Poštnina plačana y goiovluL
Leto XIX., št. 192
Ljubljana, sobota 20. avgusta I958
Cena 2 Din
TJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—« Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Blejska konferenca
Trije dobri meseci so potekli od zadnje konference stalnega sveta Male antante v Sinaji. Tedanje zasedanje zunanjih ministrov Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije je bilo v glavnem pod vtisom dveh velikih evropskih dogodkov: priključitve Avstrije k tretjemu rajhu in sklenitve angleško-italijanske-ga sporazuma. Komunike z dne 5. maja ne vsebuje nobene neposredne aluzije na prvi dogodek, pač pa pozdravlja velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo.
Veliko pozornost pa je že sinajska konferenca posvetila vprašanju zbližanja z Madžarsko. Že tedaj je izgledalo, da je dovolj dobre volje na obeh straneh, da se z likvidacijo vseh visečih vprašanj doseže izboljšanje odnošajev med Budimpešto in vsemi tremi državami Male antante. Madžarski poslanik v Bukarešti, ki je bil ves čas sinajskega zasedanja v stalnih stikih z maloantantnimi zunanjimi ministri, si je veliko prizadeval, da bi pogaajnja rodila uspeh. Komunike o sinajski konferenci se je omejil na kratko ugotovitev, da se pogajanja nadaljujejo, poudarjajoč obenem potrebo nadaljevanja »vseh prizadevanj pri delu za sporazum in pomirjenje«.
Kakor že s prejšnjimi, je Mala antan-ta tudi s svojimi sinajskimi sklepi z dne 5. maja jasno manifestirala svojo miroljubnost na vse strani. In kakor že poprej, se je tudi v Sinaji izkazala kot eden izmed najpomembnejših in najbolj doslednih činiteljev miru in reda v vsem srednjeevropskem področju. Na to področje se je od njenega nastanka dalje nenehoma raztezal njen vpliv, po istočasni povezanosti dveh njenih članic z Balkansko zvezo pa je celo segal preko ožjega srednjeevropskega področja in se dejansko razširjal na ves podunavski prostor in še naprej na Balkanski polotok.
Tolikšno vplivno območje, ki je segalo že vse od začetka tik do mej treh močnih velesil, Italije, Nemčije ln Rusije, je navzlic trdni medsebojni povezanosti zahtevalo ves čas veliko prožnost v vseh skupnih akcijah in veliko previdnost v formuliranju sklepov, ki jih je sproti narekoval vedno se izpre-minjajoči položaj. Tem večja je zato zasluga vseh treh držav, da so navzlic naznačeni kočljivosti svoje misije v tem občutljivem prostoru, ki je tako izpostavljen raznim zunanjim vetrovom, znale očuvati svojo zvezo, četudi so prilike tu in tam vodile posamezne članice cesto povsem ločena pota v posameznih zadevah.
Od sinajske konference pa do danes se je seveda marsikaj spremenilo, ne le na splošno, temveč tudi v mednarodnem položaju posameznih maloantantnih držav, toda pomen njih zveze je navzlic vsemu celo narasel. To nam potrjujejo te dni ne le glasovi o splošnem zanimanju za blejsko zasedanje stalnega sveta Male antante, ki se začne jutri, temveč tudi kombinacije in ugibanja mednarodnih krogov o dnevnem redu te konference. Spet lahko enkrat ugotovimo, da se v nasprotju z nekdanjo prakso plete okoli razgovorov zunanjih ministrov maloantantnih držav vedno manj intrig, posebno takih, ki bi računale z razkrojem te izrazito miroljubne zveze držav. Imamo nasprotno celo vtis, da se kar z več strani istočasno tekmuje v prikazovanju njenega velikega pomena ne le za ožji srednjeevropski ali podunavski, temveč tudi splošni evropski razvoj v bližnji bodočnosti. Sigurno je. da bo te dni Bled pozorišče pomembnih razgovorov, ki bodo v posredni ali neposredni zvezi z vso evropsko politiko. Tudi se ne motimo, ako mislimo, da bo na dnu vseh pričakovanj blejskih rezultatov nedvomno prevladovala želja po novem doprinosu k splošnemu pomirjenju, doprinosu, ki bi bil v sedanji splošni napetosti še posebno pomemben.
Razni znaki govore za to, da bo letošnje blejsko zasedanje stalnega sveta Male antante pomenilo važen korak naprej na poti h konsolidaciji srednje Evrope in vsega podunavskega prostora. Med vprašanji, ki so na dnevnem redu blejskih posvetov, zasluži posebno pozornost vprašanje definitivne ureditve odnošajev med Malo antanto in Madžarsko na novih osnovah. Madžarska se, kakor znano, že dolgo bori, da bi dosegla vojaško enakopravnost z državami Male antante in ukinitev vseh zadevnih omejitvenih določb trianonske mirovne pogodbe. Svoja prizadevanja v tem pogledu je doslej, žal, vezala na znane revizionistične težnje, proti katerim so se že pred 16 leti današnje članice Male antante zavarovale s skupno zvezo, ki svojega stališča nasproti Madžarski in njenim zahtevam, v kolikor bi jih ta hotela uresničiti na lastno pest, ni nikdar spremenila. Nikdar pa tudi ni bila nasprotna pogajanjem za mirno ureditev vseh visečih vprašanj med njo, odnosno njenimi članicami in Budimpešto.
Razvoj v to smer so v zadnjem času
ZA HULLOM JE POVZDIGNIL
SVOJ GLAS šE ROOSEVELT
Velik Rooseveltov govor v Kingstonu — Zedinjene države bodo branile svoje interese tudi onstran oceanov
London 19. avg. a. Reuter poroča rz King-storia ob Ontariijskem jezeru v Kanadi: Ob priliki srvoje promocije za častnega doktorja tukajšnjega vseučilišča je imel pred« sednik Zedinjenih držav Roosevelt govor, v katerem je poudarjal prijateljstvo med Ze-dinjenimi državami in Kanado, kakor tudi njuno kulturno povezanost. Med drugim je dejal: Zedinjene države ne bodo držale križem rok, če bi kaka tuja država grozila Ka nadi. Kanada in Zedinjene države imajo skupno civilizacijo in kulturo, ki nimata ni« kakih državnih mej. Ne morem prepovedati svojim narodom, da imajo boljše mišljenje o kakem sistemu vladavine, kakor pa o drusih sistemih. Mi v Ameriki nismo več, kakor nekdaj na oddaljenem kontinentu in tudi nismo zavarovani pred mednarodnimi viharji z one strani oceana. Ne moremo trditi več. da nam ti viharji ne bi mogli kaj škodovati. Zdaj smo tudi mi v Ameriki postali predmet velikega zanimanja vseh ge« neralštabov in vseh središč za propagando z druge strani oceana. Naše gospodarstvo, naša trgovina in industrija in naša vojaška 6ila ter sila mornarice so napravili iz nas činitelj življenjskega pomena za svetovni mir brez ozira na to, ali si želimo, ali pa ne želimo igrati to vlogo. K sreči moremo
mi m vi v Kanadi z vedrim čelom gledati nasproti vsem možnostim, ker se zave« damo da ne bomo opustili nikakega sredstva kakršnekoli vrste, ki bi nam omogočilo doprinesti kaj za utrditev svetovnega miru. Pa tudi. če pri tem ne bomo uspeli, se homo mogli vsaj tolažiti s tem. da bo ameriška polobla v v<saki priliki silna trdnjava za obrambo civilizacije.
V svojem odgovoru na Rooseveltov govor je predsednik kanadske vlade Macken-zie dejal, da je kanadski narod globoko hvaležen za izraze medsebojnega prijatelj« stva in za dobro voljo, ki Jo ie p°kazal predsednik Roosevelt Dodal ie še, da mu je za to hvaležna ne samo Kanada, temveč tudi ves danes tako vznemirjeni svet.
Odmev v Ameriki
Washington, 19. avgusta AA. (DNB).
Glede govora, ki ga je imel predsednik Zedinjenih držav Roosevelt včeraj v Kingstonu, pravijo v tukajšnjih političnih krogih, da je v njem še več povedal, kot zunanji minister Hull v svojem torkovem govoru. Roosevelt je zagotovil svojo neomejeno oboroženo pomoč v primeru, če bi bila Kanada napadena ter poudaril tudi ameriške interese glede Aljaske, kjer Je
Nova Francova ofenziva
Na Ebru so frankovci začeli novo ofenzivo velikega obsega — Republikanci se ogorčeno branijo
Pariz, 19. avgusta, br. Posebni dopisnik Havasa poroča, da so danes oživele borbe na vseh španskih frontah. Do ogorčene bitke je prišlo na fronti pri Gandesi, kjer že ves dan traja hudo medsebojno obstreljevanje z menjajočimi se napadi. Tu je zbral general Franco svoje najboljše čete in izgleda, da namerava na tem odseku otvoriti svojo novo ofenzivo.. Posebno hude borbe se razvijajo na okoliških višinah, čijih posest je velike strategične važnosti. Republikanci, ki so sedaj v posesti teh višin, so vse napade frankovcev uspešno odbili. Na vzhodni fronti so začeli frankovci danes močno obstreljevati republikanske postojanke. V boj je poseglo tudi letalstvo, vendar pa se je republikancem z veliko požrtvovalnostjo posrečilo zavrniti vse napade in ohraniti svoje postojanke. Tudi na odseku pri Teruelu so republikanci odbili napade frankovcev in uničili več njihovih letal ter zaplenili pet tankov. Na Ebru se prav tako razvija večja bitka.
Frankovci so danes zopet bombardirali neki angleški parnik 15 milj vzhodno od Barcelone. K sreči pa parnik ni bil zadet.
Burgos, 19. avgusta. w. Po najnovejših vesteh s front izgleda, da je skupina generala Jague, ki jo tvorijo po večini maro-kanske čete, pričela danes veliko ofenzivo na fronti ob Ebru. Zjutraj ob 7. se je pričelo hudo topniško obstreljevanje republikanskih postojank, ki je trajalo nad dve uri. Nato je sledil letalski napad, pri katerem je sodelovalo skoro vse razpoložljivo letalstvo generala Franca. Letala so zasula z bombami vse postojanke republikancev in njihovo zaledje, da so na ta način pre-
, prečila pritegnitev rezerv in dovoz muni-' cije. Nato so se ves dan vrstili napadi in i razvijale ogorčene borbe, ki trajajo z nezmanjšano silo ves dan. Podrobnih vesti o poteku teh operacij še ni.
Z novo ofenzivo hočejo francovci pregnati republikance z desne obale Ebra. Borbe, v katere so posegli tudi številni tanki, so tako po obsegu fronte, kakor po številu čet in številu letal in tankov, ki jih uporabljajo, največje, kar jih je bilo zadnje mesece. Republikanci se sicer ogorčeno branijo, vendar pa se zdi, da njihove moči že popuščajo.
Francov odgovor
nezadovoljiv
London, 19. avgusta, h. Angleška vlada je končno v posesti izvlečka odgovora generala Franca na predloge londonskega odbora glede umika tujih prostovoljcev in glede poostritve kontrole na vseh španskih mejah. 2e ta izvleček iz odgovora dokazuje, da je stališče, ki ga je zavzel general Franco, nezadovoljivo. Angleška vlada bo počakala, da dobi celotno besedilo Francovega odgovora in bo nato zavzela svoje stališče. Ze sedaj pa naglašajo, da je odgovor generala Franca docela negativen.
Kakor poroča »Times« bo najbrže še nocoj objavljen izvleček iz odgovora generala Franca na predloge glede umika tujih prostovoljcev iz Španije. Lord Halifax je imel daljši razgovor z ruskim poslanikom Majskim, ki se je pravkar vrnil s svojega dopusta iz Moskve. Razpravljala sta o položaju na Češkoslovaškem in o španskem problemu.
Japonska mobilizira že drugo rezervo
Vojna na Kitajskem zahteva vedno večje žrtve
Tokio, 19. avgusta. w. S sklepom vlade so danes stopile v veljavo določbe zakona o mobilizaciji naroda, ki predvidevajo vpoklic dijakov medicine in farmacije. Vojni minister je izdal odlok, da se morajo pripraviti za vpoklic tudi vsi pripadniki druge rezerve.
London, 19. avgusta, br. Po poročilih Reu ter j a iz Hankova, ki jih potrjujejo tudi kitajsko poslaništvo, so Kitajci danes na desnem krilu fronte pri Kiangfuju po hudi borbi sdbili napad japonskih čet in jih prisilili k umiku. Kitajci so na ta način znatno izboljšali svoje postojanke, ob enem pa zajeli bogat vojni plen. Japonci so jim morali prepustiti mnogo topov in velike zaloge vojnih potrebščin. Letalski napad Japoncev na Cangčov je bil odbit in so Japonci izgubili tri bombnike. Pač
pa se je Japoncem posrečilo zavzeti Fung-čav. Kitajci so se ogorčeno branili in so pustili na bojišču 1.500 mrtvih.
Berlin, 19. avg. AA. Današnji »Völkischer Beobachter« objavlja razgovor z japonskim vojnim ministrom generalom Itagakijem. Itagaki je med drugim izjavil, da se japonsko prodiranje proti Hankovu nadaljuje naglo in uspešno. Japonsko vrhovno poveljstvo računa s skorajšnjim prodorom v sedanjo kitajsko prestolnico. »Cilj naše akcije na Kitajskem,« je dejal, »ostane neizpremenjen. V nobenem primeru ne bomo odnehali, preden ne zrušimo režima Čangkajška, ki vodi borbo proti Japoncem s podporo kominterne. Zaradi tega nimajo nobenega smisla diplomatske intervencije pri maršalu Čang-kajšku.«
pospešili nekateri važni srednjeevropski in drugi dogodki. Optimisti ne prikrivajo celo možnosti, da utegne Bled položiti temelje popolnemu sporazumu med Madžarsko in državami Male antante po zgledu solunskega sporazuma med Bolgarijo in Balkansko zvezo z dne 31. julija. Kakšne so po našem mnenju dejanske dispozicije za tak sporazum, smo označili že v včerajšnjem uvodniku. Vprašanje je tako tesno povezano s splošno evropsko politiko, zlasti politiko velesil, da ga od nje ne moremo ločiti. Na Bledu zbrani državniki se bodo gotovo zelo zanimali za poset madžarskih državnikov v Nemčiji, kakor se bodo v Berlinu zanimali za blejske razgovore. To pa dopušča za sedaj razna ugibanja, ki se vanje ne želimo spuščati. Izražamo samo željo, da bi bila miroljubna prizadevanja Male antante čimprej zares nagrajena s sporazumom z Madžarsko, ki bi gotovo predstavljal
izredno važen doprinos k pomirjenju v tem predelu Evrope.
Samo po sebi se razume, da bodo zunanji ministri Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije tudi to pot, kakor na vseh dosedanjih konferencah, skupno premotrili ves evropski in svetovni položaj, še posebej seveda tudi položaj v srednji Evropi, ki je s sudetsko krizo nedvomno močno poslabšan v primeri z onim ob zadnji konferenci v Sinaji. Trdno se nadejamo, da bo Mala antan-ta tudi v tem pogledu ponovno manifestirala skladnost svojih mnenj in stališč in se tako še enkrat izkazala kot važen činitelj, mimo katerega v svojih srednjeevropskih računih nihče ne bo mogel. Mala antanta je bila doslej že večkrat pokopana, toda še vselej se je v takih kočljivih trenutkih izkazala še prav posebno vitalna in močna. Niti za trenutek ne dvomimo, da bo tak tudi rezultat sedanjega blejskega zasedanja.
treba zgraditi avtomobilske ceste, letališča in druge vojaške objekte. Ameriški politični krogi namreč smatrajo, da sovražnik verjetno ne bi napadel dobro utrjenih Havajskih otokov, temveč bi se poskušal izkrcati na Aljaski. Ker vodi pot na Aljasko preko Kanade, morajo Zedinjene države za zgraditev velike, strateško važne ceste, dobiti dovoljenje od Kanade, čisto jasno je, da je Roosevelt v svojem včerajšnjem govoru mislil tudi na to.
»Newyork Herald« piše: Dogodki v Evropi postajajo resni in čas je že, da ameriški narod privede evropske narode na trdnejšo podlago, kakor pa je ona, na kateri se vodi današnja politika.
... Angliji
London, 19. avgusta. A. (Reuter) Londonsko časopisje se bavi z govorom, ki ga je imel Roosevelt v Kingstonu, ko j« bil na svečan način izročen prometu mednarodni most med Kanado in USA. »News Cronicle« smatra, da bi obljube Roosevelta glede Kanade, ki so izraz ameriškega javnega mnenja, kakor tudi govor Cordella Hulla. utegnile imeti pomembne praktične posledice. »Daily Express« pi-
še, da ta govor pomeni, da mora USA voditi svetovno politiko, če se Rooseveltu posreči dobiti odobren je ameriškega naroda za svojo politiko, in če se Amerika odloči, da posreduje v Evropi, bi moral angleški imperij Enova 'razmotriti svojo politiko.
»Daily Mail« pravi, da si Angleži ne smejo delati nobenih utvar, ker RooseveL-tova izjava še nikakor ne pomeni, da je ameriški narod zapustil načelo nevmešavanja v dogodke na drugih kontinentih, in Italiji
... in Italiji
Rim, 19. avgusta. AA. Italijanski tisk je zavzel rezervirano stališče do govora predsednika Roosevelta, ki ga je imel v Kingstonu. Nekateri listi, med njimi »Popolo di Roma« so sploh zamolčali ta govor in ne prinašajo o njem niti najmanjše beležke. »Messagero« sP samo posredno bari s tem govorom in z odobravanjem, ki ga je ta govor doživel na Angleškem.
»Popò di Roma« zavrača angleško mnenje, da pomeni ta govor izraz solidarnosti Zedinjenih držav z Anglijo. Po njegovem mnenju je Roosevelt s tem govorom le znova potrdil Monro?vo doktrino in vzel v zaščito ozemlje, ki je bilo do sedaj pod zaščito Anglije. V primeru vojne lahko rodi to stališče Roosevelta zelo dalekosež np posledice. Računajoč z zaščito Zedinjenih držav, se lahko zgodi, da bo Kanada nekega dne izjavila, da ne priznava več nobenih obveznosti glede Evrope in da je tudi ne veže stališče, ki ga v tem pogledu zavzema Anglija.
čsl. vlada je že dokazala željo po sporazumu
Imenovanje več Nemcev na vodilna mesta v državni upravi na češkoslovaškem
Praga, 19. avgusta h. Lord Runciman je danes dopoldne obiskal ministrskega predsednika dr. Hodžo, Pri tej priliki je seznanil predsednika vlade s svojimi vtisi s prvega sestanka s Henleinom in ga obvestil o poteku razgovorov, ki jih je imel z zastopniki sudetsko-nemške stranke na gradu Rottenhaus. Ministrski predsednik dr. Hodža je pri tej priliki obvestil lorda Runcimana o imenovanju nemških uradnikov na vodilna mesta na vseh področjih državne uprave. Komunike, ki ga je o tem izdala misija lorda Runcimana, tolmačijo v političnih krogih kot priznanje lorda Runcimana češkoslovaški vladi, ki je s tem ponovno dokumentirala svojo dobro voljo in pripravljenost za sporazum.
Ob 17. se je sestal ministrski svet, na katerem je ministrski predsednik dr. Hodža poročal o najnovejšem razvoju političnega položaja. Na dnevnem redu so tudi administrativni ukrepi, da se preprečijo slični dogodki, kakor so se odigrali včeraj v Mostu. Nadalje pripravlja vlada poseben zakon za zaščito valute, ki določa stroge kazni za tihotapstvo deviz in valut. Dr. Hodža odpotuje jutri v Ružomberk, kjer bo prisostvoval pogrebu patra Hlinke.
Danes dopoldne so zastopniki sudetsko-nemške stranke konferirali s štabom lorda Runcimana.
Komunike Runcimanove misije
Praga, 19. avgusta h. Misija lorda Runcimana je izdala danes naslednje poročilo: Lord Runciman je prejel od ministrskega predsednika dr. Hodže obvestilo, da bo imenovanih v prihodnjih 14 dneh v poštni upravi več vodilnih uradnikov nemške narodnosti. Tako bodo Nemci poštni predstojniki v Podmoklih, Ašu, Rumborgu, Boru, češki Lipi, žatecu in Falknovu, podpred-stojnik pa v Čeških Velenicah. Prav tako bodo imenovani nekateri nemški uradniki pri poštnih direkcijah v Opavi in Brnu. V politični upravi bodo v prihodnjih dneh imenovani za okrajne glavarje v Ašu ln Trutnovu upravni uradniki nemške narodnosti. Tudi v dveh drugih glavarstvih bo imenovanih več nemških uradnikov. Na prihodnji seji ministrskega sveta bo stavil minister za pravosodje predloge glede imenovanja nemških sodnikov pri sodiščih m bo med drugimi imenovan Nemec za predsednika okrožnega sodišča v Hebu. Prav tako bodo tudi v področju železniške m finančne uprave v kratkem imenovani na nekatera vodilna mesta uradniki nemške
narodnosti.
Na koncu komunikeja izraža lord Runciman ministrskemu predsedniku dr. Ho-dži zahvalo za to sporočilo.
Zakaj je šel Runciman k Henleinu in ne narobe
London, 19. avgusta, h. Praški dopisnik »Manchester Guardiana« poroča, da je v češkoslovaških krogih izzvala veliko nejevoljo okolnost, da se sestanek med Runcimanom in Henleinom ni vršil v Pragi, marveč je lord Runciman sledil vabilu Henleina in se sestal z njim izven Prage. V okolici lorda Runcimana naglašajo, da je storil lord Runciman to zaradi tega, da bi napravil konec večnemu nezadovoljstvu sudetskih Nemcev in zaradi tega ni gledal na prestižno stran.
Češke kroge pa je zelo presenetilo dejstvo, da je bila na gradu Rottenhaus navzoča tudi znana princesa Štefanija Hohenlohe, rojena Richter, ki je znana propagatorica narodnega socializma in ki podpira tudi razne misije kapetana Wiede-manna. Njena prisotnost pri razgovorih lorda Runcimana z zastopniki sudetsko-nemške stranke je izzvala v praških kro-
gih veliko nezaupljivost. List omenja tudi demonstrativen nastop Nemcev, ki so pred gradom Rottenhaus, pa tudi na poti iz Prage do tega gradu, na več krajih postavili svoje SS-oddelke, ki so lorda Runcimana demonstrativno pozdravljali s hit-lerjevskim pozdravom. Dopisnik lista opozarja tudi na to, da zavzema sudetsko-nemška stranka napram vsem predlogom čsl. vlade že od vsega začetka popolnoma brezkompromisno stališče, čeravno so predlogi čsl. vlade tako dalekosežni. da iz temeljev spreminjajo strukturo države. Vodstvo sudetsko-nemške stranke vztraja na tem, da morajo sudetski Nemci dobiti popolno teritorialno samostojnost in vrhu tega še proporcionalno zastopstvo v centralni vladi. Ne sme pa se pozabiti, na-glaša dopisnik dalje, da sudetsko-nemška stranka ni nikak reprezentant kake narodnosti, marveč politična stranka, enako kakor vsaka druga politična stranka v češkoslovaški republiki. Glavna naloga lorda Runcimana obstoja sedaj v tem. da kot nepristranski in avtoritativni posredovalec čim bolj zmanjša nevarnost eksplozivne situacije.
Vprašanje Henleinu
London, 19. avg. h. »Daily Express« poroča. da je lord Runciman pri sestanku vprašal Henleina, ali namerava sudetsko-nemška stranka vztrajati pri svojih avtono. mističnih zahtevah, ki jih čsl. vlada in osL javnost odklanjata kot popolnoma nespre« jemljive. Henlein je na to vprašanje odgovoril pritrdilno.
Najboljši vtis v Londonu
London. 19. avg. h. Današnji večerni listi objavljajo na prvem mestu vest o imeno» vanju Nemcev na vodilna mesta v državni upravi na Češkoslovaškem, ki je napravila v londonski javnosti najboljši vtis in jo tolmačijo kot nov dokaz epravljivosti češko, slovaške vlade ter je še povečala optimizem, s katerim presojajo angleški uradni krogi položaj na Češkoslovaškem. Listi pri* merjajo s tem nepopustljivost sudetsko-nemške stranke in opozarjajo na to, da detsko-nemlka stranka spričo tolikih kon« da, ni še v ničemer popustila, marveč vztra_ cesi j, ki jih je že dala češkoslovaška vla-ja še nadalje pri svojem popolnoma nega« tivnem stališču.
Prezident dr. Beneš
optimist
Bruselj. 19. avg. A A. (DNB). V razgovo_ ru, ki ga j« imel prezident Češkoslovaške republike dr. Beneš z dopisnikom časopisa »Independance Beige«, je dr. Beneš izjavil; Prepričan sem, da bo mogoče ohraniti v Eva ropi mir. Vse bom poskusil, da se mi to posreči. Jaz osebno bom storil vse, kar se da storiti; še vedno upam, da ne to vojne, ker sem prepričan, da se je vojni možno vedno izogniti.
Glede razgovorov, ki zdaj potekajo v Pragi, sem prepričan, da bo poslanstvo k>r» da Runcimana rodilo dobre uspehe.
Zatvoritev čeških šol na Dunaju
Praga, 19. avgusta, h. Kakor poročajo z Dunaja, je deželni šolski svet na Dunaju odredil, da se mora s šolskim 1. 1938/39 zapreti prvi razred vseh čeških šol na Dunaju. Odlok se nanaša brez izjeme na vse češke šole, ne glede na njihov tip in je merodajen samo učni jezik. Pričakovati je, da bodo slični odloki izdani tudi glede šolstva drugih narodnih manjšin v nekdanji Avstriji
Sestanek Male antante
Veliko zanimanje mednarodne javnosti za sedanje zasedanje zunanjih ministrov Male antante na Bledu
Bled, 19. avg. p. Bled je ves v pripravah
za nedeljski sestanek zunanjih ministrov držav Male antante. Za letošnje zasedanje sveta Male antante je očitno zavladalo po vsej Evropi veliko zanimanje. O tem priča tudi izredno veliko število tujih novinarjev, ki so se te dni zbrali na Bledu. Posebno pozornost posvečajo konferenci italijanski listi, ki so poslali na Bled poleg drugih dva svoja posebna poročevalca Maria Nordia iz Trsta in Tita Russa iz Rima, ki bo razen »Giornala d'Italia« informiral tudi turinsko »Stampo«. Grški tisk bo na Bledu zastopal narodni poslanec Zarifis. Prišli pa so tudi novinarji iz Nemčije in zapadnih evropskih demokratskih držav. Agencijo Havas zastopa znani publicist Ocouturier.
Glavni kader poročevalcev pa bodo vsekakor predstavljali jugoslovenski, češkoslovaški in rumunski novinarji. Češkoslovaška novinarska organizacija prispe na Bled nocoj, rumunska jutri dopoldne. Takoj po njenem prihodu na Bled se bo pričelo zasedanje Male antante tiska. Jutri popoldne bo svečana otvoritvena seja. Delo se bo
zvečer nadaljevalo v odborih. Dopoldne se bodo vse tri novinarske delegacije po vpisu v dvorske knjige na Brdu zbrale k skupnemu kosilu v Kranju. Zvečer jim priredi direktor Presbiroja dr. Kosta Lukovič svečan banket na Bledu. V nedeljo dopoldne bo zasedanje tiskovne Male antante zaključeno, nakar se bodo novinarji treh zavezniških držav odpeljali v Bohinj, kjer bodo imeli skupno kosilo. Popoldne bodo napravili izlet do Savice, zvečer pa jim pri-rede lovsko večerjo pri Petranu na Bledu.
V stike z državniki Male antante bodo novinarji prišli bržkone v ponedeljek, ko jim bo v vili »Zlatorog« sporočen komunike o konferenci.
Ministrski delegaciji prispeta iz Prage in Bukarešte na Bled jutri zvečer odnosno v nedeljo dopoldne. Rumunska delegacija bo sestavljena iz zunanjega ministra Comne-na, opolnomočenih ministrov Concesca, Creciana in Bossija ter šefa kabineta Ci-nirasa, češkoslovaška pa iz zunanjega ministra dr. Kamila Krofie, ekspertov Dietri-cha, Šroma in Reiserja ter šefa kabineta Jina in tajnika Müllerja,
Rnncimanova misija — diplomatsko sredstvo
Praška revija »Pfitomnost« objavlja članek znanega češkoslovaškega publicista Peroutke o Runcimanovi misiji. Avtor poudarja med drugim: Glavna Runcima-nova naloga nikakor ni, da poišče kakršnokoli resnico v češkoslovaškem vprašanju. temveč zasleduj;, kot glavni namen pridobitev na času za vse, ki so spoznali, da so zašli v slepo ulico. Ta naloga je bila Runcimanu zaupana — kakor lahko sklepamo po različnih znakih — s pristankom nemškega kanc-elarja, kajti Nem čija, ki bi z Runcimanovo misijo ne bila zadovoljna, bi g. proti njej čisto drugače postavila kakor se je v resnici. Izključeno je tudi. da bi London, ki računa z nem ško ljubosumnostjo glede njenega vplivnega območja, storil ta korak brez vedno-
sti Berlina. Runcimanu se v ostalem ne mudi. Kake posebne čarovne formule za spravo med Čehi in Nemci gotovo ne bo iznašel, četudi bi morda leta prebil v Pragi. v bistvu gre samo za nekak provizo. ričen kompromis s težnjo »Dranga nach Osten«. Oni, ki Sq Runcimana poslali v Prago, poznajo osebno prav dobro vsa dejstva, ki naj jih sedaj proučuje lord Runciman. Za razumevanje ozadja sudet-skih zahtev pač ne bi bilo potrebno potovanje iz Londona v Prago. Runcimanova misija je potemtakem samo pomožno diplomatsko sredstvo, ki je seveda dragocenega pomena kajti brez Runcimanove navzočnosti v Pragi bi bil mesec avgust najbrž nekoliko bolj nemiren.
Prevoz Faunkovieevega trupla v domovino
Maribor, 19. avgusta.
Krsta z zemskimi ostanki pokojnega brata Djure Paunkoviča, drugega podsta-roste Saveza Sokola kralj evine Jugoslavije, je prispela v Maribor danes dopol-Sne ob 8.40 z dunajskim potniškim vlakom. Ob prihodu je zdravstveni referent pri tukajšnjem sreskem načelstvu dr. Ju-rečko skupno s sreskim načelnikom za Maribor levi breg dr Šiško opravil formalni pregled v smislu predpisov. Voz št. 145.084 nemških železnic, v katerem je bila krsta pokojnega Djure Paunkoviča, spravljena v leseni zaboj, so po pregledu odklopili in ga priklopih potniškemu vlaku, ki je zapustil Maribor ob 9.15.
Na mariborskem kolodvoru se je pred prihodom dunajskega vlaka zbralo številno zastopstvo mariborskega sokolstva v krojih. Zbralo se je tudi drugo občinstvo, ki je iz današnjega »Jutra« izvedelo za prevoz trupla skozi Maribor. Navzoči so bili zastopniki mariborske sokolske župe 7. župnim podstarosto br. Prelogom in br. Mastnakom. nadalje predstavniki matičnega Sokola s starosto br. dr. Fornaza-ričem. nadalje zastopniki jezdnega odseka. Sokola Maribor I., Sokola Maribor II., III. in IV.
Po priklopitvi voza našemu potniškemu vlaku so se odprla vrata z belim križem označenega voza. Zastopnika mariborske sokolske župe sta položila v voz krasen venec mariborske sokolske župe. Zastopstvo mariborskega sokolstva v krojih se je razvrstilo na peronu pred železniškim vozom z zemskimi ostanki br. Paunkoviča. Starosta matičnega Sokola br. dr. S. Fornazarič je stopil pred odprti železniški voz in je v prisrčne, izbrane poslovilne besede zajel sledeče misli: »Dragi brat Djura! Ko si nas peljal po zlati Pragi, kjer se je v vsem veličastju razodela
moč sokolstva, njegova volja do življenja in borbenosti, si bil še ves poln življenja in zdravja. Nikdo ni tedaj slutil, da se bliža konec Tvojemu življenju. Morda so ravno ob prekipevajoči veličasti in lepoti praških dni opešale Tvoje življenjske moči. Mrtev se vračaš v domovino, ki si jo tako zelo ljubil. Obmejno sokolstvo polaga na Tvojo krsto venec v znamenje bratske zvestobe in hvaležnosti. Ko se vračaš v domovino, te v nemi bolečini spremljajo naša sokolska srca. Slava Ti, brat Djura!«
Sokoli v kroju so skupno z ostalim občinstvom vzkliknili trikrat: »Slava!« Zaprla so se vrata železniškega voza in točno ob 9.15 se je jel vlak pomikati proti Celju. Sokoli v krojih so s strumnim pozdravom izkazali velikemu pokojniku poslednjo čast. Starosta mariborskega matičnega Sokola br. dr. Fornazarič in podnačelnik br. Prime sta pospremila zemske ostanke br. Paunkoviča do Celja kot zastopnika našega obmejnega sokolstva, ki je danes na tako topel in prisrčen način izkazalo zaslužnemu, velikemu Sokolu poslednjo čast.
Celje, 19. avgusta.
Krsto s truplom Djure Paunkoviča so peljali ob 11. dopoldne z osebnim vlakom skozi Celje. Na kolodvoru se je pokojniku
poklonila deputacija celjskega Sokola. *
Zagreb, 19. avg. o. Ob 14. so prispeli zemski ostanki pokojnega II. podstaroste Saveza SKJ v Zagreb. Na postaji so se pred krsto poklonili sokolski prapori, godba pa je intonirala žalostinko. Na krsto je bilo položenih več vencev. Dr. Gavrančič je v svojem govoru obeležil velike pokojnikove zasluge za sokolsko stvar Ob 19. je bil vagon priključen vlaku, ki je odbrzel proti Beogradu.
Nadaljevanje lahkoatletskega prvenstva
Včerajšnji drugi dan je dal prve štiri državne prvake, in sicer Krevsa (Prim.) v steeple-chesu na 3000 m, Pleterška (P.) na 400 m zapreke, Belasa (Marathon, Zagreb) v hoji na 50 km in Polaka (P.) v desetoboju
Ljubljana, 19. avgusta s skoraj 300 točkami, je tudi v prvi da-
Drugi dan lahkoatletskega državnega prvenstva je prinesel razen nadaljevanja desetoboja še tri točke posameznikov. V desetoboju je z dosti slabim rezultatom postal državni prvak Polak (Primorje) pred svojim klubskim tovarišem Koscem. Dva tekmovalca sta pri zadnji točki odstopila in so zato desetoboj končali le 4 atleti. V hoji na -50 km je nastopil samo Belas (Maraton. Zagreb) in je bil seveda državni prvak. Kakor ta panoga je bil tudi steeple-ches na 3000 m prvič na sporedu državnega prvenstva in sploh prvič v Jugoslaviji. Zmagal je premočno Krevs (Primorje). V teku 400 m z zaprekami je postal državni prvak favorit Pleteršek (Primorje).
3000 m steeple ches.: Ta panoga obstoji iz 4 običajnih in ene naravne zapreke, ki jo tvori 366 cm dolg in širok jarek napolnjen z vodo. Pred jarkom je 91.5 cm visoko bruno, ki ga je treba preskočiti. Pri današnjem tekmovanju v jarku ni bilo vode. Te zapreke je bilo treba preteči sedemkrat. Krevs je takoj prevzel vodstvo in ga obdržal do konca ter je med 4 tekmovalci zmagal sigurno v razmeroma dobrem času.
1. Krevs (P) 10:15,4, 2. Srakar Iv. (P) 10:46.4, 3. Kien (P) 10:47.8, 4. Glonar (Ilirija) 11:07.2.
400 m zapreke: Na startu so se javili samo 4 tekmovalci in zato predteka ni bilo ter ie bil takoj finale. Od vsega začetka sta vodila Pleteršek in Skušek, ki sta zmagala z velikim naskokom. Pleteršek je v finišu sigurno zmagal, čas je povprečen
1. Pleteršek (P) 57.8. 2. Skušek (P) 59.5, 3. Banščak (PSK) 64.2, 4. Ferkič (S'aviia. Varaždin) 68.2.
Hoia 50 km: Ob 13.45 je odrinil na dolgo pot do Kranja in nazaj edini tekmovalec Belas (Maraton, Zagreb). Vrnil se je, ko so desetobojci skakali ob palici, malo po 19. uri. Dosegel je čas 5:26.52.
našnji disciplini, teku čez zapreke na 110 m, dosegel najboljši rezultat. V metu diska je bil najboljši Smejda s 36.92 m, ki pa pri skoku ob palici ni mogel preskočiti niti prve višine in je ostal brez točke. Smejda in Petrušič v zadnji točki, teku na 1500 m, sploh nista več nastopila in zato ne štejeta v plasmanu za desetoboj. V skoku ob palici sta bila enaka Kosec in Bul-gavi, ki sta preskočila po 3 m. V metu kopja je seveda zmagal Smejda, toda z zanj dosti slabim rezultatom 50.09 m. Po metu kopja je Kosec prehitel Polaka in je vodil s 4006 točkami, točno 30 več kakor Polak. Odločitev je prinesla zadnja točka. Kosec se je ves čas držal Polaka, toda ta je bil v finišu znatno boljši in je zmagal za 35 m razlike oziroma 6 sekund, kar je zadostovalo za končno zmago. V ostalem pa so bili rezultati zelo slabi.
1. Polak (P) 4758 točk, 2. Kosec (P) 4685, 3. Hlade (Žel. Mrb.) 4500, 4. Bulga-vi (žel.) 4105.
Met kopja se je začel, ko je bil že polmrak, zadnja točka desetoboja, tek 1500 m, pa je bil v popolni temi in se je današnji spored končal po 20. uri.
★
Tekmovanje se bo nadaljevalo danes popoldne ob 17. Današnji spored obsega že glavne in finalne točke olimpijskega spo-leda, in sicer skok ob palici, met diska, tek na 100 m, tek na 400 m, tek na 1500 m, met kopja, skok v daljino in štafeto 4x100 metrov.
Vstopnina je propagandno nizka; za vse dneve pa so vstopnice v predprodaji pri tv. Baragi v nebotičniku po din 20 za sedeže, po din 10 za stojišča in po din 6 za dijake (z legitimacijo) in vojake.
Chamberiain na oddihu
London, 19. avg. (AA). Ministrski predsednik Chamberiain je danes odpotoval v DesetoJtoj:"Polak"ki je" že včeraj vodil i Chequers, kjer bo ostal do ponedeljka.
Beležke
„Slovenčeva" izmotavanja
Zadnjič smo pozvali »Slovenca«, naj pove, zakaj je izpadla iz imena Ljubljanske akademije znanosti označba »Slovenska«. Namesto stvarnega odgovora na to vsekakor zanimivo vprašanje nas je po stari navadi zopet enkrat nagnal z »unitaristični-mi integralnimi Jugosloveni« ter pogrel staro laž, da so bili jugoslovenski nacionalisti proti ustanovitvi Akademije znanosti v Ljubljani. V dokaz je objavil izvleček iz govora senatorja dr. Angjelinoviča, ki naj bi po njegovi razlagi protestiral proti ustanovitvi Akademije znanosti v Ljubljani. Kdor je prečital ta izvleček, se je lahko prepričal sam na svoje oči, kako znajo v Kopitarjevi ulici izmaličiti pravi smisel povsem jasnega govora. Pri tem pa so gospodje previdno zamolčali govor in izvajanja enega izmed najbolj uglednih ideologov JRZ in najodličnejšega člana kluba senatorjev JRZ, spoštovanega gospoda dr. Iva Vojnoviča, ki je bil glavni govornik svojega kluba. V svojem govoru se je dotaknil tudi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter dejal, da Jugosloveni potrebujemo samo eno Akademijo znanosti, ki naj bi imela svoj sedež v Zagrebu. Ta akademija naj bi imela tri sekcije: slovensko, hrvatsko in srbsko, ki bi skupaj predstavljale znanstveno in umetniško vrednost, kakršne še dolgo ne bo mogla predstaljati niti beograjska Srpska, niti zagrebška Jugoslovenska in ne nova Ljubljanska Akademija znanosti in umetnosti.
Proti temu govoru ni takrat protestiral niti senator Smodej, niti njegovi slovenski kolegi, kljub temu, da jih je ravno senator dr. Angjelinovič prav prijateljsko in ljubeznivo opozoril na ta izvajanja in jih vprašal, kako jih je mogoče spraviti v sklad s tendencioznimi izpadi »Slovenca« proti njegovemu govoru. Gospodje so molčali in z njimi tudi cela Kopitarjeva ulica, ki se še do danes ni upala črhniti niti besedice protesta proti izvajanjem svojega prvega govornika v kr. senatu.
že zadnjič smo gospode opozorili, da bi jim bila slovenska javnost mnogo bolj hvaležna, če bi pojasnili pravo ozadje marsikaterega dogodka zadnjih dni, namesto da pogrevajo svoje stare laži in obrekovanja. Ker pa jim to očividno ne prija, jih pozivamo, naj vsaj povedo, dali stoje na stališču, da smo Jugosloveni en narod na načelu narodnega edinstva, ali pa trije narodi z narodno in politično individualnostjo z vsemi k temu pritikajočimi prilastki. Bližamo se resnim časom, v katerih bo treba jasna načela zastopati z jasnimi pogledi in zato je sedaj že 12. ura, da gospodje povedo, da li so za slovensko narodno individualnost, ali pa za jugoslovenski unita-rizem, sloneč na načelu narodnega in državnega edinstva, kakor so voditelji in ideologi JRZ.
„Kočevski Slovenec"
Za dekanom Matijo škrbcem in župnikom Andrejem Križmanom je pričel izdajati sedaj svoj list tudi dolenjevaški župnik Karel škulj, bivši narodni poslanec. Novi list bo izhajal v Kočevju z imenom »Kočevski Slovenec«. V uvodu vabi na »Slovenski dan v Kočevju«, ki bo na »angelsko nedeljo 4. septembra pod pokroviteljstvom notranjega ministra dr. Korošca.« Namen tabora je privesti kočevski otok »v sklop slovenskega in jugoslovanskega duhovnega občestva.« List pravi, da je bila do sedaj »Kočevska prepuščena svoji usodi«, čemur se mi zelo čudimo, saj je ravnal in še ravna njena pota sam pre-častiti gospod župnik Karel škulj že skozi dolga leta sem.
V listu se je oglasil tudi njegov glavni urednik in direktor France Radešček, ki pravi, da je bil ob rojstvu »krfske deklaracije«, ki je bila nasledek majniške deklaracije. Ko ne bi bilo Jugoslovanskega kluba in njegovega načelnika dr. Antona Korošca, ki je z dr. Janezom Ev. Krekom dal temelje Jugoslaviji z majniško deklaracijo leta 1917, bi danes ne bilo Jugoslavije. To je nepobitno zgodovinsko dejstvo, pa naj je to komu prav, ali pa ne.«
»Kočevski Slovenec« govori tudi o danes zelo pereči temi »slovenskih taborih« in prihaja do zaključka, »da se mrakote, ki so se dolga leta zgrinjale nad našo slovensko domovino, razgubljajo od klicev množic na taborih po vsej Zedinjeni Sloveniji. Naše jedro, trde korenike slovenstva, naše kmečko ljudstvo, je v svoji zavesti nepopustljivo, v svoji veri v Boga in njegovo pravico neomajno, vedno živo za Zedinjeno Slovenijo.«
Pričakujemo, da bo sedaj tudi »Samouprava« ponatisnila vsebino programa slovenskih taborov, o katerih je dosledno poročala, da so veličastne manifestacije slovenskega ljudstva za narodno in državno ed-nstvo, proti federalizmu in partikula-rizmu.
Kranjska „Sobota" ustavljena
»Slovenec« poroča, da je ministrstvo notranjih del pod št. 28.826 z dne 10. avgusta prepovedalo na osnovi čl. 14 zakona o tisku nadaljnje izhajanje tednika »Sobota« v Kranju. Po čl. 14 lahko ustavi notranje ministrstvo izhajanje gotovega lista, če je bil trikrat v enem mesecu zaplenjen.
„Hrvatski dnevnik" odgovarja „Samoupravi"
Obisk dr. Mačka v Beogradu komentira »Samouprava« na svoj način, kar je povsem razumljivo. Posvetila mu je cele kolone. Med drugim je izrazila tudi sum-njo, da li bodo Hrvati sploh pristali na vsebino kakega sporazuma, če bi ga tudi dr. Maček sprejel in podpisal. »Hrvatski dnevnik« miri glavni organ JRZ, naj si ne dela na ta račun nepotrebnih skrbi, češ, »Hrvati bodo vedno pristali na to, kar zahteva dr. Maček«. Dalje odgovarja dr. Mačkov organ tudi na očitke »Samouprave«, da je bil dr. Maček vse preje, kakor takten, ko je pripeljal s seboj svojo telesno stražo in se obdajal z njo, kamorkoli je stopil. »Samouprava« je opisala dr. Mačkovo spremstvo takole: »V dr. Mačkovi neposredni okolici je bilo okoli deset močno razvitih mladih ljudi, ki so drzno ogledovali okoli sebe. Iz žepov so jim kukali Steyer-revolverji najtežjega kalibra. Naravno, da se jim je vse to dovolilo. Ti ljudje so uvedli pri čuvanju dr. Mačka tudi neke mere. ki so bile do sedaj v našem mestu neznane ter v mnogečem spominjajo na Dillingerjeve gangstrske metode.«
Učiteljski parlament
XVIII. glavna skupščina JUU v Zagrebu — I8.000 članov — Učiteljska Mala antanta - Važne socialne ustanove
Danes se bo pričela XVIIL glavna ščina JUU. Učiteljsko organizacijo štejemo ro njeni izvedbi, notranji organizaciji in
po jakosti članstva za najmočnejšo organizirano skupino v Jugoslaviji, saj ima svoje člane v vseh sr«zih širne kraljevin-e. V Zagreb prihajajo že delegati pa tudi ostali udeleženci iz vseh predelov naše zemlje, oddaljenejši seveda popreje, da se malo od« Dočijejo in si ogledajo beli Zagreb. Mnogi delegati so dopotovali več kakor tisoč kilometrov daleč. V Učiteljskem domu, ki je last sekcije JUU za savsko banovino stoji na Trgu kralja Aleksandra št. 4 — je vse te Jni kar najlx>lj živahno. Udeleženci hodijo tjakaj j*> informacije, dobe pa tudi vse potrebne podatke o skupščini, ki bo v dvorani Radn'èke komore na Krešimirov >m trsu. Semkaj prihajajo tudi številni delegati iz Slovenije; mnogi se vračajo domov s počitnic, večina jih je bila na morju in bodo za završetek prisostvovali še glivni skupščini.
Tajniško poročilo 130 strani debela knjiga
Na razpravi ga ne bodo citali, ker bi zavzelo preveč časa, pač pa bo prišlo v razpravo pred plenum. Izvršni odbor je izdal tajniško poročilo v posebni knjigi velikega formata, ki obsega 130 strani.^ Knjiga se pričenja 6 celostransko sliko našega mladega kralja Petra II., na naslednji strani pa so fotografije kraljevskih namestnikov. Tekst se pričenja z imenikom mecenov, ve_ likih dobrotnikov, dobrotvorov ln utemelja-čev JUU. Med prve mesece šteje kronika JUU blagopokoinega kralja Aleksandra I. Med dobrotvori je omenjena tudi Matica Srpska v Novem Sadu, ki je z večjim zne« skom podprla stremljenja našega učitelj-stva. V isti vrsti je tudi že umrli državnik Nikola Pašič. od Slovencev pa je med do_ brotvori !e šolski ravnatelj Anton Gnus iz Dola pri Hrastniku.
Ed'nstvo Jugoslavije v praksi kažejo naši učitelji: predsednik je Slovenec Ivan Dimnik, podpredsednik pa Srbijanec Todor Dimitrijevič in Hrvat Stjepan Kranjčevid. Vodstvo tvori izvršni odbor s predsedni« štvom, večkrat na leto pa skličejo tudi «lavni odbor, kjer so zastopniki iz vseh banovin. Glavni odbor bo pričel razpravo da_ nes v soboto dopoldne in pripravil vse potrebno za prvi sestanek delegacije, ki bo danes popoldne.
Izvršni odbor je imel v zadnjem poslovnem letu po uspeli skupščini v Skoplju 46 sej in ie donesel 256 rešenj in odločb. Upra« va JUU je dosegla kontakt z ministrstvom prosvete. kjer so tali predstavniki učitelj-stva večkrat in so tolmačili učiteljske in prosvetne težnje in namere. Pričakovati je zato. da bodo skoro izvedeni predlogi iz učiteljskih vrst. Tekom leta je izvršni od_ bor na merodajnih mestih večkrat interveniral za svoje člane, poseben izkaz navaja tudi več imen učiteljev iz dravske banovi« ne, ki so tolmačili svoje težnje preko izvršnega odbora JUU.
Kongresna knjiga prinaša v celoti govor predsednika e. Ivana Dimnika ob nedavnem posetu pri ministru prosvete dr. Masa-raševiču. Nato 6lede poročila o stanju JUU v posameznih banovinskih sekcijah, ki jih je 10, kajti tudi Beograd ima 6vojo bano> vinsko sekcijo. Ta članek govori o težavah, ki jih vale na ramena onih članov, ki poudarjajo potrebo vztrajanja na stanovski, nepolitični liniji, dočim skušajo njihovi nasprotniki angažirati JUU tudi na političnem področju in v partijske namene.
Učiteljska Mala antanta
Zveza češkoslovaškega učiteljstva je spros žila misel, naj bi se osnovala učiteljska Mala antanta. O predlogu naših severnih bratov je razpravljal že glavni odbor in je z iskrenim veseljem pozdravil misel, naj bi učiteljstvo Male antante delovalo za skupne vzgojne in prosvetne cilje. Predlog bo iznešen zdaj še pred legalne učiteljske predstavnike. Da prikaže vodstvo JUU sedanje stanje šolstva in pTosvete v ČSR. je prav te dni izšla lična knjiga ^Pedagoška Češkoslovaška«, kjer razpravljajo najbolj vidni pedagoški in stanovski delavci v CSR o stanju šolstva ob dvajsetletnici lastne države. Uvodno tesedo je napisal celo sam češkoslovaški prosvetni m'nister.
V	odstavku o personalnih vprašanjih na« vaja kronika imena vseh poslancev, ki so razpravljali v narodni skupščini o jugoslovanski šoli in učiteljetvu. Omenja tudi na_ še ožje rojake, narodnega poslanca — učitelja Rudolfa Pleskoviča iz Trbovelj in Albina Romana, narodnega poslanca za ljubljansko okolico.
Materialni položaj
učiteljstva, kakor tudi vsega ostalega urad-ništva ni več skladen z rastočo draginjo. O tem slede v tajniškem poročilu stvarni pos da tki. Navedeni so tudi praktični prime ri z navedbo cen v posameznih krajih naše države. Sedanji službeni prejemki eo nezadostni in jih bo treba dvigniti v tistem
Organ dr. Mačka poziva sedaj »Samoupravo«, naj pove, v čem so obstojale »te Dillingerjeve gangstrske metode, ker so bili člani osebnega spremstva predsednika HSS ljudje, ki so vsemu Zagrebu znani kot odlični obrtniki.«
Odbor za nadzorstvo izdatkov iz 6% investicijskega posojila
Pretekli teden je podpisal finančni minister odredbo o postavitvi odbora za nadzorstvo izdatkov iz 6 odstotnega posojila za javna dela Za predsednika odbora je postavljen upravnik Državne hipotekarne banke, Vojin Djuričič, za odbornike pa Stanislav Josifovič, pomočnik ministra za zgradbe, generalni direktor državnih železnic Nikola Djurič, načelnik ministrstva financ dr. Ljubiša Mikič in in-tendantski polkovnik Ilija Lončarič.
V	odboru ni nobenega Slovenca. Žal moramo ugotoviti, da pogrešamo slovenske člane tudi v vseh ostalih novih odborih, ki se postavljajo zadnje čase v zvezi z ustanavljanjem raznih državnih institucij. Omenimo naj samo odbor našega največjega podjetja »Jugočelik«, v katerem bo sigurno mnogokrat govora tudi o posebnih slovenskih interesih, če se pomisli, da živi nekaj desettisoč slovenskih ljudi od kovinske industrije.
razmerju kakor naraščajo eene za dnevne potrebe.
V članku, ki je opremljen z dvema slikama. govori poročilo o bivšem predsedniku Prof. udruženja, Radivoju Kneževdču, ki ga je lanska skupščina JUU v Skoplju izvolila za častnega člana, Kneževič je bil med najholj vidnimi borci za uradniške pravice, žal. da je bil nedavno upokojen .čeprav še nima polne službene dobe in ie poln prekipevajoče življenjske energije. Učiteljstvo se bo vedno rado spominjalo časov, ko je sodelovalo s Knezovi čem.
Učiteljski tisk
Centrala izdaja za svoje članstvo več listov. V dravski banovini izhajajo Učitelj« ski tovariš, pedagoško glasilo Popotnik in Prosveta, ki so obvezni listi za vse članstvo. Mimo tega izdajajo Slovenci še Naš rod in Mladinsko matico. Hrvatje so pričeli tekom letošnjega leta izdajati posebno stanovsko glasilo Hrvatski učiteljski dom, Centrala T>a izdaja Narodno prosveto, kjer pa naročilo ni obvezno. Pedagoško glasilo »Učitelj« razpravlja o pedagoških vprašanjih in posveča posebno pažnjo tudi socialnim problemom. Beograjska centrala izdaja še po« seben mladinski mesečnik Jugoslovenče, ki izhaja v 23.000 izvodih, mladinske knjige pa izdaja tudi beograjska Omladinska matica. odsek JUU.
Učiteljstvo se zaveda, da je dobro izveden tisk najboljše orožje vsakega stanu in poedinca, zato posvečajo razvoju tiska vso potrebno pažnjo. Čujejo se predlogi, naj bi se uvedla splošna obveznost na centralno glasilo Narodno prosveto. Tak predlog je zastopal že svoje čase Engelbert Gangl ko je bil aktiven učitelj in je stal v prvi vrsti učiteljskih organizatorjev.
JUU je včlanjeno v Internacionalni uči* teljski federaciji in je po svojih stolnih pooblaščencih in delegatih v redni zvezd z mednarodno centralo. Delegati jugoslovenskega učiteljstva posečajo vse skupne seje in kongrese. Jugoslovensko učiteljstvo uživa med svojimi stanovskimi tovariši po ostalih kulturnih državah velik ugled in popularnost, kar koristi seveda ugledu vse naše države.
Slede nato podrobna poročila o delovanju posameznih banovinskih sekcij in o poteku letošnjih banovinskih skupščin, ki «■-o bile v juliju. Poročila zaključujejo resolucije, ki so bile predložene v začetku tega meseoa merodajnim mestom. Celostranska slika prikazuje prekrasen moderen Učiteljski dom v Sarajevu, ki je bil otvorjen pred tednom. V njem ima zdaj učiteljstvo dr ins k e banovine prekrasen dom in dokaa svoje delavnosti.
Da je učiteljstvo med najbolj izvedenimi organizacijami, govore podatki o stenju članstva v posameznih sekcijah in srezih. Društvenih edinic je preko 350. vsega član« stva pa šteje JUU okrog 18.000.
Učiteljska organizacija ima precejšnjo imovino. Jutri bo razprava, kako Se naj razdeli imovina bivšega beograjskega po-verjeništva, ki je sedaj razdeljeno v 5 t«a_ novin in imajo v Beogradu impozanten dom in še nekaj ostalega imetja. Socialnim akcijam so namenjeni še nekateri penzio« nati, fond za podpiranje učiteljskih sirot, fond za učiteljsko samopomoč, kamor prispeva vse jugoslovensko učiteljstvo. Pomemben je tudi socialni fond ki te bil osnovan v počastitev kralja Aleksandra .
Vremenska katastrofa v Hercegovini
Mostar. 19. avg. o. Včeraj je v zapadni
Hercegovini divjala huda nevihta. Med nalivom je pričela padati tudi toča, ki je povzročila v teh krajih pravo katastrofo. Po privatnih ocenah je vremenska katastrofa napravila ljudem za 10 milijonov dinar» jev šikode. po uradnih za 7 milijonov. Najhuje so bili prizadeti kmetje v ljutuškem srezu. Tam je toča pobila vse trte, ki eo bile že polne grozdja, koruzo, vse sadje i-n druge pridelke, ki so baš dozorevali. Kmečkim posestnikom v 10 vaseh so bili letoša nji pridelki, kolikor jih še niso pospravili, docela uničeni.
Novi reški škoS
Reka. 19. avg. a Pred meseci je vzbudilo v cerkvenih in političnih krogih na Reki in v Trstu mnogo pozornosti imenovanje dotedanjega reškega škofa Antona Santina za škofa združenih škofij v Trstu in Kopra, ki ju je dotlej upravljal kot škofijski administrator goriški nadškof Margotti, mšgr, Santin pa je ostal tudi še nadalje upravitelj reške škofije. Prve dni prihodnjega mea s eoa bo Santin kot novi tržaški škof ustoličen.
Za novega reškega škofa je imenovan Ugo Comizzo, ki je doslej služboval v Benetkah kot kanonik m župnik pri Sv. Marku.
Iz državne službe
Beograd, 19. avg. e. Upokojeni so: sre-ska šolska nadzornika Rado Grum v Ljub ljani in Andrej škulj v Kamniku ter učiteljici Ivanka Kordon v Gornjem Logatcu in Josipina Sedej v Ribnici.
Premeščena je poštna manipulantka Apoloni ja žagar iz Rajhenburga v Celje.
Konferenca zadružnih zvez bo šele 26. t. m*
Beograd, 19. avg. e. Konferenci predstavnikov zadružnih zvez, ki je bila dolo, čena za 24. t. m v Zagreb, je preložena na 26 t m. Na konferenci bodo razpravljali m sklepali o ustanovni skupščini zadružnih zvez kraljevine Jugoslavije, ki bo 1. septembra v Beogradu.
Vremenska napoved
Zemimsko vremensko poročilo: Vedro vreme prevladuje skoro v vsej kraljevini. Nekoliko oblačno v sredi države. Temperatura se je po vsej državi nekoliko dvignila. Najnižja je bila v Plevlju (7), najvišja v Mostarju (31 stopenj C).
Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno v severni polovici, a pretežno vedro na jugu ki v Primorju. Temperatura se bo nekoliko povišala.
Zagrebška: oblačno, temperatur« neko. liko višje.
Dunajska; Zaenkrat še pretežno jgsoo in toplo z osvežujočimi vetrovi. Lepo vreme za nedeljo še ni gotovo.
kralj Peter IL in kra
v Ljubljani
Obiskala sta kraljeviča Andreja in opravila nakupe - Ljubljančani so ju navdušeno
pozdravljali
Ljubljana, 19. avgusta
Ni dneva, da ne bi mali rekonvale-scent princ Andrej po srečno presiali operaciji slepiča ne bil deležen obiska svojih najdražjih z Bleda. Po včerajšnjem popoldanskem obisku Nj. Vel. kraljice Marije sta danes opoldne razveselila svojega najmlajšega bratca Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Elegantni dvorni avto je pribrzel pred 11. uro po G os posveti ski cesti in Ljubljančani so brž spoznali visoke goste. Dvorni avto je bil odprt in spremljali so ga trije drugi avtomobili.
Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljevič
Tomislav sta pred uro obiska izkoristila čas za nekatere nakupe. Tako sta predvsem izstopila na Tyrsevi cesti pred Baragovo trgovino. Množica se je brž zbrala pred Nebotičnikom in je gromko pozdravljala mladega vladarja in kraljeviča. Znana je velika ljubezen Nj. Vel. kralja Petra 77. kakor tudi obeh kraljevičev do tehnike. Tako sta se kralj in kraljevič pri Baragi zlasti zanimala za posamezne specialitete v tehnični in papirni stroki. Pomudila sta se v Baragovi trgovini skoraj pol ure in sta tudi nakupila več stvari. Ko sta Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljevič Tomislav zapuščala trgovino, sta stopala skozi gost špalir do avtomobila, burno pozdravljena od množice, med katero je bilo zlasti tudi mnogo mladine. S svojim angleškim učiteljem sta nato zasedla avto, ki je krenil po Prešernovi ulici skozi nadaljnji špalir pozdravljajočih Ljubljančanov proti Mestnemu trgu.
Avto se je znova ustavil pred Kri-sperjevo veletrgovino, kjer sta se Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljevič Tomislav namenila nakupiti nekatera lična darila, da z njimi razveselita svojega dragega bratca Andreja. Predvsem sta izbrala Matador, stroj za sestavljanje, pištolico in srčkan avtomobilček na avtomatičen pogon. Ves Mestni trg je bil kmalu poln ljudi, ki so kljub pripeki vztrajali ves čas in z glasnim vzklikanjem dajati duška svoji privrženosti in ljubezni do mladega kralja. Venomer je donel krepki sokolski pozdrav: »Zdravo, zdravo, zdravo!«
Kralj Peter II. in kraljevič Tomislav sta se mudila v Krisperjevi trgovini pol ure, saj sta izkoristila priliko, da spoznata mnogotere tehnične novosti, ki so jima jih ustrežljivi uslužbenci brž razkazali. Nekaj pred poldansko uro sta visoka gosta zapustila trgovin no. Ko sta se spet pojavila v avtu, je razigrana množica oba pozdravljala z vzkliki: »Zdravo!« Dvorni avto je od-brzel proti Leonišču in tudi na tej poti sta bila oba mlada predstavnika vladarske hiše toplo pozdravljena.
Nj. Vis. kraljevič Andrej se je seveda močno razveselil obiska svojih dveh bratov, ki sta mu takoj izročila darila in mu poželela, da bi čim prej okreval in ju spet razveseljeval na Bledu s svojo ljubeznivo živahnostjo. Po prisrč-
nem razgovoru sta se Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljevič Tomislav poslovila, avtomobili so odbrzeli brez postanka nazaj na Gorenjsko.
Tik pred kraljevskim obiskom se je Nj. Vis. kraljeviču Andreju poklonilo majhno odposlanstvo Belo-modre knjižnice TKD Atene. Pod vodstvom knjižničarke Ruše Mahkotove sta kraljeviču Andreju kot članu in pokrovitelju Belo-modre knjižnice prinesla fantka Branko Kos in Marko Lajovic znano mladinsko knjigo Marije Jezen nikove »Beli bratec«, ki se odlikuje poleg prikupne vsebine z ličnimi ilustracijami Hinka Smrekarja. Poleg knjige sta fantka prinesla v Leonišče tudi cvetja in oboje je kraljeviča Andreja močno razveselilo.
Smrtna nesreča pod vrhom Triglava
Ponesrečil se je neki starejši slovenski planinar
Mojstrana, 19. avgusta.
Tik pod vrhom Triglava se je danes dopoldne ob % 10. primerila smrtna nesreča, o kateri pa ob uri, ko vam to poročamo (ob 18.), še niso znane vse podrobnosti.
Popoldne je s Triglava prihitel neki nemški planinar, ki je bil priča dogodka, a se je moral popoldne že vrniti z vlakom domov v Nemčijo. Pripovedoval je, da je bil v družbi šestih turistov, deloma Nemcev, deloma Slovencev, ki so davi zarana naskočili Triglav. Seznanili so se šele na poti. Šli so po Tominškovi poti in so vstopili v steno. Pri vrhu, tam, kjer je pred leti padel nemški turist Müller, je danes ob % 10. izpodrsnilo nekemu starejšemu slovenskemu planinar ju. Nemški
planinec pravi, da je bilo ponesrečencu že kakih 70 let in je sploh občudoval njegov pogum, da je tvegal pohod na Triglav. V razburjenosti Nemec ni mogel povedati podrobnosti o nesreči, ni si zapomnil ponesrečenčevega imena in tudi ni utegnil navesti, kako se je nesreča primerila. Vseh pet tovarišev se je lotilo reševanja, a Nemec, ki je prihitel v Mojstrano, se je moral zaradi nujnega odhoda posloviti, preden so ponesrečenca mogli spraviti na varno.
Takoj po tem obvestilu je bila alarmirana reševalna ekspedicija, ki je pod vodstvom Jožeta Čopa in dr. Mihe Potočnika krenila v Vrata, da čimprej spravi ponesrečenca iz brezna.
Zaradi uboja sokolskega načelnika v Vitanju
je stal ubijalec Žalnik včeraj pred celjskimi sodniki
Celje, 19. avgusta.
Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali danes 26-letni klobučar ski pomočnik Josip Zalnik, 21 letni delavec Jakob Dežman in 211etni čevljar Ivan Štruc iz Vitanja, prvi zaradi uboja in prestopka zoper osebno prostost in varnost, Dežman in Štruc pa zaradi prestopka zoper osebno prostost in varnost.
Vsi trije obdolženci so 10. julija zvečer popivali v Vitanju. Ko so srečali okrog polnoči na cesti nočnega čuvaja in načelnika vitanjskega sokolskega društva Vili j a Purga, jih je Purg prijazno pozdravil. Zalnik pa je stopil v Purgu in ga osorno vprašal, zakaj ga je naznanil sreskemu načelstvu in mu pripomogel do 4 dni zapora. Po teh besedah je prisolil Purgu krepko zaušnico, ki mu jo je Purg po pravici vrnil. Zalar pa je udarjal Purga še dalje, nato po potegnil svoj štilet in zadel s prvim zamahom Purga v levi komolec, z drugim pa naravnost v srce. Purg se je opotekel še nekaj korakov, nato pa se je zgrudil in izdihnil.
Zalnik je bil tudi obtožen, da je v isti noči z nožem v roki prisilil Antona Pun-
Pokojni Vflko Purg
gartnika v Vitanju, da ga je spremil spat na neki kozolec in ga tam stražil. Zalnik in Dežman sta se pred ubojem in po zločinu dogovorila, da bosta napadla vi tan j -ske orožnike in preprečila aretacijo.
Zalnik, ki je priznal svoj zločin, je bil obsojen na 8 let in pol robije. Dežman na 2 meseca in 15 dni strogega zapora, Štruc pa je bil oproščen.
Samomor, ki je razburil ves Maribor
Uganka tragične smrti za Kalvarijo rešena
Maribor, 19. avgusta.
V ranih dopoldanskih urah se je razširila po Mariboru novica, da so našli za Kalvarijo mrtvega mlajšega moškega. V zvezi s to najdbo so krožile po mestu najrazličnejše domneve glede tega, ali gre za umor ali pa za samomor.
Mrtvega moškega z rano nad desnim očesom je prvi videl neki mariborski brivec, ko so je šel davi ob petih sprehajat po Kalvariji. Truplo je ležalo kakšnih 50 korakov nad mostičkom, preko katerega vodi pot na Kalvarijo. Ležal je z glavo ob nasipu navzdol in sicer na hrbtu. Do-tični brivec je o najdbi takoj obvestil policijo, oziroma orožnike. Državno tožilstvo je odredilo komisijski ogled na mestu
najdbe. V komisiji so bili prvi državni tožilec dr. Zorjan, sodni zdravnik dr. Ju-rečko in preiskovalni sodnik dr. Rebula. Komisija je ugotovila rano nad desnim očesom. Razen tega je našla pod truplom browning kalibra 6.35 mm. V bližini trupla, vendar že na pešpoti, je ležal naboj, ki je očividno odpovedal, ker je bil poln. Na browningu je bilo spoznati, da je pri poslednjem strelu odpovedal. Ob truplu je bilo precej krvi. V jopiču so našli že uporabljeno vstopnico za Grajski kino za sinočnjo predstavo ob % 21. Ugotovili so identiteto na podlagi bratove izpovedi na kraju samem. Mrtvec je 181etni Rudolf Majcen, sin šolskega sluge na I. dekliški meščanski šoli. Pokojni je prakticiral v
Hutterjevi tekstilni tvorntd h» hI moral v kratkem oditi ▼ tekstilno šolo ▼ Le-skovcu.
Komisija si ob priliki komisijskega ogleda ni mogla povsem pojasniti vzroka pokojnikove smrti. So okoliščine, ki govorijo za samomor. So pa tudi okoliščine, po katerih bi mogli na prvi pogled domnevati, da gre za zločin. Čudno je predvsem to, da je browning ležal pod truplom in da je zmanjkala zapestna ura, ki jo je pokojni Rudolf Majcen vedno nosil na levici. Denarnica je bila prazna.
Popoldne Je bfta t natvaBnld na mestnem pokopališču na Pobrežju obdukcija, ki jo je izvršil sodni zdravnik dr. Jurečko ▼ nazočnosti državnega tožilca dr. Zorja-na in preiskovalnega sodnika dr. Rebule. Obdukcija je pokazala, da gre za samomor. Našli so kroglo v možganih. Zaradi majhnega kalibra projektil ni izstopil in je obtičal na levi strani lobanje. Krogla je iste vrste kakor v samokresu. Vzrok obupnega dejanja še ni znan. Pokojni Majcen je bil za svoja leta precej močan fant, visok 180 cm.
Vrhniški vlak je prerezal motociklista
Spet katastrofa na križižču pri Drenovem gričtj
Drenov grič, 19. avgusta Potniki, ki so se pripeljali danes ob 13. uri z vrhniškim vlakom v Ljubljano, so pripovedovali o strašni nesreči, ki se je pripetila na Drenovem griču. Tam je vlak podrl nekega motociklista in ga dobesedno prerezal na dvoje. O nesreči smo izvedeli naslednje:
Po vrhniški cesti se je peljal neki moto-ciklist. Na ovinku pri Drenovem griču, kjer je križišče, zapira razgled hiša, zato vozač ni mogel videti vlaka, ki je prav tedaj privozil do križišča ceste in proge. Na
tem zloglasnem ovinku so se že večkrat
dogajale nesreče; tu je tudi pred nekaj leti treščil vlak ob avtobus. Vlakovodja, ki je videl, da bo moralo priti do usodne nesreče, je hotel zavreti vlak, a je bilo že prepozno. Vlak je naletel na motociklista in ga prerezal. Baje je pokojnik neki Ivan Kucler iz Velike Ligojne. Nesreča je globoko pretresla vse potnike, ki so se s tem vlakom vozili proti Ljubljani. Obenem je pa nov opomin, da je treba usodno križišče zavarovati z zapornicami.
Sokoli, v Kočevje!
Bratje, sestre, naraščaji
Na letošnjem obrambnem zboru v maju v Ljubljani smo svečano obljubili, da bomo v našem bodočem delu skrbno pazili. kje je naš narod ogrožen. Izdali smo geslo: Sokol bo na prvem mestu pri narodno-obrambnem delu posebno na izpostavljenih točkah.
To obljubo smo obnovili, ko smo videli na zletu v Pragi, kako je ves češkostovaški narod branil in ubranil svojo domovino, ker je v Tyrševi misli od vsega začetka videl to zapoved in jo skozi 75 let vestno izpoln jeval.
V	preteklih nedeljah so žarele rdeče srajce v sokolskih gnezdih vzdolž naše zapadne meje ter dale narodu novega poguma, da gradi, zgradi, brani in ubrani svojo domovino posebno na tej meji, ki je meja vseh Slovencev, Jugoslovanov in Slovanov.
Za nedeljo 21. avgusta nas kličejo bratje in sestre v Kočevje. Pred 30 leti, v dobi sokolskega preporoda so si spletli svoje gnezdo v najbolj narodno-ogroženem kraju v Sloveniji ter junaško vztrajali v težki borbi. Ne služi v čast narodu, niti državi, še manj pa sokolstvu, da društvo v 20 letih državne samostojnosti ni dobilo svojega lastnega sokolskega doma. Letos so bratje in sestre s svojim lastnim delom spremenili svoje gnezdo v trdnjavo, vedoč, da bodo le za trdnim branikom tabora vzdržali vsak nov pritisk. Sredi tega sokolskega dela kličejo nas. ki nismo stalno čutili teh skrbi in pritiska, ker ga nismo želeli čuti-
„Slovenski dom" obsojen zaradi klevete dramaturga Vidmarja
Ljubljana. 19. avgusta
Na zasebno tožbo dramaturga Josipa Vidmarja po zastopniku odvetniku dr. Ja-šketu se je vršila danes dopoldne tiskovna pravda pred tiskovnim senatom pod predsedstvom s. o. s. Breliha proti odgovornemu uredniku »Slovenskega doma« zaradi žalitve in klevete, ker je v zvezi z recenzijo nekega filma med drugim objavil v neki februarski številki, da se kvante v omenjenem filmu še zdaleč ne dajo primerjati s svinjstvi, ki jih ustvarja progresivna umetnost v ljubljanski drami »pod dramaturško taktirko salonskega krasnoslovca gospoda Vidmarja«.
Iz zagovora v preiskavi je postalo jasno, da je anonimni pisec recenzije razumel pod »svinjstvi« uprizoritev »Svedrovcev« in »Beraške opere« v režiji inž. arh Stupice in obdolžil odgovornosti za besedilo in način uprizoritve dramaturga Jožeta Vidmarja. Za čudo je »Slovenski dom« s tako oceno teh uprizoritev prišel na dan šele nekaj mesecev po premierah. medtem ko je ob premierah samih prinesel pravtako ugodne kritike kakor drugi naši listi. Iz tega je mogel tožitelj sklepati, da recenzentu ni bilo toliko za stvarno utemeljeno kritiko, temveč bolj za udarec, namenjen predvsem tožiteljevi osebi.
V	svojem zagovoru se obdolženi odgovorni urednik, ki ga je zastopal odvetnik dr. Stare, ni spustil v dokazovanje resničnosti iznešene grobe trditve, temveč se je
ti. ker se z brati in sestrami v Kočev/u nismo čutili eno. prepuščajoč jih usodi.
Na obrambnem zboru smo tekli: »Oče, ki ne brani svojega otroka, ni oče. Mati, ki nima ljubezni do sina. ni mati. in niso brat je in sestre, ki obračajo hi bet od svojega brata, in narod, ki ne brani svoje zemlje in sax>je kulture, ni narod.« Mi pa ho-čemo biti narod, zato gremo v nedeljo V Kočevje!
Ali je kdo v naših vrstah, ki ima tega dne čas in skromna sredstva za vožnjo in hrano, ki bi vsaj tega dne ne hotel obiskati tega našega bolečega kotička, kamor romajo sovražniki našega naroda sleherni dan. skozi vse leto. Ali imamo v naših vrstah brate in sestre, ki bi v 20. letih niti dneva ne hoteli preživeti v družbi z junaškimi Sokoli in Sokolicami iz Kočevja, Ko-privnika. Mozlja, Novih sel in Stare cerkve, ki bodo tega dne vsi zbrani v Kočevju? Saj jih bomo potem spet prepustili samim sebi. kakor smo jih prepustili po prvem župnem zletu, ki je bil leta 1919. v Kočevju. Vsaj enkrat jim pokažimo sokolsko srce, da se bodo ob pogledu na legije sokolskih rdečih srajc okrepili za novo junaško borbo, ki jo bojujejo zase, za nas vse. Ne, takih sester in bratov ljubljanska sokolska župa nima več! Zato gremo v nedeljo vsi Sokoli v Kočevje po zapovedi srca in narodne vesti, kateri se nihče ne more odreči.
Zdravol
Župno načelništvo.
podal na široko polje razpravljanja o vrednostih uprizorjenih del in na naloge, ki jih mora izpolnjevati naša drama kot edina slovenska kulturna ustanova te vrste. V zagovoru glede tožitelja. ki je bil napaden direktno in imenoma, pa se je zadovoljil s trditvijo, da iznešeni očitek ne vsebuje nobene žalitve niti klevete na račun tožitelja in da piscu inkriminiranega članka niti v zavest ni prišlo, da bi ga bil mogel z izr nešenimi trditvami žaliti.
Drugačnega mnenja je bil tiskovni senat, ki je izrekel sodbo zaradi prestopka klevete na 420 din denarne kazni in 500 din materialne odškodnine zasebnemu tožite-Iju. Obsojenec mora nadalje plačati stroške postopanja, stroške eventualne izvršitve kazni in 500 din povprečnine po pra-vomočnosti sodbe pa mora objaviti na vidnem mestu svojega lista dispozitivni del sodbe. Branilec obtoženega je prijavil pri-ziv in revizijo.
USODNA LUČ
S povezano glavo vstopi star kmet v krčmo.
—	Kaj se vam je pa pripetilo, oče? ga vprašajo gostje.
—	Snoči sem se vozil s svojo kobilico proti domu. Naenkrat sem opazil pred seboj na desni luč. Zavrnil sem na levo, pa glej i tam je bila luč. Najbolje bo po sredi, sem si mislil in zavozil tja.
—	No, pa potem?
—	Potem?... Kako vraga sem mogel vedeti, da sta bili obe lampi na istem avtomobilu, vrag naj ga vzame...
V mestu, ki je en sam muzej
Trogir, sredi avgusta
Nobenih velikih obiskov ni v kaštelanski zaliv. Takšne pomorske pošasti, kakršna je angleška križarka »Warspite«, daleč pred splitskim pristanom vržejo sidra. Velike potniške parnike vidimo iz Kastel a Starega le skozi odprtino med rtoma Marjana in čiova, a velike tovorne ladje se le tu in tam prizibljejo da Solina, da natovorijo težke tone cementa.
No, časih se pa že pokaže tudi kaj svojevrstnega. Morda vsaj nevarna preganjalka tihotapcev, s strojnicami in ličnimi topiči in z žarometi opremljena ladja, ki se diči s slavnim imenom »Oplenac«. Ali pa se celo zgodi, da je kaštelanski zaliv počaščen z nenadnim pomorskim praznikom: lepega jutra so v zalivu zasidrane naše štiri podmornice in nekaj dalje od njih nosilec avi-jonov, ponosni »Zmaj«. V čolnih in sando-linah okrožamo te skrivnostne in nevarne zveri in radovedni čakamo večera, da bomo priče živahnega signaliziranja pa majhnih ponočnih letalskih manevrov, ko tipajo reflektorji z dolgimi prameni zelene svetlobe za črnimi brnečimi ptiči, ki so tu m tam vdeti kakor padajoče zvezde. Jadrnice iz ubožnih ribiških, vasi na otoku, čiovu in Sot-
ti pridrstjo včasih tiho in pohlevno v zaliv in pristanejo ob dolgem pomolu v Kašte*u Novem, Nekaj minut nato doni po vasi in ce stah zategli, visoki glas starega, vedno malce nasekanega vaškega klicarja, vse še po starem običaju iz srednjega veka:
— U portu. . . palamidi, cipli, lign ji ...
Potrudite se, draga soseda, po sveže ribe ali pa izberite kozjih kož ali volne ali celo. . . sina. Razumite prav. sina pomeni sena.
Ladja, ki je najzvestejša sprehajalka in potovalka po kaštelskem zalivu, se pa imenuje »Kvarner«. Trikrat se sleherni dan na poti iz Trogira v Split in obratno, dotak ne Kaštelov. In če ste se (z returko za celih 6 din) iz dolgega časa namenili popoldne v Split ali v Trogir, bosta dve uri presledka kar dovolj, da naberete nekaj novih vtisov ali nakupite kaj lepega in koristnega.
Kaštelanski zaliv se proti Divuljam naglo zožuje kakor jezero in na koncu se blestijo beli obrisi starinskega Trogira z vitkim zvonikom slavne katedrale. Kadarkoli zaplavam v Kaštelih tako daleč ven na morje, da ugledam sihueto tega starinskega mesteca, vselej me 8 čudno silo vabi k sebi.
Na kratki poti v Trogir so vsi potniki na ladji nenavadno zavzeti. Tu v samoti izven Kaštelov je krasna dolga peščina Resnik, kjer se bo nekoč mogoče razvilo čisto novo letoviščarsko življenje. Tamle je gmajna, ki jo je kupil ljubljanski oblastni odbor JS, da bo zgradil svoj obmorski dom. Divulje so nenavadno živahna in pestra oaza. Radovedni motrimo letalske lope in številna poslopja, kjer je poleg delavnic in stano-vališč poskrbljeno tudi za različno zabavo naših pomorskih letalcev, žandar stopa po trdem betonu pristanišča, nobenemu civilistu ni dovoljeno izstopiti, tabla na ladji svari domačine kakor tujce, naj pred Di-vuljami kar lepo odložijo svoje fotografske aparate. Pločevinasti baloni kažejo ladji pot ob plitvini proti Trogiru. Velika palača monopola, kjer zbirajo tobak iz vse srednje Dalmacije, potem skromno kopališče, na desni plodna polja. Most, ki veže Trogir s čiovim, se razpne nad nami in ladja zdrsi pred Trogir. ki stoji pred nami s svojo edinstveno, nemo in vendar tako zgovorno starinsko fasado.
Nemci imajo svoj Rottenburg, srednjeveško mestece, kjer ne smejo gradbeniki niti kamna premakniti brez pristojnega oblastva. Naš Rottenburg, mestece, ki je v celoti en sam muzej, je Trogir. Le s to razliko, da bi marsikatero rano, ki sta jo zasekala čas in lenoba, bilo treba zaceHti s prevdarno roko. Od same slave nikdo ne more živeti, niti Trogir ne, a poleg običajnega tujskega prometa se letoviščarstvo v tem krasnem, od prirode in zgodovine ob-lagodarjenem kraju ne bo razvilo, če ne bo Trogir dobil vsaj vodovoda, kakor ga ima po zaslugi Divulj vsa ostala kaštelanska riviera.
Grški kolonisti, ki so s smelostjo današnjih Lindberghov in Corriganov jadrali v Neznano, gnani od morske struje, ki venomer hiteva od Sredozemlja navzgor med
našim otočjem, so z bistrim pogledom zna,-li izbrati najlepše postojanke. Od teh je bil Tragurion gotovo med najlepšimi. Samo te smole so bili deležni grški kožarji, da so jih izza hribovja, ki varuje plodno zemljo pred vpadi strupenih vetrov, venomer nadlegovali divji Iliri. Zaman so trogirski kolonisti prosili svojo domovino za pomoč. Oslabljena v meščanskih vojnah je Grčija morala prepustiti zaščito nad kolonisti po Jad-dranskem otočju mogočnemu Rimu. Naval rimskega brodovja in legij je stri prvi odpor ilirskih plemen. Vendar je potem minilo še 100 let, preden so bile končane poslednje borbe z bojevitimi Iliri, nakar je poleg drugih dalmatinskih mest zacvetel tudi Trogir v varstvu in trgovstvu rimskega imperija. Hrvatskim knezom, katerih prvotno prestolnico Bihač najdeš nedaleč odtod, je Trogir sicer plačeval letni davek, vendar pa se je priznaval pod bizantinsko oblast. Nesloga med narodom in na hrvatskem kraljevskem dvoru je vrgla Dalmacijo Benečanom v naročje. Nekaj časa je bil Trogir še pod madžarsko oblastjo, dokler niso v trinajstem stoletju zavladali bribirski knezi.
Pod Knezi šubici so se Trogirani tepli s temi in onimi sovražniki, a vojne vihre niso ovirale njihove podjetnosti. Trogir je dobil krasne palače, zrasla je katedrala, ki ji je domači umetnik Radovan izklesal postal, edinstveno umetnino v naši državi. Trinajsto in štirinajsto stoletje, ki sta tudi sicer bili najplodnejši za napredek Trogira, sta dali našemu Jadranu mesto, ki mu pritiče svojstven sloves. Danes ko nam je Trogir vsaj še v glavnem ohranjen, kakršen je bil v svoji najslavnejši dobi, lahko pozabimo poznejšo nevšečnost: da je bil nekoč od Ladislava Napuljskega kratkomalo z vsemi drugimi dalmatinskimi mesti prodan Benečanom, katerim je podlegel šele po dolgih borbah, KMet «e > fe~titaagatfft« JM**
mi umetninami pozne gotike in renesanse. Kneževa (danes občinska) palača in loža, kjer je zasedal senat, nam pričata, da je Trogir pod beneško nadvlado užival mnogo samostojnosti. Toda z uničenjem svobodne trgovine sta kmalu prenehali blagostanje trogirskih plemičev in plodovitost domačih umetnikov. V hudih borbah s Turki so se odlikovili trogirski junaki. Nekoč poz-zneje, ko je pod Napoleonom propadla moč beneške republike, je bila Trogirska »pijača« priča tegale žalostnega dogodka: razbrzdana dalmatinska soldateska je polovila celo vrsto preočitnih prijateljev francoske republike in jim vpričo njihovih svojcev posekala glave. Šele Francozi so leta 1805. prinesli v Dalmacijo mir in red. V devetih letih je francoska uprava storila tod, kakor pri nas, toliko dobrega, da prav lahko verjamemo stari anekdoti o cesarju Froncu, ki je nekoč obiskal Dalmacijo in je po ogledu cest in mostov, šol in drugih zgradb prav po dunajsko vzdihnil »škoda, škoda, da niso Francozi kaj dalje časa tu ostalih Tam za košato, zares mogočno beneško trdnjavo Kamerlengom stoji lična glorieta šestih stebričev, odkoder se je maršal Marmont, guverner Ilirije, razgledoval po Sal-danskem zalivu in okolici in od tod je nemara sprejemal defile svoje vojske. Danea tod mladina bije žogo in dviga prah ob hu-ronskem podžiganju malih kibicev, ki so posedli po starinskem zidovju. Zvečer, kö vabi sirena ladje k vrnitvi, ge iz ozkih ulio stekajo na prostrani trg ob pristanišču domačini in tujci. Gruče prihitijo čez most iz naselja (Sova, kjer so hladne kleti s polnimi sodi dobre kaplje. Za dvajset dinarje* si je takšna družba v kleti pri Slajetu privoščila majhno veselico. Potem ae pa nei čudimo, da ji» na ladji »Kvarnert mnoga» petja in ljubezni, kadar ae t mesečini vrača j* Trogir*.	*

MANO TERME
llllllll IlItllilllllllttilllllUIHIIIIIIIH!
Muljno kopališče pri Padrn. Artritis, protm, reuma.
TERMAL-HOTEL MENEGOLLI
(Zd-rarilni vrelec „Qu i s isana") Lepe, velike sobe, modern komfor' izborna kuhinja. Zdravljenfe v hiši. Pension 20 — 27 lir
ZDRAVILIŠKI ZAVOD CASINO NUOVO
Vrelec „Monti rone" 87 stopinj Celzija. Kodbmski pension. Vse leto odprto
Vodja E. Perez.
Domače vesti
*	Spomenik kralja Petra I. v Glini.
Pred 60 leti so avstrijski orožniki preiskali vso okolico Gline in Petrinje, da bi našli četnika Petra Mrkonjiča, poznejšega kralja Petra, ki je zbiral borce po Kordunu in Bani ji. še danes vedo stari ljudje mnogo povedati o četevanju Petra Mrkonjiča in o njegovih pomočnikih. Spomin velikega kralja in junaškega borca tosti zdaj lep spomenik sredi Gline.
*	Počastitev spomina vojnih žrtev vla-seniškega sreza. V začetku svetovne vojne je manjši oddelek srbske vojske inčet-nikev preko Drine prišel v Bosno in zasedel važnejše točke: Vrščič, Pomol in Ru-povo brdo v vlaseniškem srezu. Te srbske vojake in četnike so 4. septembra 1914. napadli dosti močnejši oddelki avstrijske voj-ske in pri umiku je padlo 26 srbskih vojakov in četnikev Ko so s? srbski bojevniki umaknili preko Drine, se je avstrijska soldateska znašala nad prebivalstvom in pri tem divjanju je padlo mnogo nedolžnih žrtev. Srbske vojake in četnike iin tndi masakrirane civiliste so pokopali na Rupovem brdu in v Pomolu. Po zaslugi derventske občine je v Pomolu urejena skupna grobnica teh vojnih žrtev in 4. septembra ob 241etnici krvavih dogodkov bo slovesna blagoslovitev grobnice in spomenika.
Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josef ovo« grenčico, ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 15. -ȣ>.
+ Odkritje spomenika padlim vojakom v Bofni pri Gornjem gradu. V mali vasici Bočni bo 21. t. m. pomembno slavje. Agil-no pevsko društvo je s požrtvovalnim delom omogočilo postavitev spomenika svojim rojakom, ki so padli v svetovni vojni. Spomenik je uspelo delo ak. kiparja Zdenka Kalina. Predstavlja ranjenega vojaka, postavljenega v odprto kapelo. Prijatelji naše lepe zemlje, ne zamudite prilike in pohi_ t ite 21. t. m. v idilično Bočno!
*	Počastitev spomina pisateljice Anike Planinske -Wambrechtsamer. Kakor smo že nekajkrat opozarjali, bo gasilska četa na Planini pri Sevnici jutri v nedeljo počastila spomin pisateljice Anike Wambrechtsamer ob obletnici njene smrti. Ob % 9. bo sprejem gostov, ob 9. poklonitev na grobu pisateljice, ob 11. po maši pa odkritje spominske plošče na njeni rojstni hiši. Ob 15. bodo na trgu uprizorili njeno igro »Za staro pravdo«, pri kateri bo sodelovalo nad 100 igralcev. Spomin- ' ska prireditev bo združena z župnim zletom šmarske gasilske župe. Pri vseh vlakih zjutraj bodo na razpolago avtomobili na postajah v St. Jurju in Sevnici.
*	Poljski visokošolci na počitnicah v Jugoslaviji. Akademska sekcija poljsko.jugo-slovenske lige je v zadnjih letih organizi» ra.la skupno s poljsko akademsko zvezo za mednarodno zbližanje izmenjavo visokošolskega dijaStva s podporo centralne uprave in pristojnih oblasti. Tako se letos mudi (O jugoslovenskih vieokošolcev na Poljskem, v Jugoslaviji pa 65 Poljakov. Ti dijaki so bili zadnje tedne pri nas v praksi in eo prejet-mali plačo po 1.200 din in več na mesec. Poslednja dva tedna imajo prosto in potujejo po drŽavi. Poljski dijaki bodo v krat» kem krenili na Oplenac in bodo položili venec na grob kralja Aleksandra. Koncem avgusta odpotujejo nazaj na Poljsko.
*	eFstival pevskih društev Južne Srbije bo v Skoplju 26. oktobra na dan osvobojenja Skoplja. Veliko prireditev organizira vardarska pevska župa »Mokra-njac«. Udeležbo so prijavila vsa. pevska društva Južne Srbije, sodelovale pa bodo tudi nekatere pevske organizacije iz drugih pokrajin. Po dosedanjih prijavah sodeč. se bo festivala udeležilo nad 2.000 pevcev.
*	Mednarodni Kongres za zgodovino medicine bo, kakor smo že poročali, zasedal v začetku septembra v Zagrebu, Beogradu in Dubrovniku. To je že 11. kongres, ki ga prireja mednarodno združenje za proučevanja zgodovine medicine. V naši državi bo kongres zasedal zaradi tega, ker je pri nas mnogo dragocenega gradiva in važnih spomenikov za zgodovino medicine. Sprejem kongr- sistov bo 3. septembra v Zagrebu. Dcslej se je glavnemu kongresnemu odboru v Zagr bu prijavilo že okrog 120 udeležencev. Med zadnjimi so se prijavili Halil Bey kot predstavnik egiptske vlade, dr. Ali Mihal iz Valone kot predstavnik albanske uprave, Orsay Temkin, asistent baltimorske univerze ter več predstavnikov zapadnih narodov. Kongresisti bedo v Beogradu prisostvovali proslavam kraljevega rojstnega dne, obiskali bodQ Avalo in Oplenac, po Dunavu se bodo peljali do Sm dereza, z železnico pa v Skoplje. V Dubrovniku bo kongres z3ključen in kongresisti bodo obiskali Lokrum in Cavtat. kjer je bilo starodavno Eskulapovo svetišče.
*	Katedra za turiz m se ustanavlja z novim šolskim ietom na visoki komercialni šoli v Zagrebu. Poverjena je prof dr. Lamerju, znanemu ekonomskemu teoretiku, ki je izpopolnil svoje študije v Wa-shingtonu. Uvedba te katedre je uspeh odbora za turizem, ki je predlagal, naj se uvede turizem kot učni pr dmet na vseh naših višjih in nižjih komercialnih šolah.
*	Znamenitosti Splita na svetovni razstavi v Ameriki. Prihodnje leto bodo v New Yorku priredili svetovno razstavo, ki bo še večja, kakor j? bila v Parizu. Pri tej razstavi bo sodelovala tudi naša država, ki ima že rezerviran prostor za svoj paviljon. Turistična zveza v Splitu že skrbno zbira material za to razstavo. Razstavljene bodo tudi kopije raznih zgodovinskih spomenikov Splita in drugih dalmatinskih krajev.
za vlaganje sočivja znamke »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo so č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, Nebotičnik in židovska ul.; Maribor, Gosposka 33.
* Načrti za nov0 poslopje etnografske, ga muzeja v Beogradu. Te dni je komisija, ki je razpisala načrte za nov0 poslopje beograjskega etnografskega muzeja, zaključila svoje delo in ocenila predložene načrte. Prvo nagrado v znesku 25.000 din so dobili trije arhitekti iz Zagreba, drugo nagrado pa si delita dva arhitekta iz Sarajeva. Novo veliko muzejsko poslopje bodo začeli gradita že letos in bosta v njem nameščena etnografski muzej in Muzej srbske zemlje. Nagrajeni načrti so zdaj v Beogradu razstavljeni.
+ Iznajdljivost mladega Litijana. 171etni Litijan Ivo Janežič je zaposlen kot tovarniški deiavec v Kranju. V prostem času ee rad peča z ročnimi deli. Ker je bil svoje dni marljiv član litijskih gozdovnikov, je izdelal v Kranju čoln iz smrekovega lubja. Na žagi so mu dali potrebno lubje, Ivo si je kupil le žice in žebljičkov za 8 din. Potem je izdelal prav Učen kajak. V nedeijo si je nabasal v vrečico prigrizek, pa je odrinil ob štirih zjutraj po Savi. Ves dan je veslal in vmes po malem počival in užival lepoto reke Save. Proti večeru se je pribli» žal Litiji in je pristal prisrčno pozdravljen ob predilniških stavbah. Mlado in staro ei je hodilo ogledovat čoln, podoben onim v džungli. Pred odhodom je poklonil čoln prijatelju, ki zdaj križari po valovih. Ivo pa je te dni izdelal že drugi čoln in sicer iz 6t,resne lepenke. Nadalje pripravlja jadralno letalo.
* Himen. V Rušah se je poročil zdravnik in agilni sokolski delavec g. dr. Adolf Zoreč z gdčno. Zoro Stani j evo iz znane ruške narodne obitelji. — V starokato-liški cerkvi v Mariboru pa so se te dni poročili usnjar Martin Smid in posestnica Zofija Sonc ter zidar Ludvik Krajnc in zasebnica Justina Krtelj. — Belo srečno!
ŽREBANJE 5- RAZREDA 36. KOLA
DNE 17. AVGUSTA 1938.
Din 1.000.— št- 5807, 5871, 5885, 10864, 15789, 24870, 24883, 33055, 33063, 46136, 59672, 59695, 62051, 62055, 62092, 95741,
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
♦	Edinicam ZKD. Vse svoje edlniee vabimo, da se po svojih zastopnikih udeleže sokolskega nastopa v Kočevju, ki bo v nedeljo 21. t m. — Upravni odbor ZKD.
♦	Pedagoški tečaj za učitelje se bo vršil od 22. do 27. avgusta v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Pričetek bo v ponedeljek ob 9. Na prošnjo pedagoškega dru» štva je kr. banska uprava dovolila vsem udeležencem, da smejo ostati v Ljubljani do vključno 27. avgusta.
♦	Planinski tabor priredi Slovensko planinsko društvo v nedeljo 4. septembra na Ok reši ju v Kamniških planinah. Na predvečer bodo goreli kresovi na vrhovih naših planin. V nedeljo ob 11. uri bo sv. maša pred Frischaufovim domom na Okre-šlju, sledi nagovor predsednika SPD. popoldne pa planinska veselica. Planinski tabor bo manifestacija vseh planincev dravske banovine. Osrednje društvo SPD v Ljubljani bo organiziralo izlete planincev v soboto popoldne z vlakom v Kamnik, še tega dne v Kamniško Bistrico in v koòo na Jermanovih vratih (Kamniško sedlo), kjer bo prenočišče; zjutraj v nedeljo sestop na Okrešeli. kjer je zhor planincev. Ka. zen teh izletov priredi Osrednje društvo tudi izlet z avtobusom v nedeljo dne 4. 9. t. 1. ob 4. uri zjutraj iz Ljubljane v Lo. garsko dolino ter takoj dalje na Okrešelj do zbirališča planincev. Popoldne se vrne? jo planinci deloma preko Logarske doline, deloma nazaj preko Jermanovih vrat v Kam niško Bistrico ter z vlakom iz Kamnika nazaj v Ljubljano. Planinci se naj udeležijo tatora v čim večjem številu. Vsaka podružnica SPD bo zbirala prijave za udeležbo na taboru. Za Osrednje društvo bo zbirala prijave pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1.
Danes in naslednje dni
KONCERT
na vr tu restavracije
»ZVEZDA«
V slučaju slabega vremena v kletL
+ V domu na Krvavcu se zbero planinci v nedeljo 21. t. m. Vsi dostopi na to edinstveno razgledno postojanko so na novo markirani: Iz Cerkelj mimo Sv. Am» broža ali spodaj mimo Sangrada hodi turist tri ure do planinske postojanke. Najprimernejše je. če odpotuje turist iz Ljubljane popoldne in prispe v Dom v soboto zvečer, se dobro naspi na udobnih ležiščih planinskega doma ter krene zjutraj na bližnje vrhove okrog plan. postojanke. V nedeljo ob 11. bo maša v kapelici kraj doma. Popoldne se bo razvila prijetna planinska zabava. Oskrbnica bo skrbela za primerno prehrano in pijačo ter bo pekla tudi jan-čka. Planinci, pohitite v nedeljo na Krvavec.
+ Gg. učitelje in učiteljice, ki mi pišejo nujna pisma zaradi Zemljepisa in Zgo. dovine za 5. razred ljudskih šol (pravilno 1. razred višje narodne šole), opozarjamo, da izideta obe knjižici v prvi polovici me» seca septembra t. 1. — Janko Polflk.
»Čuvar Vašega premoženja«.
»Čuvar Vašega zdravja«. Higijenska guma	Domač proizvod
Vvseh strokov ni h trgovinah, gospod...
*	Nazadovanje nemštva v Vršcu. Prav.
kar so bili objavljeni statistični podatki o gibanju prebivalstva v Vršcu, kjer so Nemci v pretežni večini. Podatki kažejo narav» nost katastrofalno nazadovanje naravnega prirastka prebivalstva. V prvi polovici t L je bilo rojenih le 163 živih otrok, umrlo pa je 246 ljudi. Od leta 1922 število rojstev stalno pada in je do6lej nazadovalo od 800 do 300 letno.
*	»Toti list«, humoristični štirinajstdnevnik, ki izhaja v Mariboru, je na prodaj v vseh trafikah. Danes je izšla 12. številka. Cena din 1.50. Naroča se: B. Podkrajšek, Maribor, Cvetlična 12.
*	V Rim in Firenze od 6. do 9. septembra, od 6. do 9. septembra v Vipavo; od 10. do 11. septembra v Trst. Prijave sprejema do 27. t. m. in daje informacije Iz» letna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-45.
*	Polovična voznina članom združenja dijakov-vojakov dijaških čet ». 1914-15, ki ee bodo udeležili izredne skupščine svojega združenja, ki bo 4. septembra, je dovoljena. Ponust velja od 2. do 8. septembra. Enak popust je odobren za člane poljedel» skih zadrug iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili glavne skupščine zveze poljedelskih zadrug v Novem Sadu od 3. do 5. septembra. Popust velja od 30. ivgusta do 9. septembra.
PREMIERA napetega, misterijoznega kriminalnega filma »Rue de la paix 27«
TAJINSTVENA ULICA B-ta 8atot-£W,can °an™d
Tajinstvene okolnosti ob nenadni smrti lepe plesalke in vsi nadaljnji dogodki drže gledalca v napetosti ves čas filma!
Danes ob 19.15 in 21.15 ini, jutri (v nedeljo) ob 17., 19. in 21. uri. KINO UNION — TeL 22-31
*	Konjske dirke v Št. Jerneju in propo-
ricije. Iz Krškega nam pišejo: Te dni so zbudili pozornost lepaki, kj vabijo na konjske dirke v Št. Jernej. V propozioijah je navedenih 11 točk. V vseh točkah razen sedme lahko starta jo konji vseh pasem, ne glede na ptarost in kraj, sedma pa določa dirko ameriških kasačev. Vsi športniki in konj ere j ci so nad takimi propozicijami začudeni in bi radi vedeli, če je res. da lah* ko amerikanri, ki ne startajo v sedmi točki, nastopajo pri vseh ostalih točkah. Doznali smo, da se na to posebnst pripravljajo oso-bito športniki iz drugih kraiev, ki bi na ta način z lahkoto odnesli darila. Če je taka ureditev dirk umestna tn privlačnejša, dvomijo zelo mnogi, vsekakor pa bi bilo v škodo domačim konjerejcem. Propo» žici je je treba javnosti točno obrazložiti, da se ne bo. kakor preteklo leto pod enakimi okolnostmi. dogodilo to. da so pri jahalni diTki konji r. več darili dobili 80 m popusta, triletni domače reje. ki ie nikdar niso startali pa 40 m doklade. K celotni razjasnitvi pa spada tudi, da se ob« javijo vse določene nagrade, kakor je to običajno za vse slične prireditve.
+ Rodno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska cesta 15, prične 20. avsusta. Kdor želi podrobne informacije glede sprejema in vseh pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje nova ìoleka določila s slikami ki jih je zavod izdal ob svoji 351etnici obstoja.
♦	Samo še do t. oktobra nudi »Pntnik«
vsem možnost, da po najnižji ceni obiščejo Pariz s potovanjem kakršnega organizira »Putnik« vsako eoboto iz Beograda. Za® ereba in Liubliane Potovanje traja 10 dn: in udeležencem je dana priložnost, da ostanejo ves dan v Benetkah in Milanu, ostale dneve pa preživijo v Parizu in niegovi okolici. Aranžman za udeležence iz Beograda, Stare Pazove in Rume stane 1.590 din. iz Zagreba in Zidanega mosta 1.440 din iz Ljubljane in Rakeka pa 1.365 din. Poleg vožnje do Pariza in nazaj je vračunano stanovanje in malica med bivanjem v Pa» rizu. Prijave udeležbe sprejemajo biletar-nice »Putnika« 7 dni pred odhodom. V bi letarnicah »Putnika« dobiio interesenti tu* di vsa obvestila in prospekte.
r
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Božanstvena GRETA GARBO v veličaustveni üubavni drami
ANA KARENINA
Predstave ob 16-, 19.15 in 21.15 uri
1
Iz Liubliane
u— Smrt Jožeta Drenovca Včeraj je po dolgotrajni bolezni preminul v Spodnji šiški (Medvedova cesta 38) gospod Jože Drenovec, železniški uradnik v pokoju in meščan ljubljanski. Pokojnik se je že pred vojno kakor tudi po njej udejstvoval v nacionalnih vrstah. Bil je član Šišenskega Sokola, CiriLMetodove družbe, kjeT je deloval kot odbornik Drenovec je bil tudi občinski odbornik zadnjega občinskega sveta v Spodnji Šiški pred inkorporacijo. Mariji, vo je sodeloval tudi kot odbornik v okrajni organ izadji JNS v Spodnji šiški. Za za» sluge in javno delovanje — bil je več let tudi ubožni oče spod n ješ išenekega okraja — mu je občinski svet ljubljanski podelil meščanstvo. Pokoinik je bil rojen L 1861. v Trbojah pri Kranju. Pogreb se bo vršil jutri v nedeljo ob pol 15. iz Medvedove 38. k Sv. Križu. Nacionalne organizacije so izgubile e pokojnikom moža, ki bo težko na_ domestljiv. Naj mu bo večni sen v domači zemlji po trudapolnem delu lahek! Preostalim izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Odlikovanje ljubljanskih brivskih mojstrov. Ob jubileju brivske organizacije so bili odlikovani organizatorji in brivski mojstri g. Engelbert Franchetti z redom sv. Save IV. stopnje in g. Matija Podkrajšek ter Emil Navinšek z redom sv. Save V. stopnje. Za ves brivski stan našega mesta častna odlikovanja je včeraj opoldne izročil župan dr. Juro Adlešič odlikovancem z najlepšimi čestitkami. Čestitamo!
u— Slogina glasbena šola. Vpisovanje bo od 1. septembra dalje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v šolski pisarni v Pražakovi ulici št. 19. Poučuje se klavir, godala, pihala, trobila, kitaro, solope-tje. mladinsko zborovsko petje, orkestralno igro. komorno glasbo in teoretične predme» te. Gojenci imajo priliko pri internih in javnih nastopih vaditi se v sigurnosti nastopanja. Predavanje in koncerti spopolnju. jejo redni pouk in širijo gojenčevo znanje luterature in glasbene vede. Redni pouk se prične 9. septembra.
u_ Narodni tabor ▼ Mariboru. Odbor za
proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru, se iskreno zahvaljuje vsem. ki so sodelovali pri pripravah za narodni tabor v Mariboru. Vsi, ki eo prijavili svojo udeležbo in plačali 4 din za znake in izkaznice, do» be denar povrnjen znake in izkaznice pa si ohranijo za spomin. Vsi, ki so se prijavili na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, dobe denar vrnjen počenši od petka, 19. t m. v sobi vratarja, Mestni trg št 27. soba št 2. Kdor znaka in izkaznice še ni pre« jel. ita dobi ob tej priliki. Prosimo, da prijavljeni dvignejo denar najkasneje do sobote 27. t m., ker se bo s tem dnem iz» plačevanje zaključilo, preostali denar pa izročil mestnemu ubožnemu zakladu.
Vaš Sotoaparat
najkulantneje zame^ir.mo za Leico, Retino Contax ali Rolleiflc-x.
a	FOTOAPARATI
^rfVW. STALNO NA ZALOGI!
^^QjfßJ^^ Se najtopleje priporoča
Foto Tourist Lojze Šmuc
LJUBLJANA — Aleksandrova 8, ln podr. Prešernova 9 — preje trg. E. D o b r i č.
Ekskurzija akad< mikov na češko«
slovaško, vsi ki so se prijavili za ekskurzijo in so bili sprejeti, naj se zanesljivo udeleže sestanka v ponedeljek 22. t. m. ob 19. v društvenem lokalu J č lige v Kazini v U. nadstropju. Sestanek je zelo važen, ker bodo udeleženci ekskurzije dobili na njem vse potrebne podatke in navodila o potovanju. Da bo organizacija ekskurzije olajšana, prosimo, prinesite a seboj na sestanek vsaj prvo polovico stroškov. Kdor bi se s stanka ne mogel udeležiti, naj denar pošlje po polož-Dici in naj nas obvesti, da ne pride; poslali mu bomo pismene podatko in navodila. — Akademski odsek JC lige v Ljubljani, univerza.
u— Razstava v Jakopičevem paviljonu je še odprta, zaključila se bo 21. t. m., ko bo ob 11. prograniatičen govor dramatika Ivana Mraka, ki bo kot literat orisal stanje sedanje likovne umetnosti, žrebanje za 10 slik bo ob 17 uri. če se že ponašamo s kulturo, pokažimo tudi dejansko, da smo je vredni in obiščimo razstavo.
u_ Klub neodvisnih slovenskih umetnikov v Ljubljani priredi na jesenskem vele. sejmu od 1. do 12. septembra svojo Umetnostno razstavo. Sodelujejo akademski sli. karji Stane Kregar, Fran« Mihelič. Zoran Didek, Maksi m Sedej. Zoran Mušič Marij Pregelj. Miklavž Omersa in akademski kiparji Niko Pirnat. Zdenko Kalin, Karel Putrich in Franc Smrdu.
u— Povodnji mož, ki je zadnjič na Ljubljanici izostal, se to pot ne bo ustrašil nobenega vremena. Drevi bo priveslal s celo svatovščino po Ljubljanici in se bo v kopališču razvilo veselo rajanje. Stari Ljubljančani, ki bodo priče lepega svato-vanja v čolnih, bodo lahko obujali prijetne spomine, mladina pa se bo spet enkrat pošteno poveselila.
u— Na III. državni mešani meščanski šoli Ljuhljana-Moste. Bazoviška ulica, bodo 31. t. m. od 7. do 12. in od 14. do 18. poprav, ni izpiti za one učence, ki bodo vložili do 25. t m. z 10 din kolkovano prošnjo, ki je taksirana še z 10 din za vsak predmet. —1 Vpisovanje bo samo 1.. 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18. v pritličju šoL skega poslopja, soba št. 1.
u— Zatvoritev prehoda skozi Latterman-nov drevored. Zaradi prireditve jesenskega velesejma. ki bo od 1. do 12. septembra, bo prehod skozi Lattermanov drevored od spodnjega dela otroškega igrišča mimo ve« lesejmskih paviljonov proti pivovarni Union zaprt od 22. avgusta do 17. septembra.
u— Izlet v Trst z odhodom iz Ljubljane dne 27. t. m. in povratkom dne 28 t. m. priredi Zveza za tujski promet. Prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«.
Iz Goraiega grada
gg— Sokolsko društvo G°rnji grad imS svoj letni javni nastop to nedeljo ob 15* na letnem telovadišču, v primeru slabega vremena pa v Sokolskem domu. Nastopijo vsi telovadni oddelki. Po telovadbi bo zabava. Bratska sosedna društva in prijatelje sokolstva vabimo, da se naše pri-
reditvie polnoštevilno udeležijo.
★
BLED. Zvočni kino predvaja danes in Jutri film o kanadskih petorčicah »Selsld doktor« in zabavno predigro. Ód torka do četrtka predvajamo veseli film z našega, morja »Vražja žena«.
Nepozabna DOROTY L AMOUR živi in poje v eksotičnem velefilmu
KRALJICA DŽUNGLE
KINO MATICA ob 16., 19.15 In 21.15 uri
Trdi so bili boji na Kočevskem
Kočevje, 19. avgusta
Letos slavi tridesetletnico svojega obstoja ono slovensko društvo, ki je najmočneje poseglo v kulturno in narodnostno življenje kočevskih Slovencev in postalo najvidnejša organizacija Slovencev na ozemlju, kjer se mora še danes slovenski človek z vso silo boriti za svoj obstanek proti gospodarsko močnejšim. Danes je skoraj nemogoče razumeti težave, s katerimi se je moralo in še mora boriti. Enako je skoraj nemogoče pravilno oceniti uspehe, ki jih je doseglo s tihim, a vztrajnim delom med onimi, ki so sami sebi prepuščeni izgubili vsak stik s svojim narodnim občestvom in so se le premnogokrat izgubili med tujci, ki so razpolagali z vsemi moralnimi in gmotnimi sredstvi, s katerimi so odločno pritiskali na šibkega slovenskega človeka, mu nasilno odvzemali in kupovali od njega narodno zavest in slovensko ime.
Spomnimo se, kako je bilo nekoč! Imperialistično germanstvo je gradilo svoj most od Baltiškega k Jadranskemu morju in je storilo vse, da ta načrt uresniči, ter je apostolska Avstrija z neapostolskimi ared&tvi brezobzirno odstranjevala «se ost-
re, ki so oteževale to zamisel. Važna postojanka pri tem jim je bil predvsem jezikovni otok na Kočevskem. V Kočevju kot središču tega ozemlja sta delovali obe nemški najmočnejši vzgojni in hkratu tudi raznarodovalni organizaciji Siidmarka in Schulverein, ki sta slovenske Tomiče, Jakliče, Daroviče, Rožiče in druge prekršče-vali, veliko tudi s pomočjo nemških žup-nikov-matrikarjev. v Tomitsche, Jaklitsche, Roschitze, Darovitsehe in tako.
V	takih razmerah je bilo težko misliti na ustanovitev organizacije, ki bi to delo vsaj zavrla, če ne celo onemogočila. Ustanovitev nacionalne organizacije med kočevskimi Slovenci se je zdela nekaj nemogočega v času, ko je bil slovenski jezik zapostavljen ne samo pred oblastvi, marveč v vsem javnem življenju, ko je gospodarsko močni Nemec kontroliral celo to, če se slovenski materinski jezik uporablja v občevanju med seboj.
V	neposredni zvezi z ustanovitvijo Sokolskega društva v Kočevju je akcija nacionalnih akademikov, ki so skušali pomagati slovenskemu človeku na kočevskem ozemlju s tem, da bi mu nudili primerno slovensko òtivo v ljudskih knjižnicah, ki
so jih ustanavljali pc okoliških vaseh in so zanje zbirali knjige po vsem slovenskem ozemlju. Seveda pa so voditelji Kočevcev takoj spoznali nevarnost te akcije in jo popolnoma onemogočili, kar jim ni bilo pretežko, ko pa v Kočevju samem Slovenci niso imeli primerne slovenske organizacije, ki bi razdiralno delo parirala. Zato je bilo nujno, da se ustanovi v Kočevju samem močna narodna organizacija. Treba je bilo korajžno udariti v sršenje gnezdo samo, da bi se nasprotni napadi koncentrirali semkaj in bi se razbremenil slovenski živelj v podeželju, ki bi pa tudi od te osrednje organizacije v Kočevju dobival lahko vsaj moralno podporo.
V ta namen se je pred tridesetimi leti zbralo kakih 30 zavednih in navdušenih Slovencev, ki so v Kočevju ustanovili Sokolsko društvo, pri čemer so uživali polno podporo sosednih Ribničanov. Namen Sokolskega društva je bil, postati osrednja organizacija kočevskih Slovencev in prevzeti iniciativo za nacionalno delo po vsem kočevskem ozemlju. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev in silne protiakcije gospodarsko močnejših Nemcev spočetka delo društva ni moglo doseči vidnejših uspehov ter je deloma samo životarilo. Vendar je tiho vztrajanje zmagalo.
Med svetovno vojno je bil tudi kočevski
Sokol kakor ostala sokolska društva uničen ter je bil zaradi vpoklica vseh njegovih članov k vojakom brez članstva. Zato pa je po prevratu v novi svobodni državi takoj mogočno razvil svoja krila in podvojil svoje delo, kar je bilo v dnevih razsula in demoralizacije tem važnejše. Društvene vrste so se okrepile iin delo je pokazalo vidne uspehe, saj je postalo najdelavnejše slovensko društvo na Kočevskem.
Društveno delovanje pa je oviralo predvsem pomanjkanje primernih prostorov za telovadnico. Misliti je bilo treba na zgraditev lastnega doma. kajti dotlej se je morala telovadba vršiti na prostem. Šele leta 1919. je društvo dobilo dovoljenje, da sme uporabljati telovadnico v osnovni šoli, ki pa jo je istočasno uporabljala poleg osnovne šole tudi gimnazija.
Naloge, ki so jo ustanovitelji dali So-kolskemu društvu v Kočevju, naj namreč svoje delo razprede po vsem kočevskem ozemlju, se je društvo v poini meri zavedalo, ko je po kočevskem ozemlju ustanovilo celo vrsto sokolskih čet (Mozelj, Ko-privnik. Nova sela, Fara va« in Stara cerkev, ki pa se je organizirala L 1931 v samostojno društvo).
Videč, da je glavna ovira smotrnega na- i cionalnega dela na Kočevskem in v Kočev- j ju samem pomanjkanje lastneg* sfcoanufc* i
ga doma, ker so zaradi tega vse organizacije prisiljene posluževati se bolj ali manj gostoljubne ter bolj ali manj drage tuje strehe za svoje prireditve, je Sokolsko društvo, ki je ob ustanovitvi SKJ korporativ-no pristopilo, napelo vse sile, da v Kočevju zgradi prepotrebni dom. kjer naj bi se društveno delo moglo čim uspešneje vršiti. Težko je bilo misliti na to. ker pretežno večino članstva tvori mali slovenski človek, delavec in državni uradnik. Zaupajoč v požrtvovalnost svojih sokolskih pripadnikov in zaupajoč tudi v podporo najširše naše nacionalne javnosti, ki naj nima za kočevski problem predvsem lepih besed, ampak tudi dejansko pomoč, se je društvo lotilo težkega dela, da v okviru sokolske Petrove petletke zgradi v Kočevju svoj dom, kjer bodo tudi slovenske organizacije dobile gostoljubno streho. Lani so 23. junija zapele lopate na stavbišču, ko se je pričel izkop temeljev, kar je članstvo izvršilo s kulukom, letos za tridesetletnico je Sokolski dom že pod streho in se bo jubilejna prireditev že vršila v njem.
Slovenska nacionalna javnost naj se zave ob' tem jubileju, kaj je njena dolžnost in naj ne samo poseti ndeljeko sokolsko prireditev v Kočevju, ampak naj tudi sicer pomaga zgraditi dom, ki bo trdnjav« sokol-
Iz Celfa
e— tOIetnica obstoja Aerokluba v Celja. Mestni od!bor kr. jugoslovanskega Aerokluba »Naša krila« v Celju proslavlja letos lOletnico svojega obstoja. 10 let ni sicer veliko razdobje, toda za letalstvo M napreduje z naglim tempom, pomeni to lep jubilej. Da bd se ta proslava lOlet-nice izvršila čim odličnejše, je sklenil mestni odbor Aerokluba v Celju, da bo priredil v nedeljo 4. septembra velik propagandni miting v Celju. Visoko pokroviteljstvo nad to prireditvijo je blagovolil prevzeti Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Agilnemu mestnemu odboru, ki mu nače-Ijuje magister g. Andro Posavec, iskreno čestitamo k lOletnici in mu želimo čim več uspehov v bodočem udejstvovanju.
e— Sokojsko društvo Ol je. matica obvešča določene brate in sestre, Id potujejo na župne in medžupne plavalne tekme v Rogaško Slatino ,da bo zbor danes ob 15.30 pred kolodvorom v Celju. Tekmovalcem priporočamo, da vzamejo s seboj trenirke in brisače.
e— Pododbor UROtR v Celju vabi rte rezervne oficirje, ki se želijo udeležiti dveh enodnevnih vežb, ki bosta 25. in 31. t. m. v celjski garniziji, da takoj, najpozneje pa do vštetega ponedeljka 22. t. m. prijavijo svojo udeležbo tajniku pododbora tov. Franju Vrečku v cinkarni (telefon št. 28). Prijavite se v čim večjem številu! Udeležba po možnosti v uniformi, sicer v civilu.
KINO UNION. »MAČJA BRV« po zname-nitem Sudermannovem romanu.
e— Konferenca brivcev In frizerjev dravske banovine v Celju. V nedeljo 28. t. m. bo v Celju konferenca delegatov brivsko-f r z? rsk e stanovske organizacije dravske banovine v klubski sobi hotela »Evrope« v Celju. Na tej konferenci bodo obravnavali in pretresali stanovsko gospodarska vprašanja in strokovno izobrazbo naraščaja.
e— Najmanjši avtomobil v Jugoslaviji prispel v Olje. Ves tisk v Jugoslaviji piše o najmanjšem avtomobilu v Jugoslaviji, ki ga je zgradil brez šole in obrti 19-letni Črnogorec Nasuf Hadrovič. Ta avtomobil je pred kratkim posetil Ljubljano in nato. Mariborski teden ter je prispel sedaj tudi v Celje. Miniaturni avtomobil tehta samo 82 kg. dolg je 120 cm, prevozi 40 km na uro, bencina pa porabi komaj 2% litra na 100 km. Najzanimivejše je, da ima avtomobil samo en sedež, na njem pa se vozita dva človeka. Kadar oba sedeta v avtomobil, se avtomobil skoraj ne vidi opazi se samo, da je pod njima neki stroj, ki ju hitro pomika dalje. V avtomobilu potujeta konstrukter Nasuf Hadrovič in njegov sopotnik, privatni uraelnik Rada Dragutinovič. Oba sta se nastanila v hotelu »Beli vol«. Dobila sta dovoljenje, da tudi v Celju pokaže ta zanimivi izum, s katerim sta prepotovala že vso zetsko in primorsko in velik del dravske banovine. Povedala sta, da ju narod povsod v velikem številu obiskuje, zlasti pa v dravski banovini, kjer se ljudje zelo zanimajo za industrijo in tehniko. Na njunem potovanju ju najbolj podpirata tvrdk i Shell in Bata, ki jima brezplačno dobavljata bencin in pnevmatike. Miniaturni avtomobil je od danes do torka 23 .t. m. na ogled na prostoru nasproti ^Zelenega travnika« na oglu Ceste na grad in K!avniškr ulice.
e— Na drž. realni gimnaziji v Celju bedo popravni izpiti rednih učencev in privatistov dne 29., 30. in 31. t. m., popravni nižji in višji tečajni izpiti pa 30. in 31. t. m. Vpisovanje v 1. razred bo 1. septembra, v 2. do 8. razred 2. septembra in za vse učence in učenke s tujih zavodov 3. septembra, vsakokrat od 8. do 11. Pri vpisovanju v 1. razred naj starši odnosno njihovi namestniki izjavijo, ali želijo vpisati otroka v realnogimn azijski razred ali v klasične vzporednice. Pojasnila glede študija na klasičnih vzporednicah bodo dali gg. profesorji pri vpisovanju.
e— V sadovnjaku je ustrelil fanta
Okrožno sodišče v Celju je včeraj obsodilo 39-letnega posestnika Avgusta Narrata iz Plesa pri Sv. Petru pod Sv. gorami na 4 leta robije, izgubo častnih pravic za dobo 4 let in plačilo 500 din povprečnine, ker je 21. junija v svojem sadovnjaku z lovsko puško usmrtil 17-letnega posestni -kovega sina Ivana Geršaka iz Hrastja, ki ga je bil zasačil v sadovnjaku, ko je pobiral na tleh ležeča jabolka. Narat je bil obtožen zaradi umora, sodišče pa je prišlo do spoznanja, da gre le za uboj.
IS— Bteribonm nffl ®uW®S BEIM Je
obsodil včeraj opoldne 62-letnega Jožefa Lorenčiča na 10 mesecev strogega zapo, ra ter na tagubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker Je v smislu obtožbe tikradel junija Ivanu Tomanu iz Ruš, Rudolfu Arnušu iz Ruš in Francu Heletu iz Rošpoha tri ročne vozičke, na katere je naložil hmelovke, ki jih je ukradel posestniku Josipu Bučarju in posest, niči Katarini Doblekarjevl iz Laznice pri Limbušu. 26-letni slikarski pomočnik Miroslav Kožuh iz Košakov pa je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora, 240 din globe ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker si je pod lažnim imenom Hanza Kluga iz Pesnice izposodil od nekega Franca Kotnika iz Studencev nov usnjati suknjič v vrednosti 1700 din, razen tega kolo in klobuk, ne da bi vrnil izposojene stvari. Zagovarjati se je moral tudi radi tatvine kolesa in drugih stvari, ki jih je Kožuh priznal.
a— vse kradejo. Iz Ehrlichove tekstilne tvornice je izginil 10 cm širok transmisij-ski jermen v vrednosti 300 din. Tatvina še ni pojasnjena. V Delavski ulici so se pojavili tatovi perila. Iz zaklenjene pralnice železničarjeve žene Marije Fluherjeve v Delavski ulici 10 so odnesli večjo količino moškega in ženskega perila v skupni vrednosti 400 din. Nato so se nočni rokomavhi oglasili v sosedni hiši, kjer je imela želez-ničarjeva žena Zofija živkova pripravljeno večjo množino perila za sušenje, ki je preko noči izginilo, živkova je prizadeta za okoli 1000 din. železničar Koban s Tržaške ceste 25 je prijavil tukajšnji policiji, da mu je v noči na četrtek odnesel nek do z dvorišča omenjene hiše 5 komadov 3 m dolgih železnih tračnic, ki naj bi služile za obešanje perila. Ugotovilo se je. da so omenjene tračnice prodali trije neznani moški pri nekem trgovcu s starim železom a— Ljudje nasedajo. Pri gostilničarju F Mautnerju v Zgornjem Radvanju se je zglasil neki moški z listkom gospe Helene Gustinčičeve iz Zgornjega Radvanja. češ, da ga ista prosi, da izroči donositelju listka 200 din na njen račun. Gostilničar je v dobri veri, da ima opravka s poštenjakom, zaprošeno vsoto zares izročil. Naslednjega dne je gostilničar ob srečanju z gospo Gu-stinčičevo ugotovil, da je nasedel drznemu sleparju, za katerega se sedaj zanimajo oblastva. Pred magdalensko cerkvijo je ponujal neki moški delavcu Juriju Amomu iz Radvanja 17 kg saharina za znesek 150 din. S saharinskim trgovcem sta se dogovorila, da mu ta izroči ves saharin le pod pogojem, da mu plača Amon vnaprej 110 din, nakar mu neznanec prinese dogovorjeno količino saharina. Amon je izročil neznancu 110 din, n? pa dočakal, da bi se —ekupčevalec s saharinom vrnil. Spoznal je, da je nasedel sleparju in je o tem takoj obvestil policijo.
Gospodarstvo
Zanimanje za letošnji savinjski hmelj
je že precejšnje
Obiranje hmelja v Savinjski dolini se je začelo ta teden. Kakor kaže, bo pridelek nasproti Umskemu za slabo tretjino manjši, a kakovost je prav dobra. Po zadnjem deževju se je stanje nasadov skoro povsod popravilo. Toče letos ni bilo razen v manjšem delu okoliša, kjer pa ni napravila posebne škode.
Dasi še ni mnogo pridelka obranega in torej še ni mnogo suhega blaga na razpolago, jè vendar že precejšnje zanimanje za letošnji pridelek. Manjše količine so se že prodale po 25 din za kilogram. To veliko zanimanje vsaj obeta, da bo hmelj letos šel lahko v denar. Prerokovati pa se seveda ne da, kako se bodo cene razvijale, saj se še niti'ne ve, kolik in kakšen bo pridelek v Srednji Evropi. Iz Vojvodine poročajo, da tam peronospora čedalje bolj ogra-ža barvo pridelka, ki zraven tega ne bo obilen. V češkoslovaški bo po zadnjih vesteh tudi manjši pridelek. Iz Nemčije pa poročajo, da je cenitev letošnjega pridelka še nemogoča. Podobno velja za druge hmelj pridelujoče države.
rati čisto m pravilno, to se pravi, ne v celih grozdih in tudi nobenih listov ne sme biti vmes, vsaj ne večjih. Prav tako ne smemo puščati med zdravim blagom rjavih kobul. Skrbimo za to, da bo savinjsko blago zaslovelo, saj je jasno, da sloves blaga krepi cene. Naj bodo hmeljarji v tem oziru strogi in neizprosni.
še važnejše je, kako se hmelj suši. Znano je, da mnogi savinjski hmeljarji zelo pokvarijo svoje blago s tem, da ga skoro-da spražijo, ne posušijo. Da se hmelj pravilno suši, ne sme biti v sušilnicah nikdar nad 45° C toplote. Da se bo pri tej toploti dobro sušil, se ne sme preveč na debelo nasipati na lese. Hmeljar tudi ne sme z les jemati slabo posušenega blaga in ga zmetati na kup. češ da se bo potem še na kupu malo sušil. Jasno je. da se slabo posušeno blago na kupu kvari. Hmelj je dovolj suh. kadar se pecelj sredi kobule ne da več upogniti, temveč se naloml.
Vse to je sicer hmeljarjem že znano, vendar nič ne škoduje, če se spet in spet naglaša, da so pravilno obiranje, sušenje
Naj pri tej priliki ponovno opozorimo sa- : in spravljanje blaga najkrepkejša opora vinjske hmeljarje, da je treba hmelj obi- ' cenam.
Iz Maribora
a— Starokatoliška cerkev nam sporoča: Vsem prizadetim in vsej javnosti sporočamo z ozirom na došla vprašanja, da bo služba božja, poučevanje veronauka v šoli ter cerkveno uradovanje v vsakem primeru naprej ter se vsi vzpodbujajo k naj-rednejšemu posečanju služb božjih, zlasti pa naj pride v nedeljo 21. t. m. in 28. t. m. vsa šoloobvezna mladina.
a— Na Peco! Mariborski planinci gredo matjaževat na sivo Peco in se odpeljejo že danes v soboto z vlakom ob 13.20 ali pa s Putnikovim avtobusom ob 13.
a— Usoda naših sezonskih delavcev. Nemška oblastva so izročila včeraj našim obm-jnim oblastvom tri delavce iz Prek-murfa, ki so pred meseci odpotovali z drugimi tovariši na sezonsko delo. Vsi trije So namreč zboleli in nis0 bili sposobni za težko delo. Ker niso imeli sredstev za povratek v domovino, so jih nemška oblastva odgonskim potom poslala v našo državo. Na mariborskem kolodvoru so jim preskrbeli vse najpotrebnejše in jih nato odpremili v Prekmurje.
a— Zanimiva pravda. Včeraj dopoldne je bila med 10. in 11. v razpravni dvorani 84 zanimiva in mestoma precej burna razprava v zadevi tožbe bivšega zakupnika Mariborskega otoka in Grajske kleti g. Grge Basletiča, ki toži mestno občino za odškodnino 65.000 dta. Basletiča je zastopal odvetnik dr. Rapotec, mestno občino pa župan in odvetnik dr. Juvan. Med drugimi je bil zaslišan kot priča tudi načelnik mestnega gradbenega uirada inž. Baran. Razprava je bila preložena na 27. september, ker ie treba zaslišati več drugih prič, med njimi podžupana žebota, ravnatelja Loosa in odvetnika in mestnega svetnika dr. Ferdinanda Miillerja. Za razpravo vlada v Mariboru veliko zanimanje, zlasti v krogih mariborskega go-stiiničarstva»
Iz Ptuja
i— Pomemben jubilej. Danes praznujeta v Trbovljah zlato poroko g. Franc Jamšek, vpokojen strelni mojster, in njegova soproga ga. Marija. Kljub težkemu in trudapol-nemu življenju 6ta dosegla oba jubilanta čestitljivo starost 74 in 75 let. Njuno dolgo življenje je bilo polno trpljenja za kruh. Vse težave pa sta prenašala s pristno do« lenjsko dobrodušnostjo in potrpežljivostjo. Oba sta rodom iz okolice Št. Jurja pod Ku-mom na Dolenjskem. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih žive samo ie trije. Svetovna vojna je tudi od nju zahtevala krvne žrtve: padla sta dva sinova Simon in Alojzij. Današnjemu slavju bodo prisostvovali vsi živeči družinski člani, med njimi tudi najstarejši sin France, ki je prišel s svojo soprogo na dopust iz Nemčije. — Jubilantoma, ki sta še kljub visokim letom ota čila in zdrava, želimo še prav mnogo srečnih in veselih let!
j— Z Abrahamom se je srečal priljubljeni ptujski sodnik dr. Vladimir Muha. Zve* st&mu naročniku želimo, d^ bi dočakal Me_ tuzalema.
j_ Velika sokolska tombola. Sokolska četa v Dornavi si je nadela nalogo, zgraditi v Petrovi petletki svoj dom. Vse članstvo je marljivo na delu ter zbira vsakovrstne darove in prispevke. Odtor 6am pa je skle» nil prirediti v nedeljo, dne 4. septembra, veliko tombolo na grajskem dvorišču v Dornavi. V primeru slabega vremena bo tombola 18. septembra. Pripravljenih imajo že zdaj nad 400 lepih dobitkov, izmed teh kar 15 tombol. Po tomboli bo velika narodna veselica.
Dobiček kvartopirea. V neki gostilni so v nedeljo kvartali navdušeni kvartopir-ci med katerimi je bil tudi 551etni Adolf Polak iz Turnišča. V kvartopirski strasti so se stepli in je Kari Hojnik z okovanimi čevlji obrcal Poteka ter mu polomil rebra. Ker so Polaikove poškodba smrtno nevarne, so ga v četrtek pripeljali v ptujsko bolnišnico.
j_ Obiranje jabolk. Skoraj vsi posestniki v ptujski okolici so zaposleni z obira* njem jabolk. Pridelek je še dosti zadovoljiv in se vsak dan oglaša mnogo kupcev. Cena je ugodna in s& giblje med 2.50 do 3.50 < din za kg.
j— Merilna dela za novi most preko Drave. Že več let se čuti potreba, da se na državni cesti Maribor-Ptuj zgradi nov. težjemu in večjemu prometu ustrezajoč most preko Drave, ker je stari leseni že skoraj neraben in ga utegne prva večja povoeienj odplaviti. Načrti že več let ležijo v mini» strstvu. a za izvedbo teh pa nI nikdar potrebnega kredita. V sredo pa so se vršila po nalogu gradbenega ministrstva merilna dela na desni strani Drave zaradi popravka načrtov, o katerih upamo, da se bodo vendar v kratkem izvedli.
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob 20. jutri ob pol 19. in pol 21. velefilm »Dolomiti v plamenu«. Pred predstavo se predvaja Alfa tednik in kulturni film o naši driiavi.
Iz Murske Sobote
ms— Samomor je hotela izvršiti služkinja Angela Fiirštova, ker ri je gospodar odpovedal službo. Sredi dopoldne je .pusti» la službo in izginila v okolico. Šele popol» dne so jo pastirji našli zunaj mesta na njivah, kjer je nezavestna ležala ob električnem drogu. Verjetno je Angela spleza« la po železnem ogrodju proti žicam z namenom, da izvrši samomor, vendar s© ji to ni posrečilo in je padla na tla. Takoj so io prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili. da so ji ohromele noge in ima po» škodbe na hrbtenici.
ms— Proslavo 201etniee Jugoslavije v Örensovcih napoveduje »Murska Krajina«. Proslava bo obdržana 11. septembra skupno s 251etnioo izhajanja »Novin«, glasila i^uniNi Klekia.
Gospodarske vesti
= Organizacija kmetijsku, zbornic. Delo za dokončno organizacijo kmetijskih zbornic se bliža h koncu. Pc izvršenih volitvah uprav poedinih zbornic, ki so bile izvršene ob koncu preteklega leta, se je pokazala potreba po pravilnikih o osebju in o pokojninskem skladu teh zbornic. Šele potem bi mogle zbornice postaviti svoje stalno osebje. Doslej so izročile svoje pravilnike v odobritev kmetijskemu ministru tri zbornice, a ostale bodo to v kratkem storile Te dni je kmetijski minister potrdil pravilnika kmetijskih zbornic za dravsko in moravsko banovino. Ko bodo potrjeni če pravilniki ostalih zbornic, se bo delo okoli organizacije defini-tivno končalo, nato pa bodo zbornice lahko začele delovati.
= Posojilo za izpopolnitev našega telefonskega prometa. Ministrstvo za pošte bo sklenilo posojilo pri Poštni hranilnici v znesku 100 milijonov dinarjev, ki se bo uporabilo za izpopolnitev in razširjenje telefonskega prometa v državi. Vse delo naj se izvrši v teku treh let. Zaključilo se bo posojilo na podlagi rednih proračunskih dohodkov ministrstva.
= Nova družba za iskanje in izkoriščanje bakra in zlata. V Zaječarju se je te dni ustanovila delniška družba Slatinski rudokopi z glavnico enega milijona dinarjev, ki je podeljena na 1000 delnic po 1000 din. Družba se bo bavila z izkoriščanjem vseh vrst rud in izkopanin Hkratu bo iskala ležišča rud, v prvi vrsti bakra in zlata na območju slatinske občine v zaje-čarskem srezu.
= Produkcija elektrolitümega bakra v borskih rudnikih julija. Kakor je znano, je začela v začetku julija v borskih rudnikih obratovati tvornica za elektrolizo bakra. Po službenih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je ta tvornica produ-cirala v juliju skoro 20 vagonov elektro-litičnega bakra.
= Na vsakih 100 delnic Industrije železa v Zenici ena delnica Jugoslovenskega če-lika. Spojitev Industrije železa d. d. v Zenici, z Jugoslovenskim čelikom d. d. v Sarajevu, se je izvršila na ta način, da bo Jugoslovenski čelik prevzel celotno imovino z vsemi pravicami in obveznostmi, terjatvami in dolgovi Industrije železa v Zenici. Delničarji Industrije železa bodo dobili od Jugoslovenskega čelika za vsakih 100 delnic, katerih nominalna vrednost je 50 din, eno delnico, katere nominala je 50C0 din.
= Fuzija s Trepčo. Kakor so časopisi že poročali, so se pred dnevi vršile izredne skupščine delničarjev »Kopaonika, »Zleto va«, Novega brda« in »Trepče«. Delničarji so soglasno odobrili likvidacijo teh družb in njih fuzijo s »Trepčo«. Nova družba se bo imenovala Trepča Mineš Ltd. Prav tako so delničarji soglasno odobrili povečanje delniške glavnice za 420.000 funtov, kateri znesek se bo uporabil za zgradbo topilnic v Trepči in Šabcu.
= V prilogi včerajšnjih »Službenih novi n« je bila objavljena uredba o paznikih nedržavnih gozdov, s katero se izpopolnjuje zakon o gozdovih z dne 21. decembra 1. 1929. Nadalje je bila objavljena uredba o spremembi in izpopolnitvi uredbe glede olajšav pri plačevanju prispevkov v sklad za pogozdovanje, ki jih morajo plačevati posestniki nedržavnih gozdov. Objavljen je bil tudi pravilnik o delu odbora za kontrolo porabe 6 odstotnega državnega posojila za javna dela in državno obrambo ter o postopku pri angažiranju in utemeljevanju rabe kreditov, dodeljenih iz tega posojila posameznim ministrstvom. Objavljena so bila nadalje navodila o izvajanju uredbe glede dopolnilnega protokola k trgovinskemu sporazumu Jugoslavije in Grčije m končno prepoved reklame za specialna zdravila, za katerih razpečavanje dovoljenje še ni bilo izdano.
=;- Izprememba uredbe o obveznem zavarovanju posevkov proti toči v donavski banovini. Kmetijski minister je na podlagi zakona o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči z dne 4. februarja 1. 1931. predpisal uredbo o spremembah uredb? o obveznem zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči v donavski banovini. Ta sprememba se glasi: Pri izvajanju obveznega zavarovanja posevkov in pridelkov proti toči bosta sodelovali državna ta samoupravna oblast z ba-novinsko ustanovo za zavarovanje posevkov in pridelkov proti toči v mejah, kijih odobre resorni ministri, ter bodo v tem primeru organi dotičnih oblasti po splošnih predpisih odgovarjali za zadeve zavarovanja posevkov ta pridelkov proti toči.
= Medicinsko vato ln ovojni material smejo prodajati le lekarne. Na osnovi zakona o lekarnah ta o nadzorovanju prometa z zdravili je minister za socialno politi» ko in narodno zdravje izdal odlok, da smejo prodajati medicinsko vato in ostali ovojni material izključno le lekarne, ker te edi-dine lahko po svoji ureditvi odgovarjajo za čistost in sterilnost tega materiala. Par_ fumerijske, galanterijske in drage blago«.
ne trgovine kakor tudi delavnice, ki so si pribavile dovoljenja za poslovanje s tem blagom po obrtnem zakonu, ne smejo pro» dajati medicinske vate in ovojnega materiala za obvezovanje ran in za druge zdravstvene svrhe, ker to ne spada v področje njihovih poslov, niti ne more io odgovarjati za čistost in sterilnost tega blaga.
= Pred gospodarskimi pogajanji med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Rumunska delegacija, ki je zadnje dni razpravljala v Pragi o novi ureditvi čelkoslovaško-rumun» sike blagovne izmenjave se je vrnila v Bu» karešto. Na pogajanjih se je ugotovilo, da dosedanja pogodba v redu funkcionira. S tem se je zaključila prva etapa pogajanj, ki se bodo 22. t. m. v Pragi nadaljevala. V naslednjih dneh pa odpotuje češkoslovaška delegacija v Jugoslavijo, kjer bo raz» pravljala o možnostih povečanja češkoslovaškega uvoza iz Jugoslavije Zlasti naj bi se povečal uvoz žita, s čimer bi ee trgovinska bilanca za Jugoslavijo nasproti Češkoslovaški izboljšala.
= Zabrana nepooblaščenega prometa a specialitetami in specialnimi zdravili. Na podlagi zakona o lekarnah je minister za socialno politiko in narodno zdravje izdal odlok, po katerem je strogo zabranjeno domačim in tujim proizvajalcem in njihovim zastopnikom kakršnokoli propagiranje spe» cialitet in zdravil s specialnim zaščitenim imenom, ki 60 zabranjena ali prijavljena, vse dotlej, dokler ministrstvo ne izda končnega odloka in ne dovoli njihovega prometa, odnosno dokler niso vneseni v cenovnik specialitet. Kdor se ne bo ravnal po tem odloku bo trpel zakonske posledice in proizvodnja, uvoz in prodaja preparatov se mu bodo zabranili.
= Dotiskana je statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za prvo polletje 1988. Knjiga se dobi za Teno 60 din pri vseh glavnih carinarnicah in v večjih knjigarnah.
= Moderniziranje cestišča na državni cesti Samobor—Bregana. Dne 10. septembra bo v računsko;ekonomskem oddelku ministrstva za gradbe prva ofertna licitacija za zgradbo modernega cestišča na cesti Sa_ mobor-Bresrana od 487 do 494 km. Zgradba iz cementnega betona ti stala 12.9 milijo» na, iz asfaltnega betona pa 13.3 milijona dinarjev.
= Licitacije. Dne 2 septembra bo pri direkciji drž. železnic v Zagrebu licitacija za dobavo hrastovih pragov neimpregnira-nih pragov. Dne 12. in 13. septembra bo pri upravi policije v Ljubljani ustna licitacija za dobavo uniform za drž. policijsko stražo uprave policije v Ljubljani. Dne 8. septembra bo pri upravi drž monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 36.000 kg polkartona za znamkovalnico. Dne 13. septembra pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo električnih aparatov za transformatorsko postajo za rudnik Velenje.
= Licitacija za nabavo avtomatskih telefonskih central za Skoplje ta Osijek bo najkasneje v aprilu prihodnjega leta. Nabava teh central se bo izvršila na breme posojila 100 milijonov dinarjev, ki ga dobi ministrstvo za pošte od Poštne hranilnice. Obe telefonski centrali se bosta morali po-postaviti v roku 12 mesecev od dneva sklenitve pogodbe.
Borze
19. avgusta
Na ljubljanski borzi so se angleški funti v privatnem kliringu trgovali neizpreme-njeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.2150. Nemški klirinški čeki so danes dalje popustili in so stali v Ljubljani 14 20, v Beogradu 14.1512 in v Zagrebu 14.15 (za sredo septembra 14.12, za konec septembra 14.20, za sredo oktobra 14.21).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda notirala samo 484 den. (v Beogradu je bil promet za dee. po 484.25). Nadalje je bil promet v 7% Blairu po 94.50 in v 7% Seligmanu po 99.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2379.16 — 2393.76, Berlin 1742.03 — 1745.91, Bruselj 731.70 — 736.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.80 — 213.86, New York 4316.0 — 4352.32, Pariz 118.24 — 119.68, Praga 150.19
—	151.29, Trst 227.94 — 231.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.91, London 21.29, New York 436.6250, Bruselj 73.4750, Milan 22.9750, Amsterdam 238.7250, Berlin 174.80, Dunaj 32. Stockholm 109.7750, Oslo 107, Köbenhaven 95.05. Praga 15.0750, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Scoda 484 den., 4% severne agrarne 61.50 —
—	62.12, 4% agrarne 61.50 den., dalm. agrarne 91.50—92, 6% begluške 92.50 — 93.25, 7% stabiliz. 98 — 99, 7% invest 99
—	99.75, 7% Seligman 98 — 99, 7% Blair 94 — 94.75. 8% Blair 98.50 — 99; delnice: PAB 228 dem. Narodna banka 7250 den, Šečerana Bečkerek 600 M., Sečeians Osijek 115 M.. Osiječka ljevaonica 180—220, Dubrovačka 350 den., Oceania 770 bi., Jadranska 390 den.	i
I Beograd. Vojna Skoda 484 — 484.50, za
dee. — (484.25), 4% severne agrarne 61.25 den^ 4% agrarne 62.50 — 63, 6% dalm. agrarne 92 — 9250 (92^5), 6% begluške 93 — 93.50 (93.25), 7% stabiliz. 98 den., 7% Seligman 99 den., 7% Blair 93.75 den., PAB 233—235, Narodna banka 72.75 — 73.
Blagovna tržišča
uro
"+' Chicago (19. t. m.). Začetni tečaj: pšenica: za sept 63.6250, za dee, 66.75, za maj 68.25; turščica: aa sept. 52, za dee. 48.50, za maj 51.25.
4- Winnipeg (19. t m.). Začetni tečaji: pšenica: za okt. 67.50, za dee. 67.3750, za maj 70.3750.
-I- Novosadska blagovna borsa (19. t m.). Zaradi praznika borza ni poslovala.
+ Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.). Tendenca mirna. Promet srednji. Rž: za okt. 15.25 — 15.26, za mare 15.85 — 15.87. Turščica: za sept. 17.62 — 17.64, za maj 13.81 — 13.83.
BOMBA«
•f" Liverpool (18. t m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za avgust 4.56 (prejšnji dan 4.56). za dee. 4.65, (4.65), za mare 4.73 (4.72).
+ New York (18. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 8.17 za dee. 8.30 (8.31).
ŽIVINA
+ Mariborski svinjski sejem. (10. t. m.) Pripeljanih je bilo 248 svinj Cene: prasci, 5 do 6 tednov stari 90 do 120, 7 do 9 tednov 130 do 160. 3 do 4 mesecev 180 do 240, 5 do 7 mesecev 285 do 420, 8 do 10 mesecev 450 do 550, enoletni 710 do 820 din. Kilogram žive trže po 6.50 do 8, kilogram mrtve teže 8.50 do 11.25 din. Prodanih Je bilo 122 rilcev.
Naši Sokoli na delu
Spored sokolske slavnosti v Kočevju
Jutri 21. t. m. bo slavil Soko! v Kočevju svojo 301etnico in bo imela proslava naslednji spored: zjutraj ob 7.51 bo sprejem gostov na postaji, ob 9. skušnje vseh odd e L kov, ot' 11. slavnostna seja: pozdrav in nagovor, »Bože pravde«, čestitke, recitacije, spominski govor ob 301etnici, >Le naprej. .< Po slavnostni seji bo promenadni koncert.
Ob 14. bo sokolski sprevod, ob 15. pa telovadni nastop prvič pred lastnim sokoL skim domom. Po nastopu bo narodna zabava. Sodelovala bo sokolska godba iz Kar-lovca.
Jutri zbor Sokolov v Dobo vi
Mirno in uspešno je bilo delo Sokola v Dobovi od njegove ustanovitve. Mnogo zvestih narodnjakov je društvo odgojilo ineeto dobro pozna zdaj v združeni otčini Dobovi. Domači Sokoli hitijo vsako leto bratskim organizacijam v okolici na pomoč, čeprav ta društva niso na istem župskem področ» ju. Dobovski Sokoli so bili in ostanejo zvesti geslu: Sokol povsod brate ima! Lani in letos se je moralo društvo boriti z velikimi težavami zaradi tega, ker mu je bilo vzeto precej agilnih delavcev, a tudi zaradi tega, ker društvo tudi tam, kjer bi moglo upravičeno pričakovati, ne najde podpore in pri« znanja. Posledice tega se že opažajo. Jutri v nedeljo bo imel dobovski Sokol svoj praz» nik, katerega se bodo udeležili tudi bratje iz Zagreba z godbo in odličnimi telovadci, kakor tudi bratje društev iz Kapel, Brežic, Artič, Senovega, Bregane. Bizeljskega in Krškega. Vsi nam bodo dragi gostje.
Sokolsko društvo Jesenice priredi kakor običajno v proslavo rojstnega dne Nj. Vej. kralja Petra II. na predvečer 5. septembra ob 20. sprevod z baklado in vabi k sodelovanju vsa jeseniška društva. Društva se va» bijo, da &e udeleže sestanka v svrho priprav v sredo 24. t. m. ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah.
Sokolsko društvo Sv. Križ pri Kostanjevici naznanja, da je 6voj letni Javni nastop, ci je bil določen za nedeljo 21. t. m., preložilo na nedeljo 28. t. m. K prireditvi 60 vabljena vsa okoliška bratsika društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Vzrok pre-ožitve bo društvo bratskim društvom javilo z dopisi.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN Zagreb,
DRUG
ELICA 15,
GAJEVA 8.
obvešča neobvezno:
V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 19. avgusta izžrebani naslednji dobitki:
Din 40.000 št. 67592 Din 35.000 št 79433 97569 Din 30.000 št 23285 49036 Din 25.000 št 39510 88685 Din 20.000 št 76222 Dta 15.000 št 2034 41857 65100 80294 Dta 12.000 št 18033 19617 77143 Dta 10.000 št. 4673 13290 16090 13865 22960 33197 36901 37799 41354 63779 66519 69829 73391 78396 78595 85902 89074 98864
po Din 8.000.—: 3299 6112 10645 13659 20771 21703 36103 51265 63777 67928 72300 74509 83657 86738 95205
po Din 6.000.—: 10121 11253 12192 12296 27408 29957 31158 35240 39841 49936 54194 66557 72826 90250 97270 99055
po Dta 5.000.—: 11234 18542 20334 25150 27919 36330 36412 36606 37024 41170 43230 45783 46841 56439 62880 68533 75453 78372 79722 83222 84765 87956 96926
po Din 3.000.—r 1075 1580 3906 22799 39779 40062 40784 4314« 59379 59649 66246 66323 76900 78752 79846 88045 90367 90714 94280 94334 94505 Ram tega je bflo izžrebanih Se 1800 dobitkov à Dta 1.000.—.
popolno nradno Usto dobitkov, Izdano ta kontrolirano od same državne razredne
loterije» torej brez vsakih pogreškov, po-£!jemo vshkonrar na zahtevo.
bo dne ». t. m.
feJI£ERCU St. 182, t
j. i

General Vuillentin v Berlina
40 milijonov protiplinskih mask
Angleška vlada je data, kakor siano, s
•velikimi stroški pripraviti 40 mifijonov plinskih mask za svoje civilno prebivalstvo. »Daily Express« je dal « team maskami napraviti sedaj poskuse in poroča z velikimi naslovi o uspehih.
Plinske maske so preizkus® ne s mi, temveč z arzemkovimi plini. Poskusnih oseb je bilo 14. Mem tem ko se po navedbah londonskega Ksta angleške ljudske plinske maske niso izkazale primerne kot zaščita, proti arzenikovim ptìnom, so se angleške in druge vojaške mask« dobro obnesle.
Kondenzirano žito
Vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v zraku, general Vuillemin, ob prihodu na letališče Staaken pri Berlinu. Ob Vuilleminu (v civilu) fr. poslanik Poncet, zraven
njega general Milch
Lindltergh v Moskvi
Ogledal si bo ruska letala in bo obiskal kardiološki
zavod
Polkovnik Lindbergh in njegova žena sta prispela nenadno v Varšavo in sta od tam odletela v Moskvo. O tem poletu poročajo, da si hoče sloviti letalec ogledati veliko parado sovjetske zračne sile in neka poročila pravijo, da so mu sovjetski bombniki pripravili častno spremstvo med poletom nad ruskim ozemljem.
Razen udeležbo na moskovskem letalskem kongresu ima pa Lindberghov obisk tudi znanstvene namene, in sicer jte to v zvezi z raziskovanji ameriškega učenjaka, prof. Carrela, ravnatelja zavoda za eksperimentalno medicino. Gre za »umetno srce«, pri čemer sodeluje tudi polkovnik Lindbergh. Moskovski kardiološki zavod se bavi z raziskavanji iste vrste in ta so se začela s preizkušanjem delovanja
umetnega in naravnega srca v velikih višinah, na krovu balonov in letal.
Zdi se pa, da namerava Lindbergh ob tej priliki urediti še neka vprašanja. Neki varšavski popoldnevnik piše, da se hoče kot delničar družbe Panamerican Ainvay pogajati s sovjetskimi krogi glede stalne letalske zveze med Rusijo in Zedinjenimi državami preko Severnega tečaja ali Beri ngove ceste. Ameriška in sovjetska vlada dajeta temu načrtu baje velik pomen. pol. kovnik Lindbergh se bo pogajal s prof. Schmidtom ter drugimi zastopniki sovjetskega letalstva, a sprejel ga bo tudi Stalin. Končno odide z znanim ruskim letalcem Gromovim na študijski polet v polarne kraje. Teh navedb varšavskega lista pa niso doslej potrdili se z nobene strani.
o strupeni!! plinih
Knjiga, Ul je zbudila ogromno pozornost

"Zadihajte! Resnica o strupenih plimh« je naslov knjiga, ki je izšla pred kratkim
v	Londonu in jo je napisal James Kenda.ll. Knjiga j« zbudila po vsem Angleškem velikansko pozornost. Avtor predava kemijo na vseučilišču v Edinburghu in spada med najpomembnejše angleške kemike. V svojem delu nastopa energično proti neštetim publikacijam zadnjega časa. ki obravnavajo bodočo vojno s strupenimi plini.
»Vse, kar so tu napisali, je preveč pate_ t:cno in obenem brezdanja neumnost«, pra^
vi	Kendall. Tudi »Zaščitni ukrepi zoper zračne napade«, ki jih je izdalo angleško notranje ministrstvo, so predmet njegove o?tre kritike. Gotovo je bilo potrebno seznaniti prebivalstvo z nevarnostmi kemične vojne, sodi avtor, toda šli so daleč preko cilja in eo ljudi po nepotrebnem vzne« mirjaii. Veliko bolje bi bilo, če bi prebivalstvu energično dopovedali, da lahko pričakuješ tudi napada iz zraka brez vsakega strahu, če Se držiš potrebnih zaščitnih odredb, posebno pa. če si opremljen s plin* sko masko. Kendill napada tudi pravljico o plinu in pol. ki ga je pričakovati za bodoče čase, in ker govori tu kot kemik o svojem specialnem področju, je j>ač zelo pomirljivo, ko zagotavlja, da v bodočih vojnah pač ni računati z uporabo močnejših j-linov. nego so bili plini svetovne vojne. Kemiki čo že med svetovno vojno izčrpali vse možnosti, tako da je skoraj izključeno, da bi mogli najti pline, ki ti bili kot ofenzivni plini učinkovitejši od fosgena in kot defenzivni močnejši od gorčičnega plina. Vse, kar so napisali doslej o groznem nad« plinu bodočnosti, označuje prof. Kendall kot prazno grožnjo z vojaškega stališča. Poedini civilist, ki ni zaščiten proti plinu, pa je seveda posvečen smrti.
Glavni vzrok, da so imeli strupeni plini v svetovni vojski spočetka takšen uspeh.
je v tem, da je imela nemšika kemična industrija takrat monopolen položaj. Ta položaj je dal vodstvn nemške vojske prednost šestih mesecev. In če Nemci navzlic tej prednosti vendarle niso imeli od loči L nega uspeha, je to tem manj verjetno danes. ko o monopolnem položaju nemške kemične industrije ni mogoče več govoriti.
Tekoči sončni sij na Havajskih otokih
Eden najbolj čudnih pojavov rta Havajskih otokih ,ki jim nenavadnih dogodkov ne manjka, je tekoči sončni sij, ki se usip-lje vsak dan najmanj enkrat na prerodo-vitno deželo. To je dež, ki se pojavlja z vedrega neba. Sonce sije dalje, nikjer na nebu ni videti niti najmanjšga sledu oblakov, nebo je temno modro še tedaj, ko 9e pokaže nad Pacifikom mavrica, ki naznanja konec fenomena. Nenadno, kakor se je bil pojavil, dež preneha.
To uganko je znanost že rešila. Silni vetrovi v višinah trgajo oblake, ki se kopičijo nad gorskimi vrhovi in jih odnašajo raztrgane s seboj, dokler se ohlajena para ne spremeni v dež. Otočani so temu neobičajnemu fenomenu nadeli poetično ime »tekoči sončni sij«.
Dva Angleža sta izumila postopek, ld utegne izzvati pravo revolucijo v vprašar-nju prehrane. Našla sta način, po katerem je mogeče žito in moko stisniti v zmes, ki zavzema komaj desetino prvotne prostornine.
Ta zmes vzdrži baje neomejen čas. ne da bi se pokvarila in ne da bi postala za svoj pravi namen neuporabna. Niti voda in ogenj ji ne moreta do živega, a s tenko prevleko voska jo je mogoče zaščititi celo proti vsem škodljivim vplivom od zunaj.
Najemniki — dediči po hišnem gospodarju
Skoraj 40 najemnikov v nekem londonskem predmestju je presenetila prijetna vest: njih hišni lastnik, ki je bil umrl v juliju, jim je v oporoki zapustil po 10 do 100 funtov šterlingov. Mož je bil samec in je živel sam v majhnem stanovanju svoje hiše. Najemniki so bili popolnoma presenečeni nad njegovo velikodušnostjo, kajti razen nekaterih, ki so ga poznali že od prej, ga niso po obrazu niti poznali, živel je popolnoma osamljeno in je le redkokdaj sprejel kakšen obisk.
Trebuh hollywoodske komparzerije
Pri snemanju nekega novega velefitma v Hollywoodu so statistom po nekem poročilu razdelili sledeče količine živil: 1200 koštrunovih gnjati, 4000 z maslom namazanih kruhov, 13.000 funtov pečenega mesa, 2000 funtov paradižnikov, 4000 kosov pogače, 10.000 litrov mleka, 15.000 steklenic mineralne vode. Razen tega so statisti pokadili 1.2 milijona cigaret.
Lord Bon ci man, angleški posredovalec v Pragi, na graščini grofa Kinskega v spremstva
eksperta Gwatkina
„Bdeče morje"
Nenavaden pojav v opisu naravoslovca
Naravoslovec Tarreis je opazoval pred kratkim ob vhodu v pristanišče San Pedro v Kaliforniji nenavaden naravni pojav.
Dne 7. julija se je na površini morja pokazal rdeča lisa. Ta lisa se je v naslednjih dneh bližala obali, pri čemer je spreminjala obliko in se je na zadnje razdelila v več manjših lis. Dne 16. julija je to »rdeče« morje doseglo obalo in je ponoči silno fosforesciralo. V vodi je bilo tu na milijarde in milijarde infuzorij, ki so vodo podnevi rdečih in jo ponoči razsvetljevali.
Če je veter vodo vzvalovil, se je bleščala zelenkasto modro. Ribe so delale v to vo-
do svetle proge. Dne 20. julija se je začel tz morja dvigati neprijeten duh. ostalo je še nadalje rdeče, toda bivanje ob njem je postalo neznosno. Naslednji dan je bil smrad še hujši, mnogo živali, rakov in rib, je morje vrglo na suho.
Čez nekoliko dni je smrad prenehal, morje je ostalo še nadalje rdeče. Sedaj je predstavljalo 350 km dolg in več kilometrov širok pas. Ob koncu julija je rdeča barva izginila. Zdi se. da so morske živali pospravile vse mikroorganizme. Tarrels meni, da je nenavadni pojav nastal zavoljo vodne toplote in pomankanja kisika v vodi.
Neprijeten incident v Londonu
Stražnik je aretiral japonskega vojaškega atašeja
Mučen pripetljaj je imel te dni neki londonski policijski uradnik. Pred japonskim veleposlaništvom so bile v popoldanskih
Windsorska v Napofiju
urah demonstracije tn demonstranti so zahtevali bojkoti ran je japonskih proizvodov.
Neka ženska, ki je razdeljevala letake s takšno zahtevo, je stisnila letak tudi nekemu mimoidočemu Japoncu v roko. Japonec je letak raztrgal in ga vrgel proč.
ženska ie začela vpiti, na kar se je vmešal neki stražnik in začel Japoncu očitati nedostojno vedenje. Japonec tudi ni molčal, nato je policist tujca aretiral in ga navzlic odporu zvlekel v pripravljen policijski avtomobil ter ga prepeljal do naslednje stražnice.
Tu se je izkazalo, da gre za japonskega vojaškega atašeja v Londonu majorja Ta. kahašija. Aretiranca so potem seveda takoj izpustili in se oprvičili japonskemu poslaništvu.
Komet padel na zemljo
Zvezdama na Monte Mariu v Rimu poroča, da so v eni zadnjih noči opazili svetlo moder, kroglast meteor, ki je prečkal ozvezdje škorpiona in je zapustil svet lo progo. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, ne gre za meteor, kakršni so v tem času običajni, temveč za. utrinek, ki je imel vse znake repatice.
Tragična rešitev
Mafi je hotela rešiti sina iz vode, a je pri tem sama
utonila
Poročnik incLij-sk: armade Wilmout Vik-kerg je bil na kratkem dopustu v Angliji in je odšel s svoj0 družino v obmorsko kopališče Thorp ness. Družina «e je kopala, oče in starejši sin sta se kot prva vrnila na kopno.
Komaj je Vickers stopil na trdna tla, je slišal ljudi, ki =o vpili, da je nekdo v nevarnosti in opazoval je reševalni čoln, ki je odphil, da reši nekega dečka, ki je ra morju po vsem videzu izgubil zavest. Vik_ kers ni vedel, da je to njegov lastni, mlajši sin. Malo pozneje so pripeljali na suho neko žensko z belo kopalno čepico, ki ie bila videti isto tako nezavestna, šele sedaj je Vickers zaslutil, da bi mogla biti to njegova žena, ki je imela isto tako belo čepico. Ko je stekel tja, je zvedel tragično resnico.
Njegov mlajši sin je zašel v nevarnost in mati je pohitela k njemu, da ga reši. Uspelo ji je. da ga je obdržala toliko časa na površju vode, dokler ni prišla pomoč. Potem pa so jo zapustile moči in se je potopila. Takoj so začeli reševati tudi njo. Med tem se je deček osvestil in ko je zvedel, da je njegova mati v nevarnosti, se je iztrgal ljudem, planil v vodo in splaval proti mestu, kier se je potapljala mati. Prišel pa je prepozno, njegova mati je bila že utonila. Dečka, ki se je pri posku-
Dvoboj med galebom in raco
Ob bregu Firth of Förtha so opazovali te dni hud dvoboj med galebom in raco. Galeb je bil napadel majhno raöko, starka se je vrgla nanj. Po dolgem boju je raca galeba premagala in ga prehodila.
su, da bi jo rešil, onesvestil, so potegnili v čoln in spravili na kopno. Ostal je živ, mater pa so pripeljali mrtvo.
Vojvoda VVindsorski s soprogo je nedavno obiskal Napoli (slika)
Konec kamilnice v Readingu
V nji je bil zaprt pisatelj Oskar WUde — Namesto kaznilnic bodo zgradili stanovanjske hiše
Angleži so v vsem konservativni in tudi če gre za gradnjo novih kaznilnic, bi najrajši videli, da ostane vse po starem. Toda sir Samuel Hoare .notranji minister ima o zaostalosti angleškega kaznil-ništva svojo mnenje, ki ga skuša z energičnimi odredbami tudi uveljaviti. Tako je med drugim odredil, naj se poderejo tri zgodovinske kaznilnice, take kaznilnica v Readingu, ki jo je Oscar Wìlce ovekovečil s svojo »Balado o kaznilnici v Readingu«. Razen tega namerava »sno-
Kolera na Daljnem vzhodu
AmbHlanftgj vos Rdečega križa ▼ šanghajn postaje kar na, itffci, kjer cepijo
vati taborišče za ženske kaznjence in v nekaterih primerih prilagoditi kaznilni-štvo modernim tehničnim pripomočkom.
Ti reformni načrti so zbudili, kakor ni bilo drugače pričakovati, veliko pozornost v javnosti. Toda minister jih Je znal podkrepiti z nazornimi številkami, ki pravijo med drugim, da je kriminalnost na Angleškem v zadnjih tridesetih letih znatno nazadovala. V tem času je število kaznjencev od 211.519 padlo na 47-049. Sama od sebe se je tedaj ponujala misel, da bi najslabše vzorce med londonskimi kaznilnicami podrli.
Ena izmed teh kaznilnic, pentonvillska, je dobila svoje ime po parlamentarcu Henry ju Peritomi. Sitala 3e ogromno in med strogimi viktorianci je veljala dolgo za vzor popolne jetnišnice. Mestna četrt, v kateri stoji, ima v Dickensovih romanih pomembno ulogo. Tu so med svetovno vojno ustrelili borca za irško mfKxlvisnosit, sira Roberta Casamenta. ki so ga pokopali v aprkeni jaimi na kaznitniškem dvo. rišču. čtm «o zato Irci v Dublinu zvedeli za načrte sira Hoarea, so predlagali naj bi se kosti irskega narodnega muče-nika. ▼ kolikor so Se ohranjene, prepe.1 jate na irska tla.
Namesto podrtih kaznilnic bodo zgradili nove stanovanjske hiše. V ostalem 6e minister «klicuje na svoje prednike, ki so od L 1904. dalje zaprli trideset kaznilnic, ker Je število jetnikov nazadovalo. Sicer pa e» kritika njegovih nasprotnikov ne obrača toliko proti pod&ranja kazmtrria, kolikor proti nameri, da bi z jetniki začeli ravnati malo bolj milo. Konservativnim Angležem ne gre v glavo, da bi morali kaznjencem dajati boljšo obleko, boljšo hrano, električno juč v ««ce, knjige, in pred vsem da fai jim dajali možnost za telovadbo tn da bi Jih bolj poredko zapirali t samotne celice. O tej stvari se se-
Boj v vlaku na življenje in smrt
Nočni brzovlak. ki vozi iz Bukarešte v Veliki Varadin, je bil te dni prizorišče obupnega boja. Sprevodnik Curcica je opazil, da je neki potnik v drugem razredu potegnil nekemu sopotniku listnico iz žepa. Hotel ga je prijeti. Tat se je pa postavil v bran in je vrgel sprevodnika v bližini postaje Sinai e iz drvečega vlaka.
Neki drugi potnik, ki je boj opazoval, je potegnil zasilno zavoro, vlak se je usta, vil in železniško osebje je žeparja prijelo. Sprevodnik, ki ga je bil zločinec vrgel iz vlaka, je kakor po čudežu odnesel le lahke praske.
ANEKDOTA
Francoski zdravnik Portal je nekemn svojemu pacientu predpisal strogo dieto. Bolnik pa se ni hotel pokoriti zdravnikovim odredbam. Nekoč je Portal potipal pacientovo žilo in je ugotovil: »Ze zopet ste jedli jajce, ki sem vam ga prepovedal!« — »Kaj to ste ugotovili na moji žili?« je vprašal prestrašeni bolnik. — »Seveda«, je dejal Portal. »Jajce vsebuje žveplo in fosfor in draži želodčne stene.«
Bolnik je odšel s tega obiska potrt domov in je posihmal natančno izpolnjeval zdravnikove predpise. Ko pa je Portalov asistent vprašal svojega šefa, kako je ugotovil, da je bolnik jedel jajce, je Portal rekel:
»Kako? Čisto lahko! Ali niste videli, da je imel brado umazano od rumenjaka?«
VSAK DAN ENA
Zakonec: »Samo eno bd rad vedel: Kako ste prišli v stanovanje, ne da bi se zbudila moja žena?«
tPšarans weeidy«)
Kulturni pregled
»Satire« Gustava Strniše
Gustav Sterniša, mladinski pisatelj, pesnik in feljtonist, se je čitajočemu občin« stvu nedavno predstavil v novem žanru literarnega dela: izdal je zbirko »Satir«, ki v bogati opremi — z ilustracijami Hin« ka Smrekarja — že na zunaj vzbuja pozornost, ljubitelji lepe knjige pa bodo radi segali po nji predvsem zaradi aktual-nosti. oblike in privlačnosti snovi.
Saj je satira tista »vrsta književnega ustvarjanja, ki jo najbolj vroče terja da« našnji čas: kdaj je bilo več klavrnega, ponarejenega junaštva in še klavrnejših junakov, ki t d tako vnebovpijoče klicali naae posmeh in grajo, kakor jih je v današnjih dneh? Toda za satiro je trelia razen stvar., nega motiva tudi nekega idejnega vzdušja, v katerem se lahko literarna oblika svobodno razraste in izzivi. Treba je predvsem nekaj tiste plemenite, širakog rudne tolerance ki so je bili na primer veliki ruski tvorci «leležni tudi v časih najtežjega de« spotizma. Ptì nas manjka smisla za ločevanje umetniških in političnih pojmov, tendenca skoraj dosledno naleti na odpor. Če vzamemo vse te malo razveseljive oko« liscine v obzir, moramo Strniševe »Satire« pozdraviti kot pomemben prispevek sodobnemu slovenskemu slovstvu in sodoi> Demu ocenjevanju človeka in sveta.
Tankočutnemu bralcu se bo najbrž ra_ w>del pečat osebnega doživetja, ki ga no« s;jo te »Satire«, in zdaleč bo lahko zrl v delavnico in življenje literata — literata. ki je v naši kulturni in socialni atmosferi
stvarno obsojen med prole tarče, pa vendar ostane v svoji melanholični samoti. Iz te žalosti izoliranega človeka je porojen trpki posmeh, s katerim »Satire« prikazu>4o človeka ,in njegove malenkostne pa tudi resne tegobe. Pisatelj sam ostaja v teh zgodbah vidno v ospredju. Po vzoru kakšnega Mihajla Zoščenka hodi po svetu kot razmišljujoč in kritikujoč kronist, _ be'ezi, kar se dogaja okrog njega, s prikrito besedo graja in se smeje iz vsega srca. Žhs. ljenje mu ni težka, globoka problematika — dričalnica mu je, ki se vije dalje in dalje; razpenja se v nedogled 'n golta množice ...« A od vsega, kar se človeiku nudi na tej dričalnici. so mu kot tipičnemu li-teratu najbližji problemi iz književnega in vobče umetniškega sveta. Z ostrim zanimanjem pa motri in obravnava tudi poja« ve sodobne družbe votče, probleme socialne siromaščine ter izrodkov, ki jih gospodarska kriza in način sodobnega dru« žabnega življenja prinašata na plan. V celoti so »Satire« vredne iskrene pozornosti. saj pričajo o resnem duhovnem in oblikovnem razvoju avtorja.
Ilustracije Hinika Smrekarja so doživetje zase. Videti je, da je ta naš odlični ilustrator po dobi vznemirjenega, hlastajoče« ga iskanja spet prišel do samega sebe. Po njegovi zaslugi in po zaslugi vzorne tiskarske opreme, ki jo je oskrbela Narodna tiskarna. je knjiga tudi na zunaj pojav, ki bo privlačil ljubitelje lepe književnosti.
L. M.
Žižkova predstava »Breskovega cveta«
V Mariboru so avantgardisti prvič nastopili in uspeli
čeprav je bil čas za priprave silno pičel, prostor tesno odmerjen in so bili še drugi pogoji vse prej kot rožnati, je vendar režiser Žižek uspešno postavil na oder dram« sko pesnitev »Breskov cvet« V polni dvorani Ljudske. univerze — samo v prvih vnstah so zevale praznine! — je bilo vroče vzdušje. polno napetega pričakovanja novega.
Režiser žižek je za uvod v pravilno ra« zumevanje načina gledališkega ustvarjanja. kakor ga propagira on prikazal bistvene značilnosti novega gledališča. Poudaril je, da so dobivale gospodarske so« eialne periode izraz tudi v gledaliških hotenjih. Naj navedem samo eden primer: Nas t rojenje romanticizma, ki je koreninU v družbenih presnavljanjih, je postavljal Schiller v lok romantično revolucionarni teater.
Današnji gospodarsko in socialno razgiba« ni dobi gotovo ne ustreza sedanje konven-eionalno okorelo gledališče. Povsem na mestu je torej klic po novem načinu gle« dališkega dela. Zato: Teater je mrtev, naj živi teater!
S temi besedami na ustih je udaril režiser na gong. da je naslednji hip zajela vso dvorano tema, iz katere se je izvila svetloba. spremljana z rastočimi akordi muzike.
Oder je zablestel pred gledalci v vsej svoji navidezni skromnosti, saj so bili na njem v glavnem vsega štirje paravani. Človek nepoučen o bistvenih potezah tega teatra, bj verjetno še isti hip globoko vzdihnil: Oj ti reveži, saj še za kulise niso imeli!
Pa je pokazal razvoj dogajanja, da niso pri Žižkovem teatru v središču vsega ku« lise in »neobkodni potrebni« rekviziti, kakor je to značilno za današnje konvencio-nalno gledališče, marveč da je težišče vsesa dejanja v timetniškem ustvarjanju igralcev. Od teh se zahteva pri tem načinu glume poglobljenega dela. študija 'n vo_ lie ter sposobnosti za resnično ustvarjanje. To naj vzbuja v gledalcih občutke, čustva, predstave in doživetje resničnosti, ne pa vsa mogoča kulisarska in ostala re_ kvizitna navlaka.
Zapiski
»Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki članek »Gledali bomo nevidne stvari«, dalje beležko A. C. »Renesančni liki«, nadaljevanje potopisnega kramljanja dr. A. Debel jaka »Skozi de« želo medvedov«, N. K. beležko »Judje v Dubrovniku«, nadaljevanje pripovedne proze Franceta Borka »Študentka«, članek »Naša narodna kuhinja«, I. Koštiala jezikoslovni prispevek ^Mavrica« in dr. Antona Debeljaka članek »Slovenski unanimizem«. Številko zaključujejo rubrike Fotoamater, Filatelija, Praktične novote in druge.
Koncert Tamare Velebicke in Jakova Petrova. V dneh, ko zlasti v ljubljanskih raz« merah čutimo vsepovsod »mrtvo sezono«, sta v Frančiškanski dvorani koncertir.ala Tamara Velebioka in Jakov Petrov. Simpatična želja obeh opernih pevcev, da bi se predstavila našemu koncertnemu občinstvu, je našla kaj skromen odziv in to je utegnilo tudi slabo vplivati na njuno pevsko raz-t>oloženost, čeprav sta si očitno prizadeva« la, da bi premagala negativni vpliv tega dejstva. Tamara Velebicka in Jakov Petrov imata za seboj že lepo pevsko kariero in mnoge uspehe na inozemskih gledaliških m koncertnih odrih. Njun ljubljanski program ie obsegal vrsto opernih arij Musorgskega, Borodina, Rimskega-Korsakova. Dutscha, Bizeta in drugih, pa tudi nekatere samospeve, med njimi »Jesensko pesem« Miloja Milojeviča. Pevca sta pela tuje arije in sa« mospeve v originalnem jeziku, tako da je bil njun koncert zanimiv tudi s te strani. Koncert je potrdil to, kar smo zvedeli iz tujih listov o pevski umetnosti ge. Vele' bicke in g. Petrova: oba pevca odlikujejo poleg obilnega in kult ivi ranega glasovnega materiala lepe tehnične odlike in nju« no petje je zapustilo v maloštevilnem občinstvu prav ugodne vtiske. Občinstvo je ruska pevca živahno jwzdravljalo.
Z antropološkega kongresa v Kodanju. Te dni se je v danski prestolnici zaključil svetovni kongres antropologov in etno-grafov. Izmed jugosl. strokovnjakov se je nameraval udeležiti kongresa tudi priv. doc. ljubljanske univerze dr. B. Škerlj, ki pa ga je nenadna bolezen zadržala v domovini. Njegov referat o določanju rasnih znakov je izšel v kongresnem zborniku. Izmed referatov na letošnjem ko-danjskem kongresu sta bila najzanimivejša dva: prof. Fr. Weidenreicha o postanku človeštva in dr. Diamonda Jennesa o skrivnostnih migracijah Eskimov. Dr. Weiden-
Takšnega ansambla, ki bi popolnoma zmogel poglobljeno gledališko delo, Žižek seveda ni imel na razpolago, kajti moral si ga bo šele pridobiti in vzgojiti. Zato je jasno, da je bila ta predstava le prvi večji poskus preliti teorijo v prakso. Glede na dejstvo, da so glumili diletanti. ki so morali žrtvovati ves prosti čas po najx>rnem dnevnem delu. je ta poskus vsekako si« jajno uspel, kajti na odru je vstala pred gledalci verna, v celoti močno podčrtana resničnost.
Glasba je skušala biti samo ekvivalenten odraz notranjega dogajanja igre 6ame. Ni torej skušala dogajanja le podčrtavati, marveč je hotela postaviti igri ob stran enakovredno dogajanje, ki na j igralsko dogajanje samo dopolnjuje. Zato ni bila v celotnem kompleksu zgolj podrejen del, kakor tudi ni bila samo režijska stran, marveč so se povezovali vsi deli — igra, reži« ja s scenerijo in glasba — drug z drugim v celoto.
Gotovo je hotela glasba zajeti vso elementarno moč ki veje iz celotnega sižeja Skušala je zajeti tipiko kitajske muzike, Zato je ponazorovala v posameznih delih kitajsko pentatoniko. v ostalih pa je temeljila na kitajski motiviki, za katero so značilni nagli, barvno docela svojevrstni pre« hodi.
Začasno je glasba prirejena le za klavir. Ker pa »Breskov cvet« ni bil morda le bežna. enkratna prireditev, temveč se bo igra v bodoče še poglobila, bo komponist dopolnil tudi muzikalno stran. Izdelati namerava glasbo za vso igro v smislu simfonič« ne pesnitve z orkestralno zasedbo.
V tej obliki in s celotno poglobitvijo bo »Breskov cvet« prikazal tisto, kar v resnici je: pesem življenja, iz katerega izvirajo ne'zmerni prirodni goni, ki iščejo resnice, ki nočejo biti ovirani od krivice in ki hočejo popolnega svobodnega razmaha!
Režiser žižek je lahko z uspehom svoje« ga prvenca zadovoljen. Temelj novemu teatru je udarjen, saj je bilo dokazano, da ima pravico do obstanka.
S. D.
reich je znan po svojih raziskavanjih tako zvanega pekinškega človeka, čigar okostje so bili odkrili pred dvema letoma v okolici Pekinga. V svojem referatu na kodanj-skem kongresu je skušal orisati na podlagi najnovejših izsledkov postanek človeštva. Po njegovi sodbi se stara teorija, češ da je človeški rod vzniknil na enem samem mestu zemeljske krogle, ne da več uspešno zagovarjati. Človeštvo je imelo tako rekoč štir zibelke, iz katerih so izšli štirje tipi človeškega rodu. Izmed teh je pekinški človek najprimitivnejši izmed doslej znanih. Drugi tip je neandertalec, tretji rode-zijski pračlovek in četrti javanski pračlo-vek. Ti prvotni tipi pa se, kakor na primer neandertalski, dele še v posamezne vrste. Prvotna domovina zapadnih Evrop-cev je utegnila biti v Palestini in sicer v paleolitskih jamah karmelskega gorovja. Po tej teoriji segajo rasne razlike med ljudmi globoko v predzgodovinsko preteklost. — Prof. Jennes iz Kanade je prikazal selitev Eskimov, čijih predzgodovinska kultura je izšla iz Azije, se razširila v Ameriko in navzgor k obalam polarnega morja. Zadnjo veliko selitev je izvedlo pleme Athapa, ki je najbrž iznašlo smuči, Zanimivi so nadalje novi izsledki o rasnem križanju med Eskimi in Indijanci. — Na kodanjskem kongresu so bile pod vplivom nemških udeležencev burne debate o sodobnem rasnem vprašanju. Na velike znanstvene nedostatke v kvalifikaciji posameznih rasnih znakov in njihovih duševnih posledic je opozarjal češki antropolog dr. Valšik iz Prage, ki se je omejil na strogo znanstveno kritiko neobjektivne tipologije ras, medtem ko sta dr. Fischer iz Berlina in docent dr. Benatzki z Dunaja branila rasizem iz očitnih političnih zrelišč, kakor so jih postavili nekateri nemški antropologi iz uslužnosti do onih, ki so jim rasne teorije samo sredstvo za ekspanzijo na račun »manjvrednih« Slovanov.
Obisk bolgarskih književnikov y Jugoslaviji. Iz Sofije nam poroča naš sodelavec: Zaprosil sem predsednika Zveze bolgarskih pisateljev g. Dobri Nemirova, da mi pojasni, kako je z nameravanim obiskom bol« gorskih književnikov v Jugoslaviji. G. Nemirov je izjavil: »Vprašanje je sedaj na dnevnem redu. Vprašali so nas s službenega mesta, ali bi bili voljni obiskati Jugoslavijo odnosno biti gostje jugoslov. knji« ževnikov? Po diskusiji s člani naš© zveze smo pristali na to ponudbo. Sedaj vprašanje nd več v naših rokah. Če dobimo valilo, bomo to sporočili vladi, s čije soglasjem
bomo napravili pomembni obisk.« (Tih. M.)
Bolgarski spis o Društvu narodov. Bolgarski profesor Georgi P. Genov je prav« kar izdal obsežen spis »Bolgarija in Društvo narodov«. Prof. Genov razlaga v tej knjigi organizacijo ženevske ustanove in krizo, ki "jo sedaj preživlja. V splošnem sklepa bolgarski publicist, da je obstoj Diuštva narodov zelo koristen, zlasti še za majhne narode.
Rekorden obisk razstave Praškega baro, ka. Razstavo praškega baroka, ki je o nji obširneje poročale »Jutro« dne 6. julija ie-tos. je obiskalo doslej že 150.000 oseb, kar pomeni rekord v praških umetnostnih raz«
stavah. »UmSleckà besede« v Pragi, ki je | ob> sodelovanju praške mestne občine tako uspešno organizirala to velikopotezno razstavo, napoveduje za 1. 1940 veliko razstavo češkega baroka. Značilno je, da je henleinovsko glasilo »Die Zeit« ironizi-ralo ta sklep s hudobnim namigom, češ, ali češki narod res verjame, da bodo 1.1940 še razstavljali češki barok v Pragi?! Drobno dejstvo, iz katerega pa razločno gleda henleinovsko pangermansko kopito, kaže, kakšna bi bila >pax germanica« za Čehe če bi njihova usoda zavisela od su« detskih slavofobo;- in njihovih pokroviteljev ...
SPORT
BSK je spet v star! formi
Nazadnje je bilo 2 : 2, kako bo pa jutri ?
Jutri se bo odigralo tretje kolo državnega prvenstva. Po zmagovitem podvigu Ljubljane nad Hajdukom čaka našega 11-gaša nova preizkušnja — veliki BSK rrmo-gokratni državni prvak in edini klub, ki dosedaj v Ljubljani ni nikdar izgubil. V Ljubljano prihaja BSK kot maščevalec za naslov državnega prvaka, ki ga je izgubil v znani pomladanski tekmi z 2:2.
Tedaj je preživljalo to veliko in slavno moštvo, ki ima največ zaslug za ugled našega nogometa v inozemstvu, majhno krizo. Sedaj pa je BSK ponovno v svoji veliki formi in na najboljši poti, da si ponovno pribori najvišji naslov. BSK igra moderen nogomet, tehnično dovršene kombinacije so .duhovito izvajane in prepletene z juž-njaškim temperamentom, ki daje nogometni igri poseben čar in lepoto.
V Ljubljano pride BSK kompleten s svojo najmočnejšo postavo in s trdnim namenom, da nadaljuje započeto zmagovito pot. Po glasovih iz prestolnice pa simpatizerji »plavih« s skrbjo in strahom pričakujejo rezultata iz »opasnog gnezda zmaja» (grb Ljubljane). In to upravičeno, kajti danes razpolaga Ljubljana z moštvom, ki je pokazalo svojo visoko vrednost z zmago nad Hajdukom, če bodo naši fantje zaigrali tako kakor znajo in se vrgli v borbo po-
žrtvovalno in zagrizeno, tedaj smemo upati da bo BSK pustil obe točki v Ljubljani. Žoga je pač okrogla...
Ogorčeno borbo bo vodil eden naših najboljših sodnikov g. Podupski iz Zagreba.
Predtekma bo Ljubljana II—Amater (Trbovlje).
Reka : Grafika
Prijateljska tekma jutri ob 10. na igrišču Reke
Jutri ob 10. uri dopoldne bo na igrišču SK Reke na Viču prijateljsko srečanje med moštvom Reke in Grafike.
Enajstorica Reke igra prav lepo, je borbena in predstavlja odličnega nasprotnika. Odlikuje se posebno njen napad, v katerem je nekaj prav dobrih strelcev. Pa tudi moštvo Grafike igra tehnično sicer prav lepo, vendar pa je bil njen napad dosedaj premehak in neodločen. Zato bo jutri nastopilo v moštvu nekaj mlajših igralcev, s katerimi hoče okrepiti svojo enajstorico za bližajoče se prvenstvene tekme.
Ker bosta oba kluba postavila na polje svoje najboljše moči. bo igra gotovo lepa in zanimiva. Vabi se športno občinstvo, da v nedeljo dopoldne obišče to tekmo. Vstopnina propagandno nizka.
Uspehi jugoslovenskih atletov v Celovcu
Pretekli torek in sredo je bil v Celovcu mednarodni lahkoatletski miting, ki so se ga udeležili tudi nekateri jugoslovenski in italijanski atleti. Nastopili so tudi mnogi nemški internacionalci. Jugosloveni, navzoči so bili številni zastopniki zagrebške Concordije, od Ilirije pa Bručan in Bratuž, so dosegli prav lepe uspehe. Prvi dan je zmagal Kovačevič (C) v metu krogle s 14.07 m, na 1500 m je bil prvi Kotnik (C) v dobrem času 4:06, na 110 m z zaprekami je bil Hanžekovič (C) drugi s 16.4. v metu diska je znani Tunner (GAK) s 44.12 m potisnil Kovačeviča s 40.37 m na drugo mesto. Bručan (I) se je plasiral v teku na 10 km kot tretji v-prav dobrem času 33:17.2. Zmagal je nemški reprezentant Schönrock iz Wittenberga v 32:23.6 pred Muschikom (Rapid, Dunaj) 32:53. V štafeti 4 X 200 m je bila Concordia tretja v 1:34.8. Drugi dan zastopniki Jugoslavije niso mogli razen Kotnika doseči več kakor tretja mesta. Na 400 m z zaprekami je bil Hanžekovič (C) s 60 sek. tretji, enako Bratuž (I) v skoku v višino s 170 cm, kar je zanj slab rezultat. Enako mesto je zasedel Markušic (C) v kopju s 55.14 m in Bratuž v troskoku z 12.75 m. Na 3000 m je Schönrock ponovno premagal Kotnika, ki je potreboval 8:59.6, zmagovalec pa 8:52.6.
Pester spored v Celju
Jutri ob 7.30 zjutraj se bo začel na te-niščih SK Celja v mestnem parku v Celju teniški turnir med ISS K Mariborom in SK Celjem. Turnir bo gotovo zanimiv.
Ob 16.30 se bo pričela na Glaziji pri ja« teljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem, ki obeta lep soortni užitek. Ob' 15. bo predtekma mladin.
Na igrišču pri »Skalni kleti« se bo pričela ob 16.30 prijateljska tekma med ljubljanskim Herme6om in celjskimi Atletiki.
Celovška Avstrija v Mariboru
Jutri v nedeljo 21. t. m. bo gostovala v Mariboru enajstorica FC Austrije 'z Celov« ca, ki bo ob 16.15 na stadionu ob Tržaški cesti odigrala prijateljsko tekmo proti SK Železničarju. V predtekmi ob 15. nastopi ptujska Drava proti rezervi SK Železničarja. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu.
Medpasni iinale za Davisov pokal. V New Yorku se je v četrtek začel finale za Davisov pokal med zmagovalcema evropskega in ameriškega pasu, Nemčijo in Avstralijo. V prvem singlu je Bromwich zma« gal nad Henklom gladko v treh setih 6:2, 6 : 3, 6 : 3, v drugem pa je Quist prav tako brez težav odpravil Metaxo v treh setih 6:3, 6:2, 6:1. Avstralija je torej že po prvem dnevu vodila z 2:0.
Opozorilo na kolesarske dirke! SK Železničar v Mariboru je za nedeljo 28. t. m. razpisal medklubske kolesarske dirke na svojem stadionu ob Tržaški cesti. Začetek dirk bo ob 14. Proga je dolga 450 m in je nanovo pripravljena za dirko. Spored obsega 5 točk, in sicer dirko juniorjev na 10 krogov, glavno dirko na 20 krogov, dirko ciljev na 25 krogov, handicap dirko na 10 krogov in slednjič tolažilno dirko na 15 krogov. Za vsa prva mesta so razpisana lepa darila in nagrade, za druga in tretja mesta pa kolajne, vse ostale podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je bil že objavljen v številki našega lista z dne 11. avgusta.
Slovan razpustil nogometno sekcijo.
Ljubljanski Slovan, ki spada med naše najstarejše športne klube in je s posebno vnemo gojil nogomet, je tik pred jesensko sezono razpustil svojo nogometno sekcijo ter ga je ljubljanski podsavez na lastno željo predložil savezu v črtanje. Kakor je treba razid te dolgoletne nogometne enajstorice v interesu razvoja našega nogometa obžalovati, bo morda vendarle v korist že tako številnim ljubljanskim nogometnim moštvom, če bodo v svoje vrste sprejeli nekatere gotovo prav dobre Slovanove nogome-
SK Ljubljana. Opozarjajo se igralci li-gaškega, rezervnega in juniorekega moštva, da so postave za nedeljske nastope na obi« čajnem mestu.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Postava moštva, ki bo igralo v Celju proti Atletikom, je razvidna na običajnem mestu. Opremo dvigne vsak sam! Načelnik.
STK Moste. Zaradi tekme naj bodo v nedeljo vsi igralci najkasneje do 9.30 na igrišču Jadrana. Oprema se dobi pri gospodarju, kjer je razvidna tudi postava.
Iz Julijske krajine
Delovni čas v industrijskih podjetjih
Koncem lanskega oktobra je bil v listu »Gazzetta Ufficiale« objavljen zakonski dekret o skrajšanem delovnem času za delavstvo v vseh industrijskih podjetjih v državi. Načeloma določa dekret po 40 ur dela na teden. Dopuščene so izjeme, kakor v tovarnah z nepretrganim dnevnim in nočnim obratom, na tovornih in potniških par-nikih, v velikih lesnih in drugih podjetjih, kjer je delo navezano na vremenske prilike, ter v tovarnah orožja, streliva in drugih vojnih potrebščin. Določeno je bilo tudi, da se dekret uveljavi, čim bodo izdane podrobne določbe in pravilniki o njegovem izvajanju.
Stvarni položaj je bil doslej v industrijskih podjetjih v Julijski krajini nekoliko drugačen, kakor to izhaja iz podatkov, ki so bili objavljeni v poslednjih mesečnih biltenih centralnega statističnega urada v Rimu. Podatke je urad zbral pri 915 glavnih industrijskih podjetjih, pri katerih je bilo v času od oktobra pr. 1. do aprila t. 1. zaposlenih povprečno po 121 do 128 tisoč delavcev. V omenjenem času je pri teh podjetjih delalo po 40 ur na teden 24 do 35 tisoč ljudi, po 40 do 45 ur 66 do 76 tisoč, po 45 do 48 ur 14 do 20 tisoč, nad 48 ur na teden pa 9 do 10 tisoč delavcev in delavk. Tako je po teh podatkih delalo po 40 ur na teden le 25 do 30 od sto vseh kontroliranih zaposlenih delavcev.
Pričakovati je, da se bo položaj po de-finitivnem uveljavljenju omenjenega zakonskega dekreta morda popolnoma spremenil. Zaenkrat pa niti delavstvo niti delodajalci ne kažejo razpoloženja, da bi se do kraja izvedlo načelo o 40-urnem tedenskem delu. Razlogi za to so različni in bi jih bilo treba posebej obeležiti.
Drobne novice
O priliki poslednjih dveh praznikov je bilo v Trstu, pa tudi po vsej tržaški pokrajini in na Goriškem prav mnogo turistov iz Jugoslavije. Pripeljali so se večinoma z avtobusi in privatnimi avtomobili. Mnogo jih je bilo v Postojni, kjer sedaj hišni posestniki v naglici prepleskavajo zunanje stene svojih hiš in okna v točno predpisanih barvah, da bi se obmejno mestece tudi v tem pogledu primerno pripravilo na Morebitni Mussolinijev obisk. Večinoma so bili v jami, deloma pa tudi na veliki veselici, katere čisti dobiček je pripadel pokrajinskemu protituberkuloznemu skladu. Izletniki na Goriškem in na Krasu pa v ostalem niso imeli mnogo sreče. V nedeljo popoldne je bil tak naliv, da je ponekod voda vdrla celo v hiše. Neki motociklist iz Slovenije pa se je na cesti z Opčin v Trst celo ponesrečil in so ga morali v naglici prepeljati v tržaško bolnišnico, ker je dobil nevarne poškodbe na tilniku in si prebil lobanjo. Tudi njegova žena. ki je potovala z njim, je dobila hude poškodbe.
Novo &oio nameravajo zgraditi v Darn-bergu Občina bo v ta namen najela 40.000 lir posojila. Kakor kaže, se je pogodila z goriško mestno hranilnico.
V Prodolu pri Krnici v Istri je našesl neki pastir truplo neznanca, ki je že sko* raj docela razpadlo. Sodna komisija je skušala dognati, ali ni morda mrtvi neznanec žrtev zločina, kar pa ji očitno še ni uspelo. Truplo je ležalo za nekim zidom na gmajni pri Prodolu že tri mesece. Tudi njegove istovetnosti Se ni bilo mogoče ugotoviti.
Motorni brri vlak je blizu Solkana do smrti povozil 65 let staro Katarino Plea-ničarjevo iz Gorice. Nesrečna žena se ni ustavila pred spuščenimi zapornicami na «rebula čas tžz, nego Ja nxxx&a» da tote
zahteva pri pravilni negi lepote tudi istočasno uporabo Mouson-kreme. Zato prilaga Mouson vsaki veliki škatli Mouson-pudra tubo Mouson-kreme. Novi Creme Mouson-puder
_. puder odlične dame — se
dobi v deset modernih tonih. Mala škatla din 11.—, srednja 18.—, velika 28.—.
pravočasno prišla na drugo stran. A ko je bila na tiru, je z bliskovito naglico pri-brzel vlak iz Pcdbrda, jo grabil in potegnil nekaj metrov naprej po tiru, ter jo vso razmrcvaril. Njeno truplo so prenesli na solkansko pokopališče, kjer so jo
včeraj pokopali.
V Hublju je pri Ustju blrzu Ajdovščine utonila 25-letna Marija Kompare, ki se je kopala v hudourniku in ji je očitno v vodi postalo slabo. Nesreča se je zgodila pretekli torek popoldne. Naslednje jutro je voda truplo dekleta nekoliko dalje od kraja nesreče naplavila na sipino, kjer so ga ljudje kmalu opazili. Odnesli so ga v bližnjo mrtvašnico. Komparovo so predvčerajšnjim pokopali.
Iz Jesenic
s_ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer, v nedeljo tudi ob 3. popoldne ob vsakršnem vremenu velefilm iz cirkuškega življenja^ »Maneza«. Med dodatki Paramountov zvočni tednik. Sledi »Vse za ljubezen«. ^
Iz Tržiča
č— Kino Tržič predvaja danes in jutri ponovno krasen film »Samostanski lovec«.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem don n b«
predvajal danes ob 20.30 in v ned-1 jo ol> 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefilm »Cgnjenej noči« (Ljubosumnost). Predigra: Paramouna tov zvočni tednik. Prihodnji spored novim obalam.«
R ADI O
Sobota, 20. avgusta.
Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 1S.40: Pogos vori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Slovenska ljudska šola za časa Napoleonove Ilirije (g. Viktor Pirnat). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Ku» har). — 2030: VIII. večer Muzi — komedijantov. — 22.00: Napovedi poročila. —■ 22.15: Plošče.
Nedelja, 21. avgusta.
Ljubljana: 8. Kitara in mandolina (gg. Antunovič in Haršlag). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve.
—	9.45 Verski govor (p. V. Učak). — 10: Promenadni koncert iz Rogaške Slatine. — 11.30: Otroška ura (Manca Komanova). — 12: Plošče. — 13. Napovedi. — 13.20 Radijski orkester. — 17: Kako ohranimo zdravje plemenski molžni živini (dr. Kocjan Leon).
—	17.30: Lahka glasba (g. Janko Praprotnik in pevski tercet Stritar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Premog v Jugoslaviji. — 19.50: Pisan drobiž (plošče). — 20.30: Promenadni koncert iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. —• 22.15 Udovičeva in Laušetova (plošče).
Beograd 18.35: Plošče. — 20: Srbski večer. — 22.20: Ples. — Zagreb 20: Tambu-raški zbor. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Orkester in pevci. — 22.20: Lahka godba.
—	Praga: 19.20: Orkestralni in pevski koncert. — 20.50: Orkester, čelo, petje — 22.25: Plošče. — Varšava 21: Zabavni spored. — 22: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka glasba. — 19.25: Sonate, petje.. — 20.55: Lahka in operetna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lepe melodije. — 18: Plošče in pesmi. — 20: Pestra igra svetlobe in teme. — 22.45: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Lahka glasba. — 22.30: Ples. — München 20.20: Prenos Puccini jeev opere »Lastavica«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Nočni koncert. — Stuttgart 20.10: Pester glasbeni spored. — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Stara komorna glasba. — 2.00: Nočni koncert.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
àHJTRCU 192,
8
JACKSON GREGORY:
35
HCl SOLNCA
Roman.
»Bruce, stari prijatelj moj«, je spregovoril Kendric, »daj, stopiva spet malo na zemljo. Vtakni svoje sentimentalno srce v žep in pusti, da govori tvoj razum. Poznaš me in veš, da ne 1-ažem. Me boš poslušal?«
»Da. A pripoveduj mi samo to, kar veš, ne še tisto, kar slutiš in sumiš. Kaj veš slabega o Zoraidi Castelmar?«
»Vem, da je pustolovka, ki igra na tolikšne stave, da mora propasti.«
»To so domneve, prijatelj moj«, se je Bruce rahlo nasmehnil- »Pusti izlete v bodočnost in se drži dejstev.«
»Dejstev hočeš? Prav. Torej: ona pripravlja upor, ker je obsedena od blazne ideje, da bi mogla Spodnjo Kalifornijo odcepiti od Mehike. Odcepljeno ozemlje naj bi postalo samostojna kraljevina, katerega prestol naj bi zasedla ona!«
»Zakaj pa ne? Včasih so se uresničili še drznejši načrti! In kje boš tudi našel pripravnejšo kraljico?«
»Prvikrat sem jo videl, oblečeno v moža in v Rio-sovem spremstvu, v Ortegovi igralnici. Kockala je z mano za dvajset tisoč dolarjev.«
DAMSKE OBLEKE,
pralne za dom od din 48.— naprej, cefir in triko bluze od din 30.—, krila od 45.—, beli in kreton predpasniki od 18.—, otroške oblekce, damsko perilo, pidžame itd. razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
Bruceju se je razjasnil obraz.
»To je čudovita ženska!« je vzkliknil zavzet
»Prijateljica je Riosu, Escobarju in še peščici podobnih ničprid. Sama je ž njimi dala pobudo, da ujamejo Betty, sama je odobrila, da se izsili odkupnina ...«
»Od kod veš to? Mar ni tudi to samo prazno sumničenje? Betty Gordon! Od kod pa veš, da ni, za kar jo smatram — prostaška plesalka z vatel dolgim registrom pregreh?«
»Saj sem vendar govoril z njo!« Kendric je postajal nestrpen. »Mar nisem videl njene smrtne groze, njenih preplašenih oči?«
»Mar nisem jaz govoril z Zoraido?« je odvrnil Bruce. »Mar nisem čul njenih jasnih izjav? Ne vidim mar, kako se Riosa boji?«
»Nocoj to noč so ti požgali tvojo farmo? Si že pozabil? Izropali so ti črede goved in konj. Sam Twisty Barlow, ki je bil nekoč spodoben človek, je Zoraidi pomagal pri tem. In Zoraida je sama jezdila zraven!«
»Odkod pa veš to?« je spet vprašal Bruce. In zmerom je posebno poudarjal besedo »veš«.
»Saj sem vendar videl njeno kobilo. Čul sem njeno žvižgalko, ki jo zmerom nosi na verižici okrog vratu. Še belo pero na njenem klobuku sem videl.«
»Mar je en sam belec v Mehiki? In ena sama žvižgalka? In eno samo belo pero? Če bi bila zraven, bi bila pač doma pustila vse te reči. V temi si mogel odkriti samo to, kar so ti razodevale slutnje.
Prav močno se mi zdi, da vse skupaj gradiš na samih domnevah!«
»Pa mi povej prosim, kako to, da se je Zoraida tako iznenada pojavila pri tebi Pač malo öuden
pripetljaj!«	.
»Prav nič čuden. Vso reč je skuhal Rios. Ona je samo nekaj malega izvedela o tem, in čeprav je bil zanjo zelo nevaren ta podvig, me je skušala o pravem času opozoriti na njegovo nakano. Na žalost je prišla prepozno.«
Maloverno je Kendric strmel vanj. Drugega za drugim mu je Zoraida odvajala prijatelje; najprej Bariowa, zdaj Bruceja Westa. Potrebovala je mož, kakršna sta bila onadva. In očividno se je dobro razumela na to, kako jih je treba pritegniti nase. Čutil se je premaganega; v trenutku se ni mogel domisliti nobenega dovolj prepričljivega dokaza, ki bi utegnil opametiti Westa. Bruce si je kratko in malo vtepel v glavo, da je ta brezsrčna, od častihlepja bolna pustolovka izredna, junaška žena.
Tedaj je vstopil Rios.
»Senor West«, je rekel, »senorita Zoraida tako vroče prosi, da bi smela govoriti z vami, da ji nisem mogel prošnje odbiti. Če mi izvolite slediti, bo takoj prišla.«
Bruce si ni dal dvakrat reči. Riosovo sporočilo mu je na mah pregnalo ne samo Kendricove dokaze, temveč še celo njegovo navzočnost iz spomina. Planil je iz sobe. Preden je Rios stopil za njim, mu je Kendric zaklical: »Kje pa je miss Gordon?«
»V svoji sobi, senor. Če se izvolite potruditi in
ali oglasi
Beseda 1 Din, davek 3 Din.; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Polovična voznina
za obrtniški tabor Zveze slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano )'e dovoljena in sicer v dneh od 19.—23. avgusta t. 1. —• Vsak udeleženec naj kupi volino karto do postaje Št. Vid - Vižmarje, ter legitimacijo, obrazec K-13,_ katero bomo na taboru žigosali in bo služila za brezplačen povratek.
19415-18
V Rakitno
vozi avtobus jutri ob pol 7. uri izpred Mestnega do-ma. Povratek ob 8. uri. — Telefon 36-98.
19384-18
Beseda 1 Din, davek 3 d:a; za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Naj-
nianjšl znesek 17 Din.
Prodajalko
za delikateso, z večletno praks*» in znanjem nemščine, sprejmem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
19413-1
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega delavca, — iščem za takoj. Oferte poslati na slaščičarno Stanko Jarc, Bjelovar.
19310-1
Prodajalka
Za knjigarno in trgovino s
papirjem dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval in event. sliko je poslati na ogL odd. Jutra pod šifro »Papir 1938«.
19259-1
Frizerko in
pomočnika
sprejme^ za 1. september frizer Žerjav, Kranj.
19321-1
f Vzgojiteljico
in podporo v gospodinjstvu, iščem k 41etnemu fantku za Grosuplje. Prednost imajo gospodične iz boljše rodbine s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika in lepim obnašanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in stalna«.
19348-1
Gospodična
lahko starejša, a gina, s trgovsko pisarniško prakso ter znanjem kartot. knjigovodstva »Tajlorix«, strojepisja, slov., srbohrv. in nemščine zmožna v govoru in pisavi, dobi zaposlitev za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«.
19345-1
Dobro kuharico
srednjih let za uradniško menzo na deželi iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19303-1
Gospodinjo
varčno in spretno, dobro kuharico, 30—40 let, z daljšimi spričevali, sprejmem takoj. Plača po zmožnosti in dogovoru. Ponudbe na: Kari Zupane, valjčni mlin, Sevnica.
19255-1
Plačilni natakar
verziran v kavarniški in restavracijski stroki, zanesljiv soliden, — želi zamenjati službo 15. septembra ali 1. oktobra. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Inteligenten«.
19426-2
Strokovnjak
v lesni industriji, z lOletno inozemsko prakso v trdem in mehkem lesu, samostojen upravitelj žage, knjigovodja, bilancist, nemški dopisnik, išče mesto s primernimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak«.
19340-2
LL YS vodi i
V EKONOMIČNOSTI GORIVA, JAKO-I STI, BRZINI IN V IZDRŽLJIVOSTI MATERIJ ALA.
! GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOS • AVI JO:
DJORDJE VLASENKO, BEOGRAD,
USKOČKA 8.
ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO:
JOSIP STUPICA
I	AVTO GARAŽA
H LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 6. gBHBBJiH« fPPI———
ZAKLETI GR AD
pogledate na svojo uro, se utegnete prepričati, da je že čas.«
Polnoč je bila že zdavnaj minila in Kendric se ]e domislil, da ne bi bilo narobe, če bi legel spat. A bil je vendarle pretrdožive volje, da bi za tako majhno ceno pustil prijatelja na cedilu. Na tihem je še zmerom upal, da bo Bruce prej ali slej pogledal pod krinko, ki si jo je Zoraida nadela zanj. Tako je čakal in hodil gori in doli.
Tedaj je vstopila Zoraida, tako tiho, da so se vrata zaprla za njo, preden je opazil njeno navzočnost.
»Bruce vas pa išče tam«, je rekel in pokazal proti vratom.
»Vidim ga«, je odvrnila kar tako. »Mislim, da lahko malo počaka — mar ne?«
»Meni se zdi, da bo počakal«, je odgovoril žalosten. »Pa kaj hočete od fanta, Zoraida? Kaj vam je storil, da ga hočete uničiti, najprej gospodarsko, potem pa še na vse druge načine? Mar se ne bojite tolikšne krivice, ki si jo nakladate na pleča? Možje, kakršna sta Barlow in West, se za nekaj časa že dajo uspavati od vas, a pazite se, ko se zbude!«
Smejala se je. »Zdi se mi, da ste izprva dvomili o moji moči. Ali zdaj morda že uvidevate, da je treba računati z Zoraido Castelmar? Zadnjič ste rekli, da stremim po rečeh, ki so preko mojih sil. Mar mi je izmed mojih podjetij doslej eno samo spodletelo?«
»Precej lažja reč je, moškemu zmešati glavo, kakor pa zgraditi državo!«
Informacije
Seseda l Ola. davefc 8 Oln za šifro ali dajanje
naslova i '->111 "-Ja •■ni g, mese): 17 Din.
Izjava
Podpisana Vratarič Alojzij in Lešnjak Matija izjavljava tem potom, da nisva plačnika za menico, na kateri se poleg najinega podpisa nahaja še podpis Gabrenja Slavec interpromet Ljubljana, Florijanska 26 in svariva pred njenim vnovče-njem. — Vratarič Alojzij, Lešnjak Matija.
19414-31
Prodam li Kolesa
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Gostilničarji!
Partijo rdečega vina, prodam proti takojšnjemu plačilu po din 4.25 M. Cesar, Gasilska 3, Ljubljana VII.
19325-27
MIZARJI!
V železnim FR. STUPICA v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 1 poleg »Figovca« dobite po nizkih cenah vse vrste okovja za stavbe in pohištvo in razno orodje. Poskusite !
19283-6
Küpini
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din,
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
19315-27
Decimalno tehtnico
nosilnost 250—300 kg, kupimo. — Javiti na telefon 35-61.
19316-7
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja Oje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Jedilnico
novo, krasno, furnirano, kavkaški oreh s kaučem — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19274-12
Avto, ìtiófo
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Iščem avto
dobro ohranjen, za par tednov na posodo. Ponudbe na Kati Mally, Preddvor.
19401-10
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kolesa
Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrsevi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene.	18747-11
Beseaa i Oln. aaves i Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din
S hranilno knjižico
lahko kupite vse vrste pohištva: spalnice, jedilnice, kuhinje — prvovrstne izdelke po ugodni ceni. — Erman &. Arhar, tovarna pohištva, — Št. Vid nad Ljubljano.	304-16
Lokali
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Gostilno in trgovino
z inventarjem, v enonad-stropni hiši, s stanovanji, gostiln, vrtom, zelenjadnim vrtom, gospodarskim poslopjem, na prometnem kraju v Ljubljani, oddam v najem. Interesenti kavcije zmožni, naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«.
19400-19
Lep lokal
na prometni cesti, za vsako obrt dober, oddam takoj. Ogleda se od 2.—3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19390-19
Posest
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa sta-novanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
Novo hišo
z njivo ter lepim bukovim gozdom tik župne cerkve, prodam. Prikladno za drž. upokojenca ali trgovca. Poizve se v župnišču Prim-skovo pri Litiji.
19402-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Oln.
Trisobno stanovanje
popolnoma prenovljeno, čisto, solnčno, v lepi hiši, oddam takoj mali stranki. Ogleda se od 2.—3. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19389-21
Samsko stanovanje
s kopalnico, oddam. Poizvedbe: Trdinova 5, pritličje, levo.
19366-21 Stanovanje
3 sob s pritiklinami, oddam 1. oktoora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19238-21
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 5 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
lepo in zračno, oddam ta
Več krasnih parcel
od 500 kv. m do 1000 kv. m naprodaj, ob banovinski cesti, 2 minuti od mestne
meje. V bližni voda za i . - . ,. ,	,
kopanje in pesek za zidavo ! eni al. dvema osebama, zaston . Poizve se pri Ivan Reškega »1'« 20, Ljub Pirnat, Tržaška c. 105.	Trnovo.
19385-20	19122-23
Lepo posestvo
z lepim sadonosnikom, hiša s 5 stanovanji, 2 orala zemlje, 3 minute od postaje Pragersko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19285-20
Prazno sobo
solnčno, poseben vhod stopnišča, oddani takoj ali za september v vili. Rihar-jeva 2-1., — Kolezija za Obrtno šolo.
19336-23
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer ln drug, parf. odd. Zagreb
Veliko prazno sobo
in trgovski lokal, center Ljubljane, ugodno oddam. Mestni trg 11-1.
19354-23
Prehrana
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Učenca
železniških delavnic sprejmem v popolno oskrbo. Tezno pri Mariboru, Jurčičeva ul. 3.
19284-1
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Tri dijake
sprejmem v solnčno sobo poleg gimnazije na Poljanah. Cena zmerna. Stross-mayerjeva ul. 4-1.. levo.
19392-22
Solnčno sobo
oddam dvema dijakoma z vso oskrbo in souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19367-22
Dijakinjo
sprejmem v Mariboru v dobro oskrbo. Sobo deli z domačo hčerko višješolko. Kopalnica in glasovir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19338-22
Srednješolca
sprejmem na hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strogo nadzorstvo«.
19215-22
P
k
M«

t
sits:
Preklic
Podpisani Lenöek Janez p--estuile in mes-.r na Prevojaa obžaluj m in preklicujem vse žaljivke. ki sem jih napram Videmšku Jankot,u, posestniku in mesarju v Dobru pri Domžalah, iz govoril dne 3. julija 1938 v gostilni Novaka Iv«na, gostilničarja v St. Vidu pri Lukovici, ker so Iste neutemeljene in neresnične. Videmšku Jankotu se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja in mi s tem prihra-na stroških.
na stroških. V Lukovici dne 17. avgusta 1938. Lenček Janez.
19374-3
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novol zato jo pustite redna kemično öistltl ail barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svedolikaimo
j Dežne
plašče [balon svila,
I veterni suknjiči, I obleke, perilo itd. | si nabavite naj-1 boljše in najcenejše pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
INSERIRAJTE
V »JTTTRU«
čitajte ist širite
»J U T R 0«
Občutek svežine ...
Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter odstranjuje neprijetni duh od izhlapevanja kože. Hojenje Vam je pravi užitek, noge se Vam ne potijo, ker jih puder Vasenol za noge obdrži suhe, zdrave in odporne. Vpija znoj in odstranjuje neugodni duh od potenja.	fe
Vasenol

Puder za toaleto
Puder za noge
ZAHVALA! trgovski samopomoči v mariboru
se iskreno zahvaljujem za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu TONEJC RUDOLFU.
Usojam si gospodarskim krogom, predvsem trgovcem, toplo priporočati pristop k tej kulantni in humanitarni instituciji, ki izvaja stanovsko posmrtninsko zavarovanje po zelo nizkih prispevkih.
PTUJ, dne 18. avgusta 1938.	TOttejC Vera, So r.,
vdova po trgovcu
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno. <L d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za jnseratoi del je odgovoren Alojz Novak. — y.si v Ljubljani,