Obvestilo bralcem
Zaradi kulturnega praznika izide prihodnja številka Štajerskega tednika s prilogo TV-okno v četrtek, 7. februarja.
Uredništvo
Tednikov pogovor
Ptuj • Andrej Čuš, najmlajši poslanec Državnega zbora
O Stran 4
Ptuj, torek, 5. februarja 2013
letnik LXVI • št. 9 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEBlf 1K
Ptuj • 53. Kurentovanje
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Športnik leta 2012 v MO Ptuj •
»Športniki nas velikokrat razveselijo« O Stran 15
Za prevlado pozitivnega
Ptuj je od nedelje, 3. februarja, pustna prestolnica Slovenije in Evrope. Na mestnih ulicah in trgih se bo do 12. februarja predstavilo 15 tisoč mask iz 15 držav, ki naj bi jih videlo okrog 150 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč.
Mali nogomet
• ŠD Rim zmaga, Stojnčanom 2500 evrov
O Stran 14
Poudarki 53. Kurentovanja, ki poteka pod sloganom Prebudi mistično v sebi in si prizadeva za prevlado pozitivnega, so na prenosu tradicije na mlade, prvič se organizirano v tem času predstavljajo tudi mlade glasbene skupine, pripravljajo pa tudi prvi mestni pustni korzo, s katerim bodo počastili 140. obletnico prve organizirane ptujske pustne povorke. Organizatorji 53. Kurentovanja so tudi odstopili od ustaljene prakse častnega pokroviteljstva; pomenljivo so ga iz političnih voda prenesli na Zvezo evropskih karnevalskih mest FECC. Kakorkoli že, začelo se je dobro, tudi vreme je bilo naklonjeno prvi pustni povorki - srečanju tradicionalnih pustnih likov in mask iz Slovenije in tujine, na kateri je nastopilo 1800 udeležencev iz osmih držav. Največjo skupino so sestavili kurenti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Juršinci • S 17. redne seje
Rokomet •
Marinčkova previsoka ovira
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
O podizvajalskem pluženju „na lepe oči"
Zadnja seja juršinskega občinskega sveta se je začela s poročilom ravnateljice tamkajšnje Osnovne šole in vrtca, saj naj bi bilo v preteklosti v tem zavodu precej „čudnega" oziroma prekomernega zaposlovanja, za precej vročih besed pa je poskrbela svetnica Vesna Krampelj.
Predsednica Nadzornega odbora Dragica Germin je poročala o zadnjih treh nadzorih in o celotnem delu v letu 2012. Med drugim je opozorila vodstvo občine, da morajo društva podati natančna poročila z računi, kako so porabila doniran denar, in da se slednji ne more nakazovati vnaprej, ampak za nazaj, na podlagi zahtevkov oz. računov. Svetniki so poročila poslušali brez besed, zataknilo pa se jim je pri vprašanju financiranja društev. Dragica Toš Majcen je vprašala: „Tu bodo težave. Kako naj društva po opravljenih zadevah dobijo denar, hkrati pa ga morajo porabiti do konca leta? Pri nas so razpisi za društva komaj poleti, do takrat člani zalagamo svoj denar. Bi bil možen razpis, kjer bi društva lahko dobila kakšno akontacijo? Ali pa,
če bi prej pripravili razpise? Recimo, za pustovanje imajo nekatera društva že zdaj stroške, člani dajejo svoj denar, potem pa čakajo do poletja in še čez ..."
Germinova je možnost akontacije odbila, lahko pa se razpisi seveda pripravijo prej, že dan po uveljavitvi proračuna: „Seveda pa se denar nakazuje po opravljenih dejavnostih, na osnovi računa pač večkrat na leto ..." Župana je ob tem pojasnilu malo zabolela glava, češ da lahko potem vsako društvo pride s po 50 računi skozi leto, kar bo ogromno dela za občinsko upravo, Germinova pa je ostala neomajna: „Tako zahtevata zakonodaja in Računsko sodišče. Pa tudi na Ptuju tečejo zadeve tako in še nobeno društvo ni zato propadlo!"
O Stran 6
Nekaj grenkih je juršinskim svetnikom in županu tudi tokrat nalila predsednica NO drugim tudi to, da lahko društva prejmejo denar šele po opravljenih aktivnostih in vljenih računov.
Foto: SM
Germinova; med na osnovi izsta-
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 5. februarja 2013
Slovenija • Vlada ni potrdila memoranduma
O memorandumu za arbitražno sodišče odloča DZ
Vlada tudi v petek ni potrdila predmeta spora in memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško. Oboje je poslala v odločanje DZ, potem ko je dopolnila predlog predmeta spora projektne skupine MZZ. DZ naj bi odločal v ponedeljek. Zunanji minister Karl Erjavec zapleta ni želel komentirati, opozicija pa je premiera obtožila igranja z usodo Slovenije.
Janša finančno ministrstvo začasno prevzema sam, ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa Zvonko Černač
Premier Janez Janša je DZ obvestil, da bo funkcijo ministra za finance namesto Janeza Šušteršiča začasno opravljal sam. Istočasno je DZ obvestil, da bo funkcijo ministra za pravosodje in javno upravo namesto Senka Pličaniča opravljal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Z obvestilom se je DZ seznanil ob začetku petkove seje.
DZ se je namreč v četrtek seznanil z odstopoma ministrov iz vrst DL, ki je zapustila koalicijo, ministra za finance Janeza Šušteršiča ter ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča.
Nato je Janša ponudil resor pravosodnega ministrstva Ljudmili Novak, ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu. A je Novakova ponudbo zavrnila. Kot je pojasnila danes pred sejo vlade, sta področji pravosodja in javne uprave zelo obsežni ter zahtevata veliko specifičnega znanja in tudi izkušenj. Zahtevata pa tudi »celo osebo«, je dejala. Zato se je Janši zahvalila za ponudbo in izrazila prepričanje, da bo našel ustrezno rešitev.
Dejala je še, da je odločitev sprejela sama, ampak tudi po posvetu znotraj stranke.
Janša je sicer moral državnemu zboru sporočiti, kdo bo nadomestil ministra, ki sta odstopila, v desetih dneh od prenehanja njune funkcije, a je to storil že naslednji dan.
Začasno vodenje resorjev lahko traja največ tri mesece. Zakonodaja je pri vprašanju, koliko časa lahko obstane takšna manjšinska vlada, nedorečena, večina pravnih strokovnjakov pa se strinja, da lahko deluje tudi do konca rednega mandata. Vlada je sicer ostala brez večinske podpore po odhodu DL iz koalicije. Odhod iz koalicije sta napovedali tudi DeSUS in SLS. V DeSUS bodo to predvidoma storili danes, v SLS pa naj bi počakali do konca februarske seje DZ. V tem primeru bi vlado zapustili še štirje ministri - za zunanje zadeve in za zdravje iz kvote DeSUS ter za kmetijstvo in okolje in za gospodarstvo in tehnologijo iz kvote SLS.
Premier Janez Janša je po seji vlade sporočil, da vlada omenjenih izhodišč in memoranduma ni sprejela in da predlaga, da DZ na izredni zaprti seji do ponedeljka odloči, kakšno besedilo bo Slovenija poslala arbitražnemu sodišču. Podpredsednik DZ, ki začasno nadomešča predsednika DZ, Jakob Presečnik je potrdil, da bi DZ lahko odločal o zadevi v ponedeljek.
Vlada je že tretjič obravnavala četrto redno poročilo o delu projektne skupine za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem, in prvič memorandum v celoti. Obravnavali so dva predloga predmeta spora - A in B. Prvega je pripravila projektna skupina MZZ, drugega pa naj bi po poročanju medijev pripravil Zavod 25. junij. Ta naj bi določal kopensko mejo na Savudrijskem polotoku, s čimer bi bil slovenski tudi cel Piranski zaliv.
Kot je pojasnil Janša, je vlada ocenila, da t.i. predloga B »zara-
di vsebinskih, pa tudi časovnih zadržkov«, ni možno implementirati v memorandum, zato je predlagala malenkostne dopolnitve predloga A. DZ pa naj bi odločil »med osnovno varianto in minimalno dopolnjeno varianto in to v rokih, ki bodo to minimalno korekcijo omogočili tehnično in časovno«.
Vsebina predloga memoranduma naj bi po trditvah vlade »v celoti sledil zgolj predlogu A«, katerega vsebina pa po oceni vlade ni skladna s sklepom o zaščiti slovenskih interesov, ki ga je DZ sprejel 18. februarja 2009. Zato se je zaradi tega problema »povsem formalne narave«, kot je dejal Janša, odločila za napotitev zadeve DZ.
V sklepu DZ iz leta 2009 je med drugim zapisano, da Slovenija »zavrača spreminjanja stanja na kopnem in morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi izvajali pristojnosti, med drugim tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure
pri Hotizi ter ko je imela teritorialni stik z odprtim mojem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom«.
Vlada je ob tem ugotovila, za z zakonom o ratifikaciji arbitražnega sporazuma vsebina omenjenega sklepa ni bila presežena in spremenjena, zato sama nima pristojnosti, da pri tako pomembnem vprašanju odloča v nasprotju z odločitvijo DZ.
Premier Janša ne pričakuje velikih težav ob odločanju v DZ, menil pa je tudi, da odložitev roka za oddajo memoranduma ne bo potrebna.
Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi) se je v pismu predsedniku države Borutu Pahorju, premieru Janši in Presečniku zaradi razpadanja koalicije sicer zavzel, da vlada arbitražno sodišče zaprosi za nekajmesečni odlog posredovanja memoranduma v skladu s 6. členom pravil Stalnega arbitražnega sodišča.
V strankah so povedali, da s spremembami še niso seznanjeni. Do odločitev vlade pa so bili še posebej kritični v opozicijskih PS in SD, v LD pa je niso želeli komentirati.
Predsedujoča PS Alenka Bra-tušek je premiera Janšo obtožila, da se igra z usodo Slovenije. Vlada bi morala sedaj memorandum samo poslati v Haag, z zavlačevanjem pa lahko zgodi dvoje - ali bo Slovenija zamudila rok 11. februarja in bo sodišče imelo samo argumente Hrvaške, ali pa bo poslala popravljen memorandum, »Slovenija pa ostane brez ekipe svetovno znanih odvetnikov«, ki ga je pripravila, je opozorila.
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je poudaril, da mora vlada spoštovati proceduro, ki je določena v arbitražnem sporazumu - torej vlada mora potrditi memorandum in ga kot takega poslati v DZ. »Vse ostalo je zopet izkoriščanje tega pomembnega vprašanja za dnevno-politične potrebe, kar je nedržavotvorno in neresno,« je dejal.
Presečnik (SLS) pa je ocenil, da želi »vlada predvsem seznaniti DZ z gradivom, ki ga je pripravila«, za kar ima po poslovniku DZ možnost in pravico.
O vsebini predlogov A in B sicer ni veliko znanega, saj je po arbitražnem sporazumu postopek tajen. Je pa poslanec SD Samo Bevk, ki je član OZP, dejal, da je predlog A celo boljši od sporazuma Drnovšek-Ra-čan. Po poročanju TVS naj bi bili v popravljeni različici tudi štirje sporni zaselki na levem bregu Dragonje.
SD: Arbitražni sporazum določa, da predmet spora s Hrvaško določi vlada
Pri pridružitvenem sporazumu Hrvaške z EU se po mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča po nepotrebnem zapleta. »V arbitražnem sporazumu je jasno določeno, da je pristojnost, da se opredeli predmet spora, na vladi,« je povedal danes v izjavi za javnost. S takšnimi potezami daje vlada v mednarodni prostor signale, da je Slovenija zbegana, meni.
»Vlada mora nehati taktizi-rati, ker tu ne gre za strankar-
ske zgodbe, niti za vprašanje leve ali desne vlade. Tu gre za vprašanje spoštovanja mednarodnih obvez s strani države in nenazadnje tudi na referendumu potrjene odločitve, da se zadeva z mejo rešuje na arbitraži,« je še povedal Lukšič.
Kot je dejal, gre za pomembno strateško zadevo, kjer ne bi smelo biti »zavajanja ali posku-
sov, da se iz tega naredi notranjepolitični problem«. »Nekateri so že 20 let na tem stališču, da vprašanja ne smemo rešiti, ne da ga je treba rešiti na kakšen drugačen način. Kot slišim, DZ niti nima zakonske podlage, da bi o tem odločal, in tudi sicer bi bilo prav, da v skladu s sporazumom zadevo vrne vladi nazaj,« je še menil.
STA (Pripravlja: SM)
govič pa naj se za predsedniški položaj ne bi potegoval.
Gaiser je tako potrdil, da se bo na marčevskem kongresu SLS potegoval za vodenje stranke. Po njegovih besedah še ni znano, kdo bodo njegovi protikandidati, pričakuje pa, da bodo dobri. Kandidaturo za novega predsednika SLS je napovedal tudi podpredsednik sLs Janez Tomšič, za funkcijo pa naj bi se sprva potegoval tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Gaiser je sicer dejal, da ima SLS velik potencial, ki še ni popolnoma izkoriščen. Tako bi morala postati osrednja desnosredinska stranka, ki predstavlja razumne vrednote slovenskega naroda. Kot predsednik stranke bi si tako prizadeval, da SLS postane prva stranka, ki bi zajela sredinski prostor. Gre za prostor, ki je trenutno prazen, zajema pa neopredeljene volivce, je dodal.
Kongres sLs, na katerem bodo volili novega predsednika stranke, bo 2. marca, rok za evidentiranje kandidatov pa se bo iztekel 11. februarja. Sedanji predsednik stranke Radovan Žerjav pa je že novembra lani napovedal, da ne namerava več kandidirati za predsednika stranke. (sta)
Uvodnik
Lepša prihodnost je odložena
Ko smo se osamosvojili, smo pričakovali, da nas čaka življenje v superlativih, da bomo postali nova Švica, saj delaven in pameten narod, kot smo Slovenci, ne more biti nič slabši, Dolgo nismo dojeli, da je to račun brez krčmarja, Danes to vemo. Pozabili smo namreč vračunati spremenljivko naših voditeljev. Zato smo danes razočarani, brezvoljni, saj lepša prihodnost ne pride in ne pride. Naša pričakovanja so bila tako visoka, da jih ni bilo mogoče doseči. Morda bi bilo dovolj, če bi si takrat rekli, da si želimo biti nekje med Grčijo in Španijo. To bi bila realna pričakovanja in danes bi se počutili dobro, ker smo tam, kjer smo razmišljali, da bomo. Pričakovali smo rast v vseh pogledih in marsikaj je tudi res zraslo. Bančni računi naših politikov, recimo, državni dolgovi, število brezposelnih in nezadovoljnih.
Pred dvema desetletjema smo si želeli vsaj delček takšnega življenja, kot je bilo na zahodu. Želeli smo normalne politične razmere in parlamentarno demokracijo. V politiki smo pričakovali red, jasne cilje in poštene politike. Klene Slovence, ki bodo narodov blagor postavili pred svojega, ki bodo imeli visoka moralna načela ter odnos do svojega dela in spoštovanje do ljudstva, ki jih je izvolilo.
Predvsem pa smo pričakovali boljše življenje, v katerem bomo zaslužili dovolj za vsakdanji kruh pa še tu in tam za kakšno žemljico za na vrh; konec koncev smo šli v boljše življenje in kruha smo imeli že prej. Pa se je zalomilo na celi črti. Na vseh področjih ne le stopicljamo na mestu, ampak kar lepo korakamo vzvratno. Tisti, ki delo še imajo, si ne upajo izračunati, za koliko odstotkov so se jim v zadnjih petih letih prihodki zmanjšali. Vsi naši številni uradi pa tudi ne premorejo podatka, za koliko odstotkov se je v tem času življenje podražilo. Pa saj ni potrebno, to čutimo vsak dan na svoji koži. Ne le, ker ni mogoče nič privarčevati, ampak zato, ker mora vse več ljudi v trgovini prekleto dobro premisliti, kaj vse sme zložiti v voziček in česa si več ne morejo privoščiti.
Ampak problem ni v naši zavoženi situaciji. Ne, problem (pa tudi rešitev) je v naivnem ljudstvu, ki sije obetalo tako lepo prihodnost, ki je z našo miselnostjo in z našimi politiki ni mogoče doseči.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
SD že začel priprave na volitve in evidentiranje kandidatov
SD se je že lotil priprav na volitve oz. začel z evidentiranjem kandidatov, je pojasnil predsednik Igor Lukšič. PS po njegovem mnenju z idejo projektne vlade prej vnaša negotovost kot rešuje težavo, saj se oblikuje večina proti Janezu Janši, ni pa večine za drugo vlado. Po pogovorih PS s SD Lukšič ocenjuje, da »na tej ravni ni vode v bazenu«.
SD je na posvetu stranke ugotovil, da so edina stranka, ki je zainteresirana, da se očistita tako levi kot desni avtoritarizem in klientelizem, je dejal Lukšič. To, kar zastopa Pozitivna Slovenija, je po njegovem prepričanju le to, da mora »oditi desni klientelizem z vlado Janeza Janše«. Kar pa je, pravi, premalo ambiciozen program, zato SD v njem ne bo sodeloval. Predsednik SD, ki se zavzema za očiščenje političnega prostora na volitvah, meni, da je »čas, v
katerem se je PS odločila, da zbira stališča v zvezi s pripravljenostjo za drugačno vlado, povsem neprimeren«. Tisti, ki vodi ta pogajanja, bi po njegovih ocenah moral razbrati, kaj so realne možnosti in kaj taktiziranje strank v razmerah, ko je položaj zelo negotov.
Pogajanja za projektno vlado vodi začasna vodja PS Alenka Bratušek, Lukšič pa je že pojasnil, da se z njo ne bo sestal. Za te pogovore ima v SD mandat poslanka Majda Potrata. Nekateri poslanci SD so se s PS sestali pred nekaj dnevi, a Lukšič pravi, da se na strankarski ravni s PS verjetno ne bodo več sestali. (sta)
Vlasta Nussdorfer nova varuhinja človekovih pravic
Državni zbor je z 82 glasovi za in štirimi proti za novo varuhinjo človekovih pravic izglasoval dolgoletno tožilko in predsednico društva Beli obroč Vlasto Nussdorfer. Nus-sdorferjeva bo šestletni mandat nastopila 23. februarja letos, na
petkovi seji DZ pa je tudi že prisegla pred poslanci.
Novoizvoljena varuhinja upa, da bo izpolnila pričakovanja tistih, ki v trenutkih stiske potrebujejo strokovno pomoč. Kot je dejala, lahko računajo nanjo. Hkrati pa Nussdor-ferjeva upa, da bo lahko pripravljala poročila, ki bodo pokazala, da je pri nas spoštovanje človekovih pravic na visoki ravni. Generalna sekretarja v uradu predsednika republike Nataša Kovač je v imenu predsednika Boruta Pahorja, ki je Nussdor-ferjevo tudi predlagal, poudarila, da kandidatko odlikujejo izjemna predanost, iskrenost in neizmerna življenjska energija, ki jo namenja ljudem v stiski, žrtvam nasilja in ranljivim skupinam. (sta)
Laris Gaiser kandidat za predsednika SLS
Izvršilni odbor Kmečke zveze SLS je kot kandidata za novega predsednika stranke podprl predsednika Slovenskega panevropskega gibanja Larisa Gaiserja, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bo-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 5. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 3
Ptuj • Začelo se je 53. Kurentovanje
Na odprtju zaplesalo več kot 700 kurentov
V nedeljo, 3. februarja, je bila na ptujskih ulicah in trgih prva povorka 53. Kurentovanja, ki poteka pod sloganom Prebudi mistično v sebi, mednarodni EtnoFest s 15. srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije ter tujine, ki si jo je ogledalo okrog 10 tisoč obiskovalcev. Nastopilo je 47 skupin s 1800 udeleženci iz osmih držav: Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Belgije, Rusije, Avstrije, Italije in prvič tudi iz Romunije, od koder je prišla skupina Goats.
Pred pričetkom povorke je ptujski župan Štefan Čelan že tradicionalno pripravil sprejem za predstavnike sodelujočih skupin, Zveze evropskih karnevalskih mest FECC in druge goste, po kratkem ceremonialu na prireditvenem odru pa je mestno oblast predal 14. princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dorna-vskemu. Na balkonu Mestne hiše so Branko Brumen, podpredsednik FECC in vodja 53. Kurentovanja, 14. princ karnevala in ptujski župan izobesili pustno, zastavo FECC in prin-čevo zastavo.
Do pustnega torka se bo v okviru 53. Kurentovanja odvilo več kot 100 prireditev javnega pomena, na katerih pričakujejo okrog 150 tisoč obiskovalcev, skupaj pa bo nastopilo okrog 15 tisoč udeležencev iz 15 držav.
Ptujski župan je z veseljem simbolično predal ključe mesta novemu princu karnevala, ki bo kot prvi princ dve leti bo v času pusta vladal mestu. Tako kot je letos čakal teh deset pustnih dni, jih ni nikoli doslej, je povedal župan, četudi je v ku-rentiji že od svojega četrtega leta, torej več kot 50 let. »Pozitivna energija, ki seva danes iz najstarejšega in najlepšega slovenskega mesta, naj bi v kratkem preplavila vso Slovenijo. Upam, da tudi trojanski grič ne bo zadržal te pozitivne energije. Bodite 365 dni kurenti v srcu, poskušajte prenašati dobro voljo in srečo med ljudi. Verjemite, da bo svet videti veliko lepše. Princu želim, da bi to sporočilno vrednost naše dediščine širil po domovini in tujini. Kar pa zadeva blagajno in blagajniške prejemke, lahko mirno spim, ker je prazna. Če pa bo kaj pustil v njej, toliko bolje,« je ob simbolični predaji ključev mesta med drugim povedal ptujski župan, preden je oblekel kurentovo opremo. Novi princ karnevala je iz rok Branka Brumna prejel jubilejno medaljo karnevalskih mest.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Celan je simbolično predal oblast 14. princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dornavskemu.
Foto: Črtomir Goznik
V Budini so v noči z 2. na 3. februar tradicionalno zaplesali kurenti.
Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, ki nosi oblačila bogatega viteza s konca 16. stoletja, je ob prevzemu oblasti povedal, da bo ključe mesta skrbno čuval, blagajna bo še naprej ostala prazna, lahko pa se zgodi, da jo bodo oplemenitili, saj ima ob sebi dorna-vske cigane. V času pustnih norčij naj se ljudje veselijo, če je le mogoče, naj obiščejo vse karnevalske povorke in druge prireditve na Ptuju in v okolici. Novi princ upa, da bo teh deset pustnih dni dovolj, da se bodo vsi navzeli pozitivne
energije za uspešno delo v bodoče.
Branko Brumen je vsem udeležencem kurentovanja in Ptujčanom prenesel pozdrave častnega pokrovitelja 53. Ku-rentovanja Henryja van der Kroona, ki ga na Ptuj veže veliko lepih spominov in se bo pri nas mudil med 10. in 13. februarjem, in v imenu organizatorjev letošnjega Kurentovanja zaželel, da bi čim bolj začutili in prebudili mističnost kurenta in kurentovanja, žlahtne pustne dediščine in tradicije ter karnevalskega duha.
Na ptujskih ulicah in trgih bodo do pokopa pusta potekale predstavitve tradicionalnih pustnih likov, ki letos gradi na prenosu tradicionalne kulturne dediščine na mlade, nastopi mladih glasbenih skupin v okviru EtnoRock Festa, zanimive pustne programe pa so pripravili tudi ptujski gostinci, nekateri zavodi in društva. V
okviru znanstvenega posveta na temo srečanja kulturne dediščine Slovenije bo danes govor o preučevanju nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg, 10. princ karnevala Vegan Turniški, plemeniti Turn in Valsassina, pa vabi danes ob 17. uri vse ljubitelje zgodovine in etnologije na tradicionalni prinčev pohod z baklami od gradu Turnišče do hotela Primus. Tradicionalni Poli žur za otroke s Čuki in ribičem Pepetom bo v četrtek, 7. februarja. Tisti dan bo v Mestnem gledališču Ptuj tudi tradicionalna dobro-
delna prireditev Leo kluba Ptuj Bejži čopič, kurent gre. V soboto bo na dvorišču Ptujske kleti potekala tradicionalna Obarjada, osrednja ptujska pustna dobrodelna prireditev, 140. obletnico prve organizirane ptujske pustne povorke pa bodo Ptujčani letos prvič obeležili z mestnim pustnim korzom. Osrednja pustna po-vorka bo v nedeljo, najmlajše maškare pa bodo praznovale v ponedeljek, 11. februarja. Slovo od letošnjih pustnih norčij bo v torek, 12. februarja, ob 17. uri na Mestnem trgu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani je pred uradnim začetkom 53. Kurentovanja župan sprejel predstavnike sodelujočih skupin, FECC in druge goste. Na fotografiji so predstavniki reškega karnevala.
Foto: Črtomir Goznik
Skupina Golomari iz Kavadarcev v Makedoniji
4 Štajerski
Tednikov pogovor
torek • 5. februarja 2013
Ptuj • Pogovor z Andrejem Čušem, najmlajšim poslancem Državnega zbora
»Delo in trud lahko mlade pripeljeta na mesta odločanja
«
22-letni Ptujčan Andrej Cuš je najmlajši poslanec v vsej zgodovini Državnega zbora. Na slabi polovici mandata je nadomestil Branka Mariniča.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Čuš: »Mladi lahko vnesemo svežino ne samo v politiki, temveč tudi na drugih področjih.«
Andrej Čuš se zaveda, da je pred njim izjemen izziv, v njegovi dosedanji politični karieri najzahtevnejša naloga. »Mladi neposredno vidimo težave in tudi rešitve, ki bodo te težave hitreje odpravile. To je eden izmed mojih največjih motivov za mojo angažiranost in vstop v politiko,« je med drugim povedal za Štajerski tednik.
V Državni zbor prihajate na polovici mandata novega sklica in kot najmlajši poslanec. Že drugič se je zgodilo, da bo imelo Ptuj najmlajšega poslanca. S kakšnimi pričakovanji vstopate v parlament?
»Najprej bi se rad iskreno zahvalil prav vsakemu volivcu in volivki, ki so mi na zadnjih parlamentarnih volitvah dali svojo podporo. Menim, da sem zelo angažirano predstavil program stranke in sebe kot kandidata. Že takrat mi je za izvolitev zmanjkalo res zelo malo glasov, samo 0,05 odstotka. Zahvalil bi se tudi skupini podpornikov in štabu, ki sta mi pomagala pri zelo intenzivni kampanji ter mi stala ob strani. Zavedam se, da je pred mano izjemen izziv ter v moji dosedanji politični karieri najzahtevnejša naloga. Mnogi prijatelji in znanci so mi v zadnjih tednih sicer rekli, da se ob svoji veliki angažiranosti odrekam mladosti, ki jo oni v večji meri namenjajo druženju. Sam menim, da so problemi mladih na področju šolanja, osamosvajanja, zaposlovanja, reševanju stanovanjskih problemov izjemno pereči. Mladi neposredno vidimo težave in tudi rešitve, ki bodo te težave hitreje odpravile. To je eden izmed mojih največjih motivov za angažiranost in vstop v politiko. Mladi lahko vnesemo svežino in nove ideje tudi na drugih področjih. Žal opažam, da mnogi probleme mladih podcenjujejo, pa ne samo v politiki. Trudil se bom, da temu ne bo več tako. Kot prebivalec MO Ptuj se bom zavzemal, da bo slišan tako glas Ptuja kot Haloz in Slovenskih goric.«
Kdaj se je začelo vaše politično udejstvovanje? Za vas velja, da ste že od vsega začetka zvesti eni politični opciji.
»Vse se je pričelo v 3. letniku srednje šole, ko sem postal predsednik dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. V tistem letu smo dijaki izpeljali mnogo projektov, predvsem glede problematike dijakov in mladih na Ptuju in v okolici
nasploh. Nato sem v 4. letniku uspešno kandidiral za predsednika Dijaške organizacije Slovenije, še v istem letu pa sem postal član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Po uspešno zaključeni splošni maturi sem presedlal v študentske vode, kjer sem kot bruc vodil Klub ptujskih študentov. 5. maja 2009 sem vstopil v Slovensko demokratsko stranko, kjer sem od 12. marca 2011 predsednik Slovenske demokratske mladine na nacionalni ravni. Kot dijak sem spoznal, da me družbeno udejstvovanje ter politika zelo zanimata in veselita, tako sem se dober mesec pred volitvami v Evropski parlament 2009 tudi odločil za vstop v vrste Slovenske demokratske stranke - predvsem zaradi programa, tradicije in vizije razvoja Slovenije.«
Koliko je na vaše odločitve glede politike vplivalo dejstvo, da je tudi oče aktiven politik v stranki Zelenih Slovenije?
»Vsekakor je dobro, če imaš doma med najbližjimi osebo, ki je družbeno aktivna in ima ambicije za pozitivne spremembe, ki bodo koristile ne samo posamezniku, ampak širšemu okolju. S politiko sem se tako res seznanil prej in se tudi odločil za družbeno aktivnost, skozi katero sem si oblikoval svoj svetovni nazor in vrednote. Kakovost življenja v nekem okolju je odvisna od stanja okolja in uspešnosti gospodarstva. Pri oblikovanju stališč do tega so mi veliko koristili tudi pogovori v družinskem krogu.«
Boste sedaj odložili funkcijo predsednika podmladka SDS, ki je pod vašim vodstvom zelo aktiven?
»Do kongresa podmladka je še nekaj časa, tako da se bom o tem posvetoval s sodelavci in nato sprejel odločitev. Dve leti vodenja SDM sta minili neverjetno hitro, pri tem sem se ogromno naučil in spoznal ogromno mladih, ki so sposobni in želijo narediti nekaj dobrega za Slovenijo. Smo pa v tem mandatu opazno dvignili aktivnosti SDM in se postavili ob bok najbolje organiziranim nacionalnim mladinskim organizacijam in drugim političnim podmladkom v Sloveniji.«
Katere zaveze boste spoštovali oziroma upoštevali pri svojem poslanskem delu?
»Prizadeval si bom, da bo v DZ slišan glas Slovenskih
goric, kjer sem kandidiral, pa tudi Ptuja, saj sem nad razvojem mesta v zadnjih letih razočaran. Angažiral se bom tudi pri aktivnem reševanju problemov na področju Haloz, od koder prihaja moj predhodnik. V naše kraje bo treba pripeljati več strateško razvojnih projektov, izboljšati pogoje za podjetništvo in gospodarstvo, pa tudi osnovne življenjske in infrastruk-turne standarde. Verjamem, da bomo na ta način dvignili zaposljivost mladih na našem območju. V teh kriznih časih si bom prizadeval za pomoč socialno ogroženim družinam in mladim, tako da bo velik poudarek mojega delovanja na solidarnosti, tudi medge-neracijski. Pomagal bom tudi raznim društvom in športnim klubom, da postanejo pri svojem delu še uspešnejši ter še boljši promotorji naših krajev doma in v tujini.«
Kaj lahko kot najmlajši poslanec Državnega zbora sporočite mladim, ki so v tem trenutku v večini v nezavidljivem položaju, brez služb, brez pravih možnosti, da si uredijo življenje?
»Mladi smo res v nezavidljivem položaju, to povsem razumem. Sovrstnikom sporočam, naj bodo aktivni v družbi, da skupaj ustvarjamo pogoje za boljši jutri. Mladi smo pomemben del družbe, in če je uspelo meni, lahko uspe tudi drugim. Volivce sem pridobil z delom in zaupanjem, ne pa z ulico, to sporočilo bi rad dal vsem mladim. Delo in trud lahko mlade pripeljeta na mesta odločanja in tudi na druga mesta, ne pa demonstracije. Sam si bom prizadeval, da bo glas mladih slišan, pri tem pa se lahko obrnejo name vsi, ki imajo kak predlog za reševa-
nje problematike mladih.«
Kakšno je vaše stališče do korupcije? S tem problemom oziroma vprašanjem ste se podrobneje ukvarjali tudi v svoji diplomski nalogi. Kaj ste ugotovili? V katero področje se je korupcija najbolj zajedla in kako se je ubraniti?
»V septembru 2012 sem diplomiral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Korupcija je problem, o katerem se žal govori premalo, premalo pa po mojem mnenju postori tudi pravna država, saj ji manjka učinkovitosti. Zaskrbljujoče je, da je družba v Sloveniji sprejela miselni vzorec iz prejšnje države, da je korupcija nekaj povsem sprejemljivega. Najhujše je spoznanje, ko v nekaterih primerih ugotoviš, da se korupcija ščiti s korupcijo.
Sicer pa sem z zagovorom diplome postal diplomiran družboslovec, študij pa nadaljujem na 2. bolonjski stopnji, torej magisteriju. V svojem diplomskem delu z naslovom Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji sem na podlagi raziskave, v kateri so sodelovali posamezniki, zaposleni v javnem sektorju, prišel do naslednjih predlogov za izboljšanje stanja v boju proti korupciji: precej več je treba postoriti na področju sodelovanja in povezovanja organov ter drugih organizacij za boj proti korupciji in njenemu preprečevanju; že mlade v okviru izobraževalnih ustanov v večjem obsegu učiti o etiki in vrednotah v javnem, kot tudi v zasebnem življenju; povečati stopnjo odgovornosti javnih uslužbencev, dobre pa je treba dodatno stimulira-
ti; kadrovsko okrepiti organe pregona oz. opraviti smiselno sistemizacijo; uvesti specializiran organ za boj in odkrivanje korupcije, podoben davčni oz. finančni policiji; ozaveščati javnost o pregonu in sankcioniranju korupcije, o tem pa je treba govoriti na vsakem koraku, saj je stanje, kjer so ljudje mnenja, da je korupcija nekaj vsakdanjega, da ne rečemo normalnega, nedopustno!«
Kje je po vaše izhod iz krize in kdaj bo Slovenija presegla delitve na 'naše', 'vaše', leve, desne, rdeče, črne ...?
»Izhod iz krize je večplasten proces. Najprej bi izpostavil nujno potrebne reforme, ki so še v postopku sprejemanja ali pa so bile sprejete. V decembru sprejeta pokojninska reforma, ki je vstopila v veljavo z novim letom, preprečuje nadaljnje padanje pokojnin, prinaša pa tudi številne spodbude za zaposlovanje mladih. V zaključku leta je bila potrjena t.i. slaba banka, ki bo sanirala bančni sistem in zagotovila boljše poslovanje slovenskih bank. Pri tem je treba izpostaviti Slovenski državni holding, ki bo zagotovil, da bo upravljanje z državnim premoženjem učinkovitejše in hkrati odgovornejše. Prav odgovornost in ustreznejši nadzor sta tisti področji, o katerih marsikateri posameznik ni razmišljal, ko je upravljal z državnim premoženjem. Proračuna za leti 2013 in 2014 sta prav tako precej bolj razvojno naravnana, kar se mi zdi zelo pomembno. Osebno menim, da če želimo ustvariti boljšo družbo, moramo najprej pozdraviti družinske odnose, nato medsosedske, odnose na nivoju lokalne skupnosti,
med sodelavci v službi, vse to pa se bo šele čez čas poznalo na globalni ravni. Kvalitetnejšo družbo lahko ustvarjamo le od spodaj navzgor, pri tem pa mora pravna država delovati in pravično sankcionirati vse. Povsem razumem ljudi, ki so razočarani in na dnu, ker se ne morejo preživljati iz dneva v dan, po drugi strani pa je nekdo lahko dolžan preko tri milijonov evrov in v miru pije kavo. Prizadevati si moramo, da postanemo družba vrednot.
Delitve po politični orientaciji so sicer nekaj vsakdanjega in povsem normalnega, se pa strinjam, da je v Sloveniji to izrazito. K temu je žal veliko prispeval tudi bivši predsednik države dr. Danilo Türk in še vedno prispeva na primer Janez Stanovnik. Oba bi lahko poimenovali režiserja kulturnega boja. Sam kulturnega boja ne podpiram. Slovenci bi se morali poenotiti na točki, da se zavedamo trenutne družbene krize, pri čemer bo moral vsak prispevati svoj delež k rešitvi. Pri tem verjamem, da bomo v Državnem zboru našli rešitve, ki ne bodo ogrozile socialno najbolj ogroženih skupin. Definitivno pa so novi obrazi ter nove ideje in neobremenjenost zelo pomemben faktor. Sam nimam problema spiti kave s poslancem ali članom kakšne druge politične stranke, le da je interes, da se naredi nekaj dobrega za našo državo.«
S čim se ukvarjate, ko niste v politiki?
»Lahko bi rekel, da predstavlja politika trenutno res veliko v mojem 24-urnem dnevu. Od aprila pa do zdaj sem bil zaposlen v Državnem zboru kot strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, tako da sem dodobra spoznal delo v Državnem zboru in politiko nasploh. Izven službenega časa pa sem veliko med ljudmi, največ časa posvetim bližnjim in športu, ki ga spremljam zelo redno. Veliko pozornosti namenjam judu, kjer sem ponosen, da sem član enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, JK Drava, kjer sem kot tekmovalec osvajal kolajne na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah, nazadnje lani, ko sem bil bronast na članskem državnem prvenstvu. V kadetski in mladinski selekciji sem bil tudi državni reprezentant. Zadnji dve leti mi za šport ostane vedno manj časa, grem pa še z veseljem na trening, ko je le možno. Občasno si ogledam tudi zbirko znamk, privoščim si tudi kak sprehod ali potovanje.«
S kakšnimi pričakovanji ste vstopili v leto 2013?
»V leto 2013 sem vstopil skromno in optimistično ter v krogu najbližjih. Pričakujem, da se bodo v začetku letu 2013 izpeljale še zadnje potrebne reforme, da se lahko nato popolnoma posvetimo zagonu gospodarstva, kar mora biti naša prioriteta.«
MG
torek • 5. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 5
Kidričevo • Nestrankarsko gibanje je za gradnjo sežigalnice
Naložba dobrodošla za severovzhodno Slovenijo
Vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo (NGzK) Branko Štrucl je znova presenetil. Tokrat se zavzema za gradnjo sežigalnice v Kidričevem, saj meni, da bi bilo to za kraj, podjetje Talum, občino in celotno severovzhodno Slovenijo zelo koristno.
O gradnji sežigalnice v Kidričevem je bilo veliko razprav že pred dobrimi trinajstimi leti, ko je prišlo na dan, da namerava država zgraditi sežigalnico v okviru industrijskega kompleksa Taluma. Sprva so bila mnenja o tem med občani deljena: eni so bili proti, drugi so verjeli, da je to lahko za razvoj kraja celo pozitivno. Z ustanovitvijo Neodvisne liste proti sežigalnici pa se je tehtnica vse bolj nagibala na stran tistih, ki so gradnji sežigalnice nasprotovali. Na referendumu, ki so ga izvedli leta 2001, se je proti sežigalnici izreklo dobrih 93,4 odstotka glasujočih.
Potem ko je bila novembra 2004 sprejeta Uredba o načinu opravljanja gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, je sežigalnica spet postala aktualna, saj je bilo na dlani, da namerava država vendarle zgraditi vsaj eno ali morda več sežigalnic. Kopja so se spet pričela lomiti, po-
Ormoški fašenk organizirata Javna razvojna agencija s Ticem Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, sredstva za izvedbo v višini 5500 evrov pa bo primaknila Občina Ormož.
Na pustni torek se bo tako v Ormožu nadaljevala tradicija preteklih fašenkov, saj bodo pustne maske ocenjevali v treh kategorija - šolske, karnevalske in etnološke maske. Ocenjevala jih bo petčlanska ocenjevalna komisija v sestavi Ludvik Hriberšek, Dragica Florjanič, Silva Viher, Manica Hartman in Marjanca Korotaj. Ocenjevali bodo izvirnost, številčnost (skupina mora šteti vsaj pet članov), tradicijo, predstavitev in pri etnoloških skupinah tudi upoštevanje ljudskega izročila. Skupina je lahko ocenjena le v eni kategoriji, nagradni sklad pa znaša 3500 evrov. Za prvo mesto v posamezni kategoriji je predvidena nagrada v višini 400 evrov, drugouvrščena skupina prejme 250, tretja pa 100 evrov. Pri šolskih skupinah so predvideli tudi tolažilne nagrade, katerih višina bo odvisna od števila sodelujočih šolskih skupin. Razglasitev nagrad bo na Kerenčičevem trgu pol ure po končanem karnevalu.
javilo se je celo vprašanje, ali bi morebitno negativno mnenje prebivalcev o umestitvi sežigalnice v njihovo okolje sploh še imelo kakšen vpliv oziroma možnost preprečitve gradnje. A se je spet pojavila Neodvisna lista proti sežigalnici in odločno povedala, da gradnje sežigalnice v Kidričevem ne bodo dopustili. Od tedaj se je ta tema polegla, zato so se umirili tudi krajani.
A očitno ne za dolgo, kajti vodja Nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl je prepričan, da vlada spet resno razmišlja o gradnji sežigalnice, in meni, da ne bi bilo nič narobe, če bi jo zgradili tudi v Kidričevem.
Kaj vas je v NGzK privedlo k razmišljanju o gradnji sežigalnice v Kidričevem?
"Po zagotovilu ministrstva za kmetijstvo in okolje je jasno, da naj bi se v Sloveniji v kratkem pričela gradnja dveh sežigalnic. V NGzK
Pustno dogajanje bo letos skoncentrirano na trgu, kjer bo gostinska ponudba in bo igrala glasba, prireditvenega šotora pa letos ne bo. „Na naš karneval želimo privabiti čim več skupin, ki gojijo ljudsko izročilo. Lani so pri nas sodelovali Cigani iz Dornave in zelo smo veseli, da so se odločili izven kategorije, kot častni gostje, nastopiti tudi letos. Z njimi bo prišel tudi princ Ptujskega karnevala Miro Slodnjak s soprogo Ano," je povedala Nevenka Korpič.
Na karnevalu organizatorji pričakujejo čez 30 skupin, zlasti šole in vrtci se menda že
smo že od vsega začetka za gradnjo sežigalnice, vprašanje je samo, kako vodilni v Talumu danes gledajo na to in ali se še vidijo kot pobudniki tega projekta. V gibanju menimo, da bi bila ta naložba za celotno seve-
zelo aktivno pripravljajo, saj letos pust ni v času počitnic. Karneval je le vrhunec pustnega rajanja na Ormoškem. Organizirani dogodki se bodo začeli že v petek ob 9. uri, ko bo muzejska delavnica izdelave prstnih pustnih lutk, v soboto ob 10. uri pa bo v grajski kleti pustno rajanje za najmlajše v izvedbi Mladinskega centra Ormož. V soboto bo ob 13. uri pustna povorka pri Svetem Tomažu, ob 14. uri pa v Središču ob Dravi. Vse povorke se bodo zaključile z zabavami.
Več informacij o prijavah je na voljo v Ticu Ormož, ki vsa društva vabi k sodelovanju.
Viki Ivanuša
rovzhodno Slovenijo dobrodošla, za občino Kidričevo in predvsem za družbo Ta-lum pa z vidika pridobivanja energije več kot dobra."
Kako to, da zagovarjate gradnjo sežigalnice, saj ste še pred kratkim zatrdili, da zahtevate zaprtje centra nevarnih odpadkov v okviru Taluma?
"Termična obdelava komunalnih odpadkov v toplarni oziroma sežigalnici predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni za sežig; v centru za ravnanje z nevarnimi odpadki pa gre za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov. Prepričani smo, da bi v sežigalnici sežigali zgolj gospodinjske odpadke, v centru, ki ga nameravajo širiti, pa gre za najnevarnejše odpadke, ki sproščajo strupene snovi v stiku z vodo in zrakom, ter odpadke, ki so že sami po sebi nevarni zaradi snovi z nevarnimi lastnostmi."
Občani Kidričevega so se leta 2001 na referendumu odločno izrekli proti sežigalnici. Kaj pa menite danes?
"Danes so pogledi drugačni. Ko se z ljudmi pogovarjam, ugotavljam, da jim je nekako žal. Ne samo zaradi gospodarske krize, ljudje so v teh letih spoznali, kaj je Kidričevo s tem izgubilo, saj vemo, da se v sežigalnici proizvajata elektrika in toplotna energija, primerna za ogrevanje. Zgleden primer vidimo v dunajski sežigalnici, ki oskrbuje več kot 60.000 ljudi s centralnim ogrevanjem in toplo vodo. Radi bi se poistovetili z Dansko, Švedsko, ki veljata za okoljsko najnaprednejši
državi v EU, kjer sežgejo kar 54 odstotkov vseh ustvarjenih komunalnih odpadkov; sama Danska, na primer, premore že več kot 30 sežigalnic, saj se zavedajo, da je to napredno in koristno."
V čem pa je po vašem mnenju problem, da se nekateri ljudje še vedno bojijo teh sežigalnic?
„Za ljudi ni problem sama izgradnja sežigalnice, ampak obstaja problem nadzora, servisiranja in zaupanja. Pri nas so ljudje upravičeno zaskrbljeni, ker nadzorne institucije praktično ne delujejo, zato jim ne zaupajo. Ljudi je očitno strah, saj vsi vemo, v kakšni koruptivni državi živimo, saj predsednik vlade Janez Janša in predsednik največje parlamentarne stranke Zoran Jankovič ne upoštevata niti moralno-etičnih načel, hkrati pa ne priznavata nadzornih institucij in njihove avtonomije. Sežigalnica bi morala biti narejena tako, da bo okolju neškodljiva in opremljena z najmodernejšimi tehničnimi napravami za čiščenje izpustov. Z gotovostjo lahko trdimo, da med krajani Kidričevega obstajajo strokovnjaki, ki bi lahko bdeli nad to izgradnjo in proizvodnjo in bi imeli zaupanje občanov Kidričevega."
Kaj torej pričakujete od sežigalnice, če bi do gradnje prišlo?
"Kot sem že omenil, pričakujemo cenejše centralno ogrevanje na celotnem območju občine, če bi bilo mogoče, pa tudi širšega območja Dravskega polja; pričakujem gretje vode letnega bazena v Kidričevem, seveda pa pričakujem tudi nova delovna mesta, mogoče kakšno rento za občinski proračun, predvsem pa energijo za družbo Talum, da bi lahko ta še naprej delovala brez večjih pritiskov in odpuščanj zaposlenih. Vse to je seveda stvar dogovora in učinkovitih pogajanj. Poglejte, dunajska sežigalnica, ki je umeščena v samo središče mesta, je že zaradi svoje umetniške zunanjosti postala prava turistična atrakcija."
Zakaj ste še vedno proti gradnji centra nevarnih odpadkov, sežigalnico pa bi v svojem okolju dovolili?
"Vedeti je treba, da vse od leta 2007 obstoječi objekt centra nevarnih odpadkov v Kidričevem ne ustreza več sedanjim (in bodočim) standardom na področju varovanja okolja, zato družba Saubermacher obljublja posodobitev tega centra, a prepričan sem, da to počnejo s figo v žepu. Vsake toliko časa podjetje prireja novinarske konference, kjer zagotavljajo gradnjo in posodobitev centra, pa še do danes, to je v letu 2013, na Upravni enoti Ptuj niso prejeli vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Same laži in zavajanja krajanov občine Kidričevo! In tu gre za zares nevarne snovi. Ker je država večinska lastnica Taluma, v Nestrankarskem gibanju verjamemo, da bo prišla nova oblast, 'oblast čistih žepov', ki bo še kako zainteresirana za gradnjo sežigalnice v Kidričevem. Ta nam lahko koristi, medtem ko nam center nevarnih odpadkov samo škoduje in nimamo od njega ničesar."
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Nevenka Korpič in Mojca Gorjak sta predstavili letošnje pustova-nje na Ormoškem.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Ormož • Pustne norčije so pred vrati
Ormoški fašenk
Tradicionalna fašenska povorka po Ormožu bo letos 12. februarja. Pričela se bo ob 14. uri pri kapelici na Ptujski cesti, se vila čez Kerenčičev trg, kjer bo predstavitev skupin, zaključila pa se bo v Vrazovi ulici. Zato bo med 12.30 in 16.30 zapora cest v centru mesta.
Te domače viže z Natalijo Škrlec. Vsako nedeljo po 12. uri, ponovitev v četrtek ob 19.30.
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 5. februarja 2013
Juršinci • S 17. redne seje
O podizvajalskem pluženju „na lepe oci"
Zadnja seja juršinskega občinskega sveta se je začela s poročilom ravnateljice tamkajšnje Osnovne šole in vrtca, saj naj bi bilo v preteklosti v tem zavodu precej „čudnega" oziroma prekomernega zaposlovanja, za precej vročih besed pa je poskrbela tudi svetnica Vesna Krampelj.
Prihod ravnateljice Jelke Svenšek je sicer zahteval župan Alojz Kaučič, potem ko je bilo na prejšnjih sejah postavljenih kar nekaj vprašanj okoli (nepotrebnih) zaposlitev v vrtcu; med na novo zaposlenimi je tudi županova žena kot pomočnica vzgojiteljice, kar je sodu očitno izbilo dno.
(Ne)sporno zaposlovanje v vrtcu
Toda Svenškova je zaposlovanje branila zelo suvereno; priznala je, da so res zaposlili nekaj ljudi na novo, kar je upravičevala s povečanjem oddelkov v vrtcu, kjer se je od začetnega števila 13 otrok v osmih letih nabralo kar 107 otrok danes, zato je v vrtcu že šest oddelkov: „So pa vsi zaposleni izključno iz naše občine, vsi imajo ustrezno izobrazbo in strokovne izpite!"
V	nadaljnjih pojasnilih je Svenškova še povedala, da občasno, glede na potrebe v šoli in vrtcu, kot pomočnici vzgojiteljice delata tudi dve profesorici, ki pa imata za vzgojo otrok v vrtcu tudi dokončano ustrezno izobrazbo in ki naj bi se čez čas, ko se bo povečalo število učencev, prezaposlili nazaj v šolo. Na očitke, da so vsi na novo zaposleni dobili zaposlitev za nedoločen čas, je Svenškova odgovarjala, da to sploh ni sporno, saj te delavce potrebujejo vsaj do leta 2020, potem pa se bo „polovica sedanjega kolektiva itak upokojila", kar pomeni, da bodo ti zaposleni potrebni še naprej ...
V	zvezi s tem je Svenškova posredno odgovorila še na vprašanje, ali ne razmišlja o tem, da bodo potrebna odpuščanja, saj je otrok v občini vedno manj: „Veste kaj, če kaj obvladam, potem je to kadrovsko stanje v šoli in vrtcu! Vedno sem naredila tako, da je bilo prav!" Glede upada števila otrok pa je rekla, da tega podat-
ka ne pozna, da pa se naslednje leto pričakuje vpis 17 otrok v vrtec, 22 pa jih gre iz vrtca v prvi razred.
Glede pripomb, ki so bile podane na cene oskrbnine v vrtcu, pa je povedala naslednje: „V bistvu lahko te cene računa kdorkoli, saj so izračunane na podlagi metodologije. Lahko pa rečem, da zelo varčujemo, ampak včasih je potrebno povišanje cen varstva. Zadnje povišanje je bilo marca 2008 in zdaj je bilo pač treba na novo uskladiti cene."
Župan je nato svetnike pozval k razpravi, a se je oglasila le Dragica Toš Majcen: Jaz sem vse odgovore na svoja vprašanje glede te problematike že dobila v zapisniku prejšnje seje in zaradi mene pač ne bi bilo treba klicati še ravnateljice!"
Kaučiču se je, kot je dejal, zdelo prav, da zadeve razčistijo in si odkrito pojasnijo morebitne nesporazume. Resigniran obraz Toševe pa je dal zelo jasno vedeti, da z uradnimi pojasnili njeni dvomi okoli pravilnosti zaposlitev in še česa nikakor niso odpravljeni, da pa ji je tudi dovolj dreganja v to zadevo ...
Ignoranca CPP do podizvajalca
Drugič so se strasti v jur-šinski sejni sobi razvnele ob vprašanju vzdrževanja cest oziroma natančneje okoli pluženja ob minulih sneženjih. Občina Juršinci je sicer, kot precej ostalih, že izbrala kon-cesionarja, ki skrbi za njihove ceste, gre pa za Cestno podjetje Ptuj (CPP). Slednje se je ob podpisu pogodbe v vrednosti dobrih 156.000 evrov že tudi dogovorilo z domačimi podi-zvajalci, ki jim bodo pomagali pri pluženju cest. Med njimi je tudi podjetje Zidar, d. o. o., v lasti Jožeta Kramplja. Njegova hči, svetnica Vesna Krampelj, je najprej tiho poslušala modrovanja svetnikov in župana o izvedbi letošnjih pluženj,
Vesna Krampelj (levo) je na seji prvič povedala, da njihovo podjetje, ki je podizvajalec CPP, doslej še ni dobilo pogodbe za delo (pluženje), niti ne vedo, po kakšni ceni so plužili in ali bodo sploh prejeli kakšno plačilo, saj se koncesionar sploh ne odziva na prošnje za podpis pogodbe ...
o kritikah občanov, zlasti iz naselja Kukava, pa da ni bilo spluženo po pokopališču, na kar je župan povedal, da potk med grobovi pa res ne bodo plužili. Poleg tega je Kaučič še jasno povedal: „Nekaj mora biti jasno vsem občanom, ki imajo hiše ob glavni cesti. Če jim pade sneg s strehe na pločnik oziroma cesto, je njihova dolžnost, da ga očistijo! To ni problem občine, kot bi kdo mislil!"
Med razpravo, ki je bila vedno glasnejša, saj so govorili že vsi povprek, je župan še navrgel, da naj bi bil optimalni čas, ko lahko občani kličejo, zakaj še ni njihova cesta splu-žena, okoli šest ur po končanem sneženju, prej pa ne, saj je nemogoče splužiti vse ceste naenkrat, pri tem pa je tudi povedal, da je bil ob zadnjem sneženju vso noč na zvezi z domačim podizvajalcem Krampljem, ki je začel delati že pred polnočjo. Kramplje-va, ki je županu pritrdila, pa je nato še povedala: „Vendar pa imamo problem - Cestno podjetje z nami kot podizva-jalcem še vedno ni podpisalo pogodbe! Vsaj petkrat smo že klicali, a se nikakor ne odzovejo, ne pošljejo je v podpis, nič od njih! Velik problem je v tem, da zdaj sploh ne vemo, za
koliko denarja delamo, koliko bomo plačani, nič! In poleg tega moramo narediti mesečne obračune poslovanja podjetja - kako naj jih naredimo, če nimamo pojma, za kakšen denar smo plužili?! Oziroma, ali bomo sploh kaj dobili plačano?!"
Kaučič je bil videti malo presenečen in je takoj dejal, da bo tudi sam poklical na CPP, kaj se dogaja, Franc Kukovec pa je navrgel, da naj ne gredo plužit, če nimajo pogodbe. Krampljevo je takšen stavek kar vrgel pokonci: „A tako, naj domače ljudi pustimo na cedilu? Veš, da se to ne da, pritisk ljudi je velik, ne moremo se obnašati na tak način! Poleg tega je župan tisti, ki odloča o uri začetka pluženja, in če nas pokliče, naj mu rečemo, da ne bomo?!"
Kaučič je poskušal pomiriti situacijo: „Glejte, zagotavljam vam, da boste plačani! Sicer pač CPP ne bomo več plačali naslednjega obroka!"
Podžupan Alojz Herga je bil videti bolj začuden kot župan Kokot: „Ampak nam je na sestanku odbora za infrastrukturo Sagadin s CPP rekel, da je vse dogovorjeno, da vam je izdana naročilnica. Res pa ne krivite za nič župana, saj ima koncesijo CPP in ne vem, kako
ste sploh šli na cesto brez pogodbe ... "
Krampljeva je ostro zanikala, da bi njihovo podjetje dobilo kakšno naročilnico CPP, župan pa je še enkrat ponovil, da bo sam urgiral na CPP in jih opozoril, naj bodo korektni do podizvajalca, sicer tudi občina ne bo korektna do njih. Precej burna razprava se je nato zaključila z besedami Kramplje-ve, da je problem izpostavila na seji zato, ker več ne vedo, kam se še sploh lahko obrnejo glede na dosedanjo ignoran-co CPP, nato pa je bilo slišati še nekaj pripomb svetnikov, da tudi niso bile splužene vse ceste, ki so v pogodbi s CPP; recimo cesta v Laze, ki pa je občani ne uporabljajo kaj prida, vendar občina tudi zanjo plačuje vzdrževanje ...
Društvom denar le še po izdanih računih
Sicer pa so svetniki na tokratni seji brez posebnih pripomb sprejeli letošnji proračun v višini 2,380 milijona evrov, potrdili ceno grobnine in najema vežice, ki ostaja enaka kot lani, ter poslušali poročila predsednice NO Dragice Germin o zadnjih treh nadzorih in poročilo o celotnem delu v letu 2012. Kot vedno doslej je NO našel nekaj nepravilnosti; Ger-minova je tako opozorila vodstvo občine, da morajo društva podati natančna poročila z računi, kako so porabila doniran denar, in da se slednji ne more nakazovati vnaprej, ampak za nazaj, na podlagi zahtevkov oz. računov. Prav tako je zahtevala (kar je zdaj že vzpostavljeno) natančno spremljanje oz. dnevno evidenco stroškov dvorane ter izkupička iz njenega trženja. Tretji nadzor pa se je nanašal na modernizacijo ene do cest, kjer ni bilo večjih nepravilnosti, je pa Germinova opozorila, da naj občina dosledneje in pravočasno zahteva
od izvajalca in nadzornika vso potrebno dokumentacijo. Za leto 2013 je napovedala kar 11 sej NO, nadzorniki pa bodo med drugim natančno pregledali poslovanje občine in javnega zavoda (OŠ z vrtcem), izrednega nadzora pa bodo deležne investicije.
Svetniki so poročila poslušali brez besed, zataknilo pa se jim je pri vprašanju financiranja društev. Dragica Toš Majcen je vprašala: „Tu bodo težave. Kako naj društva po opravljenih zadevah dobijo denar, hkrati pa ga morajo porabiti do konca leta? Pri nas so razpisi za društva komaj poleti, do takrat člani zalagamo svoj denar. Bi bil možen razpis, kjer bi društva lahko dobila kakšno akontacijo? Ali pa, če bi prej pripravili razpise? Recimo, za pustovanje imajo nekatera društva že zdaj stroške, člani dajejo svoj denar, potem pa čakajo do poletja in še čez ... "
Germinova je možnost akontacije odbila, lahko pa se razpisi seveda pripravijo prej, že dan po uveljavitvi proračuna: „Seveda pa se denar nakazuje po opravljenih dejavnostih, na osnovi računa pač večkrat na leto ... " Župana je ob tem pojasnilu malo zabolela glava, češ da lahko potem vsako društvo pride s po 50 računi skozi leto, kar bo ogromno dela za občinsko upravo, Germinova pa je ostala neomajna: „Tako zahtevata zakonodaja in Računsko sodišče. Pa tudi na Ptuju tečejo zadeve tako in še nobeno društvo ni zato propadlo!"
Na koncu se je župan odločil, da bodo razpisi letos prej, najverjetneje marca, in da se bodo društva pač morala držati zakonov, čeprav bo zato gotovo kar nekaj vroče krvi na začetku.
Sejo so svetniki končali s sklepom, da bodo občani pri-ključnino na kanalizacijo lahko odplačevali obročno, in sicer do največ 10 obrokov.
SM

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
\	Prodajalna Videm I Prodajalna Majsperk I Prodajalna Podlehnik ¿-d]©® dost
DOSTAVA NA DOM, 030 333 535
Foto: SM
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 17.2.2013 oziroma do prodaje zalog.
torek • 5. februarja 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka
Gradnja nove šole ali selitev v dijaški dom?
Za ureditev prostorskih težav Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, ki že toliko let čaka na nove prostore, se je pred kratkim ponudila alternativna rešitev. Eden izmed ponovno aktualnih predlogov je namreč ta, da bi se šola selila v spodnji dve nadstropji dijaškega doma, ki bi ga v te namene tudi preuredili.
Načrtovana gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka na dvorišču dijaškega doma ni stekla po predvidenem terminskem planu.
Čeprav so arheologi svoje delo končali že lani jeseni, so se stvari ponovno ustavile. Razlog za to so sredstva, ki jih za novogradnjo naj ne bi bilo možno zagotoviti.
Da učenci šole kljub temu ne bi ostali v sedanjih povsem neprimernih prostorih, pa si prizadeva tako vodstvo šole kot Mestna občina Ptuj in šolsko ministrstvo. Iskanju rešitev se je pridružila tudi ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl, ki je skupaj z Mestno občino Ptuj predlagala, da se šola umesti v prostore Dijaškega doma, saj imajo ti veliko nezasedenega prostora. S tem bi rešili dve muhi na en mah, zapolnili bi se prostori doma, OŠ dr. Ljudevita Pivka pa bi se lahko preselila dokaj hitro.
„Skupaj s šolo, ministrstvom in občinami iščemo poti in možnosti, da bi ne glede na krizo, omogočili boljše pogoje za delo in učenje otrokom s posebnimi potrebami naše
regije v najkrajšem možnem času. V dijaškem domu smo predlagali, da bi se OŠ Ljudevita Pivka umestila v stavbo dijaškega doma (pritličje in dve nadstropji stavbe), saj bi za dejavnost dijaškega doma še vedno ostalo dovolj prostora (tretje in četrto nadstropje stavbe). Razgovori potekajo, denarja je nekaj in modro bi bilo obnoviti in izkoristiti obstoječe zmogljivosti, ki jih imamo. Razgovori o umestitvi šolskih prostorov v obstoječo stavbo dijaškega doma potekajo, vendar je končna odločitev v rokah šole, občin in države. Vpis v dijaški dom in šolo s prilagojenim programom bo vsako leto nižji in zaradi tega je vprašljiv obstoj obeh zavodov v naši regiji. Vedno bo manjše število dijakov in učencev, ki bodo potrebovali namestitev v dijaškem domu, in vedno bo manjše število otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki bodo potrebovali prilagojeno izvajanje učnega procesa. Z umestitvijo šole v stavbo dijaškega doma bi izkoristili obstoječe zmogljivosti, trenutno razpoložljiva sredstva in poskrbeli
Foto: Črtomir Goznik
Se bodo učenci OS dr. Ljudevita Pivka iz rdeče šole selili v dijaški dom?
za daljnosežni obstoj obeh zavodov," pravi Starklova, ki je prepričana, da je umestitev šole v prostore Dijaškega doma v dani situaciji najboljša rešitev.
Dogovori med domom in šolo ter Mestno občino Ptuj po naših informacijah potekajo že nekaj časa. Vodi pa jih v.
Ptuj • Pustni ekstempore
Pust v očeh likovnikov
d. direktorja Občinske uprave Mestne občine Ptuj Ivan Vido-vič, ki je na naše vprašanje glede možnih variant reševanja prostorske problematike OŠ dr. Ljudevita Pivka odgovoril: »Na 1. skupni seji sveta Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka ter sveta staršev OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je bila 3. 1. 2013, je bil sprejet, med drugimi sklepi, tudi sklep, da svet šole in svet staršev pozovejo Mestno
občino Ptuj, da do konca januarja 2013 pripravi SWOT-ana-lizo za obe predlagani varianti - adaptacija Dijaškega Doma Ptuj in adaptacija obstoječe stavbe, v kateri deluje šola sedaj. S pomočjo projektanta se navedena zadeva pripravlja. Ko bo končana, bomo lahko predlagano varianto utemeljevali na strokovnih temeljili. Moj pogled bo takšen, kot ga bo stroka podala!«
Novi prostori ali selitev v dijaški dom - stališče vodstva šole?
O stališču OŠ dr. Ljudevita Pivka do predlagane selitve v prostore ptujskega Dijaškega doma pa smo povprašali ravnateljico Dragico Emeršič. Kot pravi, je bil ta predlog predstavljen na januarski seji sveta zavoda. V takšni obliki, kot je sedaj, zanjo in za starše trenutno ni ustrezen, saj po prvih ocenah prostori v domu naj ne bi ustrezali normativom za delovanje šole, že zaradi dejstva, da so stropi bistveno prenizki. »To so bivanjski prostori, ne pa prostori za šolsko dejavnost,« poudarja Emeršičeva, ki je še vedno prepričana, da je prava rešitev novogradnja. Ob tem dodaja, da ne bodo brezglavo vztrajali in da so pripravljeni sprejeti tudi kompromisno
rešitev, a ta mora biti optimalna in primerna za delovanje šole. Emeršičeva je skupaj s člani sveta zavoda poslala pismi tudi najvišjima predstavnikoma države, predsedniku RS Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku vlade Janezu Janši, v katerih so ju seznanili s problematiko, ki jih pesti toliko let.
Še vedno namreč poskušajo najti način, da se zgradi nova stavba ob Dijaškem domu, kot je bilo predvideno. »Če se bo država odločila, da tega ne bo, se bomo pač takrat morali pogovarjati o drugi najboljši možni varianti, do takrat pa bomo poskušali in vztrajali pri svojem,« še dodaja Emer-šičeva in pojasnjuje, da bo več informacij o prihodnosti šole znanih že v drugi polovici januarja. »Ne vztrajamo pri nemogočih zahtevah. Če stroka ugotovi, da je arhitekturno gledano možno v dijaškem domu urediti prostore za delovanje šole in da bodo ti ustrezali normativom, bomo to sprejeli. Vse dokler pa še obstaja upanje, da se zgradijo novi prostore, bomo poskušali to doseči, tudi na najvišjem možnem državnem nivoju,« je povedala Emeršičeva.
Dženana Kmetec
in fotografov
Prejšnji četrtek se je z zbiranjem prijav in žigosanjem slikarskih podlag po vsej Sloveniji, Avstriji, Italiji in na Hrvaškem pričel mednarodni slikarski in fotografski ekstempore Ptuj Karneval 2013, ki že pet let v času pusta k ustvarjanju spodbuja likovnike in fotografe. Organizira ga KUD Art stays.
Ormož • Performans s poezijo in glasbo
Ne bodi kot drugi
Feri Lainšček in njegovi soustvarjalci so se na svojem popotovanju s poezijo po Sloveniji ustavili tudi v viteški dvorani ormoškega gradu, kjer so izvedli performans s poezijo in glasbo Ne bodi kot drugi. Prireditev je organizirala Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož.
Gre za zdaj že tradicionalno likovno prireditev v času pusta. Do letos so organizatorji na ta način k sodelovanju pritegnili preko 450 likovnikov iz različnih evropskih držav. Gre za največjo likovno prireditev v pustnem času, KUD Art Stays jo organizira skupaj z Mestno občino Ptuj, Javnimi službami Ptuj in sponzorji.
Novost letos je, da so možnost izražanja ponudili tudi fotografom, saj prvič poteka tudi fotografski ekstempore. Tematika ostaja nespremenjena in je ponovno karnevalsko obarvana, tema pa je prepuščena slikarjem.
Dela bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija, ki jo sestavljajo Mike Crawford iz Londona, Vladimir Forbici, galerist in predstavnik KUD Art Stays, Stojan Kerbler, mojster fotografije, galeristka iz Italije Sofia Macchi, Sara Sist, galeristka in kustosinja iz Pariza, ter Simona Vidmar, višja kustosinja iz Mariborske umetnostne galerije. Koliko
umetnikov se bo prijavilo, bo znano ta četrtek, ko bo podelitev nagrad in odprtje razstav v galeriji Magistrat in razstavišču FO.VI2 v gledališču.
»Vesel sem, da se je kljub nepredvidljivim časom Ptuj ponovno odločil, da organiziramo ekstempore Ptuj Karneval, saj takšen dogodek daje ku-rentovanju dodano vrednost. Nagrajena dela umetnikov iz različnih držav, ki na svojstven način zapišejo zgodbo kuren-
tovanja, ostajajo kot izročilo in zapis časa. Žirija, sestavljena iz galeristov in kustosov iz Slovenije, Italije, Francije in Anglije, odpira možnost širjenja slovenske umetnosti,« o dogodku, ki bo vrhunec dosegel s podelitvijo nagrad pred Mestno hišo, pravi Jernej For-bici, umetniški vodja društva in nagrade ekstempora.
Rok za oddajo del je četrtek, 7. februar, ko se bo sestala žirija in izbrala nagrajence.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv organizatorjev
Delo dobitnice lanskoletne velike odkupne nagrade Sabine Sinko
Intimen in poetičen glasbeni večer vsebuje predvsem pesmi iz zbirke Ne bodi kot drugi in še nekaj drugih. Pesniška zbirka Ne bodi kot drugi je izšla leta 2007 in je bila doslej kar petkrat ponatisnjena ter je dosegla naklado čez 10.000 izvodov. Gre za zbirko, ki se je poklanjala z ljubeznijo in mislijo, da naj bomo to, kar smo in si dovolimo živeti svoje življenje. Večino poezije je interpretirala Simona Kopinšek, na različnih žičnih instrumentih je zaigral Igor Bezget, Aleš Pogorevčnik pa vse skupaj opremil z razpoloženjskimi podobami.
Obiskovalci so doživeli lirično obarvan večer, saj so pesmi ljubezenske, tako kot vsa La-inščkova poezija. „Gre za primarno ljubezensko liriko, ki je večinoma tudi uglasbena. Ne sodim med ustvarjalce, ki bi zapadli stereotipu, da morajo biti nesrečno zaljubljeni, da bi lahko peli pesmi iz bolečine. Moja ljubezenska lirika zajema celoto. Tako kot se v življe-
nju dogaja ljubezen na različne načine, tako kot je v lahko polna srečnih začetkov, lepih trajanj in žalostnih koncev, tako je tudi moja poezija polna vsega tega. Razpotegnjena je v loku zbliževanj in razhajanja. O ljubezni med dvema govorim z dvema glasovoma, kar je posebnost moje poezije, razvil sem ženski in moški lirski subjekt."
Poezija je največkrat namenjena za samotno branje, literarni večer je zato poseb-
no doživetje, saj pesmi interpretira nekdo drug, s svojimi poudarki. Ferija Lainščka smo povprašali, kdaj lahko pričakujemo novo pesniško zbirko, pa nam je povedal, da ne piše zbirk, piše pesmi. Zato traja precej časa, preden se nabere dovolj pesmi za zbirko. Leta 2009 je izdal zbirko Pesmi za ženski glas in zvonove, zato razmišlja, da bi se leta 2014 morda spet lahko nabralo dovolj pesmi za novo zbirko.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Utrinek s pesniškega večera Ne bodi kot drugi Ferija Lainščka
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo, podeželje
torek • 5. februarja 2013
Podravje • Mlekarska zadruga v letu 2012
Vedno več mleka v Italijo
Direktor ptujske Mlekarske zadruge (MZ) Drago Zupanič je ta teden člane na skupnem srečanju seznanil s poslovanjem zadruge v lanskem letu ter s stanjem v mlečnem sektorju v Sloveniji in EU nasploh.
Kljub konstantnemu zmanjševanju kmetij, ki se ukvarjajo z mlečno prirejo, kar posledično pomeni tudi zmanjševanje števila članov MZ, so v zadrugi lani spet podrli nov rekord v odkupu mleka: „Lani smo skupno odkupili 36,4 milijona litrov mleka, kar je več kot v letu 2011, ko je bilo odkupljenega 35,6 milijona litrov mleka. Tudi povprečna odkupna cena za mleko je bila zadovoljiva, saj je znašala 31,07 centa, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2011, ko je bila 31,56 centa. Mleko se zbira v skupno 214 zbiralnicah, od tega je 73 skupinskih in danes 139 individualnih," je povedal Zupanič. Največ mleka MZ še vedno prodaja Ljubljanskim mlekarnam, vendar se ta delež že zmanjšuje: „Lani smo Ljubljanskim mlekarnam prodali 54,4 odstotka vsega mleka, kar znaša skoraj 20 milijonov litrov. Pomurskim mlekarnam smo prodali približno enako količino kot leto pred tem, skoraj sedem milijonov litrov oz. 20 odstotkov naše proizvodnje. Povečuje pa se prodaja mleka v Italijo; lani je znašala že 9,5 milijona litrov ali 26,2 odstotka."
Zupanič je ob tem poudaril, da je bila odločitev za izvoz mleka pravilna, tudi zato, ker sta obe domači mlekarni v precejšnih likvidnostnih težavah in odkupljeno mleko plačujeta z zamiki, medtem
ko italijanski kupci plačujejo redno.
„Zgodbo o odkupu delnic Ljubljanskih mlekarn že dobro poznate in je ne bom ponavljal; v bistvu je vse skupaj odraz stanja našega zadružništva, kjer ni enotnosti in se vedno najde nekdo, ki si dela računico le zase! Našo zadrugo je odkup tistih 4,4 odstotka delnic stal 42.000 evrov, za to pa smo dobili 5000 delnic. Kako se bo vse skupaj odvijalo naprej, bomo videli. Menim, da je ključno vprašanje, kdo je pri nas sploh sposoben prevzeti mlekarski sektor!"
Kot je povedal Zupanič, ki je postal član nadzornega sveta Pomurskih mlekarn, je stanje katastrofalno tudi v tem podjetju: „Zadružniki, ki so lastniki te mlekarne, so razočarani, rejci in člani oz. delničarji že odhajajo drugam! Uspeli smo imenovati novega direktorja v dvočlanski upravi, upam, da se bo stanje začelo izboljševati. Vsekakor pa bosta nujna ukrepa zmanjševanje zaposlenih in zmanjševanja širokega asor-timana izdelkov; namesto 20 različnih izdelkov, s katerimi si zdaj naše mlekarne konkurirajo med seboj, se bo morala Pomurska mlekarna specializirati na tri ali štiri prepoznavne produkte z masovno proizvodnjo!" Pomurske mlekarne so leto 2011 zaključile z izgubo 1,2 milijona evrov, lanska izguba pa naj bi
Direktor MZ Ptuj Drago Zupanič je na srečanju z rejci med drugim povedal, da ukinitev kvot pravzaprav ne prinaša nič novega, da pa morajo še vnaprej poskrbeti za najkakovostnejše mleko.
znašala okoli 600.000 evrov, delež MZ v lastniški strukturi Pomurskih mlekarn pa znaša 3,52 odstotka.
Zupanič je sicer ob tem zagotovil, da je MZ znana po zelo kakovostnem mleku, zato za prodajo po dobrih cenah ni strahu: „Dnevno smo v kontaktih tudi s hrvaškimi in italijanskimi mlekarnami, kjer bi želeli še več našega mleka in bi bili pripravljeni plačati tudi kakšen cent ali dva več po litru. Vendar je treba gledati tudi vnaprej, ne le za dan ali dva. Vsekakor pa so odkupne cene za naše člane nekje v evropskem povprečju, kjer pa je bilo leto 2012
Slovenija • Manj veterinarskih pregledov kmetij
precej pisano. V začetku leta se je namreč zgodil velik pritisk na nižanje cen mleka, ponekod so padle tudi pod 25 centov, vendar se je potem s posredovanjem evropskih mehanizmov višek mleka predelal v mlečni prah in izvozil na Kitajsko, s čimer se je trend nižanja cen ustavil."
Ukinitev kvot ni problematična
Tudi napovedano ukinjanje mlečnih kvot v letu 2015 po Zupaničevih besedah ne prinaša nobenih sprememb za mlekarje s Ptujskega: „Kvo-te v EU niso dosegle svojega namena. Večina držav sploh ni dosegala dodeljene naci-
onalne kvote, med njimi je tudi Slovenija. Naša kvota je 600 milijonov litrov mleka, realizacija pa dobrih 90 odstotkov. Le pet držav v EU je takšnih, kjer mlečne kvote presegajo. Med njimi je največja Nizozemska, ki je plačala tudi največjo kazen, pa Nemčija, Avstrija, Irska, Luksemburg in Danska. V Italiji pa, recimo, mleka konstantno primanjkuje in ga bodo vedno uvažali. Z ukinitvijo kvot se pri nas pravzaprav ne bo nič spremenilo, uvedle se bodo le pogodbe med rejci, zadrugami in mlekarnami, kar pa imamo mi urejeno že zdaj. Je pa seveda dejstvo, da ekonomika mlečne prireje uničuje male in srednje kmetije, preživeli bodo le največji
in najmočnejši."
Ob koncu je Zupanič še poudaril, da morajo, če želijo ostati močna in dobra zadruga, ohraniti visoko kakovost mleka, ki jo dosegajo: „Smo močna zadruga po zaslugi kakovosti in količine pridelanega mleka. Naše člane tudi dobro servisiramo, jim tudi vračamo del rabata, kar gre marsikomu v nos ... Za letošnjo setev je vse potrebno že na dvoriščih kmetij naših članov, ki lahko prejeti reprodukcijski material odplačujejo obročno. Kupili smo 1600 ton umetnih gnojil, 3500 ton krmil, 114 ton soje, zaščitna sredstva, semena trav, načrtujemo še okoli 5600 ton semenske koruze."
Dodal je še, da je pomembno, da se količina pridelanega mleka na kmetijo zvišuje (leta 1994 je 2200 članov pridelalo 21 milijonov litrov mleka, danes pa 450 kmetij pridela 37 milijonov litrov), da pa morajo rejci skrbeti za čistočo zbiralnic in za visoko vsebnost beljakovin in maščob v mleku, saj le-to zagotavlja višjo odkupno ceno: „V poletnih mesecih je vedno viden upad vsebnosti beljakovin in maščob, kar sicer ni naša posebnost, ampak je tako povsod. Opozoril bi pa vse naše člane, naj nikakor ne pretiravajo z ohlajanjem mleka ali morda celo z dodajanjem vode, saj to pomeni veliko težavo, zlasti za mlekarne pri izdelavah sira in se že strogo kontrolira!"
SM
Varnost hrane ne bo ogrožena s'ove"ja • Razpisi mko
Zaradi vsesplošnega krčenja sredstev za delovanje javnih služb, tudi na področju zagotavljanja varne hrane, so se v javnosti začele širiti precej kritične informacije, da bo zaradi manj denarja za redne letne preglede kmetij, ki jih opravljajo veterinarji, zelo ogrožena varnost hrane.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) menijo, da gre za prenapihnjene izjave oziroma informacije. Kot pravijo, je preventivni nadzor nad pridelavo hrane koristen, k čemur gotovo pripomorejo tudi pregledi kmetij: „Vendar pa so ti pregledi kmetij precej splošni, saj se pregleduje predvsem skladnost evidenc na kmetijah. Na manjših kmetijah je ta pomen nekoliko večji, vendar te kmetije dajejo na trg sorazmerno malo pridelkov in izdelkov. Večje kmetije, ki svoje pridelke in izdelke prodajajo v večjih količinah, pa so preverjane v več fazah, zato je tveganje, da bi bila varnost potrošnikov ogrožena, majhno. Ob prevzemu mleka na kmetiji se redno jemljejo vzorci,
vsaka žival, ki gre v zakol, je pregledana pred zakolom in po njem, redno se izvajajo naključni pregledi živil, ki dajejo precej natančnejši pregled nad stanjem kakor občasni pregledi dokumentacije. Ob tem je Slovenija med tistimi državami v Evropski uniji, kjer
je nadzor nad prometom z živili na zelo visoki ravni."
Ob tem v zbornici še pravijo, da ažurni registri, do katerih imajo dostop njihove strokovne službe, veliko prispevajo k varnosti živil ob bistveno manjših proračunskih izdatkih.
SM
Pomoč za ublažitev položaja
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) prvega februarja v Uradnem listu RS objavlja še enega v nizu razpisov; gre za finančno pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo v letu 2013. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do 200.000 evrov.
Rok za oddajo vlog začne teči peti dan po objavi javnega razpisa v uradnem listu in traja vse do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKO. Predmet javnega razpisa je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica smrti oz. I., II. ali III. kategorije invalidnosti ali več kot šestmesečne osemurne nesposobnosti za delo ali primerljive vsote ur za najmanj štiriurno nesposobnost za delo v desetmesečnem neprekinjenem obdobju.
Po napovedi MKO bodo (do) marca odprti še naslednji
javni razpisi: ukrep 112 - pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ukrep 121 - posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ukrep 123 - dodajanje vrednosti kmetijskim in goz-
darskim proizvodom za podjetja, podjetnike, zadruge in zavode in ukrep 132 - sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane.
SM (vir: MKO)
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Foto: SM
torek • 5. februarja 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 9
Ptuj • V ZŠAM med aktivnejšimi v državi
Za novega predsednika izvolili Marjana Pšajda
V ptujskem združenji šoferjev in avtomehanikov, ki je predlani proslavilo 60-letnico uspešnega delovanja, s ponosom ugotavljajo, da so kljub kriznim časom tudi v lanskem letu s svojo aktivnostjo dokazali, da sodijo med aktivnejša združenja v državi.
To je na občnem zboru minulo soboto, 26. januarja, v prostorih restavracije Gastro ugotovil tudi član predsedstva ZŠAM Slovenije Branko Vasa, ki se je članom ptujskega združenja zahvalil tudi za sodelovanje na osrednji proslavi ob 90-letnici ZŠAM Slovenije julija lani v Ljubljani. Članom ZŠAM Ptuj se je za uspešno sodelovanje v preventivnih akcijah za večjo varnost v prometu zahvalil tudi Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, v imenu policijske postaje Ptuj pa jim je zahvalo za sodelovanje s policisti pri zagotavljanju varnosti v prometu izrekel tudi Marjan Vrbnjak. O aktivnostih in uspešnem delovanju članov ZŠAM Ptuj pa so govorili tudi predstavnica štajerske regije Mira Onič ter predstavniki sosednjih združenj.
Sicer pa v ZŠAM Ptuj, ki trenutno povezuje 223 članov, z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim je uspelo realizirati vse pomembnejše naloge, ki so jih lani načrtovali. Kot je poudaril dosedanji predsednik Frančišek Gril, so v svojem domu ZŠAM ob Ormoški cesti v Ptuju kmalu po lanskem občnem zboru nadaljevali z menjavo še zadnjih oken ter pričeli obnovo kopalnice, ki so jo preu-
redili v čakalnico. Pri tem so vložili veliko prostovoljnega dela tudi člani združenja, ki so čez vse leto pridno urejevali in čistili tudi okolico združenja. Pri tem so se po besedah Grila posebej izkazali Slavko Kuko-vec, Edvard Skok, Jože Holc, Marjan Pšajd, Slavko Kekec, Jože Capuder in Edvard Petek. Sredi marca so z več ekipami sodelovali na regijskem tekmovanju članov ZŠAM, kjer so se dobro odrezali, saj so v ekipni konkurenci dosegli odlično drugo mesto, pri testiranju o znanju CP in v streljanju z zračnim orožjem so bili prvi, v kegljanju drugi, pri menjavi kolesa so bili tretji, v pikadu pa
četrti. Uspešno so sodelovali tudi na tekmovanju poklicnih voznikov v Ljubljani, kjer so v kategoriji Tovornjak nad 5 ton in ekipno zasedli tretje mesto. Za takšen uspeh so posebno zahvalo namenili tudi Marjanu Heraku, ki je zbral tekmovalce, pohvalili pa so tudi Aleša Strelca, Mateja Pinteriča in Gregorja Roba, ki je imel izpit za C- in E-kategorijo komaj mesec dni. V sodelovanju s policijsko postajo Ptuj, medobčinskim re-darstvom in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so tudi v minulem letu aktivno sodelovali v različnih preventivnih akcijah, še posebej množično so sodelovali na
medobčinskem tekmovanju osnovnošolcev pod naslovom Kaj veš o prometu, ki je bilo v Cirkulanah, z uniformiranimi člani so sodelovali tudi v akciji za večjo varnost šolarjev ob pričetku šolskega leta, člani združenja pa so sodelovali tudi v akcijah Ulice otrokom in ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč.
Za pomemben prispevek k zagotavljanju varnosti v cestnem prometu je predsednik ZŠAM Frančišek Gril lani prejel zlati znak Javne agencije RS za varnost prometa, za uspešno sodelovanje s policisti pa je ZŠAM Ptuj prejela tudi bronasti znak slovenske policije.
Poleg tega pa so čez vse leto skrbeli tudi za izobraževanje svojih članov in družabna srečanja. Sredi junija so si ogledali center varne vožnje Španik v Murski Soboti, kjer so jim gostitelji predstavili, kaj zahtevajo od kandidatov za voznike motornih vozil, seznanili pa so jih tudi z nasveti za varnejšo vožnjo. Udeležili so se tudi osrednje regijske proslave ob 13. juliju - dnevu šoferjev in avtomehanikov, ki je bila v Poljčanah, teden dni zatem pa so sodelovali tudi na slovesnosti in paradi ob 90-letnici zveze ZŠAM Slovenije. V decembru pa so v zahvalo za sodelovanje povabili na srečanje vse svoje
prostovoljce in tekmovalce ZŠAM Ptuj. Kljub številnim aktivnostim pa jim po besedah Frančiška Grila ostaja za letošnje leto še ena pomembna naloga, dokončno namreč želijo urediti status društva, oziroma združenja, ki deluje v javnem interesu na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Zaradi izteka drugega mandata so razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo, pri čemer so se posebej zahvalili dosedanjemu predsedniku združenja Frančišku Grilu, ki je bil na čelu celih 8 let. Za novega predsednika ZŠAM Ptuj so soglasno izvolili Marjana Pšajda z Mestnega Vrha, ki je v združenju aktiven že skoraj 40 let. Izvolili so tudi devetčlanski upravni odbor in organe združenja. S posebnim zadovoljstvom so v svoje vrste sprejeli 15 novih članov ZŠAM Ptuj. Tistim, ki so pri svojem delu in pripadnosti izstopali iz povprečja, so se zahvalili s priznanji in podelitvijo stažnih značk za večletno zvestobo združenju, za kulturni utrip pa so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora KUD Grajena pod vodstvom Aleša Mohorka.
M. Ozmec
jo obsegu delovanja društva, saj imajo več eksponatov velike vrednosti, lahko bi jih pridobili še več, pa nimajo kam z njimi. Sedaj so eksponati na različnih lokacijah. »Že vrsto let si skupaj z vodstvom občine Sveti Jurij ob Ščavnici prizadevamo za pridobitev zemljišča in objektov. V sklopu razvojne agencije PORE iz Gornje Radgone se je pripravil program ureditve Stare Gore. Na voljo je pet različnih možnosti. Za pridobitev zemljišča ali objektov mora občina najprej urediti lastništvo in narediti prerazporeditev v sami zgradbi, ki še sedaj ni povsem namenjena za delovanje društva,« je izpostavil Slekovec. Predsednik društva si skupaj s člani upravnega odbora želi dobiti lastne in trajne prostore v stari šoli na Stari Gori, kjer bi lahko uredili tudi muzej, namenjen starim eksponatom. Ker še vedno rešitve ni, se jih sčasoma, tako pravi Slekovec, loteva nepotr-pežljivost in razmišljajo tudi o selitvi izven Stare Gore. »In takrat naš kraj ne bo prepoznaven in zelo dobro obiskan kot doslej, ko za promocijo skrbi naše društvo.«
Obe strani verjameta v razplet, ki bo v obojestransko zadovoljstvo in bo omogočil nadaljnje uspešno delovanje društva.
NŠ
Stara Gora • Občni zbor društva Oldtimer
Kdaj do svojih prostorov?
Na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici so leta 2004 ustanovili društvo Oldtimer Stara Gora. Sedemindvajset ustanoviteljev ljubiteljev starodobne tehnike je takrat sprejelo prve smernice in pravila delovanja društva, v katerem dajejo poudarek na ohranjanju premične kulturne dediščine prednikov, ne zanemarjajo pa obujanja in prikaza krajevnih navad in običajev.
»Opravljamo pomembno poslanstvo pri varovanju in razvoju tovrstne kulturne dediščine in pri tem dajemo poseben poudarek kmetijski tehniki. Veliko pozornosti namenjamo tudi posredovanju znanj mlajšim rodovom. Izvajamo različne raziskovalne naloge na temo tehniške dediščine. Strokovno komuniciranje skozi restavri-ranje, ohranjanje dediščine, skozi muzej strojev in promocijski projekti so regionalnega, nacionalnega in mednarodnega pomena,« je zapisano o poglavitnih aktivnostih društva.
O postorjenem v lanskem letu ter o načrtih za letos so člani društva spregovorili na volilnem občnem zboru. Ponovno so predsedniški mandat zaupali Alojzu Slekovcu, ki je leto 2012 označil kot uspešno. »Skozi celo leto smo se ukvarjali z restavriranjem podarjenih in kupljenih strojev in eksponatov. V preteklem letu smo se udeleževali tudi številnih srečanj po celotni Sloveniji,
posebej pa sem ponosen na
vse naše člane, ki so sodelovali na tekmovanjih v okviru prvenstva Zveze SVS. Tretje
leto zapored smo bili najboljši in tako dobili prehodni pokal zveze v trajno last,« je povedal Slekovec. Lani so organizirali
razstavo kmetijske tehnike s prikazi nekdanjih opravil na kmetiji, obenem pa pripravili še sejem rabljene opreme.
»Na področju spoznavanja kulturne in tehnične dediščine smo organizirali strokovno enodnevno ekskurzijo v Avstrijo. Ogledali smo si tri muzeje, ki so bili nekaj posebnega za ljubitelje starodobnikov,« je še dejal stari-novi predsednik, ki je tokrat ponovno izpostavil problem, povezan z društvenimi prostori. Najemna pogodba za prostore, v katerih sedaj delujejo, jim je potekla v letu 2011. Ob tem velja poudariti, da sedanji prostori ne ustreza-
Na tokratnem občnem zboru so pokale prejeli vsi člani, ki so tekmovali v prvenstvu Zveze SVS in v oranju z oldtimerji.
Foto: NS
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 5. februarja 2013
Ptuj • Turistično društvo v letih 2012 in 2013
Za večjo urejenost in prepoznavnost mesta in okolice
Turistično društvo Ptuj je tudi v lanskem letu uspešno izvedlo več tradicionalnih prireditev in tudi sicer aktivno sodelovalo v vseh večjih projektih mesta. Med najpomembnejše sodijo prireditve ob prvem maju in vstopu Slovenije v EU, ob svetovnem dnevu turizma in največji projekt v lanskem letu Entente Florale z doseženim bronastim priznanjem.
Zelo so v TD zadovoljni, da so uspešno izpeljali postopke zamenjave prostorov in ureditve lastništva prostorov na Slovenskem trgu 3, uspešni pa so bili pri finančni sanaciji društva, pri čemer so sodelovali tudi člani upravnega odbora. TD Ptuj je bilo med pobudniki za nakup ličnih lesenih hišic, ki jih bodo mesto in ponudniki s širšega območja lahko koristno uporabljali v sejemske, prodajne in promocijske namene. Kot pravi predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, bo nakup hišic omogočil izvajanje prodajno-promocijskih dejavnosti celo leto. Hiške bodo mestu, zlasti še staremu mestnemu jedru, prinesle nov utrip v času večjih prireditev v mestu in ob dopoldanskih sobotnih prireditvah, ki bodo na mestne ulice in trge prinesle več življenja tudi v tem času.
»Prireditev ob prvem maju in vstopu Slovenije v EU je vsako leto povezana tudi z zasaditvijo rož in izobešanjem zastav v Evroparku. Ta tradicionalna prireditev sovpada z začetkom turistične sezone na Ptuju. Izvedli smo jo skupaj z osnovnimi in srednjimi šolami, vrtci in Mestno občino. Gost na njej je bil v letu 2012 evropski poslanec Lojze Peterle. Zastave so na lepi lokaciji, dobro vidne in predstavljajo tudi poučno vsebino spoznavanja simbo-
Prejeli smo
Foto: Črtomir Goznik
Upravni odbor TD Ptuj se praviloma sestaja enkrat mesečno, od lani v svojih prostorih na Slovenskem trgu 3.
lov evropskih držav in same EU, kar je tudi rdeča nit vsakoletne prireditve ob vstopu Slovenije v EU. Cvetličenje z rožami je povezano s skrbjo za urejenost podobe mesta za vse Ptujčane in vse, ki prihajajo v naše lepo mesto.
Turistično društvo vsako leto ob svetovnem dnevu turizma skupaj z MO Ptuj pripravi osrednjo prireditev na Mestnem trgu, kjer obeležimo ta praznik s podelitvijo priznanj za izbrane lastnike hiš in stavb v Mestni občini Ptuj. Na ta način želimo vzpodbuditi skrb vsakega posameznika za urejenost našega kraja. V letu 2012 smo podelili 34 priznanj za urejenost dvorišč in stavb,« je povedal Peter Pribožič, ki si želi, da bi se vrste TD Ptuj okrepile, da bi bili vsi Ptuj-čani na nek način turistič-
ni delavci in bi na vsakem koraku skrbeli za urejenost svojega mesta in okolice ter se aktivno vključevali v vse prireditve, ki jih pripravljajo v društvu in drugih organizacijah. S prireditvami, ki jih izvajajo, skrbijo za promocijo mesta in okolice v ožjem in širšem prostoru, tudi z udeležbo razstavljavcev in ponudnikov iz drugih krajev. Tako je tudi pri velikonočni in božični razstavi, ki ju gradijo na tradiciji in sta našli domicil v prostorih minoritskega samostana na Ptuju.
Izobešanje zastav v Evro-parku je tradicionalno od vstopa Slovenije v EU in poteka večkrat letno, tudi ob Kurentovanju, v katerem je TD Ptuj eden izmed aktivnih izvajalcev pri posameznih prireditvah. Tudi letos bodo s krofi in kuhanim vinom
postregli mimoidočim pred svojimi prostori na Slovenskem trgu.
Turistično društvo se vsa leta vključuje v akcijo čiščenja in urejanja okolja v MO Ptuj ter urejanja ulic in trgov. Lani so v tem sklopu skupaj s slikopleskarsko sekcijo OOZ Ptuj izvedli akcijo pleskanja vrat in portalov v starem mestnem jedru. Ob tem pa društvo nenehno opozarja na vse večje in manjše pomanjkljivosti, ki kvarijo podobo mesta.
Velik poudarek v delovanju društva je na sodelovanju z drugimi turističnimi društvi in organizacijami ter šolami, prav tako z zvezami v Podrav-ju in širše, v okviru katerega je poudarek na promociji Ptuja in ptujske turistične ponudbe. Skupaj z občino je TD sodelovalo na sejmih v Ljubljani, Lipnici, na turističnem forumu na Ptuju in na nekaterih sejemskih prireditvah v Hrvaški. Na vseh teh segmentih temelji tudi letošnje delovanje oziroma program društva, ki ga bodo predstavili na marčevskem občnem zboru, na katerem ob članih pričakujejo tudi druge, predvsem pa tiste, ki se želijo aktivno vključiti v letošnje in vse naslednje projekte za večjo urejenost mesta in njegovo še večjo prepoznavnost v širšem prostoru.
MG
JSKD - edini sistemsko organiziran ponudnik kulturnih vsebin
Pojasnilo k članku Nič več zastonj - niti ljubiteljsko nastopanje!? avtorice Dženane Kmetec
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) po svojih najboljših močeh ter v okviru svojih finančnih in drugih možnosti med drugim vodi in izvaja tudi aktivnosti za skupine tamburašev, pri čemer z veseljem opažamo, da je zanimanje za igranje na tamburico v zadnjem času vse večje, kar pomeni, da je vse več tudi skupin, katerih kakovost iz leta v leto raste. Naša naloga in želja je, da bi sistem prireditev in izobraževanj na tamburaškem področju razvili na način, ki bi omogočal posameznikom in skupinam še večji razvoj.
Da bi tamburaškim skupinam zagotovili boljše pogoje za delo, predstavitev in nadgradnjo znanja, smo za regijske tematske koncerte uvedli prijavnino v višini 90 evrov na
skupino in nagradni fond za najboljše. Tamburaši iz vse Slovenije so namreč pred časom na skupnem sestanku izrazili željo po bolj raznolikih možnostih predstavitve ter večji motivaciji za delo in kvalitativno rast. Zato se nam je zdelo smiselno uvesti participacijo udeležencev, iz katere bi deloma omogočili denarne nagrade za najboljše skupine, kar bi zadostilo želji tamburaških skupin po večji motivaciji, z uvedbo dveh priznanih strokovnih spremljevalcev - selektorjev pa bi omogočili boljši sistem selekcije, strokovne analize in nadgradnjo njihovega znanja. Verjamemo, da bi na ta način večjemu številu tamburaških skupin omogočili sodelovanje na najvišji prireditveni in tekmovalni ravni, saj se doslej
marsikatera tamburaška skupina ni uspela udeležiti srečanj na državnem nivoju. Hkrati bi s tem, ko bi najvišji tekmovalni nivo zagotovili na regionalni ravni, skupinam omogočili lažji in cenejši prihod na prireditev samo.
Poudariti želimo, da je uvedba bienalnih regijskih tambura-ških tematskih koncertov JSKD z nagradnim fondom in dvema selektorjema plod dogovorov med JSKD in tamburaškimi skupinami iz vse Slovenije, zato smo presenečeni nad jezo nekaterih skupin s Ptujskega. Zaradi občutnega znižanja programskih sredstev s strani vlade RS v letu 2013 namreč brez minimalne participacije udeležencev sistema tekmovalnih koncertov žal ne moremo nadgraditi. JSKD na tovrstnih
koncertih udeležencem ponuja možnost predstavitve, pri čemer jim zagotovi prostor, oglaševanje in promocijo, strokovno spremljanje na najvišji ravni in pisne ocene selektorjev, pogostitev vseh sodelujočih in (finančne) nagrade za najboljše.
JSKD že več kot petnajst let spodbuja razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in vsesplošno ustvarjalnost ter s svojimi 59 območnimi izpostavami v vseh predelih Slovenije in zamejstvu skrbi za čim širšo dostopnost tovrstne kulturne produkcije ter s tem za enakomernejši regionalni razvoj. Je nacionalna ustanova, ki s svojim strokovnim kadrom in priznanimi zunanjimi sodelavci ter v sodelovanju z društvi, zvezami in vsemi slovenskimi
Anemari Kekec Radio Ptuj
Komentar tedna
j///.
Kdaj bodo padle maske?
Čeprav se pustni čas šele prav začenja, se zdi, da v Sloveniji traja že vse leto. Le kako bi si lahko drugače razlagali sprenevedanja naših politikov. Medtem ko premier Janez Janša venomer trdi, kako nedolžen je, protikorupcijska komisija trdi drugače. Ne oziraje se na vsa dejstva si je nadel masko nič vedočega nedolžnega Velikega Twitterja, ki vse po vrsti prepričuje, kako prav ima. O pričakovanem odstopu še razmišljati noče, njegova stranka pa je tovrstne vedno glasnejše pomisleke že v začetku označila za »mokre sanje«. No ja, premier naj bi razmišljal o tem, da naj bi si nadel še eno masko. Prvega finančnika v državi, je slišati, potem ko sta iz vladne barke izstopila Janez Šušteršič in Senko Pličanič iz Državljanske liste. V teh dneh naj bi koalicijske vrste zapustil tudi Desus. Mask bo na barki vodilnim na voljo torej še več. Me prav zanima, kdo si bo nadel Erjavčevo, in to sedaj, ko naj bi slovenska zunanja politika zgladila še zadnja nesoglasja z južno sosedo pred njenim vstopom v Evropsko unijo. V pogovorih s kolegico Vesno Pusic mu je na svojstven džentelmenski način kar uspevalo.
Sicer pa bo novih ministrskih mask tudi prihodnji mesec na voljo še nekaj. V vladno garderobo naj bi jih po napovedih vrnili ministri Slovenske ljudske stranke. Njihov prvi mož naj bi v tem času zapustil tudi krmilo stranke in se celo umaknil iz politike. Bodo zatem v vladnih sobanah karneval zganjali samo dvoji, twitterjevi in ministri edine dame v koaliciji, po ocenah nekaterih čedalje bolj urejene Ljudmile Novak? Bodo zmogli sami peljati ves ta cirkus, ali se bo prej vendarle zgodilo kaj drugega. Bo princ parlamentarnega karnevala Veliki Twitter s svojo vojsko res vse zmogel ali bo morda omagal pod težo obveznosti in sprenevedanj? Le kdo bi vedel.
Nič manj kot v koalicijskih vrstah so letos pustno razpoloženi tudi v opozicijskih. Prvi mož največje opozicijske stranke Zoran Jankovic si je kmalu po objavi poročila protikorupcijske komisije glede na letni čas izbral masko »zamrznjenega« predsednika. Vedoč, da po vsaki zimi pride pomlad, je vajeti stranke z značilnim nasmehom »Le kaj mi pa morejo!« zapustil nekdanji uslužbenki finančnega ministrstva. Taista gospa naj bi imela vsa pooblastila in kompetence, da pozitivne vodi in popelje naprej, a glej ga zlom-ka, zataknilo se je že pri prvem sprejemu pri opozicijskih kolegih. Predsednico pozitivnih Alenko Bratušek je namreč sprejela le namestnica vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Majda Potrata in ne predsednik Igor Lukšič. So pa si sodeč po zadnjih dogodkih taisti demokrati že nadeli masko Nepremagljivi, v upanju na predčasne volitve, seveda.
V hramu demokracije in vladnih sobanah tako pustnim norčijam še lep čas ni videti ne konca in ne kraja. Samo upamo lahko, da bodo maske padle čim prej. Morda z imenovanjem novega predsednika vlade, tehnično vlado ali šele predčasnimi volitvami?
občinami zagotavlja optimalne pogoje za razvoj različnih kulturno umetniških področij, pri čemer nudi ljubiteljskim kulturnim skupinam in posameznikom finančno in strokovno podporo v najširšem smislu, od izobraževanj, selekcij, svetovanj do izdajanja strokovne literature. V nekaterih predelih Slovenije je sklad edini sistemsko organiziran ponudnik kulturnih vsebin, kar priča o njegovi nepogrešljivi vlogi pri ohranjanju kulturnega življenja v določenih okoljih in identitete naroda.
JSKD je ustanova, ki temelji na kreativnosti, povezovanju in
čim širšem dialogu, zato smo pomisleke glede prijavnin na regijske tamburaške koncerte vzeli zelo resno in se odločili, da bomo po končanih regijskih koncertih skupaj z vsemi tam-buraškimi skupinami opravili evalvacijo letošnjih prireditev ter se skupaj dogovorili o nadaljnjih možnostih izpeljave regijskih tamburaških prireditev brez prijavnin. Prav tako bomo po zaključeni sezoni s pomočjo omenjene analize in na podlagi pogovorov z vsemi zainteresiranimi še enkrat uskladili dogovorjeno programsko shemo.
S spoštovanjem, mag. Igor Teršar, direktor
Rokomet
Miša Marinček previsoka ovira za Ptujčanke
Stran 12
Rokomet
Poraz v Ribnici posledica slabega štarta
Stran 12
Strelstvo
Krčevit boj juršinske ekipe za obstanek
Stran 13
Odbojka
Do zmage s pomočjo gledalcev
Stran 13
Mali nogomet
Zmaga za ŠD Rim, 2500 evrov za Stojnce Stran 14
Športnik leta
»Športniki nas velikokrat razveseljujejo«
Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prijateljske tekme
Aluminij dvakrat s Prekmurci, Zavrč z Dravo
ALUMINIJ - FARMTECH VERŽEJ 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (8), 2:0 Blou-dek (20), 3:0 Drevenšek (28, z 11 m), 4:0 Žagar (78), 5:0 Pečovnik (89)
ALUMINIJ: Murko, Hodžura, Ož-vald, Medved, Topolovec, Bingo, Bloudek, Drevenšek, Kurež, Zajc, Črnic. Igrali so še: Lipovac, M. Re-šek, D. Rešek, Spahič, Žagar, Pečovnik, Lonzarič, Jeleč, Radovano-vič, Jovanovič. Trener. Bojan Flis
Nogometaši Aluminija so v nedeljo odigrali še četrto pripravljalno tekmo v tednu dni. Gostili so ekipo tretjeligaša iz Veržeja, ki jo vodi trener Zlat-ko Gabor, bivši trener Zavrča. Domači trener Bojan Flis je pripravil dve enajsterici, po eno za vsak polčas. Njegovi varovanci so takoj prevzeli pobudo in plod tega je bil zgodnji zadetek Zajca že v 8. minuti, ko je zadel v polno s strelom z 20 metrov. Drugi zadetek na srečanju je dosegel Bloudek. Na tretji zadetek ni bilo treba dolgo čakati, saj je Marko Drevenšek zadel iz 11-metrovke po prekršku gostov v svojem kazenskem prostoru. Druge najstrožje kazni na srečanju ni izkoristil Sandro Bloudek, ki je tik pred koncem polčasa slabo streljal in vratar gostov je bil uspešnejši.
Po številnih menjavah tempo igre sicer ni padel, vendar je bilo precej napak pri podajah. Nogometaši Aluminija so imeli številne priložnosti, vendar ni bilo strelca, ki bi žogo potisnil v mrežo. Na koncu je to le uspelo Žagarju in Pečov-niku, ki sta dosegla lepa zadetka.
ALUMINIJ - ODRANCI 0:0
ALUMINIJ: Lipovac, Lonzarič, Hodžura, Medved, M. Rešek, Spa-hič, Drevenšek, Žagar, Petek, Zajc, Kurež. Igrali so še: Murko, Jeleč, Jovanovič, D. Rešek. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v kombinirani postavi pričakali tretjeligaša iz Odrancev. Domači so bili boljši nasprotnik, vendar v zaključku akcij premalo odločni in natančni. Gostje so
Prijateljski tekmi
Nogometaši Aluminija bodo v četrtek, 8. 2., odigrali novo prijateljsko srečanje; na domačem igrišču se bodo ob 16.30 pomerili z ekipo Maleč-nika.
Isti dan bodo nogometaši Zavrča ob 16.00 gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo pomerili z domačo Muro 05.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) so z Odranci igrali neodločeno, z Veržejem pa so slavili 5:0. Zadnji zadetek na tem srečanju je dosegel Nejc Pečovnik.
se ob tem dobro branili in iskali svoje priložnosti iz hitrih protinapadov.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - ZAVRČ
0:5 (0:3)
STRELCI: Matjašič 2-krat, Golu-bar, Avguštin, Murat
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Nežmah, Horvat, Rumež, Frangež, Krajnc, Ljubec, Marinič, Antolič, Arsič, Wagner. Igrali so še: Klasinc, Nikollaj, Fridl, Letonja, Hojnik, Pukšič, Gori-čan. Trener: Franc Fridl.
ZAVRČ: Fink, Roškar, Sambolec, S. Čeh, A. Čeh, Kuserbanj, Dugolin, Golubar, Matjašič, Kelenc, Benko. Igrali so še: Sagadin, Murko, Murat,
Avguštin, Kokot, Sreš, Kouter, Buze-ti, Gabrovec, Letonja. Trener: Viktor Trenevski.
Prijateljska tekma med Dravo in Zavrčem je postregla z dokaj kakovostnim nogometom, in to kljub dejstvu, da je vso srečanje močno deževalo in so bili pogoji na igrišču z umetno travo na Ptuju zelo težki. Toda vsaj v prvem delu spomladanske sezone lahko pričakujemo podobne razmere, zato je bilo srečanje tudi iz tega vidika koristno za obe moštvi.
Sama tekma je bila v uvodu dokaj izenačena, nato pa je v 8. minuti s strelom z glavo zadel
Matjašič. Ambiciozni drugoli-gaš je kmalu začel prevladovati in temu sta sledila še dva zadetka do polčasa. Na 2:0 je povišal Matjašič, izid prvega dela igre pa postavil Golubar. V dinamičnem prvem delu so nekaj nevarnih akcij uprizorili tudi modri, toda Fink se ni dal premagati. Drugi del je bil po številnih menjavah v obeh taborih pričakovano manj dinamičen, toda maloštevilni prezebli gledalci so kljub temu videli še dva zadetka. Najprej je zadel Avguštin, končni izid pa je iz bližine v 85. minuti srečanja postavil Murat.
Tadej Podvršek
Nogometaši Zavrča so bili premočan tekmec za ekipo ptujske Drave.
Nogomet • Reprezentanca
V sredo proti BiH brez Dediča, Kampla in Maroha
Po Kevinu Kamplu in Zlat-ku Dediču se je moral selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec za prijateljsko tekmo z Bosno in Hercegovino v Stožicah (sreda, 6. 2., ob 18.00) odreči še branilcu Dominicu Marohu. Ta se je namreč poškodoval na sobotni tekmi druge nemške lige.
Maroh je s Kolnom doma gostil Erzgebirge Aue, prav slovenski reprezentant pa je že v četrti minuti dosegel vodilni zadetek za svojo ekipo. A tekma se je kljub lepemu začetku
zanj končala slabše. Maroh je v 80. minuti začutil bolečino v stegenski mišici, vendar je na igrišču ostal do konca. Danes pa se je izkazalo, da gre za poškodbo stegenske mišice, kar pomeni, da bo naslednjih nekaj dni moral mirovati in bo zaradi poškodbe izpustil tudi prijateljsko tekmo med Slovenijo in BiH.
Katanec namesto branilca Kolna ne bo vpoklical novega igralca, kar pomeni, da bo v kadru za tekmo z BiH ostalo 21 igralcev.
sta
Tenis • Reprezentanca U-16
Nina, Manca in Tamara ostale brez finala
Od 1. do 3. februarja je v italijanskem Maniagu potekal eden izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev v konkurenci deklet U-16. V ekipi, ki jo je vodil Dominik Senica, so bile Nina Potočnik, Manca Pislak in Tamara Zidanšek.
Slovenska trojica je nastopala v močni konkurenci ekip iz Češke, Grčije, Italije, Portugalske, Slovaške in Švice. Ekipe so se merile v dveh posamičnih in enem dvoboju dvojic. Slovenke so bile v 1. krogu proste, v 2. krogu pa so se merile z ekipo Švice. Nina Potočnik je prvo srečanje proti Jil Belen Teichmann tesno izgubila 2:6, 6:7(7), na 1:1 pa je izenačila Manca Pislak, ki je 4:6, 6:3, 6:4 ugnala Chiaro Grimm. O napredovanju je tako odločalo srečanje dvojic, kjer pa sta bili Nina in Manca poraženi (3:6, 2:6).
Slovenke so klonile tudi v dvoboju za končno 3. mesto, z 2:1 so bile boljše domačinke. Tamara Zidanšek je 2:6, 1:6 izgubila proti Silvii Chinellati, Manca Pislak je 5:7, 6:3, 6:3
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)_
ugnala Verono Hofer, na koncu pa je dvojica Potočnik/Pislak 6:7(5), 1:6 klonila proti dvojici Chinellata/Torelli.
V finalu sta se merili Švica in Slovaška (končni rezultat je bil 2:1 za Švico), obe ekipi pa sta se uvrstili na zaključni turnir, ki bo od 15. do 17. februarja v čeških Vendrynah.
JM
Tekmovanje Tennis Europe Winter Cups by HEAD je bilo ustanovljeno leta 1977, z leti pa se je razvilo v največje zimsko dvoransko ekipno tekmovanje na svetu. Najprej je potekalo samo v kategorijah do 14 in do 16 let, od leta 2012 pa poteka tudi v kategoriji do 12 let. Ekipe so nominirane s strani evropskih nacionalnih teniških zvez in predstavljajo dragoceno priložnost mladim igralcem in igralkam za nastopanje na ekipnih tekmah v zimskem obdobju.
Tekmovanje se odvija v dveh fazah. Na kvalifikacijske turnirje (običajno se odvijajo prvi vikend februarja) ekipe potujejo v eno izmed štirih kvalifikacijskih območij. Vsako območje gosti do 8 držav. Iz vsake skupine se prvouvrščeni ekipi uvrstita na finalni del, ki se odvija 14 dni kasneje.
Foto: MK
12 Štajerski
Šport
torek • 5. februarja 2013
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Misa Marincek previsoka ovira
i
Mercator Tenzor Ptuj - Zelene doline Žalec 19:29 (12:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Pu-
šnik (3 obrambe), Mateša 5 (1), Prapotnik 4, Kolednik 1, Močnik, Borovčak 4 (2), Bolcar 3, Zorec, Tumpej 1, Šrajner, Žiher, M. Selin-šek, B. Selinšek 1, Lazar, Križan (13 obramb). Trener: Marjan Valenko.
ZELENE DOLINE ŽALEC: Marin-ček (20 obramb), Jecl, Majcen 3, Korotaj 8 (4), Čede, Sutaj 4, Gaber 1, Turnšek 4 (1), M. Košir, Pirc 5, Kompan 3, Tratnik 1, J. Košir, Ježov-nik, Šoberl. Trener: Milan Ramšak
SEDEMMETROVKE MT Ptuj 5 (3), RK Žalec 5 (5); IZKLJUČITVE: MT Ptuj 6 min., ZD Žalec 14 minut. RDEČI KARTON: Sutaj (44).
V odsotnosti trenerja Nikole Bistroviča (maturantski ples v družini) je ptujsko ekipo v petek proti favoriziranim gostjam vodil Marjan Valenko. Srečanje je spremljalo več kot 150 gledalcev, izstopala je zelo glasna navijaška skupina iz Žalca.
Na začetku so domačinke povedle (2:1), nato pa so gostje z odlično igro v obrambi in hitrimi nasprotnimi napadi (izstopali sta krilni igralki Anja Pirc in Maruša Kompan) naredile delni izid 0:6 in si priigrale zanesljivo vodstvo 2:7. Domačinke so nato vzpostavile ravnotežje in se predvsem po zaslugi odličnih obramb vratarke Karmen Križan do polčasa približale le na 3 točke zaostanka (12:15). Na njihovo nesrečo so gostje v zadnji sekundi prvega dela zadele iz 9-metrovke.
Na začetku 2. polčasa je bila razlika do desete minute le tri zadetke (16:19), nato pa se je ponovila zgodba iz prvega dela in gostjam je uspela nova serija 0:6 (16:25). V tem delu je blestela vratarka Žalca Miša Marinček, ki je bila praktično nepremagljiva (na koncu 20 obramb), mlade domačinke pa so ob tem naredile še veliko tehničnih napak. Na srečo je na domači strani zelo razpoložena tudi Karmen Križan (13 obramb), ki je najbolj zaslužna za relativno zmeren poraz. Pri gostjah sta bil med najboljšimi Patricija Korotaj in Sabina Maj-
Karmen Križan, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: »Igrale smo pogumno, kar je bil tudi naš dogovor pred tekmo. Glede na prejšnje tekme smo igrale veliko boljše v obrambi. Morda je bilo nekoliko preveč tehničnih napak v napadu, kar bo treba odpraviti. S svojimi obrambami sem zadovoljna, a je pomembnejši rezultat ekipe, ne moja statistika.«
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Žalca so dobro ustavljale napade domače ekipe. Na fotografiji Katja Bolcar v akciji.
1 A SRL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zelene doline Žalec 19:29 (12:16), Piran marina Portorož- Krka 33:30 (22:14), Mli-notest Ajdovščina - Veplas Vele-nje23:33 (8:14).
1.	GEN- I ZAGORJE 13 13 0 0 26
2.	KRIM MERCATOR 13 12 0 1 24
3.	KRKA	13 9 0 3 18
4.	ZEL. DOLINE ŽALEC13 9 0 4 18
5.	PIRAN PORTORTOŽ 14 8 1 5 17
6.	VEPLAS VELENJE 13 7 1 5 15
7.	CELJSKE MESNINE 13 4 18 9
8.	MER. TENZOR PTUJ 14 4 19 9
9.	MLIN. AJDOVŠČINA 13 4 0 9 8
10.	ADRIA T. LOGATEC 13 3 0 10 6
11.	NAKLO P. TRŽIČ 12 2 0 10 4
12.	ANTRUM SEŽANA 12 0 0 12 0
cen, ki sta še lani nastopali za ptujsko ekipo. Dodaten hen-dikep za ptujsko ekipo je bila poškodba Stelle Mateša (igrala je z opornico na roki), ki v zadnjem delu sploh ni stopila na igrišče. Takrat so priložnost za igranje dobile vse mlade igralke.
Jože Mohorič
Poraz posledica slabega štarta: Ribnica - Jeruzalem 36:30 (18:12)
RIBNICA: Perovšek (12 obramb), Klarič (4 obrambe); Batinič 1, Zobec 1, Omahen 2, Jamnik 8 (2), Marko-vic 5, Košmrlj, Pucelj 5, Čemas 2, Rutar 3, M. Nosan 5, B. Nosan 4. Trener: Mustafa Torlo
JERUZALEM: Belec (9 obramb), Žuran (2 obrambi); Radujkovic 5, Gregorc 9 (5), Bogadi 2, Rajšp 1, Šišmanovič 6, Kljajič 4, Mesaric 2, Čud ič 1, Žmavc. Trener: Saša Pra-potnik
SEDEMMETROVKE: Ribnica 2/2; Jeruzalem 6/5. IZKLJUČITVE: Ribnica 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Grega Jamnik (Ribnica).
Na otvoritvi drugega dela sezone v 1. SRL so rokometa-ši Jeruzalema na gostovanju v Ribnici doživeli dvanajsti prvenstveni poraz. Zgodba bi lahko imela za Ormožane tudi lepši razplet, če ne bi ekipa trenerja Saše Prapotnika odigrala slabo prvih deset minut tekme. Težave za Vinarje so se pričele že v avtobusu, saj jim jo je na poti zagodel zapadli sneg in moštvo je v Ribnico prispelo šele dobrih 45 minut pred pri-četkom tekme.
Že v 4. minuti je moral trener Prapotnik poseči po minuti odmora, saj so gostitelji po-vedli 3:0. Dve minuti kasneje je klop Jeruzalema morala še enkrat reagirati z zelenim kartonom, saj je prednost Ribnice narasla že na +5, 6:1. Grega Ja-mnik je iz protinapadov zadeval mrežo Boštjana Belca, ki je pričel tekmo v golu Vinarjev. V 9. minuti je prednost domačinov še tretjič narasla, tokrat na neverjetnih +8, 9:1. Edini strelec za gostujočo moštvo je bil Siniša Radujkovic v 3. minuti. Temu se je z dvema zaporednima zadetkoma pridružil Aleš Šišmanovič, ki je v 13. minuti znižal zaostanek na -6, 9:3. V uvodnih desetih minutah je
ekipa Jeruzalema zapravila kar 7 lepih priložnosti, v golu Dolenjcev je blestel Jošt Perovšek, ki je večinoma svojih obramb zbral v 1. polčasu. V 22. minuti je bila prednost Ribnice še naprej visoka, 16:9. V samem zaključku so Jeruzalemčki zapravili polprotinapad za znižanje na -4, po prekršku Davida Bogadija v napadu je domači vratar Perovšek v izdihljajih 1. polčasa iz svoje polovice zatresel mrežo Belca in namesto s štirimi goli so Ormožani na od-
1 A SRL (m)
REZULTATI 18. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 36:30 (18:12), Gorenje - Krka 35:22 (17:9), Trimo Trebnje - Sevnica 33:27 (19:12), Krško - Celje Pivovarna Laško 17:27 (8:17), Ci-mos Koper - Maribor Branik 31:33 (13:14), Sviš pekarna Grosuplje -Istrabenz plini Izola27:22 (14:12).
1.	GORENJE 18 17	0	1	34
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 18 15	1	2	31
3.	CIMOS KOPER 18 13	2	3	28
4.	MARIBOR BRANIK 18 12	2	4	26
5.	TRIMO TREBNJE 18 8	2	7	18
6.	KRKA 18 6	5	7	17
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 18 6	2	10	14
8.	SVIŠ GROSUPLJE 17	6	1	10	13
9.	ISTRABENZ IZOLA 18 5	2	9	12
10.	JERUZ. ORMOŽ 18 4 2 12 10
11.	SEVNICA 18 3 0 15 6
12.	KRŠKO 18 1 1 16 3
mor odšli z zaostankom šestih točk, 18:12.
V	nadaljevanju so se počasi pričeli prebujati tudi gostje, ki so z »lahkimi« zadetki okle-stili visoko vodstvo gostiteljev. Z delnim izidom 2:7 se je četa trenerja Prapotnika v 39. minuti približala le na dve točki zaostanka, 21:19. Ormožanom ni uspelo zadržati nivoja dobre igre še naprej in Ribnica je odgovorila z delnim izidom 4:0 (25:19). V 47. minuti so domačini znova ušli na velikih 7 točk prednosti, 28:21. Anže Kljajic je bil v obdobju od 46. do 50. minute štirikrat zapored uspešen za Jeruzalem in prednost Ribnice je znova skopnela na +4, 28:24. Tekma se je končala z boljšo končnico domačinov, ki so tekmo mirno pripeljali h koncu in dali priložnost še nekaterim mladim ribniškim fantom. Po tekmi je trener Jeruzalema Saša Prapotnik bil kratek in jedrnat: »Ribničani so nas pošteno dotolkli. Mi smo tekmo izgubili že v avtobusu.«
V	19. krogu v petek, 8. februarja, ob 19.00 na Hardeku gostuje ekipa Sviša iz Ivančne gorice, ki kot novinec dosega odlične rezultate in bo zelo neugoden tekmec za Ormožane, ki nujno potrebujejo točke v boju za obstanek v ligi.
ku
Konjeniški šport
Nedovoljena poživila za ljutomerskega kasača
Leta 2007 je bila doping kontrola usodna za hlev Marka Slavi-ča (KK Ljutomer) iz Ključarov-cev, ko so nedovoljena poživila našli pri kasačih Dawsonu MS in Donatellu MS, pred kratkim pa se je podobna afera pripetila 10-letnemu nemškemu konju Vic Attacku, ki je v lasti Alfreda Hossmanna iz Križevcev pri Ljutomeru in trenerski oskrbi Reneja Hanžekoviča iz Veržeja.
Lani, 25. novembra, je Vic Attack nastopal na kasaških dirkah na dunajskem hipodromu Krieau in zmagal na vajetih Jožeta Sagaja (na 3700 metrov dolgi stezi je dosegel, kilometrskim čas 1:18,4), toda konj je bil na doping kontroli pozitiven. Opravljena analiza v Londonu je pokazala, da je imel Vic Attack v
sebi prisotnost prepovedanih snovi Diprophylline in Hepta-minol. Rezultat analize je bil potrjen tudi v Franciji. Avstrijska kasaška organizacija je Vic At-tacku prepovedala nastope do sredine tega meseca, sankcije za konja in lastnika oz. trenerja, pa še niso znane. Na kasaški zvezi na Dunaju bodo Hossmann, Sa-gaj in Hanžekovič zaslišani 12. februarja, na kar se pričakuje izrek kazni. Vic Attack je v devetih nastopih pod vodstvom Sagaja, Hanžekoviča in Jerneja Slaviča na hipodromih v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem osvojil dve prvi in šest drugih mest. Avstrijska zmaga, do katere naj bi prišel s pomočjo nedovoljenih poživil, mu bo odvzeta.
NŠ
Rokomet • 2. SRL (m)
Drava uspešno prestala uvod v nadaljevanje
Alples Železniki -Drava Ptuj 24:26 (14:14)
RK DRAVA PTUJ: Janžekovič 8, Maroh 2, Reisman, Čeh 2, Bezjak 2, Levanič, Fridrih 6, Sabo 3, Pukšič, Lesjak 3, Bedenik, Grm. Trener: Tomi Matjašič.
V prvem krogu nadaljevanja prvenstva rokometaši Drave niso dovolili presenečenja in še naprej ostajajo konkurenti za sam vrh. Na derbiju kroga z domačo ekipo Železnikov so vknjižili zmago, ki jih po porazu Loke 2012 še dodatno utrjuje na 2. mestu, obenem pa budi tudi upanje na vodečo pozicijo. V tem primeru spodrsljajev ne sme biti, kajti tekmeci prežijo na vsako napako, obenem pa so izkušenejši od Drave.
Modri so na Gorenjskem pričeli odlično in povedli 1:5. Domačini so kmalu ujeli priključek in nekaj minut je bilo srečanje izenačeno. Oslabljena gostujoča vrsta, ki je nastopila brez Šalamuna, Žurana, Verde-nika in Požarja, ni dolgo zdržala vodstva, domači so uprizorili serijo 4:0 ter povedli za dva zadetka (11:9). Ptujčani so bili v zaključku prvega dela boljši in izid je bil ob izteku prvih tridesetih minut poravnan na 14:14.
Takoj na začetku drugega dela so dravaši ušli na +2 (14:16) in ta razlika je bila nato na semaforju izpisana kar nekaj časa. Nato je spet sledilo nekaj kriznih minut
2. SRL - moški
REZULTATI 14. KROGA: Alples Železniki - Drava Ptuj 24:26, Mitol Sežana - Pomurje 34:30, Brežice -Arcont Radgona 28:29, Ajdovščina - Col 27:20, Črnomelj - Nova Gorica 27:28, Rudar - Loka 2012 29:27.
1.	LOKA 2012 13 11 1 1 23
2.	DRAVA PTUJ 13 10 1 2 21
3.	RUDAR	13 9 2 2 20
4.	RADEČE MIK CELJE12 9 1 2 19
5.	ALPLES ŽELEZNIKI 13 7 2 4 16
6.	BREŽICE 13 5 2 6 12
7.	MITOL SEŽANA 13 5 1 7 11
8.	ČRNOMELJ 13 5 0 8 10
9.	ARCONT RADGONA 13 4 1 8 9
10.	AJDOVŠČINA	13	4	0	9	8
11.	NOVA GORICA	13	4	0	9	8
12.	COL	13	3	1	9	7
13.	POMURJE	13	2	0	11	4
v moštvu Drave in domačini so ujeli priključek ter napovedali boj za zmago. Toda na srečanju je končno pretehtala kvaliteta Ptujčanov. Po zadnjem izenačenju na srečanju na 22:22 so nato modri kmalu povedli 22:24, kar je pomenilo dober kapital pred zaključkom. Trmasti Gorenjci so vodstvo mladih dravašev še nekajkrat zamajali, toda poraza niso mogli preprečiti.
Zmaga je sijajna popotnica pred nadaljevanjem prvenstva in prvo domačo tekmo, ki jo bodo ptujski rokometaši odigrali v četrtek, 7. 2., s pričet-kom ob 20. uri v dvorani Center na Ptuju. Njihov tekmec bo ekipa Pomurja.
tp
Kegljanje • 2. in 3. SKL
Dva tesna poraza
Trinajsti krog ni bil srečen za kegljavke in keljače iz Ptuja, ki so oboji gostovali - ženske v Celju, moški v Radencih. Dekleta so izgubila v Celju, vendar so še naprej na 1. mestu lestvice, saj je tudi drugouvrščeni Ceršak izgubil. Ptujčanke so dvoboj pričele dobro, saj so po zmagi Fridlove povedle, vendar so temu sledili trije porazi. V zadnjem paru sta Bombekova in Kolarjeva sicer zmagali in izenačili rezultat, vendar so imele domačinke več podrtih kegljev in zmaga je ostala v Celju.
Fantje so igrali proti vodeči Radenski in bili zelo konkurenčen tekmec. Domačini so imeli na koncu veliko srečo, saj so slavili zmago z dvema podrtima kegljema razlike! Ptujčane je Arnuš popeljal v vodstvo, domačini pa so izenačili na 1:1. V novo vodstvo je goste povedel Golob. Sledili sta dve zmagi domačih, za izenačenje na 3:3 pa je poskrbel Premzl. Končni seštevek kegljev pa je pokazal, da sta Ptujčanom do točke zmanjkala dva keglja ...
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Lanteks III. - Drava Deta Center 5:3, Rudar - Nafta 5:3, Gašper Korotan - Cer-šak 5:3, Komcel - Radlje 4:4
1.	DRAVA DETA CENTER12 9 1 2 19
2.	CERŠAK	12 9 0 3 18
3.	LANTEKS III. 12 8 0 4 16
4.	RUDAR 12	7	1	4	15
5.	GAŠPER KOROTAN 12	6 2	4	14
6.	RADLJE 11 5	2	4	12
7.	KOMCEL 11 2	1	8	5
8.	NAFTA 11 1 1	9	3
9.	RUŠE 11 1 0	10	2
LANTEKS III. - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3169-3042)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 521, Krušič 520, Plajnšek 508, Pavlič 235, Planinc 202, Bombek 529, Kolar 527
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 13. KROGA: Radenska - Drava Deta center 5:3, Pre-polje - Rile servis 5:3, Gašper Ko-rotan - Konjice 5:3, Ruše - Krško 7:1, Ceršak - Pergola 1:7 1. RADENSKA 13 10 0 3 20
9 6 4 3 2 0 0 0
RADENSKA - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3197 - 3195)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 533, Čeh 544, Golob 545, Murko 525, Kozoderc 519, Premzl 529
Danilo Klajnšek
2. PERGOLA	13	9	1	3
3. PREPOLJE	13	7	2	4
4. RUŠE	13	7	0	6
5. KONJICE	13	5	3	5
6. CERŠAK	13	6	0	7
7. GAŠPER KOROTAN 13		5	0	8
8. DRAVA DETA CENTER13		5	0	8
9. RILE SERVIS	13	4	2	7
10. KRŠKO	13	3	0	10
6
torek • 5. februarja 2013
Šport
Štajerski	13
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
S pomočjo gledalcev
ZOK AC Prstec Ptuj - Murska Sobota 3:0
25:22, 25:23, 25:17
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Vidovič, Mohorko, Zajšek, Intihar, Vahen, T. Miličevič, M. Miličevič, Kokol, Breznik, Stater. Trener: Iztok Novak.
ŽOK AC Prstec je na srečanju proti Murski Soboti prišel do zmage predvsem zaradi večje izkušenosti. Mlade Pre-kmurke so se bolj borile in so reševale nemogoče žoge, vendar so bile Ptujčanke s svojo kakovostnejšo zasedbo dovolj zbrane, da so na koncu dosegle novo zmago.
Gostje so takoj na začetku pokazale, da bodo drago prodale svojo kožo in so povedle za tri, štiri točke. Domače od-bojkarice so jih v sredini niza ujele in povedle, vendar je za vsako točko potekala izenačena borba. S serijo uspešnih servisov sta ptujskim igralkam odločilno prednost tako v prvem kot tudi v drugem nizu prinesli Maruša Miliče-vič in Sara Vidovič. Niz se je končal s 25:22. Zgodba o vodstvu ter izenačenosti ekip se je ponovila tudi v drugem nizu. Kakšnih 300 gledalcev, kar predstavlja odličen obisk, je spremljalo zanimivo tekmo, v kateri so tokrat Ptujčanke pokazale manj vneme za igro
2. DOL VZHOD (ž)		
REZULTATI 12. KROGA AC Pr-		
stec Ptuj - Murska Sobota 3:0,		
Swaty Comet Zreče - Benedikt		
0:3, Prevalje - Aliansa II,1:3,		Mi-
slinja - Kostman Slovenj Gradec		
0:3, Braslovče - Nova KBM Bra-		
nik II. 3:0.		
1. BRASLOVČE 12 12	0	36
2. KOSTMAN SLOV. GRADEC 12 10	2	29
3. BENEDIKT 12 9	3	27
4. ALIANS II. 12 7	5	21
5. AC PRSTEC PTUJ 12 6	6	20
6. PREVALJE 12 5	7	15
7. MURSKA SOBOTA 12 5	7	14
8. NOVA KBM BRANIK II. 12 5	7	14
9. SWATY COMET ZREČE 12 1	11	4
10. MISLINJA 12 0	12	0
kot na nekaterih prejšnjih tekmah. Napad in obramba sta bila sicer na solidnem nivoju, vendar to ni bilo dovolj, da bi se lahko odcepile od fanatično borbenih igralk Murske Sobote, ki so na koncu niza le popustile in ekipa Prstca je zmagala 25:23. V tretjem nizu so varovanke Iztoka Novaka z malo večjo zavzetostjo hitro povedle s petimi točkami naskoka in to prednost zadržale do konca.
Ptujske odbojkarice so serijo zmag pomaknile na šest; v naslednjem krogu jih čaka težko gostovanje v Slovenj Gradcu pri drugouvrščeni ekipi lige Kostmann.
David Breznik
Iztok Novak, trener ŽOK AC Prstec Ptuj: »Prvič v zadnjih šestih tekmah, odkar sem bil imenovan za trenerja, se je zgodilo, da so tekmice pokazale večjo željo po zmagi, kar se je odražalo predvsem v obrambnih akcijah in reševanju skoraj nemogočih žog. To je bila na dosedanjih tekmah lastnost, ki je krasila predvsem nas. A to na srečo ni odigralo ključne vloge pri poteku tekme, saj gostje niso znale izkoristiti naše nepovezane igre. Ob tem je treba povedati, da bi se tekma lahko kaj hitro obrnila tudi drugače. Tako imata zasluge za zmago kakovost, ki je bila na naši strani, in predvsem domače občinstvo, ki se je tokrat zbralo v res zavidljivem številu. Navijači so kljub nekoliko slabši igri vseskozi glasno navijali in to nam je pomagalo do zmage.«
Rokomet • Prijateljska tekma
IVANCICA IVANEC -VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 32:23 (17:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 6, Majcen 1, Hržič 1, Hanželič 4, Horvat 5, Bezjak, Kristijan 6, Preac, Špin-dler, Tušak, Dogša.
Rokometaši iz Velike Nedeljo so v zadnjem pripravljalnem srečanju pred drugim delom prven-
stva, ki se prične konec tedna, v Ivancu doživeli dokaj visoki poraz. Lahko bi rekli, da generalka ni uspela, vendar pa je potrebno upoštevati dejstvo, da so nastopili brez nekaterih igralcev, ki spadajo med nosilce igre. Tako so domačini izkoristili priložnost in zmagali brez večjih težav. Ta poraz in igro bo potrebno hitro pozabiti in se pripraviti na prvo gostovanje v Dobovi.
Danilo Klajnšek
PD Ljutomer • Planinci o svojih načrtih
Na dan največjega kulturnega praznika se člani ljutomerskega Planinskega društva (PD) že vrsto let podajajo na Jeruzalem, ki slovi kot najprivlačnejša turistična točka v Prlekiji. S tem hkrati naznanjajo pričetek planinske sezone ter njihove dejavnosti na številnih spremljajočih aktivnostih, ki so si jih zadali na nedavnem letnem občnem zboru.
V društvo je včlanjenih 190 ljubiteljev planin, od tega 19 srednješolcev in študentov ter 19 otrok. Člani so se v lanski sezoni udeleževali pohodov lastnega (16) in sosednjih društev, ki so se v večini odvijali po domačih vršacih, nekaj tudi v tujini, zlasti v sosednji Hrvaški. Velja izpostaviti aktivno planinsko delovanje na OŠ Cezanjevci, kjer se je v minulem šolskem letu krožka udeleževalo 32 učencev. V PD Ljutomer veliko pozornost namenjajo izobraževanju svojih članov z organiziranimi predavanji ter usposabljanji mentorjev in markacistov. V društvu si želijo pridobiti strokovni kader za delo z mladimi, predvsem po osnovnih šolah, z zainteresiranimi učenci pa bodo pripravili tudi poletni tabor. Na tokratnem zboru so bila podeljena društvena priznanja. Pohvale so prejeli Marjan Jesenik, Drago Novak, Sašo Žuman in občina Ljutomer, bronasti častni znak sta dobila Ivan Kraljič in Roman Marinič, bronasti častni znak PZS je pripadel Zoranu Mihaliču in Slavici Ozmec, srebrni pa Francu Slokanu.
NŠ
Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Sečovlje
Krčevit boj za obstanek juršinske ekipe
■ V|
Minuli konec tedna je v Sečovljah, v organizaciji SD IX. Korpusa Piran, potekal 5. turnir ligaškega tekmovanja za Pokal Strelske zveze Slovenije.
V	1. A DL s pištolo je še tretjič zapored v sezoni slavila trenutno najmočnejša ekipa v ligi, SD Dušana Poženela Rečica, ki je s 1136 krogi postavila drugi najboljši rezultat v sezoni. Boljši od strelcev iz Rečice so bili v uvodu v sezono le strelci Jožeta Ke-renčiča Miklavž s 1140 krogi. Rezultati so bili tokrat precej skromni, Ptujčani pa so po velikem padcu v Kidričevem tokrat nastopali le za odtenek boljše in s 1099 krogi srečno osvojili 5. mesto. Turniščani, s katerimi se borijo za 2. mesto v skupnem seštevku, so bili 6. s 1097 krogi. Večkratni prvaki lige iz Juršincev so bili s 1088 krogi znova povprečni in so osvojili 10. mesto. Odločitev o izpadu iz najmočnejše konkurence bo ostala odprta vse do konca, saj so se z 21 točkami Juršinčani izenačili z Velenjča-ni, Olimpija pa zaostaja le še za 2 točki. Med posamezniki se strelci iz Spodnjega Podravja znova niso proslavili, saj niso imeli svojega predstavnika med finalisti, še najvišje pa sta se na 11. in 15. mesto, s 372 in 369 krogi, uvrstila Ptujča-na Matija Potočnik in Majda Raušl. Iz juršinske ekipe je najbolje nastopal Ludvik Pšajd in s 369 krogi osvojil 17. mesto. Novo in neverjetno prepričljivo zmago s prednostjo 10 krogov pred zasledovalci je slavil Peter Tkalec iz Rečice, ki se je uspešno kvalificiral na letošnje EP na Danskem in je v zelo dobri formi.
Kovinarju 10. mesto
V	1. A DL s puško je novo zmago dosegla ekipa Olimpi-je. Ormoška ekipa Kovinarja, ki je s 1153 krogi osvojila 10. mesto, ni bila zadovoljna z izkupičkom, saj so tokrat Jeseničani nastopili bolje in jih že ujeli v skupnem seštevku. Med tema ekipama in Trboveljčani, ki imajo prednost 3 točk pred Ormožani, pa se bo odločilo, katera ekipa se bo morala posloviti iz elitne 1. A DL. Med
Foto: Simeon Gönc
Strelci SD Jožeta Kerenčiča Miklavž (z leve vodja ekipe Miran Miholič, Simon in Boštjan Simonič ter Aleksander Ciglarič) so v Sečovljah dosegli že 5. zaporedno zmago v letošnji sezoni 1. B DL s pištolo in si z neulovljivo prednostjo 24 točk že zagotovili preboj med najboljše ekipe v 1. A DL s pištolo.
posamezniki je odlično formo znova potrdila Olimpijka Živa Dvoršak, ki je s 399 krogi še v drugo zapored izenačila državni rekord in neulovljivo zmagala. Rezultati najboljšega ormoškega strelca, mladinca Jana Šumaka, niso več tako visoki kot pred časom, s 386 krogi pa je ta osvojil 17. mesto. Zaradi maturantskega plesa je drugo ormoško mladinko, Petro Vernik, zamenjal njihov hrvaški rezervist Marko Peras in s 385 krogi osvojil 21. mesto, tretji Ormožan Rok Šu-mak pa je s 382 krogi osvojil 26. mesto.
Venta do nove zmage
V 1. B DL s pištolo je tretjič v sezoni zmago slavil ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki je s 382 krogi postavil drugi najboljši rezultat dneva vseh strelcev s pištolo. Med miklavškimi strelci Jožeta Kerenčiča je 3. mesto osvojil Boštjan Simonič s 375 krogi, preostala člana ekipe Aleksander Ciglarič in Simon Simonič pa sta s 374 in 368 krogi osvojila 5. in 9. mesto. Dokaj slabo streljanje sta pokazala preostala ormoška strelca Gregor Polajnko in Mateja Levanič, ki sta s 344 in 335 krogi osvojila šele 30. in 35. mesto. Z ekipnim dosežkom 1061 krogov pa so Ormožani osvojili 9. mesto, v skupnem seštevku so 6. s 36 točkami.
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD Duš.Pož. Rečica	1136	58
2. SD Železniki	1116	43
3. SD Marok Sevnica	1104	29
4. SD Olimpija	1102	19
5. SK Ptuj	1099	46
6. SD Štefana Kovača T.	1097	45
7. SD Grosuplje	1097	33
8. SK Brežice	1096	30
9. SD Kamnik	1091	27
10. SD Juršinci	1088	21
11. SD Kopačevina	1079	31
12 SD Mrož Velenje	1076	21
Posamični rezultati strelcev:		
1. Peter Tkalec, Dušana Poženela, 386		105 (2.)
11. Matija Potočnik, Ptuj,	372	52 (12.)
15. Majda Raušl, Ptuj,	369	52 (13.)
17. Ludvik Pšajd, Juršinci,	369	47 (16.)
23. Mirko Moleh, Juršinci,	362	26 (25.)
29. Robert Šimenko, Ptuj,	358	35 (21.)
31. Ivan Druzovič, Juršinci,	357	4 (37.)
1. A-liga puška		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD Olimpija	1178	66
2. SD Janka Jurkoviča Videm	1169	31
3. SD Duš.Pož. Rečica	1164	42
4. SD I. Poh.bat. Ruše	1162	35
5. SD 1956 Trbovlje	1161	24
6. SD Grosuplje	1160	49
7. SD Kolomana Flisarja Tišina	1160	30
Nogomet • Rad igram nogomet - RN U10
Na Kidričevem najboljši Turniščani
8.	SD Triglav Javornik
9.	SD Štefana Kovača T.
10.	SD Kovinar Ormož
11.	SD Kamnik
12.	SD Jezero Dobrovnik Posamični rezultati strelcev:
1.	Živa Dvoršak, Olimpija,
2.	Nina Juvan, Olimpija, 17. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 21. Marko Peras Kovinar Ormož, 26. Rok Šumak, Kovinar Ormož,
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	SD Jožeta Kerenčiča
2.	SD Vremščica
3.	SD Škofja Loka
4.	SD Domžale
5.	SD Gorenja vas
6.	SD Slovenske Konjice
7.	SD Elektro Maribor
8.	SD Liboje
9.	SD Kovinar Ormož
10.	SD Trzin
11.	SK Moris KR Kočevje
12.	SD Dolič
Posamični rezultati strelcev:
1. Kevin Venta, Kovinar Ormož, 382 3. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča, 375 5. Aleksander Ciglarič, J. Keren., 378 9. Simon Simonič, J. Kerenčiča, 368 30. Gregor Polajnko, Kov. Ormož, 344 35. Mateja Levanič, Kov. Ormož, 335
1159	21
1157	46
1153	22
1149	35
0	2
399	81 (6.)
395	118 (2.)
386	67 (8.)
385	5 (39.)
382	0 (42.)
krogi	točke
1117	75
1088	37
1081	51
1081	41
1080	24
1075	49
1069	23
1069	22
1061	36
1060	33
1043	7
999	12
130 (1.) 121 (2.) 117 (4.) 108 (5.) 3 (34.) 39 (17.)
Čeprav iz turnirja v turnir dosegajo slabše rezultate, pa v ekipnem seštevku ostajajo še naprej najboljši strelci Jožeta Kerenčiča Miklavž, ki so tokrat slavili s 1116 krogi, oziroma s prednostjo 32 krogov pred ekipo Vremščice. Pet zaporednih zmag v sezoni pa
Udeleženci turnirja v Kidričevem
jim že prinaša napredovanje v močnejšo in kakovostnejšo 1. A DL. Zaradi vseh končnih odločitev v skupnem seštevku ekip in posameznikov bo zaključni, 6. turnir DL, ki bo potekal 10. marca v Črenšovcih, še toliko bolj napet.
Simeon Gonc
V Športni dvorani v Kidričevem je 27. 1. potekal turnir druge faze serije »Rad igram nogomet - RIN«. Organizator je bil NK Aluminij, vodja tekmovanja pa Tone Pernat. V nadaljnji krog tekmovanja so se uvrstili zmagovalci turnirja, nogometaši Turnišča, in Mure 05 iz Murske Sobote.
EKIPE A:
REZULTATI: Aluminij - Turni-šče 1:1, NŠ Poli Drava - Mura 0:5 0:4, Turnišče - Mura 05 4:1, Aluminij - NŠ Poli Drava 0:1, NŠ Poli Drava - Turnišče 0:1, Mura 05 - Aluminij 1:0.
VRSTNI RED: 1. Turnišče 7 točk, 2. Mura 05 6, 3. NŠ Poli Drava 3, 4. Aluminij 1 točko.
EKIPE B:
REZULTATI: Aluminij - Turni-šče 4:0, NŠ Poli Drava - Mura
05 0:5. Turnišče - Mura 05 0:4, Aluminij - NŠ Poli Drava 8:0, NŠ Poli Drava - Turnišče 0:4, Mura 05 - Aluminij 4:1.
VRSTNI RED: 1. Aluminij 9 točk, 2. NŠ Mura 05 6, 3. Turni-šče 3, 4. NŠ Poli Drava 0 točk.
Danilo Klajnšek
14 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 1. februarja 2013
Mali nogomet • Zaključek zimske lige MNZ Ptuj
ŠD Rim zmaga, za Stojnce 2500 evrov
MNZ Ptuj in Športna zveza MO Ptuj sta v nedeljo v športni dvorani Center pripravila špor-tno-humanitarno prireditev Pomoč po poplavah - Športno društvo Stojnci. V športnem delu je bila na sporedu končnica tekmovanja zimske lige MNZ Ptuj, v humanitarnem pa je ob revijalnih srečanjih potekalo zbiranje sredstev za obnovo športnega parka v Stojncih.
V tekmovalnem delu so se med seboj pomerile najboljše tri ekipe iz rednega dela: ŠD Rim (3 točke), KPŠ (1) in NK Stojnci (0). Ekipi Rima in KPŠ sta v prvih srečanjih ugnali Stojnčane, čeprav sta bili obe srečanji zelo trdi in polni tempa. O zmagovalcih 23. sezone zimske lige je tako odločala zadnja tekma med ŠD Rim in Klubom ptujskih študentov. Ekipa Rima je po prvem polčasu nepričakovano vodila že s 3:0, a so študentje v 2. polčasu prevladovali in z vztrajno igro izenačili na 3:3. V zadnjih treh minutah niso uspeli doseči zadetka in naslov prvakov je prvič pripadel ŠD Rimu, za katerega so na zaključnem turnirju nastopali Žiga Zupanič, Marko Vogrinc, Matej Gajser, Robert Žele-znik, Klemen Širec, Vojko Tominc, Marko Pislak, Tomaž Gajser in David Škrabl.
Rezultati končnice zimske lige:
Stojnci - Rim 0:1, KPŠ -Stojnci 5:2, Rim - KPŠ 3:3. Končni vrstni red: 1. ŠD
Rim, 2. KPŠ, 3. NK Stojnci.
Rezultati ekshibicij-skih srečanj:
FC Ptuj - Kenguru 3:2 Makole - Podlehnik 2:0, Podlehnik - Hajdoše 1:3, Makole - Hajdoše 1:2
Hajdina - Markovci 0:0, Markovci - Ormož 1:0, Hajdina - Ormož 0:2
Središče ob Dravi - Videm 1:0, Videm - Bukovci 1:0, Središče ob Dravi - Bukovci 2:0
Drava - Gerečja vas 2:2, Gerečja vas - Podvinci 3:2, Drava - Podvinci 0:0
KMN Poetovio - KMN Tomaž Luxuris 2:0, KMN Tomaž Luxuris - KMN Majolka 2:1, KMN Poetovio - KMN Majolka 3:0
IO MNZ Ptuj - Športni novinarji 0:3, Športni novinarji - Občina Markovci 0:0, IO MNZ Ptuj - Občina Markovci 3:1
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ŠD Rim so se veselili prve zmage v zimski ligi MNZ Ptuj.
Najboljši strelci rednega dela:
člani: 12 zadetkov: Rok Mulej (KPŠ); 8 zadetkov: Tomaž Gajser (ŠD Rim), Rok Zorko (NK Stojnci); 7 zadetkov: Vojko Tominc (ŠD Rim)
veterani: 17 zadetkov: Maksim Mohorko (Apolon II); 13 zadetkov: Milan Emeršič; 6 zadetkov: Boris Klinger, Marko Kmetec (vsi Poetovio) ...
Matej Gajser, ŠD Rim: »V
zimski ligi nastopamo že 11 let. Po štirih 3. in dveh 2. mestih nam je končno uspelo osvojiti tako želeno prvo mesto. Moji soigralci so skozi celotno ligo in tudi v finalu pokazali odlične igre. Tekmovanje smo zaključili brez poraza in smo zasluženo osvojili zimsko ligo malega nogometa.«
Ob članskem tekmovanju je potekalo tudi tekmovanje v veteranski ligi, kjer je KMN Po-etovio 13 članskim naslovom dodal še prvega veteranskega.
Ob tekmovalnem delu je bilo odigranih kar 19 revijal-nih tekem. Vsi nogometaši, gledalci in organizatorja -MNZ Ptuj in ŠZ Ptuj - so skozi celotno popoldan za obnovo športnega parka v Stojncih zbrali kar 2500 evrov. Gre za lep znesek in lepo gesto, saj so nogometaši pomagali nogometašem. O zbranih sredstvih je predsednik NK Stojnci Miran Kolarič povedal: »Vsem se zahvaljujem za to izkazano
Foto: Črtomir Goznik
Fredi Kmetec in Stanko Glažar sta predstavniku NK Stojnci izročila ček za 2500 evrov.
Prejemniki priznanj za najboljše ekipe in najboljše strelce v rednem delu zimske lige.
Foto: Črtomir Goznik
V razburljivem finalnem srečanju je ŠD Rim vodilo že 3:0, a so igralci KPŠ izenačili na 3:3 in na koncu celo ogrožali zmagoslavje Rimljanov.
gesto in za zbran denar. Dober občutek je, ko vidiš, da v nesreči ne ostaneš sam. Čaka nas še veliko dela, da saniramo posledice po lanskoletnih poplavah, ta zbrana sredstva so eden izmed kamenčkov v celotnem mozaiku na poti do obnovitve našega športnega parka.«
Nedeljsko nogometno dogajanje si je v športni dvorani Center ogledalo veliko gledalcev, ki so tudi s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagali pri zbiranju sredstev za obnovo športnega parka v Stojncih. Sicer pa so si gledalci lahko ogledali zanimive predstave, na koncu pa so z aplavzom pozdravili nove zmagovalce, ekipo Športnega društva Rim.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Športni napovednik
Svetovno prvenstvo v smučanju
V torek, 5. 2., se v avstrijskem Schladmingu začenja SP v smučanju. Glavni slovenski adut bo Tina Maze, skupno pa bo nastopilo kar 20 Slovencev: 11 fantov in 9 deklet. SPORED:
torek, 5. 2., ob 11.00: superveleslalom (ž); sreda, 6. 2., ob 11.00: superveleslalom (m); četrtek, 7. 2., ob 10.00: trening smuka (m); ob 12.30: trening smuka (ž);
petek, 8. 2., ob 10.00/14.00: superkombinacija (ž); ob 12.30: trening smuka (m); sobota, 9. 2., ob 11.00: smuk (m); ob 13.30: trening smuka (ž); nedelja, 10. 2., ob 11.00: smuk (ž); ponedeljek, 11. 2., ob 12.00/18.15: superkombinacija (m); torek, 12. 2., ob 17.00: ekipna tekma; četrtek, 14. 2., ob 10.00/13.30: veleslalom (ž); petek, 15. 2., ob 10.00/13.30: veleslalom (m); sobota, 16. 2., ob 10.00/13.30: slalom (ž); nedelja, 17. 2., ob 10.00/13.30: slalom (m).
Foto: Martin Ozmec
Tina Maze bo glavni slovenski adut na SP v Schladmingu.
Mali nogomet
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 11. KROGA: Klub R21 - Joe Fernandes 8:3, Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Zg. Pristava 3:0 (1:5**), ŠD Videm -ŠD Lancova vas 3:0 (6:5**), FC Optimisti - ŠD AS Evroavto 3:9, KMN Majolka - Konstrukterstvo Osenjak Franci 5:1, ŠD Pobrežje - ŠD Majski Vrh 6:5.
KONČNI VRSTNI RED:
1.	AS EVROAVTO 11 10 0 1 67:24 30
2.	ŠD SELAN* 11 9 0 2 55:33 27*
3.	ŠD MAJSKI VRH* 11 9 0 2 56:25 27*
4.	ŠD POBREŽJE 11 7 0 4 52:37 21
5.	KMN MAJOLKA 11 7 0 4 49:37 21
6.	FC OPTIMISTI 11 5 1 5 47:53 16
7.	KLUB R21 (-1) 11 5 0 6 45:44 14
8.	ŠD ZG. PRISTAVA 11 4 1 6 41:42 13
9.	ŠD VIDEM 11 3 0 8 33:69 9
10.	LANCOVA VAS (-1)11 3 0 8 31:53 8
11.	JOE FERNANDES 11 2 0 9 31:63 6
12.	KONST. OSENJAK 11 1 0 10 27:55 3 * - odločalo medsebojno srečanje
** - pritožba nasprotne ekipe VETERANI
REZULTATI 10. KROGA: KMN
Majolka - ŠD Pobrežje 6:6, Joe Fernandes - ŠD Lancova vas 3:2, Gostilna Kozel ŠD Selan - KMN Majolka 3:4.
1.	KMN MAJOLKA	B
2.	KOZEL ŠD SELAN	B
3.	ŠD POBREŽJE	B 4 JOE FERNANDES.	B 5. ŠD LANCOVA VAS	B
T	1	G	B1:22
3	3	2	3G:2B
2	3	3	3G:35
2	1	5	21:39
1	2	5	2G:4G
Zimska liga Ljutomera: Zmagovalec Altafin iz Stročje vasi
V sedmi sezoni zimske lige malega nogometa, ki ga pripravlja Športna zveza Ljutomer, se je v ljutomerski športni dvorani ŠIC pomerilo 14 ekip. Letošnji zmagovalci so postali igralci Altafina iz Stročje vasi, ki so v polfinalu s težavo ugnali lanske prvake, ekipo Ključarovcev, nekoliko lažje delo pa so imeli v finalu, saj so dosegli zanesljivo zmago proti Prleškemu študentskemu klubu (PŠK) Ljutomer.
Najučinkovitejši igralec lige je postal Tadej Vogrinec (KMN Meteorplast, Ljutomer) z 18. doseženimi zadetki, fair play pokal pa je pripadel ekipi Tornado bar iz Ver-žeja, ki v šestih tekmah ni prejela nobene kazenske točke.
REZULTATI: polfinale: Altafin -ŠD Ključarovci 3:2, PŠK - Farmtech Veržej 5:2. Tekma za 3. mesto: ŠD Ključarovci - Farmtech 4:1; finale: Altafin - PŠK 5:2.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Altafin Stročja vas, 2. PŠK Ljutomer, 3. ŠD Ključarovci, 4. Farmtech Veržej. Za zmagovalno ekipo (na posnetku) so nastopili: Samo in Sašo Fijavž, Kristjan in Aleš Rob, Robi Golob, Aleš Vrabel ter Boštjan Grizold.
Darko Lah, NŠ
Zmagovalci zimske lige - ekipa Altafin Stročja vas
Foto: Nš
torek • 5. februarja 2013
Šport
Štajerski	15
Športnik leta 2012 v MO Ptuj	.
Športniki nas velikokrat razveselijo
S temi besedami je župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v svojem nagovoru strnil to, kar posebej v zadnjem času misli veliko Slovencev. Pri tem imamo v mislih predvsem športnike in športnice v zimskih športih, ki letos naravnost blestijo in zaradi katerih lahko z velikim vznemirjenjem pričakujemo svetovna prvenstva v alpskem in nordijskem smučanju. A ta misel velja kar skozi vse leto. »Čestitke vsem, še posebej domačim, ptujskim športnikom in športnicam, ki vlagajo veliko truda in napora v svoje treniranje, obenem pa so promotorji Ptuja in Slovenije,« je dodal dr. Čelan.
Suvereni in razpoloženi voditelj prireditve David Breznik je v nadaljevanju popeljal vse zbrane v gimnazijskem amfi-teatru skozi najpomembnejše dosežke športnikov in ekip v MO Ptuj. Med tistimi, ki so si prislužili največji aplavz pred zaključnimi podelitvami, je bila paraolimpijka iz Londona Tatjana Majcen Ljubič. Ta se pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja podaja v nov ciklus. Ptujski šport je v preteklem letu največ naslovov državnih prvakov osvojil v borilnih športih (kikboksu, tajskemu boksu, kung fuju in
Športnik leta 201 MO Ptuj
Mina Markovič in Tadej Toplak - športnika leta 2012 v MO Ptuj
judu), svoje so dodali kolesarja, atletinja in golfist.
V konkurenci ekip so se naslovov veselili boksarji in ro-kometašice. »Zelo smo ponosne, da smo ponovno osvojile prvo mesto v tem izboru. V lanski sezoni smo sicer začele precej slabo, a smo veliko boljše nadaljevale in si na koncu
priborile visoko, 4. mesto,« je povedala kapetanka ŽRK Mer-cator Tenzor Ptuj Katja Bolcar. Uspeha so veseli tudi boksarji: »Naslov najboljše ekipe nam ogromno pomeni. Že trikrat zapored smo osvojili naslov državnega prvaka, trikrat zapored smo bili tudi med najboljšimi tremi ekipami - to-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanja za zaslužne športne delavce
ki
Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj se iskreno zahvaljujeta vsem pokroviteljem prireditve
Športnik leta MO Ptitf 2012,
so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi celotnega dogodka.
POKROVITELJI PRREDITVE
		
rtihokA).¿tek fcJI LJ FOIALI/PLAKETE, >JII l/irnupioiHKop T4Vr tAW" \ / "uOOKVAttÁ* * ¿\ «SfflMT MOm		PRODAJNI «K STORITVENI PROGRAM POKALI, PLAKETE, MEDALJE, FIGURE, RAZNO STEKLO, ... Lasersko in CNC (jrovinntje BREZ ¿RK-teEVUX, GHAVnWiflENA5TraXQ INDUSTRflSKO aZNA£EU«HE, STAMMLKE,
		KOVINSKI Žim, EuaOKODE, KJTOTOAraOZJPV OBESO, GK^MKAlflEFOaOVraHIlAIUI,
		
UJ
JAVNE SLUŽBE PTIJ
	■sms i©»	üaflíiil© www.ma1nbo-pt14.8l	TOYOTA
• _ iuu««imfiii	1 PravoznTitvo 1 Kmet« Bojan s.p.		1 BENT
			


SÍK
J*lax
/RADIAL ¥
Rc«ozftjaa30;2230Ftaj
^jzaščita Upnnn
Hausmart!	PLUS a**. tt.fr+ttšC			
		1		
HOTastRecti? TmMF Pni	pm«		MEriKUH	
	REPRIF	m		
neS	m Stnfca	(litino zdrouo glasba za pogledat		
				
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Langerholc, prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju športa.
Foto: Črtomir Goznik
krat smo prvič na vrhu,« je povedal Blaž Škrjanec, BK Ring.
Napetost se je stopnjevala proti koncu zelo tekoče prireditve, ki sta jo s svojimi nastopi popestrila Jazz band glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in skupina Plesne šole Mambo. Slednja je razvnela predvsem mlajšo publiko ...
Eden od vrhuncev prireditve je bila podelitev priznanja za življenjsko delo. Tega je letos prejel Uroš Langer-holc, dolgoletni predsednik Avto moto društva Ptuj. Tega je sicer vedno vleklo v moto šport, a je na začetku poskusil z relijem, nato tudi z motorji, dokler ga ni pot dokončno zanesla v karting. V tem je z odlično ekipo vztrajal dolgo časa, ustanovil AMD Ptuj, dosegel tudi velike tekmovalne uspehe v nekdanji Jugoslaviji. Eden od najlepših trenutkov je bilo odprtje kartodroma v Hajdošah. »To priznanje je zame nagrada za ves trud, ki sem ga vložil v avto-mo-to šport. Ne obžalujem časa, energije in znanja, ki sem ga posvetil športu, saj so rezultati vidni. Če me vprašate, ali bi še
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najuspešnejša trenerja sta prejela Matjaž Tomažin (Klub tajskega boksa Ptuj) in Jernej Finšgar (KK Perutnina Ptuj).
enkrat šel po enaki poti, bi odgovoril pritrdilno,« je povedal nagrajenec.
Priznanje za najboljšega športnika je prejel Tadej Toplak. »Tega priznanja nisem pričakoval, zato sem ga toliko bolj vesel. Veliko pozitivnega mi je prinesla zmaga v profesionalni borbi lanskega decembra; upam, da bom s tem ključem uspel odpreti čim več vrat proti samemu vrhu mojega športa. Zaenkrat načrtujemo naslednjo borbo 9. marca v Barceloni,« je povedal Toplak, ki se na omenjeni dvoboj že pripravlja s trenerjem Matjažem Tomažinom.
Mina Markovič je praktično brez konkurence osvojila naslov najboljše med dekleti. »Zelo sem vesela četrtega naslova športnice Ptuja. Zame je še vedno najpomembneje, da uživam v plezanju in da si želim še napredovati v tehničnem smislu. Prostora za
napredek imam še veliko,« je povedala članica PK 6b. Presenečenje je bil obisk njenega trenerja Romana Krajnika, ki je zelo zaslužen za Minino dvakratno zaporedno zmagoslavje v svetovnem pokalu težavnostnega plezanja in kombinacije. »Skrivnost je v trdem treniranju, podrobnosti pa ne izdam. Lahko samo rečem, da gremo optimistični tudi v novo sezono, ki se že marca prične s tekmami svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Na Kitajsko ne bomo šli samo sodelovat . ,« je povedal Kraj-nik. Mina pa se je ob tem samo sladko nasmehnila .
Prireditev se je končala s presenečenjem, tortama za naj športnika. Ta sta jih pomagala razrezati, kosi pa so ob sproščeni športni debati končali na krožnikih obiskovalcev .
Jože Mohorič
Vrstni red v posameznih kategorijah:
športnica leta: 1. Mina Markovič (PK 6b Ptuj), 2. Adriana Korez (KBV Ptuj), 3. Veronika Domjan (AK CP Ptuj);
športnik leta: 1. Tadej Toplak (Klub tajskega boksa Ptuj), 2. Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj), 3. Blaž Škrjanec (BK Ring);
najboljša ženska ekipa: 1. ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, 2. Strelski klub Ptuj, 3. AK CP Ptuj;
najboljša moška ekipa: 1. BK Ring, 2. NTK Ptuj, 3. Klub tajskega boksa;
najboljša srednja šola: Gimnazija Ptuj; najuspešnejši trenerji: Matjaž Tomažin (Klub tajskega boksa Ptuj), Jernej Finžgar (KK Perutnina Ptuj);
državni prvaki in državni reprezentanti, mladinci: Tim Vidovič (Plavalni klub Terme Ptuj), Simon Kaisersberger, Luka Vindiš (oba KBV Ptuj), Mitja Serdinšek, Manuel Bedenik (oba KK Perutnina Ptuj), Laura Pajtler (AK CP Ptuj), Enej Šarkanj (Golf klub Ptuj); člani: Tadej Valenko, Aleksandra Arnuš, Sabina Kolednik (vsi KBV Ptuj), Bojan Kujavec, Daniel Klobasa (oba Kung fu klub Ptuj), Aljaž Šegula, Jure Cesar (oba Klub tajskega boksa Ptuj), Urška Urek (JK Drava Ptuj); državna reprezentantka: Katja Bolcar (ŽRK MT Ptuj);
zaslužni športni delavci: Miran Kelner (KK Perutnina Ptuj), Izudin Kanlič (BK Ring Ptuj), Franc Vrbančič (KBV Ptuj), Drago Črnko (ŠD Grajena), Marina Kramberger (Kegljaški klub Ptuj), Daniel Janžekovič (JK Drava Ptuj), Rok Veršič (Strelski klub Ptuj), Stanko Lozinšek (NK Podvinci), Mojca Gramc (AK CP Ptuj), Robert Merc (TC Luka), Anton Simonič (AMD Ptuj), Betina Zajko (Plavalni klub Terme Ptuj);
posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa:
Uroš Langerholc (AMD Ptuj).
16 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek • 5. februarja 2013
Ptuj • Center destinacije za skupno turistično ponudbo regije
Vzpostavljeno partnerstvo za dolgoročni razvoj
V hotelu Primus na Ptuju je 30. januarja potekala slovesnost ob odprtju informacijsko-prodajnega mesta Centra destinacije Ptuj, Jeruzalem Ormož, Slovenske gorice in Haloze. Udeležili so se je številni partnerji in podporniki projekta.
Center destinacije RDO so s simboličnim prerezom vrvice odprli dr. Aleksandra Klinar, Gorazd Bedenč in Sonja Brlek Krajnc. Predsednik sveta RDO ptujski župan Štefan Čelan je povedal, da smo danes na dveh tretjinah poti v tem projektu, pri tem pa še posebej izpostavil, da brez pospešenega razvoja konkurenčnosti in podjetnosti v vseh porah družbe, ki mora biti vrednota in lastnost, prihodnosti ne bo.
S Centrom destinacije, ki je bil vzpostavljen v sodelovanju s Termami in podjetjem Ptujske vedute, se bo po besedah direktorice ZRS Bistra Ptuj in direktorice RDO dr. Aleksandre Pivec vzpostavila močnejša povezava med velikimi in manjšimi ponudniki znotraj naše regije. Gosti, ki bodo obiskali te kraje, se bodo lahko na enem mestu seznanili z regijo in njeno ponudbo. Prizadevali pa bodo tudi, da se bo Center približal tudi lokalnemu prebivalstvu in ga seznanil s pestrostjo ponudbe dogodkov, doživetij, izdelkov in storitev, ki jih ponuja to okolje. Ob tem je direktori-
ČASTNI ®KROVIjMi
53FkuRalTpvANjJN
HENRY VAN DER K PREDSEDNIK FECC
ca predstavila tudi dosedanje rezultate skupnega dela pri vzpostavitvi RDO, ki poteka od oktobra 2010, in ambiciozne cilje, ki so si jih zastavili za prihodnost, v katero kljub zaostrenim gospodarskim razmeram zrejo z veliko optimizma in pozitivne energije, da bodo zastavljene cilje s skupnimi močmi tudi dosegli. V tem času se je vzpostavilo odlično partnerstvo med javnim, civilnim in zasebnim sektorjem, RDO je doma in v tujini pričela predstavljati skupno destinacijo skozi štiri geografske tržne znamke in s številnimi turističnimi produkti. Po besedah Aleksandre Pivec podravsko-ptujsko-ormoška RDO postaja prepoznaven cilj turistov z močnimi sporočili vračanja k naravi, osebnega, individualnega prostora in vsestranskih doživetij. Območje ima vse možnosti, da bo živelo tudi naprej, po oktobru leta 2013, ko bo usahnila državna podpora temu projektu, saj je vzpostavljen organizacijski in poslovni model, ki bo omogočil dolgoročno delovanje tudi brez državne podpore.
Foto: Črtomir Goznik
Center destinacije so s simboličnim prerezom vrvice odprli dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj in direktorica RDO, Gorazd Bedenčič, svetovalec uprave Sava Turizem, in Sonja Krajnc Brlek, direktorica podjetja Ptujske vedute.
Direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjan Hribar, ki se sicer odprtja Centra na Ptuju ni mogel osebno udeležiti, je v svoji pisni izjavi med drugim zapisal, da je RDO Ptuj, Ormož doslej naredila vse korake, ki
so glavni cilj razpisa ministrstva, to je povezati turistično gospodarstvo in lokalne skupnosti ter postopno uvajati vse funkcije razvoja turističnih produktov in skupnega nastopa na zahtevnem turističnem trgu. Center desti-nacije v Termah Ptuj je velika pohvala tudi Termam, saj
gre za miselni premik, da je destinacija dodana vrednost velikim turističnim ponudnikom, hkrati pa je pomoč pri prodaji izdelkov in storitev. Še pomembneje pa je, da je korak k povezovanju narejen z vseh strani - od večjih gospodarskih ponudnikov do manjših in lokalnih sku-
pnosti ter društvene civilne družbe. V turizmu nič ne gre hitro, zato so takšni koraki zelo pomembni, treba pa je vzdržati na dolgi poti razvoja za učinkovito prodaje izdelkov in storitev. Ministrstvo pozdravlja vse dosedanje korake RDO Ptuj, Ormož in zagotavlja popolno podporo in napore tudi pri zagotavljanju novih razpisov za pridobitev evropskih sredstev za drugo, ključno etapo RDO - promocije in novih prodajnih poti.
Gorazd Bedenčič, svetovalec uprave podjetja Sava Turizem je kot partner Centra destinacije poudaril, da povsod delujejo v tesnem sodelovanju z okoljem kot glavni nosilec dejavnosti, partner, sodelujoči in kot sponzorji. Skupaj pa bo treba delati še naprej za uspeh Term Ptuj in širšega okolja.
Ponudbo Centra destinaci-je je predstavil destinacijski menedžer Matija Brodnjak.
V kulturnem programu so nastopili člani vokalne skupine Arsana ter mlada harmonikarja Jan Harb in Nejc Strnad.
MG
"3
J>ML.1

I-FíkA-
V
II
1% v T'. \
istično v • •
• i *, t
kurentovanje
KONZORCIJ KURENT
PETROL
HESTNA OBČINA PTUJ
, JSrazalem Ormož I FEEL ^ • . Haloze	i rmc
EOdem O hypogroup
ZAWUIOVALNICA	,„.1. iZ™™ "	ALPE ADRIA	_
1 RliEj^lP 1
VEČER
24
torek • 5. februarja 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Spet na potepu po Albaniji (3.)
Valbona
Kraj Fierz pravzaprav označuje zgolj betoniran podest, kjer pobirajo potnike s čolna, nato pa se skupaj odpravijo proti prvemu in dolgo časa edinemu kraju s trgovino in pripadajočimi institucijami, Bajram Curriju. Življenje tu poteka zares počasi, ustaljeno in brez velikega stresa. Kot že tolikokrat je šofer prejel kar nekaj telefonskih klicev in tako smo pobrali še veliko vrečo krompirja, nekaj drobnarij ter celo dva zidaka.
Kmalu smo prišli do križišča, kjer je cesta zavila ostro na levo proti gorovju, desno pa je vodila sicer do Tirane, a preko Kosova. Hiše so izginjale, cesta pa se je vedno bolj ožila in prašila. Pot je nato potekala po ozkem kanjonu ob reki Valbona, tu in tam pa sem ugledal tudi kakšno hišico. Kot povsod po hriboviti Albaniji je sicer tudi tukaj bilo možno pripešačiti do mojega cilja, a mi časovne razmere niso dovoljevale tega enodnevnega pohoda. Po slabih dveh urah smo prispeli v osrčje doline, ki je malo spominjala na našo Trento, le da je to neokrnjeno podobo skalila široko asfaltirana cesta, ki so jo menda prepla-stili slaba dva tedna prej. V dolini naj bi obstajale kar tri vasice, vendar mi pri najboljši volji ni uspelo definirati razmejitve ali določiti nekega centra. Da bi razblinil moje dvome, mi je En-drit pojasnil nekaj zadev in mi pokazal celo šolo in nek lokal.
Če povem po pravici, sploh nisem imel pojma, kje in kako smo nameravali prenočiti, saj sem navajen, da pač pretuhtam
opcije na mestu samem, tokrat pa je šofer kar zavil na domačijo 'Kol Gjoni', kjer so sicer tudi prenočevali popotnike. Celotna družina je takoj pribrzela ven in prisrčnemu pozdravu je sledila namestitev. Bivšo stanovanjsko stavbo so malce nadgradili in razširili ter vanjo naselili postelje po sobah. Najbolj sem se razveselil 'gašperčka' v kotu, saj zna biti ponoči kar mrzlo, ko pa sem šel malo okoli hiše, da pretegnem noge, mi je srce zaigralo od veselja. Naš gostitelj Bledar in njegova mati sta namreč že vse popoldne kuhala slivovko in ta je že dajala sijajne plodove. Ko se pije, odpade vsa finost in tudi mi smo hitro polegli okoli kotla in pridno zvrnili nekaj 'zaganjačev'. No, ne čisto vsi. Nizozemki Beepy in Elma sta bili zapriseženi vegetarijanki in eni tistih, ki alkohola ne pijejo. Ker sta imeli o meni precej dobro mnenje, sem se tudi jaz malce bolj kulturno obnašal, ko pa sta šli gledat neke čebelnjake, sem hitro počastil tri božje osebe in ruknil tri kratke. Ker je bilo še svetlo, smo šli malce naokrog in naredili načrt za naslednji dan.
Večerja je pri Albancih po navadi najmočnejši obrok. Paradižnikova juha, pečen kozliček, solata, domač sir, pečen krompir, nekakšna jajčna omleta in orehovo pecivo. In čisto vse pridelano doma. Le hrane baje ni dovoljeno komentirati.
Drugi dan smo se namenili proti meji s Črno goro na tre-king. Ker nisem imel pametnih pohodniških čevljev za dež,
Foto: Dani Zorko
Mali i Zi; Črna gora je za vogalom
Foto: Dani Zorko
Gospodinja nabira 'gradbeni' material
Foto: Dani Zorko
Samotna revna hiška v hribih
Foto: Dani Zorko
Tradicionalna večerja v hribih
sem si noge kar ovil z vrečkami za smeti, da sem zdržal prvi dve uri naliva, potem pa je kar šlo. Albanci imajo čudovito hribovje. Kar precej vrhov je višjih od 2.000 metrov, pogoste pa so tudi vasice v hribih, ki štejejo zgolj nekaj hiš, in tako tamkajšnji otroci hodijo v šolo tudi po dve uri in več v eno smer. Mi smo šli skozi vasico Kukai, kjer sta samo dve hiši, na enem hribu pa smo se ustavili tudi pri zgaranem paru, ki sta čez poletje sama živela v borni hišici.
Popoldanska 'seansa' okoli kultne žgane pijače
Foto: Dani Zorko
Vsak dan sta si sproti iskala les za kurjavo, zraven pa sta popravljala streho, ograjo in ostale arhitekturne mojstrovine gorskih samoukov.
Po šestih urah smo prispeli do naše končne točke, ki jo je označeval mejni kamen, v daljavi pa se je bohotil zares strmi masiv Črne gore. Prehodili smo v bistvu tihotapsko pot, ki je bila pogosto v rabi med balkanskimi vojnami. Seveda sredi gora ni bilo nobene mejne kontrole, zato pa so lahko tu nemoteno prestopali mejo begunci in tihotapci različnih dobrin nekoč tako izolirane dežele. Ko smo tako hodili, se je Enrit, ki je tudi najbolj poznal te poti, večkrat sklonil k tlom in nam pokazal tulec kakšne snajperice ali kala-šnikova. Ko sem tako razmišljal o kanjonih jezera Koman in o okoliškem visokogorju, sem prišel do sklepa, da bi bilo zelo težko vojaško zavzeti to deželo, sploh če k temu prištejemo še kilometre podzemnih tunelov in tisoče bunkerjev.
Na poti navzdol je šlo hitreje, in ko smo si privoščili še zadnji odmor, se je nekaj moralo zgoditi. Ko sem se usedel na kamen, da spočijem svojih sto kil, sem zaslišal raskav zvok in rahel prepih na zadnjici. Pol ure pred ciljem so mi namreč počile hlače ...
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 5. februar
Danes goduje Agata.
Na nemškem jezikovnem območju na god sv. Agate blagoslavljajo kruh. Sv. Agata velja med drugim tudi za zavetnico rudarjev. 1788 se je rodil britanski politik Robert Peel. Ker je Bobby okrajšava za Robert, so po njem dobili ime angleški policaji - bobiji. 1840 se je rodil ameriško-angleški izumitelj Stevens Maksim. Njegov najpomembnejši izum je Maximova strojnica, prva popolnoma avtomatska strojnica, ki so jo naredili.
1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je 31. oktobra 1888 patentiral prvo pnevmatsko zračnico. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroën, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo. 1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. Sreda, 6. februar Danes goduje Dora.
1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. Zakon je predvidel tudi ločitev.
1911	se je rodil ameriški filmski igralec in štirideseti predsednik ZDA Ronald Regan.
1912	se je rodila Eva Braun, Hitlerjeva življenjska družica.
1919 se je začelo v Weimarju zasedanje nemškega ustavodajnega parlamenta. Oblikovali so tako imenovano Weimarsko republiko, novo nemško demokracijo, ki je obstala do leta 1933, ko je prevzel oblast Hitler.
1964 sta Francija in Velika Britanija sklenili sporazum o gradnji predora pod Rokavskim prelivom. Četrtek, 7. februar Danes goduje Egidij.
1613 je ruska skupščina izvolila za carja 16-letnega bojarja Mihaela Romanova, ustanovitelja dinastije Romanovih, ki so vladali Rusiji do revolucije.
1812 se je rodil angleški pripovednik Charles Dickens. 1971 so dobile ženske v Švici volilno pravico. 1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo, s katero so utemeljili politično, gospodarsko in monetarno unijo.
1800 se je rodil v Idriji slovenski založnik in tiskar Jožef Blaznik. Petek, 8. februar Danes goduje Janez.
Danes praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Na današnji dan leta 1849 je umrl slovenski pesnik dr. France Prešeren. Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi.
1751 je umrl italijanski kipar Niccolo Salvi. Po Berninijevi zamisli je
naredil vodnjak Fontana di Trevi v Rimu.
1819 se je rodil angleški estet in sociolog Juhn Ruskin. Zagovarjal je
tezo, da je lepota samo zunanji izraz etične popolnosti.
1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne.
1904	se je začela rusko-japonska vojna.
1926 je umrl angleški biolog William Bateson, ki je prvi uvedel v biologijo izraz genetika. Sobota, 9. februar
1705 se je rodil naravoslovec in jezikoslovec Žiga Popovič. Napisal je slovnico Nemcem, pripravljal je slovensko slovnico in slovensko-nemški slovar.
1871 se je rodil slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar. Z živo, s sočno in z jedrnato besedo je opisoval gorenjsko pokrajino in njene ljudi. Med njegova najboljša dela sodijo Pod svobodnim soncem, Dekla Ančka, Razvalina življenja in Veriga.
1940 se je rodil južnoafriški pisatelj in Nobelov nagrajenec John Maxwell Coetzee.
1943 so italijanski okupatorji na Ligojni pri Vrhniki ustrelili partizana in pesnika Ivana Roba. Njegove satire in travestije so bile pred začetkom druge svetovne vojne splošno znane, njegovo najbolj uspelo delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih. 1945 se je rodila Maria de Lourdes Villiers 'Mia' Farrow. 1964 je skupina The Beatles prvič nastopila v šovu Eda Sullivana. Nedelja, 10. februar
1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi.
1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili. 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI.
1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom.
1863 je Alanson Crane patentiral gasilni aparat. 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Röntgen. 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili. Ponedeljek, 11. februar
1840 so v Parizu prvič izvedli opero Gaetana Donizettija La Fille du Régiment.
1843 so v Milanu prvič izvedli opero Giuseppeja Verdija I Lombardi.
1905	se je rodil slovenski dramatik in pripovednik Bratko Kreft. 1922 se je rodila Ela Peroci.
1963 je umrla ameriška pisateljica Sylvia Plath. 1976 je umrl slovenski filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je med organizatorji samostojnega študija sociologije v Sloveniji in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 5. februarja 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima še vztraja, zato imamo čas za razmislek
Na vrtu planiramo tako dolgoročno, da se nam ne zgodi, da moramo trajne rastline čez nekaj let presaditi. Planiramo pa seveda tudi vsako sezono posebej. V februarju je zagotovo čas, da se lotimo tega dela.
Začnemo z zelenjavnim vrtom, ker so se prve setve že lahko začele, za načrtovanje okrasnega vrta pa imamo še nekaj časa.
Za mnoge postaja velika uganka kolobar. Ne vem, zakaj se toliko ljudi boji in sprašujejo, kako saditi, kako se držati pravil kolobarja. Pa kolobar-jenje sploh nima drugih pravil kot to, da na isto gredo ne pridejo ponovno rastline iz iste botanične družine prej kakor v treh letih, torej po dveletnem premoru. Na vrtu, kjer gojimo veliko rastlin, to ne bi smelo predstavljati težave. Opozarjam sicer, da štejejo prav vse rastline, ki so rasle na gredici ali njivi, tudi tiste za zeleni podor; nekatere so namreč v sorodu z vrtninami.
Najprej skica
Meni je najlažje, če si najprej vse narišem na papir. Skico narišemo z roko, lahko pa imamo osnovno skico vrta izrisano tudi na računalniku. Pred vami je sicer računalniška skica, a lažje je pisati ročno. Sama si nato s kulijem narišem, kaj že raste na vrtu čez zimo. Nato z navadnim svinčnikom »posejem« cel vrt. Kasneje z barvnim svinčnikom vrišem še, kaj bo raslo kasneje, ko bo prvi pridelek pospravljen. Z navadnim svinčnikom rišem po eni strani zato, ker je tako lažje prestavljati rastline sem in tja, po drugi strani pa zato, ker se na papirju vse običajno nekoliko lepše izide kakor potem v resnici. Ko je setve in sajenje končano, popravim tako, kot sem v resnici sadila ali sejala. Na skico vedno zapišem tudi letnico; tako v tudi prihodnjih letih vem, kaj je kdaj raslo na posameznih gredicah.
Kako je delo najlažje
Vrt si na videz razdelimo na tri dele. Na prvem delu so tiste rastline , ki imajo velike potrebe po hranilih. Tega gnojimo v jeseni preteklega leta s hle-
Zdravstveni nasveti
Urinska inkontinenca (2.)
Kako inkontinenco preprečimo
Zemlja na vrtu naj še počiva, mi pa razmislimo o kolobarjenju.
vskim gnojem (2,5 l/m2) ali spomladi s kompostom (4 l/m2), lahko pa seveda tudi s kupljenimi organskimi hranili, kjer dosledno upoštevajte navodila. Med požrešnice spadajo kapusnice, kot so zelje, ohrovt, cvetača, brokoli ali kitajski kapus, vse bučnice skupaj s kumarami, lubenico, melono, momordiko in čajoto, pa seveda krompir in sladka koruza.
Drugi del vrta je bil s hlevskim gnojem gnojen v preteklem letu. Če ne gnojimo z gnojem, ga lahko pognojimo z domačim kompostom (2-3 l/m2) oziroma polovičnim priporočenim odmerkom kupljenih organskih gojil. Na tem delu so vse vrtnine, ki jih nismo sadili na prvi ali tretji del vrta. To so predvsem vse korenovke in gomoljnice, ki ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. Izjema je včasih
Med preventivne ukrepe štejemo vzdrževanje primerne fizične kondicije in primerno telesno težo. Ženskam vsekakor svetujemo izvajanje Keglovih vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Pri boleznih, ki so lahko vzrok inkontinenci, je pomembna čim boljša urejenost te kronične bolezni. To pomeni dosledno upoštevanje vseh postopkov zdravljenja, vključno z zdravljenjem z zdravili. Npr. sladkorni bolniki naj skrbijo za ustrezen nivo sladkorja v krvi, srčni bolniki naj v skladu z navodili uporabljajo zdravila za odvajanje vode (diuretik). Če so vzrok inkontinence pogoste okužbe sečil, je le-te treba dosledno zdraviti (antibiotik, uživanje dovolj vode).
Izogibajmo se hrani in pijači, ki poslabša inkontinenco. To so alkohol, kava in črni čaj. Alkohol pospeši izločanje vode iz telesa, poleg tega pa tudi okvari živčevje. V večernih urah, oz. tri ure pred spanjem ne pijemo veliko tekočine, da se izognemo pogostemu uriniranju ponoči.
Kako zdravimo inkontinenco
To je bolezen, ki zahteva ustrezno obravnavo! Inkonti-
nenco lahko preprečimo ali ustrezno zdravimo. Danes lahko veliko bolnikom pomagamo. Žal se vsi ne odločijo, da bi o tej težavi spregovorili z zdravstvenimi delavci. Marsikatero inkontinenco lahko reši družinski zdravnik, pri ženskah tudi izbrani ginekolog. Če osebni zdravnik tako presodi, napoti bolnika k ustreznemu specialistu - k urologu, nevrologu, lahko tudi k psihiatru (mladostniki!).
Inkontinenco zdravimo glede na vzrok, seveda če ga lahko določimo. Zdravimo z že omenjenimi splošnimi ukrepi: prehrana, gibanje, vaje, urnik uriniranja, z zdravili in s kirurškimi posegi.
Inkontinenca je kronična bolezen. Vsak napredek doseže bolnik zelo počasi, z vztrajnostjo in doslednostjo, kar niti slučajno ni preprosto in kar zmore le malo bolnikov. Ti splošni ukrepi tudi niso zmeraj zadostni.
Za zdravljenje inkontinence se uporabljajo tudi zdravila. Vendar je treba poudariti, da niso primerna za vse bolnike! Predpisujejo jih specialisti urologi in ginekologi po opravljenih preiskavah - tako namreč ugotovijo, ali je uporaba zdravil pri konkretnem bolniku smiselna. Ta zdravila imajo lahko tudi stranske učinke (suha usta, omotica, zamegljen vid, zaspanost ipd.), na katere bolnike
Darja Potočnik farm., spec.
Foto: Črtomir Goznik
Benčič, mag.
zdravnik in farmacevt seveda opozorita.
Kadar je inkontinenca posledica organskih sprememb, je učinkovit kirurški poseg. Uspešne so operacije pri ženskah po porodih, zlasti če so pravočasne. Danes so na voljo sodobni pristopi, kot je poseg z laserjem - na ta način dvignejo mehur.
Kadar je vzrok inkontinence psihične narave, bo pomagal specialist psihiater, bodisi z zdravili bodisi s psihoterapijo.
Če so vzrok inkontinence pogoste infekcije, kar je značilno zlasti za ženske, je potrebno zelo odločno zdravljenje le-teh. V primeru ponavljajočih se okužb bolnikom priporočamo preventivo. Kot uspešni so se izkazali pripravki iz brusnice.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Sr
3f M. „
Hf^lr ' -
4tmm
Foto: Miša Pušenjak
Kapusnice so hvaležne za gnojenje s hlevskim gnojem.
: Miša Pušenjak
krompir, ki ga v primeru zmerno založene zemlje lahko sadimo na površine, gnojene z gnojem. Vendar je treba vedeti, da je v prezaloženi zemlji krompir močneje krastav, lahko postaja votel, pogosteje pa se tudi razkuha. Na v preteklem letu gnojene gredice sadimo tudi solatnice, kot sta endivija in radič, blitvo, nadzemno kolerabico in visok fižol. Tretji del pa je bil gnojen s hlevskim gnojem pred dvema letoma. Če ne gnojimo z gnojem, potem tukaj spomladi dodamo do 1,5 l/m2 komposta ali 30 % priporočenega odmerka kupljenega organskega gnojila. Na tem delu so vse stročnice razen visokega fižola in vse čebulnice. Izjemoma je por lahko tudi na srednjem ali drugem delu vrta. Na tem delu bodo prav dobro uspevale tudi solata in vse vrtnine s kratko rastno dobo, kot so kreša, rukola, azijske listnate rastline, užitni tolščak ali mesečna redkvica. Te rastline običajno kar kombiniramo z drugimi, na primer solato. Če nam enkrat uspe takšen razpored, ga naslednje leto samo prestavimo.
Kaj so botanične družine
Pri nas je v navadi, da razdelimo vrtnine po njihovi uporabni vrednosti: plodovke, solatnice, korenovke ... Včasih se zaradi tega pozabi, da so nekatere rastline med seboj v sorodu in kolobar ni povsem takšen, kot bi moral biti. Da bi lahko uspešno kolobarili, moramo poznati skupine vrtnin, med katerimi kolobarimo - znotraj sorodnic namreč ne smemo kolobariti. Po spodaj opisanem vrstnem redu pa lahko načrtujemo tudi kolobar.
Začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost tal, to so metuljnice. Na vrtu jih običajno imenujemo stročnice; to so fižol, grah, bob, čičerika, leča, soja, dolga vigna, limski fižol. Ne pozabite, da so v tej skupini tudi detelje, lucerna, nokota, ki jih radi sejemo za zeleni podor.
Dobro je, ni pa nujno, da metuljnicam sledijo največje požrešnice med vrtninami, to so križnice. Križnice niso samo skupina kapusnic, kot jo poznamo (zelje, rdeče zelje, cvetača, ohrovti, kolerabice, redkev, repa, koleraba). Mednje sodijo tudi novejše vrtnine, kot so vrtna kreša, rukola, azijske listnate zelenjave, kitajski kapus, pak choi. Poleg njih so križnice še gomoljnice strniščna repa, podzemna koleraba, redkev in mesečna redkvica. Ne pozabite: tudi oljna redkev in bela gorjušica, pa krmna repica, ogrščica, torej rastline za zeleni podor, sodijo v to skupino in tudi to moramo upoštevati pri planiranju kolobarja.
Naslednja skupina so razhudniki: paradižnik, paprika, jajčevec in zelo pomembno, tudi krompir.
Tem sledijo kobulnice: korenček, peteršilj, zelena, sladki komarček, pastinak in nekatera zelišča, kot so janež, koper, kumina.
Za njimi so lobodovke: blitva, špinača in rdeča pesa, seveda pa tudi druge vrste pese, ki je sorodnica blitve.
Naslednja skupina so košarice: solata, radič, en-divija, artičoka, črni koren.
Za temi so bučnice: kumare, bučke, buče, lubenice, melone, čajota, grenka kumara oz. momordi-ka pa še kakšna novejša bučnica se bo kar kmalu našla na naših vrtovih.
Na koncu tega opisa pa so čebulnice: čebula, česen, šalotka, por, drobnjak, kitajski drobnjak, stoletna čebula.
Gojimo še več vrtnin, a povečini med njimi ni sorodstvenih povezav. Tako na primer v tej gruči nima sorodnikov motovilec, ki sodi med špajke in je kot tak sorodnik baldrijana. Tudi užitni tolščak v tej gruči nima sorodstva. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da so tudi rastline za zeleni podor del kolobarja.
Pogosto se ljudje zmedejo, ko želijo preveč natanko upoštevati ta vrstni red, obenem pa še kombinirati dobre sosede in gnojenje. Takrat seveda ne gre. Če je celoten vrt v mešanem posevku, kolobarjenje ni potrebno, je pa vseeno dobro vsako leto zamenjati osnovne grede. Prav tako kolobarjenje ni potrebno na visokih gredah ali gomilah, saj tam vsako leto zgornjo plast zamenjamo, gredo pa vsakih štiri do pet let ponovno sestavimo.
Zato pa je potrebno kolobariti v rastlinjaku, ravno tako pa je na slab kolobar občutljiv fižol, zato bi bilo kolobarjenje zelo zaželeno v žičnici. Ta dva kolobarja sta dokaj zapletena, zato o tem nekaj več prihodnjič.
Miša Pušenjak
Korenovke in gomoljnice se slabo odzivajo na neposredno gojenje z gnojem.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 5. februarja 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 19
S svetovne
glasbene
scene
20. februarja bodo v znameniti londonski O2 Areni podelili letošnje nagrade britanske glasbene industrije (Brit Awards 2013). Po pisanju britanskega časnika Daily Star naj bi na tokratni podelitvi kot glavna zvezda večera nastopila legendarna britanska rock zasedba The Rolling Stones. Člani skupine Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood so tudi med nominiranci za letošnjo nagrado v kategoriji najboljši nastop v živo. V konkurenco za omenjeno nagrado pa so prišli zahvaljujoč svojim lanskim koncertom v novembru, s katerimi so obeležili 50-letnico svojega bogatega glasbenega delovanja. Kot vse kaže, pa bodo glasbeni navdušenci zasedbo The Rolling Stones letos lahko občudovali tudi na slovitem britanskem glasbenem festivalu Glastonbury.
Z novim studijskim albumom in koncertno turnejo se na glasbeno sceno vrača legendarni pevec in kitarist Eric
	DECCfi
~7 "t /i 'i 1 J • 1	'n $ ¿ f
	/j/ ^
	
The Roling Stones
http://3.bp.blogspot.com
Clapton. Na novem albumu Old Sock, ki bo izšel 12. marca, bo 12 novih skladb. Med njimi bosta dve popolnoma novi, preostale pa bodo priredbe blues in rock klasikov. Tudi tokrat se bo kot gost na albumu pojavil njegov dolgoletni sodelavec in prijatelj Steve Winwood. Od velikih imen pa na zgoščenki sodelujeta tudi Paul McCartney in Chaka Khan. Za letošnje poletje pa Clapton obljublja tudi veliko poletno evropsko turnejo. Eric Patrick Clapton se je rodil 30. marca 1945 v angleškem mestecu Ripley. V svoji bogati karieri je prejel nekatere pomembne glasbene nagrade, prav tako pa se lahko pohvali s sodelovanjem s številnimi velikani s svetovne glasbene scene, med njimi so
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
2.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO MARS
3.	HO HEY - THE LUMINEERS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GET UP (RATTLE) - BINKO PLAYERS FT FAR EAST
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
3.	I KNEW YOU WERE TROUBLE - TAYLOR SWIFT
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	HALL OF FAME - THE SCRIPT FEAT. WILL I AM
3.	TROUBLEMAKER - OLLY MURS feat. FLO RIDA
tudi B. B. King, Santana, Elton John in Mark Knopler. Danes je Eric Clapton eden najvplivnejših blues kitaristov na svetu.
Seznam skladb na albumu Old Sock:
1.	Further On Down The Road
2.	Angel
3.	Every Little Thing
4.	The Folks Who Live On The Hill
5.	Born To Lose
6.	Till Your Well Runs Dry
7.	All Of Me
8.	Still Got The Blues
9.	Goodnight Irene
10.	Gotta Get Over
11.	Your One And Only Man
12.	Our Love Is Here To Stay
Novi singel zasedbe Depeche Mode Heaven, ki naj bi služil za najavo novemu albumu Delta Machine, se je na
presenečenje mnogih že nepričakovano znašel na svetovnem spletu, prav tako pa so ga že zavrtele nekatere radijske postaje. Skladba Heaven bi morala namreč biti uradno javno objavljena šele čez nekaj dni. Album Delta Machine bo že njihov 13. studijski izdelek in bo uradno izšel 26. marca, hkrati bo to njihov prvi album po letu 2009. Za produkcijo albuma je poskrbel Ben Hillier. V maju se bodo člani zasedbe Depeche Mode odpravili na veliko glasbeno turnejo, v okviru katere bodo
koncertirali v 25 državah, najbližje Slovenji bodo 23. maja, ko bodo nastopili v Zagrebu
na stadionu Maksimir.
®®®
Kot smo v naši rubriki že poročali, bodo 24. februarja v Los Angelesu podelili letošnje najpomembnejše filmske nagrade (oskarje). Zadnja, ki se je znašla na seznamu med letošnjimi nastopajočimi, je popularna pevka Norah Jones. Ta odlična soul in jazz glasbenica bo predstavila naslovno skladbo iz komedije Ted z naslovom Everybody Needs A Best Friend. Omenjena skladba je prav tako prejela nominacijo za nagrado oskar v kategoriji najboljša pesem. Na letošnji svečani podelitvi oskarjev se nam obeta še vsaj en glasbeni presežek, saj bo ob že omenjeni Norah Jones na oder stopila tudi Adele, ki bo zapela naslovno pesem zadnjega filma o Jamesu Bondu Skyfall.
®@®
Znano je že tudi, da bo podelitev letošnjih evropskih glasbenih nagrad (MTW Europe Music Awards 2013) 10. novembra v dvorani Zi-ggo Dome v Amsterdamu. To pa ne bo prvič v zgodovini podeljevanja teh glasbenih nagrad, da so izbrali Nizozemsko. Nizozemska je bila v vlogi gostiteljice že leta 1997, ko je podelitev potekala v Rotterda-mu. Glasbena televizija MTV evropske glasbene nagrade, ki veljajo za ene od najpomembnejših v glasbeni industriji, podeljuje že vse od leta 1994. Lani se je v vlogi gostitelja preizkusil Frankfurt, voditeljica prireditve pa je bila slavna
Heidi Klum.
®®®
Te dni naj bi izšel novi studijski album ameriške indie rock skupine Eels. Album bo nosil ime Wonderful Glorious. Novo zgoščenko že uspešno najavlja prvi singel z naslovom New Alphabet. Na koncu še dobra novica za vse ljubitelje te popularne ameriške skupine, 19. aprila jih boste lahko videli in slišali v naši neposredni bližini v avstrijskem Gradcu.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
8. februar
Praznik je pred vrati, in čeprav nisem imel namena pisati tega, preprosto moram. Ker sem jezen in neskončno ogorčen. Pa ne zaradi Prešernovega dne, ampak zaradi slovenskih politikantov ter vsesplošnega protesta, ki je napovedan za v petek.
Zasledil sem namreč, da so poslanci skoraj enotno potrdili zakon, s katerim političnim strankam na leto v žepe steče še dodatne tri milijone evrov! ... in globoko vdihnemo in izdihnemo ... Priznati moram, da v resnici sploh ne vem, kaj naj napišem, saj to dejanje gladko presega karkoli, kar bi lahko opisal z ogabnim, skrajno nemoralnim, odvratnim, pokvarjenim in tako naprej. To je zločin; legalizirana kraja! In to ob vsem neskončnem varčevanju pri investicijah, štipendijah, zdravstvu, šolstvu, policiji, vojski, javni upravi, vrtcih ter vseh mogočih projektih. A v tem poslanci zares ne vidite čisto nič spornega? Spornega na vseh mogočih nivojih? Mar nikomur ni jasno, da bi tudi en evro bil preveč, ne pa trije milijoni?!
Kakorkoli, stranke so lepo pokazale, da so vendarle reči, glede katerih se lahko popolnoma strinjajo. Celo do te mere, da o zakonu niso rabili niti razpravljati! Ne najdem druge besede kot - zalega. In to se nanaša na čisto vse politične stranke, ki so v parlamentu. To ni nobena volja ljudstva, ampak volja koritnikov. Vsi so enaki. Stranke kot take pa tako ali tako služijo le enoumju poslancev. Zakaj ne volimo poslancev direktno, ampak stranke? Zakaj stranke sploh obstajajo?
Kar se dogaja, je na meji dojemljivega. Vladajo nam lažnivci s ponarejenimi diplomami, magisteriji, spričevali in potrdili, ljudje z dokončano osnovno šolo ter pravnomočno obsojeni. Ti ljudje odločajo o moji usodi, o usodi države, o proračunu ter zunanji politiki. Če to ni absurd absurda, potem ne vem, kaj je.
Že samo našteto iz prejšnjega odstavka bi po vseh kriterijih civilizacije in splošne morale moralo zadostovati za takojšnje odstope in razpustitev parlamenta. Pa ne. Zato močno upam, da bo sprejetje tega zadnjega zakona o strankarskem parazitizmu sprožilo dokončen revolt med ljudmi. Predlagal bi, da se 8. tudi policija pridruži protestni-kom, saj so tudi oni konec koncev samo ljudje in dvomim, da lahko to nesnago požrejo kakorkoli lažje kot vsi ostali. To je za moje pojme meja, kjer moralno ogorčenje zagori v revolucijo. In zame osebno je bila meja s tem zakonom presežena.
Odpor ne more in ne sme biti miren; nobene volitve v tej fazi ne bodo rešile tega. Revolucije se nikoli ne dogajajo na papirju. Žal zahtevajo nasilje. Najbolj primitivno obliko, ki zaboli. Politične zalege namreč vest nič ne peče, zato so vsi transparenti, diskusije in argumenti odveč. Razveselilo bi me, ko bi videl uniformirane policiste, ki bi razbili vrata parlamenta in pustili ljudem, da ga zasedejo.
In dragi politiki ter moralni teologi ala Štuhec, ki obtožujete ulico, da nima pravice do oblasti. Jok brate, napaka. Samo ulica, torej ljudje, ima v končni fazi edina zares legitimno oblast in pravico do nje. Kakršnakoli že je.
Matic Hriberšek
t V
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	HO HEY - THE LUMINEERS
2.	IMPOSSIBLE - JAMES ARTHUR
3.	GIRL ON FIRE - ALICIA KEYS
4.	DIAMONDS - RIHANNA
5.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
6.	TRY - PINK
7.	RECEIVE - ALANIS MORISSETTE
8.	LOCKED OUT OF HEAVEN - BRUNO I
9.	DIFFERENT - ROBBIE WILLIAMS
10.	BENEATH YOUR BEAUTIFUL - LAE EMELI SANDE
11.	WHERE ARE WE NOW - DAVID B<
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
ARS
NTH FT.
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 5. februarja 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
enolončnica z mletim mesom, petminutni kolač SREDA
narastek iz ajdove kaše in skute, radič v solati ČETRTEK
prebranec s slanino, jabolčna čežana s smetano PETEK
zelenjavna kremna juha, ocvrte ribje palčke, krompirjeva
solata
SOBOTA
pečenica z zeljem, krompir v kosih NEDELJA
hrbtiščna juha z rezanci, kuhano meso iz juhe, jabolčni
hren, pražen krompir, krof
PONEDELJEK
grahova kremna juha, ocvrt piščanec, riž, rdeča pesa
Enolončnica iz mletega mesa
Sestavine: 40 dag mešanega mletega mesa, ena velika čebula, trije stroki česna, trije srednje veliki korenčki, 1 cel peteršilj, 15 dag graha, 15 dag koruze iz pločevinke (ali zamrznjene), dva srednje velika krompirja, en manjši por, sol, poper, po želji malo vegete, pol vrečke kakšne instant zelenjavne juhe (šparglji, gobova ipd.), zelišča po okusu, malo olja, vino.
Na olju prepražimo čebulo, in ko postekleni, jo zalijemo z žlico ali dvema vina, posolimo, popramo in na blagem ognju dušimo nekaj minut. Dodamo mleto meso in mešamo, da lepo porjavi. Dodamo vegeto (ni pa nujno) ali jušno kocko in zalijemo z malo vode. (Pri nas smo delali enolončnico iz polivke za bolonjske špagete, tako da je ta del priprave mesa odpadel.) Ko voda izpari, dodamo na kockice narezan korenček in krompir ter korenino peteršilja. Dušimo. Potem dodamo na drobno sesekljan por. Ko je krompir malo mehak, dodamo še grah in koruzo. Vse dobro premešamo in dodamo sol in poper, če je potrebno. Potresemo z jušnim koncentratom, dobro premešamo in zalijemo z vodo, da je masa v posodi prekrita za kak centimeter (gostoto uravnavamo po želji). Če ne maramo jušnega koncentrata oziroma juh v vrečki, lahko v vodi razmešamo jedilni škrob ali moko in dodamo malo kisle smetane ter s tem zgostimo juho. Na majhnem ognju pustimo, da zavre, še enkrat premešamo, in ko so vse sestavine kuhane, dodamo sesekljan zelen peteršilj (ali še druga zelišča, pač po okusu).
Petminutni kolač iz mikrovalovne pečice
Sestavine: 1 zavitek zmletih lešnikov (15-20 dag), 3 jajca, 1 zravnana čajna žlička pecilnega praška, 8 dag sladkorja, maščoba za pekač (če ne uporabljate silikonskega).
Vse sestavine dobro zmešamo z mešalnikom. Maso zlijemo v silikonski pekač ali kako drugo namaščeno posodo, primerno za mikrovalovno pečico (pri nas smo uporabili silikonski pekač velikosti 24 x 10 cm). V mikrovalovki pečemo 5 minut pri 600 W, nato pustimo v modelu še kake 3 minute, da lažje stresemo iz modela. Okrasimo po želji, na primer prelijemo s čokolado ali s smetano.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
mikrovalovne pečice
NOVINAR
Razgovor na zavodu za zaposlovanje:
»In kakšno delo iščete?« »Rad bi bil novinar na televiziji!« »Zakaj pa ravno novinar na televiziji?«
»Ker pet minut delajo in 55 minut počivajo!«
NEVARNOST
Novinar sprašuje cirkuškega akrobata:
»Zakaj ste se odločili za tako nevaren poklic, v katerem vsak trenutek gledate smrti v oči?« »Kaj hočem, živeti je pač treba.«
ZLATA POROKA Novinar vpraša slavljenca: »Petdeset let ste poročeni z isto žensko. Ste v tem času kdaj pomislili na ločitev?« »Na ločitev ne, na umor pa pogosto.«
PAZLJIVOST
Novinar je na praznovanju stoletnice vprašal slavljenca: »Na kaj je treba paziti, da dočakaš tako visoko starost?« »Paziti moraš na to, da prej ne umreš!« je odgovoril starček.
DOBER SPOMIN V deželi se je razvedelo, da v manjšem kraju praznuje stoti rojstni dan moški, ki ima neverjeten spomin. Takoj ko novinar zavoha senzacijo, se odpravi k možakarju in z njim napravi intervju. Med drugim ga vpraša tudi:
»Kaj ste večerjali 17. septembra 1921?«
»Jajčka!« je odgovoril starec. Čez nekaj mesecev je novinar srečal starčka v mestu. Vprašal ga je: »Kako?«
»Na oko!« mu je odgovoril starec.
VSEENO
Novinar je intervjual mimoidočega na ulici:
»Kaj je problem današnje skupnosti: pomanjkanje znanja ali pomanjkanje interesa?« »Ne vem, sicer mi je pa vseeno!« je rekel mimoidoči.
ZAHVALA
Bernard praznuje stoti rojstni dan. Novinar ga vpraša, čemu se ima zahvaliti, da je dočakal tako častitljivo starost. »Pridite prihodnji teden, pa boste izvedeli. Trenutno se dogovarjam z mlekarno, tobačno tovarno in pivovarno.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREKMURSKI NAZIV ZA SEKANICO
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RYAN)
MODEL SUZUKIJA
REKA V AVSTRIJI
MAJHEN PLAST
KOVINSKI SPOJ
VZHODNI DEL LJUBLJANE
FINSKO JEZERO, INARI
DIVJI ČESEN
NAS ŠPORTNI PADALEC (ROMAN)
KANADSKA
PEVKA MORISETTE
POKOJNI HARMONIKAR (LOJZE)
PREBIVALEC VASI OBRNE
ORJAŠKI PRAVLJIČNI PLAZILEC
POMOČEK ZA ODPRAVO PLODU
NEMŠKI PISATELJ POHL
PORTUGALSKI NOGOMETAŠ COSTA
SKUPNI OBSTOJ
ZOBNI RENTGEN
VEČJI DEL
ZMAGA (ZASTARELO)
AVSTRIJSKO NASELJE SEKAVA
ZRELOST, ZRELOTA
OTO HOHNJEC
FR. IGRALEC (PIERRE)
PALICA PRI PLUGU
RAJKO RANFL
STOLNI KANONIK
MODEL AUDIJA
USTECA
MODEL CITROENA
ZIDARSKA ŽLICA
TOYOTIN TERENEC
POLIESTRSKO VLAKNO
PTUJSKA REVIJA
TISKANJE
HRVAŠKI DENAR
IGRALKA GARR
......................
PRIMORSKI SVALJEK
AM. BOBNAR (BUDDY)
NADOMESTEK DENARJA
BRITANSKI TEKAČ (STEVE)
KAČJI GLAS
PERJE PRI REPI
MLADA JEREBICA
BOLNICA V ZDRAV. OSKRBI
MODEL FORDA
MODEL TOYOTE
VZDEVEK ŽELJKA RAŽNJATOVIČA
FORSTNERI-
ČEVE MLADINSKE ČRTICE
REKA V LIKI
BURMANSKI POLITIK (SITHU)
BRENKALO GLASBILO
UGANKARSKI SLOVARČEK: AVALON = model toyote, BRASSEUR = francoski filmski igralec in scenarist (Pierre, 1905-1972, "Ljubimca iz Verone"), KARUN = slovenski športni padalec, reprezentant v paraskiju (Roman, 1969-), ORTOPAN = zobni rentgen, PRHAJEVO = naselje pri Velikih Laščah, RICH = ameriški džezovski bobnar (Buddy, 1917-1987), SECKAU = naselje na avstrijskem Koroškem, Sekava, SOSTRO = vzhodni del Ljubljane, TERITAL = italijansko poliestrsko vlakno.	-eje^ 'juej. n 'euejoy 'oe^ejs
'ue^jy 'uo|bav 'e^uaped 'e^giqaiel" '^js 'uaAQ 'tpiy '^ofu 'eun>j 'leijjai '>jep 'e>no 'jnassoig 'ho 'eqo|aiz 'oj§ 'eSeiuaid Tojsqoos 'o||Ae|ds '^uzajds 'unoii 'ejiues '|eaM,o 'e^gas :ouAejopoA '3>iNVZId>i 31 A31IS3d
Foto: ASV
Foto: ASV
torek • 5. februarja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da je naš nekdanji poslanec, ki je moral odstopiti, ker so ga zalotili pri nečednih poslih med opravljanjem nekega izpita, baje javno obljubil, da odstop ne pomeni njegovega slovesa od politike. In nekateri se resno bojijo, da bo (iznajdljiv, kot je) svojo grožnjo tudi uresničil.
... da je velika želja prvega moža poetovionske mestne občine, ki jo je ob predaji oblasti izrazil princu karnevala, da bi bila ob vrnitvi v Mestno hišo mestna blagajna manj prazna, kot je, skoraj neizvedljiva: Tudi zato ker prinčeva soproga poveljuje eni od skupin ciganov.
... da je predpustni čas pustil nekaj pozitivnih posledic tudi v holermuoški občini. Če so se celo leto kregali, so pred pustom sejo občinskega sveta vendarle speljali tekoče in brez zapletov. Nekateri menijo, da ne bi bilo napak, če bi tudi prvi mož te občine predal oblast pustno razpoloženi opoziciji.
... da se z vprašanjem, ali bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, resno ubadajo tudi starši otrok,
ki so v poetovionskem vrtcu. Skrbi pa jih tudi, ali bodo njihovi otroci še poznali stare slovenske jedi, saj se bojijo, da bodo na jedilniku kmalu prevladale eksotične (filipinske) jedi.
... da je skoraj malo čudno, da je imela znana zvezdnica jugo estrade na prvi prireditvi v po-etovionskem karnevalskem šotoru skoraj toliko oboževalk kot oboževalcev.
... da je baje nekaj zaslug za to imela tudi znana slovenska pevka, ki se je tako kot slavna jugo
zvezda na sceno vrnila po tem, ko je pred kratkim rodila.
... da si je selektor poetovion-ske novinarske ekipe z zmago proti nogometnim funkcionar-jempodaljšal mandat. In to baje z veliko lahkoto.
Vidi se ...
... da so branjevke na najdražji slovenski tržnici svojo bogato ponudbo popestrile in jo prilagodile tudi okusu najzahtevnejših, baje celo italijanskih kupcev.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 11.2. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Stanko Drevenšek, Podlehnik.
Foto: Valerija Janžel
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo nam je poslala Valerija Janžel iz Ptuja, ki piše: »Strastnih motoristov niti sneg ne ustavi - svojega jeklenega konjička naredijo kar iz snega in nekaj barv.« Na fotografiji sta Val Poplatnik in njegov dedi s svojim honda-zukijem.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GG
Bik	vvv	©©	€	GGG
Dvojčka	v	©	€€€	GG
Rak.	vv	©©	€	GGG
Lev	vvv	©©©	€€	G
Devica	v	©©	€€€	GGG
Tehtnica	vvv	©	€€	G
Škorpijon	vv	©©©	€	GG
Strelec	vvv	©©	€	GG
Kozorog	vv	©	€€€	GGG
Vodnar	v	©©	€€€	G
Rièi	vvv	©©	€	GG
(Vir: www.pregovor.com)
»Svoboda je pravica, da delaš tisto, kar dopuščajo zakoni.« Charles de Secondat, baron de Montesquieu
»Svoboda je predvsem to, da smo neodvisni od tiranije znanega, že stokrat doživetega in navidezno nespremenljivega.« Alenka Rebula
»To, čemur pravijo nekateri svoboda, imenujejo drugi razbrzdanost.« Kvintilijan
»Najbolj svoboden je tisti, ki nima potreb.« Hans Thoma
»Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum.« Viktor Frankl
»Velika svoboda je sestavljena iz več malih svobod.«
Ignazio Silone
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: VALOVITOST
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. do 11. februarja 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Od tod in tam, poslovna sporočila
torek • 5. februarja 2013
Senik • Tečaj priprave skute, smetane, jogurta, sirov
Mlečni izdelki po receptu naših babic
Društvo kmečkih žena Ormož pripravlja vsako zimo serijo zanimivih predavanj in tečajev, ki se jih članice rade udeležijo. Tako so se letos že ali pa se še bodo učile izdelovati rože iz papirja, filcati iz volne, izdelovati okraske iz ličja. Izpopolnijo lahko tudi kuharske spretnosti v pripravi govedine in prilog, štrukljev, medenjakov in potic.
Predavanji s področja tržno zanimivih dopolnilnih dejavnosti pa sta predelava vrtnin in predelava mleka ter izdelava tipičnih prleških jogurtov in sira. Izdelki iz mleka so na našem območju iskani, zato v KSS Ormož, ki pripravlja predavanja, vidijo kar nekaj možnosti za neposredno prodajo in registracijo dopolnilne dejavnosti. Članice društva smo obiskali na tečaju predelave mleka, ki je bil izjemno dobro obiskan, saj se je v kuhinji pri Zofiji Hebar na Seniku 14, pri Sv. Tomažu, zbralo kar 15 udeleženk, za vzorec pa se jim je pridružil tudi en moški. Hinka Hržič iz Kmetijske svetovalne službe v Ormožu pravi, da želijo izkoristiti čim več praktičnih izkušenj in znanj od svojih članic, ki znajo danes marsikaj in so to pripravljene deliti z drugimi. Poudarek tečaja je bil na tradicionalnih prleških sirih. Domača skuta in kisla smetana se na tradicionalen način pripravljata brez kakršnih koli dodatkov ter sta nepogrešljivi za pripravo prleške gibanice ali katere druge značilne pogače. Odlični so tudi suhi sireki z dodatkom rdeče paprike, kumine in popra, ki se odlično podajo ob degustaciji vina. Posebej značilen za ormoško območje pa je kuhani sir, ki je zelo dober ocvrt in na žaru, seveda pa je prava popestritev ob prleški tunki. Udeleženci tečaja so se naučili tudi iz pretopljene smetane narediti maslo. Zelo hitro so pripravljeni sveži namazi iz skute, kisle smetane in soli z različnimi dodatki (česen, čebula, čemaž, paprika, olive, začimbe ...). Posebej pri otrocih so priljubljeni sladki namazi z dodatkom marmelade, meda, cimeta ali sezonskega sadja.
Zofija Hebar je povedala, da so na kmetiji čez 30 let prodajali mleko. Danes dnevno na-molzejo 50 litrov mleka, ki ga popijejo teleta, če pa imajo višek, pa gospodinja hitro naredi kakšne izdelke in z njimi zalaga vso širšo družino. Dopolnilne dejavnosti ni registrirala, ker so količine za to morda premajhne. Največ naredi skute in kisle smetane, ki se ju tudi
največ porabi, vendar v njeni shrambi vedno zori kakšen sir, v hladilniku pa ne manjka jogurta, masla in svežega sira. Receptov za pripravo izdelkov se zelo dobro spomni iz mladosti, ko je pri delu opazovala svojo mamo, opravila pa je tudi tečaj predelave mleka. Za pripravo skute mleko nalije v dukle ali steklenice, da se sesede. Po dveh dneh pobere kislo smetano za kuhanje in kislo mleko segreje do največ 35 stopinj, nato odstavi s štedilnika, ko se ohladi, ima pripravljeno skuto. Njena posebnost je tudi kruh iz sirotke, ki je posebnega okusa in zelo rahel. Takšnega so znale speči naše babice. Zofija He-bar dela le s sirilom in kislim mlekom, ne uporablja nobenih kupljenih kultur. Najbolj je zadovoljna, ko ji vnukinje rečejo, da je njen jogurt boljši od kupljenega, sploh poleti, ko mu doda sveže maline ali jagode, je to prava sladica.
S predelavo mleka je precej dela, umivanja posode, še posebej pa je treba biti pozoren na čistočo in upoštevati navodila iz receptov. Najpomembnejša pri vsakem delu pa je po mnenju Zofije Hebar dobra volja. Izdelki, pripravljeni z ljubeznijo, so najboljši. Nekaj receptov je Zofija Hebar zaupala tudi nam:
KUHANI SIR
Zavremo 5 litrov mleka in dodamo 4 litre kislega mleka. Premešamo in pustimo še nekaj časa na štedilniku, da se učvrsti. Vlijemo v cedilo in solimo. Po želji lahko dodamo razna zelišča. Damo v model, obložen z mokro gazo (če ga nimamo, je dobro tudi plastično cedilo) ter obtežimo z utežjo. Hranimo v hladilniku.
KISKO SIR
Zavremo 10 litrov mleka in ga ohladimo na 85 °C. Dodamo 1 deciliter kisa in dobro premešamo. Nekaj časa pustimo, da se mleko dobro sesiri. Vlijemo v cedilo, da odteče sirotka. Solimo in damo v model, obložen z mokro gazo, obtežimo in ohladimo na toplem. Ko ga vza-
Foto: Viki Ivanuša
Tečaj je bil izjemno dobro obiskan, saj je nasvetom Zofije Hebar (levo) prisluhnilo kar 15 udeleženk in en udeleženec.
memo iz modela, ga hranimo v hladilniku.
SIREKI
Skuto solimo in zamesimo. Naredimo manjše kepe in damo sušit. Ko je do polovice posušeno, premesimo, dodamo kumino in sladko papriko ali drobnjak in črni poper. Naredimo koničaste sireke in jih damo sušit na toplo ali v suši-lec. Med sušenjem jih obračamo. Ko so suhi, so primerni za uživanje.
JOGURT
Večerno mleko pustimo stati čez noč in zjutraj posnamemo smetano. Mleko skuhamo in ohladimo na 43-45 °C. Nato cepimo - dodamo jogurt (za 1 lonček 1 žličko jogurta ali 1 jogurt na 2 litra mleka), ki ga prej dobro premešamo v manjši količini mleka, da nima grudic.
To postopoma dodajamo ostalemu mleku. Nalijemo v posode za zorenje. Jogurt mora stati
na toplem in zoreti približno 3 ure. Po tem času nastane koa-gulum, ki ga takoj ohladimo, da
prekinemo zorenje. Rok trajanja takšnega jogurta je 14 dni.
Viki Ivanuša
ETRTEK
i®, um
PREDLOGI ZA MESEC FEBRUAR
¡LOVEN8DCIKI |p©[p f T®[F
T SLOVE^SECIIH FOLK IN VALÖKOV
1. SPEV in MIRAN RUDAN - Neko noč Z. ATOMIK HARMONIK -Skoči
3.	ZORAN CILENŠEK- Slovenec sem
4.	ŽAN SERČIČ - Zate
5.	ČUKI in MAJČI - Marilyn Monroe
6.	AQUALUNA-Spomini
7.	MILI - Daljave
1.	MLADI GODCI-Poročni dan
2.	Ans. VIKEND - Najin zimski čas
3.	Ans. STANKA PETRIČA- Melodija zame
4.	VERA & ORIGINALI - Lepo je bit CELJAN
5.	GADI-Lahko noč
6.	Ans. VASOVALCI -Ni več prela
7.	VESELE ŠTAJERKE in DOMEN KUMER - Daj pir na hladno
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
. _____________________
slovenskih pop j top
Ime in priimek:
Glasujeni za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Gtaaujem za: _
Naslon-til. številka: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d o o., p.p. 13. 22 SB Hajdina
V sodelovanju s RTV SLO smo pripravili nagradno igro v kateri bomo petim bralcem podarili zgoščenko z desetimi najbolj priljubljenimi melodijami.
Na TV-program se je že v soboto, 26. Januarja na 1. program Televizije Slovenija s tretjo sezono vrnila najbolj priljubljena oddaja na Televiziji Slovenija družinski razvedrilni kviz Moja Slovenija.
Z malo sreče lahko izbrane melodije napolnijo tudi vaš dom, dragibralec. Potrebnoje odgovoriti na zastavljeno nagradno vprašanje in izpolnite priloženikupon, ternam ga pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj. Vaše kupončke pričakujemo do srede 13.2.2013. Srečne izžrebance bomo objaviliv petkoviizdaji Štajerskega tednika 15.2.2013. Nagrado pa bodo izžrebanci prejelipopošti.
Nagradno vprašanje:
0b novi sezoni so ustvarjalci oddaje po uspešnih dveh sezonah izdali posebno promocijsko zgoščenko z desetimi najbolj priljubljenimi melodijami, ki jih nikoli ne pozabimo in si jih zmeraj radi prepevamo, kot so: Nasmeh poletnih dni, Na vrhu nebotičnika, Dekle iz Zlate ladjice, Ljubi, ljubi, ljubi, Brez ljubezni mi živeti ni, Vrniva se na najino obalo in druge, dodana pa je še skladba oddaje Moja Slovenija.
Kdoje izvajalec skladbe Brez ljubezni mi živeti ni?
i ... „.	(obkrožite)
a)	Helena Blagne
b)	Moni Kovačič
c)	Tanja Žagar
HIŠNI BEND MOJA SLOVENIJA
IME IN PRIIMEK: _
NASLOV:_
POŠTA:_
TELEFON:_
Kuponček pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj. Vaše kupončke pričakujemo do srede 13.2.2013
torek • 5. februarja 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 5. februar
9:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: srečanje kulturne dediščine Slovenije, preučevanje
nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg 9:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aleša Štegerja Kurent, za šole in izven, tudi ob 11:00 16:00 Ptuj, grad Turnišče: tradicionalni pohod z baklami iz gradu Turnišče do Grand hotela Primus
16:30 Ptuj, Kurentovanje: kulturni program etnografskih likov, predstavitev tradicionalnih pustnih
likov OŠ, Etno rock fest ob 18:00 17:00 Slovenska Bistrica, učna kuhinja na Kolodvorski ul.: tečaj peke krofov
Sreda, 6. februar
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, tudi ob 11:00 za šole in izven 9:00 Kidričevo, prostori občine: razdelitev humanitarnih sredstev izbranim občanom 10:00 Kidričevo, OŠ, vrtec: sprejem staršev in otrok, rojenih v letu 2012 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: družabno srečanje in ples invalidskih organizacij Podravja in okolice
16:00 Hajdina, trg pred PSC: prihod korantov Etnološkega društva Korant Hajdina, korantov
TE-DE korant klub Turnišče Draženci in oračev iz Gerečje vasi 16:30 Ptuj, Kurentovanje: kulturni program etnografskih likov, predstavitev tradicionalnih pustnih
likov OŠ, Etno rock fest ob 18:00 17:00 Ivanjkovci, prostori šole: prireditev ob 130-letnici OŠ Ivanjkovci 17:00 Ptuj, center Bodylife, Rajšpova 15 a: otroška meditacija in pravljična urica za novodobne otroke
17:00 Ptuj, grand hotel Primus: Primusova otroška maškarada
17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Olge Meglič: literarni večer ob kulturnem prazniku
17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv: odprtje razstave - Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih
lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju 18:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: predpustni koncert Zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
19:00 Poljčane, Dom športa in kulture: proslava ob kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, center Bodylife, Rajšpova 15 a: duhovni wellness, meditacije za mir v srcu in mir v svetu
Četrtek, 7. februar
9:00	Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aleša Štegerja Kurent, za šole in izven, tudi ob 11:00
2:00	Ptuj, pritličje gradu: odprtje razstave Josipa Vlašiča, ob slovenskem kulturnem prazniku
6:30	Ptuj, Kurentovanje: kulturni program etnografskih likov, predstavitev tradicionalnih pustnih
likov OŠ, Etno rock fest ob 18:00
7:00	Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pustna pravljica za najmlajše
7:00	Ptuj, refektorij minoritskega samostana: koncertiranje malo drugače
8:00	Draženci, dvorana vaškega doma: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
8:00	Kidričevo, restavracija Pan: proslava ob kulturnem prazniku
8:00	Makole, Dom krajanov: proslava ob kulturnem prazniku
8:00	Ormož, Dom kulture: občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
8:00	Ptuj, grand hotel Primus: pustovanje po upokojensko
8:00	Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna licitacija likovnih del - Bejži čopič, kurent gre
8:00	Središče ob Dravi, Sokolana: proslava ob kulturnem prazniku
8:00	Videm, Drvarnica KD Videm: odprtje razstave slikarja Zlatka Lazarja; kulturni program:
tamburaši KD Videm
9:00	Lenart, Dom kulture: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
9:00	Majšperk, KPC: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. februar: 19:00 Morilec Joe
Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. februar: 16:00 Nora dekliščina; 18:00 Časovna zanka; 20:00 Morilec Joe
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 5.2.
SREDA 6.2.
00:00 Vldeo strani
8:00 Podelitev jubilejnih priznanj OOZ Ptuj 8:50 Polka in Majolka 9:50 Utrip iz Ormoža 10:50 Fašenk na Vidmu 2010 12:30 Utrip pustovanja 12:40 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 19:50 Utrip pustovanja 20:00 7. Bal na Dsstrnlku 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Duhovna oaza 23:00 Oddaja o kulturi 23:30 Video strani
ČETRTEK 7. 2.
00:00 Video strani 8:00 Prinčeva nedelja - 1. del 9:00 Fašenk po Donavsko 12:00 Utrip pustovanja 12:10 Vldeo strani 18:00 Fašenk iz preteklosti 19:50 Utrip pustovanja 20:00 Prinčeva nedelja - 2. del 21:30 Fašenk po Dornavsko 2012 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
00:00 Vldeo strani 8:00 30 let Vaškega doma Skortoa 9:30 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Oddaja iz Občine Starše 11:00 Oddaja ŠKL 12:00 Utrip pustovanja 12:10 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Starše 19:00 Glasbena oddaja 19:50 Utrip pustovanja 20:00 Hajdina - S pesmijo v novo leto 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 23:30 Vldeo strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, ali menjam za manjšo hišo v okolici Vidma. Tel. 031 669 145. V najem oddamo cca. 100m2 poslovnih prostorov, ki so namenjeni za trgovino, pekarno, šiviljstvo, predstavništvo ipd. Prostor se nahaja 5 km iz Ptuja ob stari cesti Ptuj - Zagreb. Vse informacije dobite na tel: 041 669 322 ali 031 728 903.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI, zimski in letni, ugodno. Razprodaja v Vulkanizerstvu Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel.
02 629 62 77.
KMETIJSTVO
PRODAM 8 metrov bukovih drv. Telefon 041 577 957.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 123. PRODAM zajce domače reje. Tel. 041
448 396._
PRODAM dve telici, črno-beli, v devetem mesecu brejosti, in bika simen-talca za zakol. Tel. 041 288 063. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170.
NUDIM pomoč ostarelim na domu ali čiščenje stanovanja ter likanje. Telefon 031 627 591.
RAZNO
PRODAMO 10 l bojler, Gorenje, malo rabljen. Tel. 041 425 092.
Leo klub Ptuj pripravlja že 9. likovno kolonijo "Bejži čopič, kurent gre", na kateri bomo z licitacijo umetniških slik zbirali sredstva v dobrodelne namene. Dobrodelna licitacija bo v četrtek, 7.2.2013, ob 18. uri v Mestnem gledališču Ptuj. Zbrana sredstva bomo namenili nakupu elektronske lupe myReader 2 za slabovidnega učenca OŠ Grajena, Nika Zoreča.
Čfc^Jj AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ i ^ Industrijska 9, MARIBOR	I
02 2283020,031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	|
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA		t OPR.	BARVA
N 2002/03	17990,00	USNJE, POTU SEHV.KNJIGA...	ZLATA KOV.
2003	2.990,00	AIRBAG, SERVO VOIAN	OPEČNO RDEČA KOV.
2009	8.190,00	Ii 44.877 km.AVT.KUMA,..	ZELENA S0UEEZE KOV.
2011	9.190,00	KOMUNIK. PAKET, l£7J0Skn	M0DRA-V1SI0N KOV.
2D09	8.190,00	1149.594 MVT.KUHIA..	TANGO ORANGE KOV.
2007	7.490,00	DOD. 4 Z1MS. GUME NA PLAT.	SREBRNAKOV.
2001	7.790,00	POT. RAČ., KLIHA, 1.LAST.	T.SIVA KOV.
2005	3.790,00	4 IHNE GUME NA ALU PLAT.	BELA
2010	17.900,00	TIMP, PARK SENZORJI	BELA
1997	2.990,00	Li M km, POmSERVKNJ. RDEČA	
2010	7.990,00	EL. PAKET,KUMA.ZEU) LEP	SV. MODRA KOV.
2907	11.590,00	1.LAST, SERV. KNJ., ZELO LEP	T.SIVAK0V.
2001	2.400,00	MOŽNOSTODBITKADDV	REIA
2010	9.190,00	ALU PLAT, ME0L,AVT.KUMA	MORELIOVIOIETKOV.
2003	3.990,00	KUMA,1.IASTJERV. KNJIGA	ZLATA KOV.
FORD FIESTA 1.3,3 VRATA FORD HESTA TUEND 1,25,5 VRAT FORD HESTA TUEND 1.25.5 VRAT FORD HESTA TREND 1.4,5VRAT FORD FOCUS KARAVAN 1.616V FORD FUSION TREND I.Si, 5VRAT, SLO FORD HONDE01 JI AMBIENTE, 5 VRAT FORD KUGA 2.0TWITREND4X2 NIGF CABRIO 1.8 WC PEUGEOT 2071.41,SVRAT NISSAN X-TRAIL 2.2 DCI4X4 PEUGEOT BOXER 2.5 D KOMBI FUDGOM FORD HESTA TREND 14.5 VRAT SEATIE0NU5VRAT.su)
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
naročnica -^štajerski
Ime in priimek:. Naslov: Pošta:
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Tam daleč majhna lučka gori v naših mislih, mislimo, da si to ti.
SPOMIN
Elizabeta Šmigoc
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 8 5. 2. 2008-5. 2. 2013
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo in obiščete njen zadnji dom.
Vsi tvoji
SPOMIN
Nada Škrbič
APAČE 167 - PANČEVO
2012-2013
2. februarja je minilo eno leto, odkar si se poslovila od nas. Hvala ti za vse - v mislih si z nami.
Tvoji: hčerka Kristina z družino, sin Bojan z družino, hčerka Silvija z možem Jovanom in Rade
www.radio-tednik.si
r

PTUJSKA TELEVIZIJA
ToFek5.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 10:00 Ptujska kronika - pon, 10:45 Predstavitveni film - Srednja šola za
gostinstvo in turizem Radenci 11:00 Modro -101. oddaja 12:00 Ptujska kronrka 2:20 Ptuj v pustu - 2. oddaja-pon. 3:05 Pomurski tednik - pon. :uj v pustu-2. oddaja-pon. ira oaza -16. oddaja - pon.
___________ijica
6:00 ptujska kronika -pon.
PROSKAMSKfl SHEMA PeTV
21:35 Cista umetnost -16. oddaja - pon.
21:60 Ptuiv - ' -JJ":----
22:10 Regi T
21:50 Ptuiv pustu 4. oddaja - pon. "lReeiTVGorišnica
15:10 Duhovna oaza -16. 5:35 Kuiiinjica
17:00 Sport(no)-13. odOaja 17:40 Pfujvpustu-3, oddaja 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Predstavitveni film - Srednja £ola za
gostinstvo m turizem Radenci 13:25 zemlainmi-14.oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptuj v pustu - 3. oddaja - pon. 20:50 Moto scena -17. oddaja-pon. 21:15 Ptujske odrske deske - 7. oddaja - por 21:40 Predstavitveni film - Srednja so!a za
gostinstvo in turizem Radenei 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Ptuj v pustu - 3. oddaja - pon.
Sreda 6.2.
9:0QDnevnikTVMaribor-pon. 9:25 Kuhinjo-pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Duhovna oaza -16. oddaja - pon. 11:00 Modro - pon. 12:00 Ptuj v pustu 3. oddaja - pon. 14:15 Ptuj v pustu - 3. oddaja - pon.
14:35 Gostilna p------- "
15:35 Kuhinjica
tujska kronika - pon. lista umetnost-1B. oddaja
Četrtek 7.2.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
10:00 Ptu v pustu-4. oddaja-pon.
10:20 Modro - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
13:15 Predstavitveni film - Srednja Šola za
jostinstvoin turizem Radenci 14:45 Ptuj v pustu - 4. oddaja - pon. 15:05 Oufiovna oaza -10. oddaja - pon. 15:30 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika-p
17:25 Predstavitveni film _____
gostinstvo in turizem Radenci 17:40 Ptuj v pustu 5. oddaja
13:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 SporUnu -13. odoaja - pon. 20:00 Ptujska Kronika-pon.
13:20
20:20 Ptuj v pustu - 5. oddaja - pon. 20:40 Predstavitveni film - Srednja šola za
gostinstvo in turizem Radenci 20:55,cista umetnost -16. oddaja - pon. 21:10 Športnik leta 2012-pon. 21:30 Zemlja in mi -12. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Ptuj v pustu - 5. oddaja - pon.
1435 Gostilna pr Francet -15. oddaja - pon. 15:35 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika -17=25 Cista umetnost -" 17:40 Ptuj v pustu - 4. oddaja 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kulturo na dlani -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptuj v pustu - 4. oddaja-pon. 20 43 Športnik leta 2012 21:00 Povabilo na kavo-pon.
PTUJSKA TELEVIZIJA
I71I7H A M0J 2013
V XV CL ■ ZDRAVNIK
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra:
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSloventca P
kraj in poštna številka: telefon: _
ošta:
e-po' Studio Moderna Storitve
upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom nju osebnih podatkov IZVOP-1-UPBH. Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov. Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna Storitve d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Studio Moderna Storitve d.o.o., Cesta Borisa Kidriča 15, 1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Med vsemi prispelimi glasovnicami, ki smo ¡¡h prejeli do 31.1. smo izžrebali glasovalko, ki je prejela tri mesečno naročnino na revijo VIVA.
Nagrado je prejela ga. CVETKA MARHOLT iz Ptuja. Čestitamo.
Naslednjega srečnega glasovalca bomo izžrebali že konec meseca februarja.
datum rojstva
Ptuj • Pogovor s fotografinjo iz New Yorka
Magični kurent jo je pripeljal iz Amerike na Ptuj
Med novinarji in fotografi, ki bodo te dni v želji, da bi ujeli delček pusta, gostovali v našem mestu, je tudi Nasha Lina. Simpatična fotografinja iz New Yorka bo letos prvič doživela pustno rajanje v vsem njegovem čaru, saj jo je maska kurenta prevzela ter jo mistično in povsem naključno pripeljala naravnost iz Amerike v najstarejše slovensko mesto.
Spomladi lani je Nasha Lina na spletu iskala posebnosti evropskih držav in povsem naključno našla tudi masko kurenta, ki jo je fascinirala že na prvi pogled. Začela je brskati in zbirati podatke o pustu, Ptuju in karnevalu. „Bilo je kar težko, ker ni tako enostavno ugotoviti, za kaj gre. Najprej sem namreč našla sliko kurenta in šele nato ugotavljala, kaj to sploh je in kje se ga da videti," o prvem stiku s kurentovo podobo pravi fo-tografinja. Zatem je na spletu našla podatke o fotografu iz Maribora, ki je fotografiral kurente, in z njim poskušala navezati stik. Šele ko je prejela njegov odgovor, je dojela, kaj kurent v resnici je in kaj predstavlja. Po nekajmesečnem raziskovanju je sledila pot iz Berlina, kjer je bila na obisku, naravnost na Ptuj.
A ker je v najstarejše slovensko mesto lani prispela šele spomladi, ko je bilo pusta že konec, celotnega doživetja ni ujela. S pomočjo prijateljev je prišla do Marka Klinca, izdelovalca kurentij, ki je Nasho Lino sprejel z odprtimi rokami in ji ponudil, da si pri njem ogleda proces nastajanja kurentije. Pomagali so ji tudi kurenti iz Pod-vincev, ki so se kljub dokaj visokim temperaturam samo za fotografiranje oblekli v svoje kurentije. Takrat se je mladi fotografinji posvetilo, da kurent ni navadna maska, ampak predstavlja veliko več.
Da so jo naše pustovanje in način, na katerega ohranjamo tradicijo, pa tudi narava, povsem prevzeli, dokazuje tudi dejstvo, da se je po letu dni ponovno vrnila v Ptuj. Prispela je že 25. januarja in bo ostala vse do 13. februarja. Družina Klinc iz Spuhlje ji je ponudila tudi streho nad glavo in tako Nasha Lina dejansko spoznava kurentovanje iz različnih plati - od priprave opreme do izvedbe.
V času svojega bivanja namerava fotografirati različne maske, karnevalsko dogajanje, kurentov skok in vse, kar sodi k pustnemu času, ter delček tega ponesti tudi v Ameriko.
Američani o Sloveniji vedo zelo malo
„V New York Timesu je bil ravno pred mojim odhodom v Slovenijo objavljen velik članek o slovenskih vinih. Pisalo je, da so najboljša na svetu. In mislim, da je to postala ena redkih stvari, po katerih vas Američani poznajo, saj gre za zelo pomemben časopis. Načeloma pa se o Sloveniji ve precej malo," pravi fotografinja, ki si bo prizadevala našo državo največji svetovni velesili predstaviti tudi v luči kurentovanja. V mislih že ima pripravo razstave, s katero bo predstavila pust in Slovenijo, predvsem naše kraje.
O ljudeh tukaj ima zelo pozitivno mnenje. Presenečena je bila nad gostoljubjem in sproščenostjo. O svojih prvih vtisih pa pravi: „Ugotavljam pa, da so ljudje dokaj razočarani. Vsi veliko govorijo o politiki in korupciji. Pravijo tudi, da je težko najti delo, da je vlada slaba, a kljub vsemu ostajajo pozitivni in velikodušni."
V primerjavi z Američani, pravi, imamo veliko počasnejši tempo življenja, kot ga je vajena v New Yorku. Fasci-nirala jo je tudi narava, ki je čudovita in še vedno polna zelenja. Zgodba, ki jo bo ponesla v Ameriko, naj bi predstavljala celoto. Kurent bo njen pomemben del, a tudi narava, ljudje in vse, kar sodi v naše kraje, bo dobilo svoje mesto.
Karnevala v obliki, kot ga imamo pri nas, Američani ne poznajo. Kot pravi Nasha Lina, ga sicer v nekaterih otoških državah imajo, a ne v takšnem obsegu in na tak način kot pri nas.
Črno-beli kurent
Posebnost fotografij Nashe Line je, da so zmeraj črno-be-le. Prepričana je, da so tako bolj pravljične, magične in strašljive obenem. Čeprav se je s fotografijo začela intenzivneje ukvarjati šele pred petimi leti, so njena dela izjemna. Zelo rada dela tudi portrete, saj je to tudi del njenega poklicnega življenja. Kot psihologinja, ki dela z otroki, se namreč že 14 let srečuje z različnimi zgodbami posameznikov. „Od tega, da jih starši za-
Fotografinja iz New Yorka je nad Ptujem in okolico navdušena.
pustijo ali umrejo, do tega, da imajo HIV in so obsojeni na smrt ali so narkomani. Vsaka zgodba je težka, ampak sem se naučila, da jih ne nosim domov. Vem, da ne morem spremeniti sveta, lahko jim le pomagam in tudi to je dar," še pojasnjuje fotografinja, ki v svojem hobiju vidi tudi pobeg iz realnosti in način, kako ujeti trenutek.
Da jo fotografija privlači, pravi, je dojela že zelo zgodaj. „Še kot otrok sem si poskušala stvari zelo dobro, fotografsko zapomniti. V spominu, na
primer, imam sliko babice, točno vem, kako je bila v nekem trenutku oblečena, kak pogled je imela, saj sem jo načrtno gledala in fotografirala s spominom, saj takrat takšnih fotoaparatov kot danes ni bilo in ni ga vsak imel," pravi simpatična fotografinja.
Danes svojo ljubezen do fotografije lahko jasno izraža. Pravi, da ima srečo v življenju, saj se ji načrti izpolnjujejo po zastavljenih smernicah.
Ena njenih otroških želja je bila tudi, da bi živela v New Yorku. Njena mati je namreč
Osebna kronika
Rojstva: Anita Bratinščak, Plešivica 18 a, Ivanjkovci -deklica Tiana; Vasilija Sočič, Krajnčičeva ul. 5, Maribor -deček Aleks; Evelin Podvršek Masten, Gabrnik 62 a, Juršinci
-	deček Nace; Aleksandra Cizerl, Mala vas pri Ormožu 25 a, Sv. Tomaž - deček Niko; Aleksandra Cizerl, Mala vas pri Ormožu 25 a, Sv. Tomaž - deček Niko; Nataša Rotar, Stanošina 5, Podlehnik
-	deček Jure; Manuela Leben, Formin 43 a, Gorišnica - deklica Vita; Matejka Milošič, Pivkova ul. 9, Ptuj - deček Erik; Nives Žižek, Miklavž pri Ormožu 20 a, Miklavž pri Ormožu - deček Tim; Dunja Mach, Pod Gradiščem 8, Maribor
-	deklica Ula.
Umrli so: Marija Železnik, roj. Korže, Nadole 4, roj. 1924 - umrla 24. januarja 2013; Zdravko Plavčak, Orešje 172, Ptuj, roj. 1949 - umrl 26. januarja 2013; Otilija Hauptman, roj. Kaučič, Kidričeva c. 15, Velenje, roj. 1922 - umrla 24. januarja 2013; Julijana Zamuda, roj. Pevec, Vičanci 4, roj. 1942 - umrla 27. januarja 2013; Julijana Mlakar, roj. Kozel, Gorišnica 177, roj. 1931 - umrla 23. januarja 2013; Marija Krivec, Sitež 36, roj. 1929 - umrla 22. januarja 2013; Konrad Vršič, Grlinci 39, roj. 1934 - umrl 28. januarja 2013; Alojzij Zemljič, Preclava 15, roj. 1938 - umrl 30. januarja 2013; Nada Medved, roj. Fras, Šikole 51, roj. 1934 - umrla 30. januarja 2013; Aleksander Golob, Dornava 136, roj. 1944
-	umrl 23. januarja 2013; Elizabeta Berlič, roj. Tomanič, Rimska ploščad 13, Ptuj, roj. 1924 -umrla 25. januarja 2013; Jožef Hojnik, Ob Grajeni 10, Ptuj, roj. 1922 - umrl 27. januarja 2013; Elizabeta Brumec, roj. Lampret, Mihovce 62, roj. 1924 - umrla 29. januarja 2013; Ana Petrič, roj. Simonič, Jiršovci 1, roj. 1922
-	umrla 29. januarja 2013.
Nemka, očim pa Američan. Nekaj let je živela v Nemčiji, nato v Belgiji in šele po srednji šoli se je preselila v New York. Pravi, da je to mesto, v katerem se lahko vsak najde. Vsakodnevno lahko spoznaš veliko ljudi, nudi veliko možnosti za raziskovanje, delo, ponuja toliko energije in nenehnih novosti. Je stičišče različnih kultur, ravno njegova multikulturalnost je tudi ena velikih prednosti, saj je mesto, ki je odprto drugačnosti. „Ko sem se preselila, sem bila kar malo v strahu, saj imamo vsi
predsodke, ker gledamo preveč filmov. Danes lahko mirno rečem, da je to zelo lepo in varno mesto. Ni takšno, kot je na primer prikazano v nadaljevankah, kjer imajo vse dame omare in čevlje, vredne več deset tisoč dolarjev," še šaljivo pravi Nasha Lina.
A tako kot je New York poseben, je eden in edini tudi Ptuj. Kljub temu da gre med tema mestoma za čisto nasprotje, je očitno ne le v očeh Ptujčanov, ampak tudi marsikaterega tujca Ptuj eno najlepših mest na svetu.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
Če svečana mačka na soncu leži, ~2n 1 sušcu spet rada na pečpribeži.
Danes zjutraj bo delno jasno, čez dan pa se bo pooblačilo. Pihal bo jugozahodnik. Ponekod v zahodni in južni Sloveniji bodo proti večeru občasno rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, v alpskih dolinah do -10, ob morju okoli 2, najvišje dnevne pa od 4 do 10, v severozahodnih krajih malo nad 0 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo in v sredo bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, lahko tudi zagrmi. Tudi ponekod po nižinah bo snežilo. Padavine bodo popoldne postopno ponehale in proti večeru se bo od severozahoda zjasnilo. V četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo.
Foto: DK