ki so jih uče« "Jaki dosegli, so zlasti v drugi polovici Preteklega s.oletja nekatere tako oma-da so začeli napovedovati dobo, kateri bo ta znanost razrešila vsa sPr«šanja. Iz naravoslovcev so se spre« ounili v filozofe in modrovali o vpra« zofV.'*1’ ki sta jih do tedaj reševeli filo-. IJa 'a teologija. Primer za to naj-1110 tl*di pri Slovencih: naravoslovec ofdtnend Seidl je napisal knjigo „Va-opieciim slovenskega izobraženca“. prof. ljubljanske univerze dr. Milan Vidmar pa „Oslovski most“. Renan je napovedoval, da bodo tisto, kar je do tedaj učilo razodetje, za naprej razlagale znanosti, Nietzsche je govoril o mrtvem Rogu in Carducci je napisal slavospev satanu. Pa so tudi naravoslovne znanosti sprevidele, da ne bodo mogle razložiti vseh vprašanj človekovega življenja. Nova odkritja so prinašala tudi nova vprašanja. O njih so učenjaki morali prizna. i, da presegajo njihove moči, da bi jih mogli razrešiti Danes naravoslovci, geologi, fiziki, kemiki odkrito izjavljajo, da je bistvo naravnih pojavov popolnoma nedostopno njihovemu raziskovanju. Zadovoljiti Sc morajo s tem, da opisujejo dejstva, ki so dostopna njihovemu opazovanju. Priznavajo, da kot znanstveniki ne morejo delati splošnih zaključkov, kakor jih dela filozofija, Zanimive so izjave mnogih atomskih učenjakov, da zapuščajo materializem, ki so ga doslej izpovedovali in se oprijzunljejo idealizma. Ta zavest skromnosti je zadostovala, da je vprašanje nasprotja med vero in znanostjo, ki so jo premnogi smatrali za nesporno dogmo, vcidno bolj izginjalo. Vedno več je naravoslovnih učenjakov, ki poleg znanstvene razlage narave sprejemajo tudi versko razlago. Tako n. pr. Francoz prof. Karel Richet piše: Vse dokazuje, da prvotna sila, iz katere izhaja svet in izhajamo tudi mi, ni materialna, marveč neka umska sila. Prihajamo do pojmovanja, da je svet ustvarilo neko višje Bitje, višja Sila, ki presega vse, kar ei moremo predstavljati. Po petdesetih leifh neprestanih bioloških študijev so izginili vsi predsodki in smo prišli do verskega pojmovanja vesoljstva. To delo razjasnjevanja na filozofskem in znanstvenem področju je začelo prinašati’ sadove. Izobraženemu človeku se danes vera ne predstavlja kot kakšno strašilo ali bajka, ki bi jo ustvarila nevednost. Ime Bog se vedno pogosteje izgovarja tudi tam, kjer so pred nekaj desetletji izpovedovali versko brezbrižnost, če že ne izrecno brezboštvo RAZLIČNA SO POfA Spreobrnjenje pomeni, da se je človek oprijel verskih resnic in nravnih zapovedi, ki jih krščanstvo uči, in je opustil brezverstvo ali krivo vero. Na tej poti, ki jo morajo spreobrnjenci prehoditi, je treba premagati mnoge notranje in zunanje ovire: nevednost, napuh, počutnost, predsodke, ki so se v stoletjih nabrali proti Cerkvi in njenim ustanovam. Poti proti spreobrnjenju pa konvertit ne prehodi sam, ampak ga vodi božja milost, ki ga neprestano spodbuja k resnici. V življenju vsakega konvertita pa najdemo trenutek, ko se je začela ta njegova pot, da je prišel de Boga, do Kristusa in do katoliške Cerkve. Vsaj polovica vseh spreobrnjencev je občutilo posebno privlačnost, čar ka- toliške Cerkve. Ko so spoznali svetost njenih udov, edinost njenih verskih resnic, lepoto njenega bogoslužja, njen» umetniška in literarna dela, njeno zgodovino, so postali nanjo pozorni in občutili simpatijo do nje. Cerkev se jim je razodevala kot) vir svetlobe, ki pošilja žarke na vse strani. Po enem ali drugem žarku so se približali viru: Kristusovi Cerkvi. Med vsemi žarki, ki najbolj prevzamejo tujca, je iskrena vera dobrih katoličanov, ki trdno verujejo in po veri žive. Pogani prvih stoletij so se spreobračali, ko so videli bratsko ljubezen meid kristjani in vztrajnost mučencev. Isto se ponavlja danes v misijonskih deželah. Misijonarji ne razpolagajo z večjo privlačno silo, da pritegnejo pogane, nego je njihov zgled vere in požrtvovalne ljubezni ter življenje kristjanov, ki so jih že izpreobmili. Mnogi so našli prvo spodbudo z» spreobrnjenje v katoliškem bogoslužju, ki ima svoj višek v evharistični skrivnosti. Marsikoga je pripeljal v katoliške Cerkev študij njene zgodovine. Kdor je resno študira, odkrije mnogo več, kakor si je v začetku mogel predstavljati. Kitajski diplomat in državnik Lon-Tsen-Tsiang je hotel spoznati skrivnosti njene moči in življenja, pa sc je po študiju spreobrnil in je šel za benediktinskega meniha. Marija Mayer Sevenich, ki je vneto študirala sociologije in je simpatizirala s komunizmom, je pri poglabljanju v zgodovino, filozofije in psihologijo z začudenjem morala priznati, da sc je povsod srečavala s katoliško Cerkvijo in njenim dobrodejnim vplivom. Spoznala je tudi njene dobe krize, propadanja, inkvizicije, modernizma, pa se je spraševala: Kako vendar ta Cerkev, ki ji je že tolikokrat grozil pogin, še vedno stoji mogočna* je bil Savel na poti, ■9a ie nenadoma obsijala svetloba z neba; padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: „Savel, Sa-Ve-l, kaj me preganjaš?“ se rozvija in prospeva? Angleški ko-muniat Fred Copeman se je z ženo, tut** komunistko, in s prijatelji spreobrnil, ko je m odzadnjo vojno spoznal 1'ožrtvovalno katoličanko, ki mu je v »ondonu pomagala pri obrambi civil-neKa prebivalstva pred 1 bombardira-n*cJn- Douglas Hydc, ki je 20 let zvesto služil partiji in je bil pet let glavni urednik komunisiičnega dnevnika „Dai-y Y orker“, je po naročilu kot lunistič-neKa vodstva bral katoliški dnevnik ■>Weekly Review“. Bral ga je on in rala ga je njegova žena, vneta komu-aiktična propagandistka in voditeljica komunističnih mladinskih organizacij. Vedno jasneje sta videla zmoto komunizma 'n resnico krščanstva Po socialnem nauku Cerkve sta prišli do vere m «ta se dala v marcu 1948 krstiti. Fi-ozof jn pisatelj Cheeterion se je pri-nližal katoliški Cerkvi, ko je bral na-i>ade proti njej. Prav tako so se spreobrnili mnogi drugi, ki so slišali, da so ■ atoofani od vseh ljudi najbolj prazno-'orni m da je Rim oče vseh pregrih. atanineje so hoteli Corkt / spoznati in s° Prišli do čisto drugih spoznanj. Nekateri kvnvertit. so h mil’ po-vsem svojo pot, da so prišli do prave v°re. Milost lahko uporabi vse, da lju- di, ki pokažejo dobro volji», pripelje do resnice. Kdor je spo/nal samo zunanji obraz katoličanstva, njegovo kulturno in socialno stran, še ni spoznal njegovega bistva. Sedaj mora iti dalje, da odkrije vir, iz katerega vse to izhaja. Krščanstvo se ni pojavilo v svetu kot neka filozofija, o kateri bi mogli samo razpravljati in jo potem sprejeti ali zavreči, marveč kot božje razodetje, ki ga je treba sprejeti. Kristus se je predstavil kot Sin božji in vse, kar je govoril, je govoril kot tak, ki ima oblast. V svoji knjigi „Verujem“, v kateri je popisal svojo pot do spreobrnjenja pravi Douglas Hyde: „Jaz in žena sva, verovala, da ima Cerkev stoodstotno prav, ko zahteva, da ljudje sprejmejo krščanske dobrine; bila sva prepričana, da kaže pravo pot v vseh socialnih in političnih vprašanjih, priznavala sva tudi, da njena kulturna dela predstavljajo višek v zgodovini človeštva, nisva pa še mogla verovati v Boga." Verovala sta v Cerkev, ki sc zanima za zemeljske zadeve in bila jima je odprta pot, da sta prišla do nadnaravne vere. Zgubljala sta vero v komunizem in raslo je v njih razumevanje za katolicizem. Kot božjo bi a go vest je mogoče spre- jeti samo to, kar je kot tako izpričano. Ko se je Kristus proglašal za Sina božjega, je to tudi dokazal. Njegov nastop so spremljala izredna dejanja, zlasti čudeži, ki jih je delal v pntrjonje resničnosti svojega nauka. Ljudje so mogli spoznati, da ta nauk presega vsako človeško modrost. Videti so mogli svetost njegove osebe. Vse te nagibe mora konvertiti spoznati, da pride do vere v Kristusa, Sina božjega KAJ SO SPREOBRNJENCI NAŠLI. KO SO VSTOPILI V KATOLIŠKO CERKEV? Francoski pisatelj Francois Mau-riac pravi, da se konvertiti silno čudijo, ko vidijo, da se kristjani tako malo zavedajo, kakšen z.aklad posedujejo, katerega so oni s takim trudom odkrili. To sklepajo iz dejstva, da več kot polovica katoličanov ne izpolnjuje svojih verskih dolžnosti. Vsi izpovedujejo, da so našli mir, zadovoljstvo, tolažbo in veselje v duši, katerega ne morejo izraziti z besedami. Nekateri govore o neizrekljivem občutku bratstva in ljubezni, ki jih veže z vsemi ljudmi. Umetniki, filozofi, politiki, vsi, ki so se po življenju dvomov in trpljenja dvignili na vrhove, kjer sije sonce bož-jegta razodetja, občutijo veliko radost in svobodo. Louis Bertrand n. pr. pravi: „Nikdar nisem imel tako kakor v katoličan, stvu zavest in gotovost svobode. Ta svoboda izhaja iz reda in notranjega ravnotežja, ki nie varuje nasproti vsem ■lepilom čustev in utvaram duha, čeprav mi dovoljuje, da preiskujem vsako področje, ki ga hočem.“ Toliko so se prej bal?, da se bede morali, če postanejo verni, odpovedati svoji pameti, pa so kmalu v svoje veliko začudenje spoznali, da vera vse prej kot usužnjuje razum in svobod« raziskovanj >. na ču- dovit način oba krepi. Ugotovili so da ni resnica, da bi se veren človek ne mogel gibati, ne mogel napredovati in us varjati. Po spreobrnjenju so spoznali, da je samo veren človek, samo krščanski filozof, popolnoma svoboden v mišljenju in življenju. Katolištvo na pomeni umskega samomora, marveč odprta vrata v svet neomejene modrost?. Krščanstvo ne pomeni zanikanje kakšne dobrine, ampak pomeni pritrditev vsemu, kar je resnično, dobro in lepo. Veliki judovski rabin za Italijo, Evgenij Zolli, je po spreobrnjenju izjavil: „Nič nisem zatajil. Imam jasno in trdno zavest, da sem z vstopom v katoliško Cerkev samo nekaj pridobil, česar prej nisem imel.“ Konvertit K moramo reči, d'a se varšavski režim dobr0 zaveda nepopularnosti svojih protiverskih ukrepov; toda jih ne razveljavi- Omeji se samo, da odgodi njihovo izvedbo na podlagi znanega načela, da Je treba v protiverski borbi napraviti dv» koraka naprej in enega nazaj. enodnevna romanja v lurd V teku so enodnevna angleška roma-nJ» v Lurd. Vsako soboto pride z letali večja ali manjša skupina romarjev v j-mrd, kjer prebijejo ves dan v molitvi. *™°lijo za edinost Cerkva, za Cerkev m°lka in za spreobrnjenje Rusije. ANGLEŠKI TISK O ŠPANIJI »The Catholic Times“ je pred krat-klm obširno pisal o sedanjih in pred-revolucionarmh razmerah v Španiji. Le-^ 1935, eno leto pred revolucijo, je bilo versko življenje precej nizko. Bogoslovcev je bilo n. pr. le 7.516, redovnic pa 44.145. Danes pa imajo 23.780 “°goslovcev in 73.978 redovnic. Duhov-niški in redovniški po-klici pa so tam, kJ6r je razvito versko življenje. kristjani v moskvi V Moskvi — središču mednarodnega brezboštva — je sedaj po najnovejših Podatkih odprtih še 45 pravoslavnih cerkva, ena sinagoga, en protestantski tempelj in ena katoliško cerkev. pULTON SHEEN V BUENO AIRESU Od 30. oktobra1 do 3. novembra se je v Buenos Airesu znova mudil znani ame-r*ski škof Fulton Sheen. Govoril je tudi P° televiziji. Zadnjič in prvič je bil v Argentini lansko leto ob priložnost 1 vseamerškega marijanskega kongresa. KONGRES V MEHIKI V oktobru je bil v Mehiki 2. vseame-riški marijanski kongres. Namen tega kongresa je bil utrditi vero, poglobiti pobožnost do Matere božje in postaviti proti brezbožnemu komunizmu močan zid, zid globokega duhovnega življenje in goreče apostolske delavnosti. SVET VERSKIH SKUPIN Od 18. novembra do 8. decembra je bil v Indiji v mestu 'New Delhi posvert ločenih cerkva, ki so združene v „Svetovnem svetu cerkva“. Na ta posvet se povabili tudi katoličane. Z dovoljenjem svete Stolice se ga je udeležilo pet katoličanov, strokovnjakov za vprašanje zedinjenja, a le z vlogo opazovalcev. ORODJE KOMUNIZMA Eden izmed najbolj uglednih ameriških nadškofov, kardinal Cushing je v Limi izjavil, da je tisti, ki zavira zemljiško preosnovo, katero uče cerkvene socialne okrožnice, najboljše orodje komunizma. SPREOBRNJENJA NA ANGLEŠKEM Dve visoki osebnosti sta prestopili v katoliško Cerkev na Angleškem. To sta John Walter, solastnik uglednega angleškega dnevnika The Times in lord Dudley, bivši predsednik angleške zveze za jeklo in železo. KONFERENCA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV V Zagrebu je -bila od 19. do 22. septembra letna konferenca jugoslovanskih škofov. Udeležili so se je vsi škofje. Predsednik konference, zagrebški nadškof dr. šeper, je zatem odpotoval v Rim na zasedanje osrednje komisije za vesoljni cerkveni zbor, katere član je. Katarina Sienska, Frančišek Asiški, Avguštin in njegova mati Monika so ob motrenju Boga in stvari občutili vso vrednost, lepoto in večnost Boga ter vso malenkostnost, kratkotrajnost in praznoto stvarstva. ZAČETEK IN KONEC % „Jaz sem prvi in poslednji, začetek in konec." pravi Gospod Bog, ki je, ki je bil in ki bo, Vsemogočni" prim. Raz 1. 8). S to veliko resnico naše svete vere stopimo v novo leto 1962. Nič ne vemo, kaj nam bo prineslo Kakor vsa ta leita po zadnji vojski bo verjetno polno nego. tovostfi, skrbi in nevarnosti, življenje nam teče kakor vožnja po viharnem morju. Malo je upanje, da bi v tem letu prijadrali v zaželeni pristan miru. Pre-zident Kennedy je nedavno dejal, da moramo biti pripravljeni preživeti še velik del svojega življenja, ali tudi celo, v negotovosti, v izzivanju nasilja in nevarnosti. Vožnja skozi viharje se bo torej nadaljevala. Treba bo vztrajati ob krmilu, budno zreti' na kompas, ne pustiti, da ■as zmedeta strah in skrb. Naš kompas, naše krmilo, naša zvezda vodhica je naša vera v Boga Kdor v Boga veruje in vanj svoje upanje stavi, je sredi viharjev pogumen in miren. Nič hudega se mu ne more zgoditi, ker je z njim Vsemogočni. On sam je krmar našega življenja. Naj tedaj za novo leto zopet prešine vsc naše bitje živa zavest, da je Bog tudi vsakemu od nas začetek in konec-Sveti Ignacij imenuje to resnico počelo in temelj krščanskega življenja. Z njo prežeti bomo šli varno in zaupno skozi vse nevarnosti in enkrat dosegli svoj končni cilj. BOG — NAŠ ZAČETEK Bog je večen in nima začetka, a je začetek in stvarnik vseh stvari. On, Id mu je bivanje bistveno, ki samega sebe imenuje: „Jaz sem, ki sem," je dal bivanje vsem stvarem izven sebe. Nobena stvar bi ne obstojala, ako bi ji On ne dal bivanja in je ves čas in vsak trenutek ne bf tudi ohranjal. Nikogar od nas bi ne bilo na svetu brez njegove volje, nihče bi ne mogel obstati brez njegove moči in ljubezni. Prešinjen od te resnice nam kliče psalmist: „Pridite, pokleknimo pred Gospodom, ki nas je ustvaril. Zakaj on je naš Bog, mi pa smo ljudsvo njegovo in ovce njegove paše" (ps 94)- če se vprašamo po nagibih, ki so nagnili Boga, da je ustvaril svet in nas, nas uči sveta vera, da sta to edino njegova neskončna dobrota in ljubezen. Dobroti in ljubezni je namreč po naravi lastno, da se želita razliti na bitja izven sebe. Bog ustvarjenega svete In nas ni potreboval. V skrivnostnem življenju presvete Trojice je sam v sebi' srečen in blažen od vekomaj do vekomaj. Neskončno popoln je po svoji naravi, neodvisen Vst>ga, kar je zunaj njega. Njegovi 'nravni notranji sreči in slavi ne more nohcno us varjeno bitje ničesar dodati. V |e,n smislu piše sveti Pavel: „Kdo je b>gu prej kaj dal; da bi se mu povrnilo?“ (j{jm 35), pa jc p0g v svojem 'ečnem miru, v svoji popolni sreči in s ayi. gnan po svoji neskončni ljubezni e od vekomaj sklenil, da ustvari vidni 'n nevidni svet in nas. Pri preroku Jere-n,1hi govori Bog svojemu ljudstvu be-8l'de, ki j ib vsak človek la hko obrne nafic. bcaede, ki nas morajo polniti * strmenjem in hvaležnostjo brez meje: •z večno ljubeznijo te ljubim“ (31. 3) Qd vekomaj je bil torej sleherni od aas v božjih mislih in v božjem srcu. večni, neskončni ljubezni nam je Bog “ločil uro našega rojstva, naše starše, “arod, domovino, okolje življenja, v ka-erem naj bi se razvijali in udejs vovali. ačrtai nam je življenjsko pot, predvidi življenjski poklic in stan, določil in meril veselje im trpljenje, ki naj bi 1 a na zemlji1 naš delež, v njegovo zu-a,ln.i«‘ poveličanje in v naše večno zveli-^nje. Vse to je storil iz dobrote, lju-(zni 'In usmiljenja, da bi nas mogel v 'ecnosti storiti deležne svoje lastne ne-**ončne sreče in blaženosti, Svefi Pavel n'Ke tem: „Hvaljen Bog, ki nas je pred 8 šarjenjem sveta v Kristusu izvolil, da 1 bili gveti in brezmadežni pred njim; * jubezn nas je torej odločil, da naj bo-'n° 1,0 sklepu njegove volje zanj posivljeni po Jezusu Kristusu in naj sla-''m« veličastvo njegove milosti, s katero aN je v njem oblagodaril (Ef 1, 3-6). Kak0 je vse to čudovito za vernegi inri8,‘*ana" Kako nas Bog ljubi, spoštuji ceni! Kako velik in dragocen je dai 1,Tl)enja! c, ‘‘®nik Gregorčič je od bridkih udar-lv življenja potrt v eni svojih pesmi rt‘tresljivo zaklical Bogu: „Človeka ls!'ariti nikar!“ Pretežka, prebridka se mu je zazdela človekova usoda, da bi bilo življenje vredno življenja. Bilo mu je tedaj pri srcu kakor svetopisemskemu Jobu, ki je v svojem silnem trpljenju preklel dan svojega rojstva. Ali Job in naš pesnik, ki je prav Jobovo knjigo pesniško Slovencem podal, sta končno spoznala, da ima človeško življenje pri vsem trpljenju in vseh preskušnjah svoj nedopovedljivo globok smisel, da človeka skozi vse viharje le vedno vodi roka Očeta, ki je v nebesih. Ii s a v tem spoznanju oba našla svojo tolažbo in svoj mir. BOG — NAŠ KONEC Pog, ki je naš začetek, ki nas je ustvaril in postavil v to vihamo, bridkosti in težav polno življenje, nas ljubeče kliče in vabi k sebi. On je naš konec, naš zaidnji, večni cilj. „Hodi pred menoj in bodi popoln! Jaz sam bom HiSa v snegu tvoje veliko plačilo!“ — tako je Bog nekoč govoril Abrahamu. Vsakemu človeku veljajo te božje besede. Hoditi pred Bogom verno, zaupno im zvesto* vztrajati v borbah in preskušnjah življenja — to je naša življenjska naloga na zemlji. Nikoli bi ne smeli nanjo pozabiti, ker je po Bogu določena kot pogoj naše popolne, večne sreče. Ta sreča, ki nam jo Bog obljublja v nebeškem kraljestva kot plačilo za zvesto življenje, je tako čudovita, tako neizrekljivo velika in lepa, da je človek s svojim razumom, s svojo domišljijo, s svojimi čuti niči od daleč ne more dojeti ali izraziti. Znana je glede tega beseda svetega Pavla: „Kar oko ni videlo in uho ni slišalo fn kar v človekovo srce ni prišlo, to je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo“ (1 Kor 2, 9). Kljub tej neiz-rekljivosti nebeške sreče, jo apostol, ki je bil še v življenju zamaknem v nebesa, le skuša od daleč opisati, ko pravi: „Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan“ (1 Kor 13, 12). Sveti Janez izraža isto misel, ko piše v svojem prvem pismu: „Preljubi, zdaj smo otroci božji in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakšen je“ (3, 2). Ako z zvestim krščanskim življenjem zaslužimo to večno srečo, tedaj bomo v Bogu našli spolnenje vseh svojih želja. Boga bomo gledali, Boga bomo ljubili, Boga bomo uživali. Deležni bomo njegove lastne narave, njegovega božjega življenja, njegovega spoznanja, njegove moči, njegove ljubezni. Kakor potopljeni bomo vanj, ki je večna Besnica, Dobrota in Lepota — in to za vekomaj, me da bi se ga kdaj mogli naveličati, zakaj srce se popolne sreče, ki se ne meri po urah in dnevih in letih, ampak se daje vsa obenem, v enem samem deju, nave- ličati in nasititi ne more. V predokusu nebeške blaženosti poje psalmist: „Kako dragocena je tvoja milost, o Bog! Človeški otroci se zatekajo v senco tvojih peruti. Nasičujejo se z najboljšimi dobrotami tvoje hiše, s potokom svojih radosti jih napajaš. Zakaj v tebi je studenec življenja in v tvoji luči gledamo svetlobo“ (35, 8-10) SVETNIKI BOŽJI SO PRIČE Sklonjenim pod težo življenja nam je često zelo težko zamisliti se živo v lepoto in blaženost nebes. Božje obljube nam ostajajo nekam obstraktne, teoretične. Božji svetniki pa so v intimnosti svojih odnosov do Boga vse to doživljali konkretno, skoraj otipljivo. Naj sledi tu v naše potrjenje in veselo upanje nekaj zgledov iz njihovega mističnega življenja. Sveta Katarina Sienska je po enem svojih zamaknenj zapisala v svoj dnevnik: „Ko sem se zavedla, da sem spet na tem svetu, je bila moja bolečina tako neznosna, da sem prejokala brez prc-stanka tri dni in tri noči. Ni mi mogoče zadržati solza vselej, kadar se sladki spomini obnovijo v moji duši. Temu se ne sme nihče čuditi. Čudno je le, da mi srce ne poči vsak dan, ko spet razmišljam o veličastvu slave, ki sem jo tiste srečne trenutke uživala in ki je, oh, danes tako daleč od' mene.“ Znova pripoveduje v svojem dnevniku: „To jutro mi je Jezus rekel, da zaklad mojih milosti stalno raste. Dodal je: „Vse to bo vedno lepše, dokler se ne dopolni v nebesih.“ Ko pa je Jezus izgovoril te besede: „v nebesih“, je moja duša prišla kakor iz sebe vsled čudovite sreče, ki je ni mogoče izraziti. Slišati te besede: „dokler se ne dopolni v ne' besih“ iz Jezusovih ust, je nekaj, kar se med ljudmi nikoli ne sliši, je harmo- "Ua, je pomaziljemje, je luč, je razodeti®, je ogenj, ki presto j a in privlači dušo na tak način, da ga kakršnakoli človeška beseda le shladi in ugasi- Ko bi vsa zemlja mogla slišati to besedo, mislim, da bi se stopila v ljubezni." Pisatelj Joergensen pripoveduj iz življenja svetega Frančiška Asiškega sledeči čudežni dogodek: „Ko je videl, da mu počasi, a stalno pešajo moči, je zaželel pokrepčati svojo dušo z mislijo aa veselje in srečo blaženih v nebesih; h je ponižno prosil Boga za to drago-c®no milost, da bi mu bilo dano, če ne Teč, vsaj za kratek hip okusiti v malem že vnaprej to veselje. In glej, ko je še na to mslil, se mu prikaže angel v nad-aaravni svetlobi, z goslimi v svoji roki. Medtem ko je sveti Frančišek ostal ves zatopljen v svoje premišljevanje, je an-K®1 enkrat samkrat potegnil z lokom žez strune. Ko je svetnik zaslišal presladko godbo, je njegovo dušo zalila nedopovedljiva sladkost, tako, da je popolnoma izgubil zavest realnega sveta, je pozneje povedal svojim lira om, da ko bi se bil angel samo še enkrat dotaknil strun, bi se bila njegova duša od same, človeške moči presegajoče sreče ločila od telesa." Ali se nam ne zdi, kot da bi slišali iz tega dogodka v življenju asiškega ubožca odmeve one stare legende o rajski ptici, ki jo je slišal peti v gozdu mlad menih? Zdelo se mu je, da je njeno prečudno sladko petje poslušal samo nekaj hipov, a ko se je vrnil v svoj samostan, je našel vse spremenjeno in ga ni nihče več prepoznal, ker je medtem minilo sto let. Naj bo tu še to spomnjeno, kar piše sveti Avguštin v svojih Izpovedih o svojih poslednjih razgovorih s svojo materjo, sveto Moniko: „Sama sva bila v sobi — pravi —, naslonjena na okno, skozi katero se je videlo na vrt. Bilo je v Osti ji pri Rimu, kjer se Tibera izliva v morje, daleč proč od ljudi; po naporih dolgega potovanja sva se odpo-čivala, predno bi nastopila pot domov, v Afriko. V neizrekljivi sladkosti sva pozabila na to, kar je prešlo, in se za- Srcdi slovenske »asi, ki je Pozimi zelo lepa, stojita eerkev in križ gledala v to, kar pride. Vprašala sva se, kašna mora biti sreča blaženih v večnem življenju. In sva iz dna duše zahrepenela po tistih virih življenja, ki so v tebi, moj Bog. Najin razgovor je prišel do zaključka, da tudi največje radosti naših čutov, naj bodo še tako bles'eče, niso vredne primere s prihodnjim življenjem, niti ne, da bi se vpričo njega omenjale. Tedaj sva povzdignila svojega duha v višavo, gnana po sili ljubezni; prešla sva v svojih mislih drugo za drugo vse materialne stvari in samo nebo, raz katerega sonce in luna in zvezde ožarjajo zemljo, še višje gva se povzpela, premišljujoč in občudujoč to, kar si ti, o Bog, dal človeku, zlasti v po-gledu naših duš. Ne da bi se v tem zadržala, sva zaželela končno dospeti do tistega kraja, kjer je resnično življenje, življenje neizčrpno, večno, :o je tvoje življenje, o Bog. In tedaj sva začutila tako ljubeče hrepenenje po njem, da sva se ga v zagonu svojega srca skoraj dotaknila . . . Zavzdihnila sva in treba se nama je bilo vrniti na zemljo, kjer odmeva glas ljudi, kjer se to naše življenje začenja in konča, medtem ko tvoja Beseda, o Gospod, ostane sama v sebi vekomaj in ne da bi se postarala, obnavlja vse stvari.“ + Končna misel naj bo ponovno pove. zana s sveto Katarino Siensko: Nekega dne se ji je prikazal Gospod Jezus z dvema kronama v rokah, eno iz najčistejšega zlata, drugo trnjevi», ter ji je dejal, naj si izbere, katero hoče. „Go-spod — mu je odgovorila — jaz hočem v tem življenju tisto krono, ki si si jo izbral ti.“ Rekoč to, je vzela iz Gospodove roke trnjevo krono ter si jo je pritisnila na glavo, nakar je začutila silne bolečine. Radi te prikazni slikajo sveto Katarino Siensko s trnjevo krono na glavi. Ali ni v tem dogodku pretresljiv, pa zveličaven nauk za nas? Ako v tem življenju s potrpljenjem prenašamo težave in križe, ki nam jih Bog pošilja, da nas z njimi preskuša in očiščuje, si bomo s tem gotovo zaslužili zlato krono večnega življenja. Tukaj s Kris usom križani, bomo v nebesih z njim poveličani. Vse te misli in želje lepo povzema kralj David, ko poje v 15. psalmu: Va' ruj me, o Bog, zakaj k tebi se zatekam! Govorim Gospodu: Ti si moj Gospod, sreče zame ni brez tebe! Tisti, ki hodijo za tujimi bogovi, si množe bolečine. Gospod moje dedščinc in mojega keliha, ti vodiš mojo usodo. Vedno imam pred seboj Gospoda; ker je na moji desni, ne omahnem. Zato se veseli moje srce in radtije moja duša; tudi moje telo bo počivalo varno. Zakaj moje duše nc boš pustil v kraljestvu mrtvih, svojemu sve-‘emu ne boš dal gledati trohnobe.“ Tako tedaj: Od Boga, za Boga, k Bogu! — to je pravi smisel našega življenja. Po zvestem življenju v božjem varstvu — srečna smrt v božji milosti — po smrti pa vstajenje in večno življenje! ALOJZIJ KOŠMERLJ / *: •* JEGLIČ V ANEKDOTAH Katehet je razlagal in spraševal o Cerkvi, papežu in škofih. Škof Anton Honventura Jeglič je segel vmes in vprašal učenca: „Ali veš, kako je meni ime?" „O, vem!“ se odreže učenec. „No, kako?“ „Anton Butara." Ko je bil pesnik Anton Medved na službenem mestu na Konjiščici nad Zagorjem, ga, je obiskal nadškof Jeglič, čudil se je strmenu kraju, pa je vprašal Medveda: „Kako pa pridete sem gor, gospod župnik“. „Čisto preprosto”, je rekel Medved „gor po vseh štirih, dol pa po zadnji plati.” Na kratkem sprehodu po parku v hiši usmlijenih sester v Radečah je domači duhovnik opozoril nadškofa na smokvino drevo na vzhodni strani hiše Nadškof takrat ni nič rekel. Kjo pa je bil kmalu za tem skupaj z več drugimi duhovniki je povedal: „Pomislite, tale gospod mi je za gradom figo pokazal!“ Škof Jeglič je sam pripovedoval, da je nekoč na neki župniji iskal zgleda, da bi mogel ljudem čim bolj priporočati treznost in zmernost. „Vidim,“ je dejal, zelo starega moža in ga brž povprašam: „No, oče, kaj vas drži pokonci da ste tako krepki ?“ — „Vinček, prevzvišeni, vinček! se odreže možakar. Na, pa sem imel." Kaplam D. je bil premeščen na drugo župnijo. Obotavljaj se je, kakor d« noče iti. Pa dobi dopisnico od škofa Jegliča s kratkimi besedami: „Dragi gospod! Glej Janez 5, 8! + A. B., škof“ Ko odpre sveto pismo, bere v označenem Janezovom besedilu: „Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!“ Brez zamude se je preselil v novi kraj. Na birmovanjskem potovanju se je škof Jeglič peljal nekoč z župnikom v «oeednjo vas. Pri vstopu ma voz je vprašal župnika: „Ali znate molčati ?“ „Seveda znam“, je odvrnil župnik, „saj sem večinom sam“. „Veste“, je pristavil škof, to sem vas vprašal zato, ker bi rad zmolil rožni venec, čfe bi ga zdaj ne zmolil, bi me pozneje lovilo“. Potrebe gospodarsko zaostalih dežel se ne smejo zanemarjati. Potrebe gospodarsko zaostali dežel predstavljajo danes stalno prošnjo vsem, ki so dobrega srca, da priskočijo na pomoč. Vsi moramo začutiti v svoji vesti dolžnost te pomoči bratom v potrebi. Vsak kdor se trudi in dela za brate v potrebi, dela za čast božjo in bo prejel tudi zasluženo plačilo. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru udeležencem mednarodne konference za energijo dne 28. 8-1963) nik apostola Petra ma papeškem prestolu izpričuje Bogu to vdano ljubezen. Pri tej ljubezni morajo sodelovati vsi verniki z vestnim izpolnjevanjem zapovedi, zvestobo Bogu in Cerkvi. (Papež Janez XXIII. v nagovoru v splošni avdienci 26. 8. 1961) Zgodovinska raziskovanja so velik apostolat Zgodovinska raziskovanja, posebno iz žvljenja in dela Cerkve so izredne važnosti. Interes za ta raziskovanja se more stalno zbujati in širiti, ker se tako širi Devištvo je neizmerno velika sila Cerkve Devištvo in čistost sta neizmerno veliki sili v življenju katoliške Cerkve. Bleščita v dušah duhovnikov, redovnikov in redovnic ter v srcih vseh tistih vernikov, ki živijo tako kot zapoveduje Bog. Sodobni svet je nasproten tem krepostim, jih ne razume, ker noče razumeti večnih resnic. Bogu posvečene osebe in verniki to razumejo ter so v veliko čast in slavo Bogu ter Cerkvi. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru v splošni av-dijenci 30. 8. 1961) Ljubezen, velik znak poglavarja Cerkve Preden je Kristus postavil Petra za poglavarja Cerkve mu je ta izpričal svojo neizmerno ljubezen. Vsak nasled- tudi poznanje življenja Cerkve in njenega vpliva. Je to veliko apostolsko delo. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru udeležencem II. kongresa cerkvene zgodovine 13. 9. 1961) Vsi moramo širiti socialni nauk Cerkve Širiti moramo resnice vere in množiti ustanove, ki so za to delo potrebne. Resnična rešitev človeštva je v nauku evangelijev. Poteg tega se je pa treba truditi tudi za razširjanje in praktično aplikacijo socialnega nauka Cerkve, ki je prav tako potreben za srečo in tudi nadnaravno življenje človeštva. (Sv. oče Janez XXIII. v poslanici ob stoletnici prihoda misijonarjev v mesto Dahomey, 8. 9. 1961) Zaupajmo v mladino, ki nas bo nasledila Noben vihar ne bo mogel ugasniti h'či, ki jo daje svetu 'katoliška Cerkev. Ne more biti nobenega strahu in pesimizma! Cerkev se vedno obnavlja, prihajajo nove sile. Kako razveseljivo je klecati .nove vrste mladih dlhovnikov, »kofov in katoliške mladine. Zaupajmo, ker bo Rog vedno z njimi! (Sv. oče Ja-»ez XXIII, avstrijskim romarjem iz škofijo Aisenstadt dne 30. 8. 1961) R-apeževa skrb za kubansko ljudstvo Kubansko ljudstvo Nam je vedno pri sreu, posebno pa še sedaj, ko je izpostavljeno trpljenju in preganjanju. Ko-'iko duhovnikov je že moralo zapustiti deželo! želimo vso srečo in socialni ^er gospodarski napredek kubanskemu ljudstvu, vendar se pri teh prizadevanjih morajo spoštovati vrednote krščan-ske civilizacije in kulture, ki so naj-vi-šje dobro. Božja ljubezen naj čimprej re-ši vse težave tega ljudstva. (Sv. oče '!anez XXIII. v nagovoru v splošni avdienci 20. 9. 1961) duhovno materinstvo Marije v krščanskem življenju Kristus ni nikoli sam. Nikoli si ga ne moremo predstavljati brez Marje. Bila je °h njem v Betlehemu, Nazaretu, ko je učl in nazadnje na Kalvariji. Dal nem jo je za mater. Živeti moramo združeni z 'h!Zusom j,n Marijo, potem smo lahko pre' ^‘čani in polni zaupanja, d'a nas noben strah ali sila ne bo premagala. (Sv. oče •lanez XXIII. v .splošni avdienci 9. sep-tembra 1961) Cerkev skrbi za vsa ljudstva in narode Rapež gleda z veseljem in naklonje-eoistjo n& prebujajoče sc mlade narode, k* Vstajajo k svoji državni samostojnosti. R°ti’ebno pa je, da sodelujejo z vsemi narodi in ljudstvi. Zato sv. oče vsak dan moli in prosi, da bi zavladal trajen mir na svetu, da In' vsi narodi živeli v medsebojni ljubezni in slogi. (iSv. oče v nagovoru zastopnikom maristov 1. 9. 1961) Skupno dobro in mednarodno sodelovanje Cerkev visoko ceni vse prizadevanje za mednarodno sodelovanje in povezanost. Vs narodi imajo skupne interese in zato je potrebno sodelovanje in medsebojno spoznavanje. Tako se bodo dosegli pozitivni uspehi in dobro vse človeške skupnosti. (Sv. oče Janez XXIII, v nagovoru Mednarodni komisiji za civilne zadeve 15. 9. 1961) Veličina vsakega poklica je v službi bližnjemu Vsak poklic mora biti služba bližnjemu. Temu sc more pomagati, da živi v miru in redu, da talko more razvijati svoje moralne kreposti, posebno glede odpovedi, za skupno dobro. Vsi in vsak se mora truditi na svojem mestu za skupno dobro. (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru udeležencem Mednarodnega kongresa policije 8. 9. 1961) Tudi najbolj revni ne smejo nikoli stradati kruha Vsak delavec mora prejeti dostojno oziroma tako plačo, da se 'lahko pošteno preživi. To je bilo že poudarjeno jasno in odločno v okrožnici Mati in učiteljica. Pri tem se na ne sme pozabti, posebej še v pekovski obrti ali industriji, da bi cene tako narasle, da bi vsakdanji kruh bil nedostopen najširšim in najrevnejšim slojem družbe. Kruh je resnično bratska hrana človeštva, zato ne sme manjkati nikoli tudi v najbolj revni diru. žimi (Sv. oče Janez XXIII. v nagovoru "deležencem mednarodnega kongresa pekovske obrti 20. 9. 1961) ČLOVEK IN LESTVICA Gospod X drsi s svojim avtomobilom po asfaltni cesti skozi neznano pokrajino. Ob poti stoji črpalka za bencin, ki bo dala avtomobilu hrane, gostilna, ki bo utešila njega, zabavišče, kjer se bo mogel odpočiti, potovalna agencija, ki mu bo dala informacije za naprej, menjalnica, kjer bo mogel zamenjati čeke in tako nadaljevati pot, policijska stražnica, ki bo pazila za njegovo varnost, ... in še sto in tisoč drugih hiš in hišic. Vsaka od njih ima za gospoda X svoj smisel in le ob njih bo mogoče priti na cilj. Potovanje gospoda X po asfaltni cesti je primera človekovega potovanja skozi prostor in čas proti končnemu cilju. Tudi človek se na svoji poti srečuje s sto in tisoč stvarmi, katerih vsaka ima svoj smisel zanj. Da je potovanje urejeno, pravilno, je treba dajati stvarem tisti pomen, ki ga same v sebi imajo. Kakor bi näpak ravnal gospod X, ko bi dajal prednost zabaviščem ob poti, zanemarjal pa motor pri avotomobilu ali informacije o potovanju, tako bi na-pančno ravnal človek, ko bi dajal večji pomen na svoji poti stvarem manjše vrednosti in obratno. Stvari niso vse enako vredne. Med njimi je red in ta red je treba upoštevati, če naj bo potovanje pametno. NI VSE NA ISTEM KLINU Vrednota je vse tisto, kar ima kak smisel za naše življenje, kar more kako zbuditi naše želje, pa naj bo to resnica, ki je skrita v knjigi, ali denar, ki nam ga bo vrgla kupčija, no- tranja moč, ki jo bomo našli v molitvi, ali ugodje, ki ga bomo občutili na izletu. Vrednot je vse polno ir nikdar bi ne mogli našteti vseh. Red med njimi imenuj eno vrednotno lestvico. Kakor na lestvici niso vsi klini skupaj, ampak ima vsak svoje mesto, tako v morju bitij nimajo vsa ta enake cene, ampak je med njimi red. Z drugo besedo: niso vse stvari na istem klinu v lestvici, ampak so ene više druge niže. Vrednotna lestvica — red med vrednotami, uvrstitev stvari po njih ceni. Stvarem, ki jih srečujemo na svoji poti, skušamo določiti ceno i» jih po tej vrednosti uvrstiti ene za druge: najprej bolj vredne, potem manj. Tako imamo točen pregled, kaj je bolj važno kaj manj na naši poti, in pot bo bolj pametna in bolj gotova. Kako človek spozna ceno stvari ? Že zdrava pamet pove, da niso vse stvari enako vredne in katere so bolj dragocene, katere manj. Ni treba bi' ti modrijan, da veš, da ne boš zame' njal zdravja za denar ali poštenost za hipno ugodje. Zlasti pomaga pri cenitvi bitti božja luč razodetja. Bog je človek11 govoril in on mu je tudi povedal' koliko je kaj v sebi vredno in kolike ni. Ko je n.pr. Kristus primerjal med seboj bogastvo vsega sveta in večnost, je rekel: „Kaj pomaga človeku, če 8' ves svet pridobi, svojo dušo pa P0' gubi?“ Ali ko je govoril o biser8 na njivi, ga je primerjal -z božji10 kraljestvom: človek, ki je biser našel’ je vse prodal, samo da je mogel k*j' piti tisto njivo z biserom, toliko J biser vreden. Ta zapovrstnost v ceni stvari )e it' dana od Boga in ni nekaj, kar bi lahko vsakdo po svoje določal. Treba se je prikopati do pravega vrednotenja vrednot in s tem vrednotenjem vskladiti svoje življenje. KAKŠNA JE LESTVICA? Poskušajmo našteti glavne kline vrednotne lestvice in red med njimi, začenši z najdragocenejšim. BOG in zedinjenje z njim je najvišja vrednota. Bog je edino neu-stvarjeno bitje, neskončno in vsepo-Polno in kot tako zdaleka naj dragocenejši zaklad, ki ga človek more na svoji poti najti. Sem spada vse versko, vse, kar nas spravlja v zvezo z njim: ljubezen in milost, molitev in kesanje, sveto pismo in Cerkev, zakramenti in čednosti in še vse drugo bogastvo nadnaravnega sveta. Teh dobrin ne smemo podrediti nobenim drugim. DOBROTA, nravna dobrost, poštenje, značaj ali kakor hočemo imenovati te vrste dobrin, je druga na vrednostni lestvici. Nižjih vrednost ni dovoljeno staviti nad to (n.pr. denar nad poštenje), ta pa mora biti v zlužbi Bogu. V to poglave gre vse tisto, kar človeka poplemeniti, naredi dobrega, poštenega, značajnega. Zlasti spada sem vse o vzgoji. RESNICA je tretje v vrsti bitij. -.Takoj za ljubeznijo je resnica prva svetovna velesila“, je rekel nekdo. --Hudič je oče laži“, je rekel Kristus. Koliko gorja je v človeštvu zaradi nespoštovanja resnice. Vsi totalitaristični sistemi so zgrajeni na laži. Zlasti je dragocena za človeka resnica o najglobljih njegovih vprašanjih: °d kod in kam gre, zakaj je na svetu. LEPOTA je nadalnje, kar je Bog človeku poklonil. Raztresel jo je v svet v oblikah in barvah, v glasovih in melodijah. Človek posnema iz narave na platno in na papir, v kamen in v strune, kar lepega srečuje na poti. Seveda se mora ta svet lepote podrediti višjim dobrinam, zlasti nravnim zahtevam, ker so te nad njo. DRUŽBA z vsem svojim bogatim življenjem je nova vrednota. Težko jo je točno uvrstiti med ostale, ker je bolj vrednota ob drugih kakor ena izmed njih. Če jo vstavimo mednje, je še najprimernejše njeno mesto tukaj. Vsebina te vrednote je v pravem razmerju med njo in njenimi člani, pa v pravih odnosih članov med seboj. Vsi gradijo skupno hišo, hiša daje vsem zavetje, vsi si med seboj pomagajo. ŽIVLJENJE ni najvišje pri človeku. Rimski pesnik Juvenal je zapisal: „Veruj, da je velik greh bolj ceniti življenje kakor poštenje in zaradi poštenja izgubiti pravdo življenja“, (to je tisto, kav daje življenju vrednost in smisel). Gre za bio-psihične vrednote: zdravje, telesno in duševno, zrak, svetloba, hrana, in vse drugo potrebno za ohranjanje zdravja. DENAR je predzadnji na lestvici. Mišljene so tu ekonomsko-tehnične vrednote: prehrana, obleka, stanovanje, oprema, stroji, delavnice, delo in vse, kar je kako v zvezi z denarjem. Prav denar se tako rad postavi v vrsti pred druge dobrine, kot da je med bitji več vreden, kot v resnici je. UGODJE, zabava, užitki — vse to je na zadnjem mestu med dobrinami. Zdi se, da kdo kdaj postavi to kot najvišje v svojem življenju in temu žrtvuje vse drugo: vero in poštenje, zdravje in denar. NE PREVRAČAJ LESTVICE! Stvari same človeku narekujejo, naj ne prevrača lestvice vrednot, ampak naj vsako jemlje tako, kakor je sama na sebi. Prevračanje lestvice je malikovanje. Človek postavi tako rad oltar svojemu bogu, maliku, okrog katerega se potem vrtijo vse misli in želje in kateremu vse drugo žrtvuje. Moderni človek rad malikuje svoj razum in tehnični napredek, kot da nima oboje svojega zadnjega smisla v Bogu. Ali literaturo ali šport ali materijo. Bog je najvišja vrednota. Njemu mora vse služiti, zanj je vse ustvarjeno. Kar nas približuje njemu, je vredno za nas, in kolikor bolj nas približuje, toliko bolj je vredno. Življenje, ki se ravna po prevrnjeni vrednotni lestvici, je izgubilo svojo notranjo vrednost, je nespametno. Je bolj kot nabiranje bogastev in polnitev časa z njimi, praznenje, izguba, mahanje po zraku. Gospod X še vedno drsi s svojim avtomobilom po asfaltni cesti proti cilju mimo hiš in hišic. Od izbire postaj in pravega vrednotenja naprav ob cesti je odvisno bogastvo njegova potovanja in prihod na cilj. Tudi mi drsimo skozi prostor in čas proti cilju. Od pravega vrednotenja vrednot je tudi pri naši poti odvisna cena te in dosega cilja. Pravijo, da s0 Gorenjci najbolj trmasti medi vsemi Slovenci. Izmed Gorenjcev najbolj Beguinjci. Od Begunjcev najbolj nadškof Jeglič. , ® V Mostah so giasilci priredili veselico. Pa so povabili nanjo tudi nadškofa Jegliča kar po telefonu tako-le: „Prevzvišeni, pridite, ga bom0 tako lomili" Jeglič je šel po Prešernovi ulici. Opazil je fantka, ki se je stegoval za . gumbom električnega zvonca pri hiši. Pa mu je nadškof pomagal in on pozvonit Fantič je nadškofa pocukal za suknjo in relkel: ,.Sedaj pa teciva!“ KRŠČANSKO POJMOVANJE POKLICA POKLIC POMENI: — svojsko delavnost — v službi bližnjemu — po svobodni izbiri ZVEZA Z NRAVNOSTJO: a) glede na poedinca V poklicni dej a vnosi mora človek poleg vseh drugih lastnosti, potrebnih za nravno dobro dejanje, še — ljubiti svoj poklic — zavedati se svoje usposobljenosti in jo čimbolj izpopolnjevati — ter se poklicu tako posvetitti, da mu druge zaposlitve ne odvzemo zanj potrebnih sil. b) glede na družbo Mora: — upoštevati vse vrste pravičnosti in družbeno ljubezen — gledati v bližnjem Kristusa —- delati, kot da bi Kristus delal po njem OSNOVE ZA POKLICNO MORALKO: Q osebna nravna poštenost Q podvrženje poklicne dejavnosti nravnemu redu £) pravilno oblikovanje lastne poklicne vestnosti 0 usposobljenost 0 dolžnost do dela ^ pravičnost Q druge družbene kreposti: resnicoljubnost, poklicna tajnost itd. NADNARAVNI POGLED NA POKLIC: Krščansko delo — je neprestano češčenje Boga — je molitev — nas približuje Bogu — zadščuje za grehe — je orodje posvečenja: ko se v mislih združujemo z Bogom; ko z dejanji volje zavračamo vse, kar je zlo, in sprejemano svoje delo, ki je za kristjana — dejanje vere — sinovske vlanosti — češčenja — ljubezni. J. R. Nam je nedeljo zares Gospodov in prazničen dan, bistveno drugačen kot delavnik? Ali pa smo se navzeli „tuje učenosti“, ki nedelje ne posvečuje, ampak jo profanira, ki jo prodaja za krožnik leče, ki ji je najmanjša žrtev preveč in ji vsaka materialna korist odtehta težo nedelje? Že nekaj let sem visijo po tovarnah težke, predvsem jeklarske in železarske industrije, tudi v krščanski zapadni Nemčiji, stenski koledarji — brez rdečih številk. Svet — brez nedelje, leto — brez Boga. Leta že se proizvaja jeklo v 4 izmenah, dan in noč, dan za dnem, brez prestanka, brez ne-delje; tako 'meno-vani ,,tekoči delavni teden“. Ni več razlike med ’-davnikom in nedeljo; nedelja je kakor vsak drug delaven dan. Ločimo samo še delavni čas in prosti čas. Za poskušajo so tak „tekoč delaven teden“ 1956 uvedli v jeklarnah Ober-hausen. Po nekaj mesecih so podjetniki izjavili, da se je poskus „obnesel“, kajti produkcija se je zvišala... Produkcija, čarobna beseda — odločilna in naj višja norma, nad Bogom in človekom! Vzgledi vlečejo: skušnjava tekočega tedna je zagrabila še druga podjetja: papirnice, tovarne za aluminij, kemične tovarne itd. Jez je porušen — poplava grozi, da bo odnesla nedeljo. . . Da se s tem kršijo božje pravice — to ne šteje. Z Bogom in njegovimi zahtevami ne računajo. Ta „kalkulacija“ nj potrebna, ker ne dviga proizvodnje ne rentabilnosti podjetja. Da je „tekoči teden“ v kvar delavcu in družini — tudi to ne vpliva- Mnogi to škodo celo tajijo. Celo delavci sami trdijo, da jim je v korist. Res so le nekaj (ca. 17) nedelj v letu prosti, a Naša nedelja zato imajo po dva dneva v tednu počitek, mesto le enega, kot do sedaj. Za ceno nekaij prostih ur delavec prodaja nedeljo stroju, ki se noče več ustaviti-Državna oblast se postopoma umika temu navalu. Upira se še, a popušča, vkljub protestom Cerkve in drugih kristjanov. V Nemčiji so izdali neko začasno, kompromisno naredbo, ki ne ščiti dovolj nedelje. Po vsem tem je umljivo, d,a v modernem času vedno bolj gineva krščansko pojmovanje in spoštovanje nedelje; Posebno še tam, kjer je že prej niso Posvečevali ne s službo božjo, ne a počitkom. IN NAŠA NEDELJA Kako je z nami, z našo nedeljo, v *Pjem svetu in novem času? Smo obrasli zvestobo nedelji? Se kdaj spomni-mo nazaj na praznično nedeljsko razpoloženje po naših mestih in vaseh? Nekaj svečanega je ležalo na njivah in Poljih, na ljudeh, ki so se po belih ce-stah in rosnih stezah zgrinjali k središču: cerkvi! Seveda, razmere so dru» ko. romantike naših nedelj ni več; dru-ki kraji, drugi časi, drugačni ljudje naa obdajajo; ali smo rešili, očistili, poglobili bistveno: religiozni značaj nedelje? Nam je nedelja zares Gospodov in praz-Pičen dan, bistveno drugačen kot delavnik? Ali pa smo se navzeli „tuje uče-POs'i“, ki nedelje ne posvečuje, ampak j° profanira, ki jo prodaja za krožnik |®če, ki ji ja najmanja žrtev preveč in Ü vsaka materialna korist odtehta težo nedelje? Sprašujmo si vest ob socialni okrožnici Janeza XXIII. Mater et Magistra, v kateri se papež bridko pritožuje nad danes tako razširjenim zanemarjenjem, Ce*o preziranjem nedeljske zapovedi. Roti vse prizadete: „V imenu božjem in v materialno in duhovno korist ljudi Pozivamo vse: oblasti, podjetnike in de-lavce, naj izpolnjujejo to božjo in cer-kveno zapoved; vse in vsakega opozar-iamo na njegovo težko odgovornost Pred Rogom in družbo“ (IV. 67). GOSPODOV DAN »Bog ima pravico zahtevati, da človek posveti en dan v tednu božjemu če-ščenju“ — pravi ista okrožnica. Brez dvoma. Pravzaprav mnogo več: človek je dolžan vse svoje delo, v petek in svetek, Bogu posvečevati, opravljati v božjo čast, s svojim delom in vsem življenjem, ga slaviti in častiti. Saj je končni smoter življenja: božja čast in slava. Nato preveč pozabljamo. A da se človek tej nalogi ne izneveri, da se je od časa do časa zave in jo izpolnjuje, je treba, da je njegovo življenje prepleteno, obdano od dni, ki so posebej temu posvečeni: nedelje. Nedelja naj posveti, prekvasi, nosi ves teden, da bo povezan z Bogom, reenčno Bogu v čast. Svet, čeprav je ustvarjen za to, da nas vodi k Bogu, nas pogosto tako zaposluje, veže nase, prevzema, da nas raje odtujuje Bogu in njegovemu češčenju. Treba mu je od časa do časa, vsaj ob nedeljah, za hip uteči in se zateči v „svete kraje“, v hišo božjo, na božji svet, ki pa ni le zatočišče, marveč predvsem izhodišče za vedno novo osvajanje našega sveta: domov, ulic, delavnic, uradov, tovarn — za božjo čast. Središče vseh krajev in vseh „svetih krajev“ je Golgota — oltar. Višek božjega češčenja je daritev na križu ia njeno s .ahio obnavljanje v sv. maši. Edino zares Boga vredno češčenje je v naši daritvi neskončno vredne žrtve edi-narojcnega Sina Bogu Očetu. Vse drugo zgolj naše češčenje je v primeri s tem kakor nič, neznatno, nepomembno. Zato nas Cerkev obvezuje, naj vsaj na dan, ki je Njemu posvečen, izkazujemo Bogu to naj višje češčenje v skupi*1 daritvi sv. maše. Nedelja je predvsem Gospodov dan. Predvsem ga darujmo, posvetimo Njemu, zavestno in širokosrčno. ŠE DIUJG POMEN NEDELJE Je pa tildi naš dam, posvečen nam samim in našim družinam. Spet je Janez XXIII., ki poudarja, naj človek nedeljo posveti svojemu notranjemu življenju, telesnemu počitku in družini. Prost materialne zaposlitve, se more duh dvigniti v misli in ljubezni k božjim rečem in razmisliti v dnu svoje vesti o svojih obveznih in nespremenljivih odnosih do svojega Stvarnika“ — pravi okrožnica. Z ene besedo: človek naj se v nedeljah notranje zbere, naj bo vsaj nekoliko sam s seboj, naj stopi vase, razmišlja o sebi — pred Bogom Čim hitrejši je tempo našega časa in dela, čim bolj je danes človek pogreznjen v skrbi in težave vsakdanjega življenja, čim bolj tudi njega zajema gon po vedno višji življenjski ravni in večjem udobju in uživanju, manj časa in smisla ima za nadnaravne in duhovne vrednote sploh. S silo se mora človek odtrgat? od več ali manj materialističnega toka življenja, se za hip us'.aviti, umiriti — zamisliti, človek, ki ob nedeljah nič časa ne porabi za svojo notranjost in svojo dušo, je nedeljo za-pravil, ji vzel njen religiozni značaj. Težko je pričakovati, da bi zamujeno v nedeljo nadoknadil na delavnik. Kdaj bo mislil na tisto „eno, ki je potrebno?“ „Telesni počitek od trdega vsakdanjega dela je prav tako človekova pravica in potreba,“ nadaljuje papež r encikliki. Zato Cerkev zahteva, da človek more in mora v nedeljo počivati: delo v obratih naj počiva in delavec naj počiva. V nedeljo naj si človek „z oddihom in poštenim razvedrilom“ (Mater et Magistra) nabere novih moči; proti smislu nedelje torej je: zapraviti in izčrpati še ostale in se v ponedeljek utrujen privleči na delo. Nedelja naj na eni strani ohranja in obnavlja veselje do dela, na drugi strani pa naj nas varuje modernega precenjevanja, -poboženja dela. Delo je danes za mnoge malik, smoter življenja, ne več le sredstvo. Ne velja več: delamo, da živimo, marveč: živimo, da delamo. Do Marxu je človek bitje, ki dela. Pohujšljivo je danes reči: Delamo, da potem počivamo, da imamo čas. . . Ne, Vsakega trenutka je škoda na potu k napredku v tehniki, v obvladanju narave in sveta. Kar ni pridobitveno, tehnično, snovno dčlo — ne velja. Molitev, »krb za duhovno življenje, za kulturo, umetnost, je potrata časa, brezdelje, etj°ba. Kdor zapade tej miselnosti in ga Priganja še gon za čim večjim zaslužkom z dvojnm delom, z rednim in izrednim, z nadurami tudi na praznik — 1,1 „to brez resnične potrebe — postane suženj dela, robot. Nima miru, ves je živčen, nezadovoljen. Človek ni le podoba Boga-Stvamika Po svojem delu, marveč tudi podoba Boga, ki je v absolutnem miru. Te podobe ne sme zatajiti brez škode, sicer Postane podoba mtrvega stroja. Nedelja je tudi v oporo človekovi ogroženi osebi. Večji del ljudi občuti svoje poklicno delo, posebno telesno, kot kreme, vez, znameiye odvisnosti, kot oekakšno sužnost v službi materije in drugih ljudi. Nedeljski počitek je čas zanj, za njegove misli in načrte, mu daje občutiti večjo osebno svobodo, bolj 8e zaveda, da je človek, oseba, t. j. "bitje, ki sebi biva“. V nedeljo je nekako svojo gospod, ni priklenjen na uradne ure in na stroj, sam razpolaga 8 svojim časom. Nedelja na svoj način dviga človekovo dostojanstvo, kar jo danes velikega pomena. Na socialnem področju prinaša človeštvu prav pojmovana nedelja velike koristi ha vseh mogočih področjih. Mk slinio samo na eno: na družino. Delo čez teden družino skoro povsem raz-druži, razbije; komaj se vidijo zjutraj ali zvečer. Nedelja naj bi jo zunanje in notranje povezovala za ves teden. Tako je nedelja važna za gojitev družinskega čuta, za občut doma (ne le kraja, kamor se hodi spat). Med tednom ni časa za pomenke in preudarke, za notranje zbliževanje, medsebojno vplivanje. Kar se je čez teden nasedlo odtujenosti, zagrenjenosti, slabe volje, naj nedelja «gladi, zabriše- Ni mogoče v nekaj stavkih povedati kolikšen blagoslov je nedelja za družino, če jo pojmuje in praznuje res krščansko in družinsko. Največje socialno zlo „tekočega delavnega tedna“ je prav v tem, da družiha nima več nedelje, ne skupnega prostega dne: kadar je eden prost, je drugi v službi, šoli. Teh nekaj misli o nedelji naj v nas vseh zbudi željo in voljo: spoštovali Gospodov dan, kakor nas uči Cerkev. DR. IGNACIJ LENČEK Molitvena zveza za slovensko domovino Molitveni namen za januar 25. januarja bosta potekli dve leti, odkar je sv. oče Janez XXIII. naznanil, da ima namen sklicati vesoljni cerkveni zbor. Cilj koncila je obnova katoliške Cerkve in to s trojnim namenom: 1. da bo katoliška Cerkev bolj odgovarjala božji zamisli; 2. da bo katoliška Cerkev vedno bolj sodobna; 3. da bo z vsemi sredstvi skušala doseči zedinjenje med kristjani. Uresničenje teh ciljev bo brez dvoma blagodejno vplivalo na ves svet in tudi na slovenski narod. Ker pa veliko odvisi od božje milosti, zato v januarju s sv. očetom in po niegove namenu: molimo, da bi priprave za vesoljni cerkveni zbor uspešno uapredovale. Prinašamo izvleček iz življenjepisa, ki ga je napisal Douglas Hyde, kjer popisuje, kako je v komunizem zašel in kako ga je pustil, ko je videl, da je rešitev le v katolicizmu. Rojen je bil na Angleškem; 17 let star postane metodist (ločina protestantov), potem je zgubil vsako vero in postal borben komunist. Bil je v Španiji na strani komunistov; doma je ustanovil komunistični dnevnik „Daily Worker“, ki izhaja še danes. Ko je prišel k resnici v katolicizmu so ga imenovali: ČLOVEK, KI JE PRIŠEL IZ MOSKVE V FATIMO V manj kot 40 letih je komunizmu uspelo osvojiti si skoro tretjino sveta. Od vsakih treh otrok, ki se danes rode, je eden pod komunizmom. Komunistična oblast obsega že več kot polovico sveta. Obsega Sev. Korejo, Kitajsko, Severni Vietnam, Mandžurijo, Mongolijo, Rusijo s Sibirijo, Le toni jo, Estonijo, Litvo, Poljsko, Češko, Rumunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Albanijo, Vzhodno Nemčijo. Grozi pa nevarnost, da si podvrže še celo vzhodno Azijo, Indijo in mlade afriške države. Če se mu to posreči, bo vladal nad večino sveta. Komunizem sam to trdno veruje, da se mu bo v kratkem posrečilo. Sedaj ima za svojo prvo in glavno nalogo povreči si Azijo, Afriko in Južno Ameriko. Da komunizem pride na oblast zanj ni potrebno, da ima veliko partijcev, tudi ne, da ga ljudstvo v večini podpira-Vsa njegova zmožnost in upanje je, da zna izrabiti majhno peščico ljudi, ki so do konca izvežbani, da odločilno vplivajo na večino, ko pride zanje ugodna ura- Zato je za nas važno, da dobro vemo, kako se vežba tista peščica, kako dela, kakšna pota rabi, da množica •prejme njih delo in nauk. Največja bitka današnjega časa je bitka za srce, razum in dušo človekovo. To komunisti dobr0 vedo in vsi soglasno za tem gredo. Tudi kataličani bi to morali dobro vedeti in skušati razumeti nasprotnika ne samo gledati, s kakšnim naporom dela on. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da je komunizem pridobil zase veliko ljudi, po naravi dobrih in tudi razumnih. Zavedajmo se, da je zmota, da komunizem dobiva ljudi, ki hlepe po oblasti in osebnih koristih, ali da žanje samo med delavskim razredom. Zato bi rad pokazal vsem, kako misli komunist, kaj je zanj komunizem, ker je to čisto nekaj drugega kot mislijo nekomunisti ali protikomunisti — tako pravi pisec tega članka — in nadaljuje: Zanimiva zgodba Sam sem bil komunist 20 let; in ko sem komunizem pustil, so bili vsi prijatelji, ki sem jih imel — komunisti. V zadnjih 9 letih, odkar sem postal katoličan, sem skušal do dobra poudariti zgodbe vseh ljudi moških in žensk, mojih tovarišev in prijateljev, da bi se dokopal do tistega, kaj jih je privedlo v komunizem in jih tako trdno drži, da delajo noč in dan zanj z vso vnemo. Prva stvar, ki je zame čisto jasna, Je, da je velika večina ljudi šla v komunizem po svojih dobrih lastnostih, 1 so jih imeli in ne p0 slabih —; prav je komunizmu najbolj satansko. Satan poskuša dobiti zase najboljše lastnosti najboljših ljudi in jih zase izra-itv — slabo ni zanj, ker mu ne služi. Kako gleda komunist na komunizem ? Zanj je komunizem uresničenje Popolnosti človeke družbe. Vedno so lju-°je. ki imajo pred seboj ta cilj — sveta Cerkev tucfi — saj se bori „za boljši svet“ — zato ni nič slabega — vir napredka je. Druga resnica. Komunistu je komu-n>zem upor proti vsemu, kar je slabe-£a v socialnem redu, ki vlada sedaj na syetu, ki je še daleč od popolnosti. Tudi to še ni nič slabega. Saj smo sami priče, kako se prav Cerkev vojskuje za Pravičen socialni red. J'retja stvar: za komuniste je to revolucionarno gibanje. Uničiti hoče vso družbo, kot jo danes poznamo, vse nje-oe moralne in duhovne vrednote, ki jih 'mamo že dva tisoč let. In to revolucionarno gibanje podpira borbena brezbožna filozofija — to pa je, kar lcomu-Pizem. dela tako strašno slab — tako Peizrekljivo nesrečen za vso človeško družbo. Četrto: Komunistu je komunizem nadomestek za vero. Sicer to zanikajo, ker Pravijo, da so proti vsaki veri — vendar moremo razložiti vse velike odpovedi, žrtve, za tako slabo stvar — samo na ta način, da je to zanje vera.. Komu-nistu je Bog komunistična ideja. Vir komunizma je pri komunistu v praznoti, nastala v njem, k0 je zapustil krščanstvo — nimajo ne vere, ne ide-alov, nikake spodbude za življenje in delo -— ne splača se jim delati ne živeti — ker ne vedo zakaj; komunistu je tisti zakaj — komunizem, ker nima ne Boga, ne vere: Zato v komunizem gredo modemi pogani in kristjani, katerih vera je samo tradicija brez korenin in brez življenja po veri. Na to mora posebej misliti vsak veren katoličan, tukaj je korenina, tukaj vir komunizma. Cilj komunizma je podvreči si ves svet. Samo v tem in zato živi komunist. Da bo to mogoče doseči je treba podreti ves moralni in socialni red, v katerem danes živimo na svetu-Kako delajo Način, kako to doseči je v markso-vem nauku o nasprotjih v kapitalizmu. Ta nasprotja je treba izrabiti. Ta nar sprotja so: a) pognati v boj delavce proti kapitalistom ; b) kolonialne ali napol kolonialne narode proti imperialistom; c) imperialiste proti drugim impe-ralistom; d) vse kar je komunističnega proti vsem, kar je kapitalističnega. Za komunista je nespravljivo 'stanje med delavcem in delodajalcem, med! ubogim in bogatim; kar pridobi eden, nujno zgubi drugi — ziato je treba borbe med razredi na nož, do smrti — im tako se kapitalistični red razkraja na znotraj. Prav tako je z interesi koloni-jalizma in z interesi posiamnih imperia-1 stičnih držav med seboj. Vse to pognati v boj, ki ne sme imeti ne počitka me konce, dokler vse ne pade v naročje komunizmu. Ko bo vise na znotraj gnilo in spodjedenio, pride ugoden trenutek za komunizem — in na ta trenutek se mo-• ra pripravljati vsak komunist vsek dan z vso vrnemo. Komunist veruje in v praksi dokazuje, da je mogoče vpreči vsakega, ki ima navdušenje in ga vzgojiti za voditelja. Hočejo, da se z vodniki zelo dobro postopa in da se priuči, da spravijo v sklad svoje privatno življenje s komunistično teorijo in tega nauče tudi druge. Vse store, da se ti voditelji znajo žrtvovati im prepričati druge, da store isto. Morajo imeti več pouka, zlasti še pouk, kako povedati in razložiti svoje ideje drugim. Na ta način gre L zmeraj naprej, drugi pa po navadi čakajo, kdo bo kaj naredil — in ne pridejo nikamor. Danes je zanje zlasti važna taktika, ki so jo porabili na Kitajskem, ker jo rabijo povsod v manj razvitih napol kolonijalnih narodih. Primer iz Kitajske Na Kitajskem niso prebivalstva prepričali za materialiste ali marksiste. Pridobili so izobražence brez službe, ali slabo plačane, pa še nekaj študentov in kmečkega prebivalstva. Te so dobro izobrazili za vodnike in razposlali med narod, ki je bil podhranjen, zadolžen in željan zemlje. Tem so povedali, da jih bodo oni osvobodili in postavili na trdna tla, na človeka dostojno življenje. Vse eo obljubili in to je njih taktika, ko so prišli na površje, na oblast, pa nič dali, postalo je vse državno, če bi bil tam zares krščansko socialni red, bi verjetno d0 tega ne prišlo. Navodila Mao Tse Tunga za to delo so takale: Komunist naj se pomeša med narod in spozna, kaj narod hoče, kaj ga najbolj tlači. To potem spravijo skupaj v nek program in gredo nazaj s tem programom med1 narod — kot s programom komunistične partije, ki ta program zahteva. In narod seveda odobri ta program in partijo, ki ga zahteva. Ključ do uspeha — pa je tista peščica navdušenih in prepričanih delavcev, ki se žrtvujejo do konca za zmoto. Zato katoličani tega ne bodo podrli nikoli, če se bodo samo proti borili — samo negativno delali. Treba je pozitivnega krščanskega cilja — in za ta cilj navdušenih in požrtvovalnih delavcev. Zato je odvisno vse od tega, kaj bodo sborili katoličani — če bodo le na papirju brez vere, ki sc kaže vsak dan v vsakem delu — bo zmagala komuni-nistična vera. če bodo pa znali ves katoliški svet preobraziti v zares globoko veren svet, je pa komunizmu korenina spodrezana. Priredil ,1. Kn. DOPOLNITE STAVKE, ČE ZNATE! 1. Ko bi Bog mogel zaspati, bi se zbudil. . . 2. Svetniki ali pogubljeni, vse drugo... 3. Če hočeš najti Kristusa, ga ne išči... 4. Da prideš jxivsem do vsega, se moraš odpovedati.. . 5. Prava sodba o stvareh je znanost. . . 6. Kako bedna se mi zdi zemlja, kadar... 7. če ljubiš zemljo, si.. . K. Pridnost več velja kakor. . . 9. Kdor ne mara. luči, jo upihne sam; nato pa nima pravice, da bi. . . Dopolnila na strani 45 moskovski patriarhat IN BODOČI CERKVENI ZBOR Izjava kardinala Ben nekemu italijanskemu časnlikarju je dala povod članku v 6. številki „Revije Moskovske Patriarhije“ (1961). Kardinal Bea ja dejal, če bo poslal moskovski patriarh sv°je opazovalec na bodoči cerkveni zbor, jih bodo v Rimu sprejeli rade volje. Prijazne rimske besede so sprožile tnanj prijazni odmev v Moskvi: četudi "as povabite, mi se povabilu ne moremo odzvati. Odtod latinski naslov članka: »Nan possumus — ne moremo“. Nepodpisani član kar najprej navaja H "lišče, ki ga je zavzela moskovska patriarhija že pred dvema letoma: bodoči hond! je notranja zadeva rimske katoli-ške Cerkve in moskovska Patriarhija nima nobenega razloga, še manj namens, da bi se vmešavala vanjo (Revija Patriarhata, št. 7. 1959). „Ta odnos do bodočega koncila iz-v*ra iz prepričanja, da rimski Sedež, hi se proglaša za središče vesoljne res-"iee in cerkvene edinosti, do zdaj ni po-hazal nobene želje, da se odpove zahte-'il,n, ki so 1. 1866 prisilile vzhodne patriarhe, da so odklonili povabilo papeža Pija IX. k Vatikanskemu koncilu Tedaj je bila udeležba vzhodnih na ken-CVlu vezana na pogoj, da priznajo papc-*evo prvenstvo brez pridržka, Zalo v danaišnjem razpravljanju členov kato-'ske Cerkve o krščanski edinosti ne moremo videti nič drugega, kot poskus Za razširjenje rimske oblasti čez pravoslavno Cerkev." „Ne samo v pozivih ‘v skupni ov-čnjiak’, marveč tudi v metodah, ki se "Porabljajo za pritegnitev pravoslavnih Cerkva k udeležbi na bodočem koncilu. a 'ho opazimo to poskušanje. Že po kanoničnem redu, ki je v moči v rimski katoliški Cerkvi, papež Janez XXIII. ne more povabiti k koncilu vzhodnih patriarhov ko; škofov, ki bi mu bili enaki po dostojanstvu in pravicah. Drugače bi papež priznal koncil za najvišjo oblast v Cerkvi, to se pravi, odpovedal bi se prvenstvu in dogmi o nezmotljivosti, z eno besedo, vrnil bi se k stanju, v katerem so bile zahodne in vzhodne Cerkve prod ločitvijo. Tega pa si seveda Rim ne more misliti. . . “ Tudi v izjavi kardinala A. Bea moskovski člamikar vid? pretenzijo rimskega sedeža po absolutni oblasti nad vsem krščanskim svetom, „oblast, zaradi 1 Katere so bile iznajdene celo nove dogme, ki so ločile rimsko Cerkev od vesoljne Cerkve“. K tem starim obrambnim razlogom pravoslavnega bogoslovja dodaja moskovska Revija še en razlog, ki ni bo-goslovske narave: „Bodoči koncil,“ pravi, se ne bo mogel dovolj dvigniti nad protislovja dobe, da bi mogel izreči besede pomiritve, ki jo človeštvo potrebuje . . . “ Še več, predvideva, da se bo dejavnost koncila sprevrgla v „orodje političnih ciljev, ki niso združljivi z duhom krščanstva“. Mi s svoje strani močno obžalujemo verjetno odsotnost nekatoličanov na bodočem vesoljnem cerkvenem zboru. Ne dvomil m o pa, da ho odsotnost moskovske Patriarhije delno opravičena zaradi njene nesvobode, zaradi njene zasužnjeno-sti politični sili, ki je podlegla satanovi skušnjavi in čigar brezbožni marksi-stično-leninis eni duh bistveno ni združljiv z duhom krščanstva- Kk ZAKAJ SO V BOŽIČU TRI SV. MAŠE Večkrat se tisti, ki živi versko-litur-gičrvo življenje svete Cerkve, sreča z vprašanji, na katera ne ve odgovora, pa naj še tako brska po svojem znanju krščanskega nauka. „Tega nam pa gospod katehet v šol ali gospod župnik s prižnice niso nikoli razložili,“ meni. Res je! Precej je takih vprašanj, zlasti v liturgiji. Niso vedn0 bistvene važnosti, a j« vendar zelo koristno, da jih verniki poznajo, da morejo tako bolj živo sodelovati in živeti bolj pestro krščansko življenje. Eno takih vprašanj, na katero bi mnogo preprostih vernikov, in verjetno tudi „manj preprostih“, ne znalo odgovora, je: čemu moli duhovnik na božič tri svete maše ? Tri sv. maše dvakrat v letu Po odgovor na to vprašanje moramo daleč nazaj v zgodovino Cerkve; v krščanski Rim petega stoletja. — Nekaj podobnega imamo tudi na vernih duš dan. Tudi na ta dan moli duhovnik tri maše. Vendar je ta običaj zelo nov v primeri z onim. Vpeljal ga je sv. oče Benedikt XV., katerega se starejši gotovo še ispominjate. Povod za to lepo navado je dala prva svetovna vojna. Ob misli na toliko vojakov padlih po bojiščih je papež leta 1915 vpeljal trojno sv. daritev na dan, ko se spominjamo vseh rajnih. — Trojna evharistična daritev na božič pa je mnogo starejšega izvora. Tudi je ni papež ukazal s posebnim odlokom, ampak je on sam to vršil v Rimu. Kakor toliko drugih običajev v Cerkvi se je tudi ta polagoma širil in utrjeval v zapadni Cerkvi. Zakaj pa je papež maševal trikrat ravno na božič? Sprva je na božič, kot na vse druge praznike opravljal le eno sv. daritev in sicer ono, ki je v mašnih knjigah na tretjem mestu: „Tretja ali velika maša“. Ta maša se je brala v cerkvi sv. Petra, na grobu prvega papeža. V prešernih ladjah bazilike sv. Petra so se shajali rimski kristjani in mnogo romarjev, ki so se za ta praznik od povsod zbrali okoli Kristusovega namestnika in slovesno obhajali rojstvo Kralja vesoljstva. Preberi pazljivo mašni obrazec tretje božičine — velike maše! Občutil boš veličino in značaj vesolj' nosti praznovanja Kristusovega rojstva v mogočni rimski baziliki. „Dete nam je rojeno in Sin nam je dan; na njegovih ramah je vladarstvo. ..“ (vstop. spev), šele v srednjem veku se je ta maša pričela moliti v baziliki sv. Marije Velike. Zato beremo v današnjih misalih poleg naslova: Shod pri sv. Mariji Veliki“. Kot na Vzhodu Proti petemu stoletju pa so pobožni romarji Svete dežele pripovedovali v Rimu, kako obhajajo božič kristjani v Jeruzalemu. Oni so imeli seveda to srečo in prednost, da so mogli obhajati posamezne praznične skrivnosti na krajih, kjer so se dejansko ali zelo verjetno izvršile- Božično slovesnost so pričenjali ob polnoči v mogočni baziliki, ki jo je dal zgraditi Konstantin nad' betlehemsko votlino in sredi katere so bile prave Jezusove jaslice. „Zakaj pa ne bi storili nekaj podobnega tudi v Rimu?“ so menili kristjani večnega mesta. „Saj vendar častimo v bazili sv. Marije Velike posnetek betlehemskih jaslic!“ Taiko je neki božič papež s svojim spremstvom Prvikrat poromal na sveto moč v bo Marijino baziliko in tam v sveti zbranosti ln ginjenju molil prvo božično mašo: »Maša pri jaslicah". Zato bereš v mi-salu zraven naslova prve božične maše: »Polnočnica" ali „Angelska maša". Še danes veje iz molitev in spevov te maše neka topla prisrčnost, ki game v dno duše, v nasprotju s tretjo veliko mašo, ki je mogočnega in vesoljnega značaja, kakor smo dejali. „Gospodi mi je rekel: Moj Sin si ti, danes sem te rodil...« (vstop. spev). Tretja maša Kmalu pa je papež uvedel še tretjo mašo in sicer med prvo (polnočnico) in tretjo (veliko mašo). Takole je nastala: Po polnočnici se je papež vračal s spremstvom od sv. Marije Velike k sv. Petru. Procesija je šla skozi grški del mesta ob vznožju Palatinskega griča. Grki so imeli tu svojo cerkvico posvečeno vzhodni mučenici sv. Anastaziji, katere god so obhajali prav 25. decem-hra, torej na božič. Papež se je iz vljudnosti do v Rimu živečih grških oprav-mikov in njihovega vladarja, carigrajskega imperatorja, mimogrede ustavil v tej cerkvici ter v njej maševal. Zato se je še do danes ohranilo v naslovu druge božične maše: „Shod pri sv. Anastaziji“, in pri maši sami se spominjamo sv. mučenice (kljub temu, da Cerkev opušča na velike praznike spomin svetnikov pri sveti maši). Ta maša se imenuje tudi „zorna maša", ker je papež s spremstvom nekako ob zori dospel k cerkvici sv. Anastazije; ali „pastirska maša“, ker so le-ti ob zori prihiteli k Jezusovim jaslicam. Pri tej maši se zato bere evangelij pastirjev. Od tod ima ta maša jutranji, svež značaj in izraža veličastno misel: Vzšlo je prav0 jutranje Sonce, Kristus Gospod: „Luč bo svetila dane» nad nami, zakaj rodil se nam je Gospod" (vstop. spev). Običaj treh sv. maš na božič je torej že zelo star v Cerkvi. Svoj izvor ima v onem častitljivem božičnem romanju rimskega papeža. Duhovnik danes ne roma iz ene cerkve v drugo, a kljub temu opravi tri sv. daritve v spomin na nekdanje papeževo romanje in kot izraz prekipevajočega veselja zaradi rojstva Gospodovega. Priredil Franc Bergant ses» Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč Sl II ZAPOVEDI ZA GOSPODINJO Malo je zaposlitev, ki bi bolj odlikovale ženo, kot je vzvišeni, a težki in obsežni poklic: oskrbovanje in vodstvo doma, prehrana in vzgoja otrok ter zadoslitev vsem družinskim potrebam; z eno besedo: biti vešča „gospodinja“. Ker je tako važno njeno poslanstvo in ker je vsak dom kot prava država v malem, zato ne more nobena gospodinja brezskrbno govoričiti: „Eh, kaj koga briga, kaj jaz delam!“ Če bi se vse gospodinje skupaj vzele, bi lahko v kratkem času spravile s trga slabe ali nekoristne izdelke, ker bi jih pač nihče ne kupoval. Dom, kot vsaka še tako majhna organizacija, zahteva neki red in pregled v ekonomskih zadevah in vsaj preprosto knjigovodstvo, kamor se točno beležijo izdatki in dohodki. Če eden od zakoncev ne zna prav obračati koristnega, a obenem tako nevarnega orodja kot je denar, naj z razumevanjem prepusti te posle drugemu. Jezusovega rojstva nas vsako leto spominja božič. Obhajamo ga ob zimskem sončnem povratku 25. decembra. Vpeljali so ga v Rimu že v U. stoletju. Izbrali so si 25. december verjetno zaradi tega, ker so ta dan pogani praznovali „rojstvo ne-zmagljivega sonca". Pravo sonce in luč našega življenja je namreč Jezus. Praznovanje Gospodovega rojstva obsega sveti večer in sveti dan. SVETI VEČER Ves zadnji dan pred božičem je poln tihega pričakovanja. Cerkev obhaja ta dan god prvih starčev sv. Adama in Eve, zapoveduje strogi post (v. Argentini 23. decembra) in vabi v brevirju' „Posvečujte se in bodite pripravljeni! Jutri bo izbrisana krivica na zemlji in vladal nam bo Odrešenik sveta“. Po krščanskih družinah pa so na sveti večer v navadi lepi verski običaji, zlasti kropljenje, jaslice, božično drevesce ter obdaritev otrok in revežev. Kropljenje: Po večernem zvonjenju gre gospodar ali gospodinja v spremstvu otrok po vseh prostorih in poslopjih ter jih med molitvijo kropi in kadi. Po večerji vsa družina moli vse tri dele rožnega venca. Jaslice: so najbolj živ spomin Jezusovega rojstva. Svoj začetek imajo v duhovnih igrah, s katerimi so v srednjem veku radi predstavljali praznične skrivnosti. Žive osebe so kasneje zamenjal* z naslikanimi in izrezljanimi podobami. Slovencem so se zelo priljubile in ni je verne slovenske hiše, ki bi ne imela jaslic. i «4 mmmmmmmmmmmmmMmm»»*9* V DRUŽINI Božično drevesce: prvotno ni imelo božičnega Pomena. Zelena smrečica sredi zime, lučke, okraski-ln nazne dobrote pa morejo pomeniti tudi novo življenje in duhovne darove, ki nam jih je prineslo Jezusovo rojstvo. Med Slovenci se je razširilo iz Oermanskih dežel predvsem po meščanskih družinah. Obdaritev otrok in revežev: Kakor je božični Praznik obdaroval nas, tako mi ob božiču radi dru-Oini kaj podarimo. Ker damo te darove iz ljubezni Jezusa, lahko rečemo, da jih ,,prinaša Jezušček". SVETI DAN Božič imenujemo Slovenci tudi sveti dan. Na sveti dan so tri maše. Prva se obhaja že opolnoči, ker je Jezus prišel na sveti noči. Imenuje Se polnočnica ali tudi angelska maša, ker mašni evangelij pripoveduje, kako so angeli oznanili Jezusovo rojstvo. — Drugo mašo so nekdaj v Rimu obhajali ob zori; zato se imenuje zorna maša. Ker se pri njej bere evangelij o pastirjih, se imenuje tudi pastirska maša. — Tretja maša se oprani slovesno; zato se imenuje velika maša. <3t Božič je praznik tihe domačnosti; zato ga najrajši obhajamo v krogu domače družine. Božič je tudi praznik Luči, Sonca in Življe-nia; zato pojdimo za božič k spovedi in obhajilu. Božič je končno praznik veselja in ljubezni. Radu jemo se s Cerkvijo, radi pojdimo k vsem trem božičnim mašam, čeprav niso zapovedane, iz srca voščimo drug drugemu in po svojih močeh poma-Pajmo vsakomur, ki je pomoči potreben! \ Hišna gospodinja je s sodelovanjem moža kot neke vrste finančni minister. Potrebno je medsebojno razumevanje, složnost in zaupanje. Domače knjigovodstvo ni tako strašno in težavno delo, kot na prvi pogled zgleda. Sčasoma tako preide v navado, da vsaka gospodinja lahko vrši to delo brez večjega napora. Kmalu bo sama uvidela, kako je to koristno. Brez proračuna ni možna dobra administracija. Smisel proračuna je ravno ta, da ustvari pravilno razmerje med dohodki in izdatki, in neposredno, da goji duha varčevanja. Pri izdelavi proračuna je važno, da si že vnaprej določimo (ravno v tem je pro-račun), koliko denarja smemo nameniti vsaki stvari, če je le mogoče, naj si družina izbere tako stanovanje, da zanj ne bo plačevala nad 12% celotnih dohodkov. Denar obrnite najprej v res potrebne namene — najemnina, hrana, elektrika itd. — in šele potem pridejo na vrsto razni okraski, razvedrilo in podobno. Vedno naj bo nekaj denarja prihranjenega ali naloženega za prtmer bolezni, nesreče ali kaj podobnega. Ko zapisuješ izdatke, se zavedaj, da boš morala vedno nekomu dati obračun, če že ne možu, pa gotovo sama sebi. Bodi odkritosrčna in — ne goljufaj! SLEPOTA Mati pride vsa vznemirjena k zdravniku: „Gospod doktor, prihajam zaradi neke zadeve svojega sina. Star je sedemnajst let. želela bi, da bi ga dobro pregledali. Toda prišla sem pred njim sama, da bi Vas opozorila na nekaj sumljivih znakov. Zadnje mesece je fant namreč zelo živčen, kar nekam vase zatopljen, nobena jed mu ne tekne. Govori malo in stalno tiči v knjigah..." „Oprostite, gospa," jo prekine zdravnik, „kakšne knjige pa bere Vaš sin?" „Kakšne knjige bere? Oh... saj pravzaprav ne vem. Konec koncev tudi ne morem stalno nadzorovati že toliko odraslega fanta." „Mhm!... Z dovoljenjem, še eno vprašanje: Ali je Vaš sin ponoči doma?" ,,De... to se pravi... PRVI MESECI ŽIVLJENJA Ob spočetju novega življenja Bog ustvari dušo. Majceno bitje raste in se razvija pod materinim srcem in si črpa sile iz materine krvi. Vse življenje mlade mamice silno vpliva na razvoj malčka. Silno važno za otročička in njegovo življejne, je to, da je sprejet z veseljem in ljubeznijo. Strah ali celo nevolja staršev vplivajo slabo na otrokov značaj. Čeprav je v družini že več otrok in je staršem težko ob misli na prirastek, naj pomislijo, kako lepo so rekli včasih: Vsak otrok je dar božji. Zdi se mi, da ni bolj žalostnega, kot če reče mamica: Ta je prišel pa „na črno“. Otrok sliši, razumel bo pa, ko bo večji in mu bo hudo, da ga niso zaželeli, ampak le sprejeli, ker je pač prišel. Starši naj bi dali otroku vse, kar je v njihovih močeh, da se rodi zdrav in krepak. Mamica naj pazi, da se ne bo preveč utrujala, da bo imela zadosti počitka in spanja, skrbi naj za umirjeno in zmerno življenje. Tudi vseh sredstev, ki jih nudi modema znanost, naj bi se poslužila. Važna je hrana, ki naj bo bogata vitaminov, kalcija, železa itd. Tudi cepljenje noseče matere proti paralizi je važno. In še zdravniški pregledi in podobno. Saj o tem se veliko govori in piše. Bolj malo morda mislimo na dušo in vzgojo. Navadno mislimo, da je za to še čas. V resnici pa sega ta vzgoja daleč nazaj v mladostna leta očeta in matere. Vsa vzgoja fanta ir. dekleta bi morala biti usmerjena tudi v ideal dobrega očeta in matere. Vse lepe in plemenite lastnosti, ki si jih osvajata fant in dekle s samovzgojo, s, duševni zakladi, ki se vtisnejo v dušo. In iz te zakladnice otroci podedujejo, kar so starši zbrali. Tudi molitev naj sega nazaj v mladostno dobo. Zelo me je presenetila mlada mamica, ki mi je nekoč rekla: „Ko sem začela govoriti s svojim funtom, sem vsak dan vključila v dnevno molitev tudi prošnjo, da bi mi Bog dal pridne in zdrave otroke. Kako lepo! Bog ve, kaliko je takih deklet? In fantov? Pa mamice — ali dovolj mislimo na dušice svojih malčkov? Mislim, da ni matere, ki bi ne imela skrbi, kakšen bo novorojenček — ali bo zdrav in lepo razvit. Za.to' Va naj oba z očetom molita z globokim zaupanjem: <,Ljubi Bogec, daj nam zdravo dete — na duši in na telesu — pa naj bo fantek ali punčka." Oba naj z veseljem pričakujeta veselega dogodka. Novorojenčku naj skupaj z vsemi materialnimi pripravami uredita topel prostorček v svojih srcih, saj obenem s hrano črpa tudi ljubezen in dobro čuti, oli starši z njim ravnajo nežno in čuteče, ali pa le kot pestunje. Tako bo njuna ljubezen najlepše darilo mladi dušici. Mlada slovenska mati mladinska anketa Kaj misli, kako čuti, kam gre naša mladina? Starši — morete odgovoriti ? Vzgojitelji — je morda vam odgovor jasen? Skupina mladih fantičev (12—17 let), ki je prostovoljno odgovorila na sledečo anketo, nam odpira pogled na svet, ki ga živi. Naj nam bo v razmišljanje. Kateri filmi so naredili na tebe najgloblji vtis v zadnjem letu? Film „Sedmi pečat“ (El septimo sello) je daleč na Prvem mestu. Sledita mu ,.Harfa Birmana“ in „Ben- Včasih je. A večino noči prebije sli v gledališču,, ali v kinodvorani, ali na plesu.“ „Aha, aha, smo že tam... A gotovo gre skupaj z očetom... “ „Toda, gospod doktor! Kako naj spremljamo fanta njegove starostiT Saj sami gotovo veste, da se v Parizu še dekleta vabi z vizitko, na kateri sta ti-le dve črkit ,.s. b.“. „S. b.? Kaj to pomeni?“ „Sans bagage. Pridi brez prtljage, to se pravi brez staršev. Poleg tega nam je sin zagotovil, da zahaja v boljšo družbo; kako se naj torej vmešavamo ‘n stikamo, če je res tako?“ ,,Hvala lepa, gospa, za pojasnila,“ pravi zdravnik, ko nenadoma zaključi pogovor. „Diagnoza o fantovi bolezni je že gotova. Ne pošiljajte ga k meni, marveč ga raje napotite k spovedniku.“ „K spovedniku?“ hlip-ne presenečena uboga mati, ki že sama dalj časa ni pokleknila k spovednici. „Da, k spovedniku. Vašega sina ne more ozdraviti medicinska, ampak božja znanost, vera.“ UČINKOVITO Spominjam se, da «eni — kot otrok — prinesel iz šole nedostojno besedo in jo doma — po hiši gor in dol — junaško ponavljale Ko so mati slišali, me niso ošteli ne qpomnili, naj že neham, temveč so se obrnili k očetu in s pomenljivim nasmeškom rekli: „Od kod neki je „privlekel“ to grdo besedo? No, pa saj doma nič takega ne sliši, bo že tudi to pozabil !“ Materine besede sem „na ušesa" potegnil, ker niso bile povedane meni, temveč očetu. Še živo se spominjam, kako začudeno sem sprejel to materino pripombo, češ: „Nekaj s to besedo ne bo prav!“ Bil sem kakor razorožen in beseda je zame zgubila vso mikavnost, nisem je več ponavljal. BOŽJI BLAGOSLOV Pred kratkim me je obiskal mlad akademik, kakih 22 let. V njem je vrela mladostna sila, žejem je bil dela, poln načrtov in pred seboj je gledal lepo, z rožami posejano življenje. „Gospod," mi je dejal, „še ni dolgo tega, pred Hur“, med tem ko imajo „Dolce Vita“, „De Hepente' y en Ve rano“, „Manto sagrado“ in „Guliver“ le osamljene glasove. Na vprašanje zakaj so omenjenni filmi napravili nate tak vtis? odgovarja eden od fantov, ki je zapisal na prvo mesto „Birmansko harfo", tako: „Ker pač ni vsakdanja hollvoodska limonada, ker pokažejo človeka takega, kot je v resnici, na znotraj, ne kakor se dela navzven; tudi zato, ker obravnava probleme, ki me zanimajo“ Na koliko časa zahajaš v kino? „Kakor pride"; „Enkrat na mesec“; „Odvisno je od filmov“ so odgovori, ki jih dobimo v taki ali drugi obliki. Večna izbira svoje filmske like z ozirom na vsebino in ne po igralcih, le eden navaja ikot odločujoči faktor režiserja. Policijski, psihološki, vojaški filmi imajo največ pristašev, a tudi muzikalni, romantični in fantastični niso brez njih. Se zanimaš za oceno in kritiko filmov? ,,Da," je enodušen odgovor glede kritike. Kar se ocene tiče, pa imajo nekateri svoje pomisleke „da niso vedno objektivne", ali pa kakor krahkomalo pribije eden od vprašanih: „Ne gledam na oceno!“ Kritiko prebira in posluša mladina v: Dnevnikih La Nacion, Clarin in La Prensa, v revijah El Criterio, Esquiü ter Radio Splendid in Nacional. Kaj misliš, kako vpliva film na tebe? „To je odvisno od filma,“ je splošen odgovor. „Dobro, če je film dober, slabo, če je slab,“ prizna nekdo odkritosrčno, „če hočemo biti škropulozni, vri slabo!" je zapisal nekdo, ki očividno ni škropulozen, kajti na prvo mesto je bil zapisal pod prvo točko „La Dolce Vita“. Kateri film je po tvojem mnenju vplival nate najbolj kvarno? „Un solo verano de felicidad“, „El octavo d la - jolski) 7. ...zemlja', (Sv. Avguštin) 8. ...kup zlata. (Narodni pregovor) 9. ...preklinjal noč. (Cankar) Kdor nič ne dela, misli, da tudi nobenih napak ne dela; pa je vse njegovo življenje ena sama napaka. — Kardinal Mercier Nič ni narejeno, dokler ni vse narejeno; gorje nam, če na lavorikah zaspimo; zvenele bodo. — Pij XI. „Quo vadiš" je v izvirni obliki velika ter v svoji vrsti do zdaj še neprese-žena umetnina, katero je napisal slavni Sienkiewicz. Doživela je številne prevode; povsod je doživela velik sprejem; še danes številnim kaže pravo pot. Da pa bi njeno vsebino še bolj živo spoznali, so jo ponekod predelali v roman v slikah. To se pravi, da je vsa zgodba romana prikazana v slikah, ki so bistven del. Besedila zvesto posnetega po besedilu izvirnega dela, je samo toliko, kolikor je to za razumevanje podob in za zaporednost dogajanja neogibno potrebno. Celotno besedilo lahko bralec dobi v različnih običajnih izda- dajah „Quo vadiš“ Prepričani smo, da bodo bralci naše revije — zlasti tudi mladina — z veseljem ob slikah prebirali pravo mojstrovino. Quo vadiš? ROMAN V SLIKAH 1. Petronij, ljubljenec cesarja Nerona, lepotec, razsodnik v modnih in umetnostnih rečeh, se je zmučen od dolge pojedine prebudil šele popoldne. Dal se je nesti v svojo slovito, prekrasno kopalnico. Dva velikanska kopalničarja sta ga položila na umetniško izdelano mizo in mu začela, pregnetati mladostno telo. Tedaj je izza zavese pokukal suženj in povedal, da je prišel mladi Markus Vini-cij, Petronijev nečak. 2. „Pozdravljen, Petronij,“ je dejal mladenič, ko je stopil v toplioe. „Dobrodošel v Rimu in prijeten počitek po vojni,“ mu je odvrnil Petronij ter mu podal ro- ko. Vinicij je sedel in začela sta govoriti o vojni v Mali Aziji, odkoder se je Vinicij prav vrnil. Nato je začel govoriti o tistem, zaradi česar je bil prišel k Petro-niju. Povedal mu je, da ga je po srečni vrnitvi v Rim neusmiljeno zadela puščica Amorja, Boga ljubezni. 3. Petronij ga je odvedel v jedilnico, kjer je Vinicij postal pozoren na vrsto prelepih kipov ob steni; med njimi je bil čudovito upodobljen Petronij kot bog Hermes, še večje začudenje pa mu je vzbudil roj prekrasnih suženj, ki so jima stregle in natakale. Najlepša med njimi je bila Eunika, Grkinja z otoko Kosa, ki je Petronija na skrivaj ljubila. 4. Ko sta bila sama za mizo, je Vini-cij povedal, da ga je nezgoda privedla v hišo Aula Plaucija, kjer je spoznal Li-£|jo, hčerko kralja barbarskih Ligijcev, ki so jo rimske vojske privedle v Rim. »Ko sem jo videl v žarkih jutranjega sonca pri vodometu, sem se zaljubil vanjo do blaznosti. Zd'aj te prosim, da bi mi Pomagal in spregovoril zame pri Plauciju. Petronij mu je obljubil. 5. Ko sta odšla iz jedilnice, je tam ostala samo lepa Eunika. Nekaj časa je poslušala oddaljujoče se glasove, potem pa je prijela z jantarjem in slonovino okrašen stol in ga postavila k Pe-tronijevemu kipu. Stopila na stol, da je bila enako visoko kakor Petronijev obraz. V sončni luči, ki je odsevala iz pisanega marmorja, je vrgla svoje zlate lase na tilnik, privila svoje rožnato telo k belemu marmorju ter začela goreče Poljubljati mrzle ustnice na kameniti glavi. 6. Peronij in Vinicij sta po okrepčilu sedla pred hišo v nosilnico, ki so jo nesli štirje velikanski zamorci. Pred njo so šli sužnji spremljevalci. V nosilnici je Petronij svetoval Viniciju, naj spravi Ligi jo v svojo hišo, da bo živela pri njem. Vinicij je zmajal z glavo, da bo to nemogoče. ,,Kaj jo sploh poznaš drugače ko na videz?“ je vprašal Petronij. „Si govoril z njo ? Ali si ji povedal o svoji ljubezni ?“ Sedaj je začel Vinicij pripovedovati. 7. „Srečal sem jo, ko je pri vodnjaku na vrtu škropila vodne rože. Dolgo nisem mogel z besedo na dan. Potem pa sem ji dejal, kalloo mi je hudo, da mo- ram iz te gostoljubne hiše, saj mi je bolezen prinesla toliko sreče... Vsa zmedena je molčala, potem je s trsom narisala na pesek ribo, me vprašaje pogledala — pa zbežala kakor gorska vila.. 8. Preden sta mogla razmisliti, kaj naj bi pomenila riba, sta bila že na Forumu. Pol Foruma je bilo že v senci, le stebri višjih svetišč in kipi bogov na njih so še žareli v soncu. Po forumu so nastopali govorniki, rjuli prodajalci in vražarji, se oglašali godci. Povsod so se gnetle nosilnice odličnikov in lepih žensk, med njimi pa sužnji, duhovni vseh bogov, krotilci kač, ljudje iz vseh plemen in narodov rimskega cesarstva. 9. Od' Foruma je nosilnica krenila do Aulove hiše. Petronij in Vinicij sta izstopila, šla v hišo ter presenečena obstala v veži, kjer je iz prostorov brez stropa padal snop bele luči in se ob vodometu na sredi razbijal v tisoč isker. Okoli /viode na sredi veže eo rasle lilije kovinasta košuta je sklanjala glavo k vodi. Ob stenah med vrati so stali kipi Aulovih prednikov. 10. Ko sta gosta ogledovala lepi in okusno urejeni prostor, je iz drugih prostorov prišel v vežo Aulus Plaucij, starejši človek že osivelih las im kljukastega nosu. Petronij se mu je jel zahvaljevat za skrb ki jo je bil v njegovi hiši deležen nečak Vinicij ob bolezni. Pohvalil je Plaucijev okus in lepi dom. Nato so vsi trije odšli na vrt, odkoder se je slišal vrišč in smeh. 11. Na vrtu sta se Aulov sin in Ligija igrala z žogami, ki so jih jima pobirali sužnji. Vinicj se je mimogrede priklenil lepemu dekletu, nato sta šla s Pčtronijem pozdravit Autovo ženo, Pomponijo Grecino, ki je sedela v vrtni lopi. Petronija, razuzdanca in brezbrižneža, je prevzela dostojanstvenost te čednostne žene, ki je zaradi kreposti slovela po vsem Rimu. Tudi njej se je zahvalil zaradi Vinicija. 12. Zdaj je v lopo prišla tudi Ligija. V senci bršljana je -bila tako lepa, da se je še Petroniju zdelo, da je podobna božanskemu bitju. Priklonil se ji je in jo pozdravil s stihi kakor Odisej kraljično Nauzikajo. Začudil se je, ko mu je dekle odgovorilo s stihom iz iste pesnitve in no grško. Potem je Ligija pobegnila spet k igri. 1.1. Ligija, Vinicij in mali Aulus so šli na sprehod po vrtu. Ligija im Vinicij sta obstala pri ribniku in Vinicij je začel dekletu tiho praviti o svojem življenju. „Toda ni je sreče čez ljubezen,“ je končal in prijel Ligijio za roko-„Ljubezen nas stori enake bogovom* Jaz je dozdaj nisem poznal, zdaj pa moram hoditi za njo... Ali razumeš, Ligija, zakaj pripovedujem to tebi?“ ,,Ne,“ je zašepetala, a ji ni verjel, temveč ji je še trdneje stisnil roko. Tedaj so Lgijo poklicali z vrta. 14. Nebeški svod se je začel temniti, sonce je zahajalo. Bele obleke Pompo-nije, Petronija, Vinicija, Aula in Li-gije so se na temnem zelenju blestele kakor zlato. Petronij se je čudil miru, ki je vladal na tem kraju in nad temi ljudmi, zato je dejal Pomponiji: „Premišljujem, kako vse drugi je vaš svet od sveta, ki mu vlada naš Neron.“ „Svetu ne vlada Neron, vlada mu Bog, eden, pravičen in vsemogočen. Vanj verujem,“ je rekla Po-mponija. Ko sta se poslovila od Aula in njegovih, je Petronij začel govoriti Vin-ciju. „Dobro si izbral. Ne čudim se ti, jo ljubiš. Pomiri se in ne bodi silen. Pomagal ti bom. Ne bil bi Petronij, ne bi našel poti za to. . . Zdi se mi, da bo nekaj najboljše. Zanesi se! čez nekaj dni bo Ligi ja pri tebi — in tvoja!“ 16. Petronij je obljubi držal. Tretji dan Po tem obisku se je v Plaucijevi hiši Prikazal stotnik z oddelkom pretorijan-cev Po hiši je njegov prihod zbudil grozo. Sužnji in sužnje so begali in vreščali. Pomponija je Aula objela. Ligi j a mu je poljubovala roke, mali Au-*us ga je v strahu grabil za oblačilo. Le stari vojskovodja je bil miren in je stopil cesarjevemu odposlancu naproti. 17. ,,Pozdravljen, poveljnik,“ je začel stotnik. „Prinašam ti od! cesarja pozdrav iin zapoved, da pošlji Ligijo, talko, v cesarjevo palačo, kamor pravzaprav spada.“ Aulus je vedel, kaj ta zapoved pomeni. Brez besedi je šel v sobo, kjer so ga čakali Pomponija, Ligija in mali Aulus. „Ligija,“ je dejal, „rasla si v najini hiši, a ves, da nisi najin otrok. Talka si za svoj rod in cesar te hoče imeti k sebi." < Ligija se je v strahu stisnila k Pomponiji, Aulus pa jo je pobožal rekoč: „Šel bom k cesarju in ga prosil, naj zapoved prekliče. Ne vem, če bom kaj dosegel. Zbogom, ti maše veselje in luč najinih dni.“ In je odšel, da ga ne bi zmagala ganjenost. Pomponija je Ligijo odpeljala v spalnico in jo začela tolažiti: „Zdaj greš v hišo zla in greha. Toda sramote in greha se je treba braniti tudi z lastnim življenjem. Je še moč nad svetom, silnejša od Nerona in ta ti bo vse povrnila. Stisnila je dekle k sebi, tedaj pa je stopil v sobo velikan Ursus, suženj, ki je bil prišel z Ligijio iz domovine v Rim. Pokleknil je pred Pomponijo in prosil, naj ga puste z Ligijo, da jo bo varoval in branil. Dovolili so mu in Li-giji dali za spremstvo še štiri sužnje, same privrženke nove Kristusove vere. Potem so jo med jokom in žalostjo odvedli. 19. Pomponija in Aulus sta se potem zaprla v knjižnico. Pomponija je sedla in napisala prošnjo za Akto, nekdanjo Neronovo ljubljenko, ki je bila čisto drugačna, kakor sicer ženske v cesarjevi palači. Aulus je sklenil, da pojde takoj k cesarju, ker je bil prepričan, da ga je nekdo naščuval, naj vzame Ligijo iz njegove hiše. Z ženo sta ugibala, kdo bi utegnil to biti in nazadnje sta dognala, da je bil to Petronij, nihče drugi. Ligijo hoče zase ali za Vi-nicija — to je pomenil njun obisk v Aulovi hiši. 20. Aulus pred cesarja sploh ni mogel. Govoril je samo s cesarjevim nekdanjim učiteljem, modrijanom Seneko, ki mu je pravil same bridke misli. Nato se je dal zanesti do Vinicija. Dobil ga je pri telesnih vajah z učiteljem borilstva. Pogled na Vinicija, ki se je zabaval mirno, ko da se ni zgodilo nič, je Aula razburil. Začel je Viniciju očitati. Ko je ta zvedel, kaj se je zgodilo, je prebledel in dejal: „Vrni se domov in me čakaj, če *« je res zgodilo, kar praviš, bom perej ubil njo in sebe. Ne Petronij ne cesar je ne bosta imela!“ Aulus je krenil domov in čakal. Pričakal je pa samo Vinicijevo pismo, ki mu je sporočalo, da je bilo dekle odpeljano po cesarjevi volji in da mi pomoči. (Nadaljevanje prihodnjič) RIBICA IN PAST' RICKA Bila je veliko povodenj in je poplavila mnogo travnikov. Ko je voda spet upadla, je zaostala ribica na travniku v jamici. Čim bolj je voda usihala, tem bolj se je uboga ribica premetavala. Od velike žalosti se je vrgla celo na suho. Priskaklja pa pastirička, pomahlja z repcem in lepo tolaži ribico: „Zakaj toliko žaluješ po kalni vodi? Glej, kako veselo je |na suhem, kako prijazno sije sonce, kako raste zelena travica, kako lepo cvete rožice! Le pri menil bodi vesela!“ „Oh kaj ti veš za moje potrebe!“ ji odgovori ribica. „Brez vode mi ni mogoče živeti.“ To izgovori in umrje. Ubogemu lepe besede malo pomagajo, ako mu ne postrežeš, p čimer moreš. A. M. SLOMŠEK Misijonsko predavanje v Gorici Na misijonsko nedeljo so pri vseh slovenskih mašah prodajali v cerkvi misijonski tislk, zlasti še Misijonsko nedeljo 1961, ki je bila letos zelo pestra in bogata. Misijonska prireditev v Domu Brezmadežne na Placuti je odpadla, ali bolje prenesena je bila na pozneje, ko bo otvorjena nova dvorana v Katoliškem domu. Ker dela zelo dobro napredujejo imamo upanje, da bo prišlo do otvoritve še v decembru in bo nato misijonska prireditev, na katero se pridna dekleta še pripravljajo, 'na praznik sv. Treh Valjev. Letos smo imeli le misijonsko predavanje in sicer z izrednim predavateljem misijonarjem Albinom Kladnikom, ki misijonari v Vzhodni Afriki. Pred predavanjem so deklice iz oratorija pokazale nekaj ljubkih prizorčkov iz življenja misijonov. Nato nas je g. misijonar s svojo toplo besedo in lepimi barvnimi slikami povedel v svoj misijon ‘n nam prikazal lepoto afriške dežele, Pjene ljudi in njihovo vero ter še toliko drugega, za kar s.o mu Goričani iz srca hvaležni. Zaključek liturgičnega tedna Na praznik Kristusa Kralja so v cerkvi sv. Ignacija ma Travniku slovesno zaključili liturgični teden. To je bila 7-a naše mesto izredna novost, ki je vsak večer privabila v lepo cerkev na Travniku veliko število vernikov. Na visokem odru v prezbiteriju je bil postavljen ol-far in večer za večerom je glavni organizator don Cesare Girardi razlagal 1L turgične obrede in jih tudi nazorno prikazal, tako sv. krst, sv. birmo, sv. obhajilo, mašniško posvečenje, sv. mašo in vse druge liturgične obrede. Bilo je potrebno, za naše mesto, da so tudi gorici verniki spoznali lepoto svete litue-frije in bogastvo božjih milosti, ki se izli- vajo za vernike po zakramentih. Liturgični teden se je zaključil s procesijo, ki je šla iz ceir-kve sv. Ignacija v stolnico in 'katere se je udeležilo poleg škofa Ln duhovščine zelo veliko število vernikov Blagoslovitev zvonov v Jazbinah V nedeljo, 5. novembra, so v Jazbinah slavili izredno slavje. Zjutraj so v lepi cerkvi na gričku blagoslovili križev pot, popoldne pa je g. nadškof blagoslovil zvonove. Ta izredna slovesnst je privabila v prijazno vasic0 ob podnožju Brd, izredno veliko vernikov. Tudi iz Gorice je prišla ena koriera. Združeni cerkveni pevski zbori so pod vodstvom prof. Fileja priredili v cerkvi lep koncert cerkvenih pesmi. Mačkovlje pri Trstu V 'tej prijazni vasi v tržaškem Bregu se je vršil prvi teden v novembru sv. misijon pod zavetje Fatimske Matere božje. Fatimsko Marijo so iz Opčin pripeljali v Mačkovlje. Tako je bila Marija glavna msijonarka, ki je privabila v cerkev veliko ljudi. Prvi del misjone je vodil č. g. Alojzij Luskar s Koroške, drugi del pa g. Silvester Mihelič, tudi s Koroške. Misijon se je zaključil v nedeljo, 5. novembra, s procesijo Fatimske Matere božje. tfWUVVVWiWiWWWWi'.Vww«v OD DOMA ZLATA MAŠA V NAKLEM Nakelska fara je doživela prelepo cerkveno slovesnost zlate sv. maše, ki jo je v nedeljo, IG. julija 1961 daroval domači župnik, č. g. Janez Filipič. Farani so se na to slovesnost pripravili obenem s pripravo prvoobhujancev na prvo sv. obhajilo ob cerkvenih govorih in s »kupnim obhajilom že 14 dni pred zlato mašno nedeljo. V soboto pred njo pa so zopet številni otroci darovali za slavljenca sv. obhajilo in ga počastili z lepimi deklamacijami- V nedeljo se je razvil izpred kapla-nije do cerkve lep sprevod mašnih strežnikov, obrok z žitnim klasjem v roki, 25 duhovnikov in 3 bogoslovcev, cerkvenih ključarjev in nekaterih sorodnikov. Tudi narodne noše niso manjkale. Sprevod je otvoril deček J. P., ki je podal zlatomašniku is pomenljivimi besedami novomašni križ. Ob cerkvenih vratih pa so mu čestitali 3 dečki in 3 deklice v zborni deklamaciji, kii je v značilnih stihih obsegala vse njegovo življenje. V zelo okusno okrašeni cerkvi je pred sv. mašo stolni dekan g. Josip Šimenc s slavnostno pridigo globoko presunil vse poslušalce, ki jih je bilo toliko, da so morali prav mnogi ostati zunaj cerkve. Slovesni sv. maši' pa je dalo izredno ubrano petje cerkvenih pevcev na koru še poseben sijaj. Vsa slovesnost bo ostala vsem v najlepšem spominu in srčna želja1 faranov je, da bi v nakelski fari zopet vzbudila kak duhovniški poklic, kakor jih je bilo svojč&s v tej župmij.i prav mnogo. IZ LJUBLJANSKE ŠKOFIJE Novi župniji: Z veljavnostjo z dnem 30. julija 1961 sta bili z odcepitvijo od ozemlja št. Vid nad Ljubljano ustanovljeni dve novi župniji presvetega Odrešenika v Kosezah in sv. Roka v Dravljah. Novi župniji spadata v dekanijo Ljubljana mesto. Osebne spremembe: Dr. Tomaž Klinar, stolni kanonik, se je po 15 letih vrnil s Koroškega v Ljubljano; Franc Štempihar, duhovnik zadrske nadškofije, je bil imenovan za upravitelja župnije Kresnice; Ignacij Kreslin, kaplan v Trebnjem, za upravitelja župnije Grahovo pri Cerknici; Jožef Bertoncelj, kaplan v Trnovem v Ljubljani, za upravitelja župnije Koseze v Ljubljani; p-A loj ni j štrubelj, D. J., z>a upravitelja nove župnije Dravlje; Valentin Bahor, kaplan na Vrhniki, za upravitelja župnije Boh. Bela z nalogo, da obenem po- učuje del verouka na Bledu; Janez Bo-foiar, s e meniški duhovnik, za vikarja namestnika v župniji Leskovica; Frane Perko, kaplan v Šenčurju, za kaplana v Trnovem v Ljubljani; Janez Krivec, kaplan v Starem trgu pri Ložu, za kaplana v Trebnjem; Marijan Arhar, ee-jneniški duhovnik, za kaplana v Zagorju ob Savi; Janez Ham, semenki duhovnik, za kaplana v Ribnici; Alojzij Lamovšek, semeniški duhov-nik, za kaplana v Šenčurju; Roman Mi-*10r> semeniški duhovnik, za kaplana v Starem trgu pri Ložu; p. Dominik Ploj, OFM, kaplan na Viču, za kaplana v župniji Mar. o zn. v Ljubljani; p. Evgen Ketiš, OFM, kaplan v Mošnjah s sedežem na Breejah, za kaplana na Viču; p. Jakob Bijol, OFM, kaplan v Sp. šiški, za kaplana, v Mošnjah s sedežem na Brezjah, p Bernardin Sušnik, OFM, za kaplana v Sp. šiški. Odlikovanje škof. duhovnega svetnika je za jubilej biserne maše bilo podeljeno Pavlu Perku, župniku v pokoju ua Muljavi. MIREN PRI GORICI Ob bridkih spominov polni „soški fronti“, nedaleč od Gorice, se dviga Mirenski grad s prekrasno Mariijino cerkvijo in na novo zgrajenim domom, ki l>o tiho zavetje onemoglim usmiljenim sestram. Ta dom je na praznik sv. Vincencije, 19. julija 1961, ob prisrčni domači slovesnosti blagoslovil presvetli gospod apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš ob številni asistenci. V iskrenem in toplem nagovoru se je presvetli gospod apostolski administrator posebej spomnil slovenskih misijonarjev lazaristov, ki so že pred prvo svetovno vojno sejali seme božje besede >n pomagali dobremu goriškemu ljudstvu v tem prijaznem koščku sončne Goriške. t GREGORIJ PEČJAK 13, oktobra 1961 je umrl v Ljubljani dr. Gregorij Pečjak, biseromašnik, častni kanonik, konzistorialni svetnik, prevajalec sv. pisma in liturgičnih knjig, organizator verskega tiska oolgoletni predsednik bivšega Katehetskega društva in dolgoletni volja Ljudske kuhinje, upokojeni katehet TI. državne gimnazije v Ljubljani. Rojen je bil v Hinjah na Dolenjskem pred 95 leti. Duhovnik je bil 69 let. Po/kapali s0 ga v nedeljo, 15. oktobra v Ljubljani. Pokopal ga je ljubljanski škof Vovk, bogoslovci so pa peli. Na zadnji poti je pokojnika spremljali nekaj tisoč Ljubljančanov. Naj počiva v miru! ORGANIZACIJA CERKVE V SLOVENIJI Slovenija je po najnovejši uredbi razdeljena na dve škofiji in dve administraturi.. škofiji sta: ljubljanska in lavantinska, administraturi pa slovenski del goriške in tržaško-koprske škofije. Ljubljansko škofijo vodi mons. dr. Anton Vovk, rojen na Breznici 19 maja 1900, posvečen v duhovnika 29. junija 1923, za škofa pa 1. decembra 1946. Mons. dr. Maksimilijan Držečnik je škof lavantinske škofije. Rojen je bil v Ribnici na Pohorju 5. oktobra 1903, v mašnika posvečen 30. oktobra 1932, v škofa pa 13. decembra 1946. Apostolski administrator slovenskega dela goriške nadškofije je prelat dr- Mihael Toroš. Tržaško-koperska administratura pa je poverjena mons. Albinu Kjudni. Novi administrator je bil rojen dne 25. februarja 1893 v Dutovljah pri Tomaju. Duhovmik je postal med vojno leta 1916. Leta 1924 je postal tomajski župnik. 1*0 vsem tem človek rad da prav mohamedancem, ki so zagnali vik in krik, ko so hoteli filmati življenje Prerokovo, in budistom, ki se upirajo na vse viže, da bi snemali Budobo zgodbo. In pr. vsem tem sta Mohamed in Buda čisto navadna zemljana! Vendar: zahvalimo Boga! Krčan- stvo je preživelo turška klanja in' komunistično preganjanje — in bo tudi ta Cilm o Kralju kraljev. Res je pa, da bo vsak kristjan, ki bo hotel zdržati v filmu do kraja, če je le res kristjan, bržkone hrepenel po poslednjem maziljenju — za film, ne zase; pa tudi zase, če se bo pustil mrcvariti po „sveti" zgodbi Leta 1927 je Cecil B. De Mille prvič vrtel film o Kristusu. Po njegovem osnutku je Samuel Bromston (nimamo pojma o tem, da bi bil veren kristjan) v Španiji snel nov film: zgradil je zanj 39G filmskih okolij, najel 20.000 ljudi za „extra“ in kakih 12 igralcev z ne prevelikim slovesom, in v 4 mesecih porabil 8 milijonov dolarjev. Rezultat? Nedvomno najbolj hrupna, omledna in strahotno vulgarna od vseh „svetopisemskih" štorij, ki nam jih je Hollywood1 po svoje povedal v zadnjih desetih letih. Kljub temu je predmet filma tako drag gledailcem, da bo Hollywood dolge mesece živel od filma. V prednakupu je bilo v 2G severnoameriških mestih prodanih za čez 600.000 dolarjev vstopnic — več kakor za Ben Hurja, ki je imel doslej prvo mesto. Morda je edina kolikor toliko vredna stvar v filmu libreto, ki je delo Filipa Yordania Najprej hrupno vzpostavi rimski imperij v Palestini, potem pa preleti precej površno svetopisemska poročila: Rojstvo, Beg v Egipt, Poboj nedolžnih, Kristusovo mladost, krst in skušnjave, Salomin ples in umor Krstnika, Govor na gori. Vhod v Jeruzalem, Kralj kraljev Zadnjo večerjo, Oljsko goro, Sodbo pred Pilatom, Pot na Kalvarijo, Križanje, Vstajenje. Vendar je na žalost večina vseh zgodb .nesramno prikrojena oziroma vsaj skrčena; o Kristusovih čudežih, ki imajo vendar tolikšen pomen v njegovem poslanstvu, sploh ni govor». Ker si s tem prihrani precej časa, si pisec libreta privošči izlet v svoji domišljiji: 1. v strašni bitki, ki je verjetno nikoli ni bilo; 2. nezgodovinskem vrinku, ki daje prevelik poudarek Ba-rabu, o katerem sveto pismo spotoma omeni, da je bil upornik, avtor pa ga naredi za narodnega osvoboditelja — neke vrste Jurija Washingtona ali San Martina; zato pa Judežev pomen zmanjša: gre za navadnega fanatika; 3. celi kopici dogodljajev iz Kristusovega življenja — n. pr. dramatično srečanje z Janezom Krstnikom v ječi —, za katero v svetem pismu ni niti namiga, in je zato razumljivo, da izvene popolnoma ponarejeno. Režiser vsemu temu kaj mab riorisi. Kot je navajen ta Nieholas Ray, nabija val glasbe, ki nam udarja na uho, z mgelskimi glasovi, z angelskimi glasovi in — za sprememb j — z angelskimi glasovi. Glasovi so vedno «oprano, verjetno zato, ker misli, da so samo deklice (dekleta je morda že preveč?) sposobne zato, da iz njih postane nekaj angelu podobnega. Poleg tega skače * svojo kamero po mili volji sem in tja, da bi gledalec vendarle opazil, kako je vse ozadje čisto navadna palača iz pl«r stiliine, polna kot barok in osladna kot cukerčki; in da bi pokazali svoje spoštovanje do predmeta, ki je morda le pretirano, vsi priozori blešče v barvah, kot da bi šlo za tovarniško cenene posnetke kakega MuriLlo-a. Igralci ? Ne dosti bolje. Frank Thring igra Heroda Antipa nekako tar ko, kot je Eisenstein prikazal Ivama Groznega: veličastno pompozno in groteskno. Ker nimamo nikogar, ki bi mu stal za protiutež, visi v zraku. Janeza Krstnika skuša oponašati Robert Ryan: bogve čemu je mislil, da je bil Krstnik tako neolikan, da je govoril v narečju; pri vsem tem se obnaša tako leseno robato, da človek hitro odpusti Salomi ali celo odobrava, ko si Zaželi Janezove glave m krožniku- Ta Saloma (16-letna Brigita Bazlen) je čedna za pogled, kako ne!, a kar zadeva plesa, se še malo premalo zvija, da bi res zapeljevala. Siobhan Mc Kenna v vlogi Matere božje me pokaže dosti več kot precej joka in za spremembo cmeravosti. Kar zaideva posnemanje Kristusa, Potem mirno lahko rečemo, da smo na meji bogokletja. Recimo, da je vloga težka; recimo, da je pametno, če poskusimo približanje Kristusa današnjemu človeku po filmu; toda čemu dati to vlogo Jeffrey-u Hunter-ju, 35-letnemu „dečku“, ki sem pa tja zaide na platnice kake ameriške revije? Vse, kar na njem najdemo, bi bilo sledeče: otroško modre oči, koščeno izrazit obraz, precej odsekan smehljaj, ki ga zavija nekam postrani; igralske sposobnosti približno tolikšne, da bi z resnim naporom mogel igrati za mornarja, toda hollywood-skega. Režiser je nataknil nesrečniku na glavo kodrasto lasuljo, sneto z glave kakega rokokojskega paža, obril mu je roke in prsi, potresel obraz s pudrom — in tako uspel prikazati bledega, po-dekličenega Kristusa, podobnega stoterim in tisočerim Kristusom — v živahnih barvah —, ki smešijo naslovno Peter, Marija in Marija Magdalena. stran oglasnih knjig trgovin s „svetimi“ rečmi- Tako je razumljivo, da je končna oznaka tega Kristusa in vsega filma izražena v podnaslovu, s katerim je že znan: „Jaz sem bil otročji Jezus“. V jezuitski reviji „Amerika“ je kritik Moira VValsh obsodil hollywoodsko biblično epiko kot zastrupljajočo in protiversko, „Kralja Kraljev“ pa je imenoval: „višek velikanske potvorbe, ki jo je zagrešila filmska industrija im obiskovalcih kinematografa". Katoliška liga dostojnosti je označila film za .teološko, zgodovinsko in svetopisemsko netočnega“. Walsh daje razlog: „Kristus je v filmu telesno navzoč, a njegov duh je daleč.. Niti najmanjše možnosti' ni, da bi kdo po filmu prišel do kakega pomembnega pogleda v Kristusovo življenje in trpljenje in to, ikar za nas pomenita. . . Jasno je, da Bronston, Ray in Yordan nimajo (in ne morejo imeti) nobenega pravega pojma o tem, kaj je Kristus, razen da je silno pomemben predmet za blagajno.“ J. Tt. MED NAMI V ARGENTINI PROSLAVA PRAZNIKA KRISTUSA KRALJA IN PAPEŽEVE 80-LETNICE V nedeljo, 29. oktobra, smo Slovenci Velikega Buenos Airesa proslavili praznik Kristusa Kralja, obenem pa smo se tudi spominjali 80-letnega življenjskega jubleja sv. očeta Jameza XXIII. Proslava je bila v lepem in prostornem zavodu na Irskem trgu v Buenos Airesu. Obsegala je dva dela: najprej v zavodski kapeli, nato pa v dvorani. V veliki zavodski kapeli je bila sv. maša, katero je imel g. direktor Anton Orehar. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. V cerkvenem govoru je g. direktor govoril o pomenu praznika. Poudarjal je potrebo p0 obnovi krščanskega mišljenja tako pri posameznikih kakor pri družinah in v vsej slovenski skupnosti. Veliko rojakov je pristopilo k obhajilni mizi. Po cerkveni slavnosti smo odšli v zavodsko dvorano. Tam je bil najprej slavnostni govor, nato četrto dejanje Fabbrijeve drame „Delirij“, sledil je psalm 23 in govor na Gori. Govor je imel g. Božo Fink. V njem je najprej jasno podal analizo sedanjega sveta, naše skupnosti in posameznikov. Potem pa je pribil: „Mi pa vemo, kje je izhod iz slepe ulice. Poznamo pot Resnice in Življen ja. Zato nam je. v vseh neprilikah mnogo laže, ker se zavedamo namena življenja in smisla žrtev. Današnji dan je praznik naše rešitve sveta, zato pa praznik sreče in veselja, ko se klanjamo Kralju vsega vesoljstva, nepremagljivemu in neminljivemu Gospodarju. V četrtem dejanju drame „Delirij" sta nastopila ga. (Nataša Smersujeva in g. Nikolaj Jeločnik. Psalm 23 so v zboru podali gojenci škofovega zavoda iz Adrogueja. Govor na gori, odrsko podobo v slogu oratorija za soliste, je kot ostale točke pripravil režiser g. Jeločnik. Kot solisti so nastopili ga. Pavči Eiletzeva, ga. Nataša Smersujeva, g. Frido Breznik, g. Jeločnik in gojenci škofovega zavoda. Točka je z molitvijo Gospodove molitve izzvenela resnično kot mogočna himna Kristusu Kralju.. DEVETI SOCIALNI DAN Stalni odbor za socialne dneve ▼ Argentini je letos pripravil že deveti socialni dan. Bil je v nedeljo, 12. novembra v Slovenski hiši v Burno® Airesu. Socialni dan se je pričel s sv. mašo, katero je daroval g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru je razvijal misli o pomenu socialnih dni za katoličane. Zborovanje samQ pa je pričel predsednik stalnega odbora g. Avgust Horvat. V predsedstvo' zborovanja so bili izvoljeni: predsednik g. Aleksander Majhen, gdč. Mija Markež, g. Maks Osojnik in g. Stane žužek. Predavanji» so bila tri. Prvega, pod naslovom „Cerkev nas uči in mi jo moramo poslušati", je imel prof. dr. Ignacij Lenček. G. France Pernišek je govoril: „Kaj nas uči nova okrožnica Janeza XXIII. „Maiti in Učiteljica". Temo: „Živimo po socialnem nauku Cerkve" pa je obdelal g. Rudolf Smersu- Na socialnem dnevu so bile sprejeto sledeče resolucije: 1. Reševanje socialnih in gospodarskih problemov zavzema v sodobnem življenju izredno važno mesto. N» tem področju se danes odločajo boji med različnimi svetovnimi nazori, ki so idej-n» podlaga konkretnih rešitev. 2. Načelna reštev osnovnih socialnih Problemov je samo ena, kot je resnica le «va Pot do nje nam kaže Cerkev. 3. Cerkev ima pravico in dolžnost učiti vernike tudi na socialnem in gospodarskem področju, zato so verniki dolžni Poslušati njen nauk, prevzeti ga in se ravnati po njem. 4. Katoliška Cerkev je za reševanje uocialnih problemov že veliko storila. Nova socialna okrožnica papeža Janeza NXIH. Mater et Magistra je ponoven dokaz zato. 5. Ne more biti sodobnega katoličana, ki ne bi poznal socialnega nauka Cerkve. Poznanje tega spada nujno k izobrazbi sodobnega katoličana. 6. Slovenci v izseljenstvu bomo zato v bodoče še bolj smotrno študirali socialni nauk Cerkve in skušali nadomestiti, v kolikor je bilo morda zamujenega v zadnjih letih. 7. Organizacijam in društvom se priporoča, da ustanovijo posebne stalne krožke za študij socialnega nauka Cerkve in sodobnih socialnih problemav. Kjer to ni mogoče, naj se organizira vrsta predavanj, ki boldo obravnavala ta vprašanja. 8. Posebno skrb posvečajmo socialni vzgoji mladine. Zato mladinskim organizacijam še posebej priporočamo, da se zanimajo za socialni nauk Cerkve, ga študirajo iln širijo med članstvom in v okolju. 9. Vsem članom slovenske skupnosti se priporoča, da so naročeni vsaj na emo revijo ali časopis, ki redno obravnava socialno vprašanje v luči socialnega, nauka Cerkve. 10. Slovenske časopise, revije in knjižne založbe prosimo, da objavljajo tudi članke in, razprave socialne vsebine oziroma, da sociolnška dela vključijo v vrsto svojih izdanj. 11. V nobeni družinski knjižici naj ne manjkajo socialne okrožnice papežev in knjige, ki' obravnavajo katoliški socialni nauk. Skupina gojencev škofovega zavoda iz Adro-Oueja na proslavi Kristusa Kralja v Buenos Airesu V. MLADINSKI DNEVI V MENDOZI Mendoški slovenski fantje in dekleta, organizirani v SFZ in SDO, so leto» slavili že petletnico svojih vsakoletnih praznikov. Letošnje vodilno geslo je bilo: „Narod naš dokaze hrani“. Mladinski dnevi so se pričeli v soboto, 14. oktobra, s skupno recitirano sv. mašo, katero je imel duhovni vodja odsekov č. g. Jože Hom. Po zajtrku v Domu je sledilo dopoldansko zborovanje. Po himni „Naprej zastava Slave" je predsednik Janez Štirn pozdravil vse navzoče in začel zborovanje. Najprej so za uvod govorili č. g. Jože Hom, prof. Božo Bajuk in predsednik zveznega odbora SFZ g. Tomazin iz Buenos Airesa. Na programu sta bili dve krasno izdelani predavanji: Enega je pripravil iz Buenos Airesa č. g. direktor Anton Orehar, drugega pa g. Ruda Jurčec. Prvi je nosil naslov: „Borba slovenskega naroda za ohranitev krščanstva", drugi pa: „Borba slovenskega naroda za njegov obstanek“. Zvečer je bila gledališka predstava „Naša kri". Režiral je g. Rudi Hirseh-eger. V nedeljo dopoldne je bila najprej skupna sv. maša, popoldne pa telovadni nastopi in zatem prijetno razvedrilo. IX. MLADINSKI DAN V BS. AIRESU Nedelja, dne 5. novembra, je bil v Buenos Airesu dan slovenske mladine-Osrednji slovenski mladinski organizaciji, Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza, sta priredili že tradicionalni mladinski dan. Letos je bil že deveti. Kot prejšnji, je bil tudi ta na slovenski Pristavi v Moronu. Vsa prireditev, ki je pokazala življenje in delo naše mladine in je zelo dobro uspela, je bila razdeljena na dva dela. Dopoldne je bila najprej sv. maša, nato zborovanje; popoldne pa nastopi in družabni del. Sv. mašo je daroval duhovni vodja SFZ č. g. dr. Alojzij Starc. V cerkvenem ' govoru je razvil misli o potrebi in važnosti duhovnega življenja pri mladini, ki živi v sredi velemestnega življenja. Med sv. mašo je lepo število deklet in fantov pristopilo k sv. obhajilu. Po sv. maši je predsednik zveznega odbora SFZ Jernej Tomazin otvoril mladinsko zborovanje. Na programu s» bile tele točke: petje zbora SFZ pod vodstvom Jožeta Malovrha; zborna recitacija Zupančičeve „Z vlakom“, katero so pripravili naši srednješolci in srednješolke, petje zbora SDO pod vodstvom gdč. Anke Savelli in govor člana SFZ Milana Magistra. Magister, nekdanji predsednik SFZ — te dni je tudi dokončal študije na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze — je v jasnem, prepričevalnem govoru osvetli cilje mladinskih organizacij, nakazal nova pota in vse vzpodbudil k velikodušnemu delu. Na popoldansikem delu prireditve pa je nastopila mladina iz Adrogueja, La-nusa, Morona, Ramos Mejie, San Justa in San Martina. Da so telovadni nastopi dobro uspeli imajo največ zaslug: ga. Iva Vivodova, gdč. Milka Burja, gdč. Mari Urbanijeva, gdč. Marija Mehle, gdč. Francka Tomažin, g. Avgust čop, g. Jože Čampa in g. Lojze Mehle ter g. Lojze Modic. Vsi ti so ure in ure vadili slovensko mladino. Za zaključek je sledila tekma v odbojki med moštvom iz Adrogueja in SFZ. Zmagali so z majhno razliko poslednji. Prireditev je trajala do 9,30 zvečer-Ob tej uri pa je Pristava utihnila, rojaki pa so veseli odšli na svoje domove. Tri zaobljube Povest iz Slovenije Spisal Janez Jalen Lenka je prav takrat postavila novo pijačo na mizo in takoj oporekala, nikogar drugega ni imela in nikdar ne bo imela mogla imeti rada kakor samo Klemena- Naca je obmolknil in narejeno za-kašljal, kakor bi se mu bila beseda zataknila. Očividno se je ob imenu Klemen nečesa cfomislil, česar ne bi rad povedal. Srknil je požirek rebule, se spre-umel in zastavil pogovor od drugega vogla. ,.I, saj vem. S pokonci postavljenimi ušesi čakate, kdaj vam povem, kako sem do voza in konj prišel.“ „No, no, no,“ so mu drug čez drugega začeli pritrjevati. Lenka pa je odšla v kuhinjo in komaj zadrževala solze. Vedela je, da Naca od Klemena nekaj ve, pa se obotavlja povedati. Nič dobrega ne bo, če ni celo najhujše. In se je molče razžalostila: „Preklicani furmani! Kar presedajo mi že. Samo konj pa kobila, pa žrebe in žrebec in drujka in letnica in voz 'n parizar. Kakor bi za človeka nič več srca ne imeli.“ Nesla je spet na mizo, sedla k peči in prisluhnila pogovoru. „Tok, ti si tega mnenja, da so pari-*ar in konji sedaj tvoji?“ „Čigavi pa?“ „Kako si pa do njih prišel?" „Znati je treba “ Naca je začel pripovedovati, da je o svetem Lukežu pri Lipskem prišel ob konje in voz in se peš začel umikati, dokler ni došel zapuščene vprege. Zasmilili so se mu konji, pa je sedel na voz in poskrbel zanje. Da je konec tepene vojske cela čreda zapuščenih konj, ki se pasejo na usahli travi, in brez števila v cestne jarke prevrnjenih voz, tega bi si pa ne bil nikoli mislil. Kar prebiral si je vozove in konje, dokler ni prišel do poštene vprege. Ko je bil že dovolj daleč nazaj, je pa odvrgel še zadnjo vojaško našemljenost in zabrisal vsa znamenja vozotajstva in kakor mogočen vozar zapeljal na široko cesto. Vsi so ga tudi za takega imeli in ga kar nič niso ustavljali. Tako je pri-vozaril srečno domov. „Marija Pomočnica z Brezij mi je pomagala, kateri sem se ves čas pobožno priporočal- Pa sem se ji tudi danes, ko sem mimo vozil, šel lepo zahvalit. Kaj revna je njena podoba. Treba bo poskrbeti za drugo-“ „Pa ti je Marija tudi rekla, da so zdaj voz in konji tvoji ?“ „To sam vem. Pa pokaži, kateri je tvoj.“ „Moj ni nobeden, ampak —" „Kar oglasi naj se, vsakemu ga pri priči vrnem. Jih nič ne skrivam in sem jih očitno pripeljal domov." „Čudno gorjuško pamet imaš!“ „Nič čudno. Pravo. Če bi ti, postavim, našel mošnjo denarja, pa bi dal oklicati, kdo jo je izgubil, in bi se nihče med letom ne oglasil, kaj bi potem tolarje in cekine proč vrgel?" Nihče mu ni vedel odgovoriti, čeprav so mu vsi zavidali. „Sodim, da bi tile štirje konji, ki bi jih bilo zares škoda, brez mene najraje niti ne živeli več-“ Naca si je nalil poln kozarec rebule in jo na dušek izpil. „Tok, se misliš sedaj za vselej poprijeti vozarstva ?“ „Nak! Tisto pa ne. Nazaj v bohinjske gore pojdem. Nisem na cesti rojen.“ Vsi so mu pritrdili, pa ga je le redko kdo prav razumel. Začeli so se razhajati. Naca se je pa, čeprav je bil truden, kar nekako obotavljal in čedalje bolj pogledoval Lenko. Ko sta nazadnje ostala sama, je prisedel k njej na klop pri peči. „Lenka!“ Nacu se vino ni skoraj nič poznalo. Lenka je bila že vsa nestrpna: „Te že ves večer pogledujem in vem, da bi mi nekaj rad povedal.“ „Res je. Sem obljubil, ko sem odhajal na vojsko, da Klemena pozdravim in mu povem, kako zvesto ga čakaš —“ „No, in si mu ?“ je razburjeno vstala Lenka. „Ne, ga nisem nič srečal.“ „Kaj pa potem pripoveduješ,“ je razžalošČena sedla brhka točajka nazaj na klop. „Poizvedel sem pa, da se sicer iz Rusije ni vrnil, zmrznjenega pa tudi ni nihče videl. Nekdo je celo hotel vedeti, kako ga je vsega opešanega odnesel neki ruski kmet na mršavem konjiču v stepo, menda na svoj dom. Morebiti še živi, morebiti pa ne več. Upaj, d!a se vrne in zagori vajina ljubezen v visok kres. Bog daj! V božjih rokah smo vsi.“ Naca je odšel v konjak, legel kar oblečen na pograd in koj zaspal. Lenka do jutra ni zatisnila očesa. Noč je prejokala. Vreme se je ustalilo. Celo sonce je kdaj pa kdaj posijalo. Dnevi so pa bili vsak dan krajši. Zjutraj se kar ni ho- telo zdaniti, zvečer si je pa bilo treba začeti zgodaj svetiti. Ceste so- zopet stekle po starem tiru in vozarji so sc ustavljali pod Broscem samo zjutraj in zvečer. Čez dan so se pa gostje bolj poredko oglašali. Lenka je sedela pri- zakurjeni peči in zaokrožala peto nogavice, ki jo je sama sebi pletla iz rdeče pobarvane volne. Pa prav nalašč iz rdeče, čeprav bi ji bile modre bolj več. črnili pa sploh me. Bi ta ali ona utegnila misliti, da že žaluje za Klemenom. Štela je zanke in se trikrat zapored zmotila. Morala je podirati in znova začenjati. Je kaj slabo videla, ko je z vso silo komaj zadrževala solze. Šlo je proti poldnevu. Cesta je molčala in vse je bilo tiho. Kakor bi se napravljalo k snegu. „Kres. V visok kres zagori moja ln Klemenova ljubezen," je povzela Lenki-na misel neokretnega gorjuškega Naca besedo in sama zamodrovala: „Nočem si še priznati, da ne zagori več kres. Samo — če prav vem, bi se zjutraj še iz vsakega kresi šča dialo izbrskati toliko žerjavice, da bi ne bilo treba kresati znova ognja, pa bi vseeno planil visoko pod nebo. Kdor bi pa pod noč na dan Janeza Krstnika razbrskava! kre-sišče, bi pa izpod pepela komaj v vsakem stotem izgrebel še toliko žerjavice, da bi me bilo treba znova kresati ognja-Prav tako je in nič drugače z mano in Klemenom.“ Zunaj je bilo še vedno vse tiho. Celo iz kuhinje so vsi odšli in se ni nihče oglasil. Kakor bi bil ves svet izumrl, njo pa samo pustili živeti, da čaka sodnega dneva. „Na, spet sem se zmotila-“ Začela je šteti: „Dvanajst, trinajst, štirinajst — Spet narobe.“ Jezno je potegnila jekleno pletilko iz kamp in četrtič začela podirati rdečo nogavico. Lenki se je v glavi kakor zavrtelo: Hienda me ras iz onstranskega sveta opominja Klemen, da mi drugega ne ostane, kakor da zapojem tisto: „Oblekla bom črni gvant, saj bil je to moj fa.nt, ki v grobu leži.“ In je z nekako togoto poprijela rdečo nogavico med stisnjena kolena, začela razdirati in navijati volno v klop-čič. „Nič. črne nogavice si spletem. Po tudi, če mi rečejo, da sem bila njegovo.“ Besede niti po tihem ni utegnila več -zreči. Skozi vso grozo zapuščene tihote — niti tega bi no vedela povedati, kdaj je vrata odprl — je stopil pred njo s prvo senco starosti ovenčan, lep in razumnega obraza mož. Zastrmel se je, razprostrl roke in spregovoril: „O ti moj ljubi angelček! Si res ti?“ Lenka je gledala tujca ni ni vedela kaj reči. Vinjen ni bil. Morebiti se pa revežu že malo blede. Pa ni podobno. „Lenčka! Saj si Lončarjeva Lenčka z Ljubnega?“ „Seveda sem. Pa sedaj sem že Lenka in že davno ne več Lončka.“ Ta hip je prepoznala gosta in se začudila- „Oooo! Mojster Laayer!“ „Prav veš. Polde Layer. Tine se mi je pa prvi teden v ječi izkašljal. 6e pomniš, kako nisi znala biti mirna, ko sem tvoj otroški obrazek za angelčke posnemal?“ „O, še, še,“ je potrdila žalostno Lenka, kakor bi hotela reči: „Kje so tisti brezskrbni, četudi z jokom spremljani, otroški časi.“ Mojster Layer pa je nadaljeval: „Tistega leta je bilo to, ko sem slikal svetega Vida za Brezje, Tine pa evangeliste za na prižnico v Ljubnem. Nisi hotela in nisi hotela biti mirna, pa ti je mama krilce pridvignila in te malo s plosko roko pobožala po zadnjih ličkih. Jaz sem te pa hitro ujel in naslikal namesto angelčka znsolzeno de- klico in sliko krstil z imenom Pivi sunek v srce. Saj mi je šlo trdo, prav za grinte trdo, tvojega: objokanega obraz-čka pa nisem in nisem mogel prodati. Če sam nimam otrok, naj imam pa vsaj tega objokanega angelčka, sem si rekel. Pa so mi te Francozi ukradli,“ je Layer znižal glas, „razbojniški pridigarji svobode. Se še spominjaš?“ „O, še, še,“ je znova potrdila Lenka. „Mojster, kaj ne boste nič sedli?“ je prijazno povabila točajka. „Seveda bom. Saj prav zato sem se ustavil pri vas. Truden romar sem. V ječi sem se zaobljubil, da najprej peš in tešč poromam iz Kranja na Brezje, če bom še kdaj mogel stopiti v svojo delavnico. Od Brezij do vas pa nisem bil več obvezan priti peš, pa sem vseeno prišel, ko ni več daleč in nisem naletel na noben voz.“ Layer je sedel k mali mizici ob kamrinih vratih. „Mojster! S čim naj vam postrežem? Poldne bo kmalu zvonilo, vi ste pa še tešč." „Šilce žganja mi najprej prinesi — prvo pomoč v sili — pa za usta kruha, da pekočino zamašim. Hkrati mi pa maselc vina natoči. Pot me je ožejala." Lenka je uslužno postregla, postavila kar skoraj polno cilarico hruševca na mizo, komaj načet hleb kruha in vino, sedla spet k peči im znova začela plesti rdečo nogavico. Kar mimogrede je pozabila, dai se je bila namenila vso podreti in si naplesti črne. Slikar Leopold Layer je medtem iz-priznil Šilce dišečega tepkovca, isi odrezal za usta rženega kruha, skrnil požirek briške rebule in spregovoril. Vedel je, da Lenka, objokani angelček, ne bo odprla ust, če sam ne začne. Naslonil se je na nastavek klopi, kakor bi se hotel odpočito od večletnih skrbi, zataknil palca za odprtino telovnike oh ramah in kakor vzdihnil: „O da! Kako se svet čudno suče.“ „Bo kar res,“ je potrdila neizkušena točajka, ki se je zavedala, da mora ustrežljivo odgovoriti. Če ne zavoljo drugega, pa zavoljo prijaznosti. „Deklič! Ti o tem kar nje ne veš. Jaz pa — Svoje dni sem bil pod Bro-acem kakor doma. Mladi smo bili in marsikatero smo razdrli. Sedaj me pa le dobra tri leta ni bilo pod to streho, izpod katere se mi je gorje rodilo.“ „Tudi vam?“ je ušla beseda Lenki-Layer je obstrmel: „Kaj hočeš reči • tvojim 'tudi'?“ Pridvignil je ramena. „Da bi nikdar te hiše videla ne bila.“ „No, no, no,“ je začel miriti obupano mladost poštami slikar. „Ne bo tako hudo, kakor si domišljaš. K meni pridi, moj objokani angelček, da se pomeniva.“ Potrepljal je z dlanjo po klopi tik zraven sebe in povabil: ,/Sem sedi.“ Lenka je odložila nogavico, vstala in res prisedla kakor k očetu na Layer-jevo desno stran. „Pa, da mi ne boš jokala, ko nisi več trmast angelček." „Ne bom,“ je obljubila Lenka. Potem sta se pogovarjala, pa ne na dolgo, na globoko. Lenka res ni nikoli glasno zajokala, samo kdaj pa kdaj je globoko zaihtela in, so ji tiho zdrsnile solze na veneče rožno lice. Celo mojstra Layerja ni bilo sram obrisati si očesa. Zunaj je bilo pa še vedno vse tiho. Ko sta se drug drugemu že do dna izpovedala, si je Layer ponovno z belim robcem otrl obraz, grede pa zbral misli, objel Lenko okrog ramen, kakor oče trpečega otroka, in spregovoril: „Nič ne toži, nič ne jokaj! Boš videla, da se bo še vse na prav zasukalo. Bog že ve, kaj dela- Ljudi včasih preizkuša. Tako tudi vaju s Klemenom.“ ,,če je pa že Klemen mrtev?“ „Kje imaš črno na belem, da res nič več ne živi ?“ je hotel kakor nekako vzrojiti Layer. „Premišljujem noč in dan, pa se mi včasih zazdi,da je še živ, včasih pa, da je že davno pokopan, ča ga niso kakor sto in tisoče drugih volkovi raztrgali in požrli.“ „Veš kaj, Lenka! Zaobljubi se še ti, kakor sem se jaz. Trdno sem bil že prepričan, da moje življenje niti piškavega oreha ni več vredno. Pa sem še vedno živ in zdrav in svoboden. In pomladi, ko n‘e bo malta več zmrzovala, pridem, se nastanim pri vas in poslikam kapelo Marije Pomagaj na Brezjah." „Vam je bilo lahko, če niste mogli Mariji d!ati denarja, ji pa poklonite svoje znanje. Kaj naj ji pa jaz dam, ko nimam nič in ne znam mič ?“ „O, pa še kakšno bogastvo imaš, deklič! Neprecenljivo.“ „Mojster, spet v ugankah govorite.“ „Lenka! Obljubi Mariji svojo dekliško čistost." Točajka se je odmaknila od slikarja in začudeno pogledala mojstra: „Dai bi šla v samostan? Naka!“ je odločno odkimala z glavo. „Ne mislim tako. V trdno zidani hiši ni težko braniti devištva. Dokaj poguma je pa treba, da dragoceno ogrlico iz samih brušenih biserov nedotaknjeno ohraniš ob prevozni cesti, sredi prijaznih, če me bogatih, pa vsaj bahatih in dokaj kratov tudi pijanih vozarjev." „Še vas ne razumem. Kaj pa, če se Klemen vrne in bi se ne mogla vzeti ? Ne, ne, ne. Ne bom obljubila, česar ne bi mogla držati,“ je bila odločna Lenka Layer je pogledal zardeli točajki globoko v oči. „Če se Klemen vrne, se bosta pač vzela, saj prav zato, da bi ostal živ, se boš zaobljubila.“ „Pa kaj naj potlej Marij» obljubim?“ ..Da se ne boš možila, če ne boš •tiogla Klemena vzeti. In da., no, saj veš — česar te Bog varuj — tudi brez zaobljube ne boš —“ »To za mene ne bo žrtev, ker mi še na misel ne pride, da bi kdaj koga drugega sploh mogla rada imeti kakor Klemena." Lenka je bila nekako užaljenaa. La-^er je pa mimo pripomnil: ,.Mlada si še in ise ti še sanja ne, kaj vse lahko življenje prinese.“ In je Poudaril: „Zarečenega kruha je več pojedenega, kakor pa zapečenega." Lenka pa je odločno spregovorile: „Klemenu ali pa Mariji naj bo darovano moje življenje. Tu je moja roka.“ Odločno je segla slikarju v desnico: „Kar posuši naj se, če bi te zaobljube ne držala “ „Zdi se mi,“ je nagnil mojster glavo malo po strani, „da si malo preveč rekla.“ „Nič preveč. Prej premalo,“ je za-trmoglavila Lenka. Zunaj so začele padati prve snežinke. Ker je bil Layer še tešč, sta se preselila v kuhinjo, da mu Lenko ocvre nekaj jajc. Domači se še vedno niso vrnili od pogreba gospodarjeve sestre. OB NOVEM LETNIKU Lep pozdrav in blagoslovljeno leto 1962 vsem sodelavcem,naročnikom in bralcem „Duhovnega življenja“. S to številko pričenjamo, z božjo pomočjo, 29. letnk. Upamo, da bo tudi ta oblikovno lep, vsebinsko bogat, vsem rojakom po svetu v veliko korist, Bogu in Materi božji v čast. „Duhvno življenje“, ki bo obsegalo kot doslej, če Bog da, 704 stran, Vam bo nudilo mnogo zanimivega branja, veliko novic, povest, roman v slikah in vrsto koristnih ter prijetnih napotkov za življenje: družin, očetov in mater, fantov in deklet. „Božje stezice“, priloga „Duhovnega ä'vljenja“ za našo šolsko mladino s 176 stranmi pa bo pravo doživetje za „mlado in staro“. Skupaj torej 880 strani lepega, koristnega in nad vse potrebnega branja! Radi bi, da Hi to tako potrebno revijo v zmedi našega časa vsi z majhnimi stroški prejemali, toda stalna rast cen, ki je v Argentini takorekoč na dnevnem redu, nas sili, da moramo, če nočemo zobrest' v dolgove iti tako revijo izgubiti, dvigniti ceno na 400 pesov. Prepričani smo, da boste vs to razumeli in reviji, ki je postala že košček „Vašega doma“, ostali zvesti. Hvaležni Vam bomo, če boste naročnino čimprej poravnali. Kdor bo poravnal naročnino do nedelje, 4. februarja 1962 — prireditve „Duhovnega življenja“ — bo lahko deležen bogatega nagradnega žrebanja. KONZORCIJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“ KJE J E KAJ Naš voščilo za božič 1 1'ota modernih ateistov 'k Bogu 2 Žetev je velika, delavcev pa malo 7 Od vzhoda do zahoda 8 Začetek in konec 10 Jeglič v anekdotah 15 Glas iz Rima 16 Človek in lestvica 18 Naša nedelja 22 Krščansko pojmovanje poklica 21 Molitveni namen za januar 25 Človek, ki je prišel iz Moskve v Fatmo 26 Dopolnite stavke, če znate! 28 Moskovski patriarhat in bodoči cerkveni zbor 29 • Zakaj so o božiču tri sv. maše 30 Božič v družini 32 11 zapovedi' za gospodinjo 32 Prvi meseci življenja 34 Slepota 34 Mladinska anketa 35 Pogovor o šoli 38 Recepti za telo in dušo 38 Ob petstoletnici ljubljanske škofije 41 Detektivska uganka 44 Quo vadiš: roman v slikah 46 , Ribica in pastirička 50 Primorske vesti 51 Film: Kralj kraljev 54 Od doma 52 Med nami v Argentini 56 Tri zaobljube 59 LETO XXIX. št. 1 JANUAR 1961 Bdttor responsable Antonio Orchar, Ramön Falcön 4168, Bs. Aires. Registro do la P rop. Intelectual N 9 674.991. Tiska tiskarna Vilko S R. L. Estados Unldoa 426. Bs Aires POVERJENIKI Argentina: Dušnopastirska pisarna. Ramön Falcön 4158, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.: „Familia", 3116 dass Ave, Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia Italija: Zora Piščanc, Riva Plazzutta 18, Gorizia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Celoletna naročnina za Argentino in države, ki nanjo mejijo (razen Uruguaya> 400 pesov. za ZDA in Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo 95 šilingov: za Italijo 2.060 lir; drugod protivrednost dolarja duViovno XIV I la viJa «»pirltv«! . ■ ■ IWmtL-T m ■ ■ Duhovno življenje“ Je slovenski verski mesečnik, ki i urejujejo pa dr. Jože Rant, dr. Branko R da ja konzorcij (Anton Orehar n, dr. Alojzij Starc ga Alojzij Starc '■ ! ■ Sr- :