Opo*&aK$amo> 9takač§ uke je i u Izdala ofcrajm odöoi Socialistične zvezt delovnih ljudi • lihoviian — Ore-(uje in odsovarja urednišlLi odbor Odsovomi urednik. Slane Scjtar — Tiska Mariborska tiskarna • Mariboru — Naslov urednsiva n uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlje l„ Trs revolucile št. 28 (telelon fli) Račun orl podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 146 — List izbala vsako soboto — Letna naročnina 400 din polletna 200 din četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke to din — Rokopisi morajo biti t nredništvn najkasneje vsak torek dopoldne tn rib ne vračamo LU Štev. 12 Trbovlje, 17. marca 1956 Leto IX. Nekaj besedi o VI. plenumt! CK ZKJ Pred letošnjim zasedanjem Ljudske Glavna uiagn koaiuaistau [e u tem, da so skupščine ,,, vzgojitelji Te dni se bo začelo prvo le-točnjc zasedanje zvezne ljudske skupščine. Skupščina bo razpravljala in potrdila več zakonskih osnutkov, ki jih je odobril zvezni izvršni svet. Predvsem gre za potrditev zakonskih osnutkov o proračunih, o zdravstvenem nadzoru nad živili, sanitarni inšpekciji; najvažnejši pa je vsekakor zakon o zveznem družbenem planu za letošnje leto. Vse kaže. da bo letošnji marec zelo pomemben v naši celoviti gospodarski zakonodaji. Zvezni izvršni svet je v tem tnnosie Počastitev „Dneva borcev" - 4. luiijja Letos bomo prvič praznovali »Dan borcev«, ki bo 4. julija 1.1. V zvezi s tem praznikom je predsednik Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rcnkovič objavil pismo, v katerem pravi med drugim: »Do 4. julija imamo samo še štiri mesece. Z razglasitvijo 4. julija za »Dan borca« smo dobili glede na njegov zgodovinski pomen obveznost, da dočakamo vsako leto ta dan mobilizirani okrog nalog svoje organizacije, sam »Dan borca« pa da praznujemo v zavesti, da smo storili vse, da bi te naloge izpolnili.« »Dan borceb« bodo seveda slovesno praznovali po vsej Jugoslaviji in tudi v našem okraju ga bomo dostojno počastili. Da pa damo temu prazniku še poseben poudarek, je Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah sporazumno z uredništvom »Zasavskega tednika« sklenil, da razpiše posebno tekmovanje za najboljše dopise, novele, črtice iz dni NOV in podobno. Tekmovanje, novinarjev in dopisnikov ter vseh ostalih za najboljše črtice, novele reportaže itd. vsebuje seveda določbo, da morajo biti vse te črtice resnične, osebno doživete, ali pa napisane po pripovedovanju. Rok natečaja traja od dneva objave pa do 20. junija 1956. Nobena črtica, novela ali reportaža ne sme obsegati več kot tri tipkane strani običajnega pisarniškega papirja, DIN format 297X210. Okrajni odbor Zveze borcev NOV v Trbovljah razpisuje za najboljše prispevke 7 nagrad v skupnem znesku 37.000 dinarjev in sicer: 1. nagrada 10.000 din; 2. nagrada 8000 din; 3. nagrada 6000 din; 4. nagrada 500C din; 5. nagrada 4000 din, 6. nagrada 3000 din in 7. nagrada 2000 din. Poleg teh nagrad pa bo uredništvo »Zasavskega tednika« vse objavljene prispevke še posebej honoriralo. V komisijo za ocenjevanje teh prispevkov so bili predlagani: Mirko Skalin iz Trbovelj, Ervin Rotman, OLO Trbovlje, Matko Sulin, učitelj iz Zagorja, Veselin Perič, učitelj z Dola pri Hrastniku in Miloš Poljanšek, profesor iz Brežic. S sodelovanjem v tem natečaju bomo hkrati obogatili naše zbirke zgodovinskega materiala NOV, zato sodelujmo v tem natečaju v čim večjem številu. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trbovlje, Uredništvo »Zasavskega tednika* Trbovlje. gospodarskih ukrepov, ki še bolj izpopolnjujejo našo gospodarsko V Beogradu _ v poslopju CK telji množic, če ne delujejo kot tisto idejno organizacijo, ki vodi Zveze komunistov Jugoslavije enoteii organizem, kot enotna vzgojo in prevzgojo ljudi v soje začelo 'v torek, 13. t. m., pod organizacija z vsemi lastnostmi cialističnem duhu in ki mora predsedstvom generalnega se- revolucionarne organizacije, ka- biti prav zato tem bolj mono-kretarja Zveze komunistov Ju- kršna mora biti naša Zveza ko- litna. goslavije Josipa Broza Tita de- munistov, s čvrsto disciplino in Opozarjamo naše bralce na lo VI. plenarnega sestanka strnjenostjo svojih vrst. referate tov. Rankoviča in Stam- CK ZKJ. _ Prav pomanjkanje in slabitev boliča ter diskusijo članov Plenum je začel tovariš Tito takšne monolitne organiziranosti CK ZKJ. Celotno gradivo ple-in so bili na njegov predlog v Zvezi komunistov, do česar je numa je bilo objavljeno v dnev-sprejeti na dnevni red proble- prišlo, ko smo spremenili ime nih časnikih. ,1 izvršni svei *• v «m. iz dela Zvez® k°munistov z Komunistične partije v Zvezo času sprejel celo vrsto važnih referatom tovariša Aleksandra komunistov, je povzročila, da Rankoviča, o delu z mladmo z cela vrsta komunistov, celo ne-referatom tovariša Petra Stam- kateri v visokih vodilnih foru- zakonoda.jo. Obenem ,>a priprav- dnevnega" tov TitoT^.- ^ejemTti' ^Äv^drSa ÄbXv * Škup- v°nLokglLTOde^mkomS^ kf^ f°Ta ali kake StVari’ nega dohodka gospodarskih or- po VI kongresu Po referatu to_ ustrJ£, nj&c°^ or! gamzacu. nadalje uredba o go- vansa Rankoviča je bila raz- ganizaciji Zato je prišlo do cele sp^arjeruu z osnovn.m, sred- prava> v kateri ^ sodelovali vrste negativnih stvari, ki so stvi m arugo. številni člani plenuma. nas zelo ovirale, ki nas še zdaj Pomemben zakon, ki ga bo Tovariš Tito je uvodoma med ovirajo in ki jih moramo od- skupšcina te dn, sprejela, pa je drugim dejal; strani*. Mi moramo imeti idej- sprejem zveznega družbenega »Mislim, da ni samo pri nas, no in organizacijsko monolitno plana. S«cer vemo, da v letoš- marveč zmeraj povsod na svetu Zvezo. Decentralizacija, ki je njem družbenem planu ne bo glavna vloga komunistov prav pri nas, nam je pokazala, da kakih bistvenih sprememb, saj v tem. da so vzgojitelji množic, smo ravnali pravilno ker smo bodo njegovi instrumenti ostali Komunisti pa ne morejo biti ubrali to smer, kajti tako je isti. Spremenjeni bodo le tisti vzgojitelji množic, če sami niso omogočeno sodelovanje širšega tSKl I?pStäo”tlätoi°tSi S?ti 'taTOrSSovSnlh. L'to S1 Ie P™«“» °d "K “4"* <*™ln«l!« odbor. Zver. vl'o čbmov ZB. OteupI odbor *-*- *—« ” “"•*> -*>»- -=»“*- p* “ KÄÄ ÄSÄÄS se je organizacija borcev po- ze borcev kljub raznim objek- dvojila. Po združitvi trbovelj- tivnim in subjektivnim težavam osnovno nalogo, ki stoji pred skega in krškega okraja pred- dosegla velike uspehe, in to za- organizacijo Zveze borcev, t. j. stavi j a organizacija bolj razvi- to, ker so se člani borci zani- skrb za otroke padlih borcev to in močnejšo enoto v celoti mali predvsem za uresničenje in žrtev fašističnega nasilja, je naše jugoslovanske skupnosti, novih gospodarskih mer in se okrajni odbor ZB NOV v letu V nedeljo 11. marca so se borili za boljše življenjske po- 1955 dobro reševal. Ta pomoč t, , . , , , . _ .... .... , . _ zbrali delegati vseh organizacij goje, za izgradnjo socializma, se je odražala v podeljevanju - °5ne tovariše, kj so te ča- V zadnjih dveh letih smo po- borcev okraja ,v dvorani OLO Člani zveze borcev so s svojim štipendij tem otrokom, prav ta- ze petič volili svoje predstavni- sti res vredni, skratka, da po- gosto opazili, da si organi uprav- Trbovlje, kjer so po podanih neposrednim sodelovanjem V v delavske svete v orga- skrbi, da bo upravljanje podje- Ijamja podjetij često niso dositi poročilih in plodni diskusiji iz- organih oblasti in ostalih od- ne upravljanja. Volitve so pred tij zaupano najsposobnejšim belili glav, kako bodo vnovčili volili novo vodstvo organizacij borih mnogo pripomogli k pra- . ----------------- ,______, ___ durmi, saj bodo nekateri kolek- elanom naših kolektivov. Ce ho- svoje proizvode. Vse, pa čeprav borcev ter sprejeli bogat delov- vilnemu delu in hitrejšemu re- lansko leto v bivšem trbovelj- tivi volili že ta mesec, drugje čem<> vse to temeljito pripraviti, je bilo slabše izdelano ie šlo v ni načrt za bodoče. Sevanju vrste vprašanj. Tako skem in krškem okraju letovalo spet v aprilu, v sezonskih pod- nas bo seveda čas lovil in treba (Nadaljevanje na 2. strani) V svojem poročilu je pred- samo v občini Trbovlje sodelu- 497 otrok padlih borcev. Tako jetjih pa morajo volitve zaklju- bo pohiteti. je v organih oblasti, v odborih je organizacija Zveze borcev črti do konca meseca maja. Predvsem pa so letos potreb- T|f{p]p7ptirPfn mlüHiflcUlll rlplnvntli SZDL, društvih »Svobod«, de- prenesla materialno skrb za Cas za predvolitvene pripra- ne temeljite predvolilne pripra- upicicuvcm uiiauiuamu UCIUYUIU lavskih svetih in drugih orga- otroke padlih borcev na druž- ge dokumente, ki spominjajo nih 655 članov Zveze borcev. V bo. na mladinske delovne akcije, Zagorju jih sodeluje 305 in v V času od 1. do 8. aprila le- da jih najkasneje do 25. marca Vidmu-Krškem 172, medtem ko Kjer seveda mislijo, da so vo- nih odborov; drugič, pred nami tos bomo proslavljali 10. oblet- t. I. pošljejo na naslov: Okraj- v okrajnem merilu zavzema nico mladinskih delovnih bri- ni komite LMS Trbovlje. Na mesta odbornikov 320 Članov gad. Poleg slovesnih mladin- izrecno željo bomo poslane Zveze borcev, članov svetov in OBČNI ZBOR BORCEV TRBOVELJSKEGA OKRAJA Skrb za ljudi - prva dolžnost organizacije ZB Na redni letni skupščini Zveze borcev NOV okraja Trbovlje se je zbralo poleg izvoljenih delegatov tudi veliko število gostov. Med delegati in gosti je bilo 27 nosilcev spomenice. Med temi so bili navzoči znani partizanski borci: Dolfi Hohkraut, Jože Cmek-Zepel, Joža Štok-Ko-rotan. Zboru je prisostvoval tudi član Glavnega odbora ZB NOV Slovenije Tine Šušteršič, predsednik okraja Trbovlje tov. Martin Gosak, sekretar SZDL okraja Trbovlje tov. Janez Jesenšek, oba predsednika okraja tovariša Tone Zupančič in Viktor Burkeljc, narodni heroj polkovnik Radivoj Jubičič in d rugi PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE BO TREBA opraviti še resne naloge ZB NOV kakor tudi občinske zveze borcev so preteklo leto opravile veliko delo. Prvo in ko je organizacija borcev poskrbela za letovanje teh otrck v času šolskih počitnic, saj je ve je kratko odmerjen, če ho- ve iz dveh razlogov: prvič, za čemo opraviti vse tisto, kar ter- nami je dveletna delovna prak-ja tako pomembno opravilo, sa delavskih svetov in uprav- akcij! litve samo priložnost za spremembo sestava delavskega sveta ali upravnega odbora, tam bedo imeli časa na pretek. Toda takšno gledanje na volitve je zgrešeno in škodljivo ne samo Za kolektiv določenega podjetja, marveč tudi za vso našo skupnost. Volitve organov upravljanja morajo biti namreč izvede- je vrsta resnih nalog, posvetovanje o bodočem razvoju naše- ga gospodarstva v smislu navo- skih sestankov in akademij ter predmete nepoškodovane vrni- komisij OLO pa je 220 borcev. dil in smernic, ki jih je dal lansko leto maršal Tito na plenumu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Analize o poslovanju podjetij, metodah upravljanja in celot- nem delu delavskih organov ne tako. , da celoten kolektiv morajo biti plodne in konstruik- ocenj dosedanje delo in poslova- tivne. Cim bolj tankovestno bo nje podjetja, da na osnovi te treba preceniti dosedanje delo ogromno nnalize sestavi načrt za pošlo- delavskih svetov in na osnovi *" yanje v bodoči poslovni dobi in teh sestaviti načrt za delo v bo- *zvoli v svoje predstavniške or- doče. delovnih akcij za izgradnjo li. Povrnili bomo tudi stroške Kljub temu pa moramo pri- fizkulturnih in komunalnih ob- dostave. pomniti, da v družbenem uprav- jektov bomo organizirali tudi Brigadirji, desetarji, koman- ljanju sodeluje premajhno šte-razstave vseh dokumentov, dirji in komandanti! Pomagaj-slik, dnevnikov, značk in dru te nam, da bomo rešili pozabe gih predmetov, ki kakor koli velika dejanja mladine. Vzga- spominjajo na velika dejanja jajmo mladino na svetlih vzgle- mladine, ko je gradila proge, dih brigadirjev, ki so junaško v počastitev Dneva žena je tovarne in ceste ter tako premagovali vse težave in dali v srgdo 7 marca zvečer v Za štipendije in letovanje v letu 1955-56 2,705.000 dinarjev V proračunih naših občin je bilo v letu 1955-56 zagotovljeno za štipendije otrok padlih bor-(Nadaljevanje na 3. strani) Proslava Dneva žena v Zagorju Dan žeaa u Trhoulfah Praznik 8. marec — Dan vseh nike oblasti in množičnih orga-haprednih in borbenih žena so nizacij, in sicer med drugimi v trboveljski dolini tudi letos predsednika zasavskega okraja tepo praznovali. Medtem ko je tov. Tineta Gosaka, predsedni-y Delavskem domu v počastitev ka okrajnega odbora ZB NOV genskega praznik» gledališki tov. Ivana Soma-Bojana, sekre-kolektiv »Svobode-Center« v tarja MK ZKS Trbovlje tov. režiji tov. Milka Raka uprizo- Jožeta Pikla in predsednika ’7i dramo »Molčeča usta« — je trboveljske občine tov. Lojzeta ■Svoboda II« v Zg. Trbovljah Dularja. Priredila na čast Dneva žena Vsem zbranim je spregovoril svoj drugi prosvetni večer. Na o pomembnosti 8. marca pred-ern večeru so nastopile skoro sednik SZDL občine Trbovlje, vse društvene sekcije. Novost tov. Alojz Borštnar, ki je v svo-tem prosvetnem večeru je jem nagovoru zlasti poudaril nastop cicibanov pod vod- zasluge naših žena v času NOV stvom prof. Weingerla. Kakor in njihov doprinos pri graditvi smo slišali, je bil nastop teh naše socialistične domovine. ftaimlajših državljanov izredno Med ostalim je tov. Borštnar Prisrčen. naglasil, da so naše žene v novi LePa slovesnost je bila na domovini dosegle tisto, kar so *arn praznik v popoldanskih si nekdaj lahko samo želele — *>rah v Domu Socialistične zve- enakopravnost z moškimi. . e na Vodah. SZDL mesta Trbo- Žene je pozdravil še tov. Sorn, Te,i .ie tamkaj priredila spre- nato pa so nekaterim ženam iz-'Grr> žena, ki so v času NOV in ročili skromna darila, ki so jih j1® pred voino posebno trpele bile zelo vesele. Za vse je bila h rt10080 doprinesle k zmagi zatem prirejena majhna zaliv .faSi7mom- Prišle so stare kuska, na kateri so žene po-eamice in še druge žene. Med novno obujalo spomine na težke PtBi smo videli tudi predstav- čase. -Jak prispevala k borbi socialistični skupnosti nešteto Domu TVD »Partizana« proti zaostalosti naše domovi- novih prog, cest, tovarn in ju slavnostni pevsld ko^Cert. ne. a drugih objektov. Prosimo vse, ki so se udele- Okrajni štab za proslavo Uvodno besedo o pomenu že- žili mladinskih akcij in imajo 10-letnice mladinskih de- na v preteklosti in danes je slike, dnevnike značke in dru- lovnih brigad imela tov. Anica Pečarjeva. Po Po mnogih krajih in vaseh našega okraja te dni zaključujejo gospodinjske tečaje. Na tečajih so se dekleta učila gospodinjstva, ponekod pa tudi pletiljstva vn drugih gospodinjskih veščin Za zaključek pa so dekleta pripravila lepe razstave. Na sliki: Zaključek gospodinjskega tečaja na Partizanskem vrhu. Tečajnice so pripravile vzorno urejeno razstavo, ki so si jo ogledali tudi predstavniki okrajnih oblastnih organov. njenem govoru je sledil celovečerni koncert ženskega pevskega zbora topliške »Svobode II«. Po enoletnem presledku se je zagorskemu občinstvu pevski zbor pod vodstvom tov. Hede Groznikove predstavil s precej zahtevnim programom, ki je obsegal dela Bučarja, Adamiča, Simonitija, Mihelčiča ‘in Gobca. Posebno je ugajal ženski oktet, ki ga odlikuje povezanost in lepa dinamika ter solo petje tov. Ivanke Naglav. ... in Sevnici Praznik žena so v Sevnici počastili dne 7. t. m. z uspelo akademijo. Po slavnostnem govoru so cicibani iz otroških vrtcev razveselili poslušalce, zlasti pa svoje mamice s prisrčnimi pesmicami in recitacijami. S petjem in recitacijami so nastopili tudi pionirji osnovne šole in gimnazije. Posebno sta ugajali folklorni skupini tečajnic RK in pionirjev, prav tako pionir — harmonikar osnovne šole. Tudi moški sekstet in pevski zbor PGD sta odlično odpela nekaj pesmi Po zaključku akademije je občinski odbor SZDL obdaril mater padlega narodnega heroja Maroka, mestni odbor SZDL pa je 16 zaslužnih žena obdaril s knjižnimi nagradami. Kako so gospodarili v Vinarski zadrugi Brezina-Brežice? PogEeimo resnici v oči! Težki življenjski pogoji kme- zadruge Brezina—Brežice v le* druga namreč ni kupovala vita, a še posebej kmeta-vino- tu 1949 so zadružniki uvedeli to na, marveč ceneno grozdje in ga Občinski družbeni plan -najvažnejša nalega ebčine gradnika, so narekovali, da so se vinogradniki v Spodnjem Posavju že pred drugo svetovno vojno združili in ustanovili svojo vinarsko zadrugo. Ta zadruga je od svojih članov prevzemala vinski pridelek v obliki mošta ali vina, ga nato »izšolala« in posredovala na trg. Skrbela je tudi za oskrbo svojih članov z reprodukcijskim materialom, potrebnimi sadikami in doprinašala k vzgoji in naprednemu vinogradništvu in kletarjenju. Ustanovitev zadruge so narekovali tudi proko-merni dobički veletrgovine z vinom, razen tega pa So se vinogradniki Spodnjega Posavja hoteli zavarovati, da se njihov pridelek ne bi prodajal mešano s srbskimi in dalmatinskimi vini, kar so zlasti izkoriščali veletrgovci z vinom in si tako na račun renomiranega spodnjepo-savskega vina ustvarjali mastne dobičke. Zadružniki so si delno s podporo tedanje banovinske uprave zgradili primemo stavbo in opremili zadrugo z najnujnejšimi obratnimi sedstvi, tako da je zadruga tik pred drugo svetovno vojno že dosegla lep uspeh. K temu so mnogo pripomogli ustanovitelji — zadružniki, ki so z mobilizacijo denarnih sredstev, zlasti pa materiala in delovne sile veliko doprinesli, da je zadruga pričela služiti svojemu namenu. LETA 1941 SO VEČINO ZADRUŽNIKOV IZSELILI ' Veliko ustvarjalnost zadružnikov pa je pretrgala okupacija, kajti večino teh zadružnikov so leta 1941 izselili. Po štirih letih izseljenstva so se vinogradniki vrnili na svoje opu-stošene domove, kjer so jim med okupacijo v Spodnjem Posavju naseljeni nemški Kočevarji poleg zgradb in orodja uničili in opustošili večji del vinogradov, pa tudi sama vojna je postavila pred vinogradnike v Spodnjem Posavju težko nalogo obnove. Bclj kot kdaj koli so čutili potrebo P» lastni organizaciji in pomoči, do katere so bili upravičeni, in tako so Vinarsko zadrugo v Brežicah ponovno ustanovili in take-J po vojni nadaljevali z delom. Medtem ko je zadruga .delno uspela s pomočjo oblastvenih organov pomagati, da so propast vinogradništva zadružniki laže odstranili posle- članov in okolice, diee vonje, ps zadruga v letih 1945 do 1949 spričo administrativnega trgovanja, obveznega odkupa in določenih enotnih cen in tudi zaradi samih ekonomskih pogojev ni mogla v celoti opravljati svojih prvotnih nalog. Že sam razvoj gospodarstva in vinogradništva je narekoval vse večje in večje naloge — rtako obnovo vinogradov, smotrni odkup in »šolanje« vina, oskrbrf vinogradnikov s škropivi, sadikami, gnojili itd. To pot razvoja je začrtal že prvi kongres vinogradnikov v Brežicah. Na občnem zboru Vinarske potrebo in sklenili, da zadruga nato predelovala v lastnih obra-preide v zadružno podjetje, ki tih. Poleg prekomernih in ne je zajelo celotno področje Spodnjega Posavja. Pravilne smernice za bodoči razvoj je podjetje pokazalo že v prvih letih svojega obstoja. Poleg zelo živahnega dela v odkupu in prodaji vina, povečanju svojih kapacitet v kletarstvu, aktivnemu udejstvovanju delovnega kolektiva pri obnovi in v tesnem sodelovanju in pod nadzorstvom okrajne zadružne zveze je podjetje ustvarilo osnovo za proizvodnjo trsnega materiala in v ta namen zgradilo potrebno silnico in matič-n jak za 500.000 cepljenk ter pričelo izvajati pomembno pionirsko nalogo v obnovi vinogradov, kjer je danes že 5 ha rodnih sortnih nasadov na žično oporo v Pišecah. Poleg splošnih gospodarskih koristi je podjetje zaključilo svoje poslovanje v letu 1951 z nad 2,300.000 din dobička. LETA 1951 DOBIČEK — DANES LIKVIDACIJA... Iz do danes neutemeljenih potreb in razlogov pa se je to mnogo obetajoče podjetje ponovno reorganiziralo v nekdanjo vinarsko zadrugo. Res je, da je bilo v tistem času zaželeno, da se ustanavljajo specializirane zadruge, ki bi bile namenjene predvsem proizvodnemu procesu, nikakor pa ni bilo to primerno za tako obširno področje, kot ga je imela Vinarska zadruga Brezina, ki po svoji novi organizacijski obliki ni mogla zadovoljiti vseh gospodarskih potreb. Taka reorganizacija podjetja v vinarsko zadrugo jc med samimi proizvajalci — vinogradniki povzročila mnogo nezadovoljstva, ker so v tej obliki zadruge videli le reševanje problemov določenega kroga proizvodnje, medtem ko vsi člani kmetijskih zadrug niso mogli uveljaviti svojega članstva in udeležbe preko svoje zadruge in svojih vinogradniško-sadjar-skih odsekov, katerih naloga je bila in tudi ostane skrb za gospodarstvo te panoge kot celote. Tako stanje je bilo vzrok, da je zadruga ‘ v naslednjih letih, zlasti pa v letu 1953 in 1954 zabredla v razne nepravilnosti in š svojim dejanjem povzročila svojih Medtem ko je bila prvotno osnovna naloga zadruge, naj bi zbirala, šelala in vnovčevala t»klf»ičr>o pr!,s“lke svojih članov in na ta način očuvala sloves naravnih vin Spodnjega Posavja, je zadruga v letih 1953, 1954 in 1955 pričela iz špekulativnih namenov kupovati vino in grozdje v Srbiji in ga nato pod imenom spodnjeposavskih vin prodajala. Tako je znašal promet teh vin leta 1954 okrog 10 vagonov, leta 1955 pa so nakupili nad 13 vanogov skrbskih vin, tako da je bilo konec lanskega leta v centralni kleti na zalogi 80 odst. skrbskih vin. Za- potrebnih količin pa se je z delno krivdo zadruge pokvaril cel vagon tega vina, ki so ga morali potem prekuhati v žganje. Zaradi tega naši vinogradniki svojega pridelka letine 1955 še do danes niso mogli spraviti v denar in priti do najnujnejših finančnih sredstev za svoje vsakodnevne potrebe — da o potrebah glede pospeševanja vinogradništva sploh ne govorimo. Tako stanje pa je povzročilo tudi negodovanje samih potrošnikov, ki s kvaliteto in zaračunano ceno niso bili zadovoljni. Zato so na primer v Trbovljah in tudi drugod zahtevali, da zadruga prodaja pristna vina s svojega področja. S takim delom in ravnanjem je zadruga poleg gospodarske škode, ki jo je napravila vinogradnikom navajala potrošnike na okus tujih vin (ki so sicer po stopnji alkohola močnejša in po proizvodnih stroških cenejša) ter tako konala propast našega vinogradništva, ki je spričo objektivnih težav že tako pred. velikim problemom. POSLEDICA LIKVIDACIJE — 6-MILIJONSKA ZGUBA Danes ima zadruga še na zalogi poleg ostalih tujih vin nad 6 vagonov »prokupca«, za katerega je dvomljivo, če je sploh še užiten. Celotno poslovanje zadruge v zadnjih letih je bilo skrajno neodgovorno in neurejeno, kar je povzročilo nad 6 milijonsko izgubo in pognalo zadrugo v prisilno likvidacijo. Resni opomini revizijskih organov že v letih 1952 in 1954 niso dovedli odgovornih oseb v podjetju in v upravnem odboru zadruge na prave noti — nasprotno, nezakonita dejanja, nepreglednost in neažurnost v poslovanju kakor tudi finančno-go-spodarski prekrški so se še množili. Res je, da trgovia z vinom zadnja leta ni bila najboljša in da je zadruga zaradi tega imela mnogo objektivnih in tudi subjektivnih težav, kar pa nikakor ne more opravičiti slabega gospodarjenja z zadružnim imetjem in odnosa, ki ga je vodstvo zadruge imelo do gospodarskih, finančnih in drugih ekonomskih vprašanj. Četudi 'je bil pridelek vina v letu 1955 pri nas izredno slabe kvalitete, zadruga zaradi tega ne bi smela preusmeriti svojega odkupa na tuja vina kjer je kupila še slabšo kvaliteto, marveč bi morala storiti vse, da v takem kritičnem položaju še posebej odku V lanskem letu smo z združitvijo občin v nove velike ob-čine-komune napravili velik korak v razvoju naše družbene ureditve. S samo reorganizacijo, z uveljavitvijo statutov in nekaterih novih organov družbenega upravljanja je bila dana družbeno-politična osnova za novo, bistveno razširjeno vlogo občin v našem družbe- vanj in podobno. V proizvodnji Kakšen je praktični pomen sami moramo našo pozornost občinskega družbenega plana od investiranja v večjem obse- za občino? gu preusmeriti na intenzivno Ni še popolnoma jasno, kakš-izkoriščanje obstoječih kapacl- no obliko in obseg bo imel ob-tet, na neposredno dviganje činski družbeni plan. Znano pa storilnosti dela, na boljšo orga- je, da bo odoločal znaten del nizacijo proizvodnega procesa tistih gospodarskih instrumen-in na pravilnejše izvajanje tov, ki jih je do sedaj predpi-plačnega sistema. Vse to so na- soval okraj s svojim družbenim planom. Tako na primer bo občina s svojim družbenim planom določila, v kakšni višini naj trgovine in gostinska podjetja formirajo svoj investicijski sklad. Zelo važen je instrument, s katerim bo občina določila za trgovska in gostinska podjetja odstotek od prometa, na osnovi katerega se tvori plačni sklad teh podjetij. Za manjša obrtna podjetja, gostišča in trgovine lahko občina loge, ki jih lahko uspešno iz-nem žviljenju. S tem pa je polnjujejo le osnvni, ali dru-storjen šele začetek: danes gre gače rečeno, najnižji organi za to, da na tej osnovi razvije- družbenega upravljanja, mo vse oblike družbenega u- Občine so imele že do sedaj pravljanja, da izkoristimo čim določeno gospodarsko funkcijo, bolj vse široke možnosti, ki jih- vendar pa je bila ta gospodar-novi sistem nudi, to je da na ska vloga omejena na ožja pod-vseh področjih družbenega živ- ročja, predvsem na komunalno ljenja uveljavljamo odločujočo dejavnost. Pri dosedanjem go-vlogo občinske skupnosti oziro- spodarskem sistemu občine nima njenih organov. so bile nič kaj preveč zaintere- V naših današnjih pogojih sirane na tem, da bj samostoj-gospodarsko še premalo razvite no iskale vire dohodkov niti predpiše namesto redne delitve države z razmeroma nizko živ- niso imele sirsih možnosti, da dobička pavšalni znesek dobič- lienisko ravniio le brez dvoma bl bistveno vplivale na gospo- ka in družbenih obveznosti, ki ravnf gospodarstvo s svojTm darski razvoj v občini Da neke jih ta podjetja vplačajo občini, sistemom družbenega upravlja- "J®!® lzJemen pnmei so bile ge iz teh neka: primerov vi-nja tisto področje, na katerem občine bivšega trboveljskega dimo, da jma občina v rokah se razvija odločujoča bitka za okraja ki Jim je okraj prepu- sredstva, s katerimi bo 'hko zmago socializma v naši deželi. sčal vec sredstev in bolj pros e Do sedaj je bilo težišče vodenja r°k? m ki so si celo osnovale te bitke v glavnem na zveznih občinske sklade za kreditiranje in republiških organih in delo- manjših investicij v gospodar-ma na okrajnih organih. Gra- »Jvu. Vendar pa dosedanji si-dili smo predvsem težko indu- «Jem na splosno m dopuščal strijo in elektroenergetski si- občinam da bi mogle z gos p stem kot osnovo za nadaljnji darskimi instrumenti m ukrepi samostojni gospodarski razvoj neposredno vplivati na eko-države. To so bile naloge, ki so nomske načine^ na razvoj posa-po svojem pomenu in po svo- mezmh gospodarskih podroci, jem obsegu presegale meje in m gospodarstva v celoti. Vsa možnosti občin in okrajev. njihova gospodarska in financ-, na politika je bila vklenjena v Nova gospodarska politika, ^esne meje proračuna. Pri na katere načela so bila določena -em s;stcrnu družbenega upravna septembrskem posvetovanju jjanja je nujno, da dobe občine pod vodstvom tovariša Tita, vplivala na čim boljše p /vanje podjetij in jih vzpodbujala k dobremu gospodarjenju. Okrajni ljudski odbor je pritegnil občine k delu pri anlizah proizvodnih planov podjetij. Gospodarski oddelki občin bodo skupno z okrajnim zavodom za planiranje obdelali plane večine podjetij v okraju. Ti plani bodo verjetno globalno obseženi v občinskem družbenem planu. Z družbenim planom bo imela občina možnost določiti konkretne smernice za razvoj po- ... pravico, — - o— ................ pomeni organsko dopolnitev ze ukrep; ;n sredstvi neposredno izvedene reorganizacije družbe- uravnavaj0 odnose v gospodarnega upravljanja. Novi družbe- sj-vu Razumljivo je, da so se _ . i:i.’X—.' .*1 nrri Tilni _ . ... da z gospodarskimi sameznih gospodarskih vej ali no-politični vlogi ustreza tudi nova gospodarska politika, nove konkretne gospodarske na občine — ker tega do sedaj ni bilo — omejile več ali manj na praktične prijeme, da bi vpliva- loge. Te nove naloge so takega je na gospodarjenje v podjet-značaja, da njihovega izvajanja jih ni mogoče v celoti organizirati in voditi z vrha. Te naloge bo mogoče izpolniti le, če se od- V letu 1956 začenjamo odpravljati to vrzel v našem sistemu družbenega upravljanja. govornost in pravice prenesejo Družbeno-politični funkciji ob neposredno na občine in de- - lovne kolektive oziroma na njihove organe družbenega upravljanja in če se bodo občinski ljudski odbori močno zavzeli za njihovo izpolnitev Tako na pr. v investioijski politiki postopo podjetij na svoje področju. (Konec prihodnjič) Prvih 5G električnih pralnih stolev Prihodnje dni bo imelo podjetje »Elektro-Standard« v Trbovljah pripravljeno prvih 50 čine se pridružuje močnejša in električnih pralnih strojev za deloma bistveno nova gospo- prodajo. To je vsekakor lep darska funkcija, ki se odraža uspeh! Kdo ga ne bi bil vesel? ’ predvsem v tem, da bodo obči- Naj vam povem o poskusu ne letos sprejemale svoje druž- pranja s takim strojem, bene plane, kar pomeni, da bo- s polnim košem umazanega ;--------- . - - ... „ do lahko določale nekatere perila sem se znašla v delavnl- ma prehaja težišče od velikih pianSRe instrumente. ci podjetja pred lično belo investicij vsedržavnega ali re- rcs je sicer, da v letošnjem omarico — pred pralnim stro-publiškega pomena, o katerih je^u občinski družbeni plani še jem, ki ima dva kotla. Prvega je odločala zveza ali republika ne bod0 imeli popolnoma sa- za mencanje, 'ali če hočete, za in deloma okraj, in ki so se fi- jpostojne in odločujoče vloge in kuhanje perila in za izpiranje, nansirale z zveznimi ali repu- tja bo že sam okrajni druž- Drugi je za ožemanje perila, bliškimi sredstvi, na drobne beni plan določil nekatere me- Verjemite mi, da mi ni bilo manjše investicije za rekon- je Letos gre predvsem za po- najlaže pri srcu, ko sem po _____,__________— _----- _ strukcijo lahke industrije, na stopen prehod na popolnejši mojstrovih navodilih polagala pi vse količine pridelka svojih drobne investicije v kmetijstvu, g0Sp0darski sistem. Jasno pa je perilo v prvi kotel, v katerem članov in poskrbi za prodajo. na hitrejši razvoj obrti in^trgo- ^udi, da je potreben daljši čas, sem pripravila vročo vodo s ->■* ^ se 0b£ine tudi strokovno — potrebno količino pralnega pra- kadrovsko usposobijo za'te na- §Ra (kakor ga rabim pri pra-loge. „ nju doma). Stroj je prevzel de- Nadve pomembno pa je že iQ mojih rok. Po nekaj minu-samo to, da bodo občine imele tah (odvisno od umazanosti pe-svoj družbeni.plan. V naši so- rj.ia) ustavim delovanje stroja, cialistični državi je družbeni pogiedam perilo in se oddah-plan osnovni način, s katerim nem: perilo je čisto! Ali je mo- goče? Je! Z veseljem sem nadaljevala in končala pranje v mnogo (Nadaljevanje sledi) vine, na široko graditev stano- Trboveljski rudarji se pripravljajo na volitve Pred volitvami v delavske svete (Nadaljevanje e l. strani) denar, kajti potrebe so bile vedno večje od ponudb. Takšen položaj na našem trgu pa je žal edvračal organe delavskega upravljanja od zelo važnih nalog, skrbi za znižanje proizvodnih stroškov, racionalnejše izkoriščanje strojev, naprav, surovin, delovnega časa itd. Dostikrat je težnja po navijanju cen, po lahko pridobljenem zaslužku izpodrinila skrb za izboljšanje tehnološkega procesa in rast storilnosti in z njo produkcije. Ta skrb, ki bi morala biti v podjetjih na prv.em mestu, je bila pogosto potisnena na drugo, včasih celo na zadnje mesto. Ne pozabimo na to, da sc obetajo v bližnji bodočnosti drugačni časi, boljši za potrošnika, trši za proizvodnika. Ustalitev trga bo terjala od vodstev podjetij, od naših delavskih svetov, da bo prva točka dnevnega reda vselej vprašanje, kako bodo vnovčili svoje izdelke, kaj bodo izdelovali, po kakšni ceni in v kakšni kakovosti, da bodo lahko svoje blago prodali. Zato se bodo morala podjetja lotiti predvsem opravil, ki bodo vplivala na povečanje proizvodnje in pocenitev izdelkov. Cas pred volitvami je prav primeren, da v naših podjetjih in kolektivih- ob analizi dosedanjega dela načnejo del teh važnih vprašanj. Prav zaradi tega je zelo pomembno, kako bodo pripravljeni predvolilni sestanki, kakšno bo poročilo organov upravljanja o dosedanjem delu in načrtih za bodoče. To poročilo ne sme obsegati samo nekaj splošnih, pogosto obrabljenih fraz. da se tako izrazimo. Poročila morajo vsebovati poleg uspehov tudi vse neuspehe, pomanjkljivosti, slabosti, razne stranpoti, predvsem pa mora biti v njih jasno začrtana bodoča pot podjetij. V njih ne bodo smeli manjkati podatki o izkoriščanju raznih skladov, v upravičenih in neupravičenih režijskih stroških, o urejanju tarifnih vprašanj, merilih dela, rasti storilnosti, kaj je rast storilnosti oviralo itd. Seveda bo treba oceniti tudi način, metodo dela delavskega sveta in upravnega odbora, kako so se ti organi pripravljali na svoja zasedanja, da li so dobili o pravem času pred zasedanjem potrebno gradivo, niso li člani delavskega sveta in upravnega odbora izrabljali svoj položaj, ali se potegovali le za »svoje« obrate in oddelke, pozabljajoč na • skupne interese, kakšna je bila povezava organov upravljanja z volivci itd. Vse to bo treba temeljito prerešetati na predvolilnih sestankih, in vnesti v poročilo, ter predložiti novim delavskim organom upravljanja, da se bodo vedeli izogibati dosedanjim slabostim in da bodo bodoč» dela usmerili v prid kolektiva in vse naše družbene skupnosti. Ce bodo predvoliln» nrlrr—takšne, bodo med člani kolektiva vzbudile še večje zanimanje za delavsko upravljanje. Prav v tem, v pritegnitvi čim večjega števila proizvajalcev k upravljanju družbenih sredriev proizvodnje, k pravilni delitvi dohodkov, k pospeševanju proizvodnje in izboljšanju dela v nodietju, pa je ves smisel delavskega upravljanja. -ik. Delovni kolektiv rudnika Tr-bovlje-Hrastnik se že vestno pripravlja na izvedbo volitev novega delavskega sveta, ki so razpisane za 20. april t. L Delavski svet rudnika je do sedaj štel 83 članov in bo letos predvideno štel isto število članov. Letos bo novoizvoljenim kandidatom oddalo svoj glas 4239 rudarjev in uslužbencev; volili bodo obrat Trbovlje 21, Hrastnik 29, dnevni kop Dobrna-Neža 7, separacija 8, zunanji obrat 9, elektrostrojni obrat 4, uprava rudnika 2 člana, gradbišča RGP v Varešu, Boru in Arandjelovcu pa po 1 kandi- se usmerja razvoj celotnega go-tah, ki bodo imele 17 volišč in spodarstva na določenem pod- bo postavljeno v skladu s .šte- ‘ro£ju jn s katerim se vpliva na ___________________ vilom volilnih enot tudi deset gospodarjenje v posameznih Rj-ajgcm času kakor sicer, in kandidatnih list. S tem se bo področjih gospodarstva in v brez vegjega truda. Isti posto-onemogočilo preglasovanje po posamcznih podjetjih. Skratka k je za izpiranje. Treba je staležu šibkejših obratov po _ z družbenim planom dobijo pogiedati in preizkusiti! močnejših obratih podjetja in občine možnost neposrednega bodo sedaj volivci v vsaki vo- usmerjanja gospodarskega raz- lilni enoti izvolili kandidate iz svoje neposredne delovne sredine, ki jih dobro poznajo, medtem ko so do sedaj volili tudi kandidate drugih obratov, ki jih sploh niso poznali. Na ta način bo olajšano tudi delo volilni komisiji. Druga novost jc tudi ta, da je pri dosedanjih volitvah delovala le ena volilna voja in neposrednega vplivanja na delo gospodarskih enot na njihovem območju. Sedaj gre predvsem za to. kako bodo to možnost izkoristile in kako jo bodo pretvorile v akcijo. In sklep? Cim prej električne pralne stroje v vse hiše! Gospodinje!' Pozanimajte se za praktično novost, ki vam bo prihranila mnogo časa. Brez večjega napora boste imele lepo oprano perilo. AP Važni statistični podatki 10.000 RADIJSKIH NAROČNIKOV tkraju Trbovlje je okoli data. Medtem ko je pri zadnjiha-komisija — po novih predpisih volitvah bila postavljena samo pa je delavski svet odredil 4 vo- ena kandidatna lista za celoten lilne komisije, od tega tri za rudnik in za gradbišča Rudar- gradbišča RGP v Varešu, Boru ______________________ skega gradbenega podjetja, ki in Arandjelovcu, medtem ko bo vsako tretje gospodinjstvo pri- „ ., . aikoholnih pijač kot dela v sestavu rudnika, bodo ena komisija vodila volitve cen- dc ^ i radio sprejemnik. To jc J® “P Totnc r>r,,riVi nnvnrtilih m en. tralno na sedežu nodietia za ce- ,„ _remi- predlansko leto. Od skupnih jač nazadovala za 5 odst., potrošnja brezalkoholnih pUač P» porastla za 56 odst. Najslabše so se v tem pogledu odrezali v ©b- 10.000 radijskih naročnikov Na «J letos po novih navodilih za vo- tralno na sedežu podjetja za ce litve delavskih svetov le-te iz- loten rudnik, vršene v desetih volilnih eno- Hrastničani se izobražuje o V letošnji zimski sezoni je pokazale, česa vsega so' se nana pobudo Društva prijateljev učile in kaj vse znajo izdelati, mladine začelo z delom več te- jsja tečajih dajejo predvsem čajev za dekleta in žene. V poudarek praktičnosti in da-glavnem so to pletiljski, šivilj- njm materialnim možnostim. ski tn kuharski tečaji. Tako so predavateljem je treba izreči . v polnem teku tečaji v Prapret- priznanje> ^ jlh niti sncg ni «Jv» bi bil še večji, če ne bi nem, na Dolu, v zgornjem in Zdržal ko gredo na Turje v bil° v'mes kl te terJala spodnjem Hrastniku, medtem prapret’no itd., enako jc treba veliko človeških žrtev, ko so na Turju tečaj že skon- pohvai{ti vodjc tečajev, ki PRODAJA BREZALKOHOL- d j, vztrajajo in sproti pcamaguje- NIH PIJAČ PORASTLA ZA . P I "jo razne materialne in podobne ditelj) vključil, v te tečaje ^£3^ y Hrastniku in na Do-mnogo predavanj iz raznih ju sta tečaja Rdečega križa, področij izobrazbe. Predvsem nekaj predavanj pa je organi-predavajo domači učitelji n zirala tudi ,Svoboda II«. profesorji ter zdravnik. Način združevanja tečaja in preda- H koncu bi izrazili še željo, delno podražitvi, delno pa P» vanj je, kakor izgleda, prav da bi bilo v preostalem zim- večani potrošnji, posrečen, saj je s tem zagotov- skem času še več predavanj v ?dst' vec v treovinah datkov prebivalstva za gostin- bliško povprečje. . , st vo odpade: na alkoholne pU*" našega okraja s« ^”sko leto E.e G3 odst., na brezalkoholne pi-prodali 977 radio aparatov. ^ 4 odst ^ }es;vlnc 22 odst. PREBIVALCEV 14.000 VEC in na vse ostalo (tobak itd.) U KOT LETA 1939 cdst. Danes živi v našem okraju REDNIKI ZAPOSLUJEJO 2859 14.000 ljudi več kot leta 1939. DELAVCEV VEC KOT PRED To pomeni, da je prebivalstvo VOJNO v tem času porastlo za 13,7 odst. industrijska in rudarska VTO~ ali vsako leto povprečno za 0,57 odstotkov več. Porast prcbival- 35 ODST. Promet gostinstva je bil lansko leto v našem ckra.ju vrednostno za 25 odst. večji kot leta 1954. To zvišanje je pripisati Razveseljivo pa je, da je po- ljena ne samo udeležba, tem- okviru naših »Svobod«, saj le- raba alkoholnih pijač porastla več je tudi zanimanje udele- tošnjc izkušnje kažejo, da so ženk precejšnje. Vsi tečaji bo- tudi Hrastničani hvaležni po-do ob zaključku priredili tudi slušalci dobrih predavanj, razstave, kjer bodo tečajnice J. K. le za 2 odst., potrošnja brezalkoholnih pijač pa za 35 odst. Najboljše je stanje v Trbovljah, kjer je potrošnja alkoholnih pi- izvodnja je bila leta 1955 večja od proizvodnje v letu 1939: v FLRJ za 142 odst., v LRS za I47 odst., v okraju Trbovlje pa ** 191 odst. večja. Istočasno je tudi število zaposlenih porastlo v z*' savskem okraju za 40 odst. Rudniki Trbovlje, Hrastnik« Zagorje, Senovo, Krmelj in Gl®' boko zaposlujejo danes 2859 d®' lavcev in uslužbencev več kak®r leta 1939. Vrednost izvršenih gradbenih del v okraji! Trbovlje je znaša-la lani (vključno rudarske gradnje) 2446 milijonov dinarjev' od lega kapitalna izgradnJ8 1856 milijonov (76 %). družbeni standard pa 5°' —'iMono* dinarjev (24,%). Drva ie pripravljal... Prvič je. izostal od šolskega pouka zategadelj, ker je moral s setro nekam v hribe. Drugič je ostal doma, ker so »klali«. Tretjič ni imel pravočasno zakrpanih čevljev. Potem je moral dvakrat pripravljati drva ... nato spet, ker je šla mati v Ljubljano ... Slednjič pa je prišel v šolo kar brez opravičila. 'Tako so se množili izostanki: novembra, decembra, januarja... Fantov odnos do šole je vidno slabel. Posledica izostankov so se bržčas pokazale: slab učni uspeh in podobno ... Ne bi napisal, kje se je tc zgodilo, važno je, da je nekje v naših osnovnih šolah, in da ni pomagal niti upraviteljev prijateljski in nato resen opomin Ni čudno, da je končno dobi' zadevo v roke sodnik za prekrške, Iz primera je razvidno, d’ imajo fantovi starši zelo slal odnos ne le do šole kat take. marveč tudi dr otrokove vzgoje in kaj malo, ali pa sploh ne pomislijo, da se utegnejo nekoč bridko kesati takega stališča. Morda ne vedo, da so začetna šolska leta njihovega otroka šele prvi korak, lahko rečemo, dolžnostnega življenja. Naši pedagogi zatrjujejo, da nekateri otroci sprejemajo začetno šolajije kot nekaj samoumevnega, da pa je precej takih, ki jih morajo bodisi starši ali pa šolnik nato pripraviti. Kasneje se otrokov nazor vedno izpopolnjuje in oblikuje in ni več treba opominjanja na dolžnosti O E L O SVETA ZA ŠOLSTVO OBČINE ZAGORJE Kopica težav in problemov Kakor vsi sveti ljudskega odbora občine Zagorje, tako se tudi svet za šolstvo ubada z najrazličnejšimi težavami in problemi. Nekaterih ne bo moč rešiti niti v nekaj letih. Na dosedanjih šestih sejah je svet obravnaval najvažnejša vprašanja s področja šolstva. In se- rovških prostorih približno 45 učencev. Ondotni vaščani menijo, da bi morda vsaj za nekaj časa lahko premestili šolo v mladinski dom. Vaščani menijo, da bi kulturnoprosvetno in mladinsko delo zaradi tega nič ne trpelo. Nasprotno: mladi ljudje bi še raje zahajali v dom. Sekretar MK ZKS Trbovlje, tov. Piki v razgovoru z ženami, domu SZDL Trbovlje daj je že mogoče izluščiti bistvene probleme in jih postaviti v ospredje. NAJAKTUALNEJŠE: POMANJKANJE ŠOLSKIH PROSTOROV Kar po vrsti: šola v Zagorju premajhna! Na Lokah gostuje v silno majhnem gasilskem domu! V Konjščici je še vedno v farovžu! Na Mlinšah že skoraj šolske dograjena, toda zaključna dela ustavljena. Potrebni so težki saj bi videli, da jim nudi dragoceno znanje ža življenje it} urice' sproščene zabave in izobrazbe. Svet za šolstvo bo stopil v stik z mladinskim vodstvom v Ljubljani in drugimi odgovornimi činitelji. Skušal bo zadovoljivo rešiti vprašanje šolskih prostorov v Konjšici. ZAKAJ NI V ZAGORJU ZADOSTI UČIL IN ZVEZKOV? sije za štipendije ▼ zasavskih občinah, tako bo tudi v Zagorju imela zelo važno opravilo. Njena prva naloga pa bo sestaviti natančen pregled vseh štipendij, ki jih podeljujejo podjetja, ustanove in občina. Dogajalo se je namreč, da so posamezniki dobivali podpore in štipendije. Razen tega bo komisija v bodoče podeljevala štipendije le z razpisom. Se pravi, da bo morala imeti podroben pregled vseh potreb strokovnjakov v zagorskih podjetjih in ustanovah. Prvenstveno bo komisija podeljevala štipendije otrokom delavskih družin, kajti le na ta način bodo zagorski rudarji lahko v večjem številu pošiljali svoje otroke v naše vzgojne zavode. Se mnogo je stvari, o katerih so razpravljali odborniki sveta 7.a šolstvo. Zato bomo v bodoče še spremljali delo tega organa in posredovali staršem šoloobveznih otrok najvažnejše probleme tega svet" , Dnevi, ki nam ostaneo v sponunu Pesnik s Kresa Najpomembnejši pesnik mlade slovenske literarne generacije med dvema vojnama je Srečko Kraševec-Kosovel (rojen 18. marca 1904), čigar življenje in delo je verno ogledalo duha in dobe bivše protiljudske Jugoslavije Kosovel je zgodaj prijel za pero in njegova prerana smrt je pomenila izgubo pomembnega pesnika. Leto dni pred smrtjo se ‘je Kosovel oklenil kroga naprednih soto-varišev okoli »Mladine«, v kateri je objavil več člankov z. izrazito socialnorevolucionarno vsebino (Manifest svobodnim duhovom, Knza, Umetnost in proletarci) V svojem razmeroma obširnem pesniškem delu pa je Kosovel izrazit lirik. V njegovi liriki, ki je globoko čustvena, pretresljiva, odraža slutnjo predsmrtne groze, otožne podobe Krasa, kakor tudi boleča protislovja kapitalizma-pri nas in v Evropi. Kosovel sluti propad Evrope, za njim pa novi svet in novega• človeka: Nobenih norm, zakonov; samo delo kazalo bo človeštvu novo pot in kamor srce genija hotelo, le tja ra njim bo stopal zdravi rod, in v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila. Skrb za ljudi - prva dolžnost organizacije ZB (Nadaljevanje s 1. strani dobno. Nasprotno pa ni čudno, Na uedavnih zborih volivcev cev 22,425.000 din, za letovanje ij?a3° Posnmezne stanovanj > Zasrnriani np^nnnvan. da ^ _ sIcg knimsn:' tnlr nHn.-'-- Brškone bo fant kasneje uvi- milijoni. Občina ne bi zmogla del napako staršev in skušal s niti desetino vseh stroškov. Ne pospešenim učenjem zamujeno letos, ne v bližnjih prihodnjih nadomestiti. Toda kaj, če ne letih. bo? Kdo ve, če ne bo v zrelej- Trenutno je najbolj pereče lih prodajalnah. To kaže, da bo ših letih pomislil, da se ima za pomanjkanje šolskih prostorov morala uprava »Naše knjige« neizpolnitev svojih življenjskih na Lokah. Idejni ‘ ----- so Zagorjani negodovali, da v zagorski prodajalni ni dobiti niti vseh učil niti ni dovolj zvezkov. Na drugi strani pa so n. pr. zvezki dražji kot v osta- „ načrti za smotrov in namenov zahvaliti gradnjo nove šole so trenutno bojda v reviziji. Vse kaže, da letos ne bo moč začeti niti s pripravljalnimi deli. Svet za šolstvo bo moral o tej gradnji še vedno razpravljati, toda moral bo istočasno z ostalimi sveti in ljudskim odborom navezati tesne stike in na kakšen način najti vsaj začetna sredstva za gradnjo. Prav ob teh in podobnih problemih lahko pribijemo, da je pravzaprav nujno potrebno vsestransko sodelova- ». ....... . nje vseh občinskih svetov, kajti Ne pozabite: vsak naroc- le S skupnimi napori in pozna- nik „Zasavskeqa tednika“ van^em problemov vsakega po- • ______„____. sameznega sveta bo celovito jG Zavarovan! delo ljudskega odbora zelo olaj- šano. lfW»TT?»»W?W»»TTT’ V Konjšici se stiska v fa- svojim staršem, ki so podcenjevali šolo. Sicer pa, dragi starši, presodite sami. To še zato, ker naveden primer ni osamljen. M nogi učitelji na naših šolah bi vedeli povedati še več takih stvari. In na roditeljskih sestankih porabijo mnogo časa za presojanje podobnih zadev. Opazovalec AAAAAAAAAAAAAAAAAAA* otrok pa 3,630.000 din. Za pomoč starim onemoglim borcem in staršem padlih borcev je bilo predvideno 650.000 din. Vse občine so sodile za potrebno, da v svojih proračunih zagoto-, . . ,. . vijo sredstva v te svrhe, samo Z občina Sevnica je štela to za vseh nujnih solskih potrebščin, nepotrebno. S tem m rečeno, da bi jih kupovalo prekomerno, toda iz dosedanjih izkušenj že lahko ugotovi, katera učila in šolske potrebščine gredo najbolj v promet. Sedanji prostori »Naše knji- Učni uspehi otrck padlih borcev Organizacija Zveze borcev pa je vodila tudi nenehno skrb za ske komisijo tak odnos do borcev, zlasti še, če v njih sede razni razlaščenci, vermani in še drugi njim pcrlobni ljudje, ki razumljivo niso naklonjeni tistim, ki so ustvarili temelje našemu družbenemu redu. Imamo pa tudi primere, da se v komisijah sedeči borci najprej pob ijajo zase, medtem ko pravijo, da se za svoje sotovariše zaradi večine ne morejo boriti. V .raznih podjetjih imamo nadalje borce, ki niso zadovoljni s svojim zaslužkom in po zatrjevanju tudi niso pravilno raz- ge« niso primerni. O tem pa učne uspehe otrok padlih bor- vrščeni; če pa analiziramo nji-je že večkrat razpravljal svet cev Učni uspehi teh otrok v ’ ’ ’ ' “ ' za gospodarstvo in bo skušal šolskem letu 1955-56 so bili kmalu lokal prestaviti na boljše prav dobri, saj znaša povprečje mesto. 65 % in je višje od povprečja USTANOVITEV KOMISIJE ZA otrol5’. ki in?aj° ?.tarše- Učni c™. uspehi po gimnazijah so dali ŠTIPENDIJE sledeče rezultate: na trbovelj- Kratko povedano: taka komi- ski gimnaziji je 60 % pozitivu-sija je bila že nujno potrebnaL. ocenjenih otrok, v Sevnici 6" Sistem podeljevanja štipendij odstotkov, v Hrastniku 60 %, v dijakom in študentom je znatno vseh ostalih gimnazijah pa na-razširjen. Kot vse ostale komi- 55 %. Stipendiio je prejemal' 855 otrok padlih borcev; v os hovo de'o, bomo lahko kaj hitro ugotovili nizko storilnost, zamude in nedisciplino. Vse to seveda ne zasluži drugega kot kritiko. Ti ljudje čestokrat tudi nimajo volje za dosego prekva- zadovoljivo, vendar jž treba pripomniti, da ss rezervni oficirji še premalo zanimajo za svoja strokovna predavanja in za izvena-madno vzgojo. Lepe uspehe je d'senfa pro vr :c;!ia vri?ja Da je predvpjr.ška vzgoja dosegla take uspehe, gre zahvala dobremu vodstvu in načinu izvajanja te vzgoje. V spomladanskih in jesenskih taborjenjih je bilo 4631 mladincev, ki so imeli skupno le 0,5 % neupravičenih izostankov. CLTSski rraznik. snerreniki in spominske r?c:če Svoj namen so dosegli številni občinski in krajevni prazniki, ki jim bo treba dati v bo- Za večji politični, gospodarski in kulturni razvoj senovške občine Vztrajno in prizadevno Kdorkoli pozna spodnje kraje našega okraja, ve, da so v zadnjih povojnih letih napravili znaten korak naprej na svoji razvojni poti. Nesluteno se je razvila industrija, v kmečkih predelih pa so bili storjeni znatni napori za dvig in pospeševanje kmetijstva. Poživila se je splošna, politična, kulturna in ostala dejavnost. V mnogih Političnih, družbenih in ostalih organizacijah in društvih se razvija bogato ustvarjanje, tako da lahko v bodoče pričakujemo še večjih uspehov. Vzemimo na primer dejavnost občine Senovo. Nekdaj v dve upravni enoti razcepljen kraj se res ni mogel zadovoljivo razvijati. Danes pa se že kažejo sadovi, kajti senovška občina je zagrabila vajeti, kjer Je kilo najbolj potrebno. Mnogo zelo važnih in za na- jnjo splošno rast Senovega ^^bnih zadev je že rešil nnf ljudski odbor. Vsak dnnaKezen skleP ali odlok so mu Pretehtali- Preden so •j. dali končno obliko in ve-Javo. Senovški možje so menili v tudi danes menijo, da naenkrat ni mogoče oprana o povsod drugod, so tudi rali novern zelo pazljivo zbi-jih ,f«rxexdl0?e in Pobude, ki so vol»! 2! iznašali na zborih kolii<-~ev' h nl bi,° malo. Nič SDi-iA« Predlogov in nasvetov ložiti ™žnosti n> bilo moč od-čakati ,oda mnogi pa morajr Pron/i bo znan občinsk niso r~,n' V?livci marsikaj teg jo ni ihn11!11 misIef' da roma krat e« Y n^vetl v koš. Dosti se tudl negodovali, češ d No SPrtJe Pwpoönsi rešujejo znava p,a Polagoma že spe ljudski skrbi občins' j 1C1 odbor za vse. °bčtnQ°J®’ bo morala ime' b? hctelf ie milijone, č Plan i)nniit,onca leta očrtan' •vo, d-, 'polniti. Prepričani pr žimi sreLTS°fe tudi 2 manjšanje marsikatero vpra- zadovoljivo rešiti. V nemajhno pomoč ljudskemu odboru so posamezni sveti. Malone vsi brez izjeme dobro delajo. Seveda je reševanje perečih vprašanj precej otežkoče-no, ker še ne vedo, če bo njihov proračun po sprejetju družbenega plana celotne občine sprejet. Ko bodo znani ti pokazatelji, bo delo laže, saj bodo odborniki vedeli, kam prvenstveno vložiti sredstva. Uvodoma smo naglasili, da se gospodarska moč občine počasi dviga. Glavni dejež vsekakor doprinaša rudnik rjavega premoga. Se pred leti skoro nepomemben rudnik, se je do danes razveseljivo razvil in ne zaostaja dosti za revirji v zgornjem delu okraja. Z večjo in smotrnejšo mehanizacijo posameznih delovišč, zlasti pa jamskih obratov, so senovški rudarji znatno dvignili proizvodnjo in kar je še bolj razveseljivo: delavski svet je nedavno ugotovil, da je kvaliteta premoga boljša in da je poraba jamskega lesa in razstreliva v rahlem upadanju. Treba pa bo opraviti še marsikaj. Danes še ne, morda niti jutri,' toda vsekakor kmalu. Stanovanjska stiska je na Senovem še precejšnja. Mnogi rudarji se še vozijo na delo iz sorazmerno precej oddaljenih krajev. Toda tudi na Senovem bodo z zbranimi sredstvi od obveznega plačevanja prispevkov plačnega fonda sezidali nekaj hišic, ali pa bodo zbrani denar dali zasebnim graditeljem, pr- venstveno seveda rudarjem. Morda ni več daleč čas, ko bo s Senovega izginila zadnja lesena baraka. Obrtna dejavnost ni zaostat jala za splošnim gospodarskim razvojem kraja. Pozna se, da je še razcepljena in da bo treba v bodoče ustanavljati še take obrate, ki jih ljudje najbolj pogrešajo. Se danes morajo ljudje najeti kredit trošiti v drugih krajih, ker doma še ni zadostne izbire blaga. To pa pomeni, da bo treba izboljšati tudi trgovsko mrežo. Kmetijska zadruga bo morala v bodoče težiti za tem, da bo zadovoljivo odkupovala potroš-ne predmete in tako zadovoljevala potrebe potrošnikov. Razvijati pa bo morala tudi vse svoje odseke, kajti kmetijska dejavnost je važna tudi na Senovem. Vsaki drugi občan je član kakšne organizacije ali društva. Družbeno življenje se na Senovem izboljšuje iz dneva v dan. Sindikalne podružnice, Socialistična zveza, »Svoboda« in druga društva so zlasti zadnje čase razvila plodno dejavnost. Nič koliko sestankov, posvetovanj, prireditev in plodnih razgovorov so že priredile te organizacije. In videti je, da bodo tudi še vsi tisti, ki stoje ob strani, stopili tja, kjer se kuje novo življenje. Prvoborci-spomeničarji, so se zbrali na okrajni skupščini ZB v Trbovljah novni šoli se šola 199 otrok, v gimnaziji 444, na učiteljiščih 16. v tehnični srednji šoli 9, v vajenskih šolah 119, v vseh ostalih šolah pa 58 otrok padlih borcev. V bodoče bo skrb olj činskih organizacij Zveze borcev, da bodo vodile računa o šolanju in uspehih učencev, kakor tudi o '------ —-lelif- štipendij. Skrb za partizansko borce in aktiviste Prav tako je imel okrajni odbor ZB NOV nalogo, da je skrbel za tiste borce in borke, ki so bili potrebni okrevanja. Na predlog organizacij ZB je bilo poslano na termalno in klimatsko zdravljenje 163 borcev in bork, 20 članov ZB, staršev padlih borcev, pa je Zveza borcev poslala na 14-dnevni oddih v Gornji grad. Prav tako pa je organizacija vodila računa o invalidih, vdovah in starših padlih borcev, katerim je nudila denarno pomoč in darilne pakete. Okrajni odbor Zveze borcev je nadalje pomagal z intervencijo pri reševanju invalidskih vprašanj, ki so bili ugodno rešeni. Zgodili so se pa tudi primeri, da so nekateri občinski odbori ZB izdajali potrdila o sodelovanju v NOV, ne da bi se poprej prepričali o zanesljivosti teh podatkov. Tak primer se je zgodil n. pr. v Dobovi, kjer je občinski odbor ZB izdal potrdilo, da je prosilec učitelj Vučanik sodeloval v partizanih, medtem ko je občinski ljudski odbor istočasno izstavil potrdilo, da je navedeni ves čas okupacije živel na posestvu svojih bratov na Hrvatskem. Tri dni je bil ta prosilec res v partizanih in je zato dosegel štetje dvojne dobe treh let. Ta orimer nam pove, kako neodgovorno so nekateri izdajali potrdila za priznanje let, ne da , bi vprašanje temeljito raziskali n zadevo nato tudi razkrinkali. Več skrb> za ljudi-člane Zveze borcev Predsednik $om se je v svo-em poročilu dotaknil tudi stanovanjskega vprašanja, ki ga stanovanjske komisije ne rešujejo z zadostno obzirnostjo in upoštevanjem borcev. Take prošnje jim dolgo rešujejo, če ne celo z odklonitvijo s pojasnilom, da stanoyanja ni in po- Delovno predsedstvo na okrajni skupščini ZB NOV v Trbovljah lifikacije. Imamo pa spet primere, kjer so borci res nepra* vilno razvrščeni in se jim godi krivica. Zato je kadrovsko vprašanje važna skrb, o kateri morajo odgovorni ljudje, borci v podjetjih voditi računa. Tistim, ki so upravičeni, je treba dati priznanje, neupravičenim pa izreči grajo. Deio raznih komisij pri okrajnem odboru ZB NOV Zelo važne so v organizaciji Zveze borcev razne komisije, da med njimi še posebej omenimo zgodovinsko sekcijo. Tej sekciji je potrebna večja pomoč članov. Tako so zbiranje življenjepisov doslej zaključili samo v Zagorju, medtem ko so v Trbovljah zbrali komaj 85 življenjepisov. S tem delom so pričeli tudi v Radečah, v ostalih krajih pa ga bo treba organizirati. V Muzeju NOV v Trbovljah se je zgodovinska zbirka pomnožila. V Trbovljah so v Gabrskem restavrirali hram, kjer je stanoval tovariš Miha Marinko. Zgodovinska sekcija je precej časa posvetila zbiranju gradiva za brošuro, ki bo pomenila začetek objavljanja spominov na važne politične in vojaške dogodke iz NOV v Zasavju. Izvenarmadna vzgoja je zelo važno področje dela. vendar so občinske zveze borcev zelo malo razpravljale o tem področju dela na svojih občnih zborih. Lepe uspehe je dosegel Aero klub v Trbovljah, prav tako tudj naša avto-vnoto društva. V'usposabljanju naših mladincev in mladink so opravili nadalje še veliko nalogo organizacija Rdečega križa v 15 tečajih, plavalni klub TVD »Partizana« in strelske družine, ki jih je v okraju 23 z 1950 člani. Tudi delo rezervnih oficirjev je bilo doče še večji poudarek. Lansko leto smo odkrili tudi' 10 spominskih plošč in dva spomenika. Delo v tem pogledu bo treba še nadaljevati in izpopolniti. Vrsta je ša nalog, ki stoje pred organizacijo Zveze borcev. Vse te naloge pa bomo izvršili, če bo debro delalo 8 občinskih zvez in 43 osnovnih organizacij ZB s 5106 člani in članic. Podatki pa kažejo, da je to število članov za okraj Trbovlje pre-najhno. Ob zaključku svojega izčrpnega poročila je predsednik Sorn poudaril, da bomo morali posvetiti mnogo več pažnje svoji lastni vzgoji. Ne smemo delati drugače, kakor učimo. To načelo velja za naše javno delo in tudi za naše zasebno življenje Prav minuli praznik 8. marec nam potrjuje, da smo še vse premalo storili za vzgojo lastnih družin. To skrb največkrat prepuščamo svojim ženam, vsaj kar se tiče vzgoje otrok. Tovarištvo, sočustvovanje, skrb za ljudi, borba proti vsakemu izkoriščanju ne glede na spol in starost — vse to so tisti elementi, ki dajejo vsebino naši morali, nam pa pravico in dolžnost, da smo nosilci in ustvarjalci novih, boljših družbenih odnosov. Zato niso po naključju naši Zvezi borcev odmerjene vse tiste posebne naloge, ki jih vršimo, saj z uresničevanjem teh nalog ustvarjamo lepši lik novega Jugoslovana. V bogati in obširni diskusiji so delegati še podčrtali misli, ki jih je podal predsednik v svojem poročilu in na zaključku izvolili novo vodstvo Zveze borcev. v katero so izbrali najboljše borce in borke okraja Trbovlje. Tudi sprejeti sklepi so porok, da bo organizacija Zveze borcev častno izpolnjevala syoja naloge, ki jih pred njo postavlja ‘""lotna socialistična družba. -ar STRAN 4 PRED OBČNIMI ZBORI K M ETI JS K I H Z A DRUG Zdravstveni kotiček ieiikorišiene možnosti Če ima otrok gripo... Ob zaključku tekočega meseca bodo zasavske kmetijske zadruge polagale obračun svojega celotnega dela Zato ne bo napak, če spregovorimo nekoliko bösed o pomenu zadružništva v našem okraju in delovanju zadrug sploh. Lansko leto je bilo značilno za* kmetijstvo Značilnosti smo zasledili že v zveznem družbenem planu, pa tudi v republiških in okrajnih družbenih pla-' nih Znatna družbena sredstva, ki so bila prei namenjena dvigu industrije so v lanskih planih namenili kmetijstvu. »Zadnje čase smo sicer dosegli.. nekai lepih uspehov v razvijanju kmetijskega zadružništva,« je dejal tov. Kardelj nedavno v Noverr Sadu Nato pa nadaljeval: »Toda to so bili ve- . čidel uspehi v povečanju kmetijske proizvodnje na podlagi individualne lastnine, se pravi malone brez vsakih sprememb . v družbeno-gospodarskih odnosih na vasi. Naše kmetijske zadruge so prišle premalo do izraza kot socialistični činitelj v .rganizaci’i kmetijske proizvodnje.«' Pomembno vlogo naj bi pri nas odigrale tudi splošne krne- Vzemimo odkupno politiko. Res je da je za dober odkup kmetijskih pridelkov važna tehnična opremljenost zadrug (zadostno število prevoznih sredstev in drugo), toda tudi z smotrno organizacijo in izkori-ščenjem sleherne možnosti, je mogoče zadovoljivo opravljati to nalogo. Zadruge bi morale v večji meri iskati kupce in prodajo svojih ali odkupljenih pridelkov potrošnikom Kajpak bi od takega načina imeli neposredne koristi pridelovalci, zadruge in potrošniki Končno bi s tem izpadli med odkupom in prodajo vsi posredniki. To pa bi • vplivalo vsekakor na cene pridelkov. Če bi zadruge poslo- vale tako, bi odpadla vsa - negodovanja potrošnikov. Letošnji občni zbori naj med drugim pokažejo, kaj je bilo v zadrugah storjenega za splošen razvoj in dvig kmetijstva. Med članstvom je veliko zanimanje za stotero važnih problemov, ki pa jih je moč zadovoljivo rešiti le v okviru zadruge. Glavno težišče letošnjih razprav pa naj bo o vlogi, ki jih imajo zadruge na vasi. Posebno skrb naj članstvo posveti izvolitvi upravnih odborov. Od poštenih, delavnih in politično-gospodarsko ter ideološko razgledanih odbornikov je v marsičem odvisen dober razvoj naših zadrug. V tem času se pri otrocih kaj rade pojavijo gripne infekcije.' Gripa ni samo neko določene obolenje, marveč imenujemo c tem imenom različne bolezni, ki jih povzročajo posamezne klice, kot na primer bacil influence ali virusi A, B, C in tako dalje. Pri otrocih se gripa pojavlja s sledečimi znaki: otrok težko diha skozi nos, pogosto kašlja in ima zvišano temperaturo razen tega otrok nima teka in je nemiren pri spanju. Pri zdravljenji se je treba ravnati točno po zdravnikovih navodilih Na noben način pa ne smemo uporabljati kar po Otroški vrtci so važne vzgojne ustanove Pred nedavnim je društvo Drugi so spet mnenja, da je več naj bi bil zavod, kjer sola- »Zena in dom« v Krškem pri- vrtec ustanova, ki naj razbre- na vzgojiteljica na splosno poredilo zanimivo predavanje, ki meni mater, da laže opravlja maga materi pri vzgoji otrok, «nlošne kme- §a ie imela okrajni inšpektor svoja gospodinjska dela in da V vrtec naj bi prihajale zene sp ™. za otroške vrtce. tov. J. Fabja- gre lahko brez skrbi po svojih po nasvete, iskale tukaj pomoč ijske zadruge, ki povezujejo opravkih. Skratka, otroški vrtec pri težavah, ki se porajajo pri ndividualne kmetijske proiz- ^er ie snov predavanja važna se navadno šteje kot potrebna vzgajanju njihovih predšolskih ne samo za Krško, temveč za ustanova ozir. zatočišče otrok otrok. Vrtec naj bi bil nekakšna vajalce-kmete Te zadruge so nekak instrument, preko katerega vzgajamo in zajemamo mnogo kmetov v načrtno usmerjanje kmetijstva. Toda če se vprašamo ali so te zadruge povsem odigrale svojo vlogo, moramo ugotoviti, da so ostale neizkoriščene mnoge možnosti celoten naš okraj, bomo iz pre davanja nekatere stvari na kratko ponovili. Navadno mislimo, da je otroški vrtec le nekakšno zatočišče otrok, kjer jih vzgojiteljica varuje pred cesto in potepanjem. Pravni kotiček delavcem in uslužbencem za služek v višini 100-odstotne ta rifne postavite za osemurni de, lavnik Delavci in uslužbenci, ki takrat delajo, imajo poleg tega pravico tudi na plačo, obračunano za redno delo, t. j če na ta dan delajo preko 8 tir, za nadurne delo 50- prejmejo adstoten povišek Pri', rudniku Trbovlje-Hrasfr- dan. nik^se za državne praznike, t. j. ..... ta 1. januar 1 in 2 maj ter 29. DlSCipl inska OdgOVOr in 30. november, .za narodni praznik 22 julij ter za republiški. rudarski praznik 3. julij vsem članom delovnega kolektiva, katerim se plača obraču- .IVd, rudiciiiix ac . — — . .. . nava dnevno, izplača ena dnev- odgovarja podjetju disciplinsko ta plača. Ako je delavec ta dan za kršitev delovnih obveznosti, z službi, prejme poleg tega tu- ki jih je sprejel, s sklenitvijo li plačo za izvršeni delavnik delovnega razmerja s podjet-trez vsakega dodatka, razen ze jem in to če je prekršil delov-lap 1. maja in 3. julija, ko no dolžnost namenoma ali iz prejme 50-odstotni dodatek. malomarnosti. Nekatere gospo-Delavcu. ki je na dan kate- darske organizacije so pa rega koli naštetih praznikov na uvedle disciplinski postopek in rednem letnem dopustu, se ta izrekle disciplinsko kazen tudi dan ne šteje v redni letni do- tedaj, če je bil disciplinski pust. Redni letni dopusti se prekršek izvršen izven dela. Ta obračunavajo na osnovi dejan- postopek je nepravilen in v ske osefnurne delovne plače nasprotju z obstoječimi zakon-zadnjih treh mesecev Za letni skimi predpisi še vedno veljav-iopust ima delavec pravico do ne Uredbe o disciplinski in ma- tedaj, če je mati zaposlena, posvetovalnica za vzgojo pred-Otroški vrtec pa seveda nima šolskega otroka. Ko bodo vse in ne sme imeti samo tega na- žene in matere to nalogo v ce-mena, pač pa mora služiti v loti razumele, potem bodo vrtci prvi vrsti vzgoji predšolskega zavzeli tisto mesto, ki jim gre. otroka. V pomoč mora biti ma- Njih mesto bo priznano res šele teri predvsem pri njenem vzgoj- tedaj, kadar bodo vrtci tudi po nem delu. Vzgoja otroka na tej svoji zunanjosti, po svojih pro-stopnji starosti je zelo važna štorih in opravi na pravi kul-naloga, ki pa se je vse premalo turni višini, ko bodo ustrezali zavedamo. Vzrok za nerazume- tudi vsem higienskim in zdrav-vanje ljudi do te ustanove je stvenim predpisom. Tedaj bo iskati pač v tem, da imajo pre- priznana tudi vzgojna vrednost malo vpogleda v važnost vzgoje dela v vrtcu in takrat bo tudi predšolskega otroka. O tej vzgojiteljica v njem zavzela po-vzgoji vse premalo govorimo in ložaj, katerega se danes še sa- ___________ pišemo. Reči moramo, da je ma premalo zaveda. vzgoja predšolskega otroka v Zato je naloga žene in mate-izostane z dela neposredno pred rp]otj nreDUgfena samo ženam, re, da prikaže važnost vzgoji otroka v predšolski dobi, da glasneje poudari delo in težave, ki jih ima pri odgoji predšolskega otroka. Družba se bo tedaj vse bolj zanimala za tovrstne ustanove in tudi uspehi v njih bodo takrat vse vidnejši. Naloga matere je. da sproži, da prikaže v pravi luči važnost vzgoje otroka v predšolski dobi. da ne skriva in taji težav in otroka, pač pa da govori in razpravlja o njih prav tako kot o skrbi, ki se porajaio pri vzgoji delu in vzgoji otrok v šoli. Vzgoja predšolskega otroka nam, mora biti nadvse važna in posvetiti ji moramo vso skrb. Vsa družba naj ima jasno sliko o predšolskem otroku, namreč da je tak otrok že mala oseb- Fldčilo zos užkK no den državnih prazn kov . vzgoja uivusuisivcg« v ja — ---- Za dneve državnih in narod- izostane z dela neposredno pred celoti prepugeena samo ženam, re, da prikaže važnost vzgoje nih praznikov, ko gospodarska dnevom državnega ali narodne- v tem poicucu nj moških. Za- otroka v predšolski dobi, da organizacija ne dela, pripada nega praznika ali naslednji dan _ . . - ■ - — —1---------1—! *“*"™ lastnem preudarku raznih sul-famidnih preparatov, penicilin in podobno. Ce ni komplikacij pade temperatura pri'otroku že prvi ali drugi dan. Ce ima otrok drisko — kar je pri gripi pogost pojav — ga je razen vsega drugega treba spostiti, mu dajati namesto mleka čaj, zelo je tudi priporočljiva korenjeva juha. Ce otr. prve dni po bolezni še nima pravega teka, se nikat ne razburjajte, ker to se večkrat zgodi. V zvezi z gripo pride pri otrocih pogosto do vnetja srednjega ušesa V tem primeru ie temperatura nekaj dni zelo visoka, otrok je zelo občutljiv in milo joka, posebno če pritisnemo na uho. Lahko se tudi pojavi pljučnica in to posebno pri slabotnih in rahitičnih otrocih. V teh primerih je temperatura zelo visoka, od 39 do 40 stopinj Celzija Otrok hitro in težko diha, ima rumen obraz in večkrat rumenkaste ustnice S pravočasno zdravnikovo pomočjo se dajo tudi te komplikacije uspešno ozdraviti. Kako se najuspešneje ubranimo te bolezni? Predvsem moramo skrbeti, da bo zrak v sobi, kjer otrok spi vedno čist in svež. Zato pogosto prezračimo vse prostore, kjer se otrok in drugi gibljejo. Prehlajenim ne dovolimo, da se otroku približajo. Ce je mati prehlajena in ima opravka z malim otrokom, bodisi da ga previja ali mu daje hrano naj da vedno čisti robec pred nos in usta Paziti je treba, da se otroka preveč ne pokriva, da se ne bi potil, kar je osnovni vzrok gripne infekcije prav v prehitri spremembi telesne temperature. GOSPODINJSKI NASVETI Kaj vse vpliva na tek Raziskovanja o vzbujanju teženju apetita so dognala, da igra pri tem tudi važno vlogo barva svetlobe. Rumena ali rdeča luč pospešuje tek, medtem ko ga zelena in modra ovirata Ta ugotovitev se tudi ujema z opazovanjem, da modra in zelena luč pomirjujoče vplivata na bolnike, medtem ko jih rumena in rdeča luč vznemirjata. Mimo svetlobe je tek odvisen še od cele vrste različnih činiteljev. Ako na primer spustimo k živali, ki se je pravkar do sitega najedla in hrane niti ne povoha, drugo sestradano žival ki začne takoj s slastjo jesti, potem se bo siti živali takoj zopet vzbudil tek Krompir z laboIkamC 0,30 kg krompirja, 1 kg jabolk, nekoliko soli in sladkorja. Krompir olupimo, zrežemo na kose in ga skuhamo v prav majhni količini malo slane vode. Kuhanega odcedimo in pustimo še nekaj minut na štedilniku, da izhlapi še ostanek vode. Krompirju pridenemo nato nekoliko mleka in ga dobro zmečkamo. Posebej dušimo na krhlje zrezane olupljene jabol-ke. Ko so mehke, jih pretlačimo ali pa kar zmečkamo v kašo. Po okusu jih tudi osladimo, nato pa zmešamo s pripravljenim krompirjem. Jed moramo takoj servirati. Je okusna in zlasti primerna za otroke ali bolnike, ki jim je odrejena lahka hrana. Okus in hranilno vrednost tako pripravljenemu krompirju še izboljšamo s sladko smetano ali koščkom surovega masla. Jetra in kri - koristno hrantvo po prazniku, pravico na nadomestitev plače, ker je k temu upravičen se mo tisti član delovnega kolektiva, ki bi tudi sicer bil na delu, če ne bi bilo državnega praznika, kar pa ne velja za tiste delavce in uslužbence, ki neopravičeno izostanejo neposredno dan pred državnim praznikom ali naslednji nest in prekršek Pravila gospodarskih organizacij v večini primerov določajo, da delavec in uslužbenec kaj? Zato, ker bi moški ^ ne zbrali nikoli toliko potrpežljivosti, toliko tihega, mirnega sa-mozatajevanja, da bi lahko opravljali tovrstni poklic in tudi ne bi zbrali nikoli toliko nesebične ljubezni, da bi dosegli uspeh pri vzgoji predšolskega otroka. Ta vzgoja terja predvsem ljubezen in velikansko potrpežljivost in vztrajnost. Mnogi seveda tudi mislijo, da je za vzgojo otroka še dovolj časa, češ da bo že šola opravila svoje. Res je, da bo šola napravila svoje, vendar kar bomo mi zagrešili in zamudili pri otroku, ne bo nikoli več popravljeno. Ne smemo gledati samo na telesen razvoj otroka, marveč — . tudi na njegovo duševnost, na nost in ne igrača, notranje življenje otroka. Otrok Mnogi niti ne vedo, kaj se v mora biti umsko tako razgiban vrtcih dela. Mislijo, da se in pripravljen, da bo sposoben otroci tamkaj samo igrajo in premagati težave, ki mu jih na- pojejo. yse drugo delo v vrtcu, deleža pri de'itvi plač iz dela dobička podjetja, k-: je določen za plačo, ob pogojih, ki so predpisani za-priznanje tega deleža. Po tolmačenju zvezne komi- terialni odgovornosti. Kolikor —---------------- ------------------ napravijo člani delovnega ko- vsestransko pomagajo vzgajati laga šola. Biti mora dovolj močan. da stopi na svojo prvo življenjsko pot pripravljen in vesel, da lahko sprejema in sledi poteku dela v šoli. Vse to je dolžna dati otroku mati. Ce tega zaradi preobremenjenosti sama ne zmore, so zato tu otroški vrtci in njihove uslužbenke — vzgojiteljice, ki lektiva prekršek izven dela, je za take primere pristojno za hujše prekrške redno sodišče, za lažje pa sodnik za prekrške ru iunnav.uu.iu '»vci.iiv. J- r------------ * uje za plače izgubi delavec ali nikakor pa ne disciplinski or-islužbenec. ki neopravičeno gan podjetja. predšolskega otroka. Vrtec ne sme biti samo ustanova v pomoč tistim ženam-materam, ki so zaposlene in drugače preobremenjene in imajo svoje otroke v otroškem vrtcu, tem- ki je važnejše, pa ostane skrito. Glavna naloga vrtca, vzgoja otroka, ostane neopaženo, tiho delo vzgojiteljice. Končno je seveda tudi igra predšolskega otroka zelo važna zaposlitev, ki terja od otröka, da razvija svoje sposobnosti. Ob igri se razvija otroku njegova domišljija, spretnost in tudi vztrajnost. Pa ne samo igra, ampak tudi ves potek zaposlitve služi razvoju otroka. Razni sprehodi, ki jih prirejajo vrtci, imajo namen razširiti obzorje otroka. Pri njih navajamo otroka na opazovanje narave. V pravljicah se Kri vsebuje zelo veliko beljakovin, nekaj vitaminov, maščob in mineralne soli in prav toliko vitamina B, kakor kruh, ki ga spečemo iz moke, ki je pomešana z otrobi. Njena prednost je v tem, da telo izrabi 90 % njene hranilne vrednosti. Uporabimo jo pri izdelovanju klobas, juh, svsijkov in raznih omak. Zlasti poznamo na deželi zelo veliko jedi, pri katerih uporabljajo gospodinje kri. Jetra lahko vsestransko upo- urejuje otroška fantazija, se poraja v otroku želja po samostojnem pripovedovanju. Pesmi in deklamacije v vrtcu pa služijo za lepšo in pravilnejšo izgovorjavo. Vsa zaposlitev, vse spretnosti, ki .se jih vadi otrok V vrtcu, vse ima namen pravilno tazviti duševnost otroka. Otroški vrtec pa ne skrbi le za otrokov duševni, temveč tudi za telesni razvoj. Pri igri se krepijo posamezne mišice otroka, pri telovadbi pa vse telo. Tako se otrok počasi navaja premagovati razne ovire in navaja se na življenje v družbi ostalih otrok. Vadi se tudi tovarištva. Vse to je važen prehod za otroka, preden začenja hoditi v šolo. Otrok v vrtcu podzavestno čuti, da ima poleg doma še nekoga, ki skrbi zanj, da je poleg staršev še družba, ki ji ni in ne sme biti vseeno, kakšen bo naš mladi, doraščajoči rod. rabimo. Zelo prav bi bilo, če bi bila večkrat v sestavu našega jedilnika. Goveja jetra so razmeroma poceni, a vendar prav tako zdrava kakor telečja. Samo da moramo goveja jetra, ki jih narežemo nana tanke rezine in jim odstranimo vse kožice, položiti v surovo mleko, da izgubijo oster in neprijeten vonj. Nato pa jih z nekoliko moke hitro opečemo. Lahko pa jih tudi uporabljamo za razne cmoke, raguje in omake. Prav tako kakor jetra je zelo hranljiva vranica, ki jo lahko uporabljamo za vranične klobase, vranične cmoke in za razne juhe in omake, kakor jetra. Krompir evi rogi loki Potrebujemo 10 dikg surovega masla ali margarine, 10 dkg moke, 10 dkg kuhanega in pretlačenega krompirja, sol, 1 beljak, 0.25 kg sesekljan^ gnjati ali salame. Iz maščobe, moke, pretlačenega krompirja in soli ugnete-mo gladko testo, ter ga denemo na hladno počivat za eno uro. Potem ga razvaljamo, razrežemo • na četverokotnike, le-te potresemo s sesekljano gnatjo ali salamo in zvijemo v rogljičke. Rogljičke zložimo da pomazan in pomokan pekač, jih pomažemo z beljakom in spečemo. Serviramo lahko tople in mrzle. Ing. Inž«» Sedlar: (Nadaljevanje) Vtisi i ekskurzije ugaslaisnskfh rudereu po Angliji V Londonu si nikakor ne sveta, ki bo prišel že čez sto »”« "«»>"“ w* s&äs ri.,a.*MS parka. To ie nekakšen rezert at se spet ogreva ^ restavrirani v morju preče strogih predpi- budizem, drugi za razne vrste ,ov in življenjskih običajev, utopičnega socializma, sufra-tjer si posameznik lahko da žetka zahteva obnovitev matri-luška temu, kar mu leži na arhata. Najdeš pa seveda tudi srcu, in izpove lastne nazore, takše govornike, pri katerih že Park je izredno obširen, obdan precej sumiš, če se jim kolesca i» z visoko ograjo, drevesa so v glavi še pravilno vrte. Takšni tafa mogočna in visoka, po zahtevajo, da je treba razbiti večini listavci Med skupinami vse stroje, ali da je potrebno lreves sc širijc livade, po ka- posebno zaščititi opice. So pa l.crib se lahko mirne duše spre- seveda med govorniki tudi resni bajaš, ker nisi vezan na steze, ljudje, ki imajo zelo zdrave na-Pozcrnost ti pritegnejo skupi- predne nazore, le žal da ne nice ljudi, ki so se nabrale morejo dostikrat predreti z okrog govornikov. Za pranger njimi izven ograje Hyde parka, uperebljsvo ti govorniki naj- Na livadah parka naletiš na raz ifnejše pripomočke; neka- dekleta in žene, ki v travi sede teri cepetajo po mizah, drugi zasanjano gledajo v daljavo, na toppčejo po p ročicah in stolih, klepetave krožke, na požrešne •«'o na strtiv ti splezajo. Tu bralce, ki na trebuhu slona po-lišiš ognjevitega govornika, žirajo knjigo, na zaljubljene I i bruha ogenj na vlado i« Pare. ki na travi leže uživajo rmer.pi ministre z »okrasnimi« mlado ljubezen, ne meneč se za priimki. drugi rohni čez dvor mimoidoče na penzioniste.' ki iv. je anarhistični apostol cbujajo spomine na mladost. cjci trot ji oznanja novo vero ca dekleta, ki iščejo mo*kih. na Ui v živih barvah slika konec študente, ki sc uče za izpite, na ostarele žene, ki uživajo nad počasnim korakanjem. Mimo tega velikega človeškega cirkusa pa se počasi sprehajajo policaji in se sem in tja včasih malce nasmehnejo. London ima še neznansko veliko drugih zanimivosti in znamenitosti, ki pa si jih pri kratkem bivanju v Londonu ne moreš vseh ogledati. Posebna znamenitost je Britanski muzej, kjer se sprehodiš skozi kulture vseh narodov od Asircev do Aztekov, mimo Bušmanov in Samojcdov do človeka današnjih dni. Nič ujanj znana ni Narodna galerija v severnem delu Trafalger Square na Tra-falgarskcm trgu z eno izmed največjih zbirk slik vseh slikarskih šol na svetu. V Galeriji Tate vidiš našega Mcštro-viča. Prirodoslovni muzej je pravo čudo skoraj nepreglednega števila zljirk. Živalski in botanični vrt sta baje največja na svetu. Palača borze v stilu grškega templja s korintskimi stebri v pročelju, Pavlova katedrala, Angleška banka. Indijski dom, županova rezidenca in druge palače privabljajo stalno množico tujcev, ki neutrudno pritiskajo na sprožilce fotografskih aparatov. Ko se zmrači, se v Londonu vrvež po ulicah poleže. Tedaj «živi Piceadilly, londonski Pi-gale. zabaviščna čel rt Ti. «•* gnete na ulicah na tisoče in ti- soče ljudi vseh narodnosti in ras. Na pročeljih starinskih visokih hiš s«, vžiga ln ugaša na milijone raznobarvnih žarnic in neonskih cevi od streh do pločnikov. Ulice so zalite z žarko, mavrično utripajočo bleščavo, ki daje obrazom, posebno temnopoltim, nekak pošasten odraz. Zamorci dobe v rdeči svetlobi nekakšno kuščarsko zeleno polt, Egipčanka» se modri odsvit vpija v široke beločnice in daje očem videz mrzle magičnosti. Tu se vrste variete za varietejem, najbolj znan je Folics-Bergčre, plesišča, bordeli nočni klubi In beznice, restavracije in gledališča, kinematografi, pa tudi cerkve so vmes in trgoviqe s perilom, in draguljarne, ki so odprte tudi zvečer. Med sedmo in deveto uro postaja po ulicah na stotine prostitutk, ki iščejo kliente. Po ogledu nočnega Picca-dillyja smo bili povabljeni v gledališče Casino kjer smo si ogledali predstavo cinerame. Poleg gledališča Casino v Londonu Je namreč le še eno gledališče v Parizu v Evrop), ki predvaja filme po sistemu cinc-rame. Gledališka dvorana je dcer zelo prostorna in dovršeno in bogato opravljena, ko pa stopiš vanjo, imaš vtis. kakor da si «•topil v grobni"« Vse stene in |-I»n «-o t~' ‘ • Črrp-.l le-ll razsvetljava jc ,»iitnj'..a, le- stenci in svečniki pa so izoblikovani kot nagrobne svctiikc. Poleg parterja ima gledališče še balkonske lože v več nadstropjih. Celotno odprtino odra zavzema projekcijsko platno, ki je ubočeno in meri po dolžini najmanj trideset metrov, visoko pa je vsaj šest metrov. Sliko mečejo na platno štirje projektorji, ki delujejo sinhrono. Vsak projektor ima tudi svoj tonski oddajnik in so vključeni prav tako tudi vsi štirje zvočniki istočasno. Projektorji in zvočniki pa so razpostavljeni po dvorani tako, da se ustvari prostorska plastika zvoka in slike na platnu. Filmski programi so ameriški in predstavljajo nekakšne omnibus filmske slike. Kot uvod v program so predvajali kratek historiat razvoja filma od ca-mere obscurc do cincrame in cinemascopa ter plastičnega filma. Sam program se je začel pri zastrtem platnu. Oder in filmsko platno jc zagrinjala rdeča baržunasta zavesa, iz zvočnikov pa ata zadonela dva stavka iz dveh Haydnovih simfonij. Brez pretiravanja moram trditi, da je bila zvočna interpretacija popolnejša, kakor da bi poslušal Haydna v koncertni dvorani. Grupacijo instrumentov so namreč izvršili zvočniki tako, da je ena stran dvorane prenašala godala, druga pihala. trelja tolkala in četrta brenkala. Posrečena razporeditev zvočnikov pa jc v potrebnih pasusih zlivala celotno inslrtimeiTa ijO v akustičnem središču, drtig'C pa instrumente spet ločila tr’ u, da si imel vtis. da dihajo M ;-virji melodijo nekje iz lcviii balkonskih lož, flavte p v sc oglašajo z desne strani parter'a. Ko jc simfonija izzvenela, s: Je zavesa razgrnila ln na filmskem ekranu se je pokaal neverjetno sestavljen velikanski tobogan, po katerem se j: varila električna lokomotiva. F.'r f' je pri prikazovanju tudi toborrn dvigal in padal, in to v .'.c skupaj s precejšnjo br-'::i, ri lr.;cl — posebno še zaradi < ' n'- sti platna, ki te c'.(V kot Širok plašč — ' se ti želodce dviguj; 'n rc*t ’ jc lokomotiva pridi .’ It i V-šine po toboganu v p- 1 platna in sc z bliskov!'o 1 ' 1 plastično povečala Ir lil''’, nekam v sredino dvom .c, -i nehote zaprl oči... Kot naslednja film?'’:» > ' Je bilo prikazano prvo d' " iz Verd'jcve Aide ir r ” ? Scale: izredna rlasti' ~ ’• te prlrodne barve, v.- ' ’ filmsko platno ln rl” ‘ ' terprctacija s« pav" ■" ' '• prisostvoval škorci d 'r” mu sprevodu dubp-; --faro "lom in rajanju r' in plc«alk. iNada,.,t Va.ji PROSLAVA 8. MARCA V HRASTNIKU Občinski ljudski odbor v Hrastniku je priredil v četrtek, §■ marca dopoldne sprejem 25 ženam-aktivistkam in borkam. V lepo okrašeni dvorani je vsem zbranim spregovoril o pomenu Dneva žena predsednik občine tov. Stanko Brečko. Po govoru so priredili ženam majhno zakusko, nekatere pa so bile tudi obdarovane. Popoldne sta bili v počastitev tega praznika slavnostni akademiji v dvorani »Svobode I« in »Svobode II«. V kulturnem sporedu so nastopile skoro vse društvene sekcije. j. k. S. marec v Brež.cah Dan žena smo proslavili z lepo uspelo večerno akademijo. V skoro 2-umem sporedu so se po otvoritvenih besedah o pomenu bodo izvedli šahovsko tekmo- ženskega praznika vrstile krat-vanje v vseh odredih, zmago- ke to-äke, v katerih sta nasto- Mvjy KRMELJ Volili bodo najboljše. — Kolektiv podjetja »Elektro-Trbov-lje« se marljivo pripravlja na volitve v novi delavski svet. Po delavskih enotah je bilo že več sestankov, na katerih so podrob- valci pa bodo odšli tekmovat še na okrajno prvenstvo v Trbov- pala cba otroška vrtca, pionirji osnovne šole in gimnazije ter ljah. Nadalje bodo priredili vsi mali gojenci glasbene šole. Šte-odredi več izletov v bližnjo vilni navzoči starši in ostalo okolico, združenih z raznimi občinstvo je bilo z izvajanjem športnimi in kulturnimi točka- prav zadovoljno, mi. Ta praznik pa je Društvo pri- Omenimo naj še, da imajo jateljev mladine proslavilo še za letos v načrtu organizirati drugače. Pionirji so obiskali za-tudi »Pionirski festival«. služno ženo tov. Trtico, žene od- Popravilo šolskih zgradb. — bomice pa matere padlih borcev Letošnja zima je napravila po in bork, tovarišice Tilerjevo, hrastniških šolskih poslopjih Poljanškovo. Smrekarjevo in KRMELJSKI RUDARJI BODO vse organizacije v kraju, še po-VOLILI 27. MARCA sebno pa Zveza komunistov. Te Kot povsod po domovini, ta- Pplitične in družbene organiza- ko so se tudi že pri rudniku cije so se lotile naloge z veliko ne je razpravljali o pomenu, in v Krmelju začeli pripravljati vnemo-in v ta namen priredile vlogi delavskih svetov in pre- na volitve v novi delavski svet, vrsto posebnih sestankov. gledali kandidatno listo, ki bodo 27 marca Tuc^ novoizvoljeni odbor sin- • v kratkem bodo sklicali tudi Sindikat je na svoji seji, ki dikalne podružnice krmeljskih je bila pred nedavnim, sestavil rudarjev je krepko stopil- v «k- kandidatno listo in sklenil, da c\l° 23 pritegn-tev se preostalih bodo v ta pomemben organ iz- c anov delovnega kolektiva volili najzavednejše in najbolj-............ , ... ... ... .—— j- ——--- še delavce, v prvi vrsti člane llkor 1111 danes rudnik, jih mesta Trbovlje občni zbor, ki ........ ’____. , So tmrtnn ni nknli 7(1 v smdikal- • ____ sindikat. Od 416 delavcev, ko- množičen sestanek, na katerem bodo sestavili enotno kandidatno listo. D. F. 0?CNI ZBOR ZROJ. — V začetku tega tedna je imelo ZROJ mnogo škode na strehah in vodovodnih napeljavah. Da se ta popravila izvedejo pravočasno, so pri svetu za šolstvo LO občine Hrastnik imenovali posebno komisijo, ki se je svoje-ga dela lotilo s precejšnjo vne-Uspela razstava ob zaključku mo. J K. tečaja. — Kot smo že poročali, je bil v Sp. Hrastniku kuharsh: in šiviljski tečaj, ki ga je ob iskovalo 50 žena in deklet. Tečaj so pred nedavnim z uspehom zaključili. Tečajnice so ob koncu priredile lepo gospodinjsko razstavo, na kateri so pokazale, kaj so se naučile. Razstavo je obiskalo okoli 500 Hrastničanov. Hrastniški pionirji na Dolu. ■— DPD »Svoboda« na Dolu je pred kratkim povabilo pionir j" odreda »Partizan Luka« v Zg Hrastniku, naj obiščejo Dol kjer jim bodo uprizorili igrico »Rdeča kapica«. Vabilu se je odzvalo 250 pionirjev, med njimi tudi nekateri taki, ki v tem kraju sploh še bili niso. — Z uprizoritvijo igre so bili vsi zadovoljni. O delu pionirske sekcije DPM. — Pionirska sekcija pri Društvu prijateljev mladine v Hrastniku je prejšnji teden sklicala prvo sejo vseh starešin pionirskih odredov in vodij mladinskih sekcij vseh društev v občini. Na tem sestanku so govorili precej o tem, kako bi delo mladine še bolj poživili. V zvezi s tem so napravili nekaj sklepov. Izdelali so tudi načrt pionirskih prireditev*. Najprej Tcmšetovo. Primemo so se jim zahvalile za žrtve, ki so jih doprinesle v narodnoosvobodilni vojni. Društvenice nišo pozabile tudi partizanske družine Prišel, stari ženi Stmadovi v Krški vasi so pa nudile pomoč v živilih. sindikata. ZK in proletarce, ne pa večjih kmetov. Rudnik rjavega premoga šteje danes 416 članov. V podjetju delovna sila ni problem. Kot so nam povedali, bi se želelo zaposliti še okoli 60 ljudi. Omenimb še, da je rudnik s 1. marcem odpustil 14 ljudi, v glavnem večje kmete in njihove sinove. Ti se bodo lotili intenzivnejše obdelave svoje zemlje. še vedno ni okoli 70 v sindikalni organizaciji. Upamo, da bodo čez nekaj mesecev tudi v tem pogledu * doseženi razveseljivi uspehi. * je bil polnoštevilno obiskan. Poročilo o delu organizacije rezervnih oficirjev je podal predsednik tov. Žužek, ki je med drugim poudaril, da bo v bo-CERKLAJE doče še bolj potrebno skrbeti za strokovno usposabljanje čla-Tudi v Cerkljah so že zaklju- nov ZROJ, čili tečaj Rdečega križa. Tečaj je vodila tov. Emilija. Jazbečeva. Upamo, da bodo nove aktivistke oživile delo RK v Cerkljah, ki je doslej le životarilo. Poročilu je sledila živahna diskusija, v kateri so posamezni člani stavili več koristnih predlogov za nadaljnje delo organizacije. ' ŠTEVILO ČLANOV SZDL PORÄSTLO ZA 80% Do nedavnega je bilo število •lanstva SZDL v Krmelju še zelo nizko, v zadnjem času pa se je položaj v tem pogledu že precej izboljšal Ljudje so doumeli bistvo in pcmen te naše največje organizacije, ki se je porodila v najtežjih časih naše narodne zgodovine — v NOV, in se vse bolj vključujejo vanjo. Da je članstvo SZDL porastlo' dotnim kmetom za 80%, slo'^LnJfa trgov_ °b zaključku uspelega tečaja so podjetja »Preskrba« s dekleta priredila lepo kuharsko in šiviljsko razstavo, ki si jo je ogledalo lepo število Senovča-nov. Poleg tega so tečajnice priredile zvečer tudi pisan kulturni program. Med drugim so na tej prireditvi uprizorili L'>hrtovo »Zupanovo Micko«. Senovega, Ta je bila že dolgo časa slabo založena. Ljudje so spraševali po marsičem, a največkrat so dobili odgovor — nimamo! Ljudem ta »nimamo«' ni bil razumljiv. Kdo je bil kriv, da v trgovini ni bilo tistega, kar so kupci želeli, še ni znano. Zato so bili ljudje prisiljeni kupovati blago tam, kjer so ga 'nneli. In do najbližje trgovine la Blanci, Senovem ali v Brestanici je najmanj dve uri hoda. S tem pa so ljudje izgubili premnogo dragocenega časa. Ni mladine, ki si močno želi, da bi bil v vasi končno ustanovljen mladinski aktiv. Prav tako želijo v kraju, da bi jih kdaj pa kdaj obiskal potujoči kino. VRHOVO Prosvetno društvo na Vrhovem je priredilo za 8. marec veliko proslavo z bogatim kulturnim sporedom. Ob tej priložnosti je nastopil tudi domači pevski zbor, prav tako so čebelarstvo pri OZZ Krško. Na imela na zalog; razne male po- x i i — 1 ^ /In «%**» o »Mladinski psihologiji --------------- ?tanje v domači trgovini izboljšalo. Minevali so meseci. Položaj Se ni zboljšal — trgovino so za-Prli! Ljudje pa so sprašujejo: »Za-smo ob trgovino?« Na Se-«ovem pri »Preskrbi« pa so na-»r* jzgovor: ker poslovalnica v ali£ovcu ni rentabilna! Ta izgovor je precej jalov. Hudje pod Bohorjem dobro ve- nega dne smučarske in sankaške tekme. Tekmovanje je kljub močni odjugi dobro uspelo. Posameznih teku.jvanj se je udeležilo 20 smučarjev in 20 sankačev. V'smučanju si delita 1. mesto učenca 7. razreda Jože Nogra-šek in Jože Majcen, pri mlaiših pa je bil najboljši Anton No-grašek. Pri sankačih pa sta 1. mesto j-p-'-Vr, Sen*— in 7~'»-irc. NOVO PREDAVANJE LJUDSKE UNIVERZE — Pred kratkim je Ljudska univerza v Radečah priredila že deseto predavanje v tej sezoni. Tokrat je bilo na dnevnem redu predavanje tov. ing. Vahtarjeve pod naslovom »Spoznavajte zvezdnato nebo!«. Predavanje so spremljale skioptične slike in risbe. Prihodnjič bo predaval profesor Pešec o razvoju gledališke umetnosti od antike do danes, v katerem bo posebno poudaril razvoj slovenske dramatiko. Tudi to predavanje obeta biti zelo zanimivo. »DIJAK PROSJAK« PONOVNO NA ODRU. — V nedeljo, 18. t. PROSLAVA DNEVA ZENA. O DELU »SVOBODE — BRATOV MILAVCEV«. — To društvo; ki deluje v okolici Brežic, je zajelo v svoje vrste precejšnje število delavcev in uslužbencev okoliških podjetij in tudi kmečke mladine. V društvu deluje gledališka in šahovska sekcija ter knjižnica. Igralska družina se je Se predstavila občinstvu z igro »Vdova Rpšlinka«, sedaj pa pripravlja igro »Poslednji mož«. Tudi šahovska sekcija je delavna, Pred nedavnim je priredila svoj prvi turnir. V šahovski sekciji deluje tudi pionirski krožek. Knjižnica ima kar precej bralcev, le po številu knjig je še zelo skromna. Društvo upa, da jo bo v kratkem lahko izpopolnilo Društvo namerava ustanoviti še nekaj novih sekcij, tako n. pr. pevski zbor ki ga bo vodil tov. Baškovič, nadalje godbo pod vodstvom tov. Raucha. Omenimo še, da namerava društvo prirediti tudi nekaj predavanj. STROKOVNA PREDAVANJA. — Prostovoljno gasilsko društvo Brežice-okolica je priredilo v zadnjem času več strokovnih predavanj skupno s praktičnimi vajami, ki so gl» silcem mnogo koristili. KMETIJSKA KNJI2NICA. — V prostorih Kmetijske zadruge v Lenartu pri Brežicah posluj* dnK fetrtek, 8. marca so tudi kli°Y?ka dekleta uspešno za-„.JUClla tečaj RK. Pod predsed- m., in v nedeljo, 25. marca, obakrat ob štirih popoldng, bo- manjem sledile, predavanjem iz do v Radečah ponovili uspelo gospodinjstva in hranoslovja ter recitacije, sodeloval pa je tudi opereto »Dijak prosjak«. Ker praktičnim vajam v kuhinji, videmski oktet. Po proslavi je bosta ti dve predstavi verjetno Prav tako so se zanimale ' za društvo priredilo čajanko, ka- zadnji uprizoritvi tega dela, ženska ročna dela in šivanje, tere se je udeležilo precejšnje opozarjamo nanji prebivalce število žena in ostalih. Radeč in okolice. Zveze z vlaki V nedeljo, 1.1. marca je dru- so ugodne, štvo »2ena in dom« pogostilo Prihodnji mesec nameravajo male cicibane iz otroškega Radečani gostovati s to opereto vrtca v Krškem. še po drugih krajih Zasavja. — V Radečah so morali- pre- kmetijska knjižnica, ki razpostaviti proslavo Praznika žena ................. za teden dni. Zamislili so si jo v obliki predvajanja operete »Dijak prosjak« ob kateri pri liki bi bil tudi govor o pomenu Dneva žena. Zaradi obolelosti nekaterih igralcev-pevcev pa je ta slovesnost preteklo soboto odpadla in bo danes, 18. marca IZ ČATEŽA Nedavno so ^ Čatežu skončali enomesečni gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 23 tečajnic z območja čateške in krškova-ške KZ. Tečajnice so z velikim zani- laga z raznimi kmetijskimi strokovnimi knjigami, Knjižnica je odprta vsako nedeljo dopoldne. Kmetje radi segajo po strokovnih knjigah. LEPA PROSLAVA. — Naj-mlajši v Lenartu ki obiskujejo otroški vrtec, so se za praznik svojih mamic prav skrbno pripravili. 8 marca so nastopili S pevskimi točkami in deklamacijami prav tako so pripravili razne igre, plese itd. V » ZAPELA Ob zaključku tečaja so dekleta priredila na šoli zelo uspelo razstavo ročnih del in izdelkov kuharske umetnosti, katero si je ogledalo precej domačinov in gostov. Igralska družina Kmetijskega posestva »Rdeča zvezda« iz Stare vasi bo v nedeljo. 18. t. m. uprizorila v dvorani gasilskega in kulturnega doma v Kapelah ob 15 uri komedflo »Kam iz zadreg?« Pozdravljamo kulturno delo igralske skupine, ki bo gostovala v Kapelah, in ji želimo obilo uspeha. D. V. KULTURNO.PROSVETNI ZAPISKI Osem sindikalnih društev učiteljev IZOBRAŽEVALNO DFLO V in profesorjev pred reformo šolstva RADEŠK1 OBČINI NAPREDUJE (Nadaljevanje) V prvi polovici lanskega leta so bile razprave o reformi šolstva zelo pogoste in žive. Zajemale so vedno širši krog ljudi: individualne razprave so prešle v učiteljske zbore, v sindikalna društva, na občne zbore in kongres v Opatiji. Tudi naša prejšnja okrajna društva učiteljev in profesorjev so prispevala svoj delež. Imenovane so bile posebne ožje komisije, ki so zbrale in uredile material ter ga posredovale Centralnemu odboru in kongresu Komisije so poleg osnovnih načel za reformo našega šolstva predvsem poudarile naše poglede na osemletno obvezno šolanje, sedanje učne načrte in politehnično vzgojo šoloobveznih otrok. Na ta način se je zbralo precej materiala ter olajšalo in pospešilo delo republiških in zvezne komisije za re- formo šolstva. Razprave so se prenesle v le-te, ki naj bi pred ponovno in še širšo javno razpravo izdelale enotne kriterije in za začetek nadaljnjega razpravljanja in praktičnega reformnega izvajanja osvetlile osnovna načela — gospodarska in družbena premikanja in o jih odraz v kulturi in prosveti Zato je razumljivo, da smo v drugi polovici lanskega leta in ob prehodu v novo leto z zanimanjem pričakovali takšne širše in globlje razpravljanje šc posebej pa rezultate komisij ki so redko in skopo seznanjale javnost o svojem delu. Zapisal sem že, da bo ta material v kratkem dotiskan in poslan vsem šolam, sindikalnim društvom, občinskim in okrajnim ljudskim odborom, družbenim organizacijam, posameznikom, ki se živo zani-maio za naše izobrazbeno in vzgojno delo, in po našem predlogu tudi večjim delovnir kolektivom. Vsi, celotna družba je dolžna, da poseže v to revolucionarno delo na področje našega šolstva in predlaga ter od-. loči, kje je mesto šole v socialistični družbi in kako oboje povezati z trdnimi vezmi. Vsak član našega sindikata je dolžan pokazali kar največ pripravljenosti, prizadetosti in odgovornosti, da bo lahko dojel družbeno in revolucionarno bistvo reformiranja tčr se tako pridružil vsem, ki teže za kulturno in prosvetno rastjo državljanov. • Šola in učitelj morata izhajati iz resničnega življenja in istočasno vzgajati in pripravljati mladino za to življenje. Nihče ne more trditi, da tega nista delala tudi doslej; res pa je, da v manjši meri. kakor bi bilo za naše družbeno stanje potrebno. Učitelj je čutil, da šola ne gre skladno naprej 7 drugimi področji. in zahteval spremembe. Zato je že več let kazal reformna prizadevanja in postavljal zahteve po spremembah učnih načrtov, šolskega sistema, izobraževanje šolskega kadra in ureditve delovnih pogojev v šolah, da bodo vsaj malo podobna novemu času in delovnim prilikam drugod, ki so nas prehitevale. (Nadaljevanje sledi) V novembru lanskega leta se je na pobudo Okrajnega odbora SZDL v Trbovljah formirala pri Občinskem odboru Socialistične zveze v Radečah komisija za splošno izobraževanje z nalogo, da prouči možnosti ustanavljanja raznih oblik izobraževalnih institucij za vzgojo in izobrazbo, zlasti še našega vaškega človeka Čeprav komisija ni redno zasedala oziroma vsi njeni člani niso bili aktivni, lahko danes z zadovoljstvom gledamo na uspehe njenega prizadevanja. Tu pa seveda ne smemo prezreti zaslug vaških odborov SZDL, ki niso majhne. Povsod tam, kjer so bili odbori SZDL delavni, je bila tudi akcija na izobraževalnem področju uspešnejša kot drugje. Oglejmo si na kratko opravljeno delo. Kmetijsko-nadaljevalna šola je bila v Svibnu in jo je redno obiskovalo 18 mladincev. Na njej so proučevali kmetijske strokovne predmete strokovnjaki OZZ in še drugi. Spomladi bo šola nadaljevala s praktičnim poukom. S tem bodo tečajniki izpopolnili že pridobljeno teoretično znanje. Nato si vsi želijo ogledati kakšno sodobno urejeno kmetijsko gospodarstvo in prosijo pristojne činitelje, da bi jim s finančno podporo omogočili tako poučno ekskurzijo. Tudi za vzgojo ženske mladine so Radečan: poskrbeli, saj je bilo na njihovem področju organizirano 6 gospodinjskih, pletilskih in šiviljskih tečajev, v katerih se izobražuje preko 160 mladink. Tečaji pa niso organizirani samo po tej plati, pač pa so v njih tudi predavanja iz zdravstva higiene, veterinarstva kmetijstva itd., katerim tečajnice z zanimanjem slede. Vendar pa ob vsem tem često nalete na težave, ki niso vselej lahko premostljive. Zlasti se porajajo težave s prostori, štedilniki, kvalificiranim strokovnim kadrom (kuharicam) itd. Tako so se morali v Zidanem mostu omejiti samo na šiviljski tečaj, čeprav je za kuharstvo še večje zanimanje. Ob vsem tem pa pripomnimo, da ni še opuščena misel na kuharski tečaj za Zidani most in Veliko Širje. Tudi kmetijska predavanja so dobro obiskana, žal le, da jih je premalo. Kmetijske zadruge v tem pogledu ne odigrajo vedno tiste vloge, ki bi jo morale. Nekatere zadruge rade zavzemajo oportunistično stališče (Loka), češ da kmetje ne kažejo zanimanja za predavanja. Praksa pa je pokazala Odrska smešnica ali „Matajev IVJatiia“ Delavska godba iz Trbovelj bo danes priredila celovečeren koncert V KRMELJU IN OKOLICI SO MARLJIVI Onstran rek» Save so na dolenjski strani pri Sevnici naselja: -Krmelj, Tržišče in Šentjanž, znana iz NOV po raznih spopadih naše vojske s krutimi okupatorji. Tod je nekoč živel in budil narodno zartest leta 1941. padli narodni heroj MILAN MAJCEN, na katerega ne bodo naši ljudje nikoli pozabili. Njemu v spomin je posvečeno tudi vsakoletno krajevno praznovanje v Krmelju in Šentjanžu. Po vojni se je življenje v teh krajih precej spremenilo. V Krmelju, kjer je rudnik rjavega tpremoga, ki daje zaposlitev tudi mnogim ljudem iz okolice, so pred leti zgradili poleg drugega tudi dokaj velik Kulturni dom, ki je postal žarišče kul-turnoprosvetnega dela v tem delu našega okraja. RUDARJI POJO, IGRAJO... V tem Kulturnem domu je danes skoro sleherni dan precej živahno. Rudarji, ki pred leti po utrudljivem delu niso imeli nobene prave zabave, hodijo sedaj k pevskim vajam, tisti, ki so pri godbi na pihala, se marljivo pripravljajo na svoje prve nastope, spet drugi pa iščejo razvedrilo z gojenjem kegljaškega športa. Toda kaj bi naštevali, poglejmo raje malo v posamezne sekcije in njih delo v letošnjem letu. Medtem ko se godba in pevci pripravljajo na svoje prireditve, so čiam gledališke družine ie pred časom začeli z deli za uprizoritev igre »C vrček za pečjo, ki jo bodo dali te dni na oder. Režijo igre je prevzel tov. ing. Burnik Gledališče se poleg tega pripravlja še na uprizoritev mladinske igre, ki jo bo zrežiral tov. Hrovatič. Zelo delavni so tud i člani kegljaške sekcije. Vsi se pridno urijo in pripravljajo na letošnja tekmovanja Omenimo naj še šahovsko sekcijo, ki prav tako ne spi. V Krmelju prirede včasih tudi predavanja Vsekakor bi bi- PROSVETNO DELO V OKOLICI Kako pa je s kulturne/prosvetnim delom v Šentjanžu in Tržišču? V glavnem še kar zadovoljivo. Seveda teh krajev ne moremo meriti s takšnim merilom, kakor n pr. Radeče in druge večje kraje. V Šentjanžu in Tržišču živi precej za kulturno in prosvetno delo vnetih ljudi, ki se udejstvujejo v tamkajšnjih prosvetnih društvih. Prvi imajo še dokaj zadovoljive pogoje za delo, pri drugih pa je slabše. Ti nimajo ustreznih prostorov in ni zato. nič čudnega, če si jih močno žele. Napačno bi bilo, če bi pri vsem tem pozabili omeniti še mladino iz Gabrijel, ki tudi na kulturnoprosvetnem precej dela. Mladim čanom je še posebno gledališka umetnost. področju Gabrijel-pri srcu -jak. O tem, kaj pomenijo danes in v prihodnosti zadružni domovi tudi za pisanost življenja po naših vaseh, v našem tisku le malokdo spregovori besedo. In vendar je prav v teh' na novo ustvarjenih kultumopro-svetnih centrih v naših vaseh marsikje vznikla dejavnost do vzgledne višine. Takšni trditvi v dokaz nam služi KUD »Otona Zupančiča« v prijetni vasici Artiče nad Brežicami. Po zadnji vojni skovano odrsko tradicijo tov. Ziherla in Smrekarja goji dalje domačin tov. Presker. Prejšnjo soboto in nedeljo seje številnim in hvaležnim gledalcem predstavil s Skrbinškovo dramatizacijo Mumikovega »Ma: tajevega Matije«. V komediji bi res zaston iskali zabavne osti, ki bi se ko ristno lotila te ali one današnj slabosti na podeželju ali v mestu. To pa bi bilo tudi nespametno, saj je delo nastalo v čisto drugačnih razmerah in v prejšnjem času. Zgodba o »Ma-tajevem Matiji«, zapoznelem primerku Jurčičevih junakov, v kateri le-ta s šegavo kmečko nerodnostjo osmeši pogospode-no sestro Speluzo, je pač skoraj vsakemu znana. Da je še živa in da še užiga, je potrdil" bližnja in daljna publika vasice. Jasno očrtane podobe odrskih likov, enostavno igralsko izražanje, razumljiva, čeprav •zaradi praktičnosti manj realistična scena — vse to ji je bilo v Artičah dovolj blizu. Zato tudi popolno razumevanje vsebine odrskega dejanja. Ce je v zgodbi današnjega človeka le kaj motilo, je bilo to smešenje nekaterih reči napredujoče tehnike. Danes si pač želimo, da bi se vas veselila koristnih novosti, in takemu smotru lahko koristi tudi oder. Pri teh rečeh nam pa »Matajev Matija« ne pomaga več. Ljudi samo zabava in jih sprošča. Še nekaj besed o igralcih. — Ovrednotena celota kaže razlike, ki gredo na škodo enotnosti igre. Dovršena je bila igra in maska Andraža Hudopiska (Tine Zupančič). Njemu se približujeta še Matajev Matija (Jože Kežman) in Krajanova žena Elizabeta (A. Cernak). Ostali so bili nekoliko šibkejši. Kljub nekaterim slabostim, kakor je na primer izbira dela in kvaliteta različnosti v igralskih močeh, pomeni »Matajev Matija« za podeželski artiški oder nov uspeh. M. P. Mladi pionirji in pionirke pod ajo postati dobri in vodstvom prof. Weingerla obet aktivni Svobodai ji losiD Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK (Nadaljevani«) *A.l hf*- J-W 1}£ 30. Zvitorepkin zagovor Ko pa sta Dremub in lisica dospela na dvor in je Zvitorepka ugledala toliko množico zagrizenih sovražnikov, ji je upadel pogum. Začela je že sama dvomiti, ali se ji bo mogoče izkopati iz mnogoštevilnih obtožb. A ojunačila se je spet . , in korakala pogumno vštric lo prav, da bi Jih imeli v bodo- Dremuha gkox, vrste 8V0jlh če še več. Umestno bi bilo, da vražnikov Tako sta prišla pred bi kakšno predavanje namenili preatol in Dremuh je šc „četudi tamkajšnjim kmetovalcem, p(.u, Iisiei. ))Sestranat zdajle ki bodo prav gotovo z zanimanjem poslušali predavanje o naprednem kmetijstvu itd. V KNJIŽNICI JE VEDNO VEC BRALCEV Društvo »Svoboda« v Krmelju upravlja že nekaj časa tudi ■knjižnico, ki pa je po številu in izbiri knjig še bolj skromna. Toda upamo, da bo kmalu bolje. Omeniti moramo, da se v kraju poleg mladine vse bolj in bolj zanimajo za branje lepih zvestim pristašem, kimajočim ji knjig tudi starejši ljudje. Sedaj izpodbujevalno. je knjižnica ob nedeljah dopol- In lisica je pogumno stopila dne (takrat je namreč redno pred Miroljuba in spregovorila: odprta) vedno polna domačinov »Vsemogočni, ki mu je vse očito, in Okoličanov. vas ohrani, milostni gospod in pokaži svojo bistroumnost in glej, da kake neumne ne zineš! Saj veš: Kdor se s pametjo skrega, ne spfavi čolna do brega!« »Hvala ti lepa za tvoj nasvet, mili bratran!« je odgovorila Zvitorepka in se ozrla po nešte-vilni množici, ki se je zbrala pred Matjaževo pečjo. Tema zagrizenih sovragov je srepo strmela vanjo in le tu pa tam se je njen pogled ujel s kakim kralj, in ščiti našo plemenito gospo kraljico! Naj vama da modrost, da bosta ločila ljulko od pšenice! Kajti dandanes se klati po svetu marsikak nepridiprav, ki se mu od zunaj ne pozna, kakšen je zares. Da bi bilo slehernemu na čelu zapisano, kar misli v srcu, in da bi vi, gospod kralj, brali razločno, kako sem vam jaz vdana! Pa navzlic temu me hudobni jeziki ne puste v miru, kajti moji sovražniki so me pri vas nesramno očrnili. A jaz se tolažim s tem, da moj izkušeni in modri kralj ne verjame praznim kvan-tam, marveč da sodi le po svojem lastnem prepričanju. Kdo neki more trditi, da vas je že kdaj naplahtal? Kdo more reči. da je kralj Miroljub že kdaj potlačil pravico v prah?« »Nesramnica!« jo nahruli kralj. »Tvoje predrzno gobezdanje ti to pot ne pomaga prav nič! Ti navihanka si me že prevečkrat nalagala, da bi ti še kdaj verjel! Tvoja igra je končana! Kako mi zvesto služiš, to se pač vidi na kuncu in umorjeni Kro-kači. Da ni tudi nobene druge krivde na tebi, bilo bi že samo to dovolj. Toda vsak dan mi prihajajo nova poročila o tvojem vražjem početju. Ti si mi zrel ptiček, kolikor te je pod klobukom! Pa bodisi, da si še tako prebrisana in navihana, naposled si vendarle napačno naletela!« Tako se je kralj hudoval, a lisica si je mislila: »Groma, kako se bo to končalo? Jaz neumnica, da nisem ostala v svoji trdnjavi! Tu nimam dosti časa premišljevati, in vsak izgovor bi bil dober, tudi če ga pes na repu prinese! Izviti se moram, pa naj velja, kar hoče! Poskusimo torej!« »Mogočni knez, visoki kralj in gospod,« prične Zvitorepka, »ako menite, da sem zaslužila smrt, ste gotovo napačno poučeni in jaz vas prosim, poslušajte tudi mene. Ako bi bila res količkaj kriva, menite II, da bi prišla sama pred visoko sodišče? Ste li že kdaj čuli, da je bila Zvitorepka tako nespametna? Če bi imela težko vest, ne bi za noben denar na svetu zapustila svoje trdnjave, kajti tam sem svobodna in se mi ni treba bati nobenega sovražnika. A ker vem, da sem nedolžna, zato sem tudi prišla iz lastnega nagiba semkaj!« (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 10. številke Na mično uganko, ki smo jo prinesli v 10. številki našega lista, so nam številni pionirji in pionirke sporočili, da je pravilen odgovor nanjo: maček, kajti le maček je najbolj podoben mački. 2reb je odločil prvo nagrado za rešitev uganke Marjani Dolinšek, učenki II. razreda nižje gimnazije v Hrastniku — drugo nagrado pa je žreb prisodil Antonu Lisacu, učencu 4. razreda osnovne šole Primož, Preska štev. 8, pošta Studenec pri Sevnici. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za pošto in ljubeznive pozdrave prisrčna zahvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za nase pionirje Pred kratkim smo nekje slišali sledečo uganko. Kaj pravite, kaj bi to bilo? Uganka sc glasi: TENKA 2ICA, V 21CI ISKRA, V ISKRI NOVICA! Ce boste uganili, kaj bi to bilo, nam pišite do nedelje 25. marca opoldne. Za rešitev uganke bosta dobila dva izžrebanca vsak po eno lepo mladinsko knjigo. Pri odgovoru seveda ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi. razred šole, ki jo obiskujete, ter pošto in kraj, kjer ste doma Uredništvo prav obratno. Prav bi bilo, da bi se vse KZ zavedale, da je treba znanje njihovega članstva izpopolnili. Za to nalogo so v prvi vrsti poklicane prav kmetijske zadruge. Ko se mudimo pri izobraževalnem delu, ne smemo pozabiti radeške Ljudske univerze, ki deluje že nekaj let. Skraja so na njej predavali v glavnem strokovnjaki iz Celja in še od drugod, manj pa domačini. Toda predavanja so bila slabo obiskana. Sedaj, ko so predavatelji domačini, se je položaj vidno izboljšal, saj je dvorana »Jadrana« pri vsakem predavanju skoraj nabito polna. Se neko novost so uvedli: vsa predavanja spremljajo skioptične slike ali filmi, kar predavanje še bolj poživi. S takim delom Ljudske univerze v kraju smo lahko zadovoljni, zlasti še, ker s svojim delom prodira tudi že v okoliške kraje (Zidani most, Loka, Vrhovo) in tudi tamkaj prireja predavanja, ki so dobro obiskana. Tudi vodstvo mladinske organizacije v Radečah posveča veliko pozornost vzgoji svojega članstva. Mladinci so priredili predavanja v Radečah, Zidanem mostu, v Papirnici in drugod in se na njih seznanili z zgodovino SKOJ, z družbenim upravljanjem itd Zadnji dve predavanji je imel tov. Janez 2eleznik, o čemer je naš list že pisal. Radeški mladinci so se vključili tudi v šestmesečno tekmovanje, ki ga je razpisal CK LMS. Menda ne bo odveč, če rečemo, da niso med zadnjimi v okraju. J-k. Sea okra‘nera odiora Prešernove družbe Pred kratkim je bila v Partijskem domu v Trbovljah seja okrajnega odbora Prešernove družbe. Udeležili so se je delegati občinskih odborov Prešernove družbe iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Radeč, Sevnice in Brčžic. Navzoči so ugotovili, da se je Hevilo naročnikov knjig Prešernove družbe v zadnjem času v trboveljskem okraju pre-:ej pomnožilo. Na tem področju so dosegli zelo lepe uspehe v Brežicah, kjer se je odbor tesno povezal z ostalimi družbenimi organizacijami, zlasti še z ZK. V tem kraju so precej razširili mrežo poverjenikov in tudi močno dvignili število članov. Kakor je bilo razvidno iz poročil tovarišev s terena, je uspelo zainteresirati za knjige Prešernove družbe tudi ljudi pb laših vaseh, kar lahko samo pozdravimo. V zvezi s tem so tudi omenili, da kmetje žele, da bi pri bodočih izdajah knjig Prešernove družbe, zlasti koledarjev, gledali nekoliko tudi nanje. Posebno si žele, da bi koledar Prešernove družbe objavil seznam vseh sejmov v letu itd. Četrta premiera na odru „Svobode-Center“ Kakor prej več let ne, tako so v letošnji sezoni igralci »Svobode-Center v 'Trbovljah pridno na delu. Po igri »Skupno stanovanje-. »Ana Christie« in »Striček Snežak« so sedaj uprizorili že četrto delo, dramo Elmerja Harrisa »Molčeča usta*. To delo se je pravzaprav pripravljalo za počastitev Praznika žena. Tako premiera kot prva repriza pa sta bili podani Z vsem uspehom Dostikrat opažamo pri diletantskih prireditvah večji ali manjši razpon v kvaliteti igranja pri posameznih igralcih, v tej igri pa ne moremo tega reči. Vsi igralci so bili izenačeni in govorimo lahko samo o vodilnih in epizodnih vlogah. * celoti so se igralci potrudili, da bi zaigrali čim bolje, in to se jim je tudi posrečilo. Pa šc nekaj. Običajno se pri igrah posamezni igralci love okoli teksta. V tej drami pa je tekst vzorno tekel. Igro sta Zrežirala tov. Robert Plavšak in Milko Rak, zelo zahtevno sceno pa je prav dobre izdelal odrski mojster Bojan Žagar. Cujemo pa, da se igrate »Svobode-Center pripravljal0 že na peto gledališko igro v te! sezoni, in sicer na vohunske delo »Zadeva Altmark* v režij' tov. Kur la Malovrha. Ta sez?‘ na bo torej vsekakor plodovit® in pomeni dobro pripravo udejstvovanje na novem odri*j ki bo odprt v jeseni v veličastni stavbi novega Delavskega doma v Trbovljah. Deset let Ljudske tehnike Lepi uspehi klubov mladih tehnikov Na pobudo okrajnega odbora Ljudske tehnike v Trbovljah je komisija za šolstvo razpisala tekmovanje pionirjev in mladincev v spoznavanju tehnike. Po razpisu so bili pionirski odredi, klubi mladih tehnikov oz. mladinske organizacije na šolah razdeljene v posamezne tekmo-- valne skupine. Zanimivo je, da se niso iz višjih gimnazij, niti obrtnih oz. industrijskih šol odzvali pozivu in razpisu okrajnega odbora Ljudske tehnike. v klubih mladih tehnikov ves ca, drugi z Vidma, tretji pa iz čas angažirano kar osem pro-. Kapel. svetarjev. Navezali so nadalje stike s kmetijskimi strokovnjaki, ki so tudi imeli svoja predavanja. Na Vidmu je prevzelo vodstvo kluba mladih tehnikov Društvo prijateljev mladine, se pravi, da ni samo dolžnost prosvetnih delavcev, da se zavzemajo za naše •pionirje, temveč tudi ostalih množičnih organizacij, v prvi Vse navedene skupine so prejele praktične nagrade. Ostali udeleženci natečaja se bodo v drugem delu tekmovanja še bolj zavzeli in verjetno zavzeli vidnejša mesta. Leskovčani so za svoje delo prejeli prvo nagrado Glavnega odbora Ljudske tehnike v Ljubljani in sicer opravo za delavnico ter 25.000 din v gotovini. Tudi ostali so dobili praktična Vabilo Občinski odbor SZDL Trbovlje vabi vse delegate in člane na občni zbor, ki bo 23. marca ob 16.30 v dvorani restavracije Turist. ročil o prvem delu tekmovanja. Najbolj so zastopane "nižje gimnazije oz. osemletne šole, manj, vendar tudi v zadovoljivem ete- vrsti pa Društev prijateljev Bolj resno so se pripravili na mladine. Želeli bi bilo, da bi se darila in sicer več rez barskega in tekmovanje , učenci iz nižjih za drugi del tekmovanja zavze- mizarskega orodja itd. v skupni gimnazij in osnovnih šol ter do- li za pionirje poleg prosvetnih vrednosti 45.000 din. segli tudi lepe uspehe. delavcev tudi DPM, da bi se Prvi del tekmovanja je za- Komisija je prejela precej po- tekmovanja udeležila skoraj vse ključen. Nekateri klubi so do- šole v našem okraju ter bi na segli zavidljive uspehe, drugi pa ta način čim častne je proslavili so tekmovanje zanemarili. Po-desetletnico Ljudske tehnike, trebno je, da se drugega dela istočasno pa nudili mladini tekmovanja udeleže vsi pionir-vilu pa osn. šole. Najboljči od osnovno tehnično izobrazbo in ski odredi in mladinske organi-vseh klubov mladih tehnikov so jo hkrati vzgajali v ljubezni do zacije po Šolah, za kar naj poleg Leskovčani. Klub mladih tehni- ‘fizičnega dela. prosvetnih delavcev skrbe pred- kov imajo na osnovni šoli in Na nekaterih äolah je bilo sli- vsem Društva prijateljev mia-nižji gimnaziji. Skupaj je 228 g^ti opravičila: »Za to nimamo dine. Na ta način bomo poma-člancv. Ker je klub mladih teh- primernih prostorov, niti mate- nikev na nižji gimnaziji v Le- riala.« To opravičilo pa ne drži: skovcu zasedel prvo mesto, je tudi v Leskovcu so bili brez orodja in brez prostorov, a so kljub temu uspeli. Vidimo torej, da je z dobro voljo mogoče premostiti tudi največje težave. Delo pidi is&h odiedov morem® poživiti Na pobudo Okrajne zveze značko in legitimacijo, ter so Društev prijateljev mladine je vezani na odred le po pionirski bil v Hrastniku sestanek vseh obljubi in plačujejo dinar. Zato vodij pionirskih odredov na šo- smo tudi mi načeli vprašanje, lah hrastniške občine. Tov. Her- ali je mogoče, da učenec, ki je man Pečnik, šolski inšpektor pionir in še član enega ali več okraja Trbovlje, je na sestanku društev (Partizan, taborniki poročal o stanju in delu odre- itd.) plačuje rejino zahtevano dov v našem okraju in pouda- članarino pionirskega odreda, ril dve vprašanji: ali naj pio- Konične ugotovitve tega se-nirski odredi še v bodoče de- stanica ^ bile; pioturska orga-lajo tesno v sestavu šole, ali nizacija mora obstajati tudi v vredno, da se z njihovim delom nekoliko bolj seznanimo. V klubu delajo: foto sekcija, modelarski, elektro, kiparski, sploš-notehnieni krožek in krožek za napredne kmetijce. Njihovo delo je bilo razdeljeno v teoretičen in praktičen del. Samo praktičnih ur so imeli 3.976 ter so izdelali 65 avionskih modelov. IZ' Za dobre uspehe nagrade lepe Komisija pri okrajnem odboru Ljudske tehnike je v smislu razpisa tekmovanja prisodila naj se pionirji vključujejo kot bodoče, zlasti na šolah v vaseh, mladinske sekcije v društva in kjer drugih društev ni. Kjer so ... . . ., . . . . . naj se delo pionirske organiza*- društva, naj se pionirji vklju- gali k tehnični izobrazbi naše cije na šoli omeji le bolj na or- čujejo v mladinske odseke dru- mladine. ganizacijske oblike. štev, ker bodo le-ta ob dobri Istočasno pa bodo ponirji. v razgovoru smo ugotovili, da vzgoji pridobila naraščaj. Kdor lahko pripravili mnogo tehni. - v društvih uspevajo v delu se ne vključi v društvo, naj dela nih predmetov in z njimi obo- predvsem tisti mladinski odseki, v krožku pionirskega odreda na: gatili okrajno razstavo Klubov jjh vodijo učitelji ali profe- šoli, pionirski, odred/pa' mora mladih tehnikov, ki jo bodo v sorji in da imajo ti odseki tudi tudi v bodoče povezovati učence, , , ...... .. pravilno vzgojo. Slabše je tam, ki prizpavaj o pionirska ripčela, St^kruh\„m“ kjer so ti mladinski odseki pre- a se iz teea ali onega vzroka nacin je Franc Troha razpioaaL puščeni odbornikom društev, ki nikjer ne udejstvujejo. Več po- 64?7 kg kruha in se je, zalomo- v glavnem posvečajo mnogo Lnosti bo treba posUti vp?a- ra* ?govakr^ ?J*darÄT skrbi strokovnemu uspehu, pre- žanju dela izven šole za tiste sodiščem. ki^ ga^ malo pa mladino vzgajajo. V učence, ki imajo, v šoli slab bodo pri mladine Izgred sod sča Dne 13. januarja t. 1. je imel Jože Hribar, jamski delavec v rudniku Hrastnik nočno službo. Po končanem delu je odšel v rudniško kopalnico Ko se je umil, je odšel k -svoji obleki in se oblekel, V bližini pa je imel shranjeno svojo obleko tudi P I., ki je medtem odšel na delo Obdolženemu Jožetu Hribarju je bilo znano, da je imel P. I. v žepu svojega suknjiča karto za dvig pnezde, ki mu jo je tudi odvzel, nato pa s to listino odšel v rudniško blagajno, kjer je brez kakršnih koli ovir vzel mezdo prizadetega tovariša v znesku 16;210din. Zaradi tega kaznivega dejanja se je moral obdolženec zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer je1 dejanje priznal. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora. Predpise o cenah je kršil Franc Troha, pekovski mojster iz Zidanega mosta št. 14, je v svoji zasebn! pekarni v Zidanem mostu v času od 12. julija do 8 septembra p. 1. kruh iz krušne moke prodajal po 47 din za 1 kg čeprav je v navedenem času znašala po odločbi OLO Trbovlje št. 783 z dne lli s julija lanskega leta maksimalna «Sena navedeni' vr- začetku meseca maja odprli v Krškem v počastitev 10-letnic<3 Ljudske tehnike. Okrajni odbor Ljudske tehnike v Trbovljah vsem naprajen- _____ _ _ _ cem natečaja čestita k doseže- delali so več ptičjih krmilnic prvo mesto klubu mladih tehni- nim visoehom. hkrati na poziva pionirskih odredih pa se spet uspeh. V Hrastniku ter 8 stanovanjskih hiš in go- kov na nižji gimnaziji v Leskov- še ostric pionirske odrede, da zaradi tesnih prostorov v šolah Društvu prijateljev spodarskih poslopij v miniaturi, cu_ Drugo mesto so zasedli pio- se udeleže drugega dela tekmo- obnesejo pri delu le nekateri ustanovili pionirski odsek, ki bo nekaj metel itd. Iz.gline so ob- nirji iz Krškega, tretje pa z vanja m'"dih tehnikov. Zaključ- krožki, ker pa nimamo sred- povezoval vse vodje pionirskih ui «s ----------—posode, Dola pri Hrastniku. V skupini na poročila o tekmovanju naj stev, ne morejo delati n. pr. odredov in vse vodje mladin- mlajših pionirjev so bili prvi pošljejo najkasneje do 25. maja krožki modelarjev, prirodoslov- skjh odsekov v društvih. nja predpisov o cenah obsodilo na 20.000 din denarne.ks*zni. likovali razne reliefe, vaze, makete, kipe, domače živali itd. Na predavanjih so se seznanili s kmetijskimi stroji in 2 uporabo umetnih gnojil. Spoznali so nadalje vsa važnejša prometna zuamenja, jih narisali in zmodelirali. Obiskali so Tovarno roto papirja v Vidmu-Krškem in se seznanili tehnološkim procesom proizvodnje celuloze in roto papirja. Ukvarjali so ge tudi z Morsejevo abecedo in se seznanili z električnimi pripomočki. Delo Kluba mladih tehnikov v Leskovcu je bilo še mnogo bolj pisano, Ob vseh uspehih pa imajo velike težave. Primanjkuje jim primernih prostorov. S prostovoljnim delom so si zasilno uredili lasfno delavnico, ki bo v kratkem služila v celoti svojemu namenu. Tudi Klub mladih tehnikov v Vidmu-Krškem na nižji gimnaziji je bil v prvem delu tekmovanja zelo uspešen. 124 članov se vsak teden tehnično izpopolnjuje v modelarskem, kovinarskem, kartonažnem in lesnem krožku. Večina pionirskih odredov, ki «o še odzvali natečaju, je iz Spodnjega Posavja. Izjemo dela le Klub mladih tehnikov z Dola pri Hrastniku, ki ne zaostaja mnogo za Leskovcem in Krškim. Dolski pionirji delajo dobro, žal pa niso tako množično zastopani kot drugod. Tudi pionirji osnovnih šol se ukvarjajo s tehniko Pionirji osnovne šole v Leskovcu niso dosti zaostajali za svojimi klubskimi tovariši z pionirji osnovne šole iz Leskov- tega leta. DELAVSKA GODBA BO PRIREDILA V SOBOTC, 17. MARCA, OB 19. URI V DVORANI DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH SVOJ REDNI KONCERT Program bo izvajala mladinska godba, kvartet, solo klarinet in starejša godba. Koncert bo vodil kapelnik TONE HUDA-RIN. Na sporedu bodo domače in tuje skladbe. Vabi odbor cev, kemikom, risarjev itd. Tudi .. . drugače dela v krožkih le maj- Želimo jim, da na začeti poti hen del pionirjev, ostali učenci izobraževanja vztrajajo! so pionirji le v tem. da imajo J. K. Šal^. v Trtsovlfal*. Preteklo nedeljo so odigrali šahisti SD »Svobode« v Trbovljah klub=ki brzeturnir za mesec marec. Turnirja se je udeležilo deset šahistov, nadalje Trboveljčani pa so izročili svojim tovarišem v Ptuju „v spomin kromirano šahovsko trdnjavo z lesenim podstavkom. Drugi brzoturnir so odigrali tudi član šahovskega kluba SD v nedeljo na 9 deskah. Tudi na Nedeifskf nogomet RUDAR : LJUBLJANA 3:1 (1:0) Po zmagi v tekmi z »Odre-dom« v Ljubljani s 3:1, ki jo je »Rudar» odigral v Ljubljani, se je »Rudar« v nedeljo, 11. marca, spoprijel z moštvom »Ljubljane«. Po dokaj zanimivi in živahni igri so morali tehnično boljši Ljubljančani kloniti borbenim Rudarjevcem tudi s 3:1. V predtekmi so se razšli mladinci »Rudarja« in mladinci iz BRATSTVO (HRASTNIK) : RUDAR (VELENJE) 4:1 (2:1) »Rudar«, tov Rajevec. Končni rezultat je bil sledeč: 1. mesto s 7,5 točke je zasedel Rajevec (Rudar) drugo in tretje mesto si delita Sever in Sot- V Hrastniku je »Bratstvo« od- s 6,5 točke četrto mesto je ...... ■ — mahaKAi T id Tnf'iri TIPtO igralo prijateljsko nogometno' tekmo z vdlenjskim ŽRudat-jem«' in ga gladko odpravilo kar s 4:1. SVOBODA (TRBOVLJE) : PROLETAREC (ZAGORJE) 3"!2 Nogometno moštvo SD »Svobode« v Trbovljah je povabilo na prijateljsko tekmo zagorske- Zagreba po lepi igri neodločeno ga »Proletarca* in ga premaga- (0:0). lo s 3:2. Tekmovanje za Ocepkov smučarski memorial na Kumu V nedeljo, 11. marca, je bilo (Celje) 1:49,1, 2. Veber (Celje) izvedeno ob lepem in sončnem 1:58,8. Sledili so Rožman, Vla- vremenu na Kumu tradicional- nišnik in Bregar (vsi iz Trbo- no tekmovanje za Ocepkov velj). memorial. Tekmovtftije je pri- Po slalomu je bilo izvedeno redilo Smučarsko društvo Tr- še pionirsko tekmovanje v te-bovlje, ki se ga je udeležilo 38 kih na 2 km dolgi progi. Vsi tem turnirju so zmagali ptujski šahisti, ki so dosegli 6 točk, gostje pa 3 točke. * Povratno srečanje bo meseca maja ali junija v Trbovljah. Pipnirsko tekmovanje v šahu V nedeljo. 11 marca, so se v dvorani »Svobode I« v Hrastniku pomerili v šahu pionirji SD »Rudarja« iz Trbovelj in pionirji »Svobode I« v Hrastniku. Igrali so na 8 deskah. Dvoboj se je končal neodločsno 4:4. . Med gosti so bili uspešni Gostje so Viktor Borštnik Janez Jordan, 2C Anton Gričar in Hinko Bola, Kaznovana objestnost Jože Vintar. tesarski vajenec pri gradb. podjetju »Pionir» na Vidmu je dne 19.> januarja t. 1. delal v belilnic* Tovarrie celuloze in roto,. papirja-in je-tam iz objestnosti s sekiro poškodoval v odprtem zabojii shranjen specialni gumijasti valj tako, da je napravil 50 000 din škode. — Zaradi tega ga je Okrajno sodišče v Vidmu-Krškem obsodilo na 2 meseca zapora in na plačilo odškodninskega zahtevka tovarne v znesku 50.000 din, poleg, je pa moral Jože Vintar nositi še sodnijske stroške. S karbidno svetilko po glavi Marija Taškar iz Koprivnice je dne 9. decembra p 1 zvečer kar na lepem v stanovanji! Si-moniškovih napadla Jožefo Škrbec in jo Udarila- s karbidno svetilke po glavi S" tako močjo, da ji je prizadejala poškodbe lasišča. Pred okrajnim sodiščem 'je bila zaradi tega kaznivega dejanja obsojena na 1 mesec in 14 dni zapora — gltfde na okol nost, da je obdolženka mati dveh mladoletnih .otrok, pogojno za dobo 2 let. dalie na plačilo stroškov kazenskega postopanja v znesku 400 din po- tekmovalcev Proga za slalom je bila dolga 400 m z višinsko razliko 115 m in s 45 vratci. V slalomu so dosegli tekmo-1. Cetina nižje gimnazije. Njihovo delo .ie teklo skoraj sporedno s starejšimi pionirji. Držali so se na- valci te-le uspehe: tanlfo razpisa tekmovar>ia in v ______________ celoti obdelali vse točke pro-Rrama. Ker so ro>- *-■" beli tudi za množičnost, jim Prvo mesto ni spodletelo. Po razpisu so ustanovili klub mladih tehnikov tudi na osnov-J>i šoli na Vidmu. Njihovo delo ^ Kinematografi Je potekalo v drugo smer; tek- p0TITj0ct KINO Sv«t* »Svo- «lovalnega programa v celoti še POTUJOČI KINO bveta »£>vo- *iso izdelal? pač pa so se mno- bod« in prosv društev okraja «o ukvarjali z ženskim ročnim Trbovije bo Predvajalo od 17. delom. Poleg risarskegato)^ ^•delali do zaključka prvega de- v n U Artič-ih ob la tekmovanja 16 parov noga- marca, ob 10. un v Art čc Xic’ 12 parov rokavic, 8 jopic, *5- "Ti v Drnovem. £*> 5 v 2 bluzi itd. Ker so sc povezali KaP^’ v l^nedeUek 19^mar-£ Društvom inženirjev in tehni- p3 °b 10; uri j?8 ^ , k°v, bo njihovo delo v drugem £17. uri na Rak., v tor«?k, ob ^elu še boljše in uspešnejše, saj .v Tržišču in ot> , 3>m nudi DIT vso strokovno po- Blanci. moč. Vse kinoobiskovalce obvešča- , Hvale vredno je delo mladih mo. da bomo konec meseca Kapelčanov. ki so se tudi za- marca vrteli tudi film nastopajoči so bili Člani Smučarskega društva Trbovlje. Prvi je bil Leber, nadalje Habjan in Florjančič, med pionirkami pa Kosoberjeva, Petanova In Cešnovarjeva. dosegel Lavrič (6 .točk), peto mesto pa ^a'-rtj?rrt Drobež (5 to£k). * * S. L. ŠAHISTI SD »SVOBODE« Dne .3. marc:- so odšli šahisti ŠD »SVobode« iz Trbovelj v goste k Šahovskemu klubu v Ptuju. V Ptuju so igrali dvakrat. Prvi brzoturnir so odigrali v soboto na 8 deskah. dosegli v prvem srečanju 2C Anton Gričar in HrnKo aoia ^čnine' in''delno povrnitev točk, domačini p* 44 točk. Ob med domačim, P^nivji pa Ernil ;^odninskega zahtevka Jože-tej priložnosti so izročili ptuj- Žveplan, Franc Bab.c, Marko gkrb„c v znesku 750 din> ski šahisti gostom lepo, uokvir- Dolan- n Edi Urana. fe s>Kroec v zne .u jeno sliko mesta Ptuj v spomin, • B..G. Stara ZRanka S0ttl&^a S*3 je ujela Milica Javoršek,' stanujoča v Semniku štev. '9,. je bila že. dalj časa brez,, posla. Lansko leto meseca marca . pa je Stopila v službo pri podjetju »Avtopre-voz«, kjer je bila sprejfeta . samo na poskušnjo. V prsarhi tega podjetja je imela svoje administrativne prostore tudi Splošna čevljarska zadruga v Zagorju. Dne 23. marca p. 1. je krtjigo-vodkinja te zadruge prosila obtoženo Milico Javoršek, naj... za ua KINO BRESTANICA predvaja od 16. do 18. marca argent. revol. film »VOJNA GAUCEV«. Od 21. do 22. marca ital. film »slovo na Postaji« — v naslovni vlogi Montgomery Clift. Od 23. do 25. marca amej. pustol. barvni film »VIHARNI'1 ZALIV«. KINO »SVOBODA — CENTER« v Trbovljah bo predvajal do torka amer. barvni film »MOGAMBO«. Naslednji teden bo imel na sporedu amer. film »VISOKA BARBAREE«. URADNO OBVESTILO Po Uredbi o štednjah gozdnega dfevja (Uradni list štev. 30/:54, 15. člen) Uprava za gozdarstvo OLO Trbovlje podaljšuje čas sečnje.-do 15. aprila t. 1. Sečna dovoljenja se bodo izdajala nepreklicno samo do 25. marca 1956. Uprava za gospodarstvo OLO Trbovlje ZAHVALA Ob žalostni izgubi _ dragega sina in brata RUDIJA KASTELICA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga Ob njegovi težki PRODAM SREDNJE . VELIKO POSESTVO. Zemlja je rodo- preranega groba in vsem vitna m oddaljena pol ure od ^valcem cvetja ter tov. Kbn- bofezni obiskali. Posebno se Zahvaljujemo dr. Krištofiču za ___________________ požrtvovalno zdravljenje Iskre- n'uhövo"podjetje" odnese na“po- ----------------------------------- sto znesek 7960 din, pri čemer ji je izročila tudi zadevno položnico. Ugotovili pa so, da obtoženka tega zneska ni vložila, pač pa si ga 'je prilastila. Naslednjega dne pa je obtoženka z namenom, da bi preprečila no se zahvaljujemo delovnemu kolektivu »Elektro-Krško«, ki mu je v najtežjem času posvečal toliko.; skrbi. Žahvalo izrekamo vsem, ki so ga spremili postaje Blanca V poštev„jjri- «anliiv noslovHni ßovor * dejo samo resni reflektanti. “ F ' dokazovanje, vzela z mize v pi- Rozalija Krevelj, Kladje 23, p. Blanca. ISCEM KMEČKO DEKLE z znanjem gospodinjskih del. — Dr. Krištofič Vjdem-Krško. KUPIMO MOTORNO KOLO 250—350 ccm v voznem stanju. —• Kmetijska zadruga z o. j. Videm ob Savi, Zadružno posestvo Sremič. „.j so se — eii ukvarjati s tehniko in se °d*vali razpisu. VrTekmovanja ^ je udeležilo šc Pionirsikih odredov s pri-wmbo, da bodo v drugem delu ‘e . b°l.i delavni in se kosali z Iboij&imi v okraju. Kje so vzroki uspehov in neuspehov? *^oto ®e vprašamo, zakaj eo ski,, •>*i Pionirji ravno v Le-niv 'u? Jasno je, da se za teh-šen? vsa mladina v na- . okraju. Poraja se pa vpra-V t io bo posredoval. tr0 r 50 to vprašanje hi- tamkfx Prosvetni delavci na lali T.aisnj’ ®ole so skrbno prede-in sc zadolžili za po-krožke, tako da je bilo »POT PRIJATELJSTVA« (potovanje tovariša Tita v Etiopijo in Egipt). KINO »SVOBODA — DOBR- NA« predvaja v soboto, 17. in manjše padavine. V ostalem bo Vremenska napoved za prihodnji teden V tekočem tednu bo še zelo ISCEM GOSTODINJSKO PO hladno, v jasnih nočeh ostrejši MOCNICO-UPOKOJENKO mraz. V prihodnjem tednu bo 1. aprilom topleje, ponoči pa še dalje lista, mraz. Ob zaključku tekočega _ ~ tedna in v drugi polovici pri- UOpiSUJte V hodnjega tedna kratkotrajno ■ « . . poslabšanje vremena oziroma »•««imun Naslov v upravi ob grobu.. Žalujoča družina Kastelic in ostalo sorodstvo ZAHVALA j Državnemu zavarovalnemu zavodu v Krškem se iskreno zahvaljujem za izplačano kolektivno zavarovalnino, ki mi jo je izplačal ob moji nezgodi. Vsem toplo priporočam, da se nezgodno zavarujejo, kajti nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Milica Voglar, Celuloza, Videm-Krško nedeljo, 18. marca amer. film »ŽONGLER«. V torek, 20. mar- . ca francoski film »LJUBIMCI IZ TOLEDA« in v četrtek, 22. marca angl. film »BERLINSKA ZGODBA«. Kino »SVOBODA — TRBOVLJE II« bo predvajal ameriški barvni film »MEČ IN ROŽA«. Predstave do torka. »PARTIZAN« SEVNICA predvaja 17. in 18. marca amer., film »RDECl ZNAK HRABROSTI«. 24. in 25. marca amer. film »POHLEPNE2I«. suho oziroma jasno vreme. „Zasavshi le sami čevljarske zadruge para-gonske bloke, glas.eče se na znesek 7960 din in jih skrila. Zaradi navedenega kaznivega dejanja se je morala obdolžena M. Javoršek zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer pa je trdovratno zanikala vsako krivdo in kljub izvedenim dokazom pokazala celo skrajno rafiniranost pri iskanju prič, s pomočjo katerih je skušala odvrniti od sebe krivdo in istočasno Celo obremeniti neko uslužbenko NB. Celotno zadržanje obdolženke kaže na njeno precejšnjo družbeno nevarnost ter je bila zato obsojena na 7 mesecev zapora, medtem ko ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke, sestre in tetke IVANKE ZUPAN se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težki uri, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZK, SZDL, vsem podjetjem, gasilcem, godbenikom in pevcem »Svobode I« ter govornikom za poslovilna besede. Žalujoči družini Zupan in Kota* ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ______________ _________ spremili na zadnji poti našega mora ^Čevljarski zadrugi v Za-moža in očeta gorju povrniti škodo v znesku JOŽETA BECA 7960 din. — Zoper prvostopno n Zahvaljujemo se tudi dr. Kra- sodbo se je obdolženka pritožila sniku, Kržiščniku in osebju in je okrožno sodišče v Celju bolnišnice za vso skrb in hego prisojeno kazen znižalo ria 4 oh bolezni. mesece zapora, v ostalem pa Žalujoča žena in otroci prvostopno sodbo v celbti po-z družinami trdilo. Obveščamo vsa podjetja uprave kinematografov ter druge interesente, da izdelujemo zanje reklamne diapozitive v črno-beli in color tehniki. Izdelava in cene konkurenčne. Za vaše cenjeno naročilo se priporoča FOTO WEISS, TRBOVLJE VSEGA PO MALEM ZA VSE 7 DNI PO SVETU 40.000 atomskih bomb? Menda ni .dogodita, ki bi zadnje dni tako pritegnil svetovno javnost kakor najnovejši dogodki na Cipru. Britanske oblasti so, lahko bi rekli, v duhu bogatih tradicij ugrabile voditelja gibanja za priključitev otoka k Grčiji, nadškofa Makariosa in ■ga deportirale v mesto Mahe na Sejshellskih otokih — v Indijskem oceanu. »Makarios je podpiral nasilna dejanja teroristov,« pravijo Angleži, »zahteval .je vedno več, da bi zavrl pogajanja.« Premier Eden pa si ni mogel kaj, da ne bi pred parlamentom odkrito pojasnil poglavitni razlog. Angliji je potreben otok iz strateških razlogov, kajti britanski vojaški načrti v okviru bagdadskega in atlantskega pakta, pa tudi v odnosu na tristransko izjavo o nadzorstvu nad Palestino ostanejo sicer brez temeljnega kamna. Ciper je sedež britanskega vrhovnega poveljstva za Bližnji in Srednji Vzhod! Otok lahko dobi širšo samoupravo nad notranjo varnostjo, zunanjo politiko in armado pa bi tudi nadalje bedelo skrbno britansko kolonialno oko. Temu se je Makarios upiral in zato je moral iti na način, ki' je kolonialnim režimom v krvi. Demokratični krogi ne opozarjajo zaman, da je v bližini Makariosovega novega bivališča Madagaskar, francoska kolonija, kamor je francoska metropola pošiljala ljudi iz istih razlogov Osednji maroški Sultan!). Grčija je posegla po skrajnih sredstvih. Odpoklicala je svojega veleposlanika iz Londona, obenem pa zahtevala od glavnega tajništva OZN, naj ciprsko vprašanje vključijo v dnevni red zasedanja Generalne Skupščine. Američani svetujejo Angležem. naj nadaljujejo pogajanja v mirnem ozračju, in so grški vladi celo izrekli sožalje. V Atenah pa pravijo, da si pogajanj ne morejo zamisliti drugače kot samo tedaj, če bodo britanske oblasti vrnile Makariosa in izpustile iz zaporov vse zapornike, obsojene zaradi protibritenskih demonstracij. Britanska kolonialna podtika je dobila zadnje dni več udarcev. O zamenjavi britanskega agenta v Jordaniji, generala Glubb paše, smo poročali že zadnjič. Britanski vpliv v Jordanih je s tem praktično prenehal. Do srede junija se bodo morale umakniti zadnje britanske enote iz Sueškega območja. In sedaj naj bi šel še Ciper?! Uradni Washington je nek) previden, ker se boji, da bi prevelika naklonjenost do britanskih metod lahko omajala grško pripadništvo v Atlantskem paktu, obenem pa zmanjšalo ameriški ugled v Grčiji. Zato v Londonu bržkone zaman pričakujejo, da bo kdorkoli blagoslovil njihove nasilne ukrepe na Cipru. Kaže. da se zunanji minister Lloyd s potovanja po Srednjem vzhodu ni vrnil prav nič prepričan, da so stare kolonialistične metode že preživeli Na Srednjem vzhodu se porajajo nove države, ki ne morejo več prenašati vmešavanja tujih sil v njihove notranje zadeve. Konferenca treh najvišjih predstavnikov Egipta, Saudske Arabije in Sirile — držav, ki se bore Angleški časnik »Manchester Guardian« je pred nedavnim pisal v svojih stolpcih, da imajo danes na svetu okoli 40.000 atomskih bomb. Če verjamemo trditvam tega časnika, potem naj bi imeli v ZDA okoli 30.000 atomskih bomb, v Veliki Britaniji 2500, v Sovjetski zvezi pa okoli 10.000. »■Manchester Guardian« tudi poudarja, da ima Anglija danes zadostne količine atomskega materiala, s katerim bi mogla uničiti vsa velika mesta v svetu in celo večino srednje velikih mest. Po pisanju lista napravijo britanske atomske tovarne v Vinskeylu na leto okoli 80 uranovih atomskih bomb. Kar se tiče ZDA, imajo po mnenju tega lista tamkaj najmanj 5000 plutonskih bomb. Celotna zaloga teh bomb pa se ceni na 30.000. Temu je treba dodati še rezerve y atomskem materialu, ki bi zadoščal, da izdelajo novih 30.000 atomskih bomb. Kako pa v Sovjetski zvezi? Sovjetske zaloge materiala za atomske bombe znašajo baje za približno 10.000 bomb. Kljub sedanjemu nesorazmerju v atomskem potencialu med zahodnimi silami in ZSSR je po mnenju primerjava iluzorna, ker sedanjih 10.000 sovjetskih atomskih bomb povsem zadošča, da ob napadu z njimi uničijo vsa mesta Zahoda. Zanimive najdbe na južnem tečaju Na južnem tečaju se že dalj časa mudi ameriška antarktična ekspedicija. Člani te odprave so pred nedavnim po naključju našli v tej ledeni deželi vrsto predmetov: troje norveških sani, vrečo iz kože severnega jelena, škatlo jajc in kakaa in nekaj škatel piškotov, mesa, mleka in po-podobno, za katere so ugotovili, da so tamkaj že 40 let, torej skoro pol stoletja. Te reči, ki so še zelo dobro ohranjene, so pripadale svoje-časno kapitanu Robertu Falco-nu Scotu in siru Ernestu Sha-ckeltonu. Najdene predmete je sedaj ledolomilec »Glacier« pripeljal v Novo Zelandijo. Pri vsem tem naj omenimo samo še to, da so bila najdena živila kljub tolikim letom popolnoma užitna. Raziskovalci, ld so odprli eno izmed škatel, v kateri so bile jagode, so le-te pojedli z velikim užitkom. Izjavili so, da so jagode ohranile še vse svoje dobre prvotne lastnosti, kot okus, aromo itd. ZNAŠLA SE JE. — Neka ženska v Južni Rodeziji se je kopala na obali neke reke, ko se nenadoma pojavi pred njo krokodil, ki jo je zgrabil s svojimi ostrimi zobmi za desno nogo. Začel se je oster boj med človekom in strašno živaljo. Zena je hotela na vsak način rešiti svojo nogo, toda ni in ni šlo. Končno se domisli in ugrizne krokodila na njegov gobec. Žival je bila presenečena nad nepričakovanim odporom in izpustila žrtvino nogo ter pričela bežati. Zenska je rešila svoje življenje, vprašanje je le, če bo mogoče ozdraviti njeno močno ogrizeno nogo. Končno res ,leteci krožniki' Vsi se še dobro spominjajo senzacionalnih člankov o »letečih krožnikih«, ki so se pojavi-' li tudi v nekaterih naših časnikih. Toda ne mislite, da začenjamo tudi mi s članki o teh nenavadnih letečih predmetih, ki so bojda doma na Marsu Ne — pač pa imamo v mislih izjavo ameriškega ministra za letalstvo, ki je pred kratkim dejal, da so ZDA pred časom naročile neki kanadski tovarni gradnjo prototipa letala, ki je po svoji zunanjosti zelo podobno »letečim krožnikom«. Vidimo torej: nekaj bo pa le res ’... VLAK — LETALO. — Poročajo, da bo železniška družba »New York Central« uvedla na progi med Chicagom in Detroitom v ZDA nov motorni vlak, ki ga imenujejo vlak — letalo. Na poskusni vožnji je novi vlak potreboval na omenjeni železniški zvezi eno uro manj časa kakor najhitrejši dosedanji vlak. Zenske na himalaji. — Znani Šerpas TENSING se ie s hčerko in še nekaterimi ženskimi člani svoje družine napotil na 8.350 m himalajski vrh Lhotse To je prvi poskus, da bi ljudje pozimi skušali doseči kak vrh himalajskih orjakov K3NÖ V AVSTRIJI. — Mnogi pravijo, da je v Avstriji kino najbolj cenena zabava. V dvoranah, kjer ne prikazujejo premiernih filmov, stane kino vstopnica manj kot polovica kozarca piva. Primerjava med stroški za kino in pivo je zanimiva, samo verjetnost, da bodo ljudje zaradi tega popili manj päva, je majhna VOLK V MESTU. — Neki lovec iz Valandova je pred nedavnim okol* ene ure opazil pred neko stavbo v mestu, da hodi tamkaj neka žival. Mož ni dolgo razmišljal: vzel je puško in streljal. Izkazalo se je, da je ubil volkuljo, ki se je drznila priti v sam center, mesta. proti bagdadskemu paktu in s tem proti britanskim in zahodnim intrigam v arabskem svetu — je to tudi jasno poudarila. Hkrati je opozorila, da si arabski svet ne želi vojne, kakor skušajo to v zvezi z arabsko-izraelskim sporom prikazati na Zahodu, temveč mirnega mednarodnega sodelovanja na podlagi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, neodvisnosti in svobode ra vse. Taka naziranja so seve za ljudi. ki jth še bremeni kolonialistična preteklost, sfla neprijetne. Za Jordanijo se je britanska diplomacija borila, da bi jo spravila v bagdadslki pakt, dobila pa je udarec v zadnjem trenutku. Dokaz, da se arabski svet želi znetpti tujega »skrbništva«, četudi ga z njim vežejo najrazličnejše pogodbe o izkoriščanju nafte, o vojaških oporiščih itd. iz preteklih dni. 4 1. Izraz splošne vzhodnoazijske miselnosti je dejavnost kulijev v Hongkongu. Komaj se kuli vrne z rikšo z vožnje, že s prijateljem poskusita srečo v igri »mlin«, med katero pravkar pri-sluzeni groši večkrat menjajo lastnika. Kitajci so strastni igralci, ki so o igri razvili pravcato filozofijo, po kateri je vse skupaj ena sama velika igra. Cim trše je življenje, tem izraziteje se kaže težnja prepustiti Vse srečnemu naključju. — 2. »Nevarnost vam pretij« poje Ingrid van Bergen kot gangstreska nevesta in kot vampir podzemlja v filmski parodiji, ki so jo posneli v Münrhnu. — 3. V oderskem delu »Igra v pižami« je nastopila 22-letna angleška plesalka Elizabeth Seal v svoji prvi glavni vlogi. Uspela je — londonsko gledališče Coloseum je razprodano večer za večerom. Sploh pravijo Angleži, da so spalne obleke pomemben pripomoček k uspehu na »deskah«, ki pomenijo svet. — 4. Japonska revija Fotografija za vse prireja vsako leto tekmovanje za najboljšo fotoamatersko fotografijo leta. Preteklo leto Je dobil prvo nagrado neki hotelski nameščenec iz Yugovare. Otroška slika je sama po sebi tako zgovorna, da ne potrebuje nobene besede za pojasnilo ali razlago. — 5. Edinstveno zbirko na svetu ima Georg Grove iz Long Beacha: kombinacijo vseh mogočih vrst vozlov, ki jih uporabljajo v mornarici. Na veliki deski ima Grove skupno 252 vozlov. Ta zbirka pa je izpolnjena tudi z vsemi signalnimi zastavicami, ki jih uporablja mornarica. To zbirko je skrbno zbiral med zadnjo svetovno vojno na Pacifiku eden izmed starih ladijskih krmarjev. P OLITICN MOZAIK Zanimiva anketa Ob priložnosti neke ankete med ameriškimi demokratičnimi senatorji, koga je treha predlagati na bližnjih predsedniških volitvah v demokratski stranki za kandidata, so dobili tale rezultat: od 44 demokratskih senatorjev se je 8 javno izreklo za Stevensona, medtem ko jih je 9 njegovi kandituri nenaklonjeno. Anketa je pokazala, da Ke-fauer nima podpore niti enega senatorja. Prav tako pa je iz ankete razvidno, da niti Harri-man. guverner države Ne-.v York, nima kdo ve kakšne podpore senatorjev. V Pakistanu je nezaželen Admiral Montbaten, nekdanji podkralj Indije, je v Pakistanu nezaželen. Nacionalni obdor obnove v Pakistanu je zaprosil angleško vlado, da prepreči admiralov obisk, predviden za ta mesec. V prošnji je med drugim rečeno: rane, ki jih je admiral zadal kot podkralj, še niso zaceljene. Globoko spanje Winston Churchill, nekdanji predsednik angleške vlade, je globoko spal, ko je v sosednji sobi njegove vile izbruhnil požar. Winston se je prebudil šele tedaj, ko so prihiteli gasilci in začeli gasiti ... Francoska Evita ... »Mojo sliko boste kmalu lahko videli na mnogih plakatih < ,.ic nedavno izjavila »neka dama v Parizu. Ta »dama« se imenuje Poujad, soproga francoskega »politika« Poujada. Ko je to sliša! neki francoski humorist, se je v stolpcih svojega časnika vprašal: »Kai ie treba postati gospe Pou.iad? Menda ja ne francoska Evita. -• Sovjetski oficir v ameriškem letalskem združenju Ameriško združenje vojnega letalstva je pred dnevi opazilo, da vodi v spisku članstva tudi nekega oficirja' sovjetske avi-acije. Do napake je priSo zaradi tega, ker so se zmešale okrajšave ZDA in SSSR. Sovjetski oficir, drugače pomočnik vojnega atašeja pri sovjetskem veleposlaništvu v Washingtomi, je lanskega novembra napisal prošnjo za sprejem v to združenje, in pri tem «enačil, da je oficir USSRAF (zračnih sil SZ). Toda sekretar združenja je pri prepisovanju prošnje napravil napako. Napisal je USAAF. Uprava združenja je no odkritju napake vrnila prošnjo in vpisnino ter v naprej plačano Samari no z obrazložitvijo, da sovjetski oficir ne more biti član združenja, ker ne izpolnjuje neogibno potrebnih pogojev za sprejem ... TELEVIZIJA V ZAHODNI NEMČIJI. — Število televizijskih aparatov je v Zahodni Nemčiji v zadnjem času precej porastlo. V začetku lanskcg: leta je bilo v Zahodni Nemčiji priglašeno 84.278 televizijskih sprejemnikov, 1. januarja 1956 pa že 283.750. HUERTO LOPEZ V OBJEMU Z£CE\EC4 PEKO) ROMAN 3 Prevedel V. Pečjak Vsak znanstvenik je razen tega razpolagal še z lastno opremo. Jaz na primer sem kljub opozorilu, da bo te navlake preveč, vlekel s seboj tri knjige zoološkega leksikona, 10 litrov formaldehida, pol kilograma ciankalija, razne stekleničke za usmrčenje insektov, škatle za hranjenje insektov, različne posode za konserviranje črvov ter mehkužcev, mrežo za lov na metulje, specialni reflektor za lov nočnih metuljev in še razne druge malenkosti. Za prenos vse te prtljage je ekspedicija najela 23 peonov,* vajenih pragozda, ki naj bi nam služili kot cabaclosi. Skupaj nas je bilo torej petdeset oseb — dovolj velika in dovolj dobro opremljena odprava, ki se ji ni bilo česa bati. Opazoval sem naše temnopolte peone, njihove majhne, žilave postave, njih stoični mir, način, kako so neprenehoma žvečili listje koke, ter se nehote domislil nesrečnega polkovnika Fawcetta in njegovega sina, ki sta prav tako kot mi krenila v džunglo Amazonke, a nikoli prispela v Goyaz... Ugonobil ju je pragozd, toda onadva nista imela s seboj vsega hudega vajenih peonov, kakor mi. Brez teh si izgubljen Fawcett je sanjal o bajnih zakladih čistega zlata, po katerih ga je skominalo. Naša odprava ni sanjala o zlatu, imela je zgolj gospodarsko-znanstveni značaj. Raziskala naj bi pragozdno favno in floro, ugotovila geografske podatke, odkrila nahajališča gumijevca in dragocenih vrst lesa, proučila naj bi možnosti naselitve in transporta, zbrala etnološko gradivo ter posnela nekaj znanstvenih in poučnih filmov.. To je bila velika kulturna naloga s končnim ciljem, spojiti te divje in zaostale kraje z ostalim svetom, s civilizacijo... A’.i nam bo uspela? Kdaj in kako? Upali smo v uspeh, * Kevui domačini v porečju Amazonke. čeprav smo vedeli, kako je končal Fawcett in kakšna usoda je doletela ostale. Fawcett se je podal na pot z tadijskim sprejemnikom, repetirko, konscrvaml in vsem mogočim priborom. Prispel ni nikamor. Indijanci plermena Janahquas so bili poslednji, ki so ga videli živega, pozneje pa je izginila za njim in njegovim sinom sleherna sled. Ekspedicije, poslane za njim v pragozd, da bi ga našle, so se vrnile brez vsakršnega uspeha. Spomnil sem se La Varrejeve odprave leta 1919, 1933 in 1934 — vrnila se je v okrnjenem stanju, bolna in izčrpana, pa Gomezove leta 1944 — ni je bilo več nazaj. Madeirova je prav tako izginila. Francozi so potonili v močvirju, Angleže so požrli aligatorji. Femando dos Santos je postal žrtev ljudožerskih plemen — teh je na Amazonki še vedno veliko. Na tisoče je bilo raziskovalcev, na tisoče piomirjev-Bandeirosov, kakor se pri nas imenujejo, a malo od teh se je vrnilo, zelo malo jih je imelo uspeh. Američan Georges Smuts je hotel prodreti iz Guayane v Amazonas — po poti vseh prebežnlkov iz tamkajšnjih kazenskih kolonij, a ni imel sreče. Od prestanih muk, naporov in strahu je ponorel in se po treh tednih znašel. blazen zopet v Guayani. Lord Barow Galton se je podal z veliko odpravo v severno porečje Amazonke. Po šestih mesecih je helikopter rešil zadnjo • trojico njegovih obupancev — ne vprašajte v kakšnem stanju! Amazonska divjina še danes kljubuje vsem naskokom civilizacije. Toda dogajali so se tudi čudeži... Mladi Heinz Dietrich, Nemec po poreklu, je v preprostem kanuju preplul Orinoko od izvira do ustja — neverjeten podvig. A koliko je ušlo kaznjencev iz Guavane? Kdo bi poznal njih število. Brez živeža, brez geografskih kart so se prebili z nečloveškimi napori na jug, spremenili svoje ime in se naselili kje na samem, ali pa utonili v pozabo. Usoda ni bila vsem enako naklonjena V sončnem jutru se je začelo naše potovanje. Ladja je zavila iz zaliva na odprto morje. Mnržica na keju nam je mahala in postajala vedno manjša. V daljavi so se belili nebotičniki Copacabane, obsijani od jutranjega sonca, ki je prižigalo kres v oknih modemih stavb. Zavili smo okoli Pao de Assucara, čigar stene se strmo dvigajo kvišku. Nekoč sem tamkaj v družbi nekega znanca naletel na ogromnega kuščarja in se ga tako ustrašil, da sem izgubil ravnotežje ter se začel kotaliti po bregu navzdol. Ko sem že mislil, da je po meni — spodaj so hrumeč udarjali valovi ob stene in čeri — se je moja noga zapletla v kačasto prepleten grm kaktusa. To me je rešilo. Rahel sever je zagnal proti nam valove, ki so se lesketali kot iz živega srebra. Ozrl sem se nazaj. Bregovi so obkrožili Rio de Janeiro — najlepše mesto na svetu — in ga mi vzeli izpred oči. Bogve, kdaj ga bom zopet videl. Okoli naše ladje se je razprostiralo od nemirnih valov razgibano morje, temnomodro, posuto s srebmkastimi odtenki. Pod nebom še je kriče spreletavala jata galebov. Vožnja je bila dolga in precej neprijetna, ker je veter nenehoma bičal valove, zavijajoč vso palubo v droben, slan pršec, od katerega so nas ščemele oči. Cez teden dni so se pojavili prvi znaki bližajočega sc ustjg Amazonke — roji ptic, ki so kriče spremljale našo ladjo, zatem čudne in neznane vonjave in pa okrasto-rjava barva morja-Najmogočnejša izmed rek »Rio-Mair«, reka-morje, se tukaj izteka v nepregledni širini dve sto kilometrov v Atlantski ocean in celo na visokem morju nekaj dni pred pristankom ladje opazna po ilnati vodi bližajoče se delte. Ob času najvišjega vodostaj» vali Amazonka sekundo za sekundo milijone kubičnih metrov vode v morje — pravcati vesoljni potop! To so za človeške pojme neverjetne količine, prihajajo pa od tod, ker -so vsi pri' toki Ria-Mar večji od največjih rek Evrope in Azije.5 Ko smo dva dni pozneje, ploveč mimo največjega Am»' zonkinega otoka Marajo zavili po reki navzgor na zaprm. sta bili celo tu, kjer sc vrsti otok za otokom, obe obali skoraj nevidni. » Tocatln» n« primer |c enak Don-ivi, Xlnrpt, T»p«joi in Trot)«to> »o od Save.