PoitnlBA pučana t gotovini. ^ w Leto LXIX., št. ij Ljubljana, petak tf. Januarja 1936. Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemil nedelje m praznike. — Tnffera^ do 30 petit vrst a Din 2, đb 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNISTVO LJUBU ANA, Knafljeva nBca itev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroaamayerjeva 3b — NOVO ME^STO, Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: cei jako uredništvo: Strossmayerjcva ulica. 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESEKICE: Ob kolodvoru 101 PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Trozveza Francija - Anglija - Rusija? Senzacionalne vesti o zakulisnih razgovorih v Londonu — Razširjenje francosko - ruskega pakta ■ London. Si. januarja, o. Glavni predmet razgovorov tukajšnjih političnih krogov so kili tudi danes avdienca ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova pri kralju Edvardu Viti., njegov sestanek z Edenom ter sestanka ruskega maršala Mihajla Tuhačev->k !ga ■/. Edenom in angleški m vojnim ministrom Cooperjem. Pravijo, da so se razgovar-jali o angleško - ruski antanti. ki bi prišla do veljavo zlasti na Daljnem vzhodu, še hi>]\ pa v Evropi. Govorili so tudi o možnosti, da se francosko - ruski pakt in francosko-angleško sodelovanje spravijo v sklad, tako. da bi se lahko ustvarila trojna antanta. ki bi lahko držala v Šahu vso Evropo. London, 31. januarja A A. Dailv Telegrafa objavlja članek, v katerem trdi, da j^ nemški zunanji minister v. Nourath prepriča! angleško vlado, da so popolnoma neosnovane vesti o tem, da hoče Nemčija oborožiti Porenje. .Nekatere osebnosti trdijo, da je nemška delegacija na pocrrehu kralja Jurija Vi hotela zvedeti mišljenja nemške vlade p pogojih, pod katerimi bi lahko prišlo do sporazuma med Anglijo in Nemčijo. V zvezi s leni je prišel v London sir Eric Phipps, angleški veleposlanik v Berlinu. Svojemu zunanjemu ministru Edenu bo podrobno jx>ročal o zunanjem položaju Nemčije in o stališču nemških merodajnih kro-gov glede odnosa jev z Anglijo. >News Chronicle« tudi piše o tej zadevi in pravi, da je v. N^urath izjavil Edenu, Daily Tel?-graph« poroča, da so se Litvinovi razgovori z Edenom nanašali tudi na finančna vprašanja. Poučeni Krogi zatrjujejo, da je skušal Lit v in o v dobiti od Edena zagotovilo, da bo angleška vlada podprla prizadevanje ruskih zastopnikov, ki bodo skušali na angleškem finančnem trgu najeti večje posojilo. Nemčija ostane nevtralna London, 31. januarja, r. Potrjujejo se vesti, da je nemški zunanji minister Neu-rath o priliki svojega poslednjega poseta v Londonu dal merodajnim zastopnikom angleške vlade formalne garancije, da Nemčija ne bo izkoristila sedanjega mednarodnega položaja in vojaško okupirala demilitariziranega porenskega ozemlja. Neurath je Edenu izjavil, da ima Nemči-važnejših poslov na notranj^-pcli ličnem področju in da hoče predvsem cjačiti svoj gospodarski položaj. Zaenkrat ne namerava izzvati nikakega spora, ki bi zaradi francoske občutljivosti lahko postal nevaren za evropski mir. Kralj Karol in Titulescu v Parizu London, 31. januarja, o. Veliko pozornost so vzbudili tudi razgovori rumun- skega kralja Karla in zunanjega ministra Titulesca z Edenom in drugimi vodilnimi angleškimi politiki. Na povratku v Bukarešto se nameravata kralj Karol in zunanji minister Titulescu ustaviti tudi v Parizu, kjer bosta ostala dva ali tri dni. Njun poset bo službenega značaja. Kralj Karol se bo posvetoval s predsednikom Lebrunom o vprašanjih. ki se nanašajo na francosko-rumurske odnošaje. Pariz, 31. januarja. AA. Havas poroča: Rumunski kralj je na poti iz Londona suoči prišel v Pariz v spremstvu zunanjega ministra Titulescu in romunskega poslanika v Parizu Cesijana, vojnega ministra generala Paula Angele^ca, prvotnega ministra Lapadata in upravnika dvora generala Balisa, maršala dvora, Ilija Ilijasevica in adjutanta majorja Mihajlesca. Kanya pojde v Rim Budimpešta, 31. januana. AA. V političnih krogih trdijo, da pojde zunanji minister Kanva iz Londona v Italijo, kjer se bo sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Angleško posojilo za oborožitev London, 31. januarja. AA. Angleška vlada prav resno proučuje vprašanje posojila, s katerim naj bi odstranila s-eda-njo pomanjkljivost angleške oborožitve. Del vlade je proti posojilu, veodar prevladuje mnenje, da je treba oborožitev izvesti čimprej, zlasti pri letalstvu in v mornarici. Mada bo iz-dala Belo knjigo, v kateri bo opravičila novo oborožitev. ►nn Evakuacija Adis Abebe Zaradi nevarnosti bombardiranja bo cesar najbrže v kratkem odredil izpraznitev prestolnice Rim. 31. januarja. AA. Agencija Štefani roča iz Džibutija, da tolmačijo v vseb abesinskih krogih cesarjev sklep, da se vrne s severne fronte v prestolnico, za dokaz, da se pripravlja cesarski dvor z vlado vred na to. da zapusti Prestolnico in se preseli v varnejše zaledje. V abesinskih krogih sodijo, da prodiranje čet generala Grazianija proti Sidamu in zgraditev italijanskega letalskega oporišča v Negeli ju resno ogroža Adis Abcbo. Negeli je bombardiralo 26 letal, ki so prispela s 400 km oddaljenega oporišča. Negeli pa je od Adis Abebe oddaljen samo 360 km, tako da italijanska letala z lahkoto izvrše napad na abesinsko prestolnico. Zato računajo, da bo cesar v najkrajšem času odredil evakuacijo Adis Abebe. London, 31. jan. AA. Reuter poroča: Na severni fronti Abesinci še vedno dan in noč napadajo italijanske položaje, dasi so v teku zadnje bitke v Tembienu pretrpeli velike izgube, ker so Italijani dobili ajačenja. Na južni fronti se nadaljujejo medsebojni napadi. Zato je verjetno, da bo prav kmalu prišlo do velike bitke v pokrajini med Džidžigo in Hararjem. Abesinski oddelki nadaljujejo s četniškim bojem. Stalno vznemirjajo prednje oddelke italijanske vojske v Tembienu. Abesinci izvajajo reorganizacijo svoje vojske in se očividno pripravljajo, da bi pregrupirali svoje moči in da z zmago zabrišejo hud vtis, ki so ga napravile bitke na jugu. Medtem pa italijansko letalstvo bombardira abesinske položaje in opravlja mnogo izvidniskih poletov. Pri tem opazuje predvsem gibanje abesinskih čet. Treba je poudariti, da se nv:ra maršal Badoglio zahvaliti samo letalstvu, da je lahko pravočasno odredil potrebne korake, s katerimi je ustavil abesinsko ofenzivo. Razširile so se vesti, da je tekom bitke umrl ras Mulugeta. Po najnovejših vesteh iz eritrejskega vira je bil ras Mulugeta samo ranjen. Pač pa je padel eden izmed njegovih sinov. V južnozapadnih pokrajinah Abesinci še niso mogli popolnoma reorganizirati svoje armade. Ojačenja. ki so bila poslana rasu Desti, še niso prišla. Po vesteh Reu-terjevega dopisnika iz Addis Abebe italijanska letala še niso bombardirala nobeno mesto, ki se nahaja na severoznpadu od višine med Ergalemo in Audarom. V to ookraiino nočejo priti Italiiani s svojo mo- . bilno kolono, ki sedaj iz Negelija prodira v pokrajino Bali. V provinci Bali Sidamo organizirajo Abesinci odpor. Guverner j province je zaprosil abesinskega cesarja. ! na i pride v Siđamo. V Addis Abebi so bili včeraj najhujši nalivi kar jih pomnijo najstarejši ljudje. Na vseh ulicah je bil ustavljen ves promet. Vse ulice so se spremenile v razbesnele gorske potoke. Cesta med Adis Abebo in Desijem je neuporabna. Ras Desta bo odstavljen Addis Abeba. 31. januarja, o. Dobro informirani abesinski krogi računajo, da bo ras Desta vendarle odstavljen zaradi , hudih taktičnih pogrešk, ki so Italijanom I I omogočile, da so predrli globoko v abesinsko ozemlje. Za njegovega naslednika bo bržkone imenovan bivši hararski guverner in sedanji notranji minister Gabre Maria, ki dobro pozna južno Abesinijo in je izvrsten strateg. Kakor se čuje. se mudi sedaj v pokrajini Avsi. Novi davki v Italiji Kim, 31. jan. AA. Havas poroča: Državna trošarina za elektriko je bila povišana za 10 centesimov na kilovat. Razen tega bodo uvedeni novi davki. Vsi ti davki bodo služili za kritje vojnih izdatkov. Danes je bil objavljen zakon od 2. jan. t. 1., s katerim se proračun mornarice povečuje za 444 milijonov lir. Ti krediti bodo veljali :-a zgradbo novih bi*Sj Kaj snujejo avstrijski monarhisti ? London. 31. januarja, o. Avstrijski pod-kancelar knez Starhemberg. ki se mudi v Londonu, je nepričakovano odgolil svoj odhod za dva dni. V Londonu se je sestal z vodilnimi osebnostmi angleških političnih in finančnih krogov. Tz Londona odpo- tuje v soboto baje v Steenokerzel, ker se namerava sestati z Otonom Habsburškim, ki je že prispel tja s svojo materjo Žito. Po vesteh z Dunaja je odpotoval danes v Steenokerzel tudi vodja avstrijskih monarhistov dr. VViesner. Verzije o krizi bolgarske vlade Sofija. 3L januarja, p. Po Sofiji so pričele v poslednjih dneh ponovno krožiti govorice o ostavki notranjega ministra generala Sapova ir bližnji krizi vlade. >*ovo vlado naj bi sestavil general Jovov ali pa bivši bolgarski poslanik v Londonu Hadži Mišev. Po drugih verzijah naj bi sedanji ministrski pr isednik Kjuseivanov dobil mandat za sestavo druge vlade. Vladna kriza naj bi se otvorila že takoj po povratku kralja Borisa iz Londona. Kakor se zatrjuje, se zavzema kralj za Sarrautova vlada pred parlamentom Pariz, 31. januarja, z. V političnih krogih, ki stoje blizu desnici, izjavljajo, da je hudo težko prerokovati izid današnje par« lamentarne seje na kateri bo glasovanje o zaupnici Sarrautovi vladi. V teh krogih mislijo, da bo proti vladi glasovalo okoli 170 poslancev. Mislijo tudi, da bo vlada dobila tem več glasov z desnice, čim odkrite je bi socialisti nastopili proti njej, in narob e, da sme računati vlada z več glasovi s skrajne levice, če se bo desnica pokazala preveč borbena. Sprememba v avstrijski vladi Dunaj, 31. jan. AA. Havas poroča: Bivši kancelar dr. Buresch in sedanji minister brez portfelja bo v najkrajšem času prevzel sestavo vlade, v kateri naj bi bili vsi glavni voditelji bivših političnih strank, ki bi imeli nalogo, da normalizirajo politične razmere v Bolgariji. Vse te govorice so ministrski predsednik, notranji minister, pa tudi drugi me-rodajni faktorji že ponovno demantirali. Notranji minister general Sapov je celo izjavil, da bodo v bodoče razširjevalci takih govoric strogo kaznovani. Kljub vsem demantijem in grožnjam pa že spet vsa Sofija govori o bližnjem padcu vlade. posle predsednika Pogine hranilnice. Zalo bo kot minister odstopil. Dunaj, 31. januarja. AA. Uradno se poroča: Zvezni predsednik Mi klas je danes razrešil zveznega ministra brez portfelja Burescha in sicer na njegovo prošnjo. Prav tako je zvezni predsednik razrešil na njegovo prošnjo državnega podtajnika za poljedelstvo Augusta Krafta. Preiskava v Zagrebu zaključena Zagreb, 31. januarja, o. Policijska uprava je odpravila Djura Halabarca in druge osumljence v preiskovalne zapore zagrebškega okrožnega sodišča. Obenem je sodišču predložila vse doslej zbrano gradivo. Sodišče še ni določilo preiskovalnega sodnika za to zadevo. Kakor znano, je D juro Halabarec osumljen umora stražnika Rata j ca Nov železniški direktor v Ljubljani Beograd, 31. januarja, r. S kraljevim ukazom je na predlog prometnega ministra razrešen dolžnosti dosedanji direktor žetazni&ke direkcije v Ljubljani dr. JoMp Cugmus. Za novega železniftkegra direktorja v Ljubljani je imenovan dr. M. Farur. Olimpijska prisega naših tekmovalcev Drevi ob 20.45 se odpeljejo z monakov&kim brzovlakom v Garmisch ■ Partenkirchen Ljubljana, 31. januarja V restavraciji »Emonec so se snovi zbrali naši smučarji, ki nas bodo zastopali v liar-miseb - Partenkiichnu, da polože olimpijsko prisego. Sredina dvorane je bila rezervirana za tekmovalce, ki so prišli vsi v lepih novih enotnih dresih: v teninoinodrem sv i trn z državnim grbom, temnih hlačah in svetlih dokolanicah. Drugod so posedli gostje, a na odru, pred katerim je bilo obešenih pet olimpii?;.ih krogov, okrašenih z zelenjem, so se zbrali predstavniki s predsednikom senatorjem dr. Marusičem na Setu. 1. enerp naše olimpijske vrste: Avstrijec Harrer. desno Finec Kuisma. levo Norvežan Oedegaard. spodaj Hagen. Ko so bili vsi zbrani j a izpregovoril senator dr. -Marušic v pozdrav našim tekmovalcem nekaj toplih l>odrilnih kesed. Zahvalil se je ministrskemu predsedniku dr. ^*o-jadinoviču. bratoma \Vo=chnagg, ministru zunanjih del in ministru za socialno politiko kakor tudi vsem darovalcem, vrlim nabil alkam in nabiralcem prostovoljnih prispevkov, pa tudi vsem, ki so se zbrali na večeru, da izkažejo tekmovalcem svoje simpatije. Podpredsednik JZSS dr. Pavlin je pozval tekmovalce, naj polože v roke predsednika JZSS dr. Slarušiča olimpijsko prisego, želee, da bi se ravnali po zgledih starih oiiiii-pijcev. ki so dobil za nagrado samo oljko-vo vejico, ki iim je bila vedno v bodrilo za novo plemenito borbo. Tekmovalec Smo-lej Franc je prišel na oder in prebral olimpijsko prisego, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje: Zastrupil se je Ljubljana, M. januarja krznarski pomočnik Ivan J-erom, stanujoč Grajska planota 1. jc bil že nekaj časa brez dela. Nedavno je de'al v Zagrebu, odkoder se je pa vrnil v Ljubljano, kjer je živel v hudi stiski. Živel je le od priložnostna /aslužk■».. Tako mu jc včeraj tudi izročila neka stranka zlato uro in oljnato sliko, češ naj oboje proda. Jerom je res hcdil od hiše do hiše in naposled je našel kupca. Ves srečen je vzel denar, a že se ga je lotila skušnjava. Že tako dolgo ni imel beliča v /epu. Pa je zav;! v Daj-dam. kjer si jc naročil čaj, pa Še kozarček vina in šc enegn. V?nq ga je prevzelo, da jc postal zmeden in me'anholičen in melanholičen in začel ie ljudem pripovedovati, da si bo konča! življenje, češ. da ima dovolj strupa za 3<>0 ljudi. Iz Daj-dam a ga je zaneslo v kavirno Leon. Naročil si je čaj. a ga ni popil. Gostom se je zdelo čudno njegovo vedenje in menda je to slutil tudi Jerom sam. Zato je stopi! v d-rugo sobo. si naročil bri-zganec in kozarec tople vode. Neopa-ženo jc v vodo stresel bel prašek in takoj se je sosedel na stolu. V obraz ie posincl in ves otrpel. Takega so našli čez nekaj miuut »n ker ni dal gl-asu od sebe, so takoj -sluti H. da sc ie zgodila nesreča. Obveščeni so bili reševalci ki mu pa ■ Jaz. olimpijski tekmo\aler jugoslovanske olimpijske vrste na IV. zimskih olimpii-kih igrali, izjavljam na svojo rast, da sem v duha olimpijskih predpisov cist amater, d« bom na olimpijskih igrah posvetil vse svr>-je sile v borbi, da priborim sv*»ji domovini fin» ra^tnejsi uspeh!< Vseh 18 tekmovalcev je pristopilo k odru, seglo predsedniku dr. MaruŠjču v rok • s krepko prisego: Obljubljam- Po zaprisegi se je oglasil v Imenu tekmovalcev Tone Uecnian. Zahvwlil s« je Ju- valce, temveč tudi v prave športnike, katerim ni smučanje v zabavo in luksuz. Zalo bodo v tej borbi vse svoje sile popvetili domovini, a širili bodo idejo plemenitega belega sporta po vsej državi, da na prihodnjo olimpijado n? komo poslali samo IS aH 'JO tekmovalcev, temveč '200 ali 900. Ob zvokih radia in gramofona se je rar vala prijetna zabava, tekmovale! so bili p* pogoščeni. Drevi ob 20.45 se 7. mooakov-skim brzovlakom odpeljejo v Harmi^rh Partenkirchen. Kdo gre na olimpijado 18 km: Smolej Franc, Knap I>eo. Kl»n< nik Lojze, Jakopič Gusti, kombinacija: Dečman Tone P.ieNer Loo Jakopič Albin. Istenie Rado. Sko'.i: Novšak Albin. Palme Franci. Pri bošek Franc, Jakopič4 Albin. 50 km: Smolej Fran<\ Knap Le<». 7.< mva lx>vro, Senčar Lado. štafeta: Smolej. Knap. Jakopič (J usti. Klančnik. Alpska kombinacija: Heim Hubert. Pi»« ček Ciril. 7.nidar Emil. Oop FnUK rer. st<> par Rudi. Največ tekmovalcev za olimpijado je d < I Smučarski klub Ljubljana in sicer T. Ilirija 3, Skala Jesenice 2, Dovje Mojstrana -Bratstvo Jesenice 1. ASK Gorenjec. 1. S K Bohinj t. Sokol Gorje 1 in neorganiziran 1. Darovalci Naša javnost se je apelu JZSS naravno^ velikodušno odzvala. Poročali smo že o podporah, ki jih je JZSS prejel, a omeuih moramo tudi. da je darovali tvrdkn fvasten 10.000 Din. tvornica Kune jp poklonila JESS 20 krasnih svit rov in čepice za vse tekmo valce. tvrdka T. C. Nfaver je pa daroval:« blnjro 7;i hlač-'. iK-kaj v pri-pcvalj tin tvrdka Souvan in drugi. O^rclnji il veT* pritožb proti predpisom občinskih davščin. Vodji tečaja za mestne pisarniške uradnike, ban. uiadniku Kuk-manu sc je priznala nagradi 4000 Din. Kušar Franc je pritožil zoper sklep mestnega sveta, do sc opusti ulica »£aoata v zdravstvenem odseku in ie bil sprejet sklep, da naj se to zsodi. Mnenje r>a je. da se z 2 milijonoma ne bo rešilo to vprašanje. M s. dr Kamušič je izjavil, da se čudi, ker omalovažuje m. s. Likar predleg dr. Debevca. M. s. Likar jc pripomnil, da ga nikakor ne omalovažuje, nač oa ie proti temu. da bi se uganjal s tako resno stvarjo dema? gogija. Pri glaisovanju je bil nujni predlog dr. Debevca sprejet z dodatkom prof. Jarca. Sprejet je bil nato nujni predlog m. s. inž. Rada Laha, naj se naprosi finančni minister, da se oprosti zgradarine kmetovalce, ki stanujejo v mestu, se bavi jo izključno s kmetijstvom ter ne oddajajo svojih stanovanjskih prostorov v najem. Nadalje je bil sprejet soglasno nujni predlog m. s. prof Jarca, ki poziva bansko upravo, naj zaradi povečanja ljubljanskega cestnega omrežja zviša banovinski prispevek za vzdrževanje cest v Ljubljani, nadalje, naj se v tem pogledu vzpostavi stanje pred 1. 1&30 in da naj postane Ljubljana zopet samostojen cestni okraj. Sprejet je bil tudi soglasno nujni predlog m. s. dr. Korana, po katerem je mestna občina pripravljena odstopiti državi brezplačno v last 4000 kvadratnih metrov stavbise* severno od carinarnice za zgradbo kmetijske poizkuane in kontrolne postaje s pogojem, da se prične graditi že 1. 1936. Razni predlogi M. s. MartinčiČ je vložil samostojni predlog naj se ukine uvoznina za sirovine, ki jih uporabljajo obrtniki za svojo potrebo. Podžupan dr. Ravnihar je nato prečital izjavo m. s. dr. Kamušiča, da so člani kluba JRZ sklenili odreči 6e vsem doslej za mestne svetnike veljavnim ugodnostim. Zaradi oddaljenosti bivališča občinskih svetnikov iz privučenih občin pa naj ostane v veljavi prosta vožnja po cestni železnici. M. s. prof. Jane je vložil več samostojnih predlogov in sicer, da naj mestna občina posreduje pri železniški upravi za zgraditev javnega stranišča na kolodvoru, ki bi bil dostopen s ceste, nadalje za ureditev razmerja med poklicnim gasilstvom in prcstovoljnimi gasilskimi četami, za napravo avtobusnega kolodvora, ki naj bi zavzel Cigalotovo ulico in del Kralja Petra trga, za ureditev ljubljanskoga trga, za pobijanje ilegalne trgovine po hišah, za uvedbo praktičnega gospodinjskega pouka na ljubljanskih meščanskih šolah, za ustanovitev dečjega sprejemališča, za ureditev Dolenjske ceste, za izpremembo pravilnika o gradbenih taksah, glede likvidacije kavcij za trotoarje in za ureditev pokopališča pri Sv. Krištofu. M. s. Smersu je vložil samostojni predlog, ki se tiče podpiranja brezposelnosti in v zvezi s tem revizije vsega mestnega gospodarstva, m. s. Mu&ar, za tlakovanje Poljanske ceste od Ambroževega trga do klavnice, m. s. šalćhar pa glede plačevanja stroškov za napravo trotoarjev, ki naj bi bHi različni za notranji del mesta in za periferijo, nadalje glede prosnove zaračunavanja porabe vod in za posredovanje pri železniški upravi, da bi prenesla železni most s prehoda preko železnice na Tyr-ševi cesti na železniški prehod na Janševi cesti. ■i Zvočni kino Ideal ■■ DANES PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM ROMAM Viktor Kugo-ja (LES MISERABLES) BEDNI FILM SIJAJNE IGRE, MOĆNE VSEBINE IN PODVIGOV. CH. LAUGHTON — znan iz filma »Henrik VIII. - FRIDERIK MARCH največji ljubavnik Predstave ob 4, 7. in 9 U uri. Interpelacije M. s. prof. Jarc je vprašal, kaj je s prošnjo pripravljalnega konzorcija za ustanovitev zdravilišča za zdravljenje po Schrot-hovi metodi za podelitev koncesije, ki bi bil pripravljen vzeti v najem hotei • Tivoli - in ga v ta nr.men adaptirati. Podžupan dr. Ravnihar je sporočil, da tej prošnji ni bilo mogoče ugoditi in da so predlagatelji tudi - umaknili svoj predlog. Zadevo bo kljub temu izročil v proučitev zdravstvenemu odboru. Nadalje je m. s. prof. Jarc vprašal, kaj je s končno ureditvijo obračuna z društvom za Trgovsko akademijo. Podžupan dr. Ravnihar je izjavil, da je že v septembru odgovoril na slično vprašanje, da pa se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Društvo Trgovska akademija je predložilo končni obračun, iz katerega je razvidno, da je bil proračun zgradbe za trgovsko akademijo v znesku 6 milijonov Din prekoračen skoro za milijon Din. Društvo Trgovska akademija se sedaj brani plačati stroSke češ, da je zemljišče s poslopjem vred že postalo last mestne občine. Kar se tiče prispevka države za odplačevanje anuitet posojila, se državna oblast izgovarja, da je ta dolžnost prešla po zakonu na banovino. Ker je mestna občina najela posojilo za zgradbo na svoje ime, je seveda njena dolžnost, da plačuje anuitete vsaj začasno. Trgov inskermi ministru dr. Vrbaniču je bdlo predlagano meseca novembra, da bi država prevzela v svojo last celotno poslopje in obenem skrb za odplačevanje posojila. Občina je tudi zagrozila državni upravi in društvu Trgovska akademija, da ho mestna občina razpolagala s poslopjem za druge svoje nujne potrebe, ako stvar ne bo v doglednem času urejena. M. s. šaleliar je vprašal, ali je mestno načelstvo pripravljeno proučiti vprašanje zgrešene regulacije Podmilsčakave ulice, s katero je bila mestna občina oškodovana Podžupan dr. Ravnihar je odgovoril, da bo dal pojasnila, ko bo zbral potrebne podatke. M. s. Tone Malgaj je interpeliral o preložitvi gorenjskega kolodvora na meje med Spodnjo in Zgornjo šisko, m. a Usenik pa zaradi tlakovanja Dolenjske in Karlov- ske ceste. Po nekaterih krajših pojasTVtnh je podžupan dr. Ravnihar zaključil javno sejo, ki ji je sledile še tajna. Dobrodelna prireditev naših obrtnikov LJubljana, SI. januarja. Eno najmsttjivejsih stanovskih orflanua* cij v Ljubljani jc gotovo Obrtniško društvo, bi % vso vnemo deluje zlasti se n« hunjsrotarnem in socialnem polju. Uspehi tega dsla bi bili neprimerno večji, da ne preirvfjsjno tako težkin časov. Vsako leto na obrtniški praznik sv. Jožefa podeli Društvo onemoglim obrtnikom nekaj podpore. Wni je bilo deležnih te podpore 34 oriemoglib bivšrh ljubljanskih obrtnikov in njihovih vdov. Obrtniki res preživljajo zelo težke č*se. vendar je p« mod njimi še mnogo takih, ki še ne čutijo potrebe po podpori, ki so se mladi in zdravi, in ki vsaj še nekaj zaslužijo. Toda tem nalaga ljubezen do blržnjctja in čut so'šdvirnosti dolžnost spomniti =e onih bednih, ki cmagujejo ped težo življenja in /ive v pomanjkanju. Obrtniško društvo se v polni meri zaveda te svoje dolžnosti in je usti-novilo Obrtniški vajenski dem. ki nudi zavetišče na^i obrtni mladini m jo vzgaja tako, da je lahko obrtniški stan ponosen na njo. Za svoje plemenite cilje pa potrebuje društvo denarna sredstva in v ta namen prireja vsako leto 1. februarja zvečer v Kazini obrtniški plev Letet* bo to že XII. tadicijonalnt obrtniška prireditev. Prireditelji so pripravili za letošnjo prireditev posebno pesenečenjc. Razpeli bodo namreč v Lepo okrašeni dvorani Kazine gospodarsko krizo in nrrm nckazal? šc pajke, ki te mre/c razpleta. Prepričani smo. da bo Ljubljana tudi letos izka/ula n*aš:m vrlmi obrtnikom svoje simpatiic in s tiko velikim posetem njihove prireditve, da bo r kazin^k? dvorani še premalo prostora. ----- —ase izmuznil skozi druira-vrata na dvbrišče. Zasledovalci so prisopi halj na reato. a na dvoriščih v pravih labirintih, jim je zmanjkala sled za beguncem. Dogodek je nekoliko podolien filmskemu ler ni brez romantike, vnaj po irjavah zasledovalcev. Nekds je dejal, da se je izmuznil pravi liček. ki je l«l odpuščen >*I« pred dnevi iz marii'orskih zaporov, kjer je sedel let. Zopet, drugi so ]va pri po vedo val i, da je fant ukradel samo zemljo. Prav sa prav jo je k ti pil. ko bi jo pa bilo treba plačati, jo je popihal. Ronnntirno. kajne? V resnici je bil fant slabo oblečen, v raz-cefran suknjič. btOl pokrivala, obut v po-nošene revije. Odprt noz v rokah bepinra je pn nevaren KgtoiL . . (Bele ^meo KOLEDAR Dane«: Petek. 31. januarja katoličan*^ Peter Nol. Divna. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ti si mojo solnee < RihardJ Tauberi ob 16 m 19.15. Svengali ob 21 15* Kino Ideal: Bedni (Les Miserable*) ZKD: Legong — plesa?ka bogov ob 14.3 ob 20. in predavanje dr. Alujeviča o obrambi našocra morja. Prirodoslovno društvo obCn; zbor ritr 17.30 v balkol«. Preda\anj«» imiv. prof. dr. inž. M. Kana~ la ob 18.30 na unlrCial v llllltSI ibrfS. IIII institutu. DEŽURNE LEKARNE HanSS: Mr. Baka reč Pv. J* ha try 0, Ramor. Miklošičeva cesta 20. Gnftun Moste Zaloški cesta. Z. K. D. DAN£SS ob bomo p'euva.ja.li prekrasni barvani film iz otokov Bali LEGONG PLESALKA MMOV BUTNI KINO MATU A Na begu z odprtim nožem Ljubljana. ,..nuarja V tihi Dvofakovi ulici, ki M Odcepi od T>rševe ulice pri bavarskem ilvoru. y- nastal včeraj ob 13. nenavaden hrup. iv-t i. ki so capljali za njim. niso imeli resnejra namena, da bi jra prijeli, ker je bil ol>nrnŽMi I odprtim nožem ter je l njim divje mahal. V Dvorakovi ulici je skočil predenj peše« , toda begunec mu je zagrozil: Be/.* h. . . — Zamahnil je proti njemu, pešec pa mu j<* hotel izbiti nož iz rok z aktovko, ker pač drugejra ni imel pri roki. Lov se je nadaljeval po Vošnjakovi ulici. Ko so kolesarji pridrveli do konca Pvofa-kove ulice, niso moprli v ostrem ovinku zaviti po Vošnjakovi ulici in nekateri f»o popadali, pešci Pa tudi niso dohajali bfgapea. Baš tedaj je železničar odpiral sapovnico na križišču Vošnjakove ulice in Bleiwei*o-vc ceste. Ljudje so čakali, da se zapornica Umor v Savinjski dolini Celje. 31. januarja. Celjski stez izkazuje razmeroma malo velikih zločinov, zlasti umori so zelo re1 IManica r. /,>i~'J-ie otvoritveno ikskalse tekmo na no\ i «'0 m skakalnici v Ptaniel dnrn: 1.) i'o- ročilo spravnega lan. ndmom 2.) PoroMba šir^eiia odbora. 3.* Izvedba leloSnjega 7in>-skerja prosmma in ttdeteShs naših tekmovalcev Ga - Pa I ) Razgovor o splošnih | "d-zvpznih ziidevah in dolefitev novih smernic. Prosimo vse odi omike posebno one izv»*n .le??nie. da se seje gotovo u<|e|eŽijo. \a novo sprejela društva in sirer: SPI) podfnl-ni<-a Jesenice. Sl\ Kr>\in«ir is PollSAO, Kranj, pa prosimo, da na to >ejo iiosljejo svoje aanlOpiKe, Na redni seji T<>, dnl 57. t. in. so bil verificiram za SK Kovinar. Jo> senice sledeči: SLOVENSKI NAROD«, petek. 31. januarja 1936. Stran 3 Prekrasno petje Vas bo očaralo Zato si oglejte U MARTO EGGERTH njenem novem Njen največji uspeh »TEREZIJA KRONES« v ostalih vlogah: Theo Lingeii, Gustav U'aldaii Lee Slesak, A ribe rt >log i DNEVNE VESTI — Senator Petar Teetič umri. V zagrebškem sanatoriju je umrl v sredo zvečer znani veleinduatrijec iz Saška Petar Tealič. V senat je bil izvoljen pri senatskih volitvah 1. 1932. in 1935. Z njim leže v grob ne samo eden naših najagilnejših indu-strijcev, temveč tudi dosleden in neumorno delaven nacionalist. — Intelektualci ne smejo biti plačani izpod eksistenčnega rainima. Poročali smo že, da je bila te oni ustanovljena Zveza intelektualcev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Zagrebu. V Beogradu. Sarajevu in Ljubljani bodo pa ustanovljeni pododbori. Zveza bo delovala na to, da bi vsi oni, ki so dovršili vsaj srednjo šolo in imajo veliko maturo za svoje delo ne bili plačani izpod eksistenčnega minima, da v Jugoslaviji ne bo zaposlen noben tuj intelektualec, dokler imamo svoje nezaposlene intelektualce iste stroke in da bodo naši intelektualci zavarovani za primer nezaposlenosti, bolezni, nesreče, starosti in smrti. KINO SLOGA (Telefon 27-80) Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. čarobna opereta Triurni ljubezni (ADORASLE) v si. tI. janet gavnor Zadnja prilika, da si ogledate ta M — Gradnja aerodroma v Dubrovniku. V sredo zvečer so prispeli v Dubrovnik tehnični direktor češkoslovaške državne ae-r< »linije mg. Kubiček, zastopnik našega Aeroputa šef pilot Striževski in češkoslovaški šef pilot Hrani?ek. Z zastopniki du-brovniškega Aerokluba so pregledali zemljišče v G ružu. kjer bo zgrajen hanger. Popoldne so odšli v Grudu, da pregledajo teren za aerodrom. 1. junija bo otvor jen zračni promet med Sušakom in Dubrovnikom. Proga bo imela zvezo s Prago, zračna proga našega Aeroputa bo pa šla iz Beograda preko Sarajeva v Dubrovnik, — Oetniško udružen je. v Dubrovniku razpuščeno. Z odlokom notranjega ministrstva je razpuščeno četniško udruženje v Dubrovniku. Udruženje je imelo lastno kavarno na najprometnejšem kraju, čeprav bi je ne smelo imeti in v javnosti je bilo že mnogo pritožb proti tej kavarni. — Redek primer poštenosti. V b&naški vasi Jazovo se je pripetil redek primer poštenosti. V vasi živi siromak, ki je našel na cesti denarnico s 1500 Din. Čeprav ni imel v žepu niti beliča, je odnesel najdeni denar takoj na policijo. Ta čas je pa prignal redar nekega moža. ki se je hotel obesiti, pa ga je v zadnjem hipu rešil. V smrt je hotel zato, ker je izgubil denar, a doma ga je čakala žena in pet otročičev. Najdeni denar so mu takoj vrnili, poštenega berača so pa nagradili. — 419 zajcev so ujeli. Sombor.sk«. lovsko udruženje je priredilo v ponedeljek in torek v okolici Sombora lov na zajce. Lovci so ujeli 419 divjih zajcev v dolge mreže. Vrednost ujetih zajcev cenijo na 25.000 Din. Kupil jih je znani izvoznik Vajda iz Čakovca, ki jih posije v Francijo. Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo spremenljivo, nekoliko hladneje vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 14, v Splitu 12, v Zagrebu 11, v Sarajevu in Mariboru 10. v Skoplju 9, v Ljubljani 8.6, v Rogaški Slatini 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.5, temperatura je znašala 1.4. — N"ova grobova. Upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju, vladnemu svetniku dr. Lovru Požarju v Ljubljani je umrla včeraj zgodaj zjutraj soproga gospa Justina rojena Tome. Blago pokojnieo bodo ohranili v najboljšem spominu vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo jutri ob 15. iz Tavčarjeve ulice 15. V Zeltwegu v Avstriji je umrla upokojena učiteljica in vdova po nadučltelju Srečku Pircu gospa Marija Pire, rojena Veranič. Zadnja leta je živela pri svoji hčeri Irmi, ki se je tam poročila in je tudi učiteljica. Doživela je visoko starost 83 let. Pokojnicama blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! — Težka nesreča v rudniku. V sredo popoldne se je pripetila v rudniku Bukovi-čiču pri Fojnici težka nesreča. Na rudarje se je zrušila debela plast zemlje in jih zasula. Dva rudarja sta bila takoj mrtva, tretjega so pa v zadnjem hipu rešili. Iz Ljubljane —lj Ribji trg je bil danes najbolj založen z malimi morskimi ribami, ni rdeli čami (10 I>in kg) in sardoni (16 Din). Izmed dražjih morskih rib je bilo največ zlalic, ki so bile danes zelo poceni, po 30—36 Din. Ciplje in lignje so lila po 32 Din Kakor navadno, sipe po 24 Din. Lepe ščuke so prodajali po 20 Din. Zelo mnogo ie bito žabjih krakov. —lj Malenkosti radi spregledamo. Zelo star običaj je že v Ljubljani, da preveč radi izkoriščamo smeti za nasipa van je. Ni pretiravanje, če rečemo, da j« zgrajeno pol Ljubljane na smeteh. In tudi večina vrtov v mestu je nasutih s smetmi. Ljudje so takoj pripravljen i sodelovati, ko gre kje za nasipavanje. Zato so v mestu najbolj pogosti napisi razen »Pozi na psa!« — »Tukaj odUagati smeti je strogo prepovedano!« TaikŠT« napnsi aelo vlečejo in kdor hoče, da bi mu ljudje kaj nasuli, izobesi krarkomalo napis in čaka Tudi mestna občina je izobesila že mnogo teh napisov ter so se poveod dobro obrienK. Samo og'Jcjmo si a pr. podaljšek Jane&čeve ceste, Lepi pot, .Harrnontovo ukkx> itd! Dišave ob takšnih kupih smeti so seveda najprijetneje«, higijena si pa zakriva sramežljivo oči. —fl| Ogreval niča za Kralja Petra vojašnico ima navzlic mili zimi čedalje več gostov. Sleherni dan prihajajo novi, povečini Ljubljančani, ki so iskali posla zunaj, pa ga niso našli. Mestni socialno politični urad ima s temi varovanci precej posla, saj jim po več-in i preskrbi tudi hrano, tu pa tam pa tudi vsaj začasno zaposlitev. Zanimivo je, da je med brezposelnimi, ki so navezani na ttskrbo v ogrevalnici. največ obrtnikov. —lj Družabni večer "Zdi je« in železničar yev bo v soboto 1. februarju 1936 v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20. uri. Igrala bo godba »Zarja« na pihala, njen »jaz/ orkester« in njen mandolinski orkester. Plesalo se bo do 3. ure zjutraj. V me* bodo tudi koncertne točke na kro-matično harmoniko, ki jo bo igral har-monikaš Kovač Edvard. Za dobro jedačo in pijačo je preskrbljeno in tudi za druge zabave. Vstopnina 6.— Din. —lj Združenj* trgovrev ▼ Ljubljani sporoča, da je rok za vložit?v davčne prijave pridobnine podaljšan do 15. februarja t. L Vsi oni trgovci, ki so bili vsled komasacije iz krajev Vič-Rožna dolina. Moste, del Jezic itd. prideljeni mestu Ljubljani, vlagajo napovedi pri davčni upravi za meslo Ljubljana. Istočasno rporoča združenje, da je 7-aloZilo praktična navodila za izračunavanje neposrednih davkov iz katerih lahko vsak davkoplačevalec točno in najhitreje iz-raruna koliko bo moral plačevali državnih in avtonomnih davščin. Navodila se dobe v pisarni Združenja proti malenkostni odškodnini ter iih vsem gg. trgovcem toplo priporočamo, da *i nabavijo. Uprava. oklic s prošnjo, da ta davek čimpreje pobero in s tem podpre veliko akcijo za podpiranje brezposelnih in potrebnih, ki jo je moralo letos uvesti mestno poglavarstvo. —lj Mestni socijalni ura* prani p. n. občinstvo, da ae pri pobiranju revnih inbre-poselnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike m ae dobijo tudi v aocijalnem uradu v Mestnem domu, soba it. 44. Cena enega bloka ž dvajsetimi listki znaša Din 5.-. Opozorilo! SVENGALI Vse rezervirane vstopnice je dvigniti najkasneje danes do 1 v 13. ure, ker v nasprotnem slučaju se prodajo drugim interesentom ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 KINO UNION, tel. 32-21 DANES POSLEDNJTC velenapeti film Zmagovalec srca Kari Ludvik D i idil—Dorolhea H ieek KOT DOPOLNILO: Carmen izvajano od berlinskega simfoničnega orkestra in tednik z novostmi iz Londona, ob 16., 19.15 in 21.15 uri — lj Prvi letošnji koncert Glasbene Matice ljubljanske nam bo prine«el veT- izredno zanimivih del. Na koncertu sodeluje na. Bernot - Golobova (alt-solo), pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in pomnoženi orkester pod vodstvom ravnatelja Poli- ca. Pevski zl.or bo izvajal s spremHevanjeni orkestra in ob sodelovanju solistov Oster* rev Magnificat in Slavenskega Religiozni jo. Ga. Bernot - Golobova bo zapela švarovo balado Brodnik s spremi ievanjem Orkestra, pomnoženi op?rni orkester pa Iki izvajal simfonično sliko ruskega skladatelja Moso-lova Železolivarnica. Vse skladbe se v tej obliki prvič javno- izvajajo v Ljubljani. Vstopnice bodo od sobote dalj? v prednro-daji v Matični knjigarni —lj Pod okriljem Kola jugoslovanskih sester v Mostah bo nadaljevala drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma predavanje o japonski ženi ga. Tsuneko Kondor — Skuškova. Vabljeni vsi. Vstopnine ni. Mladini neprimerno. —lj Tudi Emensko cesto so te dni nasuli in temeljiteje popravili. Cestni valjar se je že pred dnevi preselil iz Vegove ulice na to eseto ter pričel utrjevati cestišče. V kratkem prično še izravnavati vogal pred noro špeletičevo hišo, tik pred trnovskim mostom, kjer je cestišče zaenkrat Še razrvano. —lj Onim gospodom hiš. posestnikom in upraviteljem hiš, kateri do sedaj niso oddali prostovoljnega davka po Din 1 na mesec na stanovanjske sobe in poslovne prostore, kakor tudi delojemalec za vso kega uslužbenca po Din 4 na mesec, je mestni socijalno politični urad v prepričanju, da se jim je prvi naš oklic na kak način kam založil, dostavil ponovno še en lj— V Sokolskem domu na Viču bo jutri ob 3l>. izredno zabavno in veselo. Društvo za zgradbo Sokolsfcega doma priredi zabavni večer »Pridite zares — na smeh in ples!« Da bo občinstvo prišlo re* do veselega ra«položenja nam jamčijo izvrstni komiki, ki jih je društvo naročilo iz Trbovelj. S posebnim vlakom bodo p riši i iz Trbovelj člani sokolskega gledališkega odra z lastno godbo, ki bodo skupno / vitkimi sokotekimi godbeniki skrbeli za ples. Trbcveljeanom pripravljajo Vičahi s'ovešen sprejem. Kaj nam bodo pokazali ta večer naši bratje iz Trbovelj zaenkrat ne izdamo, marveč vabimo vse prijatelje društva da prihitijo jutri zvečer v Sokolski dom. kjer se bodo nasmejali od srca res duhovitim in zabavnim točkam Trbo-veljčanov. Mladina kakor starina bo prišla tudi pri plesu na svoj raćun. po'eg mo-mernih plesov bodo na sporedu tudi valček, polka, ma/urka itd. Zabave na ko;c, zato jutri vsi v Sokolski dom. Na veselo svidenje vabi odbor! lj— Gospode hišne posestnike in upravitelje hiš. ki še niso pobrali prostovoljnega davka po Din L— na mestec na stanovanjske sobe in poslovne prostore prosim, da to store v prvih dneh februarja in pobrani denar oddajo v mestnem socijalno političnem uradu, ali pa naj z dopisnico ali po telefonu naznanijo, naj pride inkasant po denar odnosno da se jim dostavi položnico. —[j » pozabite, da bo jutri v Kitii tradicionalni obrtniški ples. Opozarjamo na krasne dobitke, darila in druga presenečenja! — lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani ho imelo svoj redni letni občni zbor aUU3fl ob 17.30 uri v balkonski dvorani univerze. VI»udno vabi odbor. Iz Celja —t Inozenici si morajo nabaviti izkaznice o poklicu. Vsi itioz?mski državljani se opozarjajo, da si morajo po pravilniku za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov preskrleti pravočasno izkaznice o poklicu. Rok za vlaganje zadevnih prošenj poteče 29. februarja. Tuji državljani naše narodnosti dobijo tiskovine pri društvu :,Soči : v Celju, i nožem c i tu{e narodnosti pa pri borzi dela. Tak* prošnje morajo vložiti ludi vsi inozenici. ki imajo že trajno dovoljenje za zaposlitev v naši državi. —-c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 3. t. m. ob 20. g. prof. dr. Lavo ćermelj iz Ljubljane o slovenski morski obali. Zanimivo predavanje bo spremljalo 667 lepih izvirnih slik iz življenja našega naroda na Tržaškem. —c Delna ukinitev toka. Mestna elektrarna bo v nedeljo 2. februarja od 8. do 12. dopoldne zaradi nujnih popravil ukinila tok v Novi vasi, na Lavi in Babnem. —c Bolničar*ki tečaj bo priredil areaki odbor Rdečega križa v Celju. Sestanek vseh, ki so se že prijavili za ta tečaj, bo v nedeljo 9. februarja ob 11. v predavalnici v Zdravstvenem domu v Gregorčičevi ulici. —c Umrla je v ponedeljek na Dunaju na posledicah operacije v starosti 33 let gdč. Herta Zanggerjeva. hčerka veletrgovca g. Dušana Zanggerja v Celju. V Kersnikovi ulici 14 je umrla v sredo 841etna občinska reva Marija Vetrihova. —c Skakalna tekma v Lisca h preložena. Skakalna tekma za prvenstvo Celja, ki bi morala biti v nedeljo 2. februarja popoldne na Kugvjevi skakalnici v Liscah. je zaradi pomanjkanja snega preložena na poznejži cas. —c Otrok podlegel opeklinam. Ko se je dveletni dninarjev sinček Leopold Johan z Javorja pri Slivnici igral v torek doma v kuhinji okrog štedilnika, je prevrnil posodo z vrelim mlekom in se polil po prsih. Fantek je dobil zelo težke opekline. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je po hudih mukah v sredo zvečer izdihnil. —c Stroj ga je zgrabil. V VVestnovi tovarni v Gaberju se je v sredo ponesrečil 181etni delavec Albert Cerkovnik iz čreta. Pri delu ga je zgrabil stroj in mu razme-saril prst na levi roki. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnici. — c Umrla je v sredo na Cesti na Grad 41 v visoki starosti 81 let vdova po juvelir-ju in posestniku ga. Amalija Alnjoslsehner-ieva. mati celjskega juvelirja g. R. Almos-leehnarja. Pegrub i>o v petek ob U>. iz mrtvašnice na mestnega pokopališča. V celjski bolnici je umrl v torek 2T> letni pekovski ]>omof-nik Ciril Vrhovšek iz. Celja. Iz Maribora — Nesreča radi neprevidnosti. 121etni fant Stanko Greif iz Sv. Marjete na Dravskem polju je gledal kako so domači seno in slamo rezali. Pri tem ga je po nesrečnem naključju drog stroja tako udaril, da ae je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. — Xesreča s kolesom. Dane« dopoldne sta trčila na ovinku pri Narodnem domu s svojima kolesoma skupaj dva mlekarja. Oba sta bila po rokah in obrazu odrgnjena in eno kolo čisto zvito. Radi neljubega objema sta se oba hudo pogledala. p< tem sta se pa pobotala in peš odpotovala. — Vendar so ga prijeli. Zloglasni vlomilec 291etni mizarski pomočnik Franc Pešec, ki je s svojimi drznimi tatvinami in vlomi povzročil toliko strahu po Slovenskih goricah, je vendar prišel orožnik« *m v pest. Radgonskim orožnikom se je posrečilo, da so ga izsledili in aretirali. Pešec je že v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. — Tragična smrt. 451etnega viničarja Matija Viherja, ki je bil pri podiranju stare bukve v Cubru v Prek mu r ju zaposlen, so zgrabile veje padlega drevesa s tako silo, da je obležal krvav in nezavesten na tleh. Ponoči pa je podlegel poškodbam. — Tat oblek. Radi tatvin zimskih pla-ščev, ki so se v zadnjem času dogajale, se je policiji posrečilo ugotoviti identiteto tatu. Tat je izginil neznano kam, vendar ne bo dolgo, ko ga bodo prijeli. Nekoliko pokradenih reči so našli v njegovem stanovanju. — Z davčne uprave. Davčna uprava razglaša: Ker prihajajo še vedno pošiljke, naslovljene na ^Davčno upravo v Mariboru^, opozarjamo, da ;>Davčna uprava Maribor, ne obstoji od --5. 2 1934., temveč je osnovana za mesto Maribor posebna davčna uprava, ki ima naziv ..Davčna uprava za mesto Maribor« in poštno čekovni račun št. 10.017: za ostali okoliš bivše davčne uprave Maribor pa je osnovana druga davčna uprava, ki ima naziv -Davčna uprava za okolico Maribor« in poštno čekovni račun 10.039. To naj stranke v lastno korist uvažujejo, da bodo dospe vale pošiljke pravilno na namembni nasl-v. Iz Kranja — Lutkovo gledališče reške besede pri »Jelenu«, ki je največje ve>eije otrok, je bilo v nedeljo *• prav posebno obiskano, ket je liiia predstava v >lovcnskem je/.iku, tiiniiikrat S* j«' ■ ftjlifciav Kranjskim otio kom In> r. B. zelo ustre-la. te U» priredila it ve, •loveaskiii predstav. — V ljubljansko bolnico je kraiij.>l..i p« li-eija te ilni odpnmiki neko 6« A., ki *c j<* potikala po ktanjakia gostilnah in Daka-a na fante, oddali M jo na v«nerični od. Isl 'V — Jutri na Ka*il** lahko ustvari'i ja.°no sliko o izborni kakovosti letošnjega pridelka. Vinskemu sejmu bo priključena tudi poLušnja naših najboljših mineralnih voda. Tudi pokušnji likerjev in piva bosta zadovoljili obiskovalce. V spodnjih prostorih bo kegljanje za zelo dragocene dobitke, domača godba in priznana kuhinja. Vsa okrepčiia se bodo dobila po niski eeni. Vstopnina je letos z.nižana. Opozarjamo na polovično železniško vožnjo z nedeljskimi voznimi lističi. Zapomnite si torej: Jutri na gasilski večer v Kranj: Iz Trbovelj — Praznovanje v februarju. Kakor ~mn že poimali, se je bati. da »e bo letos položiti v rudarskih revirjih Še nevarno poslal-šal, zlasti, če v najkrajšem času ne nastopi občuten mraz. Sedanje toplo vreme težko sUiuj*' v našem rudarstvu I i pospešuje, zalo ni (-udno. da prebivalstvo revirjev brez razlike stanu t velikim nemirom in bojaznijo pričakuje »»omladanskih in poletnih me-■eeev. i>a je letošnja zima mnogo slabša od lanske, dokazuje dejsUo, da je rudnih lani v januarju obratoval 18 delovnih dni, I.dos pa -amo lb. lani v f■•bruarTu je delavstvo delalo 1") delavnikov, letos pa je napovedano komaj 14 in kaj t>» It na psSStte? Treba bo napeti vse sile da se položaj v revirjih sedaj na pomlad k s strani državnih železnic ne poslabša, kajti ▼ t*-m -lučaju I i pretila rudarskim revirjem prava katastrofa. Naše gledališče DRAMA Petek 31.: Ob 15. Bratomor na Metavi, Dijaška predstava. Cene od 5 do K L>in. Sobota '. i>ba-uarja: Vesela bočja, pot Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 2.. Ob 15. Uboga Ančka. Otoboko znižane cene od 15 Din navadriL Izven. Ob 20. Pesem s ceste. Tzven, Znižane cene Ponedeljek 3.: Dies Irae. Red C. Torek 4.: Peaem ■ < e.fte Gostovanje v O* l>u. Izven. OPERA Petek 31.: Zaprto. Sobota 1. februarja: Salome. Red C Nedelja 2.: Ob 15. Prešmentani grad. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Gostovanje ge. Jovovič - Kovačevske. Izvem. Znižane cene. Ponedeljek 3.: Zaprto. JUTRI OPERETA E. Kalnianovih in R. Stol/oviti melodij: SMEH! ZABAVA! JESENSKI MANEVRI KINO SLOGA sS2SSS' S&££?JW G?fc3 SSŠ £ £' '.^^ 'J-^' r-fcS ' s*** fe« k*< i£s«d 'i\v ttfšia ■■ •.■A.-ž-'-' ~ •■•~-.-y.-vV:.--. .-!>r.rj,-rr POZOR! Danes so prispele vsakovrstne sveže morske ribe in toči se prvovrstno šibeniško vino. Priporoča se VESTIČ MARJAN gostilna HOTEL LLOVD s •s H 1 a a — •Si as © . a £2 & s o i™ MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 8 Din, preklici Za pismene odgovore glede malin oglasov je creba pniofau znamko. — Popustov za male oglane ne priznamo XX* RAZflO KAVARNA STRITAR vsak večer koncert, salonski orkester pjevafiee. a'R VSEGA V 1ZOBIL.1L za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, oblek Hubertu-sov, pumparic itd. pri Preskcr-in Sv Patra c»~ta 14 (5-T VELIKA IZBIRA okuano pripravljenih mor8kih rib iz priznane dobre kuhinje: Orade, branejni. kalamari. cipli, sv. Peter, salpe, dental, škampi po iivorniškem načinu, bakalar i. t. d. Na razpolago prvovrstna dalmatinska vina. specialni viški opolo. Vljudno se priporoča »GAJEV HRAM« »LJUBLJANSKI DVOR« W f a TIS Ai« 66 * !* it n m n 11 1 'VS^SftSSf' 'iyw*i2r>u* sc " ^<<~>'i&-s«-*z--^-^•■ .„ V~c. Biti [■•■*> 0bvf*Wl& Tužni sporočamo, da je mirno v Gospodu /aspal naš d(»bri oče, stari oee, brat, tast in stric, gospod Ivan Loschnigg trgovec in poaestnik Pogreb blagopokojnoga bo v soboto, 1. februarja 1936 oh 15.30 iz hiše žalosti v Šmarjah pri Jelšah na farno pokopališče. Mana zadušnica se bo darovala v ponedeljek, S. februarja 1936 ob 7. zjutraj. ŠMARJE PRI JELŠAH, dne 30. januarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. »SLOVENSKI NAROD«, petek. 31. januarja 1936. Stev. 25 Dajte MUaNMnMMMMMnUMM delavcem legitimacije Potrebne M bile posebno, v oceane bi zelo pocenile volitve •a Ljubljana, 31. januarja. Ljubljanska Delavska zbornica je glede na načrt navodil za izdajanje knjižic SU-ZORjevih članov predlagala, naj bi SU-ZOR izdal hkrati s članskimi knjižicami delavske legitimacije, ki bi služile mnogim potrebam. SL'ZOR bi naj izdal te legitimacije ob sodelovanju socialnih zavodov in javne uprave. Delavske legitimacije so zelo potrebne. Četudi m pozitivnih zakonskih predpisov, zahtevajo policijske oblasti, da se delavci, zlasti na potovanjih, legitimirajo. Nezaposleni, ki potujejo s polovično vozovnico na kraj dela. se morajo izkazati na železnici s fotografijo opremljeno legitimacijo. Da javna borza dela vpisuje nezaposlene v register, so tudi potrebni dokumenti, ki so iz njih razvidni osebni podatki in poklicna zaposlitev v zadnjih dveih letih. Zdaj te podatke pri Javnih borzah prepisujejo, knjižice pa takoj vračajo. Da bi BD pravilno poslovala, zlasti pri podpiranju nezaposlenih bi bilo zelo važno, ako bi delavske knjižice zaposlenih delavcev hranili delodajalci, nezaposlenih delavcev, ki reflcktirajo na posredovanje dela, pa BD. Tako bi se morali nezaposleni v redu odjavljati ter bi se preprečilo dosedanje šablonsko izločevanje nezaposlenih iz evidence. Če bi bili zapisani v delavskih knjižicah tudi podatki o članih skupnega gospodinjstva, bi borze dela lahko diferencira'c nezaposlene po tem, kdo jc potrebnej.ši podpore. Delo bi se 9 tem pri borzah dela ne povečalo, nego celo zmanjšalo, ker bi ne bilo več prepisovanja, zlasti še. če bi borze dera poslovale na osnovi vpisov delodajalcev in bi prepuščale primerjave med knjižicami in osebnimi listinami delavskemu zavarovanju. Vpisi vanje vseh podpor, ki jih lahko prejme nezaposleni od javnih ustanov, bi preprečilo vsako izrabljanje. Zelo bi bile potrebne legitimacije v primeru bolezni, nezgod in starostnega zavarovanja. Pregled vseh zdravljenj na izkaznici bi olajševal zdravljenje res bolnih in preprečene bi bile vse zlorabe. Posebno pa bi bile delavske 'egitimaci-ie potrebne, ker bi zelo pocenile volitve v organe delavskega zavarovanja, zlasti v SUZOK in delavske zbornice. Vse to bi odtehtalo vse stroške za izdajo legitimacij. Vendar bi teh stroškov naj ne nosil SUZOR sam. Prav bi tudi ne bilo, da bi SU'ZOR vodil sam vse ogromne delo, ki je v zvezi z izdajo legitimacij, ftrko organov SUlZORja gre, če upoštevamo tudi fluktuacije, okrog milijon delavstva. Izdajanje delavskih legitimacij naj uredi in- predpiše ministrstvo za socijalno politi-tiko z uredbo, v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi, tako da bodo imele legitimacije, izdane na podlagi zakona o zaščiti delavcev, § 130 in 131 in obrtnega zakona (§307 — 311) ter delavske knjižice eno in isto obliko. Knjižice bi naj izdajale občine, kjer nosilec legitimacije redno biva, izjemno pa tudi delodajalska združenja po obrtnem zakonu. Delavska knjižica bi morala vsebovati list z osebnimi podatki, list z osebnimi podatki članov, ki žive z nosilcem legitimacije v skupnem gospodinjstvu, izkaz o mezdnem razredu ter o trajanju zaposlitve, naslov za primer obolenja in nezaposlenosti in pobotnico o članstvu za starostno zavarovanje. Izkazi o podporah Javnih borz dela bi se morali voditi na posebnih izkaznicah, ki bi jih izdale borze de!a nezaposlenim, čim izgube delo. in hkrati deponirajo delavske legitimacije pri sebi. Izkaznice o nezaposlenosti bi se javnim borzam dela ob novi zaposlitvi in izročitvi knjižic vračale. Tako bi ne bilo več nevarnosti, da bi podatki na teh izkaznicah de'avcem škodovali pri iskanju nove zaposlitve. — lj Snaga, higijena . . . Brez gnoja ni kruha in na meščanskih vrtovih bi brez njega ne cvetele rožice. Gnoj pa tudi v Ljubljani ni parfumiran, zato nekateri nosovi protestirajo, ki se še niso dovoli sprijaznili z dišavami neregulirane Ljubljanice in dragimi atentati na njihovo občutljivost. Na nekaterih vrtovih meščanskih hiš so veliki kupi komnr*sta, ki ga iznajdljivi vrtnarji delajo iz srneti in odpadkov domače produkcije. Tu in tam rrohne brneti tik ob ulici nepokrite z zemljo, da te nos opozori ze od daleč na trohnobo tega sveta. Vse kaže. da ho krmilu pomlad, ko bodo 0noj podkopali in ko bomo odškodovanj z lepoto vrtov, počaščeni, da smemo hoditi mimo niih. Predpttstno rajanje v Addis Abebi Inozemci in lahkoživke ga zahtevajo — Kdo služi v Abesiniji? .Milijoni ljudi z največjim zanimanjem in napetostjo zasledujejo poročila o krvavih bojih v daljni Abesiniji in pomiluje* jo vojake, ki morajo trpeti in izkrvaveti, pounikijejo pa tudi civilno prebivalstvo, saj mora prenašati vse 6trašne posledice vojne vihre. Usmiljeni ljudje mislijo, da človeka tem bolj boli srce, da ga navdaja tem večja žalost in da se mu trpini tem bolj smilijo, čim bližje je vojnim grozotam. V resnici pa ni tako. dogodki v Addfs Abebi nam pričajo baš o nasprotnem. Tam zmaguje vlada predpusta nad vlado vojne bede, nad pomanjkanjem in celo nad lakoto nižjih slojev. Ne Abesinci. temveč tujci v službi abe-sinske vlade, tuji dobavitelji, zastopniki svetovnih tvrdk, uslužbenci posebnih zavo* dov, ki jim je poverjena naprava obrambnih sredstev, moderne razsvetljave, svetlobne dekoracije, organizacija dobrega prometa itd., ti hrepene po velemestnih predpustnih zabavah, po evropskih običajih ne glede na vojno in njene strašne posledice. Dame in gospodične, spremljevalke tujcev, pa tudi dame uglednih Abcsincev, ki jih ni malo, si tudi prizadevajo s svoji; mi vplivi in triki, da bi se evropski pred-pust proslavil v abesinski prestolnici. Svoj cilj so v glavnem že dosegli. V cesarskih palačah in domovih rasov so predpustne priprave v polnem razmahu. V njih mon- tirajo moderno električno razsvetljavo in svetlobne dekoracije. Pošiljke iz Džibutija za predpustne prireditve imajo prednost pred orožjem. V Addis Abebo vozijo ceie zaboje konzerv, delikates, pijače in elegantnih oblek. Tudi godba se izpopolnjuje, kaj= ti abesinski godci na pišča'ke in bobne ne morejo zadovoljiti visoke gospode. Zato pošiljajo v Addis Abebo gramofonske plošče v izpopolnilo onih ki se že razlegajo po salonih. Poskrbljeno je tudi za cvetlične dekoracijo. V Džibutiju so najeli tudi kuharje, kajti abesinske jedi bi tej imenitni gospodi ne teknile. Zanimivo je, da se predpustne zabave ne prirejajo v abesinski prestolnici z dovoljenjem in odobravanjem cesarja, ki mora nositi težke skrbi, zlasti zdaj, ko prihajajo z bojišč tako razburljive vesti. Cesar se ne bo udeležil nobene predpustne zabave. Toda dvorna kamarila, posebno dame na dvoru in okrog rasov, te si ne puste kratiti veselja, te nočejo pomisliti, da tisoči in tisoči vojakov na bojišču v stra* snih mukah umirajo. Razlika med pred-pustnimi zabavami in prelivanjem krvi na bojiščih je prevelika, zlasti v trenutku, ko prihajajo v* okolico Addis Abebe dolge karavane ranjencev in bolnih vojakov, ko prihajajo žalostne vesti o pomanjkanju živil v vojski in v celih abesinskih pokrajinah. Predpustno rajanje in beda, kako 5ud= LION FEUCHTWANGER: 143 Zid Suss Banana Vojvoda-vladar in oba ministra so poslušali Žida molče. Pri ponudbi Izaka Landauerja so se zdrznili. To ie bila predrznost. Toda ta znesek Je bil tako vefck, toliko večji od največjega zneska, kar jih je bilo kdaj v proračunu vojvodine, da se ta ponudba ni dala zavrniti s kratkimi besedami: Predrznost In nadutost. Petsto tisoč dukatov! Ho-teti odkupiti Josefa Siissa je bila glupost in nesramnost, floteti odkupiti Josefa Siissa s tako ogromnim denarjem, to je bil drzen, širokopotezen naklep, čigar naivna vehčina ie presenečala. S tem je tudi računal Izak Landauer, na tem je bil zasnova! svoj načrt. Bil je prepričan takoj od začetka, da se ne bo dalo nič doseči z zvijačo, razlogi, sklicevanjem na pravičnost ali prošnjami. Morda bo kaj zalegel ta odkriti, naivni korak. Z denarjem se kupi vse na svetu, zemlja in živana, reke in gozdovi, cesarji in papeži, vlade in parlamenti. Zakaj bi ne mogli odkupiti tem švabskim gojem njihove maščevalnosti, njihovega praznega besedičenja o pravičnosti. Temu vojvodi je a«egova giupa, kriva pravičnost tako draga. Dobro, mu bodo pa drago plačali. Petsto tisoč dukatov. S tem denarjem se da kupiti že majhna vojvodina. To ie visoka cena za mak) tako zvane pravičnosti. Še predno so si gospodje opomogli od presenečenja, je Izak Landauer nadaljeval: Ne bomo plačali z menicami aH zadolžnicami. Plačala bomo z zlatom, čistim zlatom. Z zlatimi dukaiti, okrogli mi, ne ob rezani mi. Priplazil se k do vrat in namignil svojim ljudem s samozavestnim presenečenje vzbujajočim nasmehom. Vojvoda in njegova ministra so zrli v nemi. napeti zbeganosti na vstopajoče može. Le-iti so prinesli vreče, majhne, zelo težke vreče in na migljaj moža v zamazani obleki so jih jeli prazniti. Iz vreč se je vsulo zlato, zlatniki vseh kovov, blesteče zlato, špansko, afriško in turško. Kupičilo se je visoko, neprestano je naraščalo do višine moža. Pognalo je iz tal liki debel hrast, cela gora zlata. Nemo sta gledala to, drobni, sključeni, oguljeni vojvoda in mogočni Bilfinger. Dom Bartelemi Pancor bo je pomolil, drobno modrikasto glavo izza starodavnega ovratnika, njegovi tanki prsti so se skrivili in napeli, niso no ae to sliši in kako glasen opomin je obenem to, d* bo moralo človeštvo ubrati drugo pot, če se bo hotelo izmotati iz vedno težjega in nevarnejšega položija, kamor ga je spravila 'moralna pokvarjenost in pohlep po denarju. Vojna v Abesiniji ima pa tudi svoje značilno ozadje, saj gre za umazane kupčije, za mastne dobičke. Zanimivo vprašanje, kdo služi v Abesiniji, obravnava Spen* cer Priče v svojem pismu iz Asmare. Te dni sem se vrnil v Asrnaro, pravi, pa moram takoj povedati, da ne povsem prostovoljno, kajti opazovanje na bojišču se mi je zdelo važnejše in zanimivejše. Toda italijanski generalni štab mi je zapovedal. naj zapustim bojišče, češ. da sem osumljen netočnega poročanja, ki je za Italijo v sedanji politični napetosti enako nevarno kas kor vojna z Abesinijo. Razumete, da moramo zahtevati cd vojnih poročevalcev najstrožjo vestnost, mi jc dejal major italijanske tiskovne shižbe. To je vendar samo ob sebi umevno, sem mu odgovoril. .\J; imate dok. ze, da sem prekršil to načelo? Niso jih imeli. OJ i vidno so bili dobili iz Rima nova strožja navodila. ItaPjanski po= veljniki so se sicer prijavno opravičili, da me motijo v mojem delu, zahtevali so pa z vsem poudarkom, naj se zaenkrat ne vračam na bojišče. Nezaupljivi ljudje, ti Italijani. Mar nisem pravo jajjnje v primeri s takim poročnikom fašistične milice, ki so tja postavili nedavno pred vojno sodišče zaradi navdušenega pisma o življenju na bojišču, posi me*ja sorodnikom v Italijo? Italijanskega cenzorja, ki bi bil gotovo rad porabil to pismo /a eno stran zlate knjige o vojnem navdušenju fašistične mhuline, je prevzelo filate'ist:čno navdu^nje m'a-dega poročnika, s katerim je Brazil željo, da bi doma od'lenili /namko s pisma in jo spravili v njegovo zbirko. Radovedni cenzor je odlepil znamko sam m vojno sodišče je odločilo o mladem navdušencu tako. da svoje zbirke znamk ne bo nikoli več videl. Ker se je tako klaverno končalo moje poročevalsko delovanje na bojišču, izrabljam nepričakovano bivanje v zaledju na način, ki bo morda italijanskim oblastem bolj dobrodošel. Opazujem zaenkrat go= spodarski boj, ki ga vodijo v zatišju, za steno bojnih plinov Italija. Anglija in Standard OU Companv in ki ni nič manj zanimiv, nego strategična premikanja na bojišču. Pobuda za to mi je dal kmalu po mojem prihodu ameriški inženjer, ki se ie naenkrat pojavil na poti iz Godsžama in po kratkem bivanju v Asmari odpotoval na obalo. Njegov prihod je dvignil mnogo prahu, čeprav je bil inženjer osebno zelo simpatičen, redkobeseden gromovnik, za vijajoč se v molk enako kakor v plašč, ki ga ni nikoli odložil. Edino, kar sem zvedel od njega, je bilo. da dela za Stan; dard Oil Companv. Vedel sem tudi. da jc imel več Tazgovorov z visokimi vojaškimi dostojanstveniki. Kaj je počeval v italijanskem generalnem štabu zaupnik Standard Oil Companv? Ta petrolejska velesila je iskala kakor znano pred meseci v Abesiniji petrolej. Rezultat njenega iskanja je bila znana Ric-kettova koncesija, ki je povzročila resne diplomatske zapleti j 3 je tik pred začetkom italijanskega vojnega pohoda. Standard Oil je moral pod pritiskom javnega mnenja se mogli več premagovati, božali so zlato, milo zlato, kopali so se v tej neskončni rekfe Izak Landauer je pa stal pri kupu data v svojem zamazanem kaftanu, z »počesanimi paesi, v nelepi, nenaravni sroji. Smehljal se ie skrivnostno. Eno roko je tiščal k telesu z dlanjo Da ven. z drugo rotao si ie pa gladil rdečo, že nekoliko sivo kozjo brado. Ponudba Izaka Landauerja je bila odklonjena. Toda besede židovskih star-oev so zvenele vojvodi nepnestano v ušesih. Krivičen je. Se pred smrtjo ie prisiljen storita krivico ne samo Siissu, temveč vsem zidom. Premoženje ga ni mikalo, zlato ga ni moglo omehčati. Toda ti ljudje so viseli na njem. ZJato. zlato! To je bil zrrrisel in cilj vsega njihovega življenja. In vendar so dajatf prostovoljno, zbrali so ogromno denarja, da bi odvrnili krivico, ki jo ie hotel on storiti. Njegova dolžnost je bila jasna. On mora biti pravičen svojim Švabom in torej krivičen zidom. Toda ta gora zlata ga je težila, ranila ga je do krvi. V nujnem* pismu ie prosil vo/vodo Karla Friedrlecha Wurteinberško oelške-ga, naj ga obišče. Bil ;«e pripravljen odstopiti mu varuštvo in vladarske posle. Storil ie vse. kar je bilo v njegovih močeh, da bi potegnil deželo iz najhujšega svojega agenta zatajiti, toda Rickettova I pogodba z abesinsko vlado ni izgubili ve« [javnosti in Standard Oil čaka samo na priliko, da bi jo mogla uveličati. Italija pa »hitov* srvoj delež na abusinekih vrelcih nafte ki ker se je pokazal Rickett trdovratnega, ao prišli ka&jaaaki tehniki z nacrtom ngraderi prekop, ki bi namakal nerodovitne abesinske kraje, na dragi strani bi pa poplavil oblasti Rickettove koncesije ležeče 80 do 300 m pod gladino Rdečega morja. Rickett se je na to brez oklevanja napotil x letalom v Rim, kjer se še zdaj pogaja z italijansko vlado. Italijanska propagandna služba ta čas ni držala rok križem in v Godžamu, kjer so glavni vrelci nafte, je izzvala upor proti abesinski vladi. Vodja upornikov. dTugoro* jeni sin rasa Haila fitaorari Admasu, je imel s cesarjevimi četami več krvavih spopadov pri glavnem mestu province Oebra Moioofu. v katerih italijansko pomočjo ni bil poražen. Zelo verjetno je, da se je pogajal zaupnik Standard Oil z italijanskimi generali o tem uporu. Trdi se, da zahteva Rickett obvezno obljubo, da bodo Ttaliiani poskrbeli za pomirjenje tega kraja. ?a kar jim obeta Rickett primeren delež na abe* sinskem petroleju. Italijani so baje pripravljeni sprejeti ta predlog pod pogojem, da se takoj prične pridobivanje nafte, ker potrebujejo njene izdelke in jih ne morejo dohiti po kraj<ši poti. Ker se pa Standard Oi.1 ne more neposredno udeležiti tega podjetja, dokler traja vojna med Italijo *n Abesinijo. išče Rickett nujno tudi obratni kapital. To gotovo ne bo nezmagljiva naloga. Tudi Rickett se ne boji za uspeh svo* iega prizadevanja, ker si je že zagotovil dovoljenje francoskih oblasti ta položitev naftmh cevi skozi franco&ko Somalijo do obale Rdečega morja. Vojne ladje so drage Javna tajna je, da so vojne ladje gospodarske pijavke. Ce. se omeji njihova gradnja, je to velikega narodno gospodarskega pomena. Vojne ladje niso samo drage, temveč tudi n:so prav nič rentabilne, poleg tega je pa treba ie šteti lepe denar-ce za vzdrževanje, za plačo mornarjev, za hrano, za strelivo itd. V sedanjih razmerah se računa, da stane vsaka tona vojne ladje v našem denarju okrog 4O.000 I>in. Zdaj pa pomislimo, koliko je stal angleški pomorski orjak II. M. S. Hood, ki ima 43.000 ton ali vse angleško brodovje, ki je bilo leta 1930 omejeno s pomorsko pogodbo na 541.800 ton. Angleška admiralite-ta je pa naročila leni jeseni dve novi kri-žarki, ki bosta čisto na novo konstruirani in oboroženi s 15 cm topovi: vsaka bo ime-a OOOO ton. Računa se. da bosta veljali obe novi vojni ladji 3.942.000 funtov šter'ingov. Za ta denar bi lahko zgradili in opremi'i n.ad 30 trgovskih ladij po 8.000 ton in takoj bi mogli brezposelni v Angliji, pa tudi na kontinentu dobivati skoraj zastonj živež iz prekomorskih držav. Takoj bi popustila kriza, o kateri pravijo zdaj gospodarski strokovnjaki resigniano, da je vsega kriva draga distribucija. Zelo drjgi so tudi torpedi. To je prav /a prav majhna ladjica, ki nosi s seboj do 250 kg razstreliva. V torpedu je strojni oddelek z motorjem na zrak, stisnjen na 150 atmosfer. Samo en izstrelek stane 250.000 Din. Ni torej čuda. da je torpedo narejen tako, da se dvigne na površ;no. če ne zadene, da ga lahko dvignejo in izstrele znova. Iz Kamnika — Deževje zadnjih dni je tudi Kamni-čanom prineslo običajne poplave Nevljice in Bistrice. Posebne škode te poplave mi-so naredile, razen nad gla\ mm jezom smed-nišnice. kjer je voda, zaradi še nedovršenih del, odnesla smodnišnici okrog 50 m obrežne pilotne stene. Ogrožena je bila na tem delu tudi banovinska cesta Kamnik— Stahovica, vendar je Bistrica še pravočasno unać'a. Ostra vijuga Bistrice na tem delu struge, povzroča vsako leto večjo škodo ter je bilo res skrajno potrebno, da je banska uprava s temi deli že pričala. ŽeKti bi pa bilo. da se dela čim bolj po-speše in dokončajo pred pomladanskim deževjem, da se izognemo nadaljnim pustošenjem Bistrice. — Ob tej priliki moramo tudi omeniti porazen pogled, katerega nam nudi struga reke Bistrice, takorekoč sreda Kamnika in sicer na desnem bregu od Ho-čevarjevega jezu do mekinjske brvi. Koli- kor nem je znano, se je bidro teh nični oddelek bairMe uprave ie pred leti bavil s tem vprašanjem, vendar do konkretne re-Srtve ni prišlo, ker nikjer niso mogli najti potrebnega denarja. V teb letih so iv.zni meja«, vsak po svoje in večinoma brez-uspešno varovali svoje parcele. Posledica tega nesistematičnega dela jc ra/drap.r.m obrežje sredi mesta, katero dela Kamniku 'vse prej kot čast. Mialimo, da h: b'a do' -nost občme in banske uprave, da f* to vpraši r ?e obdrži v evidenci ter dn otnenje« ne instance, če že ne morejo z denarjem, vsaj z nasveti in načrti podpro nej^e ;>a tem deki. Na vsak način b; bilo potreb ••"<> izdelati enoten načrt in vsako rin^o riva rovan je bregov, ki kvari celoto, f er ,-vodati. — Kamniška goha in želodce Gotovo Ko marsikoga zanimalo, ko-liko se v kamr ' ( v orm letu popije in noje Da ustre^e'n > onim, ki se radi havijo s to/.qde\n-» *t.a tistiko. jim prinašamo ta članek, da v bodo vedeli v letošnjem letu ravnati n eventualno ma.nij piti. — ^tevi;Vc v oV * naju navajajo količino pijačr. ki so pili na celem območju kamniške finančne kontrole, ki obsega skoro ce! srez. Številke izven oklepajev pa količino. k: sate ) popili v Kamniku. Tore i: vin>a: 157.^0 1. (J7\¥*7). piva 12.3^ I. 16.SI^). 3.V>5 1. (5.5>W. '.ikeria W 1. (LOV), run>t 2.0*0 1. f\02T>. VonUk* 07 1. ri04). in rita 2301 1. (5.007V — Ir tega labk,, plete-parno, da smo od celeg« konziF-m« a!kob< nih pijač samo Kamničani popil To cf > 80r%, torej o kaki posebni treznosti n^ nas ni govora. — Piti «e prav jn-tovo Me more, če človek nima dobre meisene podlage. Da smo bili tudi s tem oV>bro 7.'1 rti, nam pove statistika mwtne klnvr >«-. kier je bilo lani zaktanih: krav. 1 <0 volov. lO tclic. 5 juncev. 160 nrašioev hn teler. C* si hoče kdo računat1. I ' \ litrov vina. žganja ;td.. kakor tud' mesa. pride na enega nairr»:vrva. No to v*ek*Vo'-zelo zamf'miva statistika, ki mu bo Ha!a nekaj ur dela. če si ravno z drugo st\-t-i^ ne more skraj'šati časa. Iz Ra jhenburga — Gradba nove ceste S?no\'o—\'etiki Kamen zaenkrat prav lepo napreduje Po* lovica te nove ceste je skoraj /e dovršena Letošnja mila /ima je mnogo pripomogla k lepemu napredku cestnih del. Pri graditv: ceste je zaposlenih 40—50 hre/msHn'h rudarjev senovšlkega rudnika. l*ri prehodu čez potok proti rudniški restavraciji bo zgrajen nov betonski most. ki ga bodo v kratkem pričeti graditi. Načrt /a most je naprav/ Senica, ki vodi tudi vsa ostala cestna dela. Z izpeljavo nove ce^te .ie v veliki meri skrajšana pot proti Podsre>li in Kozjem, pa tudi strmi klanci odo i*v Stara cesta bo še ostala, pač pn Ho asrsCon i med banovinske ceste II. reda. Cesto grade iz podpor banovrnskega fonda za lavna de= la, toda v zadnjem času ddavci že preko 2 me«eca niso dobili izplačani+i svoj b mc/d. Zadnji čas ie že. da se iim izp'.iJ- 1 zaostanek na mezdah. — .Varasfa Brestanica. Pri z.'dnii popi m vi je potok Brestanica tako narasel, d* r prestopil svojo strugo ter poplav^ okorHk« travnike in niive. Pr: Kozoletovi žagi je voda vdrla na cesto. Temu je zlast' kri va preveč narasla Sava. ki zabrmjuk- pn iatek potoku. Tudi Sava ie bi!a tako oa rasla, da je ob levem hregii preplavila i m svert. ležeč ob železmiski progi. Rad; hud » narasle Save je promet z brodom če-' %tf vo za neka i do' u^tavlien. — Poroka. V nedeljo, dne 26. t. m. sta se v Celju poročila g. Stanko Mnškrm. starešina sreskega sodišča v Kozjem. m gdč. Tatjano Majcenovo, učiteljico v K07 jem. Mladoporočencema želimo obilo sreče' — Osebna vest. Pretekli teden na« ic zapustil g. Osterc. ravnatelj meščanske šo. le v Senovem pri Rajherrburgu. Nedavno ie bil premeščen za ravnatelja meščanske ioJf v Trbovljah, kjer je sedaj nastopil svoje službeno mesto. Na novem mestu mu letimo obilo sreče in zadovoljstva. Nor] rav natelj naše meščanske šole. g. Za vol A^in je na dalr^em bolezenskem dopustu. Z.i* časno vodi p.»vne 'iioc:. Te^i n' več zmogel. »>:sa! ;e česi: u :n poasi1 svojim tajnim svv.nlkon da b: zadosvl vsem težkin; in važnim v'adarskni dolžnostim ta< • kiko* !e žeV\ Ta skVu-čeni. oguljeiu. ijošcol' vojak je hrepene! po podeželske m " i <"ojega tn.Vega. procvitajočega Neuenstata :n •/*:> Mi; smrti. t ^ Ker se ;e vedol Suss pri čitaniju smrtne obsodbe tako uporno m drzno, so ga uklenili in ziprM brez hrane v prazno sobo na magistra tu, kjer naj bi ostal do usmrHN'?. Po izbruhu pred sodniki :e takoj utihnil, sam? smehljal se .ie in kimal z glavo, ko je ogledoval kri in blato na sebi. Zv:i:i\ se ie v okovh na treh ob stem p-azie. dokaj svetle sobice. Obiskat ga ;c prišel Maman. Ahasverov shtga. Imel jc zakrivljen Pflugov nns in njegov trd', obustni glas. Goljat je prišel in ga udaril s kfe&l i tajnega svetnika Gaiisber^a oh->lo, mo čno in bolestno po rami. Prišli so tud drugi prijaznejši m govo-1 so /dai hebrejsko, zdafl švabsflco. PoiavH se pa verni Eleazar Pfaffle: Abraham v podobi Johanna Daniela Harporech: i sc .»e pogovarjal z gospodi o Dravi.n > : . PriŠM so tudi ljudje, ki so hodi1, k Na emi. Jesaia, prorok, jc mrmrjl in p to-lažil z osornim stričevim glasom. Ah-solon je visel na drevesu, kjer sp 5« trri med veie zapletli niegovi bojni ':t s>e. Toda tri lasje so bili sivi in obraz pod njimi i? bfl podoben mes: >\-emu lastnemu obrazu. Kar ga je zdramil nenaden vik m kr.k. Ah, to je bfl zopet mestni vikar tloit-mann, ki ie bil prišel poveličevat blagoslov augsburške vere. Da, : i ^oreč dušni pastir je bil zopet tu. Men 1 je, da bo pečenka zdaj dovolj mehka in kr'u Toda Siissa ni mikalo govoriti z njim. Ta grobi glas >e prekričal drttg^ neziic še glasove okrog akiga. Tiho. brez posmeha je prosil vikarja, naj ga pusti pri miru. češ. da bo rad zapustil evangel-ski cerkvi deset tisoč tolarjev za njen trud, samo če bodo nehali silki vanj. Razjcieni duhovnik ie opustil vsako nado in odšel. Orejaje Josip Zupančič. — Zrn »Narodno tiskarno« Fran laaerftea — Za upravo In ineeratnJ del Usta Oton Chrtator. — Val v Ljubljani.