tiaroSnina listu: —
Celo leto . , K10 — Pol leta . . . „ 5 — četrt leta . . „ 2 50 Mesečno. . .	„ V—
litftaj Avstrije :	-
Celo leto . . n 15 — Posamezne številke — 10 vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust.
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo ih upravnlitvo: Maribor Koroška nllca. 5. — Telefon št. 113.
jMeod^^n^poMSčen lisi'za"'slovensko ljudstvo. I
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.

Asiago in Arsiero v naših rokah.
Preko Asiaga in Arsiera prodirajo naše cete in pridobivajo ozemlja. — Italijanski protinapad pri Arsieru odbit. — Dosedaj čez 81.000 Italijanov ujetih, mtd njimi čez 700 častnikov. — Uplenjenih je 313 topov in krog 150 strojnih pušk iti prav veliko municije. — Pred Solunom se pripravlja ofenziva. — Bolgari že stojijo na grški zem ji. — Rumunija odpoklicala svoje Čete z naše meje.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj), 1. junija.
Uradno s« razglaša*:
Buško bojišče.
Naše postojanke v V. o 1 i n i ,j i so bile včeraj, dne 31. maja, zopet več ur v ognju sovražne artilerije'. Ponoči večkratne hude praske na prednjih postojankah.
Tudi na besarabski bojni Črti se nadaljuje sovražnikovo delovanje.
Italijansko bojišče.
Naše v prostoru severno od A s i a g a proti izhodu prodirajoče čete so dospele do dvora M a udri e 11 o ter prekoračile cesto izhodno od Monte F i a r a in Monte Baldo.
Izhodno od Arsiera je bil zavzet M onte Cangio kakor tudi višine južno od (J a v e i n Tresche; ujetih je bilo 900 Italijanov, med temi 15 častnikov, in uplenjene tri strojne puške. Pri A rsi e r u samem so se naše čete ustanovile na južnem bregu Posine ter so odbile močen laški protinapad. ; Istotako so se izjalovili sovražni napadi1 na postojanke ' naših deželnih strelcev pri Chiesi, v dolini Brand in izhodno od Pass o Buole.
Na napadalnem prostoru je bilo zavsem uplenjenih 3 13 sovražnih topo v. Naš celokupni plen še ni popolnoma preštet. Dosedaj je bilo uplenjenih 14 8 s t r o j n i h p u š k, 2 2 metalcev min, 6 avtomobilov, 6 0 0 koles in zelo velike množine municije, med temi 2 2 5 0 najtežjih bomb.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 1. junija.
Francosko bojišče.
Severno in južno od L e n s a je bilo tudi včeraj živahno artilerijsko delovanje. Na levi strani reke M o z e so Francozi izvršili zvečer napad s precejšnjimi četami proti „M r t v emu mož u“ in proti višini C a u r e 11 e. Na južnem pobočju; „'Mrtvega moža“ se jim je posrečilo v širokosti približno 400 m vdreti v naše sprednje jarke. Sicer pa so bili večkratni sovražni napori odbiti, pri čemur je imel sovražnik zelo težke izgube. Na desni strami M o z e šo se nadalievali artilerijski boji.
Izhodno od O b e r s e p t a je vdrl nemški poizvedovalni oddelek v širokosti okrog 350 m in dolgosti 300 m v francosko postojanko in se vrnil z ujetniki in s plenom.
Buško bojišče.
Položaj nespremenjen.
Balkansko bojišče.
Slab sovražni napad na južnem koncu jezera D o j r a n je bil odbit. Pri Brestu, severo-iz-hodno od jezera, so bili ujeti Srbi, ta so bili oblečeni v" angleške uniforme.
Francozi zasedli Poroj.
Francozi so, kakor se dne 31. maja poroča iz Soluna, zasedli vas Poroj, ki leži ob grško-boligarski meji, 30 km zahodno od Strame in 10 km severno od železnice Solun—Seres.
Bolgari pa so z zasedenjem prelaza Rupel postali gospodarji železnice Solun—K avala.
Slovenski junak Mlakar.
K zavzetju laške trdnjave Arsiero je prav posebno pripomoglo tudi slovensko junaštvo. ‘Dne 26. maia je, kakor smo že v ponfdeljkovi „Straži“ poročali, nadporočnik Albin Mlakar na čelu malega oddelka 14. saperskega bataljona udrl v oklopno utrdbo „Casa Ratti“ in iztrgal Lahom tri težke havbice ter dva manjša topova. Zavzetje te utrdbe je izdatno u-plivalo na celotni položaj pred Arsierom. Trdnjava se ni mogla dalje držati in se je v torek, dne 30, maja, tftlala zmagoviti avstrijski armadi.
Nadporočnik Albin Mlakar, ki ga je pohvalilo avstrijsko uradno poročilo in kojega ime je zaslulo daleč preko mej naše avstrijske domovine, je rodom Slovenec in sicer sin južnoželezniškjega nadre vi denta Mlakarja v Ptuju. Star je 25 let. Sest let je študiral na ptujski gimnaziji, potem pa je šel na pionirsko kadetu o šolo Hainburg. Po vojaški izobrazbi je bil novembra 1909 imenovan za praporščaka pri pionirskem bataljonu štev. 5, ki je Ml takrat v Kremsu. L. 1912 je postal poročnik. Prestavljen je bil k saperske-mu bataljonu št. 14, ki spada pod inomoško vojaško poveljstvo in je imel svoj sedež v Lienzu in Triden-tu na Tirolskem, Nedavno je bil imenovan za nadporočnika.
Oče našega junaka, Stefan Mlakar, je rojen v Vrhlogi pri Slov. Bistrici in je sedaj star 64 let. Albin je bil rojen na Planini na Kranjskem, kjer je oče dolgo let služboval. Mati Albina je rojena Slovenka iz Uršnih sel na Dolenjskem. Kakor je oče zaveden Slovenec, tako je tudi mati navdušena za slovensko stvar. V družini občujejo samo slovenski, A tudi junak Albin je zaveden Slovenec in če pride med svojce, govori edino, slovenski. Oče je znan kot vzoren čebelar.
Albin se ie že odlikoval v bojih (z Rusi. Napadli so ga trije kozaki, branil se je z golim revolverjem in jih je tudi premagal, a sam je bil le nekoliko ranjen. Nato je bil klasificiran za šest mescev kot nesposobnega za vojaško službo. Ko pat je izbruhnila vojna z Lahom, se je prostovoljno oglasil, dasiravno še ni popolnoma okreval. Bil je vedno na Tirolskem,
Na očetovem domu v Vrhlogi 'gospodari brat Anton, ki pa služi sedaj kot črnovojnik pri 47. pešp. v Mariboru, Drug brat. Simon, ki kmetuje v Leskovcu, župnija Črešnjevec, ima sedem sinov pri vojakih.
Slava slovenskemu junaštvu!
Moo Italije smo precenjevali*
Ko je Italija pred letom dni zahrbtno udarila : o Avstriji, so mnogi bili malodušni in so precenjevali moč Italije na suhem kakor na morju. Bali so se, Ha bo italijanska armada res prebila našo prvo obrambno črto, posebno ob Soči, ter se bodo italijanske čete razlile po naši domovini. Drugi so se zopet bali italijanske mornarice, ki bo v par dneh uničila naše brodovje ter z bombami podrla naša obrežna mesta A ne eno in ne drùgo se ni uresničilo. Temu nasproti pa smo mi dosegli lepe uspehe na morju ih
smo že udrli iz južnih Tirolov dokaj daleč na Itali-jansko-
Zadrski „Narodni List“ piše: „Centralni vlasti sta daleč preceujali moč in vrednost Italije in stasi hoteli “na vsak način zagotoviti njeno nevtralnost. Avstro-Ogrska je bila pripravljena odstopiti Trentin in predel do Soče, dati Trstu poseben avtonomen položaj in priznati zasedenje Valone. Vse to je mogla Italija dobiti brez ene same kaplje krvi. Ali čim več prijenljivosti sta kazali centralni vlasti, tem bolj je na italijanski strani naraščala pohlepnost in začela je zahtevati Trst in dalmatinske otoke. V Italiji so si predstavljali stvari takole : Ako nam Avstro-Ogrska toliko ponuja za našo nevtralnost, pomenja to, da se čuti slabo. Vzemimo raje sami! Dobimo več in bode militarično slavne je! Sicer bo v zgodovini hrupa, radi izdajstva zavezniške zvestobe, ali preko tega razgrnemo plašč „svetega egoizma“ ! Italija se je prav težko prevarila in zelo grenko plačuje svojo nezvestobo.“
Na to citira zadrski list mnenje nemškega majorja Moratha, da je Italija s svojim vstopom v vojno napravila naj večjo uslugo — svojim poprejšnjim zaveznikom. Da je ponujano dragoceno področje rešeno sedaj.z Avstrijo, na tem, se ima ta poslednja zahvaliti — zaslepljenosti Italije.
Iz teh izvajanj v zadrskem listu bi mi posebno podčrtali konstatacijo, da so naši precenjevali moč in vrednost Italije. „Narodnemu Listu“ so pa menda tu pred očmi sedanji vojni dogodlki in pa uloga, ki jo igra sosednje kraljestvo v njih. Mi bi pa to konšta-tacijo raztegnili tudi na prejšnje čase, na vsa dolga leta, v katerih je bila Italija naša — zvesta zaveznica. Od nekdaj so naši državniki precenjevali vrednost Italije in iz te zmote so se porajali tisti — kakor je danes pač jasno vsakomur — usodepolni „višji obziri“, o katerih je poslanec Spinčič z grenkobo v srcu govoril tudi v dunajskem parlamentu in ki vzbujajo pri nas na Primorskem grenke spomine . . . No, hvalimo Boga in pa — da govorimo z majorjem Moratliom — zaslepljenost Italije, da imamo danes pomirjevalno zavest, da je to — bilo, da je to za nami in da se časi tistih „višjih ozirov“1 ne, povrnejo več! Dragocen pouk so dobili izivestni krogi, ki so imeli toliko'časa toli krive pojme in so izrekali torej krive sodbe o nas Slovencih. Bili smo cesto v opoziciji, z naše strani so padale često ostre kritike: danes pa, ko so prišli veliki časi dela in žrtev za. domovino, bi hotelli videti tistega, ki bi si še upal ponavljati tiste krive sodbe iz nekdanjih časov!
Ogrski Rusini so sprejeli gregorijanski koledar.
Ogrski Rusini so grško-katoliške vere. Nekdaj so bili razkolniki ali pravoslavni, kakor Grki in Rusi itd., ki so še zdaj razkolniki. Rusini v Galiciji in na Ogrskem so se pa ob času cesarice Marije Terezije zopet združili z rimsko-katoliško cerkvijo. Pri tej združitvi so sprejeli vse verske nauke rimskokatoliške cerkve, le obrede in obredni jezik so obdržali,, kakor so to prej imeli. Zato imajo ti Rusini izhodni obred s staroslovanskim cerkvenim jezikom. Ker se tedaj po tem ločijo od rimske cerkve, jim imenujemo grškokatoliške vernike. Od svoje prejšnje razkolne cerkve so šo pa imeli ti dozdaj julijanski koledar, k after o štetje je za našim gregorijanskim zadi za 13 dni. Ker je gregorijansko štetje upeljal papež Gregor, zato ga razkolniki niso dozdaj sprejeli. Verniki grško-katoliške cerkve so se pa v tej vojski odločili, da zapustijo to staro štetje in sprejmejo tudi papežev gregorijanski koledar. Ogrski Rusini bodo dne 24. junija, s praznikom sv. Janeza Krstnika, preskočili 13 dni v svojem štetju in bodo od tega dine obhajali vse praznike istočasno z rimsko-katoliško cerkvijo,
—- Tuđi Bolgari in TurM so že sprejeli v tej vojski gregorijansko štetje za ottóni koledar.
Papeževo pismo nizozemski
kraljici.
Iz Haaga, glavnega mesta Nizozemske, se poroča: Semkaj je došel papežev nuncij v Bruslju, Ta-cci-Porcelli, in bil sprejet v avdijenci od zunanjega ministra in od nizozomskie kraljice, Jcateri izročil pismo papeža Benedikta XV. Avdijenci se pripisuje velika politična važnost.
Prostozidarji proti papeževemu mirovnemu posredovanju.
Kolinskemu listu „Kölnische Volkszeituug“ se poroča iz Svice:	Dne 29. majaj' se je vršil v Rimu
tajni mednarodni kongres prostozidarjev, na katerem so sklenili storiti takoj vse potrebne korake, da se zabrani, da ne bo mogel papež uspešno poseči v bodoča mirovna pogajanja.
Voditelj katoliškega centra o bodočih nalogah.
Voditelj katoliškega centra v Nemčiji, dr, Spahn, ki je te dni obhajal svojo TOletnico, je imel no odposlanstvo strankinih zastopnikov sledeči nagovor:
„Načel, ki smo iih zastopali v svojih mladih letih, smo se vedno trdno držali. Rimljani so izginili, ker so opustili načelo, (da narod, ki Boga zapusti, propade. Verski duh mora biti ohranjen v mladini in narodu in sicer v interesu domovine. In v tem oziru smo mi vsi vedno nastopali za resnico, svobodo in pravico. Mi smo razumevali svobodo, a ne kot samovoljo. In pri vsej svobodi se mora vedno varovati tu-idi avtoriteta. Trudil sem se vedno kot sodnik in kot poslanec,, da; je imela pravica svojo polno veljavo. Mi stojimo sedaj pred resnejšimi dogodki, kakor smo jih kedaj v državni zbornici doživeli. Naloge, ki jih bo imela država po vojski, bodo prekosile vse dosedanje. Naloga katoliškega centra bo pri rešitvi prihodnjih del posebno težka; kajti prepričan sem, da se Ro težišče parlamentarnih bremen vodno bolj naslanjalo na naša ramena. Pri tem pa se mi zdi^ potrebno omeniti, da smatram'za napačno, ako bi se postavodaja izpopolnjevala po stranki, katera, nima svojega sedeža v državni upravi. Vas, dragi prijatelji, pa samo opozarjam, dai skrbite, da boste močni, da bomo pripravljeni, ko bo prišel pravi čas.. Ne vemo kedaj bo ta čas prišel, to moramo prepustiti previdnosti, na katero stavimo mi vsi svoje zaupanje. Ostanite, ljubi moji prijatelji, pred vsem edini!“
Italijansko bojišče.
Samo pol,mesca, traja naše napadanje v južnih Ti rolah in že je dosežen prvi namen našega tamošnjega napadalnega vojevanja. Padli sta dve važni i-. talijainski trdnjavi Asiago in A risi ter o, nad katerima plapola, zmagovita avstrijska zastava. K padcu teh trdnjav, ki so imele nalogo varovati lom-bardijsko ravan pred vpadom Avstrijcev, je prav veliko pripomoglo junaštivo slovenskih sinov. Pri Asiagu se borijo slovenski vojaki III. armadnega zbora, pri Arsieru pa se je posebno proslavil naš rojak 'Mlakar s svojimi pionirji. Po padcu teh trdnjav pa ne držijo naši vojaki križem rok, temveč korakajo naprej, pridobivajoč ozemlja. Višina za višino postaja naša, Italijani pa se umikajo vedno bližje proti benečansld ravnini. Pri Asiagu kakor tudi pri Arsieru se pomikajo naše postojanke dalje proti izhodu in jugu. Naša bojna črta Asialgo—Arsiero je oddaljena od tirolske meje nad 15 km zračne daljave-10d Arsiera do globoke italijanske ravnine je samo še C km.	_____
V dolini Posine še Lahi silovito ustavljajo in napadajo naše postojanke, toda brezuspešno. Ravno tako brezuspešen je bil italijanski napad pri Chiesi v dolini Vallarsa v južno-izhodnem kotu Tirolske, S fronte ob Adiži, na Koroškem in na Primorskem ni posebnih poročil.:
Boji pred Asiago m in Asierom.
Od zadnjega našega poročila so se bojni dogo-, 'dki na fronti proti Italijanom sledeče razvijali:
Dne 28. maja.
Cete 111. armadnega zbora so v utrjenem prostoru pri Asiagu prekoračile pri Roani (zahodno od mesta.) dolino Assa. Vrgle so sovražnika pri kraju Canova, ter so se razprostrle na strminah, ki leže na južni in izhodni strani doline. Drugi deli našega armadnega zbora so pri gori Mónte Inte rotto (severno od Asiaga), zavzeli tamošnje višine. Dalje pròti severu so naši ta dan zavzeli gore : Monte Ztebio, Monte Zingarella in Corno di Campo bianco,, Deli prestolonaslednikove skupine so ta dan v gornjem delu doline reke Posine (zahodno od Arsiera) pregnali Italijane iz njih postojank zahodno in južno od kraja Betalle (jugoizhodno od mejnega prelaza Barcola). Boj je bil tukaj izredno srdit-
Dne 29. maja.
Na južni strani reke Assa pri Asiaigo je naš 3. kor po srditem boju zavzel oklopno utrdbo Punta Corbin. S tem so se naše postojanke južnozaliodno od A-siaga znatno ojačile. Prestolonaslednikovi oddelki pa so si zahodno od Arsiera izvojevali prehod čez reko Posina ter so zasedli južne bregove te reke. V gornjem delu doline Posina so Italijani srdito napadali naše v zadnjem času pridobljene postojanke južno od kraja Bettale. Naši so Lahe odbili.
Dne 30. maja.
Naše čete so ta dan zavzele italijanski trdnjavi Asiago in Arsiero., fSeveroizhodno od Asiaga so pregnali naši Lahe iz kraja Gallio ter so z naskokom zavzeli postojanke na višinah severoiz-hodno od tega kraja. Gori Monte Baldo in Monte Tiara sta v naši posesti. Zahodno od Asiaga je naša bojna črta južno od kotline reke Assach do gore P. Corbin trdno sklenjena. Cete, ki so prodrle čez Posino, so zavzele goro Prialora, Italijanski napadi južno od kraja Bettale odbiti.
Naš namen dosežen.
Ko so naši prekoračili reko Astico, se nam je tudi posrečilo zavzeti oklopno utrdbo Punta Corbin, severoizhodno od mesta, Arsiero. S padcem te utrdbe se je odtrgal zopet važen člen italijanske trdnjavske verige. Tako se je naš dosedanji uspeh razširil in so naši zasedli zahodno od Arsiera tudi južni breg reke Posina, dočim so naše čete pri kraju Bettale v tej dolini novozavzete postojanke krepko držale proti italijanskim napadom, S tem, da smo dosegli utrdbeno črto Arsiero—Asiago, se je dosegel tudi cilj naše ofenzive. Vrgli smo sovražnika ilz važnega prostora na južnem Tirolskem ter smo premaigali močne italijanske utrdbe na tem prostoru, ki so nam bile vedno nevarne. Ravno tako močne so bile utrdbe v utrjenem prostoru,- okoli Asiaga, katere so našim četam zapirale cesto, peljajočo iz Verene na Tirolskem v dolini reke Asse., Tudi te utrdbe so premagane in pot proti Asiagu je prosta glavnih ovir. Tlako je dosežen glavni namen naše ofenzive:	zboljšanje naše
fronte na drugi strani naše meje.
Velik plen.
V	polmesečni dobi, kar traja naše prodiranje iz južnega Tirolskega, t. j. od dne 15. maja do dne
31.	maja so naši ujeli na|d 31,000 Italijanov, med temi nad 700 častnikov, 313 topov, 148 strojnih pušk, 22 minskih metačev, è avtomobilov, 600 koles, izredno velike množine streliva, med tem 2250 najtežjih bomb.
„Baseler Anzeiger“ javlja: Nič manj, kakor še-, stino vseh laških topov je zaplenil dozdlaj zmagoviti sovražnik (Avstrijci).
Italijanske trdnjave padle hitreje kakor belgijske.
Reči se mora, da so povprečno italijanske trdnjave pa,die mnogo hitreje, kakor belgijske. In Belgica še ni bila popolnoma oborožena in iznenadila jo je mogočna nemška artilerija. To se mora povdariti, da se pokaže delo naših čet v polni luči.
Šestina italijanskih topov uplenjena.
Iz Basela v Svici se poročaj, da je dosedaj padlo Avstrijcem v roke nič manj nego ena šestina celotne zaloge italijanskih topov. V tem plenu pa še ni vštetih čez sto strojnih pušk in mnogo drugega vojnega gradiva, katerega so naši zajeli.
Vsak dan pade 1400 mož.
V	Genovi na Italijanskem so v cerkvah nabili sledeče razglase: „Molite za duše onih 1400 mož, ki vsak dan padejo na bojišču!“
Italijani izprazni uje j o Vičeneo.
Iz Lugana poročajo.! dai se je radi ogroženja železniške črte Schio—Vičenca pričelo z odpošiljanjem arhivov, arsenalov in bank iz Vičence v Mantovo.
Giolitti in kralj sta se srečala.
Potniki, ki so došli iz Milana, pripovedujejo, da je laški kralj obolel. Zdravnikov, Id mu svetujejo, naj ne dela naporno, tie uboga*. Kraljica se je pripe-
Ijala v glavni stan, da pregovom kralja,, naj bi ubogal zdravnike. Giolitti je obiskal kralja/ v glavnem stanu. Ko je videl, da je kralj tako bolan; nir räögel prikriti svoje ginjenosti. Ko je stisnil kralj roko'- Gi-olittiju, katerega je pred enim letom odrinil na stran/ je komaj govoril, tako je bil pretresen po žalosti. Zanimivo je, ker kralj k sprejemu Gioiittija ni tudi pritegnil ministrskega predsednika Salandra, dasi se je; nahajal v bližini.
Italijani slavijo morilca Oberdanka.
V Florenci so v navzočnosti mestnega župana, prefekta, poveljujočega generala, senatorjev in zastopnikov raznih oblasti, kakor tudi številnih društev slovesno odkrili bronasto spominsko ploščo na čast napadalca Viljema Oberdanka. Župan je imel nagovor, v katerem je opozarjal, da so na spominski plošči vklesane Carduzzijeve zahvalne besede Ober-danku in obljuba, da Istra spada k Italiji. Župan je pozval navzoče, naj se zavzaknejp za to idejo.
„Kölnische Zeitung“ ceni italijanske izgube častnikov (padlih, ranjenih in ujetih) na 16.800. To je skoro polovica vseh častnikov. Celotne izgube moštva od začetka vojske ceni list na 700.000 mož.
Švicarski župnik Noseda pri naših vojnih ujetnikih na Sardiniji.
Avstrijski vojni ujetniki na negostoljubnem otoku Asinara so žrtve prve srbske vojne. Njih število je znašalo v Srbiji najprej 75,000 mož; ob prehodu preko Albanije povodom končnoveljajvnega srbskega umikanja in raznih oolezni veliko pomrlo, ostale so pa spravili v Drač, odkoder so jih italijanske ladje prepeljale na Asinaro, Težave, da, se izboljša usoda naših vojnih ujetnikov, so pa velike: tako jim morajo voziti pitno vodo na posebnih ladjah iz Genove. Doslej si ni upal noben član nevtralnih komisij osebno obiskati ubogih ujetnikov. Ko je župnik Noseda naznanil svoj sklep, da se poda na Asinaro, mü je skušal prejšnji vojni minister general Spingardi odsvetovati, češ, da je le prenevarno. Vrli tesinski duhovnik pa je trdovratno v st raj al na svojem sklepu in dne 15. maja 1916 je res prišel na Asinaro, kjer so ga civilne in vojaške oblasti najprijaznejše sprejele, vojni ujetniki pa prisrčno pozdravih. Mudil se je na Asinari pet dni in delil dušno in telesno tolažbo. Ob svoji vrnitvi je bil gost nadškofa v Sassari; sedaj je dospel v Rim, kjer bo sprejet v avdijenci pri Sv. O-četu.
Pred Solunom.
Na macedonskem bojišču se pripravljajo važni dogodki. Bolgari so prekoračili z oddelkom '25.000 mož grško mejo, so zavzeli prelaz Rupel, Dragotin in De-mirbisar in korakajo proti Seresu. Bolgari tudi obvladujejo železnico Seres—Kavala, Grška vlada baje ugovarja proti zasedenju grškega ozemlja po Bolgarih, dandanašnji, pa taki ugovori nič ne pomagajo. Ob Vardarju se vršijo artilerijski boji med četvero-sporazumovo in našo artilerijo. Novejša poročila pravijo, da so Angleži in Francozi prepeljali skoraj, že vse srbsko vojaštvo s Krfa na macedonsko bojišče. V Solunu se je te dni vršil veliki vojni svet četverospo-razumovih višjih častnikov. Kdo bo pričel z resno o-fenzivo. se še danes ne more reči.
Prodiranje Bolgarov.
Reuter poroča iz Soluna o prodiranju Bolgarov v dolini reke Strume:
25.000	bolgarskih vojakov je prekoračilo grško mejo, je zasedlo Rupelski prelaz (severnoizhodno od Soluna) ter se je polastilo tamošnjega kolodvora in mosta čez Strumo. Bolgarski častniki so se, oglasih pri grškem trdnjavskem poveljniku« in so zahtevali, da jim naj utrdbo prepusti, da se tako more bolgarsko levo krilo braniti zoper napade četverosporazum-ovih čet. Poveljnik se je skliceval na grško nepristranost. Poveljnik je brzojavno vprašal v Atene, ah sme utrdbo zapustiti. Ko sp Bolgari izjavili, da bodo pozneje utrdbo zopet izpraznili, mu je grška vlada dovolila, da smejo grški vojaki utrdbo prepustiti Bolgarom. Bolgari so takoj nato zasedli izpraznjeno grško postojanko.
Bolgari zasedli važne grške utrdbe.
List „Frankfurter Zeitung“ piše:	Reuterjeva
brzojavka, M še pa ni potrjena, pravi, da so zasedli Bolgari sporazumno z grško vlado tudi utrdbo Goje, ki zapira izhod iz doline reke Strme in obvladuje železniško progo. Ce je ta vest resnična, se nahajajo vse v vojaškem oziru važne postojanke ob izhodu do-* line v naši oblasti. To bi bilo po mnenju imenovanega lista zelo velike važnosti za ves strategični položaj v Izhodni Miacedoniji in to bi bil nadaljni protiutež proti utrdbi Devetepe, M se nahaja v francoski oblasti. Sicer bi pa to ne bilo velike važnosti samo za nas, ampak tudi za grški armadni zbor pri Se-res-Kava!i, ki je bil utesnjen in oviran zavoljo raz-orostiranja Četverosporazumovih čet in ker so četve-rosporazumove čete odrezale in zasedle železniško progo.	..
Proti Seresu in Sbavali.
Dogodki v dolini reke Strame so povzročili v Pariza veliko razburjenje. List „Teinps“ je izvedel iz Soluna., da Bolgari niso zasedli samo veö grških obmejnih utrdb, temveč popravljajo sedaj tudi mostove čez Strnimo, ki jih je dal general Sarrail svoj čas razstreliti. Zdi se, kakor da se pripravljajo bolgarske čete na prodiranje v dvel? smereh : proti Seresu in proti Kavali.
Jz Pariza se dne 31. maja poroča,, da Bolgari korakajo proti Kavali, Cela izhodna Makedonija,, ki šteje 1,600.000 duš, je s tamošnjimi grškimi posadkami vred odrezana od ostale Grčije, Poročila iz Rima zatrjujejo, da prodirajo Bolgari s popolnim sporazu-mljenjem z grško vlado, Z druge strani pa se zopet poroča, da je grška vlada pri vladah vseh držav v-ložila ugovor proti ukorakanju Bolgarov na grško o-zemlje, kakor je svoj čas ugovarjala zoper ukorakan-je Angležev in Francozov.
Vojni svet v Solunu.
Iz Aten se poroča,, da se med četverosporazu-movimi četami pred Solunom opaža zadnje kini prav živahno gibanje. Častniki odhajajo na fronto. Edina grška divizija je odšla iz Soluna. Te dni se je vršil velik vojni svet četverosporazumovih višjih častnikov, na katerem se je skoro gotovo posvetovalo in sklepalo, kedaj bodo začele četverosporazumove čete napadati. Vsak čas se pričakuje prihod zadnjih treh srbskih armadnih zborov s Krfa.
Četverosporazumove ofenzive pred Solunom ne ho.
Berolinsuiemu listu „Tageblatt“ se poroča iz Lugana: Cetverosporazumova grožnja, o ofenzivi v Macedoni ji je prazen strah, kajti četverosporazumova armada pred Solunom je štela komaj 240,000 mož; a od teh je zbolelo 20.000 mož, 40,000 mož je trena in '30.000 Avstralcev, katere so spravili v zadnjem času v Francijo. Ostanek je bore malo sposoben za vojsko-, ker dobiva, slabo hrano, zdravstveno' stanje je slabo, razpoloženje tudi slabo. Vest, da se nahaja pred Solunom 100,000 Srbov, je neresnična, kajti iz Krfa šo spravili v Solun samo 6000 Srbov. Na otoku Krf je še sedaj 100.000 srbskih vojakov, toda za orožje sposobnih jih je samo 30,000, vse ostalo moštvo je bolano. V srbskih četah vlada brez izjeme pobitost, tako da ni misliti, da bi se jih moglo uporabiti v sedanji vojski.
Grčija strogo nepristi*anska.
Iz Aten se poroča:	Potrebo, da so izpraznile
grške čete več grških utrdb, opravičujejo grški uradni krogi s tem, da se na ta način izogne kršenju nepristranosti. Grčija mora dovoliti bolgarskim in
našim četam enake pravice, kakor jih je dovolila -četverosporaziimoivim četam, ki so zasedle Solun.
Srbi se prepeljali po grškem ozemlju.
Bukareška „Minerva“ poroča iz Aten:
Ko se bodo vse srbske čete odposlale pred Solun. se bo tudi srbska vlada, tja preselila.
List „Indepedenoe Roumaine“ jasno namigava, da so srbske čete kljub protestu grške vlajde prepeljali po železnici Patras—Larissa, v Solun in v ostalo Macedonijo.
Srbski dezerterji.
Iz Aten se dne 30. maja poroča,: Posebna želja srbskih vojakov, naj bi se jih takoj uvrstilo v prvo bojno črto, se je nenadoma pojasnila. Srbi bi radi u-porabili prvo priložnost, da bi se zopet mogli vrniti y svojo domovino. Francoske patrulje so noč in dan v službi, da primejo srbske begunce.
Rusi in poletna vojska.
Italijanski list „Secolo“ poroča iz Petrograda, da se ruski vojaški kritiki natančno pečajo s splošnim vojnim položajem in tudi z udeležbo Rusije pri ofenzivi, Rusi izjavljajo, da je pozno nastala pomlad zadržala pričetek vojnih podAzetij. Rusija pa se je pripravila, s posebno vnemo za poletno vojsko. Kot vodje napadalnih podvzetij se imenujejo generali: Južnič, Brusilov in Ivanov. Posebno priljubljen je ruska general Ruskij, kateri je svoj čas vodil rusko prodiranje proti Galiciji. Ruskij se je iz zdravstvenih ozirov umaknil, nedavno pa je bil poklican k carju v Carskoje selo. Domneva se, da se mu bo zopet izročilo višje poveljniško mesto.
Utrujenost v Rusiji.
Vojna utrujenost v Rusiji kljub Sasonovim slavospevom mogočno narašča. Upoštevanja vredno j,e, da sme „Ruskij Invalid“ nemoteno pod cenzuro pisati, da je splošna želja ruskega prebivalstva skorajšnji konec vojske. 'Kamorkoli se kdo obrne, se sliši: Vojska se mora končati, mir je zelo potreben.
Rumunske Čete odpoklicane.
„Ruskoje Slovo“ poroča: '
Več znakov govori za to, da se Rumunija približuje osrednjima silama. Posebno pozornost, je pa vzbudilo dejstvo, da je vlada odpoklicala čete od avstrijske meje. Rusofilni listi pišejo, da se je to zgodilo na podlagi dogovora z Avstrijo in Bolgarijo. — Tudi bolgarske čete so zapustile romunsko mejo in odšle na fronto proti Solunu.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču so se razvili zadnje dni zopet hudi boji za postojanke na levem bregu Može. Posebno krvave so borbe za višino „Mrtvi mož“, koder se je Francozom dne 31, maja posrečilo, iztrgati Nemcem 400 m dolgi jarek. Nemci pa so južno od Raben- in C um i er e s-go z d a odvzeli Francozom nekaj pomembnih postojank.
Francozom je že tesno pri srcu.
Iz Geneve se poroča:	Ko sta pretečeni petek
popoldne šla ministrski predsednik Briand in vojni minister Roqfues k seji vojnega odseka, so ju obkolili razni poslanci in ju obsipali z razburjenimi vprašanji o neuspehu pred Verdunom. Tudi listi pišejo o tem zelo nervozno. Obžaljujejo vse žrtve, ki so stale Francijo pri zadnjem brezuspešnem francoskem napadu. Se celo pariški list „Temps“ piše: Francoski neuspeh severno od Verduna je zelo obžalovanja vreden, venfdar naj nam ne vjzbuja dvoma o končnem izidu. Pri vseh napadih ima sovražnik velike izgube, toda tudi naše prodiranje nas stane zelo veliko. Po pravici se sme vprašati, ali ne bi kak drug način bojevanja zahteval manj žrtev. Končno pravi list, da bi bilo najbolj pametno, če bi se poslala solunska armada na ogrožene četverosporazumove fronte. Naši sovražniki imajo dejanski samo eno armado. Ali” ni rekel tudi sam ministrski predsednik, da ima tudi četverosporazum samo eno fronto? Ali nima četvero-sporazum nekje na fronti 300.000 mož, katera, armada bi bila kje drugod bolj koristna? Razvrstitev čet je tisto, kar tvori moč naših sovražnikov.“
Vedno bolj glasno namigavajo tudi drugi listi, da bi moral četverosporazum, kakor piše podpolkovnik Roušset, pomagati Franciji, katera se vedno ožje obkoljuje.
Kako je v Franciji?
Rusko bojišče.
Na besarabski in volinijski fronti se vrše prav živahni artilerijski boji. Sovražni napadi ob bjesara-bski meji so brezuspešni. Nekateri listi poročajo, da se je izvršil napad na ruskega carja in da je bil ca-revič lahko ranjen. Uradno še ta vest ni potrjena,
V Voliniji In oh Besarabiji.
Zdi se, da postaja ruska delavnost na celi črti živahnejša ter da narašča, Rusi proizvajajo sapers-ke napade in napade iz jarkov; obenem so pomnožili delavnost svoje artilerije. Na posameznih delih bojišča se je zasledilo večje število poizvedovalnih večjih patrulj, kaitere so naše prednje poljske straže pridno obstreljevale. Na drugih delih bojišča so se razvile praske prednjih straž.
Kakor znano, je vladal na naši severni fronti od zadnje ponesrečene ruske ofenzive o Božiču ràz-meroma mir. Ker se je vedno pričakovalo nadaljevanje ruskih napadov, so se naše postojanke tako močno utrdile, da so ponekod podobne trdnjavicam. Radi tega se vsi bodoči dogodki pričakujejo s popolnim mirom.
List „Morgenzeitung“ piše, da močno narašča nevolja zoper francoskega vrhovnega armadnega poveljnika J offra. Med Joffrom in generalom Gastel-neau vlada močen spor. Odločitev o vprašanju glede oseb se nahaja sedaj v armadni komisiji, ki je dobila zanimanje vzbujajoča pisma o obrambi Verduna Po poročilih iz Pariza je zaznamovati v francoski javnosti vsled najnovejših ugodnih poročil o položaju pri Verdunu močno spremembo glede razpoloženja. Jezijo se nad „Agence Havas“, ki je prinesla popolnoma napačno sliko o bitki pri Verdunu. List „Neue Züricher Nachrichten“ piše, da bi se nahajal sedaj nemški prestolonaslednik sam brez vojaštva pred Verdunom, če bi bila poročila „Agence Havas“ glede nemških izgub zanesljiya. Tako se govori tudi v tistih pariških krogih, ki stvar mirno presojajo. List „Züricher Morgenzeitung“ piše, da je Francija že poslala na fronto letnik 1916, kateri je bil vpoklican v vojake šele mesca januarja, L 1. ITo je dokaz, da je zavladalo v Franciji lindo pomanjkanje moštva.
Politične vesti.
Nemška enotna stranka. Kakor poročajo „Grazer Vottksblatt“ in drugi graški Usti iz Dunaja, se
je načelstvo nemškega „Nadorialverbanda“ vsled želje nekaterih članov v svoji seji dne 30. maja nadrobno posvetovalo o ustanovitvi nemško-liberalne „enotne stranke.“ Da se ta načrt dalje razmotriva in izpelje, se bo v bližnjem času sklicalo glavno zborovanje „Nation al verbanda.“ Nekateri člani „ Nation alverban-da“ izražajo željo, da bi se naj skušalo z ustanovitvijo nove „enotne stranke“ priti do ožjega stika med nemškimi nacionalci in liberalci, krščanskimi sociai-ci in nemškimi socialnimi demokrati.
Hrvatske, oziroma slovenske šole v Istri po 201etnih prošnjah — dovoljene. „Hrvatski List“ poroča: Iz Poreča smo dobili uradno sledeče: „Deželna upravna komisija mejne grofije Istre je dala doslej dovoljenje v smislu § 6 deželnega šolskega zakona z dne 30. marca 1870 P. L. Z. in N. 20, za ustanovitev 40 ljudskih šol v Istri. Stariši otrok, kateri so dolžni obiskovati šolo, so zahtevali že mnogo let, v nekaterih slučajih tudi 20 let, da se ustanove te šole. V teh šolah bo hrvatski, oziroma slovenski jezik učni jezik, a italijanski, oziroma nemški jezik se bo poučeval kot predmet na željo krogov, kateri so dolžni vzdrževati šole.“
Evangelij sovraštva oznanjajo dandanes z največjo vnemo ravno tisti, katerim se za lastno kožo ni prav nič bati. Take vrste oznanjevalec sovraštva je tudi medicinalni svetnik dr. W. Fuchs, ravnatelj velike bolnice v Emmendijigenu na Nemškem. Obelodanil je v listu „'Münchener Medizinische Wochenschrift“ članek, v katerem piše med drugim sledeče: „Zdaj se pač ne bo nihče več mogel ogniti logičnemu spoznanju, da bi bil mir nesreča in da je e-dina možnost, nadaljevati vojno. Vojna, ki je bila doslej odgovor na izzivjanje, častna stvar iii srejdstvo za namen, bo odslej sama sebi namen. Ves (nemški) narod bo kakor en mož zahteval večno vojno.“ — In ta isti dr. Fuchs je med sejdanjo vojno izdal še tudi brošuro, v kateri piše : „Mladino je treba vzgojiti za sovraštvo. Vzgojiti je treba spoštovanje do sovraštva, ljubezen do sovraštva. Sovraštvo je treba organizirati. Proč z nezrelo plahostjo, s hlinjenjem, da nas je sram surove nasilnosti in razdivjanosti. Več zaušnic in manj poljubov! Ne smemo se obotavljati bogokletnega oznanjevanja: Nam so dani vera, upanje in sovraštvo, a največje med njimi je sovraštvo.“ — Kam bi pač svet prišel, če bi imeli taki ljudje, ka-. kor je.ta dr. Fuchs, kaj več pristašev!
Naši državni dolgovi. Kontrolna komisija za državne, dolgove je priobčila izkaz naših državnih dolgov, iz katerega posnamemo sledeče : Kancem leta 1913 je znašal naš državni dolg milijard kron. Ta dolg je sedaj narastel, vštevši vsa štiri vojna posojila, na 81 milijard kron. Pripomni se, da. v to svoto še niso všteti vsi drugi dolgovi, kateri so narast-li državi od 1. julija 1915.
Četrto vojno posojilo. Z* četrto vomo posojilo sc je vsega skupaj podpisalo v Avstriji 4 milijarde 442 milijonov kron in sicer 2.3)4 350 000 401et-r e-a in 2 127.650 000 71elnega posojila. Svote, ki so jih pop isali vojaki na bojiščih, še v teh svotah niti niso zaoopadene.
Stoletnica Ivana Kukuljeviča. Dne 29 maja t. 1. je bila stoletnica rojstva velikega hrvatskega rodoljuba Ivana Kukuljeviča Sakcinskega. Rodom je bil Varaždince. Kukulevič je bil oni poslanec, ki je zgodovinskega dne 2. maja 1843 prvi spregovoril v brvabkem saboru v hrvatskem jez ku. V njivo hrvatske kulture je zaoral pl Kukuljevič s svojimi deli in spisi globoke brazde, za kar mu more biti hrvatski narod trajno hvaležen.
Varaždin. Dne 25. maja je obiskal hrvatski ban dr. Ivan baron Škerlec Varaždin, kjer je bil slovesno sprejet. Iz Varaždina se je odpeljal v Krapino.
O belgijskem kralju piše dunajska „Arbeiter Zeitung“, da belgijski kralj ne mara laskanja. Pred nekim važnim vojnim podvzetjem je generalisim Jof-fre vprašal belgijskega kralja, kako mnenje ima on o nameravanem podjetju. Kralj mu je odgovoril: To je stvar vjojskovodje in jaz se v to ne smem vtikati. ,Ce bi bil jaz vojak po poklicu, bi bil danes k večjemu major.
Cenjenim naročnikom, ki Straže še niso plačali zanaprej, smo poslali opomine, da jih opozorimo na plačilo. Prosimo jih, da vsaj do
6.	junija pošljejo naročnino tudi sanaprej, ker drugače se jim list brezpogojno ustavi. Ako bi mogoče bila pri nas kaka pomota, naj se nam to nemudoma naznani po dopisnici, da se pometa odpravi.
Raznoterosti
Naš prestolonaslednik zopet odlikovan. Saksonski kralj je podelil našemu prestolonasledniku Karl Franc Jožefu visoki red. viteškega križca Henrikovega reda.
Nadvojvoda Leopold Salvator — generalni polkovnik. Cesar je imenoval fcm nadvojvodo Leopolda Salvatorja za generalnega polkovnika naše armade.
Nadvojvodinja Cita porodila dečka. N ad voj vođin j a Cita,, soproga našega prestolonaslednika, je porodila zdravega in krepkega dečka. Zdravstveno stanje matere in novorojenčka je popolnoma zadovoljivo.
Cesar ustanovil nove znake za vojno odlikovanje. Cesar je ustanovil za posebno pohvalno priznanje novo vojaško zaslužno kolajno, ki je nekoliko večja, kakor je sedanja vojaška zaslužna kolajna, je pozlačena in ima lovorikov venec okoli krone. Nadalje je ustanovil zaslužni križec s krono in brez krone, namenjeno za moštvo in podčastnike,
Visoko odlikovanje. Škof v Djakovem, dr. Kra-pac, in škof v Sibìnju, Drohobeozky, sta bila odlikovana' ' s častnim križcem za častnike z vojnim okraskom.
Duhovniška vest. Č. g. Franc Casi, župnik v Trbovljah, je imenovan za knezoškofijsbega duhovnega svetovalca.
Odlikovani slovenski vojni kurat. Vojni kurat Franc Zagoršak je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda.
C. g. Alojzij Rezman, katehet v Mariboru, je bil imenovan za vojnega kurata pri 26. domobranskem pešpolku namesto umrlega č. g. Jožefa Pintarja, C. g. Rezman je že odšel na bojišče,,
Ivan Franko f. Dne 28. maja je umrl v Lvovu v 60, letu svoje starosti največji rusinski pisatelj in pesnik v sedanji dobi, Ivan Franko. Rojen leta 1856 v vasi Drohobič v izhodni Galiciji koti sin majhnega kmečkega posestnika, je obiskal domačo gimnazijo, nato vseučilišče v Lvovu, pozneje na Dunaju, kjer je postal doktor modroslovja. Že kot l&letni dijak je objavil več lepih pesmi in vzbudil na-se pozornost. Spisal ie večje število krasnih novel iz kmečkega in delavskega življenja. V nemŠKem jeziku je spisal večjo povest „Im Abgrund.“ Nedosegljivo mojstrsko je p revel iz nemščine Goethejevega „Fausta“ in iz angleščine Byronovega „Kaina.“ Bil je zaporedoma več let urednik več rusinskih listov, dolgo vrsto let je bil tudi sourednik poljskega dnevnika „Kurjer Lwowski C Kot liričen pesnik si je pridobil za rusinsko literaturo nevenljivih zaslug. Njegov najodličnejši pesniški umotvor je „Mozes“ in njegovo delo „Kamenjari“ je naravnost klasično. Njegova dramatična igra „Ur kradena sreča“ je pravi biser dramatiške literature. Tudi na polju slovanske filologije si je stekel Franko velikih zaslug. Njegova dela so prevedena skoro v vse evropske jezike. Povodom 401etnice njegovega Iiteraričnega delovanja leta 1914 mu je izročil rusinski narod kot darilo 80.000 K. Njegov pogreb se je vršil dne 31. maja v Lvovu.
Posojilnicam. Posojilnice, ki se ne morejo udeležiti občnega zbora Z. Z, dne 8. junija, ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, naj blagovolijo vposlati pooblastila, zagotovo na Z. Z. v Ljubljani.
Zgodovinski dan bolgarske himne. Te dni je minilo 40 let, odkar prepevajo naši hrabri zavezniki Bolgari svojo narodno himno: „Sumi 'Marica okrvavljena,“ Ni nezanimivo vedeti, ob kaki priliki je nastala ta himna, ki je takorekoč bojna pesem vsakega bolgarskega vojaka, V letu 1876 so bili Bolgari Še večinoma pod turško oblastjo. Turki proti njim niso postopali posebno prijazno. Dne 30. maja 1876 so pa Turki napadli v mestu Jamboli stanujoče Bolgare. Bolgari so se hrabro branili. Na stotine ljudi se je zateklo v grško cerkev, kjer so se borili proti naskakujočim Turkom, podlegli pa so premoči. Nad 15.000 Bolgarov, mož, žena, starcev in otrok, je padlo v o-količi in v mestu. Angleški in ameriški konzul v O-drinu sta poročala svojima vladama, dai je staja v jambolski grški cerkvi meter, visoko človeška kri in reka Tundža in Marica, v katero se prva izliva, da sta/ bili več dni rudeči. To je dalo Bolgarom povod njihovi narodni himni, ki jih je navduševala za vri-hotìnje leto v boju zai svobodo.
Iz poštne službe. Poštna oiicijantiuja AGL a Boštjančič je imenovana za poštarieo v Blanci pri Sevnici.
Graški armadni zbor. Z zmagovito ofenzivo naših čet v južnih Tiirolah in sedaj tudi že na italijanskih tleh samih je zaslužil že na vseh drugih bojiščih ime neločljivo zvezano ime tistega armadnega zbora, ld si je s svojo izredno hrabrostjo „železnega“ armadnega zbora, namreč III. armajdnega zbora. V mirnih časih je bilo poveljništvo tega armadnega, z-bora nameščeno v Gradcu, po Čemer se tudi sedaj i-menuje ta zbor — graški.
Zvišanje cen za tobak. S 1. junijem t. 1. je stopilo v veljavo zopetno zvišanje cen za tobak. To
zvišanje cen je za smodfce, sigarete in sploh za tobak boljše kakovosti mnogo večje, kakor za tobak slabše kakovosti. T.ako n. pr. stane sedaj trabuko-smodka 32 v, viržinka 12 v,- britanska 20 v, darnas 12 v, h avana-virži nka 24 v, kuba^ortoriko 12 v, Portoriko 9 v, cigarilos 7 v, navadna kratka viržinka 9 v ter navadne kratke smodke 7 v, in male domače smodke 5 v komad. Tudi cene za cigarete in za siga-retni tobak so se zvišale po kakovosti. Sedaj stane 1 komad egiptovske cigarete 8 v, memfis U v, sultan 6 v, dama 5 v, hercegovina 5 v, donau 3 v, šport 3/4 v, ogrske VA. v in drame 2% v.
Zasebni telefonski promet med Avstrijo in Ogrsko. Od 1. junija dalje je zopet dovoljen zasebni telefonski promet med Avstrijo in Ogrsko z omejitvijo, da se sme govoriti z Budimpešto in s kraji za Budimpešto samo v nujnih slučajih in sicer sme telefonski pogovor trajati samo tri minute.
Poštni promet z Grčijo omejen. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša;, da je poštni promet z Grčijo omejen na pošiljanje nabada ih pisem, dopisnic in časopisov.
Poštne nakaznice v Turčijo. Trgovsko ministrstvo določa, da mora biti s 1. junijem t. 1. označen znesek na poštnih nakaznicah v Turčijo v pia-strih in parih in ne več v frankih. Na več kot 2000 pilastrov se ne sine glasiti nobena poštna nakaznica, namenjena za Turčijo. Za preračunanje kron v piastre in pare so dobili vsi poštni uradi sedaj nova, določila.
Več sladkorja. Gozdarski delavci, rudarji in delavci v plavžih ter bolniki, ki se zdravijo, dobijo, ako prosijo, pri okrajnem glavarstvu za štiri tedne 1 In pet osmink kg sladkorja, t. j. dodatno sladkorno karto. Delavci naj sami prosijo pri svojih podjetjih za take dodatne karte. Bolniki morajo imeti potrdilo od zdravnika.
Sladkorne karte za vkuhauje sadja. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da bodo dobila zasebna gospodarstva, posebne sladkorne karte za vkuhauje sadja. Pravico do takih sladkornih kart imajo samo tista zasebna gospodarstva, ki imajo pravico do navadnih sladkornih kart. Nadalje določa; nova, ministrska naredba dobavo in uporabo neobdačenega sladkorja za izdelovanje in poslajšanje vina.
^Shranjujte potrdila! Sorodniki in prijatelji naših ujetnikov na Ruskem in v Italiji, ki pošljejo i-stim denar po pošti ali potom bank, navadilo slabo shranijo đot'čna potrdila ali pa jih sploh zavržejo. Ako se ujetnik ne more najti, pride denar mnogokrat nazaj. V takih slučajih se more denar dvigniti edino s pomočjo oddajnega potrdila. Ako tega nimaš, moraš napraviti kotekova.no prošnjo na, poštno ravnateljstvo.
Dragi lovi. Letos mestna gospoda s prav posebno slastjo licitira občinske love. Tako je n. pr. lov občine St. Ilj v Slov. gor,, ki je stal prejšnja leta po 30 do 40 K, bil oddan nekemu Stru gel n u za, 301 K. Tudi drugi občinski lovi v mariborski okolici so letos zelo soljeni.
V Nemčiji izumili nova letala. Nad Rigo je
priplulo novo velikansko nemško letalo, ki je plulo z neverjetno brzino 112 milj v eni uri. Brzina dosedaj zgrajenih najboljših letal je znašala 80 milj v 1 uri. Novo nemško letalo vzbuja v ruskih vojaških krogih veliko zanimanje.
Vihar uničil mesto Camp-City, i 'Dne 27. maja t. L, je uničil grozen vihar se vem o-amer i ško mestece Camp-City. V mestu, ld šteje 20.000 prebivalcev, so popolnoma porušena vsa poslopja. Koliko človeških žrtev je zahtevala ta naravna nesreča, še dosedaj ni dognano.
Svarilo zaradi zemljiških špekulacij. Dogaja se, da skušajo brezvestni špekulantje kmetijskemu prebivalstvu na ta način škoditi, da je pregovarjajo, naj proda svoja zemljišča, Češ, da, so zemljišča vsled vojne izgubila na svoji vrednosti. Tako lažniivo prigovarjanje se mora najstroži e obsojati. Zemljišča, radi vojne prav nič niso izgubila, na vrednosti, nasprotno, njih vrednost je izdatno poskočila in bo še vnaprej rasla. Prav odločno je zato treba svariti, naj se zemljišča ne prodajajo.
Zenski železniški uradniki na Angleškem. Radi pomanjkanja moških je sedaj na Angleškem prav izredno n ar astio število ženskih nastavljenk pri železnicah: samo pri Great Ceh trai Railway jih je že 1224; izmed teh jih je 760 v pisarnah, druge delujejo v čakalnicah, pri izdaji voznih listkov in celo kakor prenašalke prtljage. Nekaj dam z univerzitetno izobrazbo je nastavljenih na višjih upravnih mestih. — Službo prtljažnega nosilca v Manchestru opravlja mlada, orjakinja, za katero je bilo komaj preskrbeti zadosti veliko uniformo. Ko se je hotel nedavno neki fant pošaliti z njo, s© ga je le nekoliko dotaknila, pa se je dvakrat prekopicnil po tleh.
Dopisi.
Maribor. Kakor izvemo, bo dobil mariborski o-k-raini zastop te dni drugo četrtino naročene bakrene galice in jo bo takoj, razdelil. Gotovo pa ni, ali se bo vsa naročena množina sploh dobila ali ne. Priporoča se torej, da vinogradniki skrbno varčujejo z salico.
Sv. Peter pri Mariboru. Predenj še mine „ljubi maj, krasni ma'“, Vam moram, gospod urednik, še vendar poročati, kako da smo se dne 7. maja poslovili od naših naimlfpših novincev. Bito vh je 11. Na-
jeli so si sv. mašo, pri kateri so okrašeni z belo-ze-lenimi traki svetili in prejeli sv. obhajilo iz rok č. g. vojnega kurata 'Marka Krajnc, ki je bil radi boleha vosti ravno doma na kratkem dopustu. V lepem in jedrnatem, po vojaško odločnem nagovoru, med katerim so stali novinci v vrsti pred velikim altarjem, je č. g. vojni kurat jim iz svoje bogate izkušnje na vojnem polju polagal nai srce prelepe nauke, ld jih bodo storili, ako jih bodo izpolnjevali, pridne in srečne, Bogu, cesarju in domovini udane, požrtvovalne, neustrašene vojake. S cesarsko pesmijo se je sklenila ginljiva slovesnost. C. g. vojnemu kuratu bodi za trud prisrčna hvala. Težko smo se ločili od naših najmlajših, »»osebno ker so bili nekateri Izmed njih še zadnji, a jako marljivi delavci v našem Bralnem društvu. Uprizorili so nam v slpvo dve gledališki igri, ki sta, za naše razmere krasno uspeli. Vse za vero, dom, cesarla!
Hoče, Četrto avstrijsko vojno posojilo so po naši Kmečki hranilnici in posojilnici sledeči podpisali: Franc Lebe, trgovec v Pivoli, 2009 K; Wornik Barbara, Spodnje Hoče, 400 K; Wornik Ivana, Spodnje Hoče, 400 K ; Visočniki Franc, Pohorje, 500 K; Trojak Franc, Pivola, 6000 K; Franc Korošec, Radvanje, 400 K; Matevž Visočnik, 'Pohorje, 100 K,; Franc Polak, Spodnje Hoče, 100 K; Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah 1000 K; -Janez Visočnik, Pohorje, 3500 K; Jakob Florjančič, SmikTajvž, 100 K; Fr. Florjančič, SmiHavž, 100 K; .Jernej Frangež, Bohova, 4000 K: Janez Gorinšek, Smiklavž, 100 K; Karol Visočnik, Pohorje, 1000 K; Marija Mejovšek, Reka, 1000 K; Konrad Šeško, Spodnje Hoče, C100 K; Frangež Roza», učenka v Bohovi, 'lOO K; Frangež Genovefa, učenka v Bohovi, 100 K; Frangež Frane, učenec, v Bohovi, 100 K ; Lizika Frangež,, 'Bohova, 100 K; Franc Frangež, Bohova, 1000 K; Ana Frangež, Bohova, 100.K; Terezija Frangež, Bohova, 100 K; Frančiška Mlakar, Bohova, 1000 K; Janez Lebe, Bohova, 2000 K; Neža Frangež, Bohova, 1000 K; Janez Sel, Bohova, 2000 K:	Simon Lešnik, Bohova,
100 K; Uršula Grašič, Razvanje, 1000 K; Jak. Lobnik, Pohorje, 200 K; Magdalena Visočnik, Gorn, Hoče, 100 K ; Neimenovana 100 K ; Neimenovan 1200 K : Jožef Robič, Pohorje, 1000 K; Marija Vernik, Spod, Hoče, 200 K; Neimenovan 5000 K; Ana Toličič, Pohorje, 500 K; Marija Toličič, Pohorje, 500 K; Antonija Obrecht, Razvanje, 300 K; Neimenovan 100 K; Jakob Kolar, Zgornje Hoče, 2000 K; Jožefa Grašič, Pohorje, 200 K; Marija Frangež, Rogoza, 4000 Kj; Lobnik Helena, Spodnje Hoče, 1000 K; Neimenovan® 1000 K; Marija Dovnik, Pohorje, 100 K; Simon Trn-jak 200 K; Matevž Vuk, Smiklavž, 1000 K; Robi* Marija. Pohorje, 100 K. Skupaj 48.300 K.
Štore: pri Celju. V tukajšnji livarni za železa zaposleni delavec Karol Kralj je Idi pri delu tako hudo poškodovan, da so ga morali spraviti v bolnišnico. Žareča palica ga je udarila v levo nogo s tako silo, da je zadobil na nogi hude opekline. Prerezalo mu je tudi več mišic na nogi. Vzrok nezgode še ni docela pojasnjen.
Celje. Tudi pri naši okrajni sodniji se je u-stanovil pomožni odbor, kateri daje družinam vpoklicanih potrebne nasvete in pomoč, posebno glede vzr-drževalnine.
*
Gotovlje. Mihael Vizovišek, četovodja pri topničarjih piše z italijanskega bojišča svoji ženi: Ljuba moja! Srčno pozdravim in poljubim Tebe, Mihčeka in Pepija. Moramo pač malo pokramljati,, da nam ho krajši čas. Prazniki to minuli, izginili so nam, da nismo zapazili kdaj Preživeli smo jih na prostem v naravi, ne pri ljudeh. Edino, kar sem imel, je ljubo zdravje. Tebi, sebi in sinekoma želim zdravja ter blagoslova pri vsakem delu in podjetju. Iz srca rad bi bil poslal kaj za pisanko, a žal, se ne sme nič oddati. Čeravno ne zmorem tukaj kaj prida, pa za spomin bi vam bil rad kaj poslal. Tolažim se, da se še bo dalo kaj poslati. Vreme smo imeli na Veliko noč slabo; celi dan dež, pa kdor je hotel, je lahko šel k sv. maši. Doma pa potem ni bilo nič blagoslovljenii\ reči Ah, kako se človek vsega spominja! Namesto, da bi si kaj poboljšal pri hrani, pa sem si po slovenski navadi zapel priljubljeno narodno pesmico. Mnogo pozdravov Tebi in mojim ljubim otrokom!
Sv. Rupert nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 4. junija, po rani sv. maši v zakristiji svoj redni občni zbor po običajnem vsporedu.
Brežice. Vabila' na občni zbor Posojilnice v; Brežicah, Ker dne 27, maja napovedani občni zbor m bal sklepčen, se vrši po § 35 dne 17. junija- 1916, ob Vi9. uri zvečer drugi občni zbor, pri katerem s» sklepa ne gleide na število deležev, Na dnevnem redu je poleg prejšnjih točk tudi prememba § 35 zadružnih pravil. — Odbor.
Bizeljsko. Dne 24. maja se je na Sv. Gorah vršil romarski shod. Velike množice vernega slovenskega in hrvaškega ljudstva so v pobožni molitvi prosile Marijo, naj s svojo mogočno priprošnjo podeli našemu orožju zmago in — skorajšnji mir.
Radi praznika je izšla današnja štev. „Straže* samo na štirih straneh.
Izdajatelj In založnik: Konsordj „Straža.1
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.