171. številka. Ljubljana, soboto 30. julija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dao, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt lota 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tinka, f> kr., čo so dvakrat, in 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši „gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero *»aj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozrmnila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovoj hiši. Hranilnice. (ilas b Spodnjega Štajerskega. (Gospodarsko vprašanje trka čim dalje tem glasneje na naša vrata; kmetski stan in stan malih obrtnikov sta v opasnosti, da jih kapital zdruzne; velika obrtnija je, ne brez pomoči liberalne sisteme, rokodelcem delo vzela, in nikdo se nij vprašal, kako bi se dalo rokodelstvo odskodovati, da bi se pogina otelo; posestvo je zadolženo in kapitalu hlapčuje; dolžnosti so veče, kakor dohodki. Vladajoča konservativna stranka graja prejšnjo liberalno, da se le-ta v osemnajstih letih svojega vladanja reševanja gospodarskega vprašanja se lotila nij ; protivna stranka graja vladajočo, da v dveh letih svoje vlade za gospodarsko vprašanje druzega iznašla nij, kakor obetajoče lepe besede; kmetski in rokodelski stan pa obupno gledata v prihodnjost, pa si ne moreta sama pomagati, kakor si svojega stanja nijsta sama zakrivila. Žurnalistiena dolžnost pa je, javne odnošaje kontrolirali, uzroke gospodarske bolezni razkrivati, poučevati, razvijati in nasve-tovati sredstva, katera bi utegnila piipomoči k zboljšanju. Pri gospodarskem vprašanji zavzinujo hranilnice važno mesto, ker one so postale posredovalke mej kapitalom in posestvom. Ne bode odveč opozorjenje, da je ravno v zgoraj omenjenih osemnajstih letih gospodarskega „razevita" največ hranilnic v življenje stopilo. Tudi v „predoranilniSkej" dobi denar nij v! skrinjah mrtev ležal, ampak je uspešno delal j v posestvu, obrtni ji itd., kjer je bil neposredno; investiran. Ko pa so se hranilnice ustanovile,' je denar, ker so se mu tu pri večej sigurnosti; Še sploh velike obresti dajale, stekel se v hranilnice, in zapuščen kmetovalec je prisiljen bil, denar iskati tam, kjer ga je jedino našel — v denarnih zavodih. Hranilnice so sicer, kakor prvi paragraf vseh njihovih pravil pravi, dobro-dejni zavodi z namenom, da „uče ljudi štediti", v resnici pa so vse hranilnice naposled osnovane iz sebičnosti in zaradi dobička, kaicor vsako denarno podjetje. Od todi izvira, da ravno tako, kakor kupec draže kupčuje, če se mešetarja poslužuje, nego če bi sam k prodajalcu šel, ravno tako denar tistega draže stane, ki ga v hranilnici vzame, kakor tistega, ki ga pri poštenem kapitalistu dobi. Največ hranilnic so mesta v življene spravila, da z mešetarskim dobičkom mestne potrebščine pokrivajo, in da si županje kot hra-nilnični načelniki, posebno če se odvetniki, žepe polnijo. Da so hranilnice v principu do-brodejne naredbe, ne da se tajiti; a praksa se od principa mnogokrat tako razlikuje kakor noč od dneva. Dve temni strani imajo hranilnice: ravnanje z rezervnim zakladom, in ravnanje z dolžniki. Ako 80 se hranilnico znres rodile i/ človekoljubnosti, tedaj ne bi smele mešetar.^kega dobička iskati, ampak ostati bi morale podpiralnice denarja potrebnih. Iz tega logično sledi, da si hranilnice ne b« smele nakopičevati večega reservnega zaklada, kakor je za sigurnost upnikov neobhodno potrebno, in da dohodkov tega zaklada ne bi v drugo suh K- obračati kakor v prid tistih, katerih uprav je ta zaklad, in to so njega vplačevale! dolžniki, Krivo tedaj je, ako D. p. mestne hranilnice ljudi z velikimi obrestmi gulijo, samo zuradi hitrega nar:-stanja rezervnega zaklada, da potem z obrestimi tega za- Nekaj o grškej komediji in satiri. Spisal V. P r e e e t i n s k i. Šaloigra ali komedija se je ob jednom z žaloigro razvijala, pa nam vender njena zgodovina nij tako na tanko znana, kakor zgodovina in razvitek žaloigre. Začela se je okolo 50. olimpijade (okolo 580 pr. Kr.) v Atiki ter se gojila na deželi, kjer je v običajih prostega naroda našla obilo hrane, ter si nij upala v glavno mesto. Tako je bila dolgo poznana samo le na deželi in nij se dosti storilo za njen napredek, dokler se nij preselila v Sicilijo. Modrijan Epieharmos začel je šaloigro po ravno istih alijednacih postavah kovati, kakor je je imela žaloigra. Njegova dela bila so poznana v vsej Greciji ter se stavila v izgled in tako nij dolgo trajalo, ka si je komedija pridobila isto priznanje kakor tragedija, v vsej Greciji posebno pa v Atenah. Mej prve znane nam pesnike komedijo spadajo Afagnes, Kratinos, Pherekrates, Eu-polis in Ari stop ha ne 8. Vsi ti možje živeli so v času Penklovem. Naslovi takratnih komedij so res nekoliko čudni ter se dostikrat žaloigre ravno tako zovejo kakor žaloigre. Tako se nahajajo postavim komedije pod naslovi „Niobe, oblaci, zemlja in morje" i. t. d. Vidi se torej, ka so si pesniki šaloigre prizadevali občinstvu dopasti, kako pa so dosegli ta svoj namen, to jim je bilo vse jedno. Radi so ravno iste predmete obdelovali, kakor njihovi tekmeci, pesniki tragedije. Pri Aristophanovej NJobi se je občinstvo smejalo, pri Kuripidovej pa jokalo. Bo-gove in junake so travestirali in pri tac:h prilikah je smešno bilo največkrat le to, ka nijso bili ti svojej slavi primarno oblečeni. Nahajamo tudi šaloigre pod imeni ,,Bac-chos in Ilerkules". Pri karakteristiki teh dveh mož predstavljali so prvega kot strašnega strahopetca, druzega pa kot groznega požeruha. klada svojevolno palače zidajo, mestno svečavo plačujejo in — po part litagih potujejo. V hranilnici tisti denar jemljejo, kateri so ga potrebni; reveži pa ne morejo mestom durov dajati. V Kazvanji pri Mariboru stoji velika nemčevalna šola. Pravijo, da jo je postaviti dal dr. Keiser, odvetnik na Dunaji. To nij res. Ta palača je zidat i od krvavih žuljev tistih, kateri so si pa du-najskej hranilnici denarjev izposodili, in od katerih si dr. Reiser kot hranilnični odvetnik vsako leto, kakor pravijo, zasluži 3(1.000 gld. dohodka. V Ptuji stoji velika bolnica z napisom, da jo je graška hranilnica na svoje stroške dala zidati. To nij res. Mursko-dravsko-poljski, haložki, goriški kmetovalci, v obče dolžniki hranilnice so jo zgradili. Taki javni zavodi kakor bolnice so potrebni, ali stavijo jih naj tisti, kateri imajo denarja obilo, pa ne tisti, kateri ga imajo premalo. Dohodki reservnega zaklada bi se morali obračati v prid vplučo-valcev tako, da bi se jim vsako leto obresti za toliko znižale, kolikor dohodki tega zaklada znašajo; vsako drugo ravnanje s temi dohodki je nepravi ceno. (Vin nemoralirno pa je mtiOgokrat ravnanje z dolžniki. Ostanimo pri mestnih hranilnicah. Tu so navadno vaikdar županje tudi načelniki hranilnice. Skušnja nai uči, da tu najbolj ustavoverni odvetniki za župansko ali podžupansko čast korteSujejo, ali za Koga! ne z namenom, da bi /a mesto kaj dobrega sto rili, ne, iz gole sebičnosti, da bi kot načelniki hranilnic, dolžnike kot. dobre dojne krave mol/.li, in da bi pri volitvah volilce, če so hranilnični dolžniki, za svojo stranko terorizirali. Tu se toži več, kakor je potrebno. Vzemite uradni graški list v roke, pogledite si oznanilo in re- Kpiehannos popisuje vse mu znane ribe in školjke ter je stavi Flerkuhi na mizo, da bi si utišil ta svoj neizmerni glad* Enako so opisovali zlato dobo: „V tem Bre&iein veku nij trebalo niti sužnjev niti rokodelcev; po potocih in rekah stekala se je okusna in tečna juha; vino padalo je v podobi dežja iz neba: človek je posedaval v senci plodnih dreves in pečeni tiči letali so okolo njega proseči ga, da bi je sprejel. Enok bo še se zopet vrnil ta lepi čas, ko bom mizi zapovedal, da se pokrije, čaši, da se z vinom napolni, na pol pefienej ribi, da se obrne na drugo stran ter oljem polije". T.'ike besede veljale so tistim ljudem, ki ne morejo uživati sladkosti življenja, ki pa radi verujejo, da jim ne bo to in ne more biti vedno otlrečeno. Nekateri pisatelji so tudi včasi svojim igralcem dajali nespodobna oblačila, ter jim dali zmerjati posamezne ljudi, samo ka bi se tako prikupili gori omenjenej vrsti ljudi. Nekateri pesniki so obdelovali ta predmet cite, ali uij res, da tretjina inseratov oznanja licitacije posestev zavoljo dolga graškej, ptuj-skej, mariborskej hranilnici itd. Ravno za dobe hranilnic je največ posestnikov na kant prišlo. Na Spodnjem Štajerskem imamo v vsakem mestecu in trgu hranilnico, katere v primeri z ma'im kapitalom delajo. Vsaka hranilnica ima svojega dobro plačanega uradnika. Ta ima obilo prostega časa. Zakaj ne bi on sam tožeb pisal, oziroma natisnenih obrazcev izpolnjeval, in pri sodniji tožeb sam zastopal? To bi dolžnika, kateri n. pr. hranilnici kakih 5O0 gld. kapitala dolguje, z obravnavo vred, kjer se navadno pogodba sklene, stalo 4 gld. I6l/i kr., kar bi bilo delu primerno in dolžnika ne bi obtežilo. Recimo, hranilnica vloži na leto dve sto tožeb po 500 gld. Po zgornjem računu bi tožbinski troški do izvršbe znesli vkupe 831 gld. Od tega bi hranilnici čistega zaslužka ostalo 480 gld., polovica letne plače hranilničnemu uradniku. Na to bode mi vender gospod župan odgovoril: „Kje pa je moj zaslužek, kaj imam jaz potem za svoje županovunje? Če mi županstvo nič ne nese, pak si znate drugega župana iskati.' In zares, tožbinske obrazce župan rajši sam izpolnjuje, s tem razločkom, da župansko črnilo stroške precej poviša. Pri županu pride tožba z obravnavo navadno na 18 gold., pri dvesto tožbah tedaj na 8600 gld.; in ker kolki pri njem nijso dražji, ima on do obravnave čistega dobička 3249 gld., in to je uže lepa plača za tako rokodelsko pravoslovje. Potem še pride izvršba, prelaganje, ustavljanje izvršbe, in ta se najprej hvede proti možu, potem proti ženi kot sodolžnici, samo da se stroški podvojijo; če se tožba ustavi, se pozneje ne ponovi več, ampak vsikdar se nova tožba uloži, kar je sicer nepostavno, ali stroški so veči. In to županu uguju! Za reasumiranje tožbe sodnije ne pripoznajo več, kakor 3 gl. 79 l/a kr. ali kaj. za novo inati ovirano tožbo pa kakih 18 gold. in za to se uže izplača, da se blanket na novo izpolni. Če tudi sodnija stroške odmeri, se župan za tO odmerjenje malo briga, ampak si da plačati po svojem višjem računu; ako pa dolžnik tega storiti neče, se mu žuga z odpovedjo kapitala in dolžnik se umeči! Tako se dolžniki s postavnimi in nepostavnimi sredstvi gulijo, in samo vprašanje časa je, kedaj da pridejo na kant! Ostanimo pri tem, da je hranilnica na leto 200 tožeb a, 500 gld. vložila; 5%, obresti od tega kapitala znašajo na leto 5000 gold , katere so dolžniki prav za prav dolžni. Koliko pa morajo dolžniki pri g. županu bolj splošno, drugi pa so naravnoč zbadali po-samezneže. Nij koristilo takemu možu niti premoženje niti visoka in častna njegova služba, celo imenovali so ga na odru zasmehovaje ga, če jim je le količkaj uzroka dal, da so spustili nanj svoje ostre puščice. Tako ostra naša komedija zdaj nij, jej je predmet le abotno družtveno življenje. Takrat so se pesniki posluževal celo grdih lažij, samo da so si ohladili svoje srda kipeče srce. Dostikrat so se lotili tudi modrijanov in tragičnih pesnikov, Aristophanes nam je v jednej svojih iger, zasmehovaje Platona, narisal celo državno ustavo. Ta je tudi vse svoje živenje zbadal Euripida in ravno isto občinstvo, ki je občudovalo Euripidove igre, ter ga slavilo, smejalo se mu je v komedijah. Enok so zasmehovali tragične pesnike kot take, dru-gokrat njihova dela zdaj zopet njihove stihe in tako jim je bil vsak predmet dobro sredstvo k njihovim namenom. plačati V Zraven teh 5000 gld. kot obresti še drugih 13.000 grld. za stroške! Politične oblastni je imajo dolžnost poslovanje hranilnice nadzirati: „tu bi bilo treba ljudstvo varovati pred oderuštvom. Kmetski zbor pri Mariboru je dobro zadel, da je to vprašanje vzel v pretres. Politični razgled. Notrnitj«* dežele. V Ljubljani 29. julija. „Ministerstvo Taaffejevo stoji trdno, da, trdneje kot je prej Btaio", tako poročalo seje te dni z Dunaja v Prago. To pa je zopet izbudilo ustavovenie duhove, da so jeli kričati, da vender vlada Taaffejeva mora pasti, ker se jej nij posrečilo v dveh letih pomiriti in spraviti avstrijske narode. Kako nelogično sklepanje! Vprašati se mora, je bilo li mogoče izvesti spravo? Vsakdo mora odgovoriti, da ne. Saj vsak razumnik ve, da ustavovernej stranki nij za spravo, nje dejanje gre le na to, da bi si zopet priborila vladarstvo, vse drugo jo malo briga. In s to stranko sklepati spravo? Le pogledimo, kako so se obnašali c. kr. uradniki pri nas! Imenovali so naše najsvetejše svetinje, naš narodni jezik „sausprache", žalili in zaničevali so c. kr. šolski nadzorniki pri vsakej priliki naše ljudstvo! S tako stranko sprava je nemogoča in tudi nij treba, da bi se izvela. Če se torej do zdaj Taaffeju nij posrečilo vse, kar je nameraval, gotovo mu ne bode upal pogum, da odločno in vstrajno dalje hodi po poti, katero je nastopil. Narodi avstrijski pa so zdaj srečneji kot so bili pod prejšnjimi vladami in to je delo Taaffejevo. Mi pa se trdno nadejamo, da se vlada ne bode ustrašila demonstracij od razkosane ustavoverne stranke in da bode izvela jednakopravnost. „"VViener Ztg." naznanja, da je opat benediktinskega samostana v Kremsminsteru P. Celestin Gtongib.mer imenovan knezo-nadškolom dunajskim. Dne 15. avgusta se bodo slovesno vršila intronizacija. V Sl€»ziJI je bil te dni imenovan udom deželnega šolskega sveta opavski prost Šum. To je mož, čegar tendencije gredo na to, da se izvede jezikovna jednakopravnost. Do zdaj je bil šlezijski deželni šolski svet tako sestavljen, da so v njem se šopirili le Nemci, da si je večina prebivalcev slovanska. S tem imenovanjem je zopet pokazala vlada, da resno misli na spravo mej narodi, da hoče uresničiti besede: Vsem jednake pravice! Viiiiiijc (iržtave. Iz Petrojjrada se poroča v „Regie-rungsbote", da je veliki knez Konstantin Nikolaj evič na lastno prošnjo bil odpuščen kot prvosednik državnemu svetu, kot prvosednik glavnemu komitetu za vravnava-nje kmetskih zadev, in da se mu je pu-stilodostojansto generalnega admirala in generalnega adjutanta. Imenovan pa je veliki Kreon je Aristophana obdolžil, ka si je j po kvivici meščanstvo pridobil. Aristophanes se je se ve da branil in ko se je po polnem opravičil, nij na drugo mislil, kakor na osveto. Srda mu je kipelo srce in spisal je igro proti Kreonu, v kojej ga moćno psuje. Ko pa nikdo nij hotel narisati naobraznice za tako strašnega moža in nikdo prevzeti njegove role, nastopil jo pesnik sam, namazavši si obraz drožmi ter z veseljem videl, kako se je občinstvo radovalo psovanju, ki je veljalo glavi države, Kreonu, kojega so vsi slavili. Ker je ta igra dopala, je Aristophanes odslej vedno alegorično kritiziral o državnih razmerah. Zdaj dokazuje potrebo, da se konča uže dolgo trajajoč boj, zdaj pa govori o neslogi, ki tlači državo itd. Dva igralca Kalli-stratos in Philonides sta ga zmeraj zdatno podpirala. Če se je prvi pokazal na odru, vedel je vsakdo, da gre nad abote privatnega ži-venja, če pa je nastopil drugi, bilo je zna- knez Aleksej Aleksandr ovič glavnim poveljnikom brodovja s pravicami generalnega admirala. Iz Sofijo se poroča, da bode mesto bolgarskega ministra za notranje zadeve zašel general Domontovič. Baje je ta general priljubljen pri Bolgarih in pričakuje se od njega, da bode mir napravil v deželi. V Franciji so zdaj vsa druga vprašanja potisnena v kot, govori se le o volitvah. Položaj mej strankami pa je tak, da se ne more določiti, katera bode zmagala. Razgovori o volitvah pouzročajo v zbornici burne nastope. Najnovejša poročila iz Tanczlje zopet pripovedujejo o krvoprelitji. Pri Badesu je baje 1500 Arabcev umorilo 7 Evropejcev. Evropejci so se morali umakniti v Tunis, kjer so pa skoro vse zaloge zaprte. V Hclfrlji je vedno še vprašanje o razširjenji volilne pravice na dnevnem redu. V Belgiji namreč veljajo temeljni z&koni od leta 1831. Ti temeljni zakoni pa imajo to napako, da dovoljujejo le malemu številu volilno pravico. Vlada, kakor opozicija z Janso-nom na čelu, čutijo, da se mora ta zakon spremeniti, a vlada se boji v svetem strahu razrušiti to staro relikvijo, ki dovoljuje volilno pravico le onim državljanom, ki plačujejo na leto sto frankov, da je ta zakon za zdanji čas nerabljiv, a da bi to staro šaro vrgla v kot, nijma poguma, meneč, da bi potem odprla pot socijalizmu v Belgijo. Najnovejše vesti o zdravji predsednika zjedinjenih držav Grarfidda so neugodne; stanje se je shujšalo. Dopisi. Z Dunaja 25. julija. [Izv. dopis.] (V „obrambo".) Dunajski dopisnik v „Slovenskem Narodu" štev. 142 odgovarja „obrambiw odbora „slovenskega literarnega društva" za zdaj sledeče: Vaša „obramba", možje „literarnega društva" — ali da bodekraj le : literarni možje mislite, da je napravila name velik utis. Vi si domišljujete, da ste se zelo mogočno postavili ! Nekateri, ki imajo čast, poznati Vas, pisali so mi, da je Vaša obramba napravila nanje tak efekt, kakor da bi bil kdo na visokem griči sto metcrskih centov slame zažgal ali^pa, ko bi bile Stuvverju kopa raket na jeden hip šla v zrak. Doseženi kratek uspeh pa Vam gotovo uže dela strah. Da, efekta ste se menda, o literarni možje, najbolj sami ustrašili. Kajti, tega menda vender ne boste mislili, da ste se svojim delom desetletnega dopisnika „Slovenskoga Naroda" ugnali v kozji rog? Od prezgodaj umrlega nepozablj ivega mi Jurčiča hranim par priznan j evalnib spominov. Ko bi bil tak butelj-Matevž, za kakoršnega me Vi, o literarni možje, po Vašej obrambi sodeč sma- menje, da je sledečej igri predmet pomanjkljivost vlade. Oči vestno je, da se je občinstvo, posebno pa prosto ljudstvo, veselil« tem in jednakim igram, mej tem ko je boljš? del in včasi vspe-hom godrnjal proti šaloigri iu večkratni sklepi so nasprotovali njenemu razvoju. Enok se je komedija celo prepovedala, drugokrat prepovedalo se je imenovati osobe na odru in končno se je prepovedalo samo zasmehovanje viših uradov. Pa na to vse se je vender le kmalu pozabilo. Po peloponeškem boji, ko je vladalo 30 mož, delovala je vlada na to, da so se pesnikom prikratile dosedanje pravice in svoboda in potem takem se je i komedija od 1. 390. pr. Kr. naprej obrnila na drugo pot. Kor je zdaj navadno izostal, ker si boječi se bogatini nijso upali plačevati zanj, posamezne osobe se nijso več zasramovale — in tacih prikazni več — in celo Aristophanes se je v svojih. trate, gotovo bi „dopisunstva pero" bil uže davno zavrgel za plot. Tako pa še nijsem in tudi ne bodena in sicer osobito zmirom na Vašo „obrambo" proti mojemu dopisu ne. Kar sem pisal, pisal sem iz dobrega prepričanja s premislekom, z vsem poudarkom. Oporeči ne bi hotel niti jednej črtici v mojem dopisu. Z ozi-rom na „literarnih mož" rahle čutniee pisal sem mirno, brez strasti, zato sem mislil, da ne poreko, da sem kak fanatik, prenapetnež, kakor Vi, o literarni možje, nijste. A ravno z mirnim in stvarnim dopisom sem baje v najhujšo Vašo rano zadel. Bog ne daj da bi mi bilo zato žal. Saj sem videl, kakšen vspeh imel je moj dopis. „Slovenija" je koj pridobila 20 novih udov, torej kacih 9 več, kakor jih imate, „literarni možje" v svojem društvu po zadnjem „ ljudskem številjenji" (naznanil mi je to število »literarnega društva" blagajnik g. M.) V Vašej „obrambi" naložili ste mi jih nekaj na pleča. Pa, sreča božja, čisto nič me nij zabolelo, da, okrepilo me je, kakor bi bil nove moči sesal iz matere zemlje. Če ste se znebili nekaj tacih izrazov, ki jih imate v svojem zabavljalniku presneto mnogo, nič ne de. Kolikokrat ste rabili „predrzno laž", „neod-stojno lehkomišljenost", „smešno velikašenje", „sebičnost", „terorizem" itd. vsakokrat sem mislil na nemško prislovico: „wie der Schelm selbst ist, so denkt er von anderen". Možje literarni! Nadejali ste se, da boste dokazali, kako krasno cvete sloga mej „ Slovenijo" in jednajstčlannim Vašim društvom, pa ste se zmotili slabo datirati Vaše „poslano" proti „Sloveniji" in Vašo „obrambo". In v tistem „pos'anern" od 3. julija, ko Vas je bilo podpisanih sedem, ste se, o gospoda „literarni možje", debelo lagali, odbor „Slovenije" Vam je to dokazal — pačili ste sejo „Slovenije", v katerej ste bili Vi trikrat zaporedoma od več nego */r. glasov obsojeni. In zdaj kot odbor „slovenskega literarnega društva" dokazujete, kaka zlata sloga je mej Vami in „Slovenijo". O literarni možje, ali mislite, da nijmajo ljudje nič pameti, nič spomina, ki bero „Slovenski Narod". V „obrambi" od 3. julija trdite: „nesloge nij bilo do zdaj nobene", „do zdaj je vladala sloga" a v „poslanem" datiranem od istega dne (3. julija), dokazali ste ravno nasprotno! O literarni možje, ali Vam je res „osupnenost" vsled mojega dopisa vzela ves spomin!? Pravite, kako ste vneti za „Slovenijo" (glej poslano od 3. julija!) pa pobijate njenega predsednika, ker Vam je napil na „slogo", obžalujete njene odseke, pačite na nečuven način zgodovino „Slovenije", samo na korist Vašemu društvu (kdo bi Vam očital „sebičnost" !) Dan 3. juhja Vi zatrjujete, da je sloga mej Vami in „Slovenijo", pa ste prejšnji večer 2. julija „Sloveniji" onečastili Ciril in Metodov večer ter potem moralično bili posajeni pred vrata! Vi trdite, da provocirate menda le z „autfaUende Ruhe", pa je na Ciril in Metodov večer Vaš podpredsednik v javnej seji preti odborovo mizo predsedniku „Slovenije" iz rok trgal list, kojega predsednik „Slovenije", čeravno mu je bil raztrgan, vestno hrani kot dokument Vaše „autTallende Ruhe" ! In zdaj javno debutirate se slogo!! Ali se ne bojite lagati?! Ali ne mislite, da bode 50 — 100 onih, ki poznajo Vaše delovanje na Dunaj i, rekli Vam doma in povsod, da ste predrzni pačitelji resnice! Svoje delovanje povzdignete 100 milj nad zemljo, kako se žrtvujete v „Sloveniji" in „literarnom društvu", pa od vsega uij druzega sadu kakor razpor, natolcevanje, obrekovanje! O odbor „literarnega društva" slabo uslugo storil si svojemu društvu. Vaš pamHet sicer nij vreden odgovora; dokazovanje je v njem tako puhlo, logika Vaša tako kilava, Vaše laži dajo se z roko tipati; a ker ste ve d orna pačili resnico, ker ste obrekovali, in ker sem kot skoro desetleten dopisnik „ Slovenskega Naroda" vender malo ponosen na svojo dopieovateljsko čast, bodem Vam odgovoril mirno in stvarno. Zdaj se ve da ne bodem mnogo ozira jemal, in vse-jedno mi je, če kamen, ki ste ga se Sisifo-vimi silami in mukami privalili na vrh hriba, koga izmej Vas pomečka, če bo „burtig mit Donnergepolter" zropotal v globino. Spisal bodem knjižico ter v njej razpravljal zgodovino „Slovenije" in „literarnega društva"; dobo „Slovenije", ko so v njej delovali : Šuklje, Jurčič, Leveč, Krsnik, Tavčar itd. itd. Dokazal bodem iz vseh let obstanka „Slovenije", kako se je v njej slovstveno delovalo od njenega začetka pa do danes. Ocenil bodem se ve da mimogrede od Vas visoko hvalisane zasluge Vašega „Sloveniji" od poroda nasprotnega društva; razkril bodem svetu Vaše delovanje posebno, kako gojite slogo od početka Vašega društva do današnjega dne. Resnica mora na dan! Ta knjižica obsegala bode ob jednem zgodovino razvijanja slovenskega življa na Dunaji, njega vesele in žalostne trenutke. Njen čisti dohodek namenjen je knjižnici ,,ademičnega društva Slovenija na Dunaji". Da bodem vedel, koliko eksemplarov se je ima tiskati, prosim nekdanje iu sedanje ude „Slovenije" kakor tudi vse njene prijatelje, naj se naroče na njo po listnicah pod naslovom: „Resnica mora na dan" Wien, Josefstadt, poste restante. Domače stvari. — (Jurčičeva slika), katero je naslikal vešči naš slikar Simon Ogrin izpostavljena je od danes dalje v Kohnanovej proda-jalnici na glavnem trgu. — (Prizivna obravnava) zaradi Ve-steneckovega kazinskega škandala hode l!). avgusta pred c. kr. ljubljansko deželno sodnijo. — (Sokolovskemu večeru), katerega priredi društvo s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice drevi ob 8. uri v čitalničnej restavraciji za slovo društvenemu predtelovadcu in učitelju telovadbe gospodu Josipu Ginterju, je naslednji spored: 1. Vogel. „Mladini", zbor. 2. Nagovor staroste Fr. Ravnikarja. 3. Jenko. „Šta čutiš", zbor. 4. Nedved. „Domovina", zbor. 5. Kouplet, poje g. Peregrin Kajzel. C. Mašek. „ Vojaška", zbor. 7. Tomažovic. „Slovo", Čveterospev. Mej posameznimi točkami sviral bode kvintet laških godcev. Članovi „Sokola" so prošeni, da se blagovolijo gotovo vsi udeležiti tega večera. Želja je, da pridejo v polnej društvenej obleki. — (Umrl) je v Ljubljani dne 28, t. m. g. Fran O m a h en, upokojeni c. kr. sodnik in zdaj heležnik v Ljubljani. Blag mu spomin! — (Učiteljska konferenca) za ljubljanski šolski okraj je bila včeraj ob 10. uri v licejalnem poslopji. Navzočnih je bilo 25 učiteljev in 4 učiteljice. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik g. Bizjak. Za namestnika je bi! imenovan g. učitelj Stoječ z Vrhnike. Poročal je g. učitelj Grcgorin s Črnuč o „i/.reji in disciplini v ljubljanskoj šoli", g. Papler, učitelj v Borovnici, pa o „šolskih vrlih". Obe poročili sta se razpravljali v slovenskem jeziku in z veliko pohvalo bili odobreni. V stalni odbor bili so voljeni gg. Levstik, Oovekar, Papler in Kuhar. V odsek za okrajno knjižnico pa dozdanji funkcijo narji. Gosp. okrajni šolski nadzornik je s slovenskim govorom zaključil zborovanje in trikrat Živio in Slava zaklical Nj. veličanstvu cesarju, čemer so navdušeno pritrdili vsi zbo-rovalci in stoječ so zapeli cesarsko pesen. G. Stoječ se je končno zahvalil g. nadzorniku zadnjih igrah podvrgel tem spremembam. Nasledniki njegovi kakor Eubulos, Antiphanes in drugi so se v obče držali teh pravil, ker jih je Anaksandridova nesreča opozorila. Ta je namreč iz neke Euripidove igre parodiral te le besede: „Narava daje samo zapovedi ter se malo briga za naše postave", ter stavil mesto besede „narava" besedo „ mesto" in radi tega bil je obsojen k smrti od gladi. Odslej se je komedija pravilno razvijala in modrijani so jo tako-le definirali: „Komedija nam ne predstavlja vseh napak, temveč samo tiste, ki so „zasmehovanjo vredne" in to velja še o dandenašnjej komediji. — Če se še je tu pa tam, seveda je bilo to le redkokedaj, pokazal kor na odru, tedaj se je vpletalo, kakor nekedaj, petje mej deklamacijo. Ogledavši si uže na kratko razvoj tragedije in komedije treba nam je še nekoliko j besedij spregovoriti o tretje] vrsti igrališčnih iger t. j. o satiri. Tudi satira se je izcimila iz Dionizovega bogočasrja, ker so kori silenov in sati rov uganjali vsakojake burke. Splošno priznanje, kojega so dobivali taki korovi, dalo je pesnikom po gum k novim igram, satiram. V satiri se nam predstavljajo resnobni čini ob jednem komično in tragično, torej satira tako nekako veže tragedijo s komedijo. Satira razloča se od tragedije po osobah, koje nam predstavlja, po živem in dostikrat ostrem govoru ter v tem, da konec igre nij in ne sme biti nikdar žalostnega obsega, od komedije pa v tem, da je njen govor vzvišen in da se nikdar r.e peča s posameznimi osobami. Njena bistvena lastnost je krotkost dejanja in to zategadelj, ker je bila satira le samo v zabavo ter imela ta namen, da je ljudstvo, ki se je uže treh iger (predstav) zaporedoma udeleževalo, razveseljevala. Udje korovi bili so oblečeni, kakor satiri ter so zdaj živahno plesali zdaj zopet popevali ali pa se pogovarjali z bogovi in junaci. Aischy-los je bil v tej stroki precej srečen in tako tudi Sophokles in Euripides pa vender ne tako, kakor pesnika Achaios in Hegemon. Zadnji je obogatil satiro s tem, ka je uže znane igre od prizora do prizora parodiral, kar je jako dopadlo. V dokaz služi nam naj končno ta dogodek: Ko se je enok njegova giganto-mahija predstavljala ter občinstvo ravno prav zidane volje bilo, prišla je vest, da je vojska bila v Siciliji tepena, llegomon je takoj od-kazal, da naj se igra konča. Atenčanje pa so ostali na svojih sedežih mirno in tiho, ogrnili si svoja oblačila, nekoliko trenutkov žalovali, potem pa zopet zvesto poslušali — nadaljevano igro. Po igri so dejali, da nijso hoteli pokazati svoje slabosti ter javiti svoje bolezni v gledišči navz očnim tujcem. "Bizjaku za izvrstno in nepristransko vodstvo obravnav. Po zboru sežli so se učitelji z g. nadzornikom vred v salonu čitalnične restavracije pri skupnem obedu, kjer Be je veselo napivulo in pelo. — („Slovenske Matice" tajnik), g. Fran Orešec, je u?e prišel v Ljubljano in bode s 1. pr. m. avgusta prevzel tajnikovo poslovanje. — (Promocija.) G. Andrej Sancin, doma s Primorskega, bil je pred kratkim na tukajšnjem vseučilišči promoviran za doktorja prava. G. Sancin je Slovenec z dušo in telom, dobro vešč slovenščini, kar je pokazal z izvrstnim berilom v pravniškem odseku društva „Slovenije". — — (Iz Zagreba) nam poroča znani naš gospod dopisnik dne 28. julija: Davi ob 11. uri5 minut smo čutili jak potresni sunec, katerega je oznanjalo podzemeljsko gromenje; tudi po noči okolo 3. ure v jutro so nekateri čutili slab potres. — (Zopet velik požar.) Iz Žirov v idrijskem sodnem okraji se nam naznanja, da je v ponedeljek zjutraj pogorela skoro vsa vas Dobračevo. Ljudje so bili ta sopraznik sv. Ane šli skoro vsi k sv. maši na Ledince. Mej tem je jelo goreti. Po kakej nepriliki se je vnelo, še nij dognano. Zgorelo je 19 hišnih številk z raznimi kmetskimi poslopji, kot hlevi, kozolci itd. Zgorelo je tudi več goveje živine (jednemu samemu gospodarju 7 glav) in prašičev. Šestnajstleten fant, ki je bolan ležal v postelji, storil je strašno smrt. Hoteč se rešiti, je zlezel pod peč, ki se je nad njim sesulo ; nogi sta mu čisto odgoreli. &koda je velika, ker je ljudem zgorelo tudi vse seno in vse strneno žito, katerega so bili kozolci polno naloženi. Koliko je bilo zavarovanih, nij znano. I laje jeden sam. Kolika reva l — (Sneg o sv. Jakopu.) Piše se nam z Gorenjskega dne 28. t. m.: Prekrasen, hladen, prav pomladansk dan imamo danes: -i drugače je bilo včeraj. Dež — ki je bil sicer polju vrlo potreben, kajti suša je uže preveč np'ivala na vso naravo, većinom so se vodnjaki povsod uže usušili ter je naša sicer tako mogočne Sava postala prav majhen potok — i. !j| ves dan prav pošteno in zrak seje osobito popoludne tako ohladil, da brez vrhnje siiiu • uij bilo varno iti na piano. Ugibali smo, da ..gi" v hribih sneg." Danes smo .se preverili o istinitosti našega ugibanja: naši gorenjski velikani se globoko /. debelim snegom pokriti iu iti« 1 nufl bližnji sosed, ljubez-njivi Storžič je dobil veliko belo kapo. — [z Bleda) se nam piše: Naš kraj je letos izredno dobro obiskan. Razen vsak . uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu starosti. Pogreb bode v soboto dne, 80. t. m. popoludne ob 6. uri iz hiše v Salendrovih ulicah h. št. 4 na pokopališče sv. Krištofa. Maše zadušnice se bodo brale v stolnej cerkvi. Dragi umrli ae priporoča v blag spomin. V Ljubljani, dne 28. julija 1881. Pranja Omnclien, roj. pl. Koscliacker, soproga. i.usta\ Omaclien, Albin Oinachen. sinova. Antonija Omaelieii, omožena Urban, Marija Oinachen, omožena pl (Japan, Josipina Omaclien, omožena (•uttHcliling, Ema Omaclien. omožena Kinspieler, hčere. Viktor Urban, e. kr. geometar, dr. .Inlij pl. I.spaii. e. kr. beložnik, dr. Karel (inttsdlliiig. odvetnik, Toma Einspiolcr, o. kr. sod. pristav, zeti. builovik, Beno, Viktor, llugo in Berta Pihan. Alfonz. Teodor in Kranja (ispan, Pavla (lOttaihling, unuki. (434) lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevaloi. Brošurica fahribacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvsetjji: F. Sobiosser, Trat. (4P> 6 Samo na borzi more se v tako ugr dnem času ob rastočih in padajočih kur/.ih se 1O0 gold. vsak teden lehko pridobiti od lO do »o gold. — Na pisma takoj odgovarjam. Wechselstube F. Friedlander in Wien, Stndt, Woll£eile 5. (325—8) ledatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".