Polne 3 dni bo binkoštna številka našega lista v rokah ^itateljev. Zato imajo znsezpcfii Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 85 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. Tel.i 2566, int. 8069 GLAS Uprava: Gajeva t, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Današnja številka vsebuje; V novo miselnost Italijanska igra Izredni občni zbor Narodne v tej številki Ivihpalne vrednost, — Naša uprava sprejema naročila do 18. ure NARODA prosvete Nova reprezentančna dvorana PZ Dva bolgarska gosta na velesejmu Občni zbor TBPD Št. 44 Izhaii„ddn^a ;oZpraSnikeuelJka V Ljubljani V Soboto, dne 8. junija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I V novo miselnost Pred vojno in tudi po vojni je bilo vse naše politično življenje strogo okovano v strankarstvo. Boj med strankami, to je bila prav za prav edina vsebina našega političnega življenja. Pred vojno, ko še nismo imeli prave politične moči, se je ta strankarski boj izživljal predvsem v časopisnih člankih, sodnih procesih ter do skrajnosti stopnjevani tekmi strank, da je vsaka stranka v vsaki panogi kulturnega in gospodarskega življenja ustanovila svoje organizacije ter je bila ta delitev prenesena tudi v zadnjo gorsko vas. Po vojni, ko smo postali deležni tudi politične moči, se je ta strankarski boj poostril v tej meri, da se je skušalo političnega nasprotnika premagati tudi s sredstvi moči. Celo vstopi v vlado ali prestopi v opozicijo so bili navadno odvisni le od tega, koliko je vstop v vlado prinesel politične moči in koliko bi mogel škodovati prestop v opozicijo. Le naravno je, da je ta miselnost prešla tudi na široke sloje naroda in da se je vedno bolj pozabljalo, da strankarstvo ni samemu sebi namen, temveč da bodi le sredstvo, da se z zdravo tekmo strank dosežejo za narod čim boljši zakoni in čim boljša državna uprava. Politika je pri nas postala že čisto služkinja strank, mesto da bi bili strankarski interesi podrejeni višjim političnim interesom naroda. Nadaljnja posledica tega je bila, da so bila potisnjena tudi vsa gospodarska in socialna vprašanja čisto v ozadje in da so služila le še kot olepšava za ta ali oni strankarski program. Saj ni bilo niti redko, ko so celo vodilni politiki čisto mirno javno izjavljali, da za gospodarska vprašanja nimajo smisla in nihče ni videl v tem priznanje, da niso dorasli nalogam političnega voditelja. Kajti jedro vsake dobre politike tvorijo gospodarska in socialna vprašanja. Kako omogočiti narodu boljše in lažje življenje, to je smisel vse politike. Ko bo vsakemu poedincu zagotovljeno vse to, kar potrebuje za svoj obstoj in za vzdrževanje svoje rodbine, bo tudi poedinec sam poskrbel, da si pridobi to, kar potrebuje za svoje duševno življenje. In ko bo država vsakemu svojemu državljanu ta eksistenčni minimum zagotovila, potem ne bo potrebna prav nobena posebna propaganda državne zavesti, ker bo vsak državljan vedel, da obenem z državo brani tudi svoj lastili obstoj. Državljana potem tudi ne bodo razburjala razna gesla, ki jih sproti ustvarja dnevna politika, da more z njimi pridobivati pristaše, ki v vnemi za ta gesla le preradi pozabljajo na glavni smisel politike, da ustvari narodu materialno blagostanje ter ga na podlagi tega blagostanja dvigne tudi k višji nrav-stvenosti in usposobi za višje duševne užitke. Proč od praznih, navadno le silno plehkih gesel k pravemu bistvu političnega življenja, je zato naloga novih dni. To je vsebina one nove miselnosti, ki mora zavladati med našim narodom in zato je treba vedno znova opozarjati javnost na prvenstveno važnost gospodarskih in socialnih vprašanj. To pa je tudi na kratko smisel novega gospodarskega in socialnega gibanja, kateremu služi tudi naš list. Ce je bila preje pozornost naroda zavoljo strankarskih gesel in strankarskih interesov odvrnjena od gospodarskih in socialnih vprašanj, naj sedaj za.nimanje za gospodarska in socialna vprašanja odvrne narod od visto strankarskih vprašanj. Mesto, da bi se narod razdvajal zaradi posebnih interesov te ali one stranke, naj ga zanimanje za ista gospodarska in socialna vprašanja združi v edinstvenem delu za napredek države. Skupno delo na gospodarskem in socialnem Polju naj via facti zedini ves jugoslovanski narod. Zato tudi novo gospodarsko in so< gibanje ne polaga posebne važnos vprašanje, kakšna mora biti zunanja oa nase bodoče narodne zgradbe, te ni je važno le to, da so temelji pol na pravo gospodarsko in socialno po. aa bodo potem čvrsto stali zidovi zgrac Ua bo vsa stavba trdna. To gibanje za nost ankarskega boja osvobojeno i ost hoče s praktičnim delom združi lava! /e sestavi/ vlado ki se /e suoči predstavila parlamentu Nova vlada 1‘ariz, 7. junija. AA. Nova francoska vlada je takole sestavljena: Predsednik vlade in zunanji minister Pierre Laval (neodvisni senator), ministri brez portfelja: šef radikalno-sociali-stične stranke Edouard Herriot, šef republikanske federacije Louis Marin in prvak republikanske levice Pierre Etiene Elandin, bivši min. predsednik, pravosodni minister Leon Berard, senator republikanske unije, notranji minister Paganon, radikalno-sociali-stični poslanec, vojni minister polkovnik Fabri, poslanec iz skupine republikanskega centra (Tardieujeva skupina), minister za vojno in mornarico Francois Pietri, poslanec iz skupine republikanske levice, letalski minister general Denain, trgovinski minister Georges Boniiet, radikal-no-socialistični poslanec, finančni minister Marcel Regnier, radikalni senator, prosvetni minister dr. Marcombes, radikalno-socialistični poslanec, gradbeni minister Laurent-E.vnac, vodja parlamentarne skupine radikalne levice, kolonijski minister Louis Robin, poslanec iz republikanskega centra, minister za trgovinsko mornarico Mario Rou-stan, radikalni senator, minister za delo Frossard, izstopivši socialist, minister za pokojnine Maupoil, radikalno-socialistični poslanec, kmetijski minister Cathala, poslanec iz skupine radikalne levice, minister za narodno zdravje Ernest Lafon, neosocialistični poslanec, minister za pošto in brzojav Georges Mandel, neodvisni poslanec. 4 senatorji, 1 vojak, 15 poslancev Pierre Laval je danes v tretje ministrski predsednik francoske republike. Svojo prvo vlado je sestavil januarja 1931 po padcu Steegove vlade. Sedanja Lavalova vlada je 99. vlada od obstoja tretje francoske republike, to je od sep- tembra 1870 do danes, in 10. vlada v sedanji zakonodaji. Med ministri so štirje senatorji (Laval, Berard, Regnier, Roustan), en vojak (general Denain), vsi drugi pa so poslanci. Kot državni podtajnik pri predsedstvu vlade za Alzacijo in Loreno je stopil v vlado tudi poslanec Camille Blaisot, član republikanske zveze Louisa Marina. Po sestavi nove vlade V političnih krogih je vladalo ponoči tako dobro razpoloženje, da se sme z gotovostjo pričakovati, da se ne bo izpolnila ona šaljiva londonska prerokba, po kateri bo Francija med tem, ko se bo orjaški prekooceanski parnik »Normandie« vračal iz Newyorka v Havre, iz-premenila še dve vladi, kakor ju je med vožnjo tega parnika iz Havra v Newyork. Zaupanje Listi so se globoko oddahnili, ko je Laval sestavil vlado. Zaradi osebnosti novega vladnega šefa imajo izredno zadoščenje in vsa javnost je po vseh teh negotovostih zastran vlade globoko pomirjena, trdno upajoč, da se bodo zdaj razmere popravile. Laval- je brez dvoma velik diplomat in zna'notranje zadeve voditi prav tako spretno kakor zunanje, pravi »Ma-tin«. Upajmo, da bo vsa zbornica znala primerno odgovoriti na njegovo imenovanje. »(Euvre« piše: Ker so radikalni socialisti že vnaprej izrekli Lavalu zaupnico, se zdi, da je odstranjena sleherna nevarnost in se ni bati nikakega neprijetnega presenečenja. Desničarski »Echo de. Paris« tudi zaupa v Lavala: V njem vidi enega izmed najbolj poklicanih politikov, da izvojuje frankovo vojno in da z avtoriteto nastopi v parlamentu. Skrajno levičarska opozicija se pa še zmerom ne vda. Socialistični »Populaire« in komunistična »Huuianite« soglasno zahtevata razpust parlamenta in nove volitve. Za večjo avtoriteto Snoči se je vršil velik shod zveze davčnih obvezancev. V resoluciji, ki so jo sprejeli na tem shodu, pravijo med drugim, da bi moral predsednik republike okrepiti avtoriteto državnih oblasti in omejiti pravice parlamenta glede novih izdatkov, da se doseže proračunsko ravnotežje, ohrani francoska valuta in neusmiljeno zatro spekulacije. Ko so se zborovalci razhajali, je prišlo do spopada med nekaterimi udeleženci shoda in mobilno gardo. Deklaracija nove vlade Po podpisu ukaza o imenovanju nove vlade so se ministri sestali na neuradno konferenco, da izdelajo v glavnih obrisih deklaracijo, s katero se bo vlada predstavila poslanski zbornici, kar se bo zgodilo nocoj ob 18. uri. Eno uro pred sestankom parlamenta se bo vršila uradna seja ministrskega sveta, na kateri bodo odobrili besedilo izjave. Deklaracija Lavalove vlade bo zelo kratka in bo v glavnem naglašala potrebo, da se dosedanji finančni situaciji poišče nujna rešitev. V parlamentarnih krogih mislijo, da Lavalova vlada pri glasovanju o predlogu za finančna pooblastila ne bo naletela na zapreke, k bi jih ne mogla premagati. Izjavo nove vlade bo prečital Laval sam. Vlada bo takoj stavila vprašanje zaupnice pri predlogu, s katerim odlaga razpravo o splošnopolitičnih interpelacijah. Nato bo seja prekinjena, da bo mogla finančna komisija proučiti zakonski načrt o pooblastilih, ki bodo omejena na borbo proti špekulaciji in na obrambo franka. Socialisti proti Socialistična skupina je sklenila glasovati proti novi vladi. V opoziciji ostanejo tudi komunisti in nekateri osamljeni poslanci. Ni izključeno, da se bodo nekateri poslanci radi-kalno-socialistične skupine vzdržali glasovanja, dasi je radikalno-socialistična skupina snoči izrekla svoje popolno zaupanje delegatom, ki so pospešili sestavo nove vlade. Seja pozno v noč Pariz, 7. junija. AA. Pričakujejo, da se bo nocojšnja seja zavlekla in da bo šele ponoči glasovanje o izrednih pooblastilih. Splošno mnenje je, da bo parlament to pot glasoval za izredna pooblastila vladi, ker je. kakor kaže, ogromna večina radikalno-soeialističnega poslanskega kluba za vlado. Pa? pa je gotovo, da bodo vsi socialisti glasovali proti izrednim pooblastilom. Tudi Angleži Imalo novo RGkonstrukeiša Mar Donaldoveaa ka-fometa — Baldmin novi predsednik London, 7. junija. AA. Nj. Vel. kralj Jurij je povabil danes ob 17. v avdienco Baidwina in mu izročil mandat za sestavo nove angleške vlade. Baldwin je takoj predložil Nj. Vel. kralju lislo svoje vlade. Kmalu nato so bili povabljeni na dvor ministri, ki so izročili Nj. Vel. kralju pečate in znake dostojanstva svojega dosedanjega položaja in prejeli z vladarjevih rok znamenja svojih novih položajev. Macdonaldovo slovo... Macdonald je danes zadnjič povzel besedo v spodnji zbornici kot predsednik vlade in na kratko odgovoril na opazko Winstona Churchilla. Nato je zapustil dvorano in se odpeljal v predsedništvo ministrskega sveta, odkoder se je ob 15.40 napotil v zaprtem avtomobilu v spremstvu sira Clivea Wigrama na dvor. Nj. Vel. kralj Jurij je Macdonalda takoj sprejel v avdijenci. Med avdienco so podajali čaj. Macdonald je med avdienco izročil Nj. Vel. kralju končno ostavko svoje vlade. Lista nove vlade London, 7. junija. AA. Vlada g. BaUhvina je sestavljena takole: predsednik vlade Baldwin, predsednik tajnega sveta Macdonald, finančni minister Chamberlain, notranji minister sir John Simon, lord-kancelar lord Haldan, zunanji minister Samuel Hoare, minister vojske lord Halifax, minister za dominione Thomas, minister za Indijo marki Zeeland, minister za kolonije M niče Im Macdonald, lord čuvar državnega pečata lord Londonderry, prvi lord admiralitete sir Bohon Monšel. letalski minister Cunliffe Lister. prosvetni minister Oliver Stanley, minister za rod s tein, da naglasa le to, kar nas vse druži. Ono večno poudarjanje tudi najmanjših malenkosti, ki naš ločijo, pa naj zapadejo pozabljenju. Propaganda te nove miselnosti pa je baš delo Ernest Brown, kmetijski minister Walter Elliot, minister za zdravje Kingsley Wood, minister za trgovino Walter Runciman, poštni minister major Trvon, državni tajnik za Južno Škotsko Godrey Collins, minister za gradnje Wormspore, minister brez listnice za posle Društva narodov Anthony Eden, minister brez listnice lord Perv. Vlado bo v lordski zbornici zastopal lord Londonderry. Nadaljevanje nemško-britanskih razgovorov London, 7. junija. AA Včerajšnja popoldanska seja angleških in nemških delegatov o pomorskih razgovorih je trajala skoraj tri ure. Debate se je udeležil tudi sir John Simon. Njegovo navzočnost si razlagajo poučeni krogi tako, da so imele glavne točke včerajšnje debate bolj političen in ne samo tehničen značaj. V krogih obeh delegacij so zelo rezervirani in ne dajejo nikakih izjav. Doznava se, da je včerajšnja seja trajala tako dolgo zato. ker so nemški delegati večkrat govorili z Berlinom in prosili navodil. Prihodnja seja je napovedana za danes. Nesoglasja med Kitajsko in Japonsko Šangaj, 7. junija. AA. Japonski vojaški ataše, ki je dodeljen generalnemu štabu na severnem Kitajskem je začel v Tientsinu pogajanja s kitajskimi krajevnimi oblasti. Doznava se. da se !i razgovori vrše na zahtevo japonskih vojaških novo gospodarsko in socialno gibanje in zato mora to gibanje prodreti po vsej državi, ker je od njega odvisen gospodarski in socialni napredek vse Jugoslavije in vseh Jugoslovanov. oblasti, ki žele, da se nekateri kitajski uradniki v pokrajini Hofeju odstavijo. V pristojnih kitajskih krogih mislijo, da žele japonske vojaške oblasti za sedanja nesoglasja med Japonsko in Kitajsko na vsak način zvrniti krivdo na kitajske oblasti in da so razgovori, ki jih ima japonski vojaški ataše s kitajskimi oblastmi v Tientsinu, samo formalnost. Zagonetni kovčeg na pariški postaji Pariz, 7. junija. AA. Vsi snočnji večerniki se vprašujejo, čigav je bil kovčeg z orožjem, ki se' je nahajal v garderobi pariške postaje Saint Lazare. Po Havasovem poročilu so našli orožje v kovčegu v ponedeljek, ko so na postaji Mont Parnasse, kamor spravljajo stvari, ki ostajajo po raznih postajnih garderobah, sestavili inventar njegove vsebine. Osobje, ki je popisovalo stvari, se je čudilo, da je kovčeg tako težak. Zaradi tega je takoj obvestilo policijskega komisarja do-tičnega okraja, ta pa preiskovalnega sodnika, ki je takoj odredil preiskavo, da bi dognalo, ali je najdeno orožje v kaki zvezi z marsejskim atentatom. Preiskava se vrši, kakor pravi Ha vas, v istih krogih, ki so že bili predmet preiskave po marsejskem atentatu. Pariško preiskovalno sodišče bo poslalo poročilo o tej preiskavi marsejskemu preiskovalnemu sodniku. Sicer pa so našli tudi v garderobi na postaji v Lausanni lani 9. oktobra obleko atentatorjevih sokrivcev. »»Paris Soir« navaja, da je bil kovčeg z orožjem izročen garderobi na postaji v Saint Lazaru 0. oktobra lanskega leta. Isti list pravi nato dalje: Posebni komisar na postaji Mont Parnasse je ugotovil, da je orožje podobno tistemu, ki ga je rabil terorist Kelemen, ko je ubil blagopokojnega kralja Aleksandra. List pravi dalje, da je zelo važno zvedeti, ali so kovčeg pustili soudeleženci marsejskega atentatorja, ker ti odločno zanikajo aktivno vlogo pri pripravah atentata. List opozarja v tej zvezi, ali niso morda pustili orožja v Parizu za primer, da bi Kelemenov zločin v Marseillu ne uspel. Kovčeg so prenesli v pariško kazensko sodišče, preiskava pa je poverjena preiskovalnemu sodniku Lebeguesu. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved za soboto: Pretežno jasno, toplo. Italijanska igra Komaj se je sestala v Milanu italijansko-n.besinska arbitražna komisija, ki naj v kladu s priporočili Sveta DN z dne 22. ma ja t. 1. in v smislu člena 5. italijansko-abe-sinske pogodbe iz leta 1928. uredi ualualski obmejni incident, že je italijansko časopisje lansiralo v svet nove vesti o incidentih na italijansko-abesinski meji in obenem uprizorilo ostro besedno bitko z angleškim časopisjem. Italijanskemu žurnalizmu moramo v tem pogledu priznati vso spretnost. Bolj ko v kateremkoli drugem primeru vidimo prav ob tej priliki, da je italijansko časopisje sila, ki utegne v službi italijanske diplomacije izvojevati najtežje diplomatske bitke. Pa tudi italijanska diplomacija sama je dovolj elastična, da zna svoje trenutne napore kar najbolj prilagoditi trenutnim položajem. Prav ko to pišemo, prejemamo vesti o novi italijanski zunanjepolitični igri. Svetovno časopisje je pred dnevi namiga-valo na italijansko približevanje k Nemčiji. Listi so pisali, da je ta preusmeritev italijanske zunanje politike v neposredni zvezi z angleškim stališčem v italijansko-abesin-skem sporu in nujna posledica zadnjega sklepa sveta DN, do katerega je, kakor znano, prišlo največ po prizadevanju stalnega angleškega zastopnika pri DN Antho-nyja Edena, Javljali so se obenem glasovi o razpadu skupne fronte velesil, ustvarjene s težavo v Stresi kot odgovor na nemške kršitve mirovnih dogovorov. Zdaj pa prihajajo iz dobro informiranih krogov, nova poročila, ki nam prepričljivo kažejo, da je šlo pri tem le za dobro preračunano taktično potezo italijanske diplomacije, ki je s svojo diplomatsko igro približevanja k tretjemu Rajhu hotela le izsiliti od londonske in pariške vlade čim večjo popustljivost v italijansko-abesinskem sporu. Z drugo besedo: Italija je s svojo le navidezno germanofilsko politiko hotela pritisniti na Pariz in London, da ji v Vzhodni Afriki pustita proste roke ... Ni dvoma, da se je Italija s tem spustila ■' zelo nevarno igro, »igro na konici rezila«, kakor pravi včerajšnja »Prager Presse«, saj je na dlani, da bi njeno resnično zbliža-ije z Nemčijo povzročilo le še večji odpor Anglije in Francije in utegnilo tako iz-vati ustvaritev angleško-francosko-ruskega »loka, ki bi mu Italija in Nemčija gotovo re bili kos. Zato je zelo verjetno, da gre v tem primeru res samo za kratko epizodo v, italijanski zunanji politiki, katere smoter naj bi bil ta, da ustvari zase ugodno razpoloženje v Parizu in Londonu, v kolikor gre za spor z Abesinijo. Vse to nam jasno kaže, da Italija v tem vprašanju noče in tudi ni v bodoče pripravljena niti za las popustiti. V skladu s svojo nacionalno-egoistično politiko hoče s tem samo še bolj poudariti svoja stremljenja po samostojni zunanji politiki velesile. če imamo vse to pred očmi, bomo tudi razumeli, da Italija ni ne za iskrene zveze z obema zapadnima velesilama, pa tudi ne za zvezo z Nemčijo. Vse njene takozvane /zveze« gredo le za tem, da z izvajanjem pritiska potom takih in podobnih diplomatskih kombinacij doseže zase kar največ ugodnosti. Tudi ni zgolj slučaj, da je do te nove italijanske igre prišlo prav sedaj, ko se je sestala arbitražna komisija, da uredi vsaj viseče spore glede obmejnega incidenta pri Ualualu. S časopisno kampanjo proti Angliji, ki gre vzporedno z akcijo zunanjega ministrstva, hoče samo ustvariti vtis, da je likvidacija spora z Abesinijo v okviru imenovane spravne komisije nemogoča. S tem pa hoče že v naprej opravičiti vse svoje nadaljnje akcije v Vzhodni Afriki, o katerih si je danes Evropa že popolnoma na jasnem. Ozračje, v katerem se je sestala italijan-sko-abesinska arbitražna komisija ni torej nikakor tako, da bi upravičevalo še tako majhne nade na ugodno rešitev ualual-skega incidenta, da pri tem drugih spornih vprašanj med Italijo in Abesinijo niti ne omenjamo. Zato se prav nič ne čudimo, če je spravna komisija na včerajšnji seji v Milanu sklenila odgoditi svoja zasedanja do 25. junija, ko se bo, če je seveda dogodki ne prebite ponovno sestala v Sche-veningenu na Nizozemskem. Pa tudi če se med tem prav nič novega ne bo pripetilo v Vzhodni Afriki nam članek italijanske zunanje politične revije »Affari Esteri« dovolj zgovorno dokazuje, da je sporazum o tem sporu v okviru navedene italijansko-abesinske spravne komisije popolnoma nemogoč. Vzhodna Afrika stoji torej pred novim vprašanjem, na katerega nam je odgovor mogoče že slutiti, če tudi mu še ni mogoče določiti termina. —n. Pravilnik za izplačevanje invalidnih pristojbin Beograd, 7. junija b. Današnje »Službene novine« prinašajo pravilnik o izplačevanju invalidnih pristojbin. mden o italiiansko-abesinikem iporii IIWil Uli 'I II i II.IH'VtfflIMW'WCEEgaBBEral Italijansko-abesinski spor v angleški spodnji zbornici London, 7. junija. AA. Na pobudo delavske stranke se je danes začela v spodnji zbornici debata o italijansko-abesinskem sporu. Glede na napade italijanskega tiska na Veliko Britanijo je izjavil lord varuh pečata Eden v imenu vlade, da je treba obžalovati toli netočne trditve v italijanskih listih, ki bi mogle skaliti res odlično razmerje med obema državama. Eden je nato izrazil nado, da bo delo odbora za likvidacijo italijansko-abesinskega spora kronan z uspehom. Pripomnil je, da se bo drugače ponovno sestal svet DN in bo ukrenil uadaljne ukrepe. O tem se doznavajo še te-le zanimive podrobnosti : Eden odgovarja Italiji V svoji današnji izjavi v spodnji zbornici o italijansko-abesinskem sporu je lord-čuvar državnega pečata Eden odgovoril na kritiko opozicije in dejal med drugim, da je bil ženevski sklep popolnoma pravilen. Nato je Eden opozoril poslance, da je treba upoštevati tudi to, da je bila v končni obliki še neurejena meja med Abesinijo in italijanskimi kolonijami že prej vir mnogih težkoč. Zato je Velika Britanija še pred spopadom pri Ualualu opozorila Rim kakor Addis-Abebo na prijateljski način, da je treba mejo dokončno urediti. Po izbruhu spora pri 'Ualualu je angleška vlada takoj ponudila obe-nia strankama svoje prijateljsko posredovanje.. Pravice Velike Britanije v Vzhodni Afriki slone na mednarodnih pogodbah, je nadaljeval Eden. V odstavku, ki je bil posvečen napadom v italijanskih listih, je Eden med drugim izjavil, da so poročila o nekih angleških vojaških nogometnih igriščih v Vzhodni Afriki, ki da so v resnici zastrta letališča, brez resne podlage. Enako neosnovana je trditev, da stremi Velika Britanija za protektoratom nad Abesinijo. Novi napadi na Anglijo Rim, 6. junija. AA. Agencija Stefani poroča: Italijanski listi nadaljujejo polemiko z angleškimi listi, ki so zavzeli neprijateljsko stališče proti Italiji v sporu z Abesinijo. »Giornale d’Italia« poudarja, da italijanski listi niso sovražno razpoloženi proti vsej Veliki Britaniji, temveč samo proti nekaterim britanskim listom in osebnostim, ki jih inspirirajo. List pravi med drugim, da niso vsi čitatelja teh listov istega mnenja kakor tisti, ki te članke pišejo. Pri tej priliki je treba proučiti razne variante polemičnih argumentov, ki jih navajajo britanski listi. V začetku so kazali neko skrb za dozdevno oslabljenje italijanskih vojaških sil v Evropi, ko 90 mislili, da se je politično obzorje zelo pooblačilo. Ta argument danes ni več aktualen. Italija noče več sama prevzeti naloge, da bo budno pazila na ohranitev miru in reda. Stresa je ugotovila solidarnost vsaj treh velesil in nobena izmed njih ji ne bo osporavala pravice, da se briga za svoje interese zunaj Evrope. Britanski listi 90 nato začeli manevrirati z Društvom narodov z namenom, da bi ta svetovna ustanova intervenirala za omiljenje italijansko-abesinskega spora. Dejansko bi pa Društvo narodov imelo v tem primeru služiti za- ščiti izključno samo britanskih interesov, fie hoče Velika Britanija trdovratno osdati pri tem, da bo upoštevala interese vseh in ugled Društva narodov, ne bi bila smela, kakor so v Veliki Britaniji sami govorili, nastopati v Afganistanu, torej v državi, ki je članica DN, tako, da se je tamkaj izpremenil režim, ki je bil napoti britanskim interesom. Razen tega ima Velika Britanija že več ko deset let namero prilastiti si Ugando, deželo, ki je pod britanskim mandatom, in Tanganiko, ki bi postala del britanskega imperija. Ta stvar je tudi prišla pred Društvo narodov, toda Veliki Britaniji se je posrečilo odstraniti jo z dnevnega reda. Ka rs-e Abesinije tiče, nadaljuje »Giornale dTtalia«, smemo upravičeno domnevati, da se Velika Britanija pripravlja, da se polasti Abesinije in se v ta namen prizadeva, da bi onemogočila vpliv ostalih držav v Etiopiji. Zato je popolnoma razumljivo, da Italija z nezaupanjem gleda na neprijateljsko stališče angleških listov prav tako kakor na past z Društvom narodov. »Giornale d‘ Italia« že danes odklanja ne-manti, ki ga bo objavila Velika Britanija, m dodaja, da je že znana britanska ambicija, da dosože zvezo med svojimi kolonijami, in sicer od Kaira pa do Capetowna. List insistira na tem, da se Velika Britanija na debelo pripravlja na abesinski meji in da uvaža v Abesinijo čez Kenijo in britansko Somalijo vojni materijal za Abesinijo. List zaključuje svoja izvajanja in pravi, da mora britanski narod priznati, da je njegov imperij zadosti razčlenjen in da Velika Britanija nima pravice do novih zasedb, prav tako pa tudi ne, da bi ae upirala življenjskim zahtevam in delovanju ostalih držav. Göringovi obiski v Beogradu Verifikacija senatorskih mandatov Göring pri knezu-namestniku Pavlu Beograd, 7. junija. AA. Nj. kr. Vis. knez-na-mestnik je blagovolil sprejeti danes ob 12.15 v avdijenco predsednika pruskega ministrskega sveta in letalskega ministra Hermana Göringa. Po avdijenci je knez-namestnik povabil generala Göringa na kosilo. Kosilu so prisostvovali general Göring in njegova soproga, princ Hessenski, g. minister Kerrl in njegova soproga, državni podtajnik za letalstvo Mils in Göringova sorodnica ga. Martin. Razen gostov so bili na kosilu nemški poslanik na našem dvoru v. Heeren in njegova soproga, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič in njegova soproga in častni adjutant Nj. Vel. kralja armijski general Peter živkovič. ... in pri kraljici Beograd, 7. junija. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je blagovolila sprejeti danes ob 16.35 v avdijenco gospo in gospoda Hermana Göringa, predsednika pruske vlade in nemškega letalskega ministra. Po avdijenci so bili gospa in g. Göring s princem Filipom Hessenskim povabljeni na čaj pri Nj. Veličanstvu. Göring pri Jevtiču Beograd, 7. junija. AA. Predsednik vlade in zunanji minister Bogoljub Jevtič je danes ob 10. sprejel v kabineta zunanjega ministrstva gosp. Dr. Beneš v Moskvi in Leningradu Moskva, 7. junija, b. Vsi sovjetski diplomati se pripravljajo, da sprejmejo jutri ob tričetrt na 12. na glavnem kolodvoru v Moskvi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ki se je odpeljal v četrtek popoldne iz Prage v spremstvu svoje soproge in šefa svojega kabineta dr. Kučero. Dr. Beneš bo v teku naslednjih dni bival v Moskvi, kot gost sovjetske vlade in imel daljše konference s predsednikom generalnega izvršilnega sovjetskega odbora Kalininom, pred-sednikom sovjetov ljudskih komisarjev Maloto-vint, komisarjem za zunanje zadeve Litvinovini in verjetno ludi s predsednikom ruskih sovjetov Stalinom. Bivanje predsednika češkoslovaške republike je točno določeno po programu. Beneš bo odpotoval tudi v Leningrad, kjer bo bival dva dni. Na vseli potih bo imel Beneš konference s predstavniki gospodarskih krogov. V tukajšnjih industrijskih krogih se zatrjuje, da bo prišlo do nove pogodbo med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo, ki bo imela velik pomen za nadaljne odnošaje obeh slovanskih držav. Sodi se, da bo v najkrajšem času tudi roniunaki zunanji minister Titulescu obiskal Rusijo in se bo s sovjetsko vlado razgovarjal v imenu Male antante. Prihod romunskega zunanjega minialra ni še ločno določen. Grške parlamentarne volitve Atene, 7. junija, b. V nedeljo bodo v Grčiji volitve v grški parlament, ki bo imel nalogo, da izmenja nekatere določbe državne ustave tako, da bo lahko prišlo do referenduma, s katerim se bo grški narod mogel že letošnjo jesen izjaviti e plebiscitom, ali jc za restavracijo monarhije ali ne. Ker je proglasila opozicija, v kateri je reprezentirana večina, abstinenco pri volitvah, zato je Tsaldarisova vlada zabranila vsako abstinenco pri sedanjih volitvah, obenem pa izdala odlok, da bo vsakdo, ki se ne bi hotel udeležiti volitev, obsojen na denarno kazen v znesku 2000 drahem. Zaradi lega je opozicija sklenila, da se volitev udeleži, vendar pa da odda volilni komisiji prazne listke. Göringa, predsednika pruske vlade in nemškega letalskega ministra. G. Göring ga je obiskal ob priliki svojega poseta v Beogradu in na povratku iz Dubrovnika, kjer se je mudil nekaj dni na počitnicah. V zunanje ministrstvo je prišel g. Göring v spremstvu tukajšnjega nemškega poslanika Viktorja v. Heerena. ... m Živkoviču Po obisku, ki ga je napravil v zunanjem ministrstvu pri predsedniku ministrskega sveta in zunanjem ministru g. Bogoljubu Jevtiču, je gosp. Göring ob 11. odšel v ministrstvo za vojsko in mornarico in tu poselil ministra vojske in mornarice častnega adjutanta Nj. Vel. kralja armij-skega generala Petra Živkoviča. Demanti nemškega poslaništva Beograd, 7. junija. AA. Nemško poslaništvo v Beogradu nas je naprosilo, naj objavimo tole: V zvezi s poročilom nekih tujih listov o nekakem razgovoru predsednika vlade generala Göringa z budimpeštanskim dopisnikom »Daily Telegraph a« izjavlja nemško poslaništvo po nalogu predsednika vlade g. Göringa: Predsednik vlade general Göring na svojem potovanju, ki je popolnoma zasebnega značaja, ni sprejel v Budimpešti, ne v Sofiji zastopnikov listov, prav tako pa tudi ne za svojega bivanja v Dalmaciji. Člana uredništva ali drugega predstavnika »Daily Telegrapha« pa sploh še nikoli ni sprejel. Zaradi tega je gori navedena vest »Daily Telegrapha« enostavno izmišljena. Zanimivosti z osiješke kazenske razprave Osijek, 7. junija, b. Danes se je tu nadaljevala razprava proti Grginu in tovarišem. Na dnevnem redu je bilo zaslišanje narodnega poslanca dr. Dragoljuba Jevremoviča, katerega obtožuje obtožnica, da je za sprejetih 100.000 Din večkrat delal na to, da bi se sprejel v Narodni skupščini načrt o razrešitvi družinskih fidej-komisov. Dr. Jevreniovič, ki se je to pot zaslišanja sam udeležil, trdi, da je razumel obtožnico, vendar se ne smatra krivini. Pred kazenski sanat stopa samo zato, da se priđe do materijalne resnice, sicer ga mora ščititi poslanska imuniteta. V obširni obrambi pravi Jevreniovič, da je ta zakonski načrt prav za prav predložil bivši minister pravde Božo Maksimovič, s katerim pa že osem let ne govori, zakonski načrt je bil v Narodni skupščini sprejet z absolutno večino glasov in jc zanj glasovala tudi vsa vlada poleg drugih narodnih poslancev. V zvezi s fidejkomisom je še ena zadeva, pravi obtoženec, ki pa je sedaj pred beograjskim okrožnim sodiščem, kjer se nahaja tudi akt kompanjona bivšega ministra pravde Bože Maksimoviča. Pravi, da ima popoln dokaz, da je tudi pisarna Bože Maksimoviča morala sprejeti denar. Za obtoženega Bratiniča, ki naj bi z Te-vremovičem sklepal kupčije pravi, da Bratiniča niti ne pozna, dočim mu je predsednik predočii, da ga pozna. Nato se je govorilo o honorarju 200.000 Din, ki jih je prejel, kakor trdi obtožnica, za intervencijo v prometnem ministrstvi, da bi dobila neko nabavo Našička delniška družba. Dr. Jevreniovič zanika, da bi ta denar sprejel. Sodnik Pauzanovič predoči obtožencu, da je poleg tistih 200.000 Din sprejel še naknadno 200.000 Din, kar obtoženec zopet odločno zanika. Nato je bil zaradi iste stvari zaslišan tudi bivši narodni poslance in minister dr. Nikola Nikič, ki pa prav tako odločno taji, da bi imel s to stvarjo kaj skupnega. Iz tega slučaja bi se mogel dobiti vtis o borbi sodne oblasti proti zakonodajni oblasti Beograd, 7. junija, b. Danes dopoldne ob 10. je bila druga seja senata pod predsedstvom dr. Ljubomirja Tomašiča. Senatorji so se seje udeležili polnoštevilno. Pred prehodom na dnevni red je bil prečitan zapisnik zadnje seje, nakar 90 bile predložene senatu nekatere prošnje. Za tem je senat prešel na dnevni red: Poročilo verifikacijskega odbora. O tem poročilu je sporočil predsednik, da pride na mesto umrlega senatorja Šerifa Arnautoviča novi senator Petar Petkovič, industrialec iz Valjeva. Poročevalec verifikacijskega odbora bivši minister Ulmanski je prečital poročilo odbora, ki je pregledal celotni volitveni materijal dopolnilnih volitev v senat z dne 3. februarja letošnjega leta ter ugotovil, da so vai senatorji izvoljeni brez vsake pritožbe. Nato je predlagaj v imenu verifikacijskega odbora, da se vsi senatorski mandati verificirajo. Senat je ta predlog soglasno sprejel, nakar je predsednik senatsko sejo zaključil z izjavo, da bo prihodnja seja sklicana pismenim potom. Po seji senata so odšli novoizvoljeni senatorji v ministrsko sobo in tani vpričo vsega predsedstva položili predpisano prisego. Pospešeno delo verifikacijskega odbora Beograd, 7. junija, b. Danes ob 12. je bila seja verifikacijskega odbora, na kateri se je razpravljalo o spornih mandatih Vrbaske banovine. Seji je predsedoval dr. Dragiša Cvetkovič. Sklenjeno je bilo, da se delo v odboru kolikor mogoče pospeši in da se dela tudi ponoči, tako da bo delo končano v predpisanem roku sedmih dni, kakor to predvideva poslovnik. V nadalj-nih treh dneh se mora sestaviti in natisniti poročilo verifikacijskega odbora o celo' iem delu in dostaviti vsem narodnim poslancem. Verifikacijska debata v parlamentu se utegne pričali šele 17. t. m. Kaj bo z opozicijskimi mandati? Beograd, 7 .junija, b. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal predsednik verifikacijskega odbora Cvetkovič Dragiša o delu odbora. Na seji je bilo rešenih več načelnih vprašanj glede onih poslancev Mačkove liste, ki niso izročili svojih pooblastil v roke verifikacijskega odbora. Visoko bolgarsko odlikovanje jugoslovanskega Sokola Beograd, 7. junija, b. Bolgarski kralj Boris je sprejel v avdijenci g. Djura Paunkoviča. II. namestnika staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, in mu izročil visoko odlikovanje za državljanske zasluge. Aeromiting v Beogradu Beograd, 7. junija, b. V Beogradu bo za pra-slavne Binkošti velik aeromiting, na Katerem bodo sodelovali številni vojaški in civilni piloti. Za ta miting vlada med beograjskim občinstvom veliko zanimanje. Naši avijatičarji bodo pokazali svoje najdrznejše akrobacije v hitrosti 400 km na uro. Prosvetni minister na Oplencu Topola, 7. junija. AA. Prosvetni minister Stevan Čirič, ki se je udeležil svečane proslave samostana Mileševo kot zastopnik kraljevske vlade, se je danes vrnil na Ople-nac in se poklonil grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Naloge nove češkoslovaške vlade Praga (Cps), 7. junija. V neik'ljo prične z delom novo sestavljena češkoslovaška vlada. Predsednik vlade bo izdal proklamacijo, ki bo vsebovala program vlade. Na prvem mestu se namerava vlada posvetiti gospodarskim vprašanjem, da čimbolj poživi tako poljedelstvo, kakor industrijo in obrt. Obrestim mera se bo ponovno znižala. Izvedle se bodo izveslne davčne olajšave, uredila živinorejska produkcija in produkcija premoga. Kar se tiče zadnjega vprašanja, se dela predvsem na znižanju cen premoga in na formiranju komisije, ki bi proučevala in tudi izvršila nacionalizacijo premogovnikov. Na finančnem polju se bo izvršila sprememba zakona o posebnem dohodninskem davku. Rešila se bodo tudi finančna vprašanja, potrebna za izvršitev zakona o sanaciji samouprav. V političnem vprašanju bo vlada ostala verna obrambi republikansko demokratskih načel češkoslovaške ustave in se bo avtoritativno branila vseh destruktivnih elementov in namer, ie bilo to že poprej določeno. Ravno lanova vlada poskušala izboljšati bedno »tanje predvsem v obmejnih krajih. Tudi v vojski se bodo izvršili vse obrambni ukrepi tako v opremi, utrjevanju in vzgoji. Sporedno s temi rešitvami bo vlada poskušala rešiti socialna vprašanja, med katerimi je na prvem mestu omiljenje nezaposlenosti. Važno vprašanj« vladnega programa je tudi skrajšanje delovnega časa. Posredovanje dela, ureditev rudniških bratovskih skladuie, razdolži-tev posameznih Slanov, javna dela in v prvi vrsti produktivna skrb za nezaposlene. Še pred nastopom počitnic namerava vlada predložiti nekaj zakonskih predlogov. Nadalje bo od parlamenta zahtevala polnomočja, da bi mogla izvršiti gotova neodložljiva dela za časa počitnic. Zakon o polnomočjih bo najbrže podaljšan v nespremenjeni obliki. Glavna naloga, ki jo mora vlada še pred počitnicami rešiti, je državni proračun, ki mora biti vsaj v glavnih obrisih izgotovljen. V cilju uravnovešen ja proračuna bo vlada uporabila predloge parlamentarne komisije za štednjo, ki bo tudi nadalje sodelovala s finančnim ministrom. Do 1. julija se morajo prerešetati tudi personalna vprašanja, predvsem problem izenačenja upokojencev, dokončati priprave za resist-ema-Hzacijo in izvršiti zasiguranje materialnega stanja članov armade s sodelovanjem najvišjega sveta za državno brambo in parlamentarnih komisij. Navodila za zlet v Solilo Savez SKJ je izdal podrobna navodila za zlet »Junakov, v Sofiji. Po njegovem sklepu morajo sodelovati na tem zletu" tudi netelovadci in netelovadke, ako izpolnijo vse dane pogoje. Zleta pa se ne morejo udeležiti naraščajniki ali deca. Gledati moramo na to, da bo ta naš prvi po vojni sokolski |K>set bolgarskim Junakom vzoren. Radi tega zahtevamo od vsakogar, ki se bo zleta udeležil, brezpogojne pokorščine vsem odredbam. V ta namen dajemo že v naprej potrebna pojasnila in navodila. 1. Zleta v Sofiji se morejo udeležiti samo oni člani in članice društva, ki imajo lep in po predpisu določen slavnostni sokolski kroj ali narodno nošo. Člani (članice), stari izpod 2(i let, se morejo udeležiti zleta edinole kot telovadci (telovadke). Društvena vodstva se posebno opozarjajo na to, da ne priglašujejo nobenega svojega člana ali članico kot netelovadca, ki še ni dopolnil 20 let starosti. Vsi priglašeni telovadci in telovadke morajo znati dobro obvezne proste vaje in društvena načelništva so dolžna, da jih pred prijavo pregledajo. Potovanje v Sofijo se vrši v civilni obleki do bolgarske meje. Vsakdo mora imeti sokolski kroj ali narodno nošo v svojem kovčku, kateri naj ima napisan listič-s svojim imenom, imenom društva in župe. 2. Vsi udeleženci zleta imajo na naših železnicah 75% popusta. Na odhodnih postajah je treba kupiti polovično karto do državne meje (Caribroda), katera velja tudi za povratek. Popasi na železnicah velja samo za posebne sokolske vlake in radi tega morajo potovati vsi udeleženci le skupno z določenim vlakom. J. Stanovanje za vse udeležence zleta v Sofiji bo skupno. Radi tega je potrebno misliti na potrebno odejo. Prehra*a v Sofiji znaša 20 do 20 levov, torej za vse štiri zletne dneve okoli 120 levov. Koliko bodo znašali skupni stroški, ako št prištejemo zlelnt znak iu vožnja v Sofiji, >« če se računa lev po kurzu približno Din 0-43, -i lahko izračuna vsakdo sam. 4. Potrebna pojasnila glede potnih listov se bodo objavila pravočasno. Oni, ki žele, da se ",u naš denar zamenja v Sofiji, mora vsoto vplačati takoj pri prijavi ali ta vsota ne more b‘ij večja od Din 3O0-—. Člani (članice) sokolskih društev (čet), ki s® folijo udeležili zlela, se morajo prijaviti pri svojem društvu vsaj do 13. junija in tam vplačati •mesek za prehrano in stanovanje. Vse poznejše prijave se nikakor ne bodo vzele v obzir. Društvena vodstva ponovno opozarjamo, da {‘ ,j'av’jai0 samo resnične in prave Sokole, ki v delali na bralskih bolgarskih tleh časten g*ed m pouoa našemu Sokolstvu. Zdravo! — * ^ st nac&cilL m Mcoda"? Izredni občni zbor ,Narodne prosvete v Uubliani* reg, z. z o. z. Ljubljana, 7. junija. Danes popoldne ob 3. uri je bil v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani izredni občni zbor izdajateljice našega lista — zadruge »Narodna prosveta«, ici je po poročilu načelstva ob lepi udeležbi članstva potekel v znamenju največjega optimizma in trdne volje, da bodo tudi v bodoče dosedanji zadrugarji pomagali graditi »Glas naroda do take popolnosti, kot je bila zamišljena in željena ob ustanovitvi zadruge. Dosedanji poslcvodcči poduačelnik gosp. Deržič se je v uvodnih besedah spominjal mueeniške smrti Viteškega Kralja Aleksandra L Zedinitelja, ki so mu vsi navzoči sloje zaklicali »Slava!« Prav tako se je spominjal prvega načelnika Narodne prosvete pok. senatorja dr. Valentina Rožiča, ki je tako iskreno želel dočakati »Glas naroda«, in ki je do svoje smrti kot načelnik zadruge z vso požrtvovalnostjo polagal prve temelje našemu dnevniku. Tudi spomin pok. dr. Rožiča so navzoči počastili s »Slava« klicem. Sledilo je poročilo tajnika g. dr. Srečka Goljarja, ki je podal statističen pregled poslovanja zadruge, posebej pa še razveseljiv razmah lista »Glasa naroda«. Zborovalci so sprejeli poročilo o krepkem razvoju lista z vsem zadovoljstvom. Sledile so dopolnilne volitve novega načelstva in nadzorstva. Ob koncu zborovanja so se oglašali razni govorniki, ki so prispevali novemu načelstvu koristne nasvete, iz vseh izvajanj pa se je očitovala krepka volja, da naj »Glas naroda« napreduje, se razvija iu gradi do popolnosti: naj bo tudi y bodoče povsem svobodna ljudska tribuna, naj bo dnevnik, kakršnega Slovenci potrebujemo, naj vselej glasno in odločno zastopa minimalne zahteve slovenskega naroda. In naj ne bo naš list prav nič hlapčevski! Da se prelije ta odločna skupna volja številnih solastni- kov lista »Glas naroda« — članov zadruge »Narodna prosveta«, bodo dosedanji člani pridobili med pošteno mislečimi Slovenci še novih zadružnikov in novih naročnikov, ter tako smelo povedali »konkurenci« — delniškim družbam, da je »Glas naroda« ustvarjen in se ne umakne več. Uspeli občni zbor je poselil kot član zadruge tudi minister g. dr. Marušič, ki je zborovalce iskreno pozdravil in jih bodril k nadaljnjemu delu. Po občnem zboru je bila L seja novega načelstva, ki je razdelila med izvoljene odbornike funkcije lakote: Načelstvo: Načelnik: Jos. J. Kavčič, trgovce v Ljubljani. Poduačelnik; Ivan Deržič, nač. Dir. žel. v Ljubljani. Tajnik: dr. Srečko Goljar, odvetnik v Ljubljani. Blagajnik: Karel Urbančič, tajnik poštne direkcije v p. v Ljubljani. Odborniki: Tine Janhar, kmet v Žejah pri Medvodah, Danilo šiaplja, ravnatelj v Ljubljani, ing. Josip Zupančič, nar. posl. v Ljubljani, dr. Jos. Režek, nar. posl. v Novem mestu, dr. Igor Rosina, odvetnik v Mariboru, Kvgen Lovšin, ravnatelj v Ljubljani in Franjo Vltavskv, priv. uradnik v Celju. Nadzorstvo: Ivan Grad, župan in posestnik iz Bel ičevega pri Ljubljani, Ivan Pueelj, senator in minister v Velikih Laščah, Jernej Staute, odvetnik v Celju, Kniest Krulej, ban. svetnik v Sevnici, dr. Milan Perko, zobozdravnik v Ljubljani, dr. Fran Klar, zdravnik in nar. posl. v Dol. Lendavi n dr. Švigelj Anton st., odvetnik v Ljubljani. Dve pomembni slavnosti v Stražišču Na Vnebohod, dne 30. maja je bila ob 15. uri izročena prometu nova avtomobilska cesta na Pševo in Javornik. Slovesne otvoritve so se udeležili med drugimi: predsednik občine Stražišče g. Križnar, pod katerega vodstvom se je cesta gradila, predsednik kranjske občine g. Ciril Pirc, gradbeni nadsv. g. Emmer iz Kranja, žand. major g. Hasmanagii in kap. pogr. čete g. Milutinovič. Ko so avtomobili malo po 15. uri prispeli do slavoloka v Pševem, so domačini v narodnih nošah došle goste navdušeno pozdravili. V imenu domačinov jih je nagovoril g. Benedičič, ki je med drugim poudaril, da še nikdar niso s tako radostnim srcem pozdravih zastopnikov civilnih in voj. oblasti kot danes, ko so se med nje pripeljali po lepi cesti, davni želji vseh prebivalcev iz Pševa, Javornika in čepulj. Zahvalo za to pa so v prvi vrsti dolžni predsedniku občine Stražišče g. Križnarju, pod katerega vodstvom se je cesta gradila. Njegov sin mu je po lepi deklamaciji izročil lep šopek rdečih nageljnov, kot skromen dokaz njih hvaležno-nosti za ves njegov trud. — Nato je po kratkem nagovoru g. Križnar pretrgal vrvico, napeto preko ceste, in jo s tem izročil splošnemu prometu. Po kratkem postanku v prijazni Benedičičev! gostilni, so se gostje odpeljali dalje na Javornik, kjer je g. župnik iz Sv. Jošta cesto blagoslovil, nato pa nazaj v Stražišče, kjer je bila pri g. Križnarju vsem udeležencem prirejena majhna zakuska. Vožnja po novi cesti je zelo udobna. Prva poizkusna vožnja se je vršila dne 24. maja. Avto znamke Fiat, last g. Rafka Batističa iz Stražišča, katerega je lastnik šofiral sam, je z lahkoto premagal vse strmine, kakor tudi vsi avtomobili, ki so na praznik, kljub slabemu vremenu iz Kranja pohiteli na Javornik. Nova cesta ne bo v prid samo domačinom, ki so dozdaj mučili sebe in svojo živino po slabih kolovozih, s pridom se je bodo poslužili tudi izletniki. V dobrih 15 minutah pripelje avto iz Kranja do Javornika, odkoder je še petnajst minut pešhoje do Sv. Jošta. Lahko pa se vsakdo pripelje z avtom prav do cerkve na Sv. Joštu. Domačini se nemalo zavedajo moderne pridobitve, ki jim bo v vseh ozirih v korist. Zavedajo pa se tudi, da so vso hvalo dolžni predsedniku občine g. Križnarju, ki je preskrbel ves potrebni denar za gradnjo in sam žrtvoval nešteto ur, najsi je bilo v lepem ali slabem vremenu, za nadzorovanje pri gradnji nove ceste. Upravičena je njih želja, naj se cesta imenuje Križnarjeva cesta. * V nedeljo, dne 2. junija pa je agilna gasilska četa v Stražišču, katere dolgoletni načelnik je g. Križnar, razvila in blagoslovila svoj četni prapor, o čemer smo poročali ▼ sredo 5. t. m. Danes prinašamo sliko te svečanosti. Huda avtomobilska nesreča na Marijinem trgu Ljubljana, 7. junija. Danes se je ob četrt na 5. popoldne primerila na Marijinem trgu pred Urbančevo veletrgovino hudo avtomobilska nesreča. Bahovcev tovorni avtomobil je vozil z Marijinega trga na Miklošičevo cesto. V tem trenutku je še! preko ceste g. Dragotin Hrovat, SOletni podobar iz Domžal. Hotel je še pred avtom preko ceste, vendar je že bilo prepozno. Avto ga je podrl in pasant je padel tako nesrečno, da je ostal z zlomljeno levo nogo na tleh. O nesreči je bila takoj obveščena reševalna postaja. V nekaj trenutkih je pridrvel na kraj nesreče reševalni avto in odbrzel s ponesrečenim Hrovatom proti splošni bolnici. Ponesrečnec je dobil močan udarec na nogo nad kolenom, zadobil pa je menda tudi notranje poškodbe. Vendar je upati, da te ne bodo imele resnejših posledic. ^_________________________«. i ft ? Podmladka J S na drž. gimnaziji in drž. tekstilni Soli v Kranju sta dobila svoja prapora Kranj, 7. junija. Sledeč svetlemu vzgledu drugih številnih pod-mladkarskih družin JS pa Dravski banovini, sta si tudi podmladka JS na drž. realni gimnaziji in drž. tekstilni šoli v Kranju nabavila svoja prapora, okrog katerih se bo zbirala kranjska mladina. — Razvitje in posvetitev praporov je bilo včeraj zvečer v gimnazijski telovadnici. Prostrano dvorano je do zadnjega kotička napolnilo kranjsko občinstvo, dijaki in šolarji. Med odličniki smo videli g. sreskega načelnika dr. Gregorina, ravnatelja »Jugo-česke« g. H on vit za, zastopnike drugih tova-ren in uradov. — Tudi precej Čehov je bilo navzočih. Slovesnost je otvoril šolski orkester s Parmovo koračnico »Zvezda Primorja« pod taktirko g. prof. ŠvikaršUa. — Navzoče je pozdravil gimnazijski direktor g. dr. Dolar, še posebej pa obe kumici. — Prebral je pismo predsednika oblastnega odbora JS za Dravsko banovino g. podbana dr. Pirkmajerju, ki je opravičil svojo odsotnost. — Prof. Hrovat je nato govoril o pomenu slavnostnega večera. Zatem je gimnazijski katehet g. dr. Jaklič po kratkem nagovoru na mlade stražarje blagoslovil oba prapora. — Kumica ga. Horwitzova je nato razvila prapor gimnazijskega podmladka ter mu privezala svilen trak, ga. Sivčeva pa prapor podmladka na tekstilni šoli. Oba prapora sta prevzela v svoje varstvo in čuvanje dva praporščaka, dve deklici pa sta kumicama poklonili lepa šopka. Po razvitju obeh praporov so zaorili gromoviti »Živio« vzkliki kralju Petru II. Zatem se je nadaljeval program akademije in je poleg nagovora zastopnika K. O. JS v Kranju obsegal pevske in orkestralne točke. Pevske točke so izvajali mladinski zbor, mešani zbor, solo nastop dijaka tekstilne šole, oktet in moški zbor, orkestralne pa šolski orkester kompletiran s elani Sokolskega orke-. stra. živahni vzkliki: »Čuvajmo naše morje«, »Živio kralj Peter II.« so zaključili to tako lepo in svečano uspelo patriotično manifestacijo kranjske šolske mladine, čeravno je ta slovesnost padla že na konec šolskega leta, je vseeno bila zelo skrbno in posrečeno organizirana in je močno razgibala kranjsko občinstvo. Sveta dolžnost mladih stražarjev pa je, da se zvesto zbirajo okrog svojih praporov in zvesto služijo visokim ciljem svoje lepe orga-' nizacije, ki si je nadela za svojo nalogo čuvati naše morje, čuvati močno, veliko Jugoslavijo. Dnevni dogodki Vsem našim prijateljem in somišljenikom! Naše glasilo je tu in ostane. Dolžnost nas vseh pa je, da edini dnevnik, ki je res last nas vseh, podpremo in krepimo! To bomo storili z nabiranjem novih sodelavcev, naročnikov in inserentov. — Pristopajte k naši zadrugi »Narodni prosveti«, da se lastninska pravica lista razširi med vse sloje in po vsej naši domovini! Na delo vsi! * X Promet Poštne hranilnice meseca maja 1035: V maju je štednja uspešno napredovala. Pristopilo je 3653 novih vlagateljev in nalaga zdaj pri Poštni hranilnici 333.023 oseb. Vloge so zrasle za 7,313.710-98 Din in so znašale konec maja 783,750.607-79 Din. V čekovnem prometu so odprli 151 novih računov in jih je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah 24.852. Promet po teh računih je znašal meseca maja 5.190,868.914-39 Din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo eno milijardo in 816 milijonov Din. X Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov bo imelo letos svojo glavno skupščino v Beogradu 15.—18. junija, ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije. Na dnevnem redu so važne stanovske in strokovne zadeve. Po skupščini bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenae in obisk Kragujevca. Za člane je dovoljena ‘A, za njihove rodbine pa V2 železniška vožnja. Članski sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in program glavne skupščine, bo v torek 11. junija ob 20. uri v lokalu sekcije. Do takrat je poslati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skupščini. Volitve za jesen . ...............LUTZ X Nova mednarodna železniška tarifa za direktni prevoz potnikov in potniške prtljage ter nova mednarodna železniška tarifa za direktni prevoz ekspresnega blaga med našimi in češkoslovaškimi železniškimi postajami čez Avstrijo in Madžarsko stopi v veljavo 1. julija t. 1. X V jugoslovansko-nemškem potniškem prometu in prometu prtljage in ekspresnega blaga čez Nemčijo in Madžarsko, ki stopi v veljavo 1. julija t. L, pride v veljavo dodatek dve k tarifi za prevoz potnikov in prtljage in dodatek 1 k tarifi za prevoz ekspresnega blaga. X Snaga je pol življenja, pravi ljudski pregovor. Brez Zlatorog-ovega mila pa ni prave snage v gospodinjstvu To milo je vedno enako dobro in v rabi izdatno. Zato naše domače Zlatorog-ovo milo našim gospodinjam ioplo pri-poročamo Vabimo Vas k nakupu v naicenejii oblažilnici A. PRESKEW LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 X DruštM^mctijskih strokovnjakov za Dravsko banovino vabi na društveno letno skupščino, ki bo v nedeljo, dne 9 junija v restavraciji >pri Levu« (poleg velesejma) v Ljubljani. Začetek ob 9.30 uri dop. Izmed točk dnevnega reda naj omenimo naslednje: Novo ustanovljeno »Udrut ženje jugoslovanskih poljoprivrednih stručnjaka za kraljevino Jugoslaviju«, volitve, posmrtna pomoč, samostojni predlogi (referati), »Kmetijska zbornica«. Udeležba za člane obvezna. Popoldne skupen ogled velesejma po polovični ceni, vožnja po železnici je polovična. X Nacionalna ura za vse tri jugoslovanske oddajne postaje ob 19.30: Kralj Zedinitelj in naš Jadran. Predava prof. dr. Viktor Novak. Prenos iz Beograda. X Mlad je začel. Z velikim trudom se je posrečilo zagrebški policiji prijeti vlomilca, ki se je predvsem specializiral na vlome v pisarne raznih uradov, kakor tudi v zdravniške in zobo-zd ra v n iške ordinacije. Med tem, ko je policija mislila, da je vlomilec starejša oseba, so bili nemalo presenečeni, da je vlome izvrševal deček Bogdan B., dosedaj še nekaznovan. Mladega vlomilca je zasačil sluga Uradniškega doma Huljinič, v trenotku, ko je skočil skozi pritlično okno na ulico. Huljinič je mladega nepridiprava vjel in izročil policiji. Na policiji je B. priznal, da je vlomil v razne pisarne in kradel kar mu je prišlo pod roke. Policija je mladega vlomilca po zaslišanju oddala sodišču. X Velik pretep kmetov. V Bastovcu, vasici na meji prepolskega in tesličkega sreza je bila kakor vsako leto velika kmetska proslava, že lansko leto je prišlo na tej. proslavi do velikega pretepa, kjer je bilo težko ranjenih nad 40 kmetov. Letos pa je prišlo še do večjega krvopre-litja. Bratje Bodan, Stevo in Branko Vekmič so sklenili, da se maščujejo za klevete in žalitve, ki jih je iznesel kmet Ignac Kurovica, še na lanski proslavi. Letošnjega slavlja se K. ni udeležil, pač pa sta prišla na slavo njegova brata Savo in Simo. Oba brata so takoj napadli bratje Vekmiči, nastal je pretep, v katerega so posegli tudi drugi. Pokali so revolverji in puške in gotovo bi bitka trajala še dolgo, da niso prišli orožniki in razgnali bojevite kmete. Na bojišču je ostalo težko ranjenih nad 70 kmetov. Težko ranjene so prepeljali v bolnišnico, ostale pa je orožništvo oddalo v zapor. Oblasti so zaradi večnih pretepov prepovedale vsako na-daljno proslavo. Štedljivost za zimo...............LUTZ X čudno maščevanje. V Novem Slankamenu se je pripetil slučaj, ki je vzbudil med tamošnjim prebivalstvom veliko senzacijo. V bližini Novega Slankamena je imel trgovec Bora Adamov večjo plantažo, kjer je gojil tudi gosi. Ko so v sredo dopoldne pastirji spustili gosi v ribnik, so začudeni in preplašeni opazili, ko so se popoldne vrnili, da so pričele goske poginjati in v treh urah je poginilo 970 gosi. Adamov je zadevo prijavil oblastem ter je prepričan, da je nekdo iz maščevanja zastrupil vodo. Škoda znaša nad 20.000 Din. Uvedena je preiskava. X Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine v Kamniški Bistrici ho jutri (nedelja). Odhod iz Ljubljane s turistom oh 5.45, povratek ob 22.03. Voznina za tja in nazaj Din 7-50. Hrana iz na- hrbtnika. Petje, godba, športne igre, prosta zabava. Pridite, bo prav prijetno. — Org. prop. odsek Saveza. X Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedini tel ju nam sporoča: Že od novembra 1934 traja zbiranje prispevkov za spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Zbiranje mora biti smotreno, t. j. vesti mora k zaključku. Mnogo je še takih, ki s svojimi prispevki čakajo. Oklevanje mora nehati. Družbe, posameznike in društva vabi torej Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani, naj nemudoma nakažejo po svojih močeh prispevek k stroškom za postavitev spomenika blagopokojnomu vladarju. X Združenje trgovcev v Ljubljani ima 54. letno glavno skupščino v soboto 22. junija ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27, s tem dnevnim redom: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, računski zaključek za leto 1934., poročilo nadzornega odbora, proračun za 1. 1935., samostojni predlogi, slučajnosti. Če ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda uro kasneje. Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkasneje tri dni pred občnim zborom. V smislu čl. 40 pravil je sklepni račun za leto 1934., kakor tudi letni proračun za 1. 1935. vsakemu članu združenja v uradnih urah na vpogled. X Drž. dvorazredha trgovska šola v Ljubljani sporoča na razna došla vprašanja, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1935.736., dne L, 2. in 3. septembra 1935. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki sov dovršili nižjo sredn jo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom. Prednost bodo imeli sinovi in hčere trgovcev, obrtnikov in industrij-cev, ki po dovršeni šoli ostanejo v domačem podjetju. K vpisovanju je treba prinesti: rojstni list, izpričevalo, prošnjo za sprejem, Din 150'— v gotovini, davčno potrdilo za odmero šolnine. Absolventi dvorazredne trgovske šole imajo pravico na dijaški rok. X Trgovska, industrijska in bančna podjetja, ki naineravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se izvolijo obrniti na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. X Hude nevihte nad Bosansko krajino. Včeraj dopoldne je divjala v okolici Banjaluke strašna nevihta, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Med silnimi nalivi in treskanjem je padala tudi toča, ki je napravila ogromno škodo. V vasi Vrbo vina je toča pobila vse poljske pridelke in sadno drevje. Pomoč prizadetim je nujno potrebna. Liubliana DNEVNA PRATIKA: Danes: Sobota 8. junija, kat.: Medard, prav.: Karpo ap. Dežurne lekarne: Leustek, Resljeva c. 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Koinolar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12. * Trgovine na binkoštni ponedeljek 10. t. m. bodo v Ljubljani ves dan zaprte. Uprava združenja trgovcev. * Evharistični križ za šentjakobsko župnijo je že postavljen na Kolnikovem hribu nasproti mitnice na Dolenjski cesti. Križ je visok 11 m in viden po vsej Ljubljani in tja doli do vrha notranjskih in dolenjskih hribov. V nedeljo ob 20.30 ga bo svečano blagoslovil šentjakobski župnik g. Janko Barle ob asistenci gospodov z Rakovnika, pri blagoslovitvi in procesiji bodo pa sodelovali tudi pevci in godba! * 70 krasnih daril v vrednosti 4000 Din razdeli meseca junija med svoje naročnike, ki so poravnali naročnino za 1. 1935 uprava ilustriranega lista: REJEC MALIH ŽIVALI. Lepota in toplina...................LUTZ * Slovenska matica v Ljubljani sklicuje ua dan 17. junija t. 1. ob 18. uri v svojih društvenih prostorih (Kongresni trg 7) izredni občni zbor. Dnevni red: Sklepanje o redni letni podpori bodoči Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Vabimo vse društvenike, da se izrednega občnega zbora udeleže. — Odbor SM. Sokolsko društvo Vič poziva svoje članstvo in naraščaj, da se v čim večjem številu udeleži javne telovadbe ljubljanskih sokolskih društev, ki bo drevi ob 20. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Zdravo! Gospodinje, pokusite na velesejmu v paviljsnu „COMMERCE“ (poleg Slamiča) kavo „AR0MATIS“ kavo „YORK“ Izboren okus, višek užitka, zdrava pijača 1 * S kolom po glavi. Marjek Ivan, 19 letni čevljarski pomočnik, se je predvčerajšnjim vračal ponoči domov v Zg. šiško. Na cesli ga je nenadoma napadel Jože Kočevar. Lopnil ga je s kolom po glavi tako silovito, da mu je zlomil spodnjo čeljust. Resno poškodovani Marjek leži v splošni bolnici. * Skladatelj Emil Adamič je v letošnjem leta napisal novo obširno delo za deklamatorja, higlasni mladinski zbor in kiavir na podlagi Levstikovega besedila Martin Krpan. Ta melodram, ki ga pojasmijejo skioptične slike, bo prvič izvajan na lil. javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Delo je naštudiral prof. Viktor Sonc, izvajajo ga pa deklamator Pianec-ki Zoran, mladinski zbor Matične šole, pri klavirju pa je prof. Šivic. * Izborna zabava se obeta vsem, ki poselijo na binkoštno nedeljo popoldne veliko železničarsko veselico v Matjanovem gaju v Vižmarjib. Na sporedu je godba, petje, ples, kompletni cirkus itd. Ne zamudite lepe prilike, da za majhen denar preživite nekaj veselih uric v lepi pomladanski naravi. Vstopnine ni! Na razpolago bo poseben vlak z odhodom s postaje* *Ljubljana gl. kol. ob 14. uri 20 min., katerega naj se vsi posetniki poslužijo. * Prijeten večer ruske zborovske glasbe nam bo nudil koncert. SLOGE v četrtek 13. junija t. 1. Na sporedu so skladbe ruskih skladateljev: I. L. Karnovič-a, A. Grečaninov-a, M. Ippolitov-Ivanov-a, P. Krilov-a, A. Egorov-a, A. Boro-din-a, V. M. Orlov-a in C. Kjuj-a. Vsi registri človeškega življenja pojo v ruski zborovski glasbi. Od šaljivo nagajive narodne pesmi preko romantično občutenih skladb do strastno razgibanih, v eksotično melodiko odetih mlajših tvorb, od široke cerkvene pet’ini do humorja polnih zborov nas vede pester spored vsevprek. Koncert se vrši v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. * II. in III. operna produkcija gojencev drž. konservatorija bosta v opernem gledališču, na kar opozarjamo vse prijatelje drž. konservatorija. Cene za II. operno produkcijo so znižane operne, veljajo za dijaške predstave, to je od 15 Din navzdol. 355.425 Din, za oskrbo zavarovancev pa je rustvo lani izdalo nad pol milijona dinarjev. c ]ka pridobitev za društvo je zlasti šlajmer-oev dom, v katerem se je zdravilo 553 članov ^ziroina njihovih svojcev. Te suhe številke ka-V-(:'ik0 ugodnosti višjega zavarovanja, j ,e ,e četrtinskega prispevka društva k vsako-mm upravnim stroškom bolniške blagajne stal'^-niStrS-V0 za socialno politiko odobrilo UstrSCe ^ru*tva> da se odmerja prispevek, ki razrT stevilčnemu razmerju članov višjega aT.nasproti zavarovancem bolniške bla-s6 1!' Ker •'e hotel SUZOR svojecasno, da bi -e privatne bolniške blagajne osnovale po teritorialnem načelu s fakultativnim članstvom in uvedli novi mezdni razredi v breme zavarovanca, je TBPD podvzelo vse korake, da se ta namera SUZOR-a ne bo uresničila, in predložilo ministru za socialno politiko dr. Dragu Marušiču posebno resolucijo s prošnjo, da ostanejo privatne bolniške blagajne nedotaknjene. G. minister je obljubil, da ne bo prej ničesar ukrenil, preden ne bo dobil predhodnih pojasnil prizadetih društev. Med drugim je predsednik g. Klinar omenil, da bo TBPD praznovalo letos 100 letico obstoja in delovanja ter bo izdana za ta jubilej posebna društvena spomenica. Pregledno blagajniško poročilo društva in posebej Šlamerjevega doma je podal g. Joško Biber. Denarni promet je znašal 5,475.568 Din pri društvu, dočim so znašala pri Šlajmcrje-vem domu aktiva 5,443.952 Din. Poslovni prebitek društva je znašal 1416 Din, pri šlajmer-jevem domu pa 3472 Din. Ko je bila še po nadzornem odboru predlagana upravi razrešnica, ki je bila soglasno sprejeta in odobrena, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. Borzna poročila DEVIZE Ljubljana, 7. junija (s primo Narodne banke). Amsterdam 2951-01-—2965-61, Berlin 1756-08 do 1769-95, Bruselj 742-03—747-09, Curih 1424-22—1431-29, London 215-27—217-33, New-york 4329-66—4265-98, Pariz 287-82—289-26, Praga 182-20—183-30, Trst 360-39—363-47. Curih, 7. junija. Beograd 7, Pariz 20-23, London 15-09, Newyork 305-75, Bruselj 51-90, Milan 25-40, Madrid 41-95, Amsterdam 207-10, Berlin 124-—, Dunaj 58-—, Stockholm 77-80, Oslo 75-80, Kopenhagen 67-35, Praga 12-81, Varšava 57-95, Atene 2-90, Carigrad 2-48, Bukarešta 305, Helsingfors 6-66, Buenos-Aires 0-805. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 7. junija, inv. pos. 82—84, Bler 8% 76—78, Bler 7% 66—67, obv. drž. hip. banke 1927 73—75, agrarno posojilo 45—46, begluške obv. 63—64, obv. štab. pos. 82—84, Vojna škoda 363—365. Zagreb, 7. junija. Inv. pos. 82-50—83—83, Vojna škoda kasa 363—365-50, Bler 7% 65-50 do 66—65-75—66-25, Bler 8% 76—78, 7% pos. hip. banke 73-25—73-75, 6% begluške obv. 63 do 64, Dunaj—Zagreb klearing 865—875—870, Dunaj—Beograd klearing 875-91—865-91, Grčija—Zagreb klearing 35-50 n, Grčija—Beograd klearing 37-35—36-65, Priv. klir. London —Zagreb 234-055—235-655—234 855, Priv. klir. London—Beograd 235-60—234, Priv. klir. Madrid—Beograd 620 tr, Trboveljska 130 n, Sladkor Osijek 135—160, 7% štab. pos. v Parizu 84—85—83-50—85. Beograd, 7 .junija. Inv. pos. 84-50—82, 4% agrar. obv. 47-50, 7% štab. pos. v Parizu 85 do 83-50 (85—83-50) 6% begluške obv. 65-50 do 64-75, Ratna šteta prompt 364—-363 (362 do 364), Bler 8% 78-50, Bler 7% 66-25, Narodna banka 6000—5800. BLAGO Ljubljana, 7. junija. Tendenca čvrsta. Nudi se žito: Koruza 73—75 (popolnoma suha) fco bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 73—75. Oves zdrav, suh, rešetan, fco slavonska postaja 107—109. Pšenica 78 kg 2% fco bačka postaja 140—145; 78kg 2% fco banatska postaja 139—142. Moka: pšenična Og banatska postaja 235—245, pšenična Og fco bačka postaja 230—240, pšenična 2 bačka postaja 210—220, pšenična 5 bačka postaja 190—200. Otrobi: pšenični debeli 100—105. Sombor, 7. junija. Vse je neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Novi Sad, 7. junija. Pšenica: bačka potiska 134—139, slavonska 135—137, sremska 132 do 134, bačka 131—134, banaška 127—134. Oves neizpremenjen. Rž ne notira. Ječmen neizpre-menjen. Koruza: bačka in sremska 71—72, banaška 69—70. Moka: bačka in baška Og in Ogg 202-50—225, št. 2 182-50—205, št. 5 162-50 do 185, št. 6 142-50—165, št. 7 120—130, št. 8 95—97-50. Fižol neizpremenjen. Otrobi: bački in sremski juta vreče 84—86, banački juta vreče 83—85. Tendenca stalna. Promet srednji. Budimpešta, 7. junija. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica: junij 16-40—36—36 do 16-35—36. Rr: junij 11-04—10—11-10—12. Koruza: julij 10-90—94—10-92—93, avgust 10-85. Chicago, 7. junija. Pšenica: julij 84-125, september 84-5, december 86 625. Koruza: julij 80-25, september 74-75, december 63-5. Oves: december 39T075. Winip. pšenica: julij 83-52, oktober 85-375, december 83-5. Junak Milče: »Iz šole izostajaš, Pepček? Ali se nič ne bojiš očeta?« Pepček: »Prav nič se ga ne bojim.« Milče: »Od kedaj si pa tak junak?« Pepček: »Odkar si je oče — zlomil desnico.« Gotovo ne boste pozabili poravnati naročnine! Gospodarske vesti Stanje Državne hipotekarne banke je bilo po zadnjem izkazu za dan 31. marca to (vse v milijonih dinarjev): aktiva: gotovina in zapisi 465.8, posojila na nepremičnine 2.171-5, na doklade 605-7, menična hipotekarna 95-5, na zastave 94-5; domače menice 83-4, ministrstvo financ 598, tekoči računi 129-2, odkup vrednosti 93-9, rezervni fond 141-6, razna aktiva 98, kavcije 2.298-1; pasiva: lastni fondi 247-9, javni 1.356-7, zasebni kapital 1.083-8, vloge na tekoče račune 259-6, založišče in obveznice 800, pred-jemi v tujini 135-9, posojila pri Nar. banki 300 razni tekoči računi 163-7, razna pasiva 165-6, kavcije itd. OUZD v maju 1935 Po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo v maju zavarovanih pri njem 49.596 delavcev in 30.981 delavk, skupno torej 80.567, za 679 manj ko v maju 1. 1934. Število bolnikov je z 2043 ostalo skoraj neizpremenjeno. Povprečna dnevna zavarovana mezda je zopet padla. Pri ženskah se je sicer zvišala za 0'03 Din, a je padla pri moških za 0'30 Din. Celotna zavarovana dnevna mezda je dosegla znesek 1,807.410, kar je za 32.874 dinarjev manj ko v maju 1934. Zaposlitev delavstva se je v primeru z aprilom 1935 malenkostno dvignila, v primeri z lani pa se je poslabšala. * — škoda na poljedelski kulturi znaša pol milijarde. Poljedelsko minmtrstvo je zbralo od banskih uprav podatke o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neugodno vreme. Po teh .podatkih znaša skupna .škoda v vsej državi okrog 590- . milijonov dinarjev. Največjo škodo je utrpela Dunavska banovina, približno 270 milijonov. .Predvsem je v tej banovini občutna škoda pri pšenici. — 8000 johov zemlje se daje v zakup. Točno nasproti Zemunu ob levi donavski obali leži zelo plodno zemljišče, ki je bilo baš te dni za-zarovano proti poplavam. Obkroženo je z 90 km dolgim in 5 m visokim nasipom. S tem je prvič ta zemlja vspoeohljena za poljedelsko kulturo. Pred dnevi so pričeli dajati zemljo v zakup. Celotna površina znaša 8000 johov. Največ pašnikov in oranie. Do sedaj se je javilo že lepo število interesentov. Zemlja se daje v zakup za 2 do 3 kita. Najemnina znaša od 20 do 100 dinarjev za joh na leto. Zakupnik pa je obvezan, da zemljo primerno kultivira. V slučaju suše se vea zemlja lahko namaka. = Nove tarife za sadje in povrtnino med Jugoslavijo in Nemčijo. Trenutno se dela na sestavi novih tarif za sveže sadje in povrtnino iz Jugoslavije v Nemčijo. Te tarife so lansko leto dospele z veliko zamudo in so zaradi tega povzročile mnogo nevolje, ker je sezona že pričela, predno so tarife stopile v veljavo. Letošnje tarife bodo verjetno potrjene že pričetkom julija = Odpornost pšeničnih vrst. Zadnji mrazovi so napotili kmetijske strokovnjake, da so poskušali ugotoviti, katere vrste pšenice so proti mrazu najbolj odporne. Rezultat raziskovanj je bil, da je uajodpornejša vrsta staro-banaške pšenica in pa dakota. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesck_ 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu. ELEKTROMOTORJI POCENI! »Mestna elektrarna ljubljanska proda interesentom elektromotorje za istosnterni tok. 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni tok, nndi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, Krekov trg št. 10/11.« o m d cö' rr? >o O o - Vi cd z ---------> Poslušajte! Vzorci popolnoma novega spomladanskega in letnega blaga za moške in ženske obleke in razne druge manufakture so pravkar izgotovljeni. Pišite še danes trgovskemu domu S t e r-mecki, nakar jih takoj brezplačno prejmete na ogled. Cene vsemu blagu močno znižane, izbira pa je ogromna. ITCOVSm-DOtt Mnilcd'L Celje št. 25 TovAurtA-PERHA-in-oeiEit J Tragedija Miss Knight, mlada vdova letalskega oficirja, ki je v oktobru lanskega leta skupno s svojim med tem časom smrtno ponesrečenim možem, preletela Saharo, in si s tem osvojila občudovanje vse svetovne javnosti, je sklenila organizirati ekspedicijo s Saharske puščave v gorovje Hoggar. Kljub najodločnejšim odsvetom poznavalcev Saharske pustinje, je našla trojico svojih znancev, Angleža Peytona in dva Francoza, Huenerta in Chaubeuerja, s katerimi je skupno s tropičnim avtom odpotovala iz majhnega saharskega mesta Agades. Vožnja do prve vmesne postaje Inguezzan je potekla brez vsake nezgode. Da bi ekspedicija dosegla Tamanrasset po najbližji poti, se je četvorica odločila, da poti ne bo nadaljevala po običajni karavanski poti, pač pa po bližnjici, ki jo karavane uporabljajo le v izjemnih slučajih. Izbira nove poti pa je postala katastrofalna. Komaj so bili člani ekspedicije 25 milj oddaljeni od oaze, je odpovedal motor. Zmanjkalo je bencina in družba je zašla v kaj nevarno situacijo. S seboj je imela ekspedicija zelo pičlo zalogo živil in le prav malo pitne vode. Vrnitev po puščavi brez vsake zaščite proti vročim solnčnim žarkom je bila le preriskantna. člani ekspedicije so se dolgo posvetovali, kaj jim je storiti. Brez dvoma bodo v sosednji oazi ponesrečeni avto iskali, če ne bo pravočasno dospel. Postaja na oazi je bila namreč obveščena o potovanju ekspedicije. Vendar predno bo rešilni avto s sosednje oaze našel ponesrečence, bo trajalo še nekaj dni in med tem časom lahko vsi člani pomrejo od žeje. Končno je Miss Knight pregovorila Angleža, da bi se peš napotila do oaze. Oba v puščavi Francoza sta se trudila, da bi dvojico zadržala, ker jima je bila pot neznana, vendar je bila mlada Angležinja odločena, da v spremstvu svojega rojaka najde oazo. Poslednje kapljice vode je pred slovesom četvorica bratsko porazdelila. Nato se je angleška dvojica poslovila. Ostala dvojica si je pod avtom izkopala ozek jarek, z namero da najde pred strahotnimi solnčnimi žarki vsaj malo zaščite. Polnih pet dni sta Francoza ležala v senčnem jarku. Brezzavestna ju je našel francoski raziskovalec Estienne. Ko jima je nudil prvo pomoč, se je s svojim avtomobilom odpravil na zasledovanje angleške dvojice. Pet milj od Tamanrasseta so se sledovi v pesku nenadoma zgubili. V neposredni bližini, na majhni ravnici je zapazil Eti-enne krvave sledove. Ko se je malo ozrl naokrog, je pod nizkim peščenim hribčkom našel mrtvo truplo mlade Angležinje. Njena obleka je bila raztrgana, na zapestjih in nogah je zasledil globoke zabodljaje s koničastim nožem. Raziskovalec je sklepal, da se je mlada Angležinja najbrže hotela usmrtiti zaradi strahovite žeje in muk tro-pičnih solnčnih žarkov. Z vso naglico je raziskovalec izkopal grob in vanj položil nesrečnico. Po kratki molitvici je Etienne nadaljeval pot, da najde Peytona, ker se je nadejal, da ga mogoče le še dobi pri življenju. Vendar tudi ta je bil mrtev. Ležal je kakih tisoč korakov dalje, najbrže ga je zadela solnčarica, saj tako je domneval Estienne. Ko je francoski raziskovalec prijavil vso zadevo oblastem, so se mu vrinili pomisleki ali sta oba mrtveca v resnici našla smrt tako blizu oaze samo zaradi žeje. Očividno je med njima nastal boj, vendar kako naj bi se ta pojasnil? Ali ni bil tu izvršen celo umor? že razlogi za ekspedicijo v nevarno Hoggar gorovje so postali sumljivi. Mogoče sta Miss Knight in mister Letalo v službi verskega obreda Neka budistična verska sekta v Rangoonu v Indiji se lahko pohvali, da je bila prva, ki se je poslužila najmodernejšega sredstva današnje tehnike, namreč letala, za izvršitev verskih obredov. Ta sekta ima navado, da nosijo truplo vsakega umrlega duhovnika sedemkrat okoli slavnega budističnega svetišča Sue-Dagan. Veliki duhovnik sekte pa je določil, da truplo ne bodo več nosili okoli svetišča, ampak da bodo svetišče obleteli. Najeli so letalo, vanj naložili truplo in pilot je letel sedemkrat okrog svetišča. Med budisti je ta dogodek povzročil veliko vznemirjenje, češ da to le ne gre, da se Peyton že v začetku imela namero poiskati smrt v bližini mesta, kjer je našel nesrečno smrt v aprilu letalec Knight? To vse so vprašanja, ki razburjajo duhove po francoski vzhodni Afriki in ki so oblastem dala povod za izkop obeh trupel v pustinji. na tak način izvršujejo stari običaji, pristaši sekte pa so ponosni, da so oni prvi, ki so se modernizirali. Upliv,afriške ekspedicije' na promet v tržaški luki Po statističnih podatkih pokrajinskega gospodarskega sveta v Trstu se je v tržaškem pristanišču letošnji aprilski blagovni promet v primeri z lanskim aprilskim prometom zvišal za 1,105.357 q in je dosegel 3,847.300 q. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa se je promet zvišal nasproti lanskemu prometu v isti dobi za 1,224.446 q ter dosegel 13,927.934 q. Od tega odpade na pomorski promet 8,373.091 q in na promet po železnici 5,554.843 q. Ker so statistike za mesec januar in februar t. 1. izkazovale velik minus napram lanskemu prometu v istih mesecih, je zelo verjetno, da je povišanje prometa v aprilu treba pripisati predvsem večjemu blagovnemu prometu v smeri proti Vzhodni Afriki, kamor se je iz Trsta izvozilo zlasti velike množine lesa. To hipotezo potrjuje tudi okolnost, da se je dejansko zvišal samo izvoz, ne pa tudi uvoz. Kakšni zakoni se predlagalo v Ameriki Neki dovtipni poslanec v Južni Carolini je predlagal, da se dostavi zakonu, da morajo psi obvezno nositi nagobčnike, dostavek, po katerem se ljudje ne štejejo med živali, ki imajo nagočnike. Ta dostavek pa ni bil sprejet. * V parlamentu v Montani je postavil neki poslanec poklicne nage plesalke pred težavni problem, da mora biti njih obleka težka tri funte in tri unče. Vendar pa velja ta zapoved le za predstave, pri katerih se toči alkohol. * V parlamentu v Indiani je predlagal neki poslanec, ki je bolehal za prevnetim lokalnim patriotizmom, da se njegova grofija povzdigne v 49. ameriško zvezno državo ali pa vrne Indijancem. Novi češkoslovaški kabinet Predsednik češkoslovaške republike Tomaž Masaryk je sprejel člane nove Malypetrove vlade k zaprisegi. — Od leve proti desni: Dr. M. Hodža (poljedeljstvo), dr. Franke (pošta), dr. J. Oerny (notranje zadeve), dr. Ed! Beneš (zunanje zadeve), dr. L. Czech (zdravstvo), Jan Malypetr (predsedstvo), J. V. Najman (trgovina), predsednik Masaryk, R. Beckyne (železnice), ing. Dostalek (samo malo viden — javna dela), dr. Ivan Derer (pravosodje), msgr. dr. Šramek (unifikacija), prof. dr. Kronar (šolstvo), dr. K. Traj (finance), dr. Fr. Spina (brez portfelja), ing. J. Necas (skrbstvo), F. Machnik (narodna obramba). Emil Vachek; 44 Kri ne kliie no mašievaniu... 3. Ortodoksni židi na Podkarpatski Rusiji strogo obhajajo sabat. Od vzhoda lune v petek zvečer do vzhoda v soboto ne polože roke na nobeno delo. židovski trgovci in krčmarji v tej deželi imajo krščanske služkinje, ki opravljajo posle v trgovini namestu njih. če jih nimajo, stojijo za pultom s prekrižanimi rokami ter kažejo z očmi na blago. Kupci si ga morajo sami vzeti ter položiti denar v skledico. Ko je Astenburg segel na vrata Glaser j eve prodajalne, je prišel mlad, suh človek plamtečih temnorjavih oči ter ga slovaški vprašal, kaj želi. Astenburg je rekel, da hoče cigarete. Glaser je pokazal z očmi na pripravljen kup tega blaga na pultu. Bernard si je izbral naj dražje cigarete ter ponujal Glaser ju bankovec. Glaser mu je rekel nemški, da mu verski predpis ne dovoljuje, jemati denar, ter ga je prosil, naj položi drobiž v sledico na pultu. Tudi Bernard je začel po nemško. »Vi ste gospod Glaser?« je vprašal. Žid ga je začudeno pogledal in pokimal. Bernard je bil docela prepričan, da od Glaser j a ne bo ničesar izvedel. Ta človek bo vse zatajil. Toda navzlic temu je moral z njim govoriti o tem, kajti vanj je stavljal poslednjo nado. Od župnika je odhajal ves uničen, če bi imel župnik prav, bi mu ne ostalo ničesar od poslednjega stebra, ki se je nanj opiral. Bil je že prepričan, da ima župnik prav, toda moral se je oprijemati poslednje nade, drugače bi bil moral zblazneti. Ta nada je bil Glaser. Imel je še iskrico upanja. Kločuraku je mogla biti znana le ena plat zadeve. Lukašik se je morda delal pred njim nedolžnega, skrivaj pa je lahko koval zaroto. Glaser to ve. Glaser bi vendar ne bil vse rodbine izročil pogubi samo zato, ker so ga ovirali v dobičkanosni prodaji žganja. Toda, ko mu je zdaj zrl v obraz, je uvidel, da je bil ta človek zmožen onega dejanja. Bil je temen, zloben obraz, če pa je Glaser zloben človek in če je uničil vso nedolžno rodbino samo zato, ker so ga ovirali pri njegovi sramotni trgovini, ni bilo misliti na to, da bi se zdaj izdal, ko je bila dežela v rokah gospodov, ki bi ga lahko kruto kaznovali. Razen tega je že prvi pogled na obraz tega pretkanega in mirno opreznega človeka pričal, da bi se ne dala z zvijačo spraviti iz njega nobena tajnost. Na svetu je bilo le malo ljudi, ki so vedeli, da je on ovadil rodbino šolskega voditelja; Glaser je lahko v tem skoraj orijentalnem zakotju domneval, da je vojna ljudi razpršila, uničila; ali pa, da se brigajo za druge stvari, ne za njegovo ovadbo. Bernard je sklenil ravno pot. »Gospod Glaser,« je rekel, »prišel sem od daleč samo zato, da se pogovorim z vami o neki zadevi. Hočem od vas samo eno pojasnilo, če bi vaš odgovor imel za vas denarno vrednost, vam ga hočem dobro plačati. Prisegam vam, da ne povem nikoli nikomur ničesar o tem, kar sva govorila. Ali vas smem vprašati?« Glaser se je nekaj časa obotavljal. Potem pa, ker je Astenburg podražil njegovo poželjivost, je rekel: »Prosim, pojdite za menoj.« Peljal je Bernarda s strašno sobo karpatoruskih Židov. Tam je bila odcvela, nelepa žena in otrok, angelsko lepa deklica. Glaser jima je pomignil in odšli sta molče. Njegova kretnja je splašila oblak muh, ki so krožile nad mizo. »Rad vam poslužim, če bom mogel,« je rekel. Bernard je sklenil, da takoj brezobzirno udari. Vedel je, da ne spravi iz tega človeka niti besede, ki bi pričala zoper njega. Toda zanašal se je na izraz v njegovem obličju, če ga zadene naglo, se bo Glaser ju, ki ne more slutiti, zakaj je prišel k njemu, zazrcalila na obrazu resnica. Zato je rekel, brž ko je sedel. »Jaz sem tisti častnik, ki ga išče mladi Lukašik. Jaz sem dal ustreliti njegovo rodbino, ker sem verjel besedam vaše ovadbe.« Izraz v obličju tega človeka po teh besedah je dal Astenburgu odgovor na njegove dvome. Nekoč je bil na počitnicah pri nekem sorodniku, ki je imel več zemljišč in brežin. Po teh brežinah je bilo mnogo kuncev in ta sorodnik je strastno lovil kunce s pomočjo belih podlasic. Zlasti samec, ki so mu pravili Fricek, je strašno vneto lovil kunce. Bernard je bil nekoč zraven, ko je Fricek potegnil iz luknje zasačenega kunca. Oči te živali, polne groze! Prav tak je bil zdaj obraz Glaser j a. Menda bi se ne bil bolj prestrašil, niti če bi iz jasnega treščilo pred njim v tla. Celo z roko je nekam zamahnil v obrambo, kakor da hoče nekaj odpoditi od sebe. Toda njegova groza ni dolgo trajala, čudovito hitro se je zavedel. Najprej je spustil čez oči neprozorno mreno. Nekaj časa je molčal. Potem pa je mirno odgovoril. »Nič mi ni znano o tem, da bi bil ovadil koga. Zlasti upravitelja Lukašika ne. Kdo vam je pravil o tem?« »Vaše ime sem slišal v tej zvezi od častnika, ki je to moral vedeti,« je nestrpno odgovoril Bernard. »To je bil častnik, ki je poveljeval tistemu oddelku. Poročilo je dobil od drugega častnika, ki je poveljeval bataljonu, kateri je zavzel Volosjanko. Vi ste prišli k temu častniku in ste mu napovedali mnogo reči proti Lukašiku in njegovi rodbini. Zato ga je dal častnik aretirati in jaz, ker sem vam verjel, sem dal vse tri ustreliti.« Glaser ga je pogledal hladno, zvedavo. Bal bi se ga bil le, ako bi bil blazen. Toda Bernard ni bil kakor blazmk. Glaser je zmignil z rameni. Sklenil je, da bo vztrajal pri igri in nevednosti. »Nimam niti slutnje, kako so mogle nastati te govorice. Ko so naši zavzeli Volosjanko, me sploh ni bilo bilo tam. Vprašajte tukajšnje ljudi, da sem se vrnil šele pozneje. Moral sem namreč zbežati pred Rusi.« Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Ante Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek, vsi v Ljubljani.