PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13^ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-tira 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
£*■ —4
O' X! * ^
o o c 2
O « i-t
žj r g
“ X 21 “ C I> c.
S P * š £
r_
•vi
2>	O
ra"

•73
TO

O
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 262 (12.294)
Trst, petek, 22. novembra 19£
Uspešen konec ženevskega vrha med voditelji obeh supers^
o
'■••J
S
Srečanje Gorbačov-Reagan prelomnica v dosedanjih medblokovskih odnosih
Plamen
upanja
^ VOJKO COLJA
. Reagan in Gorbačov sta v dveh dneh bevskih pogovorov prižgala plamen JfPanja, da bi po skoraj šestletni hla-'J vojni končno nastopila odjuga v “ttnosih med obema velesilama. Od Kabulskih dogodkov v decembru 1979 10 danes pa se je nagrmadilo toliko edu> da se svet upravičeno sprašuje, ' bo lahko ta medel plamenček iz Ženeve načel zmrzal, ali bo zadostoval *a pravo odjugo. Dokončnega odgovora ne moremo dati; že res, da je Plamenček bolj medel, a po našem "tlenju le navidezno, saj niso v Že-1 °vi podpisani sporazumi tako malen-astni in obrobni kot to nekateri zasujejo. Plamen bo med drugim imel »volj netiva, da se bo lahko v pri-adnjih mesecih in letih krepil in večal.
Svet je bil že tolikokrat priča sreča-lem med »velikimi«, a nikoli prej
bila želja po miru tako močna kot ^anes, nikoli prej ni človeštvo v avnotežju jedrskega, terorja tako glo-0b° zdrknilo proti dnu kot v teh adnjih šestih letih, da ni pretirana ena o »zgodovinskem srečanju« o v ^devinski prelomnici« ne samo med , elesilama temveč v vseh medblo-°vskih odnosih.
Reagan in Gorbačov sta navsezad-v Ženevi začrtala edino možno p 1 utrjevanje medsebojnega zau-j. nja- Realistično sta priznala razha-Uja ob najbolj perečih razorožitve-fjl vPrašanjih, a sta obenem pouda-I a soodvisnost obeh držav, podčrta-hj*S?a. dejstvo, da ne bi bilo v more-p^ai jedrski vojni ne zmagovalcev in p Premagancev, saj bi jedrski arze-jp ugonobili vse človeštvo. Kar pa p,Jiajpumembnejše, postavila sta te-Sp.Je medsebojnemu dogovarjanju, *<0 . ?tiki labbo krepijo medsebojno ()'b' banje. Gorbačov bo prihodnje leto Ruagai. Pa mu bo vrnil p. pred iztekom mandata. Sreča-Pp' bodo torej postala stalna, s tem pj. bo odpravljeno marsikatero sum-am611”’ 'e dosedaj tako pogojevalo ž;u.eri^bo - sovjetske odnose. Ne na-treba Poudariti, da sta Rea-ijp ‘n Gorbačov v Ženevi spoznala, tf . di dogovarjanja na vrhu nimajo Ispesa učinka, če jim ne sledijo ^tne pobude pri gradnji kulture
tun01 tab‘ niso torej sporazumi o kul-pj ■ znanstveni in tehnološki izme-C obrobnega pomena. Nagradne ppj ndije ameriškim študentom za s^j^auja in študij v SZ ter sovjet-$„ | študentom za spoznavanje ZDA Hwp. napovedih učenja ruščine v A-i in angleščine v Sovjetski zvezi večj?Inen irl konkreten doprinos k hp |'mu spoznavanju in odpravi stra-'zbirg VSe Preveč pogojuje blokovske
Hi^o^Rah pred sovjetskim hegemo-žpj, o® in ideološkim prodorom v bp|p * »svobodni« svet je glavno gi-tip , ameriškega antisovjetizma, ta kop.0^6 novega zagona sovjetskemu kppjp ksu »obkolitve«, strahu pred biki a^evolucijo in razrednimi sovraž-tpg ' Ro bi se torej velesili otresli bipi Pogojevanja, bi lahko svet svo-'Wr 0 zadihal, zavezniki enega ali ki ?.eSa bloka bi lahko zrahljali vezi, kop "1 jih sedaj vsiljujeje blokovska
{"ontacija.
tiipj se {to vsem sodeč zavedata Rrpj Reagan in Gorbačov. Ameriški kop^dnik Reagan je svojim zavezni-SOp,. !1,)ročal v Bruslju, da bi razblinil Up,. ®®nja Zahoda, Gorbačov je isto Vppp v Pragi, saj se tudi sam zabitij ’ so njegovi zavezniki že res čitp Postrojeni kot zahodni, a si prav Se bolj želijo odjuge v medblo-
^ALJEVANJE NA 2. STRANI
ŽENEVA — »Število jedrskih raket se ni pred vrhom in po njem spremenilo, a upam si trditi, da je svet sedaj po srečanju, ki je ponovno vpeljalo dialog med ZDA in SZ in ki je zagotovilo boljše medsebojno razumevanje, bolj varen in miren«. Te besede generalnega sekretarja KP SZ Mihaila Gorbačova na tiskovni konferenci po slovesnosti ob podpisu skupnega dokumenta najbolje dokazujejo rezultate »novega pristopa« v vodenju medblokovske politike, Id ga že vsi nazivajo »srečanje ob kaminu«.
Pet ur pogovorov »iz oči v oči«, kot je navedel Gorbačov, niso samo pravi rekord v podobnih srečanjih med voditelji obeh supersil, temveč jamstvo, da sta se resnično izkašlja-la, da sta brez obotavljanja vgriz-ni!a v jabolko spora. Teh je, kot kaže, še in še. Tabo glede razorožitve, kjer sklepni dokumant le navaja, da bodo pospešili napore za dosego sporazuma, kot tudi glede militarizacije vesolja, kjer se niso stališča premaknila niti za milimeter, če izvzamemo n« koliko večje razumevanje obeh voditeljev do tega vprašanja.
Predsednik Reagan je ob slovesnosti v Ženevi poudaril, da bo potrebno
še veliko mesecev in let, da bosta velesili utrdili svoje medsebojne odnose a prej ali slej bo nastopilo novo obdobje v večjem medsebojnem zaupanju. »Duh Ženeve bo obrodil svoje sadove,« je na kasnejši tiskovni konfe-rtmei navedel ameriški državni tajnik Shultz. Optimizem torej v obeh taborih, ki pa ga trezni realen pristop k še nerešeni problematiki.
Isti realistični optimizem je včeraj preveval tudi srečanje Ronalda Reagana s svojimi zavezniki v Bruslju in Mihaila Gorbačova s svojimi v Pragi. Oba voditelja sta tudi v informiranju svojih vnesla novega duha, novo metodo, saj so po navadi taka poročanja prihajala šele po daljši »prebavi«, da so z zavezniki preverjali položaj navadno le zunanji ministri.
Mihail Gorbačov je torej v Ženevi dosegel prvi svoj osebni uspeh. Zatrl je klišejsko sliko togega v revolucionarno preteklost zagledanega sovjetskega voditelja in se je na mednarodno prizorišče povzpel kot sposoben politik, s katerim Američani ne morejo več igrati na stare strune, saj ne bi več prepričali nikogar,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Novi Gorici začetek plenuma kulturnih delavcev OF
Poudarek na enotnem kulturnem prostoru
AGE MERMOLJA
NOVA GORICA — S kratkometražnim filmom o veliki slovenski manifestaciji, ki je bila maja lani na go-riškem Travniku (avtorja filma sta Zdenko Vogrič in Aldo Rupel), se je včeraj pričel v novogoriškem Kulturnem domu 13. plenum kulturnih delavcev OF, ki je in bo še danes spregovoril o tako pomembni zadevi kot je skupni slovenski kulturni prostor. Uvodno besedo je zbranim udeležencem spregovoril predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc, ki je uvodo ma dejal: »Osvobodilna fronta je povzdignila in uresničila staro revolucionarno geslo "Zedinjena Slovenija” na več načinov. Partizanska vojska je osvobodila celotno slovensko ozemlje. Po vojni se je velik del Primorske vrnil v meje jugoslovanske in slovenske države, prve matične države, ki smo jo sploh kdajkoli imeli. Sedaj uresničujemo idejo "Zedinjena Slovenija” “ skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter z strpno in demokratično koeksistenco.
Ko govorimo o enotnem slovenskem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jubilejno zasedanje zbornic Italjug in Jugital
Obveza za krepitev sodelovanja
VLASTA BERNARD
MILAN — Velika — in verjetno ne pretiravamo, če rečemo osrednja — pozornost na včerajšnjem prvem dnevu 52. jubilejnega zasedanja mešanih trgovinskih zbornic Ital-Jug in Jug-Ital v kongresnem centru Cariplo v Milanu, je bila upravičeno posvečena obmejni trgovinski menjavi in gospodarskemu sodelovanju sosednjih območij Italije in Jugoslavije. Tudi najbolj splošni posegi uglednih govornikov niso mogli mimo te, tačas posebno aktualne teme in pomembnosti, ki jo imajo obmejna območja za odnose med jadranskima sosedama nasploh.
Tridesetletni jubilej ustanovitve in delovanja mešanih zbornic sovpada s 30-letnico sklenitve tržaškega in goriškega sporazuma in z lOletnico podpisa osimskih sporazumov, kar je za gospodarstvenike obeh strani lepa priložnost za obračun na področju gospodarskega sodelovanja in njegovih problemov, še zlasti pa za bilanco obmejne blagovne menjave in gospodarske. kooperacije sosednjih območij.
Skoraj sto zbranih udeležencev milanskega zaseda-
nja je v imenu dežele Lombardije in milanske občinske uprave v uvodu pozdravil podpredsednik deželnega sveta Ugo Finetti, sledili pa so pozdravi in krajša razmišljanja o razmerah v italijanskojugoslovanskem gospodarskem sodelovanju, ki so jih imeli italijanski veleposlanik v Beogradu Castaldi in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Skataretiko, jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo trgovino Miljenko Bojanič, predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Filipovič, zastopnik italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino Pisani in generalna direktorica ministrstva Teresa de Comò. Izčrpnejši poročili o delovanju zbornic pa sta imela njuna predsednika, Aldo Romolj za trgovinsko zbornico Ital-Jug v Milanu in Milorad Bajič za zbornico Jug-Ital iz Beograda. Žal se zasedanja zaradi neodložljive zadržanosti nista mogla udeležiti italijanska ministra za zunanjo trgovino Capria in za prevoze Signorile. Dopoldanski del srečanja, ki ga je kot gost vodil predsednik beograjske mešane zbornice Bajič, je sklenila podelitev spominskih jubOejnih medalj zaslužnim članom obeh zbornic, ki so vtkali svoje delo in prizadevanja v 30 let njunega uspešnega delovanja. Med prejemniki naj ome-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Gorici kmalu odprtje fakultete za mednarodne in diplomatske vede
SANDOR TENCE
RIM — Gorica bo v kratkem dobila svojo prvo univerzitetno fakulteto. Tako je včeraj sklenila ožja komisija poslanske zbornice, ki se že nekaj mesecev ukvarja z znanim »paketom« za tržaško in za goriško pokrajino, za odobritev katerega se je večkrat zavzela tudi Craxijeva vlada. Poslanska zbornica je s tem v zvezi prav včeraj poverila tej komisiji zakonodajni mandat in zato je pričakovati, da bodo »paket« odobrili že sredi prihodnjega tedna, nakar bo o njem tekla debata v senatu- Računajo, da bo odlok postal stvarnost še pred koncem leta ali najkasneje sredi januarja 1986.
Kot so predlagali poslanci Rebulla in Coloni (KD) ter Cuffaro (KPI) bodo v Gorici morda že v prihodnjem akademskem letu, ustanovili fakulteto za višje mednarodne in diplomatske vede, ki jo v Italiji danes premore samo rimsko vseučilišče. Ob tej fakulteti, ki bo formalno spadala pod tržaško univerzo, bodo hkrati ustanovili tudi visoko šolo za upravitelje krajevnih usta-
nov in zlasti izvedence v proračunskem poslovanju, ki bo imela svoj sedež prav tako v Gorici. Šlo bo, kot vidimo za pomembno strokovno ustanovo, namenjeno tistim, ki se bodo hotel; po univerzitetni diplomi zaposliti v krajevnih upravah ali v drugih državnih in javnih inštitucijah.
Na včerajšnjem zasedanju komisije so se domenili tudi za finančno podporo tržaški univerzi (25 milijard lir), geofizikalnemu opazovališču pri Briščkih (5 milijard lir) ter tržaški višji šoli za družbene vede (5 milijard lir). Povsem odprto pa ostaja še vprašanje pomoči padriškemu centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje, ki je eden glavnih členov »paketa«. Komunist Cuffaro. ki v okviru partijskega vodstva odgovarja za znanstveno raziskovanje, je namreč spet postavil v ospredje nerešeni vprašanji točne vloge in dejavnosti te ustanove ter sestavo njenega upravnega sveta, kar je v preteklosti že sprožilo polemike med tržaškimi političnimi silami in med krajevnimi družbenimi komponentami. KPI zahteva, da se enkrat za vselej točno definira sestava tega telesa, ki je v prvi osebi odgovorno za dejavnost centra.
Posvet o gospodarstvu
OPATIJA — Razdrobljeno jugoslovansko gospodarstvo ne bo moglo zlahka uresničiti predlagane stopnje rasti industrijske proizvodnje za 3 in kmetijstva za 2 odstotka, kot je predvideno v osnutku resolucije o ekonomskem in socialnem razvoju Jugoslavije za leto 1986, če ne bodo sprejeli nujnih spremljajočih ukrepov. To se nanaša tudi na 5-odstotno povečanje izvoda, povečanje družbenega proizvoda za 3 odstotke, produktivnosti za 1 odstotek itd. To so poudarili na posvetovanju jugoslovanskih ekonomistov, ki se je včeraj začelo v Opatiji.
V razpravi so poudarili, da niso u-stvarjeni pogoji za bistveno zmanjšanje inflacije. Ob tod tudi bojazen, da le-ta tudi ni dosegla zgornje meje. V zapletenih ekonomskih razmerah in krizi, ki se utegne še poglobiti, dejansko ni lahkb načrtovati kakršnekoli bližnje in daljne prihodnosti. Izkušnje letošnjega leta kažejo, da se niso nadaljevala pozitivna gibanja 1984.
•	Plamen upanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kovski konfrontaciji. Koristi bi torej imela oba bloka, z njima pa ves svet, saj je treba za vsako ceno preprečiti in izničiti možnost zagotovljenega medsebojnega jedrskega uničenja.
Ob teh spodbudnih vesteh iz Ženeve pa v krogih ameriške vojaške industrije bijejo plat zvona. Napovedi o nadaljevanju razorožitvenih pogajanj, sprejetje načela o 50-odstotnem zmanjšanju jedrskih arzenalov obeh velesil lahko pomeni za ameriško vojaško industrijo na desetine in desetine milijard dolarjev nižjih nakazil Pentagona. Če bi razorožitev postala še konkretnejša, pa bodo »izgube« še večje. Prav zato Reagan še vedno vztraja na svojem »vesoljskem ščitu«, kjer so nakazila za vojno industrijo še bolj bajna. Gorbačov je po vsem sodeč razumel to Reaganovo stisko, saj se lahko vrv ob premočnem natezanju utrže, »vojaškoindustrijski lobby« pa je dovolj močan, da lahko tako ali drugače prepreči prehitro odjugo. Med drugim je kljub kapitalistični prožnosti ameriška industrija tako odvisna od lahkih zaslužkov pri proizvodnji orožja, da bi se le s težavo preusmerila na drugo proizvodnjo.
To pa v nobenem primeru ne velja -za Sovjetsko zvezo, kljub temu da je sovjetska vojna industrija skoraj povsem ločena od drugih industrijskih panog, še več. Sovjetska zveza bi lahko končno zadihala, ko bi lahko del ogromnih finančnih sredstev za oborožitev preusmerila v lahko industrijo in v dvig standarda sovjetskih državljanov. Dilema »topovi ali maslo« je bila vedno prisotna v sovjetski stvarnosti ,prav zato se je sedaj Gorbačov bolj kot njegovi predhodniki zavzel, da bi s postopno odpravo medblokov-ske konfrontacije uresničil svoje načrte o razvoju sovjetske družbe.
V Ženevi so torej naredili pomemben korak na poti utrjevanja miru v svetu. Na poti do končnega cilja pa bo še in še preprek, da bo potrebna za-zvetost vseh, da bo vzklilo seme zasejano v Ženevi.
VOJKO COLJA
•	Prelomnica
v medblokovskih odnosih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
še najmanj pa svojih zaveznikov, ki so jim pričeli Reaganovi megalomanski vojaški načrti že presedati.
Amerika ja morala torej odgovoriti na diplomatski izziv Mihaila Gorbačova, in po vsem sodeč je odgovorila trezno in realistično. Reagan je opustil svojo definicijo, da je Sovjetska zveza »carstvo zla«. Zaveda se, da je nemogoče spremctniti sovjetski državni sistem, da sta velesili kljub različnim pogledom obsojeni, da skupaj živita in da sta medsebojno odvisni, bolj kot sta mislili v preteklosti.
Če torej sedaj le površno preletimo sporazum, ki je bil dosežen v dvodnevnih pogovorih, lahko ugotovimo, da so dosegli »maksimalno možno raven«. Poleg že navedene obveze, da se bodo vsestransko zavzeli za dosego razorožitvenega sporazuma tako glede strateških jedrskih raket, kot tudi glede raket srednjega dosega in vesoljskega orožja, dokument predvideva odprtje konzularnih predstavništev v Kijevu in New Yorku, sporazum o letalski varnosti na severnem Pacifiku, o skupnih pobudah za varstvo o-kolja, o razširitvi sodelovanja na znanstveno, šolsko, zdravstveno in športno področje. Pomemben je tudi sporazum, ki poudarja pomen študijev o nadzorovani termojedrski fuziji v miroljubne namene.
Vse te sporazume in obetavne namere pa zasenči sklep, da bodo »uredili in pospešili dialog o vseh problemih«, predvsem pri izmenjavi mnenj glede regionalnih kriz. V ta okvir spada tudi napovedan obisk Gorbačova v ZDA in Reagana v SZ. Oba voditelja sta torej prt (priča na, da le stalni stiki lahko vzpostavijo medsebojno zaupanje in odpravijo dosedanja sumničenja in propagandne izpade.
Medtem pa prihajajo iz vsega sveta pozitivne ocene ženevskega vrha. Članice NATO so včeraj po poročilu Ronalda Reagana v Bruslju poudarile pomen »vzpostavitve dialoga«, podobne ocene dajejo tudi države članice varšavskega sporazuma, ki se prav tako zavedajo, da je s pojavom Gorbačova nastopila nova era, ne samo v SZ temveč na vsem Vzhodu. Uspeh ženevskega vrha je včeraj pozdravil Egipt, zadovoljstvo je izrazila Kitajska, Japonci so navdušeni. Svet je v bistvu prepričan, da stopamo v novo obdobje, obstajajo le bojazni pred tistimi silami v ZDA in tudi v SZ, gi bj rade ostale pri konfrontaciji in s tam ohranile dosedanje privilegije.
voc
Prvi uspeh vsedržavnega protesta iz vrst študentskega gibanja
Danes kabinetni svet o šolstvu
RIM — Danes dopoldne bo kabinetni svet vzel v pretres probleme šolstva in ustrezna vprašanja, ki so povezana z državnim finančnim zakonom, tarčo študentovskih protestov: kaže torej, da so »fantje leta 1985« le dosegli en cilj. Njihove zahteve so proučili že na torkovem medministrskem tehničnem zasedanju v Palači Chigi in govor je bil o šolskih strukturah. Danes se bo kabinetni svet seznanil s spektrom vseh drugih zahtev študentskega gibanja, ki gre od problemov v zvezi s finančnim zakonom (šolske takse, denarne naložbe v raziskovalno dejavnost idr.) in šolske opreme kot take do uvajanja najnovejših tehnoloških dosežkov na poučnem področju. Z drugimi besedami: kabinetni svet sj bo zastavil vprašanje,
kakšna naj bo danes šola, da se lahko prilagodi potrebam in zahtevam sodobnega časa. Gre pač za obravnavo, v kateri bo zapopadeno širše vprašanje o študijskih programih.
Spričo razsežnosti in kočljivosti problemov je vsekakor težko predvideti, kakšen bo izid razprave, to pa tako zaradi različnih izhodiščnih stališč, ki jih o tej problematiki imajo posamezne politične sile vladne koalicije kot zaradi dejstva, da ta problematika nujno predpostavlja dokajšnje finančne obveznosti ter »ne neposredno produktivne investicije«. Tu pa smo spet pri finančnem zakonu, okrog katerega se trenja v vladni večini še nikakor nočejo poleči. »Meje državne zadolženosti bodo v naslednjih dneh in tednih po-
stale bolj kot kdaj koli neprekosljive, pa četudi niso zapopadene v prvem členu finančnega zakona«, opozarja »Voce repubblicana«. Medtem pa se znotraj KD stopnjuje upor proti tezam zakladnega ministra Gorie. Skupina poslancev je zahtevala zasedanje »ad hoc« demokristjanske skupine v Montecitoriu in danes bo njeno vodstvo posvetil0 večji del sestanka prav temu predmetu; tolik0 bolj, ker je Fanfani sklenil odložiti glasovanje 0 prvem členu omenjenega zakona. Gre za sklep, ki je naletel na soglasje tako pri tajništvu KD j11 PSI kot pri ministrskem predsedniku Craxiju. če pride do sporazuma tudi s komunistično opozicijo, ni mogoče izključiti možnosti le enomesečne začasne uprave.	G. R.
• Plenum OF
* i i	i	•	••	;	i.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kulturnem prostoru ne moremo pozabiti na dve ideji, ki jih kot bistvene sestavine naše jugoslovanske poti v prihodnost ponujamo svetu, kot možen odgovor na protislovja in dileme sedanjega svetovnega trenutka; to sta sistem socialističnega samoupravljanja in politika neuvrščenosti. Nekoč je Edvard Kardelj dejal, da sta samoupravljanje, zasnovano na družbeni lastnini, in neuvrščena politika dve temeljni bistveni sestavini jugoslovanske družbene biti. Toda niti eno in niti drugo ne more biti samo naše. Socialistična in demokratična misel tudi širše v svetu išče nove poti, odkriva mrve oblike demokracije u zapletenih protislovjih moderne družbe in gradi nove enakopravnejše odnose med narodi in ljudmi.«
Prav v tem iskanju bolj humanih odnosov med ljudmi je Šetinc utemeljil idejo skupnega slovenskega kulturnega prostora. »Zavzemamo se torej,« je dejal, »za čim bolj bogat in skladen razvoj slovenskega naroda kot etnične celote v okviru miroljubnega sodelovanja, dobrega sosedstva, odprtih meja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Želimo, da nas meje ne bi ločevale, temveč zbliževale. Slovenski kulturni prostor pomeni plemenito kompenzacijo pojma "Zedinjena Slovenija”, duhovno združe-nost slovenske identitete nikakor pa ne kakršnokoli podlago politične moči ali ozemeljskega pohlepa.«
Daljši del svojega govora je Šetinc posvetil prav problemom zamejskih Slovencev. Iz povedanega povzemamo le en pomembnejši odstavek: »Na ža: lost moramo ugotoviti, da naši zamejski Slovenci žive v okoljih, ki pogosto jim niso naklonjena, če jim niso samo sovražna. Licemeren bi bil, če ne bi na glas povedal, da so izpostavljeni hudim asimilacijskim pritiskom. Ni je bolj strašne stvari, kakor je to, če nekomu vzameš pravico do materinščine, ker je kot da bi ljudem porazal jezike. Zato moramo znova poudariti, da je uresničevanje narodnostnih pravic merilo^ ali bolje preizkušnja demokratičnosti in političnega zdravja večine.
Večinski narodi bi morali sprejeti manjšine kot enakopravne prvine svojega življenja, če vidijo v njih pozitivnega činitelja, k\ bogati kulturo ter pomaga k razumevanju in sodelovanju z državo, v kateri živi njihov matični narod. Kulturno ustvarjanje narodnosti je poseben fenomen, ki nosi v sebi prvine vzajemnega pretakanja kultur večinskega in matičnega naroda. Čim več bo tega, tem manj bo asimilacije; čim več bo, sožitja, tem manj bo nestrpnosti; čim večje bo bogastvo kulturnih in jezikovnih pluralizmov, tem manj bo pogubnih getov.«
Po Šetinčevem govoru je kot prvi nastopil akademik Josip Vidmar. Poudaril je današnji pomen Osvobodilne fronte in misel, da gre sedaj za duhovno osvobajanje Slovencev.
Kronika ostale izjemno kvalitetne dopoldanske in popoldanske razprave lahko v prostoru, ki ga imamo na razpolago, naredi krivico številnim govornikom, ki so izrekli marsikatero izjemno pomembno misel. Tako ne moremo mimo zapažanja Boga Grafenauerja, da nekatere humanistične vede v osrednji Sloveniji postopoma izpuščajo to, kar slovenskega nastaja izven državnih meja. Tu je omenil številne konkretne primere in knjige iz različnih kulturnih področij. Milica Kacin Wohinc je kar se da plastično prikazala, kako je stara Jugoslavija barantala z manjšinami in jih preprosto, ko je šlo za važne stvari ignorirala. V sami Sloveniji ni bilo prave zavesti o skupnem pripadni-štvu, tako da sta bili Primorska in seveda Benečija osamljeni in prepuščen; prav v najtežjih trenutkih. Marija Vilfan je kritično spregovorila o razstavi »Trouver Trieste«. Podala je dve bistveni ugotovitvi. Uradni Trst je še enkrat Slovence preprosto »odpisal«. Tako početje pa mednarodne deklaracije uvrščajo med diskriminacijo. Drugič je Vilfanova s citati iz francoskega časopisa dokazala, kako je takšna razstava v Francozih po-
vzročila samo zmedo. Skratka sami novinarji niso razumeli, kaj se pravzaprav v Trstu dogaja. To je seveda posledica prikrivanja neke resnice. Breda Pogorelec je spregovorila o pomenu, ki ga ima pri povezovanju jezik. O problemu jezika je s psihološke strani spregovoril tudi Boris Paternu. Nastopili so seveda tudi Slovenci iz zamejstva. Marko Kravos je učinkovito podal svojo misel, da do homogenosti ne more priti, niti ni zaželena. Kljub temu pa to še ne pomeni, da Slovenci skupaj ne bi mogli živeti v tisti zdravi strpnosti, ki je osnova pravega duhovnega pluralizma. Iz Koroške se je oglasil Vospernik, ki jo odprl več aktualnih vprašanj v odno sih med matico in manjšino. Sledil mu je Lojze Wieser. O Beneških Slovencih je spregovoril tudi Vlado Uršič, ki je sicer s Tolminskega.
ACE MERMOLJA
zasebne televizijske postaje
PARIZ — Plaz časnikarskih vprašanj o prvi zasebni francoski televizijski postaji se je usul na predsednika Francije, Francoisa Mitterrandv na včerajšnji slovesni, v golističnem stilu izvedeni tiskovni konferenci v. palači na Elizejskih poljanah. Sprožili so ga časnikarji, da bi izvedeli, kol je predsednika privedlo do takšne odločitve nekaj mesecev pred parlameF tarnimi volitvami.
Mitterrand, ki je govoril tudi o ženevskem vrhu in o »avtonomni strategiji zavračanja« (francoska atomska oborožitev), je v zvez] s postaj0 »La cinq«, ki jo je s svojimi 40 odstotki Italijan Berlusconi ustanovil skupno z državno skupino Seydoux, izjavil, da sta sicer kandidirali tudi neM belgijska in avstralsko-ameriška družba, vendar je »zmagal najmočnejša tisti, ki je znal združiti nadarjenost z denarjem in pristojnost s sposobnostjo*
Ko so časnikarji Mitterrandu postregli italijansko liberalno džunglo, k* vlada na področju zasebnih televizijskih postaj, je predsednik odgovoril, d0 se je tudi sam ukvarjal »z obsojanja vrednim italijanskim primerom,« ni odvisen od tega ali onega človeka, ampak od zakonov, točneje, »od P°' manjkanja zakonov.«
Zasedanje Italjng-Jugital
NADALJEVANJE S 1. STRANI
4
nimo tudi predsednika tržaške delegacije zbornice Ital-Jug Petrucca in njenega podpredsednika ter člana predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Stanka Boleta. Posebno priznanje Gospodarski zbornici Jugoslavije, veliko zlato plaketo, pa je za svoje 9-letno plodno delo in za osebna prizadevanja prejel dosedanji predsednik milanske zbornice dr. Enrico Zuccoli, ki je pred nekaj meseci prepustil svoje mesto novemu predsedniku, dr. Aldu Romoliju.
V popoldanskem delu zasedanja je imel izčrpno poročilo o gospodarskih odnosih in problemih med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo član komisije EGS Jean Joseph Schwed, ki so mu sledili predsednik tržaške trgovinske zbornice Tombesi, zastopnik goriške zbornice Hadrijan Koršič in videmske Conti. V imenu Gospodarske zbornice Slovenije je govoril Aljoša Mrak, v imenu milanske trgovinske zbornice pa Salvatore. Trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo sta v svojih referatih podrobno razčlenila predstavnik
družbe Finmeccanica iz Rima Tullio Giaci in podpredsednik beograjske zbornice Jug-Ital Radomir Lauševie. medtem ko sta o sodelovanju obmejnih območij p°r?' čala predsednik tržaškega dela milanske zbornice Giuli® Petrucco in predsednik odbora za obmejno gospodarsko sodelovanje pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, Mila0 Travan.
Trideset let prehojene poti, prizadevanj, uspehov i° težav je za mešanima zbornicama, telesoma, ki sta nedvomno prispevali levji delež za današnjo stopnjo razvitih gospodarskih odnosov med sosednjima in prijatelj; skima državama in ki sta v daljnem letu 1955 zaoral1 v ledino. Toda njun; člani, gospodarstveniki obeh stran), se ne zadovoljujejo z deklarirano dobro voljo in nočej® kloniti pod težo gospodarskih problemov, zlasti na jug0-slovanski strani. Brez izjeme so včeraj govorniki v e° glas poudarili nujnost še konkretnejšega dela za razvoj tako blagovne menjave kot višjih oblik gospodarskega sodelovanja in odprave vseh ovir, ki ju boli ali ma°J upravičeno skušajo omejevati ali siromašiti.
VLASTA BERNARD
CANKARJEV DOM KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
LJUBLJANA
TRG REVOLUCIJE 2
19.—26. NOVEMBER 1985
DANES, 22. NOV.
OB 11. URI


V^seXrL t»omo , ose "boste ob o>gledo dvoletne bete s loven — skih knjig oglasili tudi pri razstavnem prostoru ZTT in DRAVE-
SEJEMSKI POPUST 20 % NA VSE IZDAJE !
POSEBNE PRILOŽNOSTI ZA SREČANJA
Novosti iz esejistike -	predstavljeni
bodo avtorji, oz. delal	Albin Prepeluh
Jože Javoršek, Milan Meden, Jože Pleč— j Jože Pirjevec, Stojan Spetič, Branko Babič	“----------—
Nasvidenje v Ljubljani, v Cankarjevem domu, od 19. do 26. novembraI
založništvo tržaškega tiska
Zamejski lovski pevski zbor navezal stike s Prekmurci
Tiskovna konferenca predsednika Faleschinija
Novi prijemi v delovanju ESA v korist obrtnikov naše dežele
VIDEM — Novosti v bodočem delovanju deželne ustanove za razvoj obrti bo v prihodnjih letih kar precej, tako je na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu obljubil predsednik ESA Carlo Faleschini. ESA ima i’-a seboj že 20 let plodnega dela v korist obrtnikov, vendar pa so se razmere že toliko spremenile, da je treba uvesti marsikaj novega za nje-ho delovanje. Obrtniki namreč, ne potrebujejo več samo finančne pomoči v podporo svoji dejavnosti. V glavnem skrbe za dobro izdelavo svojih izdelkov. Težja je zanje komercializacija, saj niso po poklicu trgovci. Doslej so ESA in tudi druge ustanove dajale obrtnikom na razpolago paviljone, da so doma ali v tujini razstavljali na raznih sejmih. To pa ni do-Volj, je dejal Faleschini. Potrebna je tudi pomožna služba za komercializacijo obrtnih izdelkov, tako doma kot v tujini. Zaradi tega bo bodoča Politika ESA šla tudi v to smer.
Predsednik upravnega odbora le Ustanove je tudi dejal, da tesno sodelujejo z Združenjem obrtnikov na Vsem deželnem teritoriju. Prav z njih pomočjo so bili ustanovljeni kon-■ zorciji, teh je sedaj že nad 80. Verina teh uspešno deluje. V bodoče oo ESA tudi do njih ubrala novo nnner. še jih bo finančno podpirala, Vendar ta pomoč ne bo več le so-
cialnega značaja. Če en konzorcij ne bo dokazal uspešnosti potem mu bodo pomoč odvzeli.
Faleschini je tudi dejal, da je treba obrt združiti s turizmom in drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Letos prirejena obrtna sejma v Ligna-nu in na Trbižu sta dokazala uspešnost take politike. Letos poleti so tako iz Lignana kot iz Gradeža odpeljali nekaj avtobusov turistov v kraje, ki so znani zaradi obrtne dejavnosti, na obisk v tamkajšnje obrtne delavnice. Uspeh je bil precejšen. Tako dejavnost bodo v prihodnjih letih še povečali.
Kar pa bo najbolj zanimalo vse o-brtnike na ozemlju dežele Furlanije Julijske krajine pa je to, da bodo skušali posodobiti kreditno politiko. Letno v uradih ESA uredijo 4 tisoč prošenj obrtnikov po raznih kreditih. Največji možni kredit je danes 20 milijonov lir. Skušali bodo dvigniti ta plafond, saj 20 milijonov lir danes v marsikaterem primeru ne zadošča več. Istočasno si bodo prizadevali znižati obrestno mero za obrtno kreditiranje, saj so sedanje stopnje 10-11 odstotkov že previsoke.
V prihodnjem letu 1986 bodo priredili, v sodelovanju z deželno upravo, konferenco v obrtništvu. Priprave so že stekle. Sedaj imajo v načrtu veliko anketo o stanju obrtništva v de-
želi, pa čeprav že razpolagajo z veliko podatki, kajti v zadnjih letih sc marsikaj napravili na tem področju.
ESA si veliko obeta, je dejal Fa-leschini, od nadaljnjega dajanja pristojnosti s strani deželne vlade tej ustanovi. To so na deželi pred kratkim že napravili, potem, ko so v deželnem svetu izglasovali nekaj novih zakonov. ESA bo po novem bolj direktno odgovorna in tudi bolj angažirana v reševanju vprašanj obrtništva. Na ta vprašanja pa je treba gledati z dokajšnjo mero enotnosti v vsem deželnem prostoru, ne pa se zapirati v ozke pokrajinske meje, kot se marsikje dogaja.
MARKO WALTRITSCH
□ NOVA GORICA — Že marca letos je delavski svet Avtoprometovega tozda Gostinstvo, ki upravlja z lok-varskimi smučarskimi vlečnicami sprejel sklep, da vlečnic v letošnji zi mi ne bodo vrteli.
Na osnovi podatkov o poslovanju v zadnjih 15 letih so ugotovili, da jim vlečnice (pa tudi hotel Poldanovec) prinašajo prevelike izgube, ki jim niso kos. O tem so takoj obvestili občinski izvršni svet, telesnokulturno skupnost družbenopolitične organizacije, računajoč, da se bo vendarle kdo zganil, pa nič.
(Primorske novice)
Čez nekaj mesecev bo Društvo slovenskih lovcev v Italiji »Doberdob« slavilo 10-letnico ustanovitve in že sedaj se odbor in člani pripravljajo na slovesno praznovanje okroglega jubileja. V vseh teh letih plodnega delovanja je društvo zavestno ubralo pravo smer in zgledno tolmači svojo vlogo, oziroma poslanstvo, v prvi vrsti kar zadeva kulturo lova.
Slovenski lovci so vzpostavili pravi odnos do narave, prizadevajo si za vsestransko zaščito prirode, skrbijo za ohranjevanje zdravega okolja in skrbno bdijo, da se obdrži naravno ravnovesje med divjadjo. Svojo družbeno vlogo lovsko društvo publici-zira na vsakoletnih lovskih praznikih in na raznih predavanjih. V letošnjem letu pa se je razvejana dejavnost razmahnila še na kulturno področje v pravem smislu besede. U-stanovili so namreč lovski pevski zbor, ki je pod vodstvom zborovodje Janka Sdmonete že dosegel zadovoljivo vokalno izraznost in ima za seboj že nekaj uspelih nastopov, kot je bila udeležba na reviji lovskih pevskih zborov v Dekanih in na lovskem prazniku v Zgoniku.
Pred dnevi pa je zbor Lovskega društva Doberdob navezal tesnejše stike z lovskim pevskim zborom Prekmurje. Na izredno uspelem in bratskem srečanju v Murski Soboti sta najprej zbora izmenično zapela vsak po nekaj tipičnih pesmi v narečju svojega območja, nato pa so skupno
izvajali splet lovskih in narodnih pesmi.
V pozdravnih nagovorih sta pre-sednik Zveze lovskih družin Prekmurje dr. Jože Kocjančič in podpredsednik društva Doberdob Karlo Furlan naglasila pomembnost tega navezovanja stikov in zaželela, da bi se te vezi v bodoče še krepile in poglobile poznanstvo med lovci z obeh strani meje. Na dan je prišla tudi želja po pobratenju med zboroma. Tako so Prekmurci že zagotovili svoje sodelovanje na prazniku ob 10-letnici Doberdoba. Vzdušje je doseglo višek, ko so zamej|n poklonili Prekmurcem sodček iz hrastovega lesa, na katerega je mojster Mirko Guštin vklesal lovski rnotiv v reliefu »Če se zemlja napije, dobro rodi, če ti s’ga nalukaš, ti sm’ca zbeži«. Dirigent zbora Janko Simoneta pa je kolegu Frančku poklonil piščalko z željo, da bi še dolgo ubiral akorde. Naslednjega dne so se zamejski lovci udeležili skupnega lova na malo divjad v državnem lovišču Beltinci v spremstvu prekmurskih lovcev, ki so poskrbeli za nemoten potek akcije in za odlično počutje.
B. S.
BERITE
»Novi Matajur«
Prejšnji konec tedna v Porabju na Madžarskem
Vsebinsko zanimivo in poučno srečanje narodnosti
Slovenci na Madžarskem
Slovenci, ki živijo na Madžarskem, številčno predstavljajo le majhen del vseh narodnosti v državi. Približno 4.500 jih je (skupno štemlo pripadnikov vseh manjšin pa znaša preko 400.000) in živijo večinoma na ozkem območju sedmih slovenskih vasi na jugoslovansko - avstrijsko - madžarski tromeji južno od reke Rabe. Te vasi so: Gornji in Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Viri-ca-Ritkarovci in Andovci. V Monoštru, ki šteje 6.000 ljudi in je upravno središče tega področja, živi približno desetina Slovencev.
Prisotnost slovenske manjšine v Porabju se odraža predvsem na prosvetnem področju: na Gornjem Seniku deluje mešani pevski zbor »Avgust Pavel«, v Sakalovcih imajo slovensko folklorno skupino, na področju amaterske gledališke dejavnosti pa bi omenili števanovsko dramsko skupino. Poleg tega delujeta tudi ženski kvartet iz Slovenske vesi, v Sakalovcih oz. na Dolnjem Seniku pa narodnozabavni ansambel. Omenjene kulturne skupine so na občinski ravni zastopane v enotnem odboru, poleg tega pa včlanjene v Demokratično zvezo Južnih Slovanov (DZSJ), centraliziranem koordinacijskem organu s sedežem v Budimpešti, ki združuje pripadnike srbske, hrvaške in slovenske manjšine.
DZSJ deluje v okviru t.i. Domovinske ljudske fronte, ki jo lahko bežno primerjamo z jugoslovansko SZDL. Vse tri manjšine izdajajo v Budimpešti trojezično skupno glasilo Narodne novim (oz. Ljudski list), ki izhaja enkrat tedensko. Do letošnjega leta so skupno izdajale tudi skupni koledar, od 1986. leta dalje pa bo zbornik izhajal v različnih jezikih, torej tudi v slovenskem. Maja 1979. leta so v okviru radijske postaje v Gybru uvedli (časovno sicer omejene) oddaje v slovenskem jeziku, ki jih urejajo sami pripadniki manjšine.
Zakonska določila v korist manjšine zasledimo v 49. členu madžarske ustave, ki okvirno jamči enakopravnost med pripadniki raznih narodnostnih manjšinskih skupnosti in ostalimi sodržavljani ter v 61. členu v katerem je (za vse manjšine) predvidena uporaba materinega jezika bodisi v javnem življenju kot tudi v šolstvu.
»Srečanje narodnosti«, vsakoletno študijsko srečanje predstavnikov mla-dinskih organizacij, ki vključujejo pripadnike narodnostnih manjšin iz Složnije, Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Porabja, je letos minilo v kamenju novih spoznanj in precej “^gate vsebine. Bilo je predvsem priložnost za neposreden stik s slovensko narodnostno manjšino v Porabju, ki je v matični državi in še zlasti v (našem) zamejstvu precej nepoznana. Povedati gre, da se je tovrstna ponuda prvič odvijala v Porabju, zato je precejšnje zanimanje, ki je vladalo v treh dneh srečanja, bilo precej razumljivo.
. Mladino naše narodnostne skupnosti 12 F-JK so predstavljali zastopniki MO SKGZ in ZKMI, rojake s Koroškega pa Koroška dijaška zveza, Katoliška mladina in Klub slovenskih studentov na Dunaju; s svojimi zastopniki so bili prisotni tudi mladi ita-njanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, ki delujejo pod 0kriljem občinskih konference ZSMS v Kopru oz. Lendavi. Prijetno prese-nečenje pa so navsezadnje bili zastopniki mladih gradiščanskih Hrva-tov Železne županije, ki živijo v oko-
lici županijske prestolnice Szomba-thelya.
Dokaj zgovorna slika o narodnostnem stanju v Porabju se je udeležencem srečanja pokazala že prvi dan ob otvoritvi. Menda ne bo odveč, če v tej zvezi povemo, da so uvodni govo-ri, predstavitve, sploh pa celoten tridnevni delovni spored, potekali dvojezično, t.j. v madžarskem in slovenskem jeziku; za naše razmere je z določenega vidika to skoraj neobičajno (isto pa ne bi nikakor mogli trditi n.pr. za italijanske in druge pripadnike manjšinskih narodnosti v Jugoslaviji) in opravičljivo samo glede na dejstvo, da je pobudnica srečanja bila Zveza komunistične mladine iz Železne županije (županija: upravna enota, ki jo lahko enačimo z našo deželo), v kateri so vključeni bodisi madžarski kot tudi slovenski mladinci. Slovenci na Madžarskem lastne mladinske organizacije pač nimajo, saj je njihovo število razmeroma majhno. In ravno v številčni omejenosti je treba iskati ključ za razlago zdajšnjega stanja slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem.
Kulturni večer, ki je potekal po slavnostni otvoritvi, je verjetno »zunanjim« dal vtis, da je slovenska
manjšina na Madžarskem ostala nekako na ravni folklore in narečja, saj se ja nivo kulturnega sporeda o-mejil na recital najbolj znanih Prešernovih poezij (mimogrede bi omenili, da je program obsegal ravno nastop folklorne skupine in ljudsko petje). Res pa vsekakor je, da ima slovenska manjšina v Porabju zelo malo kadrov oz. intelektualne sile, to pa je v veliki meri zopet posledica njene številčne omejenosti.
To dejstvo, namreč premajhna interna moč manjšine, je prišlo v c-spredje na drugem dnevu srečanja, in sicer na zasedanju delovne skupine, ki je razpravljala o nalogah mladinskih organizacij pri razvijanju narodnostnih tradicij in kulture ter o-hranjevanju materinščine. Povod za obravnavanje tega vprašanja je bil pojav, ki jei skupen za vse manjšine, namreč problem narodne zavednosti, zanimivo pa je, da ga je sprožil ravno pripadnik slovenske manjšine v Porabju. Izkazalo se je, da je omenjeno vprašanje zelo tesno povezano tudi s cilji (kot je pri nas-n.pr. globalna zaščita) posamezne manjšine, poleg tega pa tudi z motiviranostjo, ki je v mnogih primerih odraz ogroženosti (to velja še zlasti za razmere na Koroškem in pri nas, kjer je aktivno prisoten neofašizem).
Zelo zanimiva je bila tudi razprava v delovni skupini, ki je obravnavala vlogo mladih pri ohranitvi svetovnega miru in pri varstvu okolja. Poleg pomenljivega dejstva, da so se ob skupni mizi srečali zastopniki mladih različnih družbeno-političnih in vojaških sistemov — nevtralnega, neuvrščenega in blokovskega, bodisi zahodnega kakor tudi vzhodnega tipa — velja vsekakor podčrtati nekaj važnih ugotovitev, kot so n.pr. posledice medsebojne ločenosti posameznih držav. Poudarjeno je bilo, da državne meje ločujejo ne samo različne narode, marveč tudi isto (v našem primeru slovensko) narodnost. Skrhane vezi z matico, ki so v mnogih primerih posledica toge razmejitvene politike (to je veljalo še zlasti za slovensko manjšino v Porabju) pa so škodljivi, če že ne usodni. O dobrososedskih meddržavnih odnosih je spregovoril tudi predstavnik MO SKGZ, ki se je pri tem navezal na naše izkušnje in na pomen sporazumov kot so ravno o-simski.
Toda narodnostno podobo v Porabju so v teku srečanja dopolnili tudi drugi važni momenti: poleg neformalnih pogovorov, prikaza diapozitivov itd. je eden izmed teh momentov bil o-bisk v okolico Monoštra. Krajevni napisi pred slovenskimi vasmi so v o-kolici mesteca dvojezični, v nekaterih primerih, kot v Dolenjem Seniku in Slovenski vesi, pa celo trojezični, saj živi po teh vaseh tudi tudi nemška narodnostna manjšina, ki je številčno šibkejša od slovenske, a kljub temu bojevitejša. V tej zvezi velja poudariti, da je uporaba materinega jezika v javnem življenju sicer predvidena, vendar pa so možnosti s strani manjšine premalo izkoriščene (npr. pri izdaji potrdil in drugih dokumen-
tov, ki jih organ javne uprave izpolni dvojezično le, če zainteresirani to izrecno zahteva). Prebivalstvo v slovenskih vaseh je še zmeraj precej kmečko, veliko pa je tudi takih, ki so zaposleni v monoštrskih tovarnah Industrija, predvsem lahka, se je v Monoštru razvila šele v drugi polovici šestdesetih let, njen razvoj pa je precej zavrl izseljevanje iz podeželja. Železna županija ostaja kljub temu med najbolj nerazvitimi županijami v državi, saj se jo n.pr. zadružništvo v kmetijstvu precej pozno u-veljavilo. Veliko je po slovenskih vaseh še takih, ki še ročno izdelujejo grablje ali pa pletejo košare, najbolj popolno sliko o tem pa lahko najdemo v slovmskem etnološkem oddelku mestnega muzeja (otvorili so ga a-prila 83), kjer je razstavljenih veliko takšnih predmetov.
Tretji in zadnji dan srečanja je bil v glavnem posvečen zaključkom tridnevnega zasedanja. Prizorišče razprav je bilo zopet v mestnem kulturnem domu, kjer občasno prirejajo kulturne prireditve tudi tam živeči Slovenci. Čeprav izkušnje posamezne manjšine niso navadno prenosljive v politično, gospodarsko in družbeno o-kolje, v katerem deluje neka druga manjšine, so prisotni vseeno poudarili važnost podobnih srečanj in zato tudi sklenili, da bodo v prihodnje še nadaljevali z medsebojnimi stiki.
Verjetno bi ob tem veljalo vsekakor še nekaj dodati v zvezi s trenutnim stanjem slovenske manjšine v Porabju. Položaj nikakor ni rožnat, saj je določila, ki jih predvideva zakonodaja v korist manjšine, madžarska
država začela izvajati razmeroma pozno. Nekaj pridobitev so tamkajšnji Slovenci v zadnjem času dosegli na področju šolstva, kar je lahko nekoliko spodbudno. Ravno s tem šolskim letom so namreč na nekaterih osnovnih šolah uvedli 3- oz. 4-urni tedenski pouk v slovenskem jeziku pri poučevanju zgodovine, prirodopisa in glasbene vzgoje. Zadnja dva predmeta se otroci učijo v slovenskem jeziku od 1. do 5. razreda, zgodovino pa samo v 5. letniku. Že več let poučujejo po osnovnih šolah, kjer živijo Slovenci, nekaj ur tedensko tudi materinščino (t.j. slovenščino kot predmet, več pa vsaj zaenkrat ni mogoče, ker manjšina pač nima uspo-Bobljenih učnih kadrov. Slovenskih poklicnih učiteljev je le nekaj, ki so se materinščine izučili po končani gimnaziji v Ljubljani. Učenje na slovenskih vseučiliščih jim je omogočeno od 1. 1971, povedati pa velja, da po končani gimnaziji imajo zelo majhno podlago, ki bi jim koristila pri učenju materinščine. V okviru višje u-čiteljskJe šole v Szombathelyu deluje sicer t.i. katedra za slovenski jezik in književnost, vendar pa je precej nestroKovna in pomanjkljiva.
Toliko torcy o položaju slovenske manjšine v Porabju; podali smo le nekaj glavnih obrisov in podatkov, ki smo jih zbrali med tridnevnim srečanjem narodnosti konec prejšnjega tedna. Sicer bi se dalo povedati še marsikaj, saj predstavljajo takšna srečanja ne samo koristno izkušnjo, ampak tudi priložnost za izmenjavo informacij.
IVAN VOGRIČ

\
ELITE
Casa delle Aste
TRST
Nabrežje Mandracchio 4 v čudovitih salonih hotela
Savoia Excelsior Palače DRAŽBA ANTIKVARIATA
oprema, kompendiji, umetniški predmeti, slike od XV. do XX. stoletja
RAZSTAVA
vsak dan od 22. novembra dalje urnik: 10 -13 in 15 - 21. Tel. 040/7690
DRAŽBE
25. novembra ob 16.30 in 21. uri
26.	novembra ob 21. uri
27.	novembra ob 21. uri
28.	novembra ob 16.30 in 21. uri
29.	novembra ob 16.30 in 21. uri
30.	novembra ob 16.30 in 21. uri KATALOG V RAZSTAVNIH PROSTORIH
Pri organizaciji je sodelovalo podjetje
MATTARTE
Mattarte s.r.l. — Ul. Torino 12 Verolengo (TO) — Tel. 011/914177
Včeraj na tržaški univerzi ob odsotnosti ministra za šolstva
Odprtje akademskega leta (a brez sen. Falcuccijeve)
Ob številni prisotnosti predstavnikjov oblasti (a »najvidnejša« je bila odsotnost ministra za šolstvo sen. Falcuccijeve) je rektor tržaške univerze Paolo Fusarob včeraj uradno odprl akademsko leto.
V uvodnem poročilu je govornik poudaril, da je zabeležila naša univerza v 62 letih delovanja lep razvoj. Lani je študiralo na univerzi približno 15 tisoč študentov, letos jih je vpisanih 367 več, kar je presenetljivo, saj so po drugih italijanskih univerzah zabeležili letos osip vpisov. Največ zanimanja je bilo za pravno fakulteto (2500 vpisanih), kateri po vrsti sledijo ekonomska, filozofska in medicinska fakulteta.
Fusaroli (na sliki) je omenil tudi nekatere hibe, ki hromijo delovanje vseučilišča. V tej zvezi se je zaustavil ob vprašanju nezadostnega števila neuč-nega osebja in tudi pomanjkanja docentov in raziskovalcev.
Po odprtju je sleelila otvoritev meeinarodnega srečanja o univerzitetni kooperaciji, ki se ga udeležuje več kot 30 rektorjev iz Italije in drugih elržav.
Protest dijakov in študentov
Sen. Franca Falcucci jo je zagodla tržaškim višje-šoloem in študentom. Ob njenem napovedanem prihodu v Trst, kjer bi se morala udeležiti odprtja akademskega leta, so Koordinacijski odbor slovenskih in italijanskih dijakov in univerzitetni študenti oklicali stavko in organizirali manifestacijo pred univerzo, da bi tako še enkrat protestirali zoper povišanje šolskih taks in podkrepili svojo zahtevo po pravici do študija. Minister za šolstvo se je izognila protestu tako, da je kratkomalo ostala v Rimu, ker naj bi bila preobremenjena z vladnimi zadevami.
Dijaki in študenti so zjutraj kljub njeni odsotno^ sti iznesli svoje negodovanje : zbrali so se na trgu pred univerzo in se nato napotili v univerzitetno poslopje. Tu so »zasedli« pritličje in notranje stopnišče, ki vodi v veliko dvorano, kjer je potekala otvoritvena svečanost akademskega leta. Poleg slovenskih in italijanskih dijakov so se manifestacije udeležili tudi predstavniki dijakov iz Gorice^ Tržiča in Gradeža, ki so s posebnima avtobusoma prispeli v naše mesto.
Celotna manifestacija se je iztekla v mirnem vzdušju, če izvzamemo incident, ki ga je izzvala skupina desničarskih študentov med sprevodom s trga v univerzitetno poslopje. Mladi pripadniki Fronte della gioventù so se hoteli na stopnišču po vsej sili vključiti s svojimi transparenti in napisi v sprevod, kar pa jim dijaki in študenti niso dovolili, ker so že od vsega nastanka Koordinacijskega odbora zavrnili vsako strankarsko vsiljevanje v dijaško gibanje. V razvnetem vzdušju je prišlo do prerivanja in klofutanja, ki pa je bilo zaradi posega varnostnih organov in discipliniranosti dijakov omejeno na obračun med dvema posameznikoma.
Pripadniki Fronte della gioventù so nadaljevali z izzivanjem tudi v pritličju univerze (kakšno zvezo ima-
jo »italijanstvo Trsta«, fojbe in Tito s finančnim zako nom nam ni znano...). Dijaki in študenti se niso ozrli na te provokacije. Ob odhodu iz poslopja so jih mirno obšli, se spet zbrali za poslopjem in v sprevodu krenili do študentskega doma, kjer so se ob koncu mn' nifestacije razšli.
Dijaki in študenti so se medtem domenili, da bodo zaprosili za srečanje s sen. Falcuccijevo, če bo prispela jutri v Trst, da bi prisostvovala sklepu zasedanj® o univerzitetni kooperaciji.
V zvezi s »štafeto« na občini in pokrajini
LpT za spoštovanje sporazuma K D za Richettijevo potrditev
Bliža se čas, ki ga je sporazum med KD, LpT, PSDI, PRI, PLI in SSk za upravljanje tržaške občine in pokrajine maja lani določil kot termin, v katerem bi moralo priti do »štafete« v vodstvu občinske in pokrajinske uprave: župana Richet-tija naj bi zamenjal predstavnik LpT, predsednika pokrajine Marchia pa demokristjanski kandidat. Kdaj naj bi do tega prišlo še ni točno znano: za nekatere ob koncu decembra, za druge pa s sprejemom proračunov obeh krajevnih u-stanov.
V pričakovanju na ta rok se je v strankah razvila politična razprava, ki je že prinesla nekatera konkretna stališča. Pred dnevi se je sestalo pokrajinsko vodstvo KD, ki se je ob prisotnosti deželnega tajnika Longa zavzelo za kontinuiteto v upravljanju tržaške občine, kar pomeni, da bi moral župan Richetti še naprej ostati na svojem mestu. Do tega predloga je prišlo na osnovi ugotovitve (v vrstah KD), da se v mestu splošno priznava pozitivna izkušnja občinskega odbora, ki ga vodi Richetti in da je torej treba nadaljevati po tej poti. To je problem, pravi še KD, ki ne zadeva samo krščansko demokracijo, ampak vse tržaške politične sile. Od tod tudi
njen predlog za poglobljeno soočanje z vsemi zavezniki, ki naj ob soglasju vseh privede do takih odločitev, ki bi odgovarjale interesom mesta. KD torej predlaga temeljito razpravo o majskem sporazumu v predvidevanju na vstop socialistov v tržaški krajevni upravi in na vstop LpT v deželno večino.
Na te predloge je prva odgovorila Lista za Trst, ki je po razpravi v vodstvu stranke izdala tiskovno poročilo, v katerem najprej pravi, da LpT ni nikoli nasprotovala vstopu PSI v tržaški krajevni upravi, vendar pod pogojem, da bi tudi Lista za Trst istočasno vstopila v deželni odbor, v okviru katerega bi moral en njen predstavnik zasesti odbomiško mesto; tako je zapisano v sporazumu, pravi še lista, ki so ga maja lani podpisala tajništva strank, ki trenutno sodelujejo v tržaških krajevnih upravah. Ta del sporazuma, dodaja, ni bil uresničen, zaradi česar ga je treba izvajati. Lista za Trst bo zato odslej na razpolago samo za taka pogajanja, na katerih bodo stranke večine razpravljale samo. o konkretnih vprašanjih glede izvajanja programov v korist Trsta (pri tem trdovratno vztraja na posebnih kontingentih), ne bo pa pristala na ponovno proučitev spo-
razuma iz lanskega leta. Lista bo torej samo čakala na točno (in ob pravem času) izvajanje tistega dela sporazuma, ki predvideva »štafeti« na občini in pokrajini, ki ga bo treba izvajati dosledno brez vsakega dodatnega ali spreminjevalnega pogoja.
Danes v Križu srečanje o Arzenalu
V Domu Alberta Sirka v Križu bo drevi ob 20.30 srečanje na temo »Arzenal včeraj in danes«, ki ga prireja domače KD Vesna v sodelovanju s tovarniškim svetom obrata in s pokrajinskim vodstvom CGIL. S to pobudo hoče kriško društvo nuditi možnost vaščanom in tudi širši naši javnosti, da spoznajo stvarnost in sedanji položaj v tej nekoč slavni tržaški ladjedelnici, ki se danes, kot znano, nahaja v veliki krizi. Izbrali pa so tudi arzenal, ker je ta obrat v povojnem času zaposloval precejšnje število domačinov.
KD Vesna prireja to srečanje v počastitev spomina prezgodaj umrlega sindikalista CGIL in vaškega prosvetnega delavca 'Patricija Košute, ob 4. obletnici njegove smrti.
Slovenska pesem danes v CCA
Danes ob 18.30 bo v prostorih Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S-Carlo 2 prvi od štirih koncertov vokalne glasbe, ki jih prireja tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Mestnim pevskiB* zborom. Dva od teh koncertov, ki se bodo vrstili vsak petek, bosta posvečen* slovenskim skladateljem in izvajalcem, začenši z današnjim, ki bo obsegal nastope Tržaškega okteta. Mladinskega zbora Glasbene matice in mešanega zbora »Obala« iz Kopra. Sledila bosta dva koncerta vokalne komorne glasbe z deli tržaških skladateljev Sinica, Riccija, Busonija, Zuccolija in Rote, četrti pa bo spet posvečen skladbam Mirka, Volariča, Ščeka, Poliča, Grbca, Pahorja, Kogoja in Švare. Izvajala pa jih bo sopranistka Olga Gracelj ob klavirski spremljavi Neve Merlakove.
Pobuda je vsekakor zanimiva in predstavlja pomemben kulturni dogodek za naše mesto. Podrobneje o tem poročamo na kulturni strani.
Drugo leto presaditve srca tudi v Trstu?
Do prve presaditve srca v Trstu bi lahko prišlo že v letu 1986, če bo kmalu dokončana predvidena prenova oddelka za srčno kirurgijo v glavni bolnišnici, kjer naj bi razširili prostore in številčno okrepili zdravniško ter bolničarsko službo.
To je poudaril primarij na oddelku za srčno kirurgijo v glavni bolnici prof. Bruno Branchini, ki je tudi dejal, da je zdravniška ekipa že usposobljena za take posege zahvaljujoč se nedavnim večkratnim obiskom v sorodnih bolnišnicah v tujini. Branchini je tudi dejal, da v okviru programa za presajevanje src v Trstu že obstajajo tehnične strukture, kot na primer kardiološki center, ki je specializiran za miokardične biopsije, kar je bistvenega pomena za kontrolo pacientov, katerim naj bi presadili srce ali pa so ta poseg že prestah.
Prof. Branchini je svoje izvajanje zaključil s pričakovanjem, da se tu-
di za Trst čimprej dovolijo presaditve srca. S tem bi zadovoljili pričakovanje zdravnikov, še posebej p® tistim 1500 srčnim bolnikom v Italiji, ki jim ta metoda zdravljenja predstavlja praktično zadnje upanje z® preživetje.
•	V okviru abonmajske sezone gl®' dališča »La Contrada« bo drevi ob 20.30 v gledališču Cristallo skupin® »Teatro dei Carrara« uprizorila predstavo »A mezzanotte sj chiude«.
•	Pred dnevi je krožek »Istria« v sodelovanju z miljsko občinsko u' pravo priredil na županstvu v Miljah predstavitev povesti Gianfranca S®" domača »Vittorio«. Delo je posvečen0 liku znanega komunističnega voditelj® Vittoria Vidalija, njegov avtor pa J® bil zanj nagrajen z »miljskim levomf Sinoči je povest prebral Silvano Brajda, nakar je govoril časnikar Pieri®1' gi Sabatti.
Jutri v Križu ansambel Karamela
Prejšnjo soboto smo v Križu prisostvovali prijetnemu zabavnemu večeru, ki so ga popestrili člani ansambla »Faraoni« iz Izole in ne iz Kopra, kot smo pomotoma napisali v prejšnjem članku. Pobuda je uspela, saj so se je mladi množično udeležili, kar je vsekakor znak, da so jim tovrstne prireditve všeč. Vse se je začelo še precej hladno, saj so se vsi stiskah pred vhodnimi vrati dvorane ljudskega doma. Končno pa so »Faraoni« segreh ambient z nekaterimi znanimi rock popevkami in naenkrat je postalo vse bolj živahno.
Za jutri ob 20.30 je koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa povabil v Križ priznani ansambel... »Karamela« iz Kopra, ki ga sestavljajo Zlatko Klun - bobni, Jadran Ogrin - synt, Marjan Malikovič - električna kitara, Goran Velikonja - bas kitara in vokalist ter show man skupine Janez Bončina - Benč. Skupaj igrajo od leta 1982 po izkušnjah v najrazličnejših ansamblih klot Kameleoni, Boomerang, September itd. Bončina se je ansamblu pridružil leta 1984 in je to prijatelj, s katerim so člani »Karamele« igrah v raznih zasedbah. Po nekajletni pavzi, med katero je Benč snemal album »Ob šanku«, se je nato zopet pojavil na odru s spremljavo ansambla »Karamela«, s člani katerega je bil vedno v tesnih stikih.	BORIS DEVETAK
Dr. Stanovnik v Gregorčičevi dvorani ob 40-letnici OZN
Rast in težave svetovne organizacije
Organizacija združenih narodov je uradno nastala 24. oktobra 1945, ko so Francija, Kitajska, Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija ter večina podpisnic, med temi Jugoslavija .odobrile njeno ustanovno listino. Le-to so sestavih predstavniki 50 držav na konferenci o mednarodni organizaciji, ki je bila v San Franciscu od 25. aprila do 26. junija 1945.
Od teh dogodkov je torej minilo že 40 let. Resničnost je pokazala, da je bil marsikateri up v vlogo OZN preuranjen. Vse tesnejše povezovanje in soodvisnost posameznih delov sveta na gospodarskem, kulturnem, pohtičnem in drugih področjih pa porajata globoko potrebo po mednarodnem forumu, na katerem bi posamezne ■ težnje in zahteve imele možnost izražanja in medsebojnega usklajevanja. Tak forum, mimo številnih pomanjkljivosti, OZN prav gotovo je. To dejstvo je vsem dovolj razvidno in preveč banalno bi bilo ugotavljati, da bi OZN bilo treba ustanoviti, če je ne bi bilo.
Tako je dejal na torkovem večeru v Gregorčičevi dvorani član predsedstva SR Slovenije dr. Janez Stanovnik, ki ga je Narodna in študijska knjižnica povabila, da govori o OZN ob njeni 40-letnici. Izvajanja predavatelja so bila posebno zanimiva, saj so se opirala na dolgoletno neposredno izkušnjo: dr. Stanovnik je namreč bil celih 15 let izvršni tajnik Ekonomske komisije OZN za Evropo s sedežem v Ženevi. Na torkovem večeru, na katerem ga je predstavil predsednik NŠK prof. Jože Pirjevec, je govoril o nastanku, razvoju in sedanjih težavah svetovne organizacije.
Dr. Stanovnik je podčrtal, da je OZN zrasla iz dveh korenin: iz krvavih, izkušenj 2. svetovne vojne ter iz romantične vere, ki je bila značilna predvsem za ZDA, da je mogoče zgraditi svet, v katerem bi vsi narodi živeh v trajnem miru in prijateljstvu. Ta vera se odraža tudi v ustanovni listini, v kateri so zapisana načela, katerih
vrednost in pomen daleč presegata konkreten zgodovin®^ trenutek, v katerem so nastala. S tem ni rečeno, da s načela ostala zgolj črka na papirju, ki sicer žanje u®1' verzalno odobravanje, a ne učinkuje na konkretna zff dovinska dogajanja. Da stvarem ni tako, je dr. Stanovi®11 pokazal z enim primerom. V ustanovni listini je nPr' zapisano načelo o pravici narodov do samoodločbe. je, da to pravico marsikdo tudi danes očitno tepita, n gre pa pozabiti na velik pomen, ki ga je imelo v proces dekolonizacije po drugi svetovni vojni.	,h
Vzporedno s tem procesom se je v minulih 40 le11 tudi večalo število članic svetovne organizacije. Ob ni ustanovitvi jih je bilo 50, zdaj pa je njih število P° trojeno: z vstopom Bruneia lanskega leta je naraslo 159. Ta rast nedvomno kaže, da se je okrepil pomen OZ v svetu. Po drugi strani pa je prav v njej mogoče isk® vsaj nekatere vzroke sedanje krize svetovne organizacij0: Tako imata npr. v skladu z načelom enake suveren06 svetovna velesila in neznatna državica v Generalni sk®L ščini enak glas, kar je privedlo do tega, da razpolag®^ danes v njej države v razvoju oz. neuvrščeni ne sam0 absolutno, namreč celo s kvahficirano (dvetretjinsko) v. čino. Seveda je to v nasprotju z dejanskim svetov®1 razmerjem političnih sil zaradi česar je postalo gl®5 vanje v forumih OZN najčešće brezplodno početje.
Če je možnost poseganja OZN na političnem podroO v resnici skromna, pa je dr. Stanovnik podčrtal ogro®1® delo, ki ga je organizacija opravila na gospodarske’ področju, npr. v podpiranju dežel v razvoju. Seveda, k di na tem področju je bila svetovna organizacija pom®”^ kljiva in je celo zagrešila grobe napake. Tako je ®Pf'a. vsako gospodarsko logiko skregan recept, ki ga Med® rodni denarni sklad vsiljuje hudo zadolženim držav®.^ Priporoča jim, naj stiskajo pasove, ko pa bi v resn!ij morale na vseh področjih povečati svojo dejavnost, bi se gospodarsko okrepile.
primorski dnevnik — 22. novembra 1985
tržaški dnevnik □	5
Pogajanja se bodo nadaljevala 4. decembra
Trdovratno vztrajanje družbe Total nudi malo možnosti za rešitev Aquile
Pogajanja za rešitev žaveljske rafinerije Aquila se bodo nadaljevala v sredo, 4. decembra. Vendar je treba že takoj reči, da so upi za nadaljevanje proizvodnje v tem obratu, bi zaposluje nekaj manj kot petsto Uslužbencev, dokaj črnogledi. Družba Total namreč vztraja na svojih stališčih in skoraj ne kaže nobene pripravljenosti, da bi vzela v poštev razne predloge, ki so jih tudi na zad-njem sredinem sestanku v Rimu posredovali predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, debele F-JK in zainteresiranih krajev-Pih uprav.
V zvezi s sredinim sestankom so Predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta rafinerije izdali tiskovno poročilo, v katerem izražajo odločno nezadovoljstvo v zvezi z zaključki srečanja na sedežu ministrstva za industrijo. Na njem se je jas-P° pokazalo — dodajajo —, da družba Total trmasto vztraja na stališčih Popolne zaprtosti in da je kvečjemu Pripravljena na pogajanja, ki bi kot
edini predpogoj imela ukinitev industrijske dejavnosti.
Predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta rafinerije poleg tega tudi negativno ocenjujejo stališča ministrstva za industrijo, ker ni do konca naredilo vsega možnega in izpolnilo obvez, ki jih je sprejelo s sindikalno delegacijo, da bi rešilo rafinerijo, ampak se je omejilo le na preverjanje možnosti za nadaljevanje proizvodnje samo z družbo Total. Jasno je, dodajajo še predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta rafinerije, da na take osnove, kjer je edina rešitev le uničenje industrijskega tkiva, sindikalni in tovarniški predstavniki ne morejo pristati.
Sindikalni in tovarniški predstavniki rafinerije so mnenja, da je bistvenega pomena najširše sodelovanje deželnih političnih sil, da bi se pogajanja razvila na kvalitetnejši ravni, tako da bi italijanska vlada sprejela točne in gotove obveze, ki bi zagotovile jasna jamstva za ohranitev proizvodnje v žaveljskem obratu.
V zvezi s potekom sredinega se-
stanka v Rimu je deželni odbornik za industrijo Francescutto izjavil, da je sedanji zastoj pri reševanju tega problema zelo zaskrbljujoč. Po njegovem je zaskrbljujoča predvsem nepopustljivost vodstva rafinerije in to ne v tolikšni meri zaradi že itak hudega sklepa, ki ga družba Total namerava sprejeti, ampak zaradi zelo omejenega manevrskega prostora, ki ga ponuja za soočanje o vprašanjih terminov, metode, alternativnih rešitev in še vseh tistih problemov, ki neposredno zadevajo zainteresirano delavstvo.
Deželni odbornik pa je mnenja, da je vlada, predvsem pa podtajnik Zi to, sprejela točne obveze, da bi se sedanji zastoj premaknil z mrtve točke in dodal, da bo deželna uprava F-JK v mejah svojih pristojnosti sodelovala z ministrom za industrijo, pri čemer bo postavila v ospredje težko stanje, v katerem se nahaja tržaško področje in pa posledice, ki bi jih zaprtje žaveljske rafinerije povzročilo na vse druge manjše obrate (s približno petsto zaposlenimi), ki so z njo povezani.
V okviru Openskih glasbenih večerov društva Tabor
Komorni orkester »Opera giocosa« v ponedeljek v Prosvetnem domu
V okviru odprtih srečanj, ki jih je SKD Tabor priredilo oktobra, ob začetku letošnje sezone, se je odvijalo tudi posvetovanje o nadaljnjem prirejanju koncertov, to je Openskih glasbenih večerov. Na srečanju, ki se ga je udeležilo poleg ožjega odgovornega kroga tudi nekaj zvestih o-biskovalcev naših glasbenih večerov, so temeljito razpravljali o pomenu takih srečanj, predvsem pa o možnostih nove oblike koncertov, ki naj bi pritegnili večje zanimanje in odziv s strani obiskovalcev.
Večna dilema, ki se postavlja društvenemu kulturnemu delavstvu in to še posebno na področju glasbene dejavnosti, je namreč sledeča. Nuditi izredno kakovostno in specifično glasbo, za katero ima posluh le ožji krog interesentov ali pa druga možnost, nuditi širši publiki priložnost, da se približa tako imenovani resni glasbi, po drugi poti, manj akademski, manj specifični, skratka bolj poljudni. To je problem, ki je openskemu društvu še posebno pri srcu in osebno mislim, da je okrog tega vprašanja sploh premalo žive in poglobljene razprave pri načrtovanju splošne kulturne dejavnosti v naših društvih. Če
Drevi v Prosvetnem domu na Opčinah
Otvoritev razstave Fabia Smotlaka
Nocoj ob 20.30 bodo v Prosvetnem fotiiu na Opčinah otvorili razstavo likovnih stvaritev Fabia Smotlaka. imetnika bo z besedo in videotapom Predstavil predsednik Društva zamejskih likovnikov dr. Sergej Cesar. Ve-C6r, ki ga prireja SKD Tabor, bo s frisimi mešanimi pijačami popestril bmman Ezio Fontanot.
. Fabio Smotlak je doma iz Doline, ,1Jer se je rodil pred 30 leti. Študi-ral je na srednji likovni šoli in na pedagoški fakulteti v Trstu. Nekaj let j0 Poučeval na slovenskih nižjih šo-‘ah, zdaj pa bi se rad zaposlil na Ikri roč ju vizualnih komunikacij. Za faboj ima že bogato likovno pot. Iz-ftodišče njegovega ustvarjanja je a-kaliza in razvoj oblik, v zadnjih časih Pa posveča rastočo pozornost barvam njih dojemanju. Udeležil se je pate skupinskih razstav v naši de-in v Sloveniji. Na Opčinah, kjer k° prvič samostojno razstavljal, bo Predstavil 18 platen, 12 »skic« in ne-■i reliefnih kartonskih kompozicij.
® Miljski občinski svet se bo ponov-j10 sestal danes; na dnevnem redu k® Poleg drugega imenovanja stalne pmisije načelnikov svetovalskih sku-P^1. imenovanje stalnih svetovalskih kupin ter izvolitev gradbene komi-
? Mednarodno združenje za prosti
as prireja praktični tečaj slovenskega jezika za začetnike. Zainteresira-1 lahko telefonirajo na tel. št. 60-888 m®d 17.30 in 20. uro.
Na učiteljišču spoznavajo pomen plesne vzgoje v vrtcih in šolah
Seminar, ki se v teh dneh odvija v prostorih učiteljišča A. M. Slomšek, je za dijake učiteljišča in vzgojiteljske šole izredna priložnost, da spoznajo smotre in metodike plesne vzgoje za predšolske in osnovnošolske otroke. Pobuda je stekla po zaslugi prof. Loredane Kralj, ki je predlagala kot obšolsko dejavnost seminar o plesni vzgoji. Prvi seminarski dan je stekel včeraj, nadaljeval se bo še danes, medtem ko bo jutri na vrsti nastop skupine dijakinj vzgojiteljske šole iz Ljubljane.
Predavateljica prof. Andreja Gjud je v kratkem uvodu obrazložila smotre plesne vzgoje in nato vodila praktične vaje, ki so jih izvajale dijakinje IV. razreda učiteljišča in III. razreda vzgojiteljske šole.
Gibanje je pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Otrok se bo u godno razvijal, če bomo spodbujali razvoj njegovih naravnih telesnih spretnosti. Nepravilno bi bilo torej, pravi prof. Gjud, če bi pri vzgoji predšolskih otrok zanemarjali gibalno ritmiko oziroma plesno vzgojo. Osnovno sredstvo plesa, t.j. gibanje, je skupno telovadni, plesna vzgoja pa istočasno sega na področje estetske vzgoje. Ples vzbuja otrokovo u-stvarjalnost in torej prehaja na področje likovne in kot scenska umetnost v gledališko vzgojo. Ples prispeva tako k vsestranskemu razvoju otrokove osebnosti. Profesor in plesalec Laban je uvedel metodo, ki nam pomaga približevati moderni ples otroku. Labanov sistem sloni na več os-
Zvest Apollonio jutri v Trebčah
Jutri bo v Ljudskem domu v Trebčah otvoritev razstave znanega koprskega slikarja Zvesta Apollonia. Umetnik je pred kratkim že razstavljal v galeriji Tržaške knjigarne. Ukvarja se z grafiko, slikami, keramiko in tapiserijo. Poleg serije pomembnih nagrad je letos prejel Jakopičevo nagrado, to je najvišje slovensko priznanje v figurativni umetnosti. Apollonio, ki je v osemdesetih letih znova odkril slikarstvo, sodi v sam vrh slovenskih likovnih umetnikov.
Otvoritev razstave bo spremljal priljubljeni kitarist Marko Feri. Umetnika pa bo predstavil avtor monografije Zvesta Apollonia Brane Kovič. Odprtje razstave bo ob 19. uri.
novnih temah, kot so na primer zavest o lastnem telesu, spoznavanje in osvajanje prostora, svoboden in vezan tok gibanja, prilagajanje pie salca partnerju in skupini, povezava vseh tehničnih elementov plesa itd. Vsa ta načela so se prepletala v praktičnih vajah, ki jih je vodila prof. Gjud. Vaje so izhajale iz joge, ki je najprimernejše sredstvo za obvladanje in spoznavanje lastnega telesa. Iz joge so vaje prehajale k metodiki gibalne improvizacije, dijaki nje so namreč same ustvarjale različne gibalne oblike. Plesna vzgoja se od klasičnega baleta razlikuje prav v tem, da moderni ples prepušča plesalcu svobodo pri izoblikovanju gibalnih oziroma plesnih elementov. Gibalne vzorce so dijakinje izoblikovale ob določenem ritmu ali glasbi. Prof. Gjud je namreč kot učni pripomoček uporabila kaseto zbirke »Cicibanove urice«, ki so zelo primerna spodbuda plesne ustvarjalnosti. Zadnja in najzanimivejša vaja je bila improvizacija plesne kompozicije ob glasbi in zvokih, ki so ponazarjali električni tok. Pri metodiki improvizacije je najprimernejše, če povezujemo plesno vsebino z določeno tematiko, ki je lahko izvirna ali črpana iz vsakdanjega življenja, literature, znanstvenega področja itd.
BARBARA BONETA
upoštevamo, da niso naša društva nobeno koncertno združenje (in tudi ni prav da bi to postala, saj so v našem mestu druge ustanove, ki so za to poverjene) in pa dejstvo, da predstavljajo koncerti na visoki kvalitetni ravni finančno breme, ki ga društvo gotovo ne premore, je razumljivo, da je izbira našega odbora za letošnjo sezono prevuegirala drugo možnost, ki smo jo zgoraj navedli. Nove oblike koncertov torej, ki naj bi temeljili na poljudnoglasbeni kompetenci in ki naj bi bili istočasno na dostojni kvalitetni ravni (poljudnost in kakovost se namreč ne izključujeta).
Prvi koncert letošnjega ciklusa o-penskih glasbenih večerov, hi vstopi tokrat v svojo peto sezono, bo v ponedeljek, 25. novembra ob 20.30. Nastopil bo tržaški komorni orkester Opera giocosa del Friuli Venezia Giulia.
Skupina je bila ustanovljena leta 1984, njen pobudnik in umetniški vodja je prof. Severino Zannerini, dolgoletni član slovite beneške skupine Solisti Veneti, sedanji prvi violončelist v orkestru tržaškega gledališča Verdi. Komorni orkester Opera giocosa je pravzaprav glasbeno društvo, ki si je zastavilo številne cilje. Izvajanje neobičajnih in nepoznanih del, vrednotenje regionalne izdelave instrumentov, vrednotenje glasbenega ustvarjanja m le v ozkem glasbenem smislu, temveč v smislu pomena in predvsem funkcije, ki jo je glasba imela v različnih zgodovinskih obdobjih. V tem pogledu je žela velik uspeh pobuda pod nazivom Passeggiate musicali nel parco di Mi-ramar, ki jo je Opera giocosa priredila letos poleti ob evropskem letu glasbe. Sprehode je sestavilo več glasbenih točk, ki so se odvijale v različnih najbolj sugestivnih Kotičkih mi-ramarskega parka.
Pobuda je zaradi svoje svežine in novosti privabila res lepo število o-biskovalcev, obenem pa žela tudi pohvalno strokovno kritiko. Gotovo se bo skupina tudi na openskem koncertu predstavila s sugestivnim in nenavadnim programom, ki ga bomo še podrobneje opisali. Iz dosedanjih u-spehov lahko razberemo, da se orkester mimo vsega veliko trudi in prizadeva, da vzpostavi s publiko živ in neposreden stik. Takemu pristopu pa je odziv občinstva očitno vse bolj naklonjen.
(N. K.)
0 Občinski odbornik za proračun in načrtovanje Calandruccio je v prejšnjih dneh podpisal pogodbo z bančnim zavodom Banco di Napoli za najem posojila v višini 62 milijonov lir. Omenjeni znesek bo služil za finansiranje vzdrževalnih del na občinskem poslopju v Križu št. 274, kjer je občinska izpostava za zahodni Kras.
• V okviru ciklusa filmskih premier bodo na pobudo Cappelle Underground v nedeljo ob 11. uri predvajali v kinu Ariston Vignejev film »II ritorno di Martin Guerre«.
Na Krasu še zimsko vreme
linj vreme se še naprej nada-gj®:. Snežna odeja je najdebelejša v ri.. lh predelih, pa tudi v naši no-
kr,
ajinj na Krasu je v sredo zvečer
,g.
tfgi10 močno snežiti in včeraj zju-
žtj se nekateri kraški predeli lojjj 1 Pod tanjšim snežnim pokriva-
je to že običajno, je bilo največ ti^Ta ^ na Gročani (odkoder je tudi Sc .včerajšnji posnetek), medtem ko striv; v ostalih področjih sneg hitro Pej^fudi zaradi nekoliko višjih tem-
Ql
le „avbe ceste v naši pokrajini so bi-ANAtlanaloo prevozne, saj so delavci ^ takoj ob začetku sneženja zače-
li s posipanjem in s tem preprečili morebitne težave v prometu.
V Trstu snega ni bilo, zato pa je vreme izredno spremenljivo z dežjem in vetrom, ki pa ne dosega več ponedeljkove silovite moči. Tudi temperature so se zvišale, tako da smo včeraj v mestu zabeležili več kot 8 stopinj, precej nižje pa so bile temperature na Krasu, kjer se je živo sre-b,ro ponoči spustilo pod nič stopinj.
Vremenska napoved za danes predvideva še naprej oblačno vreme s padavinami in to v mestu kot dež, na Krasu pa kot sneg. Vremenoslovci pa napovedujejo, da naj bi proti večeru prišlo do razjasnitev in s tem lepšega vremena.
V Gregorčičevi dvorani predstavili Brazzodurovo zbirko »Oltre le linee«
Slovenski klub, združenje Most in Tržaška knjigarna so sinoči priredili v Gregorčičevi dvorani predstavitev pesniške zbirke »Oltre le linee« (Onkraj linij) genovskega pesnika in esejista Gina Brazzodura. Njegovo osebnost in pesniški svet, ki sta v naših krogih bila doslej dostopna predvsem bralcem dvojezične revije Most, je predstavila Ivanka Hergold, nakar je Brazzoduro prebral nekaj svojih pesmi, ki jih je zaporedno v slovenskem prevodu Jolke Milič recitiral Aleksi j Pregare. O svojem srečanju z Brazzodurom je govoril tudi urednik Mosta Vladimir Vremec. Večer se je zaključil z zanimivo in živahno razpravo, v katero so posegli številni poslušalci. Temu kulturnemu dogodku bomo posvetili kaj več vrstic v jutrišnji številki.
Danes razsodba prizivnega sodišča na procesu Lichtenstein-Breiner
Včeraj se je na prizivnem sodišču nadaljeval proces proti tržaškima trgovcema s kavo Ernestu Lichtensteinu in Enricu Breinerju, ki sta obtožena, da sta nezakonito ustvarila v Švici kapital 115 milijard lir. Na prvostopenjskem procesu sta trgovca marca letos bila obsojena vsak na leto dni zapora in 165 milijard lir globe. V obravnavo sta vpletena tudi Rimljan Luciano Techner in trgovec iz Bočna Paul Andres, ki sta bila obsojena na tri milijarde in pol odnosno milijardo in 600 milijonov lir globe.
Po obtožnici naj bi Breiner jn Lichtenstein, ki sta na začasni svobodi od 3. julija, kupovala ogromne količine kave prek dveh švicarskih podjetij, ki sta bili pod njuno kontrolo. Podjetji naj bi nato po znatno višjih cenah preprodajali kavo tržaški družbi »Tropical Corporation«, katere lastnika sta bila trgovca. Presežek je jasno ostal v švicarskih bankah. Prizivno sodišče bo razsodbo izreklo danes.
U V noči od torka na sredo so tatovi vdrli v bar »La passerella« v Passeggio S. Andrea, nedaleč od mostička za Arzenal. Sicer so se nekoliko spotili, saj so naredili v zadnji steni bara veliko luknjo, skozi katero so se nato splazili v notranjost. Lastnica, 50-letna Italia Sillato vd. Claut, je drugi dan ugotovila, da so iz blagajne odnesli 200 tisoč lir, podobna vsota pa je izginila tudi iz juke-boxa.
Dolgoprstneži so v sredo popoldne obiskali tudi dom 45-letne Rose Vatovec v Ul. Rosselli 7. Ko je ženska bila odsotna, so polkna njenega pritličnega stanovanja s silo odprli in nato vdrli v sobe. Odnesli so veliko dragocenega nakita.
Zapustila nas je naša
Frančiška Milavec vd. Zuliani
(FANY)
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 23. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sestra Antonija, nečakinje Fany, Vanda, Irma in Fanči z družinami ter drugo sorodstvo
Trst, Studeno, 22. novembra 1985
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Slavka Lakoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam b.ili ob strani in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Renatu štoklju.
Svojci
Opčine, Doberdob, Ronke, Švica, 22. novembra 1985
Učno in neučno osebje ter Združenje staršev šole J. Ribičič in otroškega vrtca pri Sv. Jakobu izrekata vzgojiteljici Bruni iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
IS a občnem zboru društva iz Boršta-Zabrezca
SKD Slovenec postavilo temelje nadaljnjemu kulturnemu delovanju
Pred tednom dni se je po drugem sklicanju začel redni občni zbor SD Slovenec iz Boršta - Zabrežca. Pozdravu članice društva je sledilo poročilo dosedanjega predsednika Borisa Žerjala, ki je skušal uokviriti društveno dejavnost zadnjih dveh let v dogajanje v svetu in pri nas. Kot vsa ostala društva se tudi borštansko poteguje za čim bogatejšo kulturno rast slovenskega človeka v zamejstvu, za ohranjevanje tradicij in za ' krepitev celotne vaške kulturne stvarnosti. Občutiti pa je pomanjkanje dobre volje, ki edina lahko pripomore k uspešnemu poteku društvenega delovanja. Prav zaradi tega se mora SPD Slovenec sedaj spoprijemati z novimi problemi, kot so iskanje strokovnega kadra, pevskih moči in predvsem oblikovanje pobud, ki bi člane in vaščane pritegnile v društveno o-kolje. Znotraj društva že dolgo let deluje mešani pevski zbor, ki pa je v tej mandatni dobi doživel svojo bivanjsko krizo. Začasno je moral prenehati s svojo dejavnostjo, kljub požrtvovalnosti pevovodje Draga Peta-
rosa. Potreba po obnovitvi se je pokazala tudi na tem »vodilnem« mestu. V prejšnji sezoni je skoraj na novo ustanovljeni mešani pevski zbor začela voditi Boža Hrvatič, ki skrbi tudi za delovanje vaške otroške pevske skupine. S svojo zborovsko dejavnostjo (poleg teh dveh zborov je bil pri društvu še dekliški pevski zbor), se je SPD Slovenec predstavilo zamejstvu in matični domovini, u-tidilo je stike z društvom Ivan Cankar iz Tabora, društvom Skala iz Gabrij pri Gorici in pevskim zborom Pod skalo iz Črnega kala.
Poleg tega se SPD Slovenec lahko ponaša tudi z dramsko dejavnostjo. Skupina ne prireja le nastopov, temveč tudi sama sestavlja dramske tekste. Na koncu se je Boris Žerjal zahvalil vsem, ki so z društvom delali in sodelovali.
V tajniškem poročilu je Emil Peta-ros podal izčrpno sliko vseh nastopov, gostovanj in kulturnih prireditev, izrazil pa je tudi željo, da bi vztrajali pri prenašanju tradicionalnih vrednot z vnašanjem novih oblik
Seminar o zborovskem petju v Borštu
Kako uspešno lahko postane skupno delo, dokazuje prav seminar, ki sta ga priredila pevska mešana zbora »Slovan« iz Padrič in »Slovenec« iz Boršta in Zabrežca. Pobuda je stekla v soboto, ko so se pevci iz Boršta, Zabrežca in Padrič zbrali v borštanski srenjski hiši in prisostvovali najprej predavanju Ignacija Ote, ki je orisal zgodovino glasbe. V drugem delu pa je Mirko Slosar, zborovodja znanega mešanega zbora Obala iz Kopra, o-bravnaval tematiko vokalne tehnike in glasbene teorije. O upevanju in pravilni izgovorjavi pa je v nedeljo zjutraj predavala Savina Remec. S skupno pevsko vajo pod vodstvom zborovodje Mirka Slosarja se je zaključil dvodnevni seminar, na katerem si je vsak pevec obogatil svoje glasbeno znanje. Izobraževanje na glasbenem področju je koristno in pomembno za borštanski zbor, saj predstavlja osnovni steber prosvetnega življenja KD Slovenec, (bb)
delovanja, ne ozirajoč se na odtuja-joči vpliv modernega življenja. Le tako bi lahko pripomogli k naraščanju zanimanja med vaščani in drugimi ljudmi.
SPD Slovenec je pred leti spet obnovilo tradicijo dviganja maja na vaškem trgu, v pretekli sezoni si je prizadevalo, da bi pritegnilo zanimanje s predavanji na temo vinogradništva, z diapozitivi o boljunskih jamarjih, o potovanjih v eksotične kraje, z razstavami o aktualnih problemih, s kakovostnimi gostovanji umetniških skupin. Vsako leto poskrbi za januarski kulturni program sv. Antona, za poletno razstavo vin v Hri-benci in za proslavo padlih v borštan-skem bunkerju.
Po blagajniškem poročilu so si bili na vrsti pozdravi kulturnih društev in organizacij. Vojko Slavec, tajnik ZSKD, je omenil možnost, da bi se društva v Bregu združila za prirejanje vsaj nekaterih stvari, ki jim posamezniki res ne morejo biti kos. Posebej je podčrtal zahteve in potrebe mladih in možnosti njihovega vključevanja v društvene dejavnosti. Predstavniki nekaterih društev so se s tem strinjali, a do diskusije ni prišlo. V imenu občinske uprave je pozdravil dolinski župan Edvin Švab, ki je društva pozval, da posredujejo naše kulturne značilnosti Italijanom in prispevajo k utrjevanju sožitja in sodelovanja. Po teh spodbudnih besedah je tajnik predložil seznam novih odbornikov, prisotni so ga sprejeli, na prvi seji novega odbora pa je bil Boris Žerjal potrjen za predsednika, Barbara Boneta bo podpredsednica, tajnici Karmen Kosmač in Rosana Abrami, blagajnik pa Emil Petaros. (dam)
gledališča		kino		včeraj-danes
VERDI
Danes, 22. t. m., ob 20. uri bo četrta predstava Verdijeve opere »Simon Boc-canegra« (red E/A).
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red 2. petek) bo gledališka skupina Piccolo Teatro di Milano predstavOa Strindbergovo delo »Nevihta«. Režiser G. Strehler. V abonmaju odrezek štev. 3. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 1 uro in 40 minut.
Od 26. t.m. do 8. decembra bo v
gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro di Genova z delom Pedra Calderona De La Barce »L'Alcalde di Zalamea«. Režija — Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 4. Informacije in rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 19.30: Eugen Suchon »Svatopluk«, glasbena drama v treh dejanjih.
V	sredo, 27. t. m., ob 19.30: Dimitrij Šostakovič »Katarina Izmajlova«, opera v 4 dejanjih.
V	petek, 29. t. m., ob 19.30: G. Verdi »Simon Boccanegra«, opera v 3 dejanjih.
koncerti
Eden 15.30-22.00 »Woman and ani-mals« in »Morbide calde labbra«. Oba filma prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Space vampires«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior IL 17.15 — 19.30 — 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Turner.
Nazionale Dvorana št. 1 17.00—22.00 »L'anno del dragone«.
Dvorana št. 2 16.30—22.00 »Fandango«.
Dvorana št. 3 16.00—22.00 »Le calde sorelle«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 — 22.15 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.00 «Cocoon«. Režija R. Howard.
Capitol 16.30—22.00 »Tex e il signore degli abissi«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La gabbia«. Laura Antonelli, Toni Musante, Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00—22.00 »Scarface«.
Alcione 16.30—22.00 »Un lupo mannaro a-mericano a Londra«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30—21.30 »Cinderella nel regno del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Fabio Rustia, Diana Contri, Moreno Gomezel.
UMRLI SO: 86-letna Maria Stefani vd. Lampe, 77-letni Vincenzo Blasina, 58-letna Marinella Felluga vd. Vinci, 65-letna Viviana Puhni, 52-letna Maria Cetin por. Franco, 60-letni Vittorio Bal-das, 54-letna Livia Godina por. Giral-di, 56-letni Bruno Borsi, 61-letna Ernesta Cimadori, 73-Ietni Stanislao Toma-zie, 79-letni Enrico Bertocchini, 88-letni Ezio Trippitelli.
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert pianistke MARIE TIPO.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Openski glasbeni večeri. V ponedeljek, 25. t.m. ob 20.30 koncert komornega orkestra OPERA GIOCOSA DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA. Dirigent prof. Severino Zannerini. Sodeluje baritonist Paolo Rumetz. Na sporedu: Vivaldi, Cimarosa, Haydn. Vabljeni!
razna obvestila
Sklad »Mitja čuk« sporoča, da bo od 25. t. m., v Peterlinovi dvorani odprta razstava izdelkov sežanske delavnice pod posebnimi pogoji. Vsak dan od 17. do 19. ure, šole po dogovoru (tel. 7784247 — g. Filipčič).
Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Ljudskem do-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel.
SKLAD »MITJA ČUK«
vabi danes, 22. novembra, ob 20.30 na
OBČNI ZBOR
v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah.
DNEVNI RED:
1.	— poročila:
2.	— program;
3.	— razprava:
4.	— razno.
Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Danes, PETEK, 22. novembra CECILIJA
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28. — Dolžina dneva 9.14. — Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 1.54.
Jutri, SOBOTA, 23. novembra KLEMEN
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1008,6 mb narašča, veter severovzhodnik 20 km na uro, vlaga 72-odstotna, padlo je 2,4 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,6 stopinje.
Plimovanje danes: ob 06.34 naj višja 41 cm, ob 13.25 najnižja —29 cm, ob 19.03 najvišja 10 cm.
prispevki
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J-Stefan obvešča, da bo roditeljski sesta; nek v ponedeljek, 25. t. m., ob 16. ur) za	vse	L	in 2. razrede	in ob	18.	uri
za	vse	3.,	4. in 5. razrede.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo prireja SEMINAR PLESNE VZGOJE, ki bo v šolskih	prostorih danes,	22.	t.	m.,	od
8.	do	12.	ure, jutri,	23.	t.	m.,	pa
bo ob 11.30 prikaz plesa Razgrajači-Vabljeni!
mali oglasi
SKD Slavec Ricmanje - Log vabi vse vinogradnike, ki so sodelovali na 7. razstavi in pokušnji novih vin, na družabni večer, ki bo danes, 22. t. m., s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
KD Rdeča zvezda vabi ob priliki 40. obletnice društva na osrednjo proslavo, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri v osnovni šoli L. Kokoravec -Gorazd v Saležu. Sodelujeta domača pevska zbora.
KD Lipa priredi v sredo, 27. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu srečanje z novinarjem Stojanom Spetičem ob izidu njegove knjige »Rimski mlini«. Sodelovala bosta urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos in pevski zbor Lipa. Vabljeni!
KD Primorsko vabi na ogled slovenskega filma »Nasvidenje v naslednji vojni« v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah.
KD Jože Rapotec vabi danes, 22. t. m., ob 20.30 na ogled diapozitivov v priredbi jamarskega kluba Boljunec. Tema predavanja bo »Izviri v naši občini in jame v okolici«. Predaval bo dr. Stojan Sancin. Vabljeni!
KD F. Venturini vabi -a predavanje novinarja Lojzeta Abrama »S POTI POD VRHOVI HIMALAJE«, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vtise s prvega trekinga zamejskih planincev okrog Anapurne bodo spremljali barvni diapozitivi.
KD F. Prešeren vabi na predstavo VIKJ SHOW, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Odsek Foto kino KD. F. Prešeren iz Boljunca organizira TEČAJ ZA FOTOAMATERJE. Zainteresirani naj telefonirajo vsak dan do petka, od 19. do 21. ure na štev. 228-311.
KD Vesna prireja danes, 22. t. m„ ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu srečanje na temo »Arzenal včeraj in, danes«. Sodelovali bodo sindikahsti in vaščani, ki delajo v ladjedelnici. Srečanje je posvečeno spominu Patricija Košute ob obletnici njegove prezgodnje smrti.
Tel. 775-275
PRODAM steklenice za vino in pletenke po ugodni ceni. Tel. 040/826-459.
OSEBI z dobro voljo do dela, oddan) (z možnostjo majhnih mesečnih 0' brokov) majhno čistilnico in likalnico v Križu. Praksa ni nujna. Tet 040/912741 ah 200617.
PRODAM porcelanasti jedilni pribor-Po dogovoru zaposlim tudi hišno P0' močnico, Jožica Rupp, UL Rossini 14, Gorica (tel. 86349).
MLADI nogometaši iščejo dobrovoljne-ga trenerja ah celo pokroviteljstvo društva za bodoče nastope v prvenstvu. Za informacije tel. 040/224407.
Dr. MIRAN DOLHAR obvešča, da je odprl zobno ambulanto v Ul. Vittorio da Feltre (Trg Perugino). TeL 749-385 vsak dan od 16. do 19. ure.
PRODAM katrco R4 - GL rdeče barve, letnik '80, v odličnem stanju. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/ 227-119
VELIKO SLOVENSKO PODJETJE išče uradnico z odličnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, U}-Montecchi 6 - 34137 Trst, navesti šifro »Srbohrvaščina«.
PRODAM, nove smučarske čevlje alpina št. 8 1/2. Telefonirati na št. 882-042 med 18. in 20. uro.
PRODAM pando 45 super. Telefonirati po 18. uri na št. 229-224.
KUPIM vozni ah nevozni fiat 750 D v dobro ohranjenem stanju. Ponudbe v uradnih urah na tel. 43713.
menjalnica
21. 11
Ameriški dolar	•	•	•	•	•	•	1.735.-
Kanadski Hntm»		•	•	•	•	•	1.255.-
Švicarski frank	•	•	•	•		•	822.-
Danska krona .	•	•	•	•	•		184.-
Norveška krona	•	•	•		•	•	221.-
Švedska krona	•	•	•	•	•	•	221-
Holandski florint	•	•	•	•	•	•	597.-
Francoski frank		•	•	•		•	219.-
Belgijski frank	•	•	•	•		•	32.—
Funt šteriing .	•	•	•	•			2.500.-
Irski šteriing .	•	•		•			2.070.-
Nemška marka	•	•	•	•	•		672.-
Avstrijski šiling		•	•	•	•		95.-
Portugalski estrudo		•		•	•		10.-
Japonski Jen .		•	•		•		7.-
Španska pezeta			•				10.-
Avstralski dolar							1.150.-
Grška drahma							10.-
Debeli dinar .							4,80
Drobni dinar .							4,80
1985
iaiEis
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
Tntn - Ul, ICA F. FlLZI 1C - kS
V	spomin na moža sestrične Miljeve, Memota Mezzanija, darujeta Slavko in Magda Kalc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Vilma Rosso daruje 20,000 lir za o-troški pevski zbor F. Venturini.
V	isti namen daruje družina Mikol 10.000 lir za otroški pevski zbor F. Venturini.
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta Antona Kalca daruje sin Miro 20.000 lir za KD Lipa in 20.000 lir za Dijaško matico.
Za zidavo športnih objektov in za o-grevanje dvorane prispevajo za SKD Barkovlje: tvrdka Cogeco 500.000 lir. Libero in Zora Polojac 500.000 lir ter Laura in Nazario Polojac 200.000 lir.
Namesto cvetja na grob strica Josipa Jogana darujejo Bariča, Mario, Andrej in Jan 30.000 Ur za zidavo športnih objektov in za ogrevanje dvorane.
Ob peti obletnici smrti drage tete '	’	‘ ‘	• jjj Nino
Darujte t sklad
Mitje Čuka
Za vaše prijetne
večere
efr V'n'(-aT
Kistomntc
DOLENJA - Gorica, tel. 0481-60177
razstave	samblom Karamela. Vabljeni!	225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljam	Parovel 10.000 hr za SKD Barkovlje.		
	Sekcija KPI občine Dolina organizi-ra danes, 22. novembra, ob 20. uri v		
			
SKD Primorec iz Trebč vabi na otvoritev razstave ZVESTA APOLLONIA, ki bo jutri, 23. t. m., ob 19. uri v Ljudskem. domu v Trebčah. Prisotna bosta avtor monografije Brane Kovič in kitarist Marko Feri. Urnik: jutri od 19. do 22. ure, v nedeljo, od 10. do 13. ure ter v ponedeljek od 19. do 21. ure.
V	soboto, 23. t. m., ob 18. uri bodo v umetnostni galeriji Malcanton odprli razstavo risb, skulptur in grafik desetih slikarjev.
V	kavarni Stella polare so dah na ogled nekaj svojih del slikarji Massari, Bacchetti in Romio, ki bodo razstavljali do 2. decembra.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel prireja v Kulturnem domu na Proseku razstavo »Prosek in Kontovel v slikah«, ki bo odprta še danes, 22. t. m., s sledečim urnikom: vsak dan od 18. do 20. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 22. novembra, ob 20.30 odprtje razstave FABJA SMOTLAKA. Uvodno besedo in video-tape Sergij Cesar. Priznani barman Ezio Fontanot bo predstavil svoje cocktaile. Vabljeni!
širjenega glavnega odbora dolinske sekcije KPI. Dnevni red: sekcijski kongres v okviru priprav na vsedržavni, situacija v občini in deželi, kampanja za včlanjevanje. Prisoten bo tovariš Nico Costa, član vodstva tržaške federacije.
čestitke
Neva, Lara, Jana in Katja se veselijo rojstva sestrične JAGODE in ji želijo vse najboljše.
Danes praznujeta 60. obletnico poroke ANA in KARLO MODERO. Obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju jima voščijo hčeri Marjuča in Karla z možem, vnukinja in pravnukinja Sara.
Na medicinski fakulteti je diplomirala TANJA GULLI. Iskreno ji čestita in želi obilo uspehov prijateljica Doris z družino.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1986
CELOLETNA........................ 90.000 lir
MESEČNA.......................... 12.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23.
film - film - film - film
Cocoon s sinovi znanih zvezdnikov
radiotelevizija
n «tii a n št st» n
Cocoon je film o starčkih, ki ga je režiral slavni bivši najstnik in v katerem nastopa nekaj sinov in hčera znanih zvezdnikov. Režiser je tisti pegasti rdečelasec, ki se ciklično vrača na naše male ekrane ob ponovitvah ameriške TV-nadaljevanke v duhu »American Graffiti«, Happy Days. Ron Howard je predstavljal »družinsko« alternativo glavnega junaka teh nadaljevank — Fonzija.
Obadva sta nastopala še v nadaljevankah nadaljevanke, a sta med potjo žal dozorela v prisebna možakarja in tako postala neuporabna za nove edicije »srečnih časov«. Fonzie (Henry Winkler) se je zato zatekel v Italijo, kjer si je že priboril kopico »telemačk«, ki jih podeljuje tednik Sorrisi e Canzoni, Howard pa se je odločil, da stopi za filmsko kamero. Njegov prvenec je bil Pazite na tisto Rolls Royce, Sledile so TV režije in dokaj zanimiv in prijazen Splash, v katerem se neka prikupna sirena znajde v New Yorku, točneje v Man-hattanu in si zaželi podrobneje spoznati slavno »American Way of Life«.
Uspešnemu Splashu, naj bi sledil še bolj uspešen poizkus posladkane znanstvene fantastike Cocoon. Scenarij, ki so ga pripravljali kar štiri
dolga leta vsebuje nežno sentimentalnost starejših zakonskih parov, ljubezenska trepetanja sedemdesetletnih vdovcev, skupino dobronamernih prebivalcev daljnega planeta in njihove bube, tisti »cocooni« po katerih nosi film naslov.
Začetek filmskega zapleta obeta dober film, zamisel starčkov, ki vlomijo v zaseben bazen, v katerem se namakajo omenjene bube in se tako naužijejo vitalne energije, je originalna in dobro speljana, predvsem, ko se pomlajeni starčki vrnejo k so-program . . .
Potem se zgodba zakomplicira, starčki imajo tudi otroke in vnuke, ki jih ne mislijo pustiti na miru, bubam se pripeti marsikaj, ljubezen veže mlado vesoljčanko (Tahnee Welch, Raquelina hči) in brezizraznega lokalnega lepotca in neznani leteči predmet (beri leteči krožnik) dobrih neskončnih deset minut pristaja na morsko gladino (by George Lucas Industriai and Magic!). Motto filma je zelo globok in zveni: smo vsi fosforescentni pod kožo.
Za gledalce pa še mini kviz: kakšno vlogo igra sin Tyrona Powerja?
(ef)
Prvi kanal
9.30 Televideo — poskusni program
10.30	La commediante veneziana -
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto ... chi gioca? — opoldanski program z Enrico Bo-naccorti
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto ... chi gioca? —
14.15 Quark — znanstvena oddaja
Park v Bharutpuru
15.00	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
15.30	»I figli del sol levante« — 5. nadaljevanje
16.25 XXVHI Zecchino d’oro — 1. del
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	XXVHI Zecchino d’oro — 2. del
18.10 Programi pristopanja
18.30	Parola mia — nagradno tekmovanje
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	90 let kinematografije Detective Harper: acqua alla gola — film
22.20 II braccio violento della legge n. 2 — film
00.10 Dnevnik 1 — Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
00.25 šola in vzgoja
Drugi kanal
11.55	Cordialmente
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Capitol — nagradno tekmovanje
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
Ljubljana
8.45 in 10.35 TV v šoli
17.35 Poročila
17.40	Prigode skupine pet petelinčkov — TV nanizanka
17.55	Sokoli — lutkovna serija
18.25	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Misliti ustvarjalno: Kaj je u-stvarjalnost — izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik I
19.55	Vreme
20.05 Nastanek človeške vrste: Majhen korak — dokumentarna serija
21.00 Ne prezrite
21.15	Pesem ptic trnovk — TV nadaljevanka
22.10	TV dnevnik II
22.20	Zgodba Adele H. — film
Koper
14.15	TV Novice
14.20	Sonce vzhaja na vzhodu — TV film
14.45 Humoreske
CANALE 5
9.50	General Hospital TV nadaljevanka
10.45	Facciamo un affare — nagradno tekmovanje
11.15	Tuttinfamiglia — nagradno tekmovanje
12.00	Bis — nagradno tekmovanje 12.40 II pranzo è servito
13.30	Sentieri — TV nadaljevanka
14.30	La valle dei pini
15.30	Una vita da vivere — TV nadaljevanka
16.30	Hazzard — TV film
17.30	Doppio slalom — nagradno tekmovanje
18.00	Zero in condotta — TV film
18.30	C’est la vie — nagradno tek.
19.00	I Jefferson — TV film
19.30	Zig Zag — nagradno tek.
20.30	Premiatissima — zabavnoglasbena oddaja
23.00	Premiere — filmske novosti
23.30	Qualcosa che vale — film
RETEQUATTRO
9.40	Lucy show — TV film
10.00	La ragazza del rodeo — film
11.45	Magazine
12.15	Mammy fa per tutti — TV film
12.45	Alvin show — risanka
14.15	Destini — TV novela
15.00	Piume e paillettes — TV novela
15.40	Si può entrare — film
17.50	Lucy show — TV film
18.20 Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan — TV film
19.30	Febbre d’amore — TV nadalj.
20.30	II Buon Paese — nagradno tek.
23.00	Alfred Hitchcock — TV film
23.30	Dick Tracy — TV film
24.00	Agente speciale — TV film
1.00	Agenzia UNCLE — TV film
ITALIA 1
9.00	Quella casa nella prateria — TV film
9.50	Fantasilandia — TV film
10.40	Operazione ladro — TV film
11.45	Quincy — TV film
12.40	La donna bionica — TV film
13.30	Help — nagradno tekmovanje 14.15 Dee Jay Television
15.00	Chips — TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
telcvi&ijtB
14.35	Tandem — aktualnosti in na-V' gradna tekmovanja
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Kruh in marmelada 17.3Ò Dnevnik 2 — Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Sereno variabile — tedenska oddaja o turizmu in prostem času
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu — TV film
19.45	Dnevnik 2 — Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Fanny e Alexander — film Režija: Ingmar Bergman
21.50 Dnevnik 2 — Nocoj
22.00	Sindikalna tribuna
22.30	Miss Marple — po delu Agathe Cristie
23.35	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.45	Nočni kino: Un colpo da otto
Tretji kanal
13.45	in 14.15 Šola in vzgoja
14.45	Lanciano, poletje in glasba
16.05	šola in vzgoja
16.35	Una donna intorno al mondo — dokumentarec
16.55 Dadaumpa — variete 18.10 Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.35	Po sledeh prednikov — teden ska oddaja o arheologiji
20.05	Šola in vzgoja
20.30	I giorni del '36 — film
22.15 Febullus e il triclinio di Nerone
22.45	Dnevnik 3
23.20	Šest večerov z igralcem Ange lom Muscom
15.00	Mož v črnem — film 16.45 Risanke
17.30	Somi — dokumentarna serija
18.00	Rdečelasa Zora — TV film
18.30	Pacific International Airport — TV film
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Protesti študentov in odprtje akademskega leta TRST — Predstavitev zbirke poezij Gina Brazzodura GORICA — Dela za avtoport VIDEM — Picasso in računalnik GORICA — Razstava prazgodovinskih predmetov
19.30	TVD Stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	TV nanizanka
22.20 TVD Vse danes — Napoved vremena
22.50	Tolpa rožnate podveze — film
postaji»
17.50	Quella casa nella prateria —
18.50	Gioco delle coppie — nagradno
tekmovanje
19.30	Happy Days — TV film
20.00	I Puffi — risanka
20.15	Snorky— risanka
20.30	Atmosfera zero — film
22.45	I migliori: J. Alberto Schiaffino
23.15	Cannon — TV film
00.15 Strike Force — TV film
TELEPADOVA
14.00	Innamorarsi — TV film
15.00	Cappriccio e passione
16.00	I nuovi Rookies — TV film
17.30	II magico mondo di Gigi — risanka
18.00	Transformer — risanka
18.30	II ritamo dell’uomo tigre — risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
19.30	Carmin — TV film
20.30	La gorilla — film
22.40 Eurocalcio — športna rubrika
23.45	Film
1.00 I nuovi Rookies — TV film
TRIVENETA
9.30 Dokumentarec
10.00	Imbroglioni si nasce — film
11.30	TV film
12.00	Film 13.20 Horoskop
13.30	Una causa importante — film
16.00	Filmski, program
16.30	TV film
17.00	Affrontando la realtà — film
18.30	Moto news
19.00	Govorimo o ribolovu
20.00	Filmski program
20.30	Violenza porta violenza — film
22.00	Dražba 1.00 Horoskop 1.10 Film
TELEFRIULI
14.30	Povera Clara — TV novela
15.30	Lamù — risanka
17.00	Love American Style — TV film
17.30	Povera Clara — TV film
18.30	Zelena dežela — dokumentarec
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste — TV novela
20.30	Classe mista — variete
22.15	TV dnevnik
22.45	Nice priče
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše - Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev); 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in o-pemega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi - Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: Komorni moški zbor iz Celja, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta;
16.00	Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.20 Tržnice; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor...; 17.40 Glasbeni prispevek; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00
Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Glasba; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kultura in u-metnost; 15.45 Glasba; 16.00 Radijski oder; 16.15 Glasba; 17.45 Glasba; 18.10 Evergreen; 18.45 Country music; 20.00	6.00 Nočni program.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena matineja; 9.00 Glasbeno -govorni program; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.10 Prijatelj moj...; 1130 Radijska nadaljevanka; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.30 Poštna kočija; 13.30 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Politično - parlamentarni tednik; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Večerna glasba; 19.30 Na naših trgih;
10.35	Audiobox Lucus; 20.00 Glasba;
20.30	Zelda, izgubljena generacija; 21.03 Simfonična sezona 85-86; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19 30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Politična tribuna; 8.10 Šola in vzgoja; 8.15 Radio 2 predstavlja; 8.45 Matilde - radijska nadaljevanka; 9.10 Radijska priredba; 10.30 Radio 2 3131; 12.45 Nagradno tekmovanje; 15.00 Popoldanski program; 16.25 XXVIII Zecchino d’oro - pevska revija; 18.00 Popoldanski program; 18.32 in 19.57 Glasbene ure; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 1 3131; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Pesniki in pisatelji o domovini; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetnik j mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... Variacije za klavir W.A. Mozarta; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Iz glasbene tradicije; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 »Glasba na vodi« - odlomki iz suite Georga Friedricha Haendla; 14.30 Človek in zdravje;
14.40	15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 Vsa zemlja bo z namj zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih, glasba; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nordring rendez vous - Norveška-; 00.05-4.30 Nočni program.
Radijski prvenec dveh mladih
Pravljica, ki se obrača tudi na odraslega človeka
V nedeljo ob pol enajstih je Radio Trst A predvajal radijsko igro, ki sta jo napisala Mauro Caselli in Dimitrij Gruden za natečaj za izvirne radijske igre v slovenščini. Delo je prejelo drugo nagrado v kategoriji iger za otroke in dora-ščajočo mladino.
»Pravljica — toda ne popolnoma« je prvo tovrstno delo mladih avtorjev. Sad sodelovanja mladincev je terjal velik napor: smisel tega dela ni samo zgodbica, ki naj vsebuje neko moralo in naj bo namenjena izključno najmlajšim, temveč igra, ki se razvija na dveh nivojih. Prvi je seveda pravljica sama po sebi, druga je neke vrste pamflet, v katerem avtorja skušata predstaviti nekaj pogledov na realnost.
Toda v čem tiči tisti del, ki naj bi bil namenjen občinstvu, ki ni najmlajše? Jedro, oziroma osnova sama je razprava o jezikoslovju: pravljica vsebuje jasne elemente o
sporu med otrokom in pridevniki (prebivalci nekega drugega sveta), kar simbolično ponazarja trenje med osnovno mislijo in pa besedo ali bolje zvokom, ki jo pisme no ali ustno določa. Otrok ne dojame te resnice — ne gre prezreti, da je otrok le otrok in v pravljici nima imena. Skratka smo priča tragediji dvoumnosti.
Barthesovi nauki so nedvomno vplivali na pisca. Toda to ni še vse. Otrok — protagonist — osnovni pojem trpi, ker mu je občevanje težavno: v določenih trenutkih se nam zdi, da vidimo Antonionija dečka... Ob vsem tem ne smemo pozabiti na odnose med predstavniki obeh front: otrok je sam, a vse ostalo je na drugi strani. V to dogajanje se vključi strah pred množico, teorije Le Bona, Junga in Nietzscheja, kjer posameznika preplavi množica. Nevarnost (in bojazen), da postaneš del nje je jasen.
dgg/MC
Carrajeva spet na ekranu
J»1 no paro tečejo priprave na nov program »Dober večer, Raffaella«, ki no Raffaella Carri nudila gledalcem prve TV mreže RAI od 5. decembra e- Carrajeva bo tako na ekranih vsak četrtek ob 20.30 in to kar za i-5t tednov. Ni dvoma, da bo priljubljeni obraz tudi tokrat naletel na oUo-l'anje, še posebej, če bo tako dobrohotno kazal celotno telesno silhueto (AUlJ
jugoslovanska televizija
zasebne
Pričakujejo prihod ministra Andreottija
'V
Prve naprave avtoporta pri Standrežu bodo svečano otvorili v decembru
Najbrž v decembru bodo svečano otvorili prvi del goriškega avtoporta pri standrežu tik za obmejnim postajališčem. Tam kjer so še do nedavnega bili rodovitni vrtovi štandreških kmetov so sedaj zgrajene velike hale, okrog njih pa je veliko asfaltiranega prostora, vse naokrog pa večja mreža vstopnih in izstopnih cest. Av-toport bo neposredno povezan tako z avtocesto kot tudi z goriškim cestnim omrežjem in tudi z obmejnim postajališčem.
Dela prve tranše so končana. Z njimi so pričeli lani v začetku maja. Zgradili so osrednje naprave avtoporta, ki bodo služila tudi tistim napravam, ki jih bodo zgradili kasneje. Zgrajena je tudi prva večja hala za skladiščenje blaga, katere prostori so že oddani raznim podjetjem. Nameravajo zgraditi še tri podobne velike hale. Doslej so za opravljena dela
porabili nad šestnajst milijard lir (precej več od prvotno predvidenega). Na pomlad pa naj bi pričeli z drugo tranšo del za katero nameravajo porabiti, upoštevajoč sedanje cene, dvajset milijard lir.
Na otvoritev so iz goriškega županstva povabili zunanjega ministra Andreottija. Pričakujejo njegov pristanek in tudi da sam, upoštevajoč svoje mednarodne obveznosti, določi datum na katerega lahko pride v Gorico. Prisotnost zunanjega ministra bi odprtju te obmejne naprave dala brez dvoma velik pomen, skoro takega kakršnega smo zabeležili v Gorici pred nekaj leti ko sta obmejno postajališče otvorila zunanja ministra Italije in Jugoslavije.
V avtoportu bodo prostori za skladiščenje blaga. Seveda gre za blago, ki se prevaža po cesti iz ene dr-
žave v drugo. Za sedaj ni izgledov, da bi v avtoporto speljali tudi železniški tir, kot so prvotno predvideli. Zgradili naj bi tudi večjo delavnico za popravljanje kamionov. Svojčas so se Madžari ogrevali, da bi dobili v najem en velik paviljon. Ta naj bi služil za skladiščenje njihovega blaga, ki ga izvažajo v Zahodno Evropo in tudi za popravilo številnih tovornjakov, ki vozijo po zahodnoevropskih cestah. Morda se bodo za stvar konkretneje pozanimali potem ko bodo u-gotovili, da so bile prve naprave že zgrajene.
Avtoport prihaja v poštev tudi iz drugačnega zornega kota. Precej je v zadnjem času govor, da bi vzdolž italijansko - jugoslovanske meje zgradili nekaj skupnih carinskih in industrijskih con. Tudi v sedanji razpravi o podaljšanju goriške proste cone prihajajo na dan s takimi ide-
jami. Morda bodo velike prostornine teh naprav pri Gorici prišle v poštev in tako bo marsikomu v Gorici dana možnost zaposlitve. To pa je še najbolj pomembno v trenutku ko pri nas primanjkuje dela, še zlasti za zaposlitev mladih.
Tako v Gorici kot v Novi Gorici pa se dobro zavedajo da vse investicije vložene v tako velike obmejne naprave, tako na italijanski kot na jugoslovanski strani, ne bodo imele zaželenega učinka če ne bodo zgrajene vse prometne infrastrukture, ki so zelo potrebne in ki so, vrh vsega, vsebovane tudi v mednarodnih sporazumih.
Sicer pa, kar se tiče goriškega ob mejnega postajališča lahko povemo to, da je bil promet tovornjakov v prvih desetih mesecih letošnjega leta večji kot kdajkoli prej v enakem časovnem obdobju.
Občina Sovodnje obsoja podžiganje narodnostne mržnje
Za prosto cono in paket
V ponedeljek v Rimu pri Amatu sestanek goriških predstavnikov
»Občinski svet v Sovodniah soglasno zavrača vsakršen poskus provokacije - in podžiganja narodnostne mržnje z oživljanjem, oziroma enostranskim prikazovanjem tragičnih dogodkov iz preteklosti, vsak poskus u-stvarjanja napetosti in vabi vse demokratično čuteče občane k medsebojnemu spoštovanju in sožitju«. Tako se glasi najpomembnejši del resolucije, ki so jo soglasno odobrili na zadnji seji občinskega sveta, po daljši razprav^ 0 oživljanju šovinističnih in nacionalističnih sil, ki so svojo gonjo pričele neposredno pred 10. obletnico podpisa sporazuma v Osimu, očitno z namenom, da z vnašanjem nemira in zaostrovanjem ozračja preprečijo ali vsaj vplivajo na nadaljnjo zakasnitev glede izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost.
Predlog resolucije je izdelal občinski odbor. Naj omenimo še, da je v dokumentu posebej omenjeno, da prav velike zamude pri pripravi zakona za globalno varstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ustvarjajo manevrski prostor nazadnjaškim silam. »Občinski svet zato opozarja na nujnost čimprejšnje odobritve takega za-
kona, ob upoštevanju predlogov in zahtev, ki jih postavlja slovenska narodnostna skupnost«.
Aretacija mladeniča zaradi pretepa
Na goriškem sodišču so včeraj zvečer po hitrem postopku, sodili 20-let-nemu Massimihanu Speranzi. iz Ulice Garzarolli 40, ki so ga agenti letečega oddelka goriške kvesture aretirali v noči od srede na četrtek.
Iz podatkov kvesture smo izvedeli, da je Speranza brez vsakega posebnega razloga s pestjo večkrat udaril 32-letnega Micheleja Giannattasia, iz Ulice Bombi 6, ki ga je srečal na cesti. Giannattasio se je zatekel v bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarcev po obrazu zdraviti 30 dni.
Zaradi pozne ure, ko je sodišče obravnavalo zadevo, nam ni znano, kakšna je kazen.
• Jutri, v soboto, ob 18.30 bodo v goriškem avditoriju odprli razstavo slik članov goriškega fotografskega krožka.
Šele v ponedeljek, 25. novembra, popoldne se bodo txikrajinski predsednik Cumpeta, goriški župan Scara-no ter posoški parlamentarci sestali s podtajnikom pri predsedstvu vlade Amatom. Do sestanka, ki je bil napovedan v sredo, ni prišlo, pa čeprav so bili goriški zastopniki že v Rimu. Kot sta povedala Cumpeta in Scavano novinarjem, ni šlo za hoteno odložitev sestanka. Morali so ga odložiti, kajti podtajnik Amato je bil prezaposlen zaradi nepričakovanega Cra-xijevega odhoda na sestanek NATO v Bruselj. Ameriški predsednik Reagan je namreč po sestanku s sovjetskim partijskim voditeljem Gorbačovom v Ženevi hotel hitro obvestiti voditelje zavezniških držav o poteku pogovorov. Zaradi tega Amatu ni bilo moč sprejeti goriške delegacije.
Cumpeta ter Scarano so skupno s parlamentarci zahtevali sestanek s podtajnikom Amatom v zvezi z vprašanji, ki pobliže zanimajo goriško problematiko. Najprej podaljšanje zakona o prosti coni. Če ne bo pravo-častno izglasovan novi zakon, naj bi vsaj za leto dni podaljšali sedanjega.
Seveda v pričakovanju, da pride do poglobljene razprave o novem zakonu. Poleg tega pa so Goričani hoteli od Amata doseči tudi zagotovila, da bi bile v paketu Altissimo ovrednotene goriške zahteve za gospodarski razvoj naših krajev vsaj v enaki meri kot za sosednji Trst.
V zvezi s tem bi lahko dodali (o tem bomo sicer lahko več brali v dopisu iz Rima), da ožji odbor za preučitev paketa Altissimo za Trst in Gorico dejansko zaključuje s preučevanjem vsebine tega zakona. V Gorici naj bi odprli podružnico tržaške univerze. Tu naj bi odprti fakulteto za administrativne in diplomatske vede. S tem bi bila uresničena večletna želja goriških upravnih krogov, da se v našem mestu odpre univerzitetna šola. Svoj čas so že potekali pogovori tako s tržaško kot z videmsko univerzo. Govor je bil o možnostih za odprtje kake fakultete, sedaj se zdi, da se bo to uresničilo.
Vsekakor pa si od napovedanega sestanka v ponedeljek pri podtajniku predsedstva vlade Amatu v Gorici marsikaj obetamo.
Zaskrbljenost mešane zbornice
Težave za goriško trgovino v menjavi z Jugoslavijo
pismo uredništvu
O telovadnici v Standrežu
Kot predsednik ŠZ Olympia prosim, da se obvešča javnost, da ni na naš odbor niti do mene osebno prišlo nobeno povabilo na rajonski sestanek v ponedeljek, 18. novembra letos, glede razprave o uporabi telovadnice v Standrežu, o katerem je pisal Primorski dnevnik 21. novembra t.l.
Pogovor našega vodstva z društvom Val je bil že dovolj izčrpen pred to sejo in je zahteva Vala že tedaj bila nesprejemljiva za naše društvo, ker imamo že sedaj izredno malo ur na razpolago. Morda seja rajonskega sveta ni najbolj primemo mesto za razpravo gospodarjenja telovadnice v Standrežu, saj vsi vemo, da je le-to v rokah goriške občine, oziroma odbornika za šport.
Predsednik ŠZ Olympia Jože Vrtovec
•	V Palače hotelu v Gorici bo v ponedeljek, 25. t.m., ob 9. uri kongres članov šolskega sindikata CGIL. Trajal bo ves dan.
•	V torek, 26. novembra, bo v Novi Gorici premiera novega dela »Opera za tri groše«. Po besedilu Bertolta Brechta in Kurta Weila je delo režiral Jan Skotnicki. Premiera bo ob 20. uri. Igra ansambel Primorskega dramskega gledališča.
Goriški zunanjetrgovinski operaterji so zelo zaskrbljeni zaradi najnovejših jugoslovanskih ukrepov, ki jih je sprejela zvezna vlada v Beogradu, v zvezi z omejitvami trgovinske izmenjave na obmejnem območju. O stvari je bil govor na sestanku vodilnega organa goriške delegacije italijansko -jugoslovanske mešane trgovinske zbornice, ki ga je vodil predsednik Hadrijan Corsi. Omejitve veljajo v času od 1. oktobra do 31. decembra letos. Drastično je bila zmanjšana možnost, da jugoslovanska trgovska podjetja, ki delajo v sklopu goriškega ter tržaškega obmejnega sporazuma, uvozijo blago iz Italije. Prej so ta podjetja lahko razpolagala s 73 odst. denarja prejetega za blago, ki so ga ta podjetja izvozila v sosednje italijansko ob.močje. Sedaj se je: ta odstotek zmanjšal na 49, torej za dobro tretjino. Zvezna vlada si je tako prilastila pravico, da razpolaga z 51 odst. pridobljenih deviz (prej je razpolagala le s 27%) in tako nabavi tako imenovano strateško blago, kot so energetika in bazični izdelki, potrebni za jugoslovansko gospodarstvo. Obstaja bojazen, je še dejal na tem sestanku Corsi, da bi se ta odstotek povečal za nadaljnjih 7 odstotkov za kritje po-
treb posameznih jugoslovanskih republik.
V goriški delegaciji mešane zbornice so mnenja, da ti ukrepi jugoslovanske zvezne vlade kršijo dogovore o obmejnem sodelovanju pri nas in tudi tisti del osimskih sporazumov, kjer je govor o gospodarski kooperaciji. Goriški uvozno - izvozni trgovini so zelo škodljivi, kajti doslej je skrbela kot posrednik v menjavi med jugoslovanskim in italijanskim gospodarstvom. V nevarnosti je tudi razpoložljivost avtonomnih računov za Trst in Gorico, kjer je na razpolago približno 50 milijard lir. Vodstvo goriške delegacije mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice je zaradi tega že zahtevalo nujen sestanek z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Caprio ter z odgovornimi pri gospodarskih zbornicah Slovenije ter Hrvaške. Stvar ne prizadene samo Gorice, marveč tudi Trst, je rečeno v tiskovnem poročilu goriške trgovinske zbornice.
Istočasno pa vabijo vse zunanjetrgovinske operaterje, da se včlanijo v goriško delegacijo mešane zbornice. Pojasnila dajejo v goriški trgovinski zbornici v Ulici Crispi.
razna obvestila j
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 24. novembra, izlet - pohod v Ravnico nad Kromberkom; povratek po Napoleonski cesti nad Lijakom. Zbirno mesto: pred Goriškim muzejem v gradu Kromberk odhod ob 9. uri. Zmerne hoje je za dve in pol do tri ure. Možnost ogleda muzejskih zbirk, zlasti pa razstave »Čipkarstvo na Slovenskem«. Hrana iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
SPDG obvešča, da bo jutri, v soboto, 23. t.m. od 15. do 17. ure na sedežu v Ulici Malta 2 sejem rabljene smučarske opreme.
Športno društvo Sovodnje organizira ob priložnosti jutrišnjega odbojkarskega srečanja Sovodnje - Central-sped ekipe izlet v Fontanafreddo. Vpisovanje sprejemajo Davorin Pelicon, Marjam Tomšič in Zlatko Vižintin. Odhod avtobusa ob 17.15 izpred občinske telovadnice.
čestitke
Vsem 25-letnikom iz Štandreža, ki skupno praznujejo 60-letnico iskreno čestita Vida iz Ljubljane.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52. tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ulica E. Toti 52, tel. 72701.
AZIENDA SPECIALE FIERE DELLA C.C.I.A.A. - GORIZIA POSEBNA USTANOVA PRI TRGOVINSKI ZBORNICI - GORICA
Sejmišče Espomego
6.-10. december
•	KMETIJSKI IN VINARSKI STROJI
•	VINOGRADNIŠTVO • KLETARSTVO
•	PAKIRANJE • SERVIS IN NAPRAVE
ZA KMETIJSTVO • GOZDARSTVO • TOPLE GREDE • VINA IN TIPIČNI PROIZVODI
INFORMACIJE - VPISNINA TAJNIŠTVO BIWU - Korzo Italia 161 34170 GORICA - Tel.: (0481) 87466
Lep koncert bivše gojenke Glasbene matice
Z radovednostjo smo se prejšnji četrtek napotili v Kulturni dom, kjer se je odvijal koncert pianistke Silvie lazzaro. To je bil namreč njen prvi samostojni nastop pred širšo goriško publiko; poznali smo jo kot gojenko, toda tokrat smo jo spoznali v vlogi profesionalnega izvajalca. Predstavila se nam je z bogatim programom. Mladi pianist, ki se predstavi s tako znano in zahtevno sonato kot je Beethovnova Appassionata že s tem izpriča doseženo zrelost. Silvia lazzaro je tako pokazala, da obvlada velike glasbene oblike, čeprav smo v prvem stavku občutili določeno napetost. Tu pa tam bi si pričakovali več zvoka posebno v virtuozističnih momentih. Prijetno smo bili presenečeni v drugem stavku, ko je klavir zapel s polnim zvokom; tu je pianistka dokazala, da je dobro razumela dialektiko variacije. Dosegla je potrebno duševno sprostitev, ki se je v tretjem stavku izrazila v bleščeči igri.
Sledila je Lisztova skladba Les jeaux d’eaux à la Villa d’Este. To je prijetna skladba z opisnimi momenti, ki izraža Lisztov ekspresivni značaj; izvajalec mara spretno zajeti tipke in paziti na zvok, saj skladba večkrat preide iz napetosti v prijetno mehkobo. Pianistka se je lahko izkazala s tehnično dovršenostjo in spretnostjo v podajanju Lisztovega stila in še posebno v iskanju prave tonske barve, ladnja skladba na sporedu je bil Schumannov Carnaval. Izvajalka je zaokroženo povezovala kratke skice, ki se po zrcalu stalno spreminjajo (Pierrot, Arlequin itd.). Učinkovito je interpretirala dva značaja (Florestana ki predstavlja strastnost in Eusebiusa, ki ponazarja premišljanje in tiho odkrivanje notranjega duševnega sveta), ki sta si nekje v nasprotju, drugje pa se prepletata, pri tem pa poustvarila občutek celovitosti, lazzaro je ubrano podala tudi zmagoslavno koračnico, ki zaključuje zelo zahtevno skladbo, la dodatek je Silvia lazzaro zaigrala navdušeni publiki Skrjabinovo Etudo.	(HP - MP)
Za 13 odstotkov večji promet v Tržiču
Nad milijon in pol ton blaga so pretovorih v tržiškem pristanišču Porto-rosega v prvih desetih mesecih letošnjega leta. Gre za 13-odstotno povečanje v primerjavi z istim razdobjem v lanskem Letu, kljub delnemu zastoju prometa v poletnih mesecih. To so povedali upravitelji tržiškega pristanišča, ki si nadejajo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v novembru in decembru. Tako bi letos zabeležili svojstven rekord in s tem tudi upravičili velike naložbe v modernizacijo in povečanje pristaniških naprav V Tržiču.
prispevki
Ob zlati poroki Jelke in Karlota Fajta daruje sestra Mara 30 tisoč lir za Športno društvo Sovodnje in 30 tisoč lir za skavte.
Ob priliki zlate poroke staršev Petra in Milke Tomšič daruje sin Srečko z družino 100.000 lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
Za goriški Zeleni križ so prispevali: Irma Simoni 10.000 lir, Adriana in Lucia Clari 50.000, Lucio Badin 20.000, NN 50.000, Maria De Marchi 20.000, družine Bombi, Bumschweiler, Cazzo-la, Ferrari, Krainer, Pagnutti in Soranzo 160.000. uslužbenci SIP 65.000, Bruno Miani 50.000, Bruno Cavalco-li 50.000 lir, družina Ulian 200.000, družini Morassi in Secchiari 60.000, gospa Franzot 50.000, Adelma De Savorgna-ni 50.000, družine Montagna, Coroni-ni, Grusovin, Aha, Salelh, Boltar in Pinausi 50.000, Eleonora Mezzorana 30.000, Bruna in Giorgio Marega 50 tisoč, Alceo in Anna Magris 20.000, družine Boschin, Maccecchini, Naida, Mezzorana, De Marco, Blazzica, Po-berai in Bandelli 80.000 lir.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Le delizie pornografiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00 — 22.00 »L’occhio del gatto.:.
VERDI 16.30—22.00 »Passaggio in Indiar.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 »Splash: una sirena a Manhattan«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Maccheroni«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Zmaj Brace Lee«-
SVOBODA 19.30 »Hundra« ob 22.00 »Seks v visoki družbi«.
DESKLE 19.30 »Streli v puščavi«.
Drugi abonmajski koncert GM
Uspel večer baročne glasbe v okolju stolnice sv. Justa
Krstna uprizoritev Fritzove drame
Mirakel o sveti Neži ali erotika na pohodu
Drugi abonmajski koncert Glasbene matice Trst sedmega novembra v stolici sv. Justa v Trstu je bil za številne ljubitelje baročne muzike veliko in zanimivo glasbeno doživetje. Priznana slovenska glasbena umetnika Hubert Bergant - orgle in Anton Grčar - trobenta sta z veliko mero glasbenega okusa in občutkom za arhi-tektoniko baročnih glasbenih oblik izvedla dela čeških, angleških, italijanskih in nemških skladateljev 17. in 18. stoletja. Zato je bil koncert kljub stilni usmerjenosti zanimiv in Poučen. Poslušalce je nehote silil v primerjanje izraznih moči posameznih skladateljev, ki so ustvarjali v glasbeno bogatem stilnem obdobju.
Uvodna skladba glasbenega večera TOCCATA in FUGA v C-duru češkega organista J. Segerja (17161782) in KONCERT glasbenega teoretika ter organista J.G. Waltherja (1684-1748) sta izzvenela kot bleda senca Bachove orgelske glasbe in njegovih sijajnih glasbenih zamisli. Bach je obvladal vsa orgelska sredstva, ki delujejo na poslušalce: učinke dolgih, držanih not, ki jih spremljajo razraščajoče se hitre pasaže; učinke zaporedja velikih, močnih akordov, povezanih z zadržki; nasprotje med hitrimi notami in počasnim, veličastnim korakom pedala in harmonij. Znal je uskladiti čiste melodije s pasažami zapletenega ritmičnega kontrapunkta in vedel je, kakšen čar je v dovršeni obdelavi nekaj istočasnih melodij
Odborništvo za kulturo na tržaški Pokrajini je v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in Mestnim pevskim zborom dal pobudo za raziskavo o glasbi v deželi Furlaniji - Julijski krajini do srede tega stoletja in izvedbo na javnih koncertih najznačilnejših skladb. ž.e od začetka se je zdelo Preobširno preučiti vse zvrsti glasbe na tako širokem področju. Zato so Po premisleku in odsvetovanjih sklenili omejiti raziskavo na samo vokalno glasbo in jo geografsko zožiti na tržaško ozemlje.
Štirje koncerti, ki bodo sklenili prvo obdobje raziskav, bodo prikazali skladbe, ki še niso bile izvedene v trstu in skladbe, ki so bile predelane in prirejene. Raziskavo so izvedli strokovnjaki Giuseppe Radole, vodja Mestnega pevskega zbora, ter Janko Ban, Nadja Kralj in Janko Sluga, u-redniki glasbenih sporedov na tržaškem radiu.
Slišali bomo skladbe v latinščini, ki s° jih peli nekoč v stolnici sv. Justa v Trstu in so uživale velik sloves ter 'ahkotne in sproščene posvetne sklad-oo, ki so se izvajale v bogatih salo-n'h tržaškega meščanstva in spominjajo na podobne skladbe živahne in svetovljanske habsburške metropole, le odražajo poseben položaj mesta, Pristanišča obsežnega zaledja, ki ob-soga dežele, ki jih danes družijo pod skupnim naslovom Mitteleuropa, s katerimi je bil Trst povezan v njegovih najsrečnejših obdobjih. Sem sodijo samospevi, ki sta jih na nemško besedilo pisala Ricci in Bussoni, ki je v- našem mestu ostal le nekaj let.
Dokaj številni so slovenski skladatelji, vključeni v zborovskem in sa-Tospevnem sporedu. Mnogo teh se in rodilo v Trstu, od katerih jih je n'alo ostalo v svojem rojstnem mestu, jačina se je prej ali slej izselila, šakor Kogoj, Pahor, Švara, Mirk in nrugi. Drugi so prišli v naše mesto nn zunaj in so tu ostali in razvijali Sv°jo umetniško dejavnost. Skoraj vsi 50 bili tudi zborovodje in nekateri lanisti.
, V resnici je slovensko kulturo v nrugi polovici prejšnjega stoletja in y Prvih desetletjih tega predstavlja-a v glavnem zborovska in le delno gledališka dejavnost. Politični raz-,Qlr je za hitri razvoj slovenske kul-Pre treba iskati v pomladi narodov “a 1848, ko so se slovanski narodi faceli osveščati in so pod vplivam 0rhantičnega mišljenja začeli preu-
— zlasti kadar prihajajo poudarki v različnih trenutkih pri različnih glasovih. Skladbe je oblikoval tako, da vsi našteti in mnogi drugi, pristni orgelski učinki, napravijo na poslušalce najmočnejši vtis.
Na koncertu smo slišali njegovo PARTITO v G-duru BVJV 771. Bachovi orgelski glasbi se je nekoliko približal B. M. Črnohorskp (1684-1742) v FUGI v a-molu. (Za rojake je bil Čer-nohorsky »češki Bach«),
Skladbe za orgle in trobento: H. Purcell - TRUMPET VOLUNTARY,
čevati svojo preteklost, da bi spoznali svojo duhovno podobo in svoje poslanstvo. Nastala so društva, nastali so krožki, ustanovljene so bile čitalnice, kot kulturna središča, kjer se je razvijala slovenska kultura, ki se je izražala v zborih, solistih, gledaliških predstavah, recitacijah in govorih. Ena prvih čitalnic je bila ustanovljena prav v Trstu (1860) in njen tajnik je bil pisatelj Fran Levstik. Domoljubno in romantično vzdušje, ki se je počasi odpiralo tudi družbeni problematiki, je duhovni humus, iz katerega so pognale stvaritve, ki so na sporedu omenjenih koncertov in so bile predmet raziskave.
Treba je poudariti kulturni pomen in novost te raziskave, predvsem v
Letos v juniju so se v Padričah odvijale slovesnosti povezane s praznovanjem »400-letnice nastanka vasi«. Leta 1585 je namreč prvič omenjen v zgodovinskih virih tisti Tomaž Grgič z vzdevkom Padričar, ki ga tako zgodovinarji kot domačini imajo za ustanovitelja današnjih Padrič. V Primorskem dnevniku z dne 14.6.1985 je kronist, ki je najavljal praznovanja v Padričah izrazil mnenje, da bi lahko ta obletnica odprla razpravo med
T. Albinoni - CONCERTO SAINT-MARC, A. Gorelli - SONATA v e n) lu in G. F. Handel - SONATA v F-duru so na koncertu izzvenele slavnostno in posvetno občuteno. Ostri in jasen ton trobente se je zlil v mogočno gmo to orgelskega zvoka.
Številna italijanska in slovenska pu blika, ki je napolnila stolnico sv. Ju sta je doživela umetniško poln glasbeni večer in izvajalca nagradila z burnim aplavzom.
tem letu, ki je posvečeno prav glasbi. Pobuda bi morala, po nadaljnjih raziskavah % drugih glasbenih zvrsti
zgodovinarji glede datuma nastanka te kraške vasi. Kronist je namreč pravilno ugotavljal, »da je težko natančno določiti datum nastanka neke vasi ali mesta.«
Osebno se bavim z arheološko topografijo tržaške okolice in naj mi tokrat jezikoslovci in zgodovinarji odpustijo, ker sem segel v njihov zelnik. Nisem namreč mogel zdržati pri nekaterih novih ugotovitvah, da spregovorim o izvoru imena te vasi.
Zasluga za to moje pisanje o Padričah gre prvenstveno prijatelju Fulviu Colombu, raziskovalcu tržaške srednjeveške zgodovino. Colombo je tako rekoč »doma« v enem izmed najvažnejših tržaških arhivov, ki hrani listine iz srednjeveške dobe. To je Diplomatski arhiv tržaške mestne knjižnico (Archivio diplomatico presso la Biblioteca Civica). Colombo namreč že več let ob službi in rednem študiju (dokončuje namreč študije srednjeve-
V Drami SNG Maribor je bila krstna uprizoritev Mirakla o sveti Neži Ervina Fritza, drame, ki se v duhovitih verzih in narejeno učenjaški prozi vešče poigrava z nastajanjem in razkrojem ideologij ter njihovimi žrtvami. Pri tako zaokroženem, idejno bogatem in duhovitem tekstu se zdi nenavadno, da je na profesionalnem odru doživel prvo uprizoritev šele o-sem let po izidu knjige.
Propadanje rimskega cesarstva za časa cesarja Dioklecijana in ustoličenje mladega krščanstva, ki prehaja v inštitucijo in ideologijo z vsemi njenimi značilnostmi, izpričani na način srednjeveške igre, dajeta namreč ' tako kot zgodovinski vzorec kot prikaz prepada med interesi družbe in posameznika raznovrstne možnosti za u-spešno odrsko postavitev. Okvir dogajanja, pripoved kateheta iz 19. stoletja, pa omogoča distanco in fotografsko natančen vpogled v nagibe in težnje nasprotujočih si polov, ki o-iriogočajo dramo.
Krščanstvo je na eni strani živa sila, nastala na razpadu poganskega sveta, na drugi pa jo ugledamo kot odmirajoč organizem, ki se z vsemi sredstvi bori za svoj obstoj, tako da brez usmiljenja načne tudi lastno tkivo. Bojno polje sta erotika in seksualnost. Antični vzorci so se izživeli razkrojili in tu je našlo prostor krščanstvo z zahtevo po popolni vzdržnosti in poklanjanjem telesa na oltar boga. Svoboda človeka je samo navi-
in v ostalih deželnih pokrajinah dati, kolikor je mogoče popoln prikaz glasbe v naši deželi.
ške arheologije na tržaški univerzi) raziskuje v prostem času bogati Diplomatski arhiv. Tega raziskovalca že poznamo kot avtorja nekaterih strokovnih člankov o srednjeveški preteklosti našega mesta, sedaj pa pripravlja ponatis znanega Codice Diplomatico Istriano, ki ga je v prejšnjem stoletju objavljal zgodovinar Pietro Kandler. Občasno me Colombo prijateljsko opozori na kak vir, ki je povezan s starejšo zgodovino tržaškega zaledja. Tako se je zgodilo tudi letos poleti, ko me je opozoril na vir datiran v leto 1327, ki obravnava nasilni dogodek (rop in uboj), ki se je dogodil in strata puhlica quae vadit versus Podreychan de subtus Bisuice (na javni cesti, ki pelje proti Podreychan pod Bazovico).
Torej precej podroben opis kraja, ki je takoj pritegnil mojo pozornost, posebno ker ime Podreychan spominja na Padriče in tudi njegova lokacija v latinskem tekstu bi lahko odgovarjala širšemu območju, kjc<r stoji danes ta vas. Najprej nekaj besed o lokaciji kraja iz srednjeveškega teksta. Važen element, ki govori v prid lokacije za Podreychan na širšem območju današnjih Padrič je označitev kraja, kjer je prišlo do uboja (na cesti, ki pelje proti Podreychan pod Bazovico). Torej ne v Podreychan, ampak na cesti proti temu kraju, pod Bazovico. V tem slučaju mislim, da moramo upoštevati staro cesto, ki je na katastrskih mapah iz začetka prejšnjega stoletja označena kot cesta Bazovica - Opčine in hi se začenja v odnosu na Trst (kjer je bila listina zapisana) točno pod Bazovico.
Zdaj pa preidemo končno k imenu Podreychan, ki ga nikakor ne moremo povezati, kot bi se marsikomu zdelo, s kako »pod reko«, saj bi si z največjo mero domišljije ne mogli zamisliti prisotnosti vodnega toka na gmajni okrog Bazovice.
dežna, kajti edina resnica je v bogu, ta pa navezuje nase tako, da kaznuje neverne.
Ansambel mariborske Drame je pod režijskim vodstvom Aleša Jana ustvaril celovito delo, iz zasnov srednjeveške igre je zasnoval sproščeno in duhovito glasbeno satiro. Vešče izpeljana odrska iluzija se je v navzkrižnem ognju različnih silnic razkrajala in spet vzpostavljala svoje temelje, za vse komponente igre je ostajalo dovolj manevrskega prostora. I-gralci so jih izpolnjevali z bolj ali manj srečno roko, dosledno pa sta izražala vse njene prvine in oblikovala celovite osebnosti predvsem gosta Vo-lodja Peer kot katehet in Janez škof kot namestnikov sin Prokop. Odlično je obvladal vse registre svoje vloge, od mladeniške razigranosti, neobremenjene strasti do končnega pokorni-štva in evnuštva.
Sveto Nežo, gorečo devico, svetniško do absurdnosti, ki dopusti vdor v svojo deviškost, misleč da jo daje
Razstavna dejavnost v Piranu
V	mestni galeriji Piran bodo v nedeljo, 24. novembra odprli arhitekturno razstavo z naslovom »Identiteta v arhitekturi« ob mednarodnem seminarju, ki bo v hotela Palače v Portorožu danes, jutri in v nedeljo. V Pečaričevi galeriji v Piranu je odprta stalna zbirka Pečaričevih del.
V	galeriji Meduza v Kopru bo do 25. novembra odprta razstava kiparskih del Josipa Dimini-ča iz Labina. 26. novembra pa bodo odprli razstavo slikarskih del Darje Prelec.
V	galeriji Loža v Kopru bo odprta razstava slikarskih del Pavleta Učakarja in Andreja Trobentarja od 22.11. dalje
samemu Kristusu, je odigrala Irena Varga, hetero Lavinjo, zapeljivo razuzdanko, Minu Kjuder, suverena in sproščena je bila igra Alenke Pintarič s songi na glasbo Janija Goloba. (Nastopili so tudi drugi člani Drame SNG Maribor, med njimi Marjan Bačko in Janez Klasinc. Sceno, srednjeveško gledališče na vozu, je oblikoval Sveta Jovanovič, kostume pa Alenka Bartl. H. GRANDOVEC
Ugotovljeno je, da nam slovenska i-mena v tržaških srednjeveških virih večkrat skrivajo pri -ch- izvirni -č-. Krajevna imena z dezinenco na -an pa pri nas v virih iz 14. in delno 15. stoletja najčešće predstavljajo genitiv prevoda iz slovenščine. Tako obliko srečamo za veliko število vasi tržaške okolice pisanih v tej dobi v srednjeveški latinščini (na primer de Tre-bechan, Godignan, Caslan, Xipuglan, Otoglan, Crepeglan itd.).
Tako lahko ugotavljamo, da bi lahko iskali za Podreychan v latinskem telJstu izvirno obliko v Podreči ali Področju.
Krajevno ime Podreča in Podrečje je razložil že Fran Ramovš leta 1936, ko je ugotavljal, »da se je vulg. rom. padriarca za lat. patriarca v slovenščini prevzelo kot podreka (drugi r- je bil po desimilaciji zatrt).« Dokaz, da ime podreka označuje oglejskega patriarha obstaja v Istarskem razvodu, to je obsežni razmejitveni listini o goriških, oglejskih in beneških posestvih v Istri v poznem srednjem veku. V tem tekstu se v hrvaški verziji oglejski patriarh večkrat omenja kot podreka. Na Slovenskem poznamo dve vasi, Podrečo na Sorškem polju in Podrečje pri Domžalah, ki kažeta na lastnino oglejskega patriarha na teh območjih. Ti dve vasi se v srednjeveških virih omenjata tudi kot patriarhovi vasi.
Na številna vprašanja povezana z odkritjem listine, o kateri je govor v tem članku, sem poskusil odgovoriti s sestavkom, ki bo izšel v letošnji številki Jadranskega koledarja.
Naj bp torej to pisanje uvod objavi v Jadranskem koledarju in razpravi o nastanku te kraške vasi, v imenu katere se jasno zrcali oglejski patriarh.
STANKO FLEGO
DOMA IN V SVETU slovenuales DOBRO POZNAN
MIRKO SLOSAR
Od danes v Mali dvorani gledališča Verdi (ob 18.30)
Prvi koncert v okviru raziskave o glasbi v F-JK
DANAŠNJI SPORED
NASTOPAJO:
Tržaški oktet (umetniški vodja Janko Ban) s skladbami Vogriča, Volariča, Hajdriha, Adamiča in Mirka.
Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta (vodi Stojan Kuret) s Pahorjevimi, Grbčevimi, Venturinijevimi in Kogojevimi skladbami.
Mešani zbor Obala iz Kopra (vodi Mirko Slosar) z Adamičevimi, Kogojevimi in Pahorjevimi skladbami.
0 izvoru imena Padriče (1985) - Podreychan (1327)
Inter odslovil
Košarka: kvalifikacije za SP
Sezona v alpskem smučanju na pragu
Turki trd oreh za »azzurre«
Castagnerja
MILAN — Le tri dni pred velikim prvenstvenim derbijem v Milanu proti vodilnemu Juventusu je Interjevo vodstvo, ali bolje predsednik Pellegrini, odslovilo svojega trenerja Ilaria Castagnerja. Vodstvo ekipe pa so poverili trenerju mladinskih moštev Mariu Corsu.
Že pred nekaj ‘dnevi je predsednik Pellegrini namignil predstavnikom In-terjevih klubov, da je Castagner izgubil zaupanje nekaterih nogometašev. Po včerajšnjem treningu na San Siru se je skušal predsednik sam prepričati, kakšno je razpoloženje med igralci pred zelo pomembnim srečanjem proti Juventusu. Ko je ugotovil, da marsikateri nogometaš ne zaupa več svojemu trenerju, je odločil, da se takoj pomeni s Castagnerjem. Po tem pogovoru pa je Pellegrini sklenil, da odslovi trenerja.
Sinoči je Interjev predsednik izjavil, da bodo odstavili tudi glavnega direktorja Franca Dal Cina, kateremu ne bodo obnovili pogodbe.
Turčija — Italija 56:69 (26:32)
ITALIJA: Gilardi 2, Polesello 9, Brunamonti 6, Villalta 8, Magnifico 8, Riva 6, Vecchiato 13, Marzorati 4, Sacchetti 13, Tonut.
SODNIKA: Wirownick (Izrael) in Grbac (Jugoslavija). PM:	Turčija
7:13, Italija 9:12. GLEDALCEV: 2.500
ISTANBUL - Italijanska košarkarska reprezentanca je v svoji kvalifikacijski skupini za SP, ki bo julija prihodnje leto v Španiji, osvojila četrto zaporedno zmago in se tako u-vrstila v sklepni del »mundiala«. »Azzurri« so včeraj po pričakovanju, toda tudi z veliko težavo premagali presenetljivo dobre Turke.
Včerajšnje srečanje proti Turčiji je bil tudi »uradni« krstni nastop za zveznega trenerja Valeria Bianehinija.
V italijanski reprezentanci je bil od posameznikov najboljki Polesello, Tržačan Tonut pa ni stopil na igrišče.
Ostala izida in lestvici:
SKUPINA A: Albanija - ZRN 64:74.
LESTVICA: Italija 8, ZRN 6, Turčija 2, Albanija 0.
SKUPINA B: Madžarska - Nizozemska 62:76. LESTVICA: Jugoslavija 8, Nizozemska 6, Madžarska 2, Belgija 0.
NA TURNIRJU PO ZDA
Poraz Ljubljančanov
Notre Dame — Smelt Olimpija 109:88 (53:37)
SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Subotič 13, Tovornik 25, Djurišič 9, Kotnik 15, Vujakovič 10, Brodnik 6, Zdovc 2, Kovačevič 8.
SOUTH BEND (INDIANA) — Ljubljanska Smelt Olimpija je v svojem sedmem nastopu na turneji po ZDA zabeležila četrti poraz proti močni u-niverzi Notre Dame. V ljubljanskem moštvu je bil najboljši Tovornik, pri domačinih pa Barlow (32 točk), (nb)
Prvo ekipno svetovno šahovsko prvenstvo v Luzernu
Sovjetska zveza brez konkurence
Pred kratkim se je v švicarskem mestu Luzernu začelo prvo ekipno svetovno šahovsko prvenstvo. Udeležuje se ga deset državnih reprezentanc, ki so se kvalificirale na zadnji šahovski olimpiadi in na celinskih prvenstvih po državah. Tako je npr. odpadla Jugoslavija, ki se je na zadnji olimpiadi v Solunu uvrstila dve mesti prenizko, to pa je zanjo seveda velik neuspeh. Svetovno prvenstvo brez Jugoslavije, ki je po vojni sodila in še sodi med trojico šahovskih velesil, je prav gotovo okrnjeno.
Sodelujoče reprezentance pa so: Sovjetska zveza (v sestavi Karpov, Jusupov, Vaganjan, Sokolov, Beljav-ski. Polugajevski, Čemin in Smislov), Romunija (prva deska Suba), Francija (Spaski), Argentina (Panno), Madžarska (Portisch), Anglija (Miles), ZRN (Lobron), domačin Švica (Korč-
noj) ter Kitajska (Jinakhuan) in celina Afrika (Afifi).
Igra se na šestih deskah z dvema rezervama. Jasno, da je prvi in edini favorit Sovjetska zveza, ki se je sicer naslonila na mlade (Čerin, Sokolov, Jusupov. ..), vendar pa ohranila svoje najboljše »stare« (Smislov, Po-lugajevski). Čeprav se do sedaj še ni povsem izkazala, ji prvo mesto ne bi smelo uiti.
Boj za drugo mesto je torej odprt, vanj lahko posežejo Anglija, Madžarska in outsider Romunija. Po nekaj kolih prvenstva dmgih favoritov ni na obzorju. Anglija računa na celo vrsto izredno solidnih šahistov (Miles, Nunn, Short itd.), prav tako tudi Madžarska (Portisch, Ribli, Sax. ..), druge države pa imajo svojega edinega res močnega šahista na prvi deski ali kvečjemu še na drugi.
Po prvih štirih kolih (skupno jih bo devet, saj se bodo vse reprezentance pomerile med sabo) že vodi Sovjetska zveza, ki si lahko dovoli igrati brez novega svetovnega prvaka. Madžarska in Anglija sta na mestih tik za vodilno velesilo. Glede na to, da sta na četrtem in petem mestu Romunija in Kitajska ( ! ) vidimo, da presenečenj ne bo. Končna slika bo vsekakor ob-jektivnejša od olimpiade, saj se tu igra po Bergerjevem sistemu (vsak z vsakim) in na večjem številu desk.
IZIDI 4. KOLA: Madžarska - ZRN 4:2; Romunija - Anglija 3,5:2,5; Kitajska - Afrika 5,5:0,5; Francija -Švica 4,5:1,5; Argentina - SZ 1:4 (1).
LESTVICA: Sovjetska zveza 17 (1), Madžarska 15 (1), Anglija 15, Romunija in Kitajska po 13,5; Francija 11,5; ZRN 11,5; Švica 10,5; Argentina 7,5 (2), Afrilca 3.
Košarka: po zmagi v 1. kolu v promocijski ligi
Domovci v Pieris optimistično razpoloženi
Domovci bodo v nedeljo gostovali v Pierisu proti domači Polisontini. Ali bo uspelo »belo-rdečim« ohraniti vodstvo na skupni lestvici tudi po drugem letošnjem kolu? Ekipa iz Pierisa je solidno moštvo, ki razpolaga z nekaterimi prav dobrimi igralci, zato naloga Gojkovičevih varovancev ne bo prav lahka. Poleg tega je treba upoštevati tudi precej nenavaden pod (igrišče se nahaja na pokritem kotalkališču) ter zelo slabe koše. Naši so sicdr optimistično razpoloženi, saj jim je zmaga v prvem kolu proti močnemu Gradežu vlila novega elana. Vse-kal.br pa nedeljskega nasprotnika ne gre podcenjevati, saj je že večkrat prekrižal račune marsikateremu moštvu. (M. Čubej)
NA TRŽAŠKEM
Naši predstavniki v promocijskem prvenstvu so doslej igrali s spremen-
ljivo srečo. Breg Adriatherm je še e-dino moštvo brez točke na razpredelnici. Jutri pa se bodo Brežani pomerili doma s Ferroviariom, ki je po uspešnem startu nekoliko popustil in utrpel dva poraza v zadnjih dveh kolih. Košarkarji Adriatherma se bodo torej spopadli s sohdnim nasprotnikom, ki zasleduje zmago prav kot Bregovi košarkarji.
Bor Radenska bo igral v Miljah proti Inter ju, ki je kljub spodrsljajem zelo nevarna ekipa, še posebno na lastnem igrišču. Inter Milje je doslej slavil le enkrat, toda vse tekme je izgubil z majhno razliko. Proti A-labardi so Miljčani celo izsilili podaljšek, zato morajo biti borovci tokrat zelo oprezni.
V gosteh bo tokrat nastopil tudi Kon-tovel Electronic Shop, ki bo igral proti postavi Lavoratori del Porto, ki je objektivno slabši od Kontovelcev. Luk-
ševi varovanci so torej favorizirani. Paziti pa morajo na izkušene centre domačinov in se nasprotnika lotiti brez vsakršnega podcenjevanja.
(Cancia)
NARAŠČAJNIKI SGT Tecnoluce — Sokol 131:56
(61:27)
SOKOL: Tinta, Gerii 2, Gruden, Šuligoj 12 (2:6), Stanissa 13 (1:2), Paulina 21 (3:4), Pizziga, Pertot, Lesiz-za, Sosič 8 (2:11).
V zaostali tekmi s tržaško ekipo so sokolovci zabeležili drugi zaporedni visok poraz. V prvem polčasu so se naši enakovredno upirali nasprotniku, zgrešili pa so veliko ugodnih priložnosti za koš. V nadaljevanju pa se sokolovci sploh niso branili, tako da so solidni in boljši nasprotniki dosegli veliko število košev. (A. Pupis)
ZA JUBILEJ ZOPET ŠVICA
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
Le za nekaj dni je olimpijska Bjelašnica nad Sarajevom zamudila svojo novo veliko priložnost. Vse do prejšnjega petka, ko je bil zadnji dan za odločitev, so sarajevski prireditelji zaman čakali na sneg. Ker so bile strmine Bjelašnice gole, v bosanskih gorah pa tudi nenavadno toplo, tako da se niso mogli oglasiti tudi snežni topovi, so se morali Sarajevčani odreči tekmovanju za svetovno serijo, ki je vsako leto prolog v tekmovalno sezono alpskega smučanja. Komaj pa so v Sarajevu tekmovanje odpovedali, že je zajel Bosno pravi snežni metež.
Ob zamudi snežne pošiljke iz oblakov na Bjelašnici pa so si meli roke v Sestrieresu, kjer so obeh rok sprejeli svetovno serijo. Tako se bo nova sezona začela v torek, 26. t. m., v tem piemontskem zimovišču, kjer zadnja leta sploh niso več v zadregi zastran snega, saj so oboroženi z artilerijo več kot sto topov za izdelavo v Sestrieru, kjer so obeh rok spre-tovnega pokala pa bo 1. decembra v Courmayerju za moške, 5. decembra pa v Puy St. Vincentu v Franciji za ženske.
Kaj bo prinesla letošnja sezona, v kateri bo v središču pozornosti svetovni pokal, saj najboljše smučarje in smučarke ne čakajo to zimo ne o-limpijske igre ne svetovno prvenstvo? Nedvomno spet veliki dvoboj med prvima velesilama alpskega smučanja Avstrijo in Švico. V 19 letih je bila doslej najuspešnejša Avstrija z desetimi zmagami, v jubilejni sezoni svetovnega pokala pa Švica lahko računa na nov uspeh, saj že tri leta sem premaguje Avstrijo z znatno prednostjo. V pokalu narodov potemtakem lahko spet pričakujemo premoč švicarskih tekmovalcev in tekmovalk, še zlasti, ker so, kakor sami zagotavljajo, letos pripravljeni, kakor morda doslej še nikoli.
Tako kot je brez tveganja napovedovati dvoboj med Švico in Avstrijo, je že vnaprej znano, da se bosta za veliki kristMni globus, ki ga bo na finalu v Bromontu v Kanadi konec marca prihodnje leto dobil skupni zmagovalec, spet potegovala Švicar Pirmin Zurbriggen in letošnji zmagovalec svetovnega pokala, reprezentant Luksemburga Marc Girardelli, dva c-dina zares vsestranska tekmovalca med svetovno elito. Vsekakor pa bo imel Girardelli to zimo trše delo kot preteklo, ko je bil Zurbriggen poškodovan.
V času specializacije na posamezne discipline, ko gre le' malokdo po stopinjah Killyja, Satlerja, Schranza, v vsej karavani ni tekmovalca, ki bi lahko prekrižal račune velemojstroma, kot sta Zurbriggen in Girardelli.
Kot vse kaže bodo imeli Švicarji spet znatno premoč v moškem smuku, v katerem bodo imeli s sedmerico svojih prvokategornikov nedvomno poglavitno besedo. Že dejstvo, da Švicarji docela gospodarijo v vrhu točkovnih seznamov mednarodne smučarske zveze (FIS), pove veliko: 1. Alpiger, 2. Muller, 3. Zurbriggen, rozeti tega ima Švica med peterico najboljših še Heinzerja, za povrh pa še med petnajsterico prve skupine še
Mahrerja na 8., Kemena na 11. in Cathomena na 13. mestu.
Švicarji so torej pustili svojim tekmecem t> prvi jakostni skupini za smuk samo osem mest. Najboljši Avstrijec po točkah je Hbflehner na 4. mestu, Wimsberger na 6., Steiner na 10. in Resch na 14. mestu. Tekmovalcem, ki bodo sem in tja posegli v dvoboj Švica - Avstrija, so ostala štiri mesta: Kanadčan Brooker na 7., Zahodni Nemec Wildgruber 9.. Američan Lewis 12. in Girardelli 15.
V slalomu nedvomno še daleč ne bo tako preprosto kot v smuku. Gi-
Marc Girardelli
rardelli, ki v tej disciplini vodi sku- . pino najboljše petnajsterice, bo v svojem novem pohodu h končni zmagi v svetovnem pokalu, spet koval točke tudi med slalomskimi vratci. Zlasti pa bo zanimiv boj generacij. Stari gardi slalomistov, med katero so najbolj izskušeni mojstri Bojan Križaj, ki je po točkah FIS na 3., Ingemar Stenmark, ki je na 6., in Italijan De Chiesa na 5. mestu, se bo postavil po robu novi val, ki ima v prvi slalomski jakostni skupini številno zastopstvo. Če sploh zanemarimo vodilnega Girardellija, je svetovni prvak iz Bormia Šved Nilsson na 2., italijanski reprezentant Tótsch na 4. prodorna trojka, v kateri sta Avstrijca Lòl-bichler in Stangassinger ter Jugoslovan Petrovič na treh zadnjih mestih prve petnajsterice.
Veleslalom utegne biti to sezono. gledano nasploh v znamenju dvoboja Švica - Italija. Seveda pa je tu spet Girardelli, ki je po točkah prav tako na prvem mestu kot v slalomu, računati pa je treba tudi na veliko presenečenje svetovnega prvenstva o Bormiu, svetovnega veleslalomskega prvaka iz ZR Nemčije Wasmaierja.
K pričakovarii končni zmagi Švice bodo po tradiciji veliko prispevale tudi tekmovalke. Švicarke bodo prav gotovo spet prve dame svetovne arene alpskega smučanja. Vse, kar lahko pričakuje njihova konkurenca, so le posamične zmage, ki bodo šle bodisi v ZRN, Italijo in Ameriko. V pripravljalnjem obdobju je bilo sicer veliko slišati, da so se Avstrijke nadvse resno pripravljale, toda velike švicarske ekipe le še ne bodo mogle ogroziti.
Trener Ascolija V. Boškov: V Trst po točko in tudi kaj več
Po nedeljskem neodločenem izidu proti Bologni na Grezarju, bo Triestina znova igrala doma. Ferrarije-vemu moštvu morda ne gre povsem po pričakovanju, vendar se tudi pritoževati preveč ne more, saj v bistvu za vodilnim Ascolijem zaostaja samo za tri točke, čeprav je šele na 8. mestu lestvice. Tokrat bo v Trstu prišel prav Ascoli, proti kateremu bi neodločen izid bil veliko bolj dragocen kot proti Bologni. Ascoli, ki ga je sre di lanskega prvenstva prevzel v roke jugoslovanski trener Vujadin Boškov in ga iz povsem izgubljenega položaja za las ni rešil, je letos eden glavnih favoritov za prestop v A ligo. Doslej je Ascoli povsem upravičil napovedi in če ga sodniki v dveh priložnostih ne bi oškodovali, bi bila njegova prednost pred neposrednimi zasledovalci še večja.
Boškov, katerega ni treba posebej predstavljati, saj je obredel že vso Evropo (treniral je med drugim v Švici, pri nizozemskih Ajaxu in Fe-yenoordu, pri španskih Zaragozi, Real Madridu, Gijonu), pa bo že jutri popoldne (ob 17.30) v Repnu, kjer bo Ascoli imel trening. Ko smo ga
včeraj poklicali, ga je med drugim zanimalo, kakšno vreme je pri nas.
»Dežuje, burja piha, na Krasu celo grozi sneg,« smo mu odvrnili. »Bolje dež kot burja,« je menil in nam prijazno odgovarjal na vprašanja.
»Kakšna je razlika med lanskim in letošnjim Ascolijem?«
»Letošnja ekipa je dosti mlajša, je manj izkušena. Tehnično je na isti višini, a je borbenejša, igralci mislijo bolj na igro, na zmago kot na denar.«
»Vam je doslej šlo po načrtu?«
»Ni šlo, a gre relativno dobro. V normalnih okoliščinah bi imeli dve - tri točke več.«
»Ste proti Triestini kaj posebnega pripravili?«
»Ni treba posebne taktike. Igrali bomo normalno kot v vseh tekmah na tujem doslej. Mislim, da je Triestina letos nekoliko močnejša kot lani.«
»Vam bi remi v Trstu odgovarjal?«
»Vsak remi na tujem odgovarja, a gremo tudi na zmago.«
Ko ste prišli v Italijo, ste za sabo imeli dolgoletno izkušnjo v raznih ev-
ropskih klubih. Ste morda svoj način dela nekoliko prilagodili italijanskim razmeram?«
»Načina dela nisem nič menjal. Delam, kot vem in znam. Vsekakor tukaj igralcem, dajem nekaj več oddiha po tekmah kot na primer drugje v Srednji Evropi.«
»Kje ste našli najboljšo organizacijo?«
»V Italiji. Ves nogometni šport je najbolje organiziran v Italiji. Nogomet kot spektakel je neke vrste industrija in to so Italijani prvi naredili v Evropi. Pokupili so najboljše igralce v Evropi in svetu in zato imajo tudi toliko občinstva.«
»Italija ne bo igrala kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo praktično osem let. Kako bo to vplivalo na reprezentanco?«
»Za bližnje SP Italija ni igrala kvalifikacij, po SP se bo skušala uvrstiti 'na evropsko prvenstvo, zatem pa do leta 1990 spet nobene tekme, kar je velik handikap.«
»Je jugoslovanski nogomet v taki krizi zaradi organizacije ali številnih igralcev in trenerjev, ki gredo v tujino?«
»Vsak narod ima vzpone in padce. To smo videli pri Nizozemcih, slabi so tudi zahodnonemški klubi, Portugalci se ne morejo pohvaliti, nizko so padli Čehoslovaki in Avstrijci. Mislim, da kvaliteta jugoslovanske reprezentance ne pada, temveč da je mlada, neizkušena. Mi igralce puščamo v inozemstvo pri 27 letih, ko so najbolj zreli, telesno in duševno. Z mladimi igralci pa se ne more daleč. Mladi lahko pomagajo, a pomembnejši so stari, izkušenejši.«
»Bi treba torej mejo zapreti?«
»Ne, tega ne. Bolje pa bi bilo, da bi šli do 23. leta in se potem vrnili.«
»Torej obratno kot sedaj?«
»Prav tako.«
Škoda, da je to nemogoče. Vsakdo, ki nekaj kupi, hoče, da je to najboljše.
Boškov pa ni edini Jugoslovan pri Ascoliju. Skupaj z njim je tudi Aleksander Trifunovič, nekdanji jugoslovanski reprezentant, ki je svojo pot v tujini začel prav pri Ascoliju, in sicer predlanskim. Zatem je imel zvrhano mero smole, zlomil si je nogo, ekipa je izpadla v B ligo in je ka-
zalo, da si bo kruh moral služiti kjp drugje. Kljub vsemu so ga v letoš; njem prvenstvu izjemoma le vpisa}1 ter mu pogodbo podaljšali še za Prl' hodnjo sezono. Z veliko volje in h-' dega dela je Trifunovič spet ujel staro formo in je v dosedanjih tekmah gotovo upravičil pričakovanje.
»Zadovoljen sem s svojo igro ,rl mislim, da je tudi trener zadovoljen/ je menil Trifunovič.
»Ko ste prišli k Ascoliju, ga je v0' dii Mozzone, sedaj pa rojak Boškov-S kom ste se bolje ujeli?«
»Bolje mi je sedaj. Boškov mi le dal več svobode pri igri. Zadnji dve srečanji sem namreč igral v obran1; bi, vendar mi je trener dejal, naJ grem tudi v napad. Z Mazzonejeh1 smo morali paziti predvsem na obrambo, sedaj igramo bolj ofenzivno, tudi goli ne manjkajo, kar je za ob' činstvo privlačnejše.«
»Na kaj računate v nedeljo v stu?«
»Vsaj na točko. Triestina se je sl cer nekoliko ustavila, vendar to -ne pomeni, da je kaj manj nevarna-D. BIZJAK
Primotor klub vse bolj aktiven [
mladinski nogomet O tedenski komentar
Nedeljska motociklistična dirka v organizaciji društev Nord Est in Primotor klub je, kljub močni burji, ki je ovirala tekmovanje, zelo uspela. Deželnega tekmovanja vztrajnostne vožnje (enduro) za 1. trofejo Nord Est -Primotor, se je namreč udeležilo kakih 85 tekmovalcev iz naše dežele ter iz Veneta.
Prva zmaga Zarje under 18
Zarja under 18 je končno kronala svoj trud s prvo zmago. Gostje so se grdo obnašali in poraza niso znali športno prenesti. Bazovcd pa niso nasedli provokacijam. Prvenstvo je zelo dolgo, saj manjka do konca prvega dela še šest kol. Zarjani bodo imeli še veliko priložnosti, da pokažejo svoje sposobnosti. Jutrišnji nasprotnik Domio je sicer soliden, toda Bazovci bi morali iz tega gostovanja odnesti vsaj točko.
Krasovi naraščajniki so bili nepričakovano poraženi v tekmi s povprečno Olimpio. Ta spodrsljaj naj bo fantom v opozorilo, da bodo v bodoče bolj previdni in ne bodo nikogar podcenjevali. Res je tudi, da niso mogli razviti svojega načina igre zaradi neugodnih vremenskih razmer. Kra-
šovci se zavedajo, da se jim ponuja priložnost za dobro končno uvrstitev, zato je tudi psihični pritisk večji. Odločilno tekmo proti San Vitu bodo tokrat igrali doma, da se bodo Tržačanom oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvi tekmi sezone, ko niso bili še dovolj dobro pripravljeni.
Bregovi najmlajši so klonili Triestini, ki je že z imenom morda negativno vplivala na samozavest naših nogometašev. V resnici pa naši fantje niso igrali podrejene vloge in bi si zaslužili remi. Žal pa so se že v začetku tekme znašli v težavah in gostje so si takoj zagotovili prednost, ki jim je zadostovala za zmago. S prihodnjim nasprotnikom Do-miom pa bi morali imeti Brežani la-
žje delo, čeprav igrajo na tujem igrišču.
V kategoriji začetnikov pa je Breg izpolnil pričakovanja in z zmago proti Montebellu ohranil naslov jesenskega podprvaka skupine A. Zadovoljilo je tudi proseško Primorje, ki je na gostovanju proti CGS osvojilo prvo točko v letošnji sezoni. Domačine je že v prvi minuti presenetil Di-govič, ki igra pri dveh ekipah. Med strelce se je vpisal tudi v kategoriji cicibanov in je pripomogel, da je Primorje premagalo in dohitelo na lestvici ekipo San Giovanni.
Zarja je doživela še en hud poraz, toda že jutri bi morala proti CGS priti bolj do izraza, ker igra doma in gostje ne sodijo med najmočnejše e-kipe tega prvenstva. (R. B.)
Mladinska odbojka - tedenski komentar: prvenstvo under 18
NA SREČANJU PIONIRJEV KOPRA, POSTOJNE IN TRSTA
Ekipa Friulexport ruši vse
dosedanje rekorde
Tako v moški kot v ženski konkurenci mladinskih odbojkarskih prvenstev under 18 na Tržaškem je že Padla odločitev glede pokrajinskega naslova, čeprav se niti še ni končal Prvi del prvenstva.
Pri fantih je Inter 1904 že odpravil vse svoje najnevarnejše nasprotnike, nied dekleti pa je Friulexport v sredo premagal s 3:0 tudi Breg, se Pravi edino šesterko, ki bi lahko o-grožala premoč združene ekipe, ki iz kola v kolo ruši celo vrsto rekordov, ki jih najbrž še vrsto let ne bo nobena mladinska ekipa v deželi lahko izboljšala. Naj jih naštejemo le nekaj: Friulexport je na pokrajinski ravni od svoje ustanovitve že odigral 30 tekem in vse zmagal brez izgubljenega niza. V deželnem merilu so se doslej dvakratne pokrajinske prvakinje udeležile dveh finalov, njihov obračun pa je tri zmage in en Poraz, vsega pa so izgubile le tri
sete na 14. Na državnem finalu v Portu S. Elpidiu, kjer so dekleta o-svojila naslov državnih podprvakinj, je ekipa odigrala šest tekem in doživela poraz le v finalu, vsega skupaj pa je nasprotnicam prepustila 8 setov od 25, kolikor jih je odigrala. Skupni obračun Friulexporta na mladinski ravni je tako doslej: 40 tekem, 38 zmag, dva poraza, 118 dobljenih in le 11 izgubljenih nizov.
Pri naštevanju teh res pomenljivih podatkov pa ne moremo mimo dejstva, da bo kljub združevanju moči, do katerega je prišlo z ustanovitvijo te ekipe, ostala splošna slovenska premoč v pokrajini neokrnjena. V prvenstvu under 18 je namreč drugo mesto že oddano Bregu, vse kaže pa, da'bo Sokol po lepi zmagi nad DMA Armes osvojil treje mesto. Torej absolutna slovenska premoč.
Na sliki: posnetek z derbija med Bregom in Friulexportom v Dolini.
Analiza Bavčar odlična
V tretjem kolu atletskega srečanja pionirjev Kopra, Postojne in Trsta, ki ga je pred kratkim izvedlo atletsko društvo Bor Infordata in na katerem so predstavniki zamejske atletike nastopili kot tekmovalci ZSŠDI, so se zamejske atletinje, ki so bile v prejšnjem članku po pomoti izpuščene, prav dobro odrezale.
Analiza Bavčar je namreč zmagala v metu krogle, mlada Kozloviče-va pa je dosegla odlično tretje mesto v skoku v daljino. Maja Pečar je bila v isti panogi peta. Kata Kozlovič je dosegla sedmo mesto v metu krogle, Tanja Kermec pa je bila 12. v skoku v daljino.
Tako pri dekletih, kot pri fantih, je prvo mesto osvojil Koper pred Postojno. Omeniti vsekakor moramo, da sodijo koprski osnovnošlci v sam vrh slovenske pionirske atletike, saj so ekipni prvaki Slovenije za osnovne šole.
obvestila		danes igra za vas		konjske dirke - konjske dirke
ŠPORTNA ŠOLA TRST Oivešča, da se bo v kratkem začel tepaj v računalništvu in sicer začetniški hi nadaljevalni.
Vse informacije nudi tajništvo ŠZ Bor v uradnih urah ah po telefonu (513-77) 0,1 18. do 19. ure vsak dan do torka, 26. t.m.
Tečaj je namenjen prvenstvoma nižje-šolcem in učencem prvih razredov višjih Srednjih šol.
BOR INFORDATA
obvešča, da bo seja odbora danes ob 19.30 na stadionu 1. maj.
SPDT
°bvešča, da je rekreacijska in pred-smučarska telovadba na sporedu ob sredah od 21. do 23. ure na liceju * • Prešeren, Vrdelska cesta 13/2.
SHNIKAY KARATE KLUB Vabi vse interesente na tečaj karate-la. ki je v zgoniški telovadnici ob torkih od 17. do 18. ure in ob četrtkih 0(1 18.30 do 19.30. Vadi učitelj karanja Sergij Štoka. Vpisovanje in informacije na mestu samem ali pa na tel. St- 227-342 (Sergij Štoka).
Boris Primožič
totocalcio
Rimini - Modena	1
Como - Sampdoria	X
Siena - Livorno	1
Roma - Milan	1 2
Genoa - Perugia	1 X
Fiorentina - Bari	1
Atalanta - Verona	X 2
Napoli - Udinese	1
Lecce - Avellino	1
Triestina - Ascoli	1 X
Arezzo - Brescia	1 X
Torino - Pisa	1
Inter - Juventus	1 X
Boris Primožič (letnik 46) je v zamejskih nogometnih in športnih kro gih zelo znan. Sedem let (od 1963 do 1970) je igral nogomet pri Campanellah, nato pa prestopil v vrste bazoviške Zarje. Tu je odigral štiri prvenstva s prvo ekipo (eno v 3., tri pa v 2. AL), nato pa opustil aktivni nogomet zaradi poškodbe. Od takrat pa je trener raznih mladinskih ekip Zarje. To nalogo opravlja še danes s postavo under 18. Primožič je bil dve leti (od 83 do letošnjega septembra) načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI, sedaj pa je njen član, poleg tega pa je že vrsto let odbornik pri ŠD Zarja.
Prejšnji teden je Ingrid Kalan pravilno napovedala šest rezultatov.
V	prvi dirki naj bi bila favorita Ediudina in Apub (skupina X), za drugo mesto naj bi se potegovala Indo (skupina 2), in Biossido Red (skupina 1).
V	drugi dirki pridejo v poštev Ba-my in Baldiscio (skupina 1) ter Cirillo (skupina 2).
V	tretji dirki je glavni favorit Baguio (skupina 1), za drugo mesto pa Ispano in Astro Pra (skupina X).
V	4. dirki je favorit Neipols (skupina X), v 1. skupini bi omenili Ba-monteja, katerega bi lahko ogrozil Cafè Au Lait (skupina X).
V	5. dirki, ki bo v Trstu, je izredno močna skupina 1 (Bulaxvayo, Crino Effe in Bettanolo).
V	zadnji dirki treba omeniti Cara Remuccia (skupina 2) in Jessamineja (skupina X). Najnevarnejši nasprotnik bi znal biti Theodoros (skupina X).
DIRKA TRIS
Dirka Tris bo tokrat v Bologni. Favorit naj bi bil Alex Om (št. 5), za 2. mesto omenimo Calamara (št. 6) in za 3. Čira Di Jesola (št. 10). Za sistemiste: Bondessa (št. 9), Artheno (št. 12) in Cockpitt (št. 16). (P. G.)
totip
prvi	X
drugi	1 2
prvi	1 2
drugi	2 1
prvi	1
drugi	X
prvi	X
drugi	1 X
prvi	1
drugi	1
prvi	X 2
drugi	2 X
Prijetno martinovanje v organizaciji ŠZ Sloga
Planinski odsek Sloge v nedeljo, novembra, organiziral že tradicio-holno martinovanje, vendar tokrat nekoliko drugače. Namesto vzpona v Manine, smo se tokrat odločili za o-Škocijanskih jam.
.. V vasi Matavun smo se zbrali, pri-..° je več družin z otroki, od tod smo h v spremstvu vodnika v udarnico 'flobočak, kjer se začenja umetni hod v Tiho jamo. Z občudovanjem rio si ogledovali prekrasne stalakti-j8 i« stalagmite najrazličnejših oblik J1 velikosti. Najlepše in najmogočnej-.e kapniške oblike so zbrane v Veli-1 dvorani. Od tod nas je peljala pot jhpzdol do Šumeče jame, po kateri pCe Podzemeljska notranjska Reka.
° Poldrugi uri obiska jame smo spet ^ Siedali dnevno svetlobo, ki sije Sshmidlovo dvorano. Tu se odpira lik' d na visoko skalno steno v Ve-r.Kl, dolini, pod katero izginja Reka v Odierni je.
ja 0 zanimivem in poučnem obii'\i z rie,^ srno nadaljevali martinovanje si^užabnostjo in večerjo v bližnji go-br ni v Matavunu. Zadovoljstvo in do-hsvo Vo^a vsek P^otnih potrjujeta bjh praznovanja in ostaja želja, da u Prihodnje še martinovali na sli-n način. (Miryam Hvala)
^Btučarska sezona SPDT
(e^ . T prireja tudi letos smučarski jul?'1' kj je namenjen začetnikom di-°ri, začetnikom odraslim in še na-
iz planinskega sveta
daljevalni tečaj za tiste, ki že znajo smučati. Tečaj bo trajal štiri nedelje in sicer 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja 1986. Tečaji bodo. kot že vrsto let, v Ravasclettu oz. na Zonco-lanu, cene pa so sledeče: 4 nedelje (prevoz in tečaj po dve uri) 711.000 lir; 4 nedelje samo tečaj 35.000	4
nedelje samo prevoz z avtobusom 48.000 lir. Plačevanje je možno v dveh
obrokih.
Vpisovanje bo na sedežu SPDT (Ul., sv. Frančiška 20/3. nad.) vsak torek od 20.00 do 21.00, ko je v teku od-borova seja, ter še v četrtek, 12. in v petek, 13. decembra, od 19.00 do 21.00 ter v soboto, 14. 12., od 10.00 do
jedno na sedežu SPDT. i avtobusov bo točno ob 6.30 sodnijske palače na Foru Ulij Trstu. Člani in tečajniki i-opust pri dnevnih kartah. Pri
nnlrnhen vndvis
staršev.
Predavanje o Triglavskem narodnem parku povsem uspelo
Sinoči je bila v polni Gregorčičevi dvorani v Trstu v organizaciji SPDT tržaška predstavitev vodnika po Triglavskem narodnem parku. Knjiga je izšla pred kratkim in sicer v zalozbi
Prirodoslovnega društva Slovenije ob svoji 50-letnici in Triglavskega narodnega parka samega ob 60. obletnici obstoja.
Na tej predstavitvi je najprej spregovoril član uredniškega odbora te publikacije in avtor nekaterih poglavij knjige same Janez Bizjak. Opisal je dolgo pot do uresničitve te prepotrebne publikacije, ki je bila vse prej kot lahka. Nato je znani slovenski naravoslovec prof. dr. Tone Wraber opisal ta park, seveda iz naravoslovnega zornega kota, to pa je storil ob lepih barvnih diapozitivih. Nazadnje je bil še na sporedu film Naška Križnarja: »Sirarstvo na ovčjih planinah«.
Na večeru so tudi prodajali vodnik, ki ga je napisalo kar 18 avtorjev, sicer pa je knjiga že nekaj časa v prodaji v Tržaški knjigarni.
Skupščina
Planinske zveze Slovenije
Prejšnjo soboto je bila v Ljubljani 17. redna skupščina Planinske zveze Slovenije, na kateri se je zbralo številno zastopstvo. Prisotni so bili namreč predstavniki 101 društva od skupno 176, ki v Sloveniji in zamejstvu združujejo skoraj 10Ò tisoč članov. SPDT je predstavljal njegov predsednik Aleksander Sirk.
Predsednik PZS Tomaž Banovec je že v uvodu poudaril, da je bilo nare-
jenega sicer veliko, vendar ne vse dogovorjeno. Predsednik nadzornega odbora Tone Bučar je bil v svojem poročilu mestoma precej oster in konkreten. Zakaj ni bilo namreč poročna komisije za alpinizem ter komisije za vzgojo in izobraževanje, zakaj se pro blematika alpinizma rešuje zunaj planinske organizacije, in je drugo.
In verjetno je prav pri alpinizmu bistvo problema. Obstaja namreč resna razpoka med alpinisti in nekaterimi planinci, razdor, ki v več niansah spominja na tistega, ki je obstajal v Sloveniji v prvih desetletjih tega stoletja. Spor, ki je bil že dalj časa latenten, se je razplamtel ob intervjuju podpredsednika PZS Francija Ekarja v oktobrski številki Planinskega vestnika, ki v bistvu kritizira in o-mejuje prosto plezanje. Mimo polemike, ki še traja in ki skriva za sabo prav gotovo večje probleme, kot pa je odnos planinstva do ekstremnega alpinizma v vseh oblikah, je čimprejšnja rešitev tega dualizma nujna, saj škoduje vsej planinski organizaciji kot izredno močnemu in množičnemu socialnemu gibanju.
Novo vodstvo Planinske zveze Slovenije je sledeče: za predsednika je bil potrjen Tomaž Banovec, podpredsedniki pa so: Franci Ekar, Marjan Oblak in Tone Strojin. Tajnik je Jože Dornik, načelnik Gorske reševalne
službe Danilo Skerbinek, predsednik nadzornega odbora Tone Bučar, predsednik častnega razsodišča Albin Vengust. Izdajateljski svet predstavlja Ante Mahkota, novi urednik Planinskega vestnika pa je Milan Cilenšek, ki tako nadomestuje Marijana Kriš-Ija. Predsednik izvršnega odbora je Andrej Brvar, podpredsednika sta Drago Kozole in Bojan Žlender, člani pa Bojan Brvar, Boštjan Lajovic, Vida Lipovšek, Janko Mirnik, Jože Poglajen, Jože Stanonik, Franci Vesel in Brane Žorž.
Pregled planinskih filmov
v Ljubljani
Pred nekaj dnevi je bila kljub dodatni predstavi v obeh večerih mala dvorana Cankarjevega doma premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki bi radi videli sedem filmov, kolikor jih je prišlo v ožji izbor letošnjega II. pregleda amaterskega gorniškega in alpinističnega filma v Ljubljani. Množičen obisk je najlepše darilo prireditelju Tonetu Strojinu, hkrati pa spodbuda drugim alpinistom, da poprimejo za kamero in svoja plezalska doživetja prenesejo na filmski trak.
Ta pregled je minil v znamenju od-pravarskih filmov (štiri projekcije). Ob tem je prireditelju prišlo na misel, da bi v prihodnje pripravili kratek tečaj za snemalce, katerega namen bo otresti se šablonskega prikazovanja slovenskih ekspedicij v tuja gorstva.
(Dušan Jelinčič)
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poétnl tekoči račun za ltaii|o
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	M	dnevnik	Udaja L JZTT	ČUntaS*»!» m tiskaF' 'ITrst	[HI Jll imm £«topk™h 1	’	iitaWkov FIEG
22. novembra 1985
Križi in težave z islamsko revolucijo v džamahiriji Libiji
TRIPOLIS — Ko sonce zaide se mladi Libijci shajajo na vogalih ulic ali pa se odpravljajo na brezkončne vožnje z avtomobili. V Libiji namreč ni kinematografskih dvoran, ni gledališč, ni mladinskih krožkov, kjer bi se mladi lahko shajali. Ko je polkovnik Gadafi leta 1973 začel svojo moralizatorsko kampanjo proti vsem uvoženim ideologijam je prepovedal alkohol in nočne lokale, naslednji korak pa je bilo zaprtje kinematografov in gledališč. V načrtu je gradnja številnih športnih igrišč, da bi mladino spravili s cest, kod trenutno pohaja.
Največ zanimanja je trenutno za politiko, saj ni drugega izhoda niti druge rešitve, kako preživeti prosti čas.
Študijski centri, kjer mladina proučuje »tretjo svetovno teorijo« polkovnika Gadafija so čedalje bolj obiskovani. Zelena knjiga, ki vsebuje politično verske misli libijskega voditelja je največji best seller v Magrebu. Revolucionamo-islamske teme so postale tudi lirični teksti, revolucionarne popevke v stilu pop z naslovi kot so »Zeleni marš«, »Dekle iz džamahirije« itd. Ni koščka zidu, droga, cvetlične vaze, čikobernika, ki ne bi bil popisan
z revolucionarnimi parolami.
Tudi ženske se morajo prilagoditi islamskemu načinu življenja, tudi njih spodbujajo, da bi se vedno bolj vključile v revolucionarno in politično življenje. Vojaška služba je obvezna tudi zanje, tako da je na javnih shodih moč videti dekleta v uniformah in dekleta s tradicionalnim šadorjem, ki jim prekriva obraz.
Tujcev ja zelo malo. Takoj po prevzemu oblasti je Gadafi zaplenil posest Italijanov, ki so imeli večino barov, trgovin, hotelov in restavracij. Od leta 1969 je Libija praktično zaprla svoje meje za turiste. S tem je seveda hotel preprečiti prodiranje tujih ideologij v Libijo, ki je razpolagala takrat z obilico deviz, izkupiček prodaje petroleja. Pred leti je Libija iztržila za svoj petrolej 22 milijard dolarjev letno, danes je ta vsota zdrknila na polovico. Zato so sedaj turisti v Libiji dobrodošli. Še več, prav v teh dneh dokončujejo velik hotel luksuzne kategorije, ki je v samem središču Tripolisa. V prihodnjih letih bo Libija torej nujno spet odprla svoje meje turističnim obiskom.
Umor policijskega agenta
MILAN — Neznanci so včeraj ponoči ustrelili 36-letnega agenta prometne policije Feliceja Guerriera. Kaže, da ne gre za teroristični atentat, temveč sc je Guerriero najbrž zameril podzemlju	(Telefoto AP)
Novost pri francoskem Renaultu
Renault bo prihodnje leto začel prodajati svoj srednjerazredni avto R 21, ki bo na tržišču zamenjal renault 18	(Telefoto AP)
V Ameriki bodo pomladili Supermana, junaka iz stripov
WASHINGTON - Superman, junak ameriških stripov iz tridesetih let, kaže dokajšnja znamenja osta-relosti. Kazal jih je že v petdesetih letih, ko je priromal v Italijo, kjer so ga preimenovali Nembo Kid, vendar se takrat nihče tega še ni zavedal. Sedaj prežijo na njegovo popularnost vse bolj sodobni in morda tudi bolj kruti junaki, prvi med njimi Rambo, ki je vrnil samozavest Reaganovi Ameriki, ki še vedno nosi znamenja poraza iz vietnamske vojne. Superman še vedno z lastnimi močmi preusmerja struge rek, upogiba jeklene drogove, bori se za zmago
pravice, ni pa več priljubljen v času Reaganove Amerike. V tridesetih letih so vsak teden prodali milijon Supermanovih slikanic, sedaj jih prodajo samo še kakih 100 tisoč.
V deželi, kjer je uspeh obvezen, je to bilo povsem dovolj, da starega Supermana spravijo v pokoj. Ob upoštevanju njegovih svetlih vrlin in njegove slavne preteklosti so se odločili, da ga bedo poskušali rešiti in podaljšati njegovo pustolovsko življenje. Nalogo, da ga pomladi (ne s posegi plastične kirurgije kot za sedanjega ameriškega predsednika in njegovo soprogo) so poverili enemu
najbolj znanih avtorjev stripov Johnu Bymu, ki se je takoj lotil dela. Po njegovem mnenju mora postati Superman bolj človeški, tudi on mora trpeti, mora se potiti, mora biti manj neranljiv, bolj zmotljiv in ne nazadnje mora biti nekoliko bolj surov, po Rambovem zgledu, seveda. Clark Kent, pohlèvni novinar, za katerim se Superman skriva, bo odslej napadalen novinar ameriškega kova, vedno v lovu na eklatantne dogodke, medtem ko bo Lois Lane, dekle, ki je že od tridesetih let zaljubljeno v Supermana, sodobna ženska osemdesetih let.
Cocacola kot sredstvo proti nosečnosti
BOSTON — Že od začetka stoletja so se v Ameriki ženske posluževale cocacole kot kontracepcijskega sredstva. Sedaj so raziskave, ki so jih vodili nekaj let na univerzi v Harvardu pokazale, da se Američanke niso zmotile: cocacola ima res kontracepcijske lastnosti. Pri vsem tem kaže, da je najbolj učinkovita dietetična cocacola, najmanj nova cocacola, ki je tako spet padla v očeh pristašev klasičnega ameriškega napitka. Naj omenimo, da dietetična cocacola ugonobi vse spermatozoone že po eni minuti, medtem ko je njihova življenjska doba znatno daljša pri drugih dveh tipih cocacole.
Več možnosti za podjetne tatove v avtomatiziranih supermarketih
RIM — Ali je mogoče kupiti steklenico šampanjca in plačati kozarček jogurta? Odgovor je pritrdilen, nanaša pa se na nekatere »supermarkete« v severni Italiji, kjer so že uvedli avtomatizirano blagajno. Na prehrambenih proizvodih so nalepljene etikete z vrsto tanjših ali debelejših črt; na nekaterih proizvodih so take črte že natisnjene, oziroma, natisnjene so na embalaži posameznega proizvoda. Pri blagajni kupec postavi na ploščo proizvod z etiketo, obrnjeno navzdol in optični merilec v stotinki sekunde »prečita« etiketo. Prodajalka le »spremlja« z roko posamezne predmete preko merilca. Etiketa označuje
vrsto proizvoda in tudi njegovo ceno, tako da avtomatska blagajna sestavlja račun in obenem tudi vodi evidenco zalog posameznih proizvodov.
Sleparji in tatovi pa so zelo iznajdljivi; zadostuje hišni računalnik in poseben program, ki se imenuje »mac-bar«, ki omogoča branje etiket z optičnim peresom in nato tiskanje novih enakih etiket. Tako je moč natisniti etikete z značilnostmi (in ceno) jogurta ter jih v trgovini nalepiti na primer na steklenico šampanjca. Blagajničarka tega ne bo opazila, avtomatska blagajna bo zaračunala jogurt, tat pa odnesel domov steklenico šampanjca.
Jožef in Putifarka
LONDON — Ona ga je obtožila, da je tat pa tudi homoseksualec, on je obtožbo zavrnil in rekel, da sta bila vendar ljubimca in da je z njim tudi zanosila, nato pa nosečnost prekinila v neki londonski kliniki. Ona je So-raya Kashogi, 44 let, bivša žena multimili-jarderja Adnana Kashogija, savdskoarabskega šejka, on pa njen šofer in 39 let star.
Ona ga je obtožila, da ji je iz stanovanja ukradel dolgo vrsto pohištvenih komadov pa tudi listin, on pa je zatrdil, da vsega tega ni ukradel, ampak mu je vse to ona sama podarila. Kaj pravzaprav je vse to? To so postelja z baldahinom, cela kopalnica iz porcelana (brez sten), razni srebrni okraski pa še Sorayin testament, čekovna knjižica in avtobiografski rokopis.
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordarne besedilo priredil Ciril Gale
»Zdravilo proti dimu«, ki ga predpiše zdravnik
V'
Žvečilni gumi z nikotinom
PARIZ — Januarja bodo v francoskih lekarnah začeli prodajati žvečila* gumi z nikotinom. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemom zasvojenost* od tobaka, trdijo, da bo ta gumi najuspešnejši preparat za vse tiste, ki se želijo odvaditi kajenja. To utemeljujejo z ugotovitvijo, da je tobak mam*J0 in da se mamila človeški organizem ne more rešiti kar čez noč, ampak *e postopoma; nikotin naj torej le bo v chewing-gumu, saj slednji le ni cig®' reta. Ne samo, takšen žvečilni gumj poleg nikotina ne vsebuje nobene od strupenih snovi, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka.
Prodajo žvečilnega gumija z nikotinom je izrecno dovolilo ministrstv0 za zdravstvo, vendar pod pogojem, da »zdravilo proti dimu« predpiše zdravnik-Predsednik vsedržavne ustanove za boj proti zasvojenosti od tobak® Etienne André označuje revolucionarni chewing-gum kot pomemben korak naprej, v isti šapi pa svari zdravnike, naj ga predpisujejo samo tisti*1*’ katerim je res potreben, »če se hočeš odpovedati kajenju, ti ne bo zadosto" vaio žvečenje gumija z nikotinom«, pristavlja André s pripombo, da je z to potrebna predvsem močna volja.	,
Statistiki računajo, da bo konec leta število umrlih zaradi bolezni ko posledic kajenja doseglo 25.000, kar ni malo v enem samem letu in v držav1, kot je Francija.
Nevarnost katastrofalne lakote v Afganistanu
ISLAMABAD — Člani neke mednarodne komisije, ki so štiri tedne živelj v Afganistanu, opozarjajo, da bi lahko prihodnje leto katastrofalna * kota prizadela tri pokrajine te države. Vest je posredovala pakistanska t-*5!^ na agencija PPI, ki pa ne navaja, katera komisija je prišla do teh ugotovite ^ Po vsem sodeč so bili to pripadnik; tiste komisije, ki je prišla v državo posredovanjem afganistanskih islamskih upornikov.	:
Po ugotovitvah te »komisije« je položaj najtežji v pokrajinah Gaz^j Vardak in Logar. Tu že šest let trajajo skoraj neprekinjeni spopadi uporniki in režimskimi enotami. Da bi bila mera polna, je to območje *® prizadela katastrofalna suša.