XXX. leto fefcaja vsak dan ovvter, isimli nedelj« in prasuike ter velja po pofit i prejeman en avatr o-opcr ak e Mešale s* na leto 15 f»ld., ra pol leta 8 gld., ra cctrt lota 4 gld., za jeden 1 fl«V 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ea Četrt leta 3 gld. 30 kr.. sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec po 80 kr. ea četi t leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofctnina suaaa. Za oa na si I a plačnje a* od Itiriatopna petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kot premera trgu 6t. 12. Op rovniatvo naj ae blagovolilo poiiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne atvaii. Dvignite domačo produkcijo! (Dopis.) Od veselja je nedavno poskakovalo človekoljubu in Slovanu srce, ko se je v Celja otvoril „Naredni dom". Dinamit je raztrgal del obsipa »nemfike* trdnjavice, in ta dinamit je — nad lastni denar, nase premoženje. Peljal sem se po slavnosti z izkušenim vešča-kem proti Dunaju ; moj g. t ovan S je precej starejši o mene, je mnogo C tal, de več mislil, veliko pretrpel v Širnem sveto, prepotoval je ADgleško, Francosko, Nemčijo, Rusijo itd. in, če se ne motim, tudi Sev orno Ameriko. Vesel sem bil, da čajem njegove sodbe, njegove misli, in govorila sva pod vtiskom celjske slavnosti: vesel sem bil zlasti radi tega, ker sem megel govoriti s človekom obče svetovne izebrazbe, in cd takega se je treba mlajšemu človeka učiti. Razkladal sem g. tovariša v kupeju svoje misli o krepkem ftlovenekem meščanstvu; moje veselje je, videti kapital v načih domačib rokah; tndi se kapital pri nas na milejši način centrali-mje, nego pri neslovanskih narodih, in opozarjal sem zlasti, koliko dobrega atcić naše posojilnica za občno dobrodelne namene, kako omejene so div i -dende pri denarnih zavodib, samo, da se more več podpor dajati slov. šolam, ubogim dijakom itd., in vedno ter vedno sem imel v ustih g. Mih. Vod* ujaku, ki je, dasi mirno, pa tako dosledno uresničeval železno socijologično resnico: slovenski narod bo slo boden šele tedaj, na svojih tleh bo dom;v šele tedaj, ko si bode sam sezidal svoj močen dom s svojim narodnim premoŽenjem. Trdil sem, da je g. Vošnjak na ta način slov. Štajercem več koristil, nego bi bil morebiti z bogve kako falminantnimi govori. Vse dobro, popolnoma resnično, teče starejši moj tovariš. Toda še niste globoko dovolj pogledali — nadaljeval je —; vi vidite napredek naš, a i" napredek š e n i zadosten; jaz vidim, rekel LISTEK. Stenografski utrinki. Spisal MeBtibor Trcbanjcv. (Konec) Te, napredek stenografije ne malo ovirajoče neprilike odstranil je sloveči in prezaslužni prof. Đezenšek, izdavši leta 187G. v „Jug. Stenografu" docela prenovljen prevod slovenske stenografije, s kojim je bil tako rekoč položen temelj našemu tesnopisu. Od tega časa stoji teenopis na trdnem Btališčn. — Dasiravno smo si Slovenci zgodaj omislili svojemu jeziku prikladen prevod Gabelsbergerjevega sestava, vender ne opazimo do danes onega napredka, kojega bi nam bilo pričakovati. Prvi in peglavitni vsrek je pač iskati v mlačnosti razumnikov ne sproti bitroeisu, kateri so si ga reorda prilastili, pa niso dosti ali Še celo ničesar storili za razširje-vanje omenjenega predmeta. Na ta način seveda stenografija ni mogla prodreti mej širše narodne s'oje, ampak se je mogla omejiti na semenišča in dijaške • nogrrdu. Predvčerajšnjim pa so imeli na Dnntji kršč. socijalisti veliko skupščino, ki ;e s svojimi sklepi zopet posebno zanimiva. Sprejela se je namreč resolucija, a katero se poživlja kršč.-sccijalni poslanec M i 11 e r m a y e r , naj odleži takoj svoj mandat, ker se am je scduijoko dokazale, da je kot bivši ni t r kar kradel. Ista skupščina pa je sveča-£0&t*io t■bžalovala, d* je urednik V e r g a o i odložil svoje poslanstvo, ter si mu izreklo popolno zaupanje, dts: j*; tudi in 8<> v večji meri — grfšil Kršč. socijalisti imajo terej dvojno mero za greš ika v svoji sredi. Ako jo j?re?n!k 'jnbljenec dr. Luegerja in princa LicchtenBtniaa in ako je mogočo a, bt gat mož, ako je b;J Ogleden župan, ka^rtgi ce treba bati, mu krč". eccijtVeti cdpue'.e vse. Ako pa je bil tat ubog naffckr.r, hi je kradel iz potrebe, ga kišč. socijalisti prekolaojo. Znres čudna morala vlada v teh krščansko socijakih krogih, katoršne nikakor no priporočamo svojim „Jibon.in sn" somišljenikom ! Na enem shodu pa no tuli kršč. dtlavci milo tožil?, da se ne poniža njegC7ft visokost princ Lechtenstein več v njihove kroge, in v voej svoji skromnosti in pokornosti so izražali udano željo, naj blagovoli vendar Zato pa so še dandanes temeljito izvežbani slovenski stenografi uprav bsle vrane. V slovenskih glasilih in dnevnikih čitamo vedno pogosteje, da išče odvetnik ali notar i slovenske stenografije zmožnega uradnika. In ni li sramotno za S!ovence, da ga kljub zaporednim inseratom, objavljenim v posamičnih listih ne more dobiti ? Vsakdo bode rad pritegnil, da je slovenska stenegr&tija dosedaj ponajveč, da ne rečem skoro izključljivo prepuščena diiaštvu samemu v samovoljno poučevanje, katero se pa kaj rado izneveri svojim prvotnim, navdušenja polnim obljubam. — Izgledov vzpodbujanja ali podpiranja zasebnih ste-nografskih tečajev ali venčkov od strani učiteljskega 08obja najdemo pa le izjemoma še na kakem zavoda. — Iz novejšega časa mi je znan slučaj, ki dovolj jasno pričoje o izvanredni naklonjenosti pred-stojuiotva do slovenskih stenografov. Vsa čast v tem obziru namreč vodatvu mariborskega semenišča, ki že nekaj let podpira mlado podjetje slovenskih dijakov. Torej tam, skoro na skrajni meji slovenskega življa bijejo tako narodno čuteča srca, a v srcu Slovenije ... . I Zato pa tndi nazivam Maribor najodličnejšo postojanko slovenskih stenografov ! Iz tam obstoječih, vsestranski uspešno de-lujočih venčkov nam je pričakovati še mnogo vrlih mečij, ki bodo čfistuo zastopali slovensko stenografijo. Tuđi v ljubljanskih di'aških krogih se kaže čedalje več zanimanja za slovenski tesnopis, kar z veseljem pozdravljamo. Iz doaetlar.jih podatkov je razvidno, da smo v Slovencih, izvzemši zadnja tri leta, v prospeh stenografije bore malo storili. Ker do sedaj primanjkuje na naših srednjih šolah iz slovenske stenografije izpraSanih učiteljev, okleniti se moramo s tolikanj večjo energijo — knjige. Iz učne knjige lahka zajemamo vsakdanje dušne hrano, iz .Jagosl. Stenografa" pa spopolnju-jemo vednosti. — Početni nauki so tako pregledno razvrščeni in z bogatimi primeri opremljeni, da se mora tesnopis slehernemu omiliti. Žalostno je pač, da slovenskomu dijaštvu do danes ni dana ugodna prilika, da bi se mu v Šoli poleg nemške predavala i slovenska stenografija. *) Snujte torej slovenski uradniki, nčitelji, dijaki in trgovci i. t. d širem slovenskega ozemlja stenograf jke venčke, ki naj vas bodrć k sle ž n-.-u u in vzajemnemu delovanja, ker le tem potom si vzgojimo čilih sf onografskih moči ! *) Prod leti sta na ljubljanskem višjem gimnaziju pouCevala slovensko stenografijo profesorja Novak in Pucsko. Prof. Novak pa jo izdal v letošnjem poročilu Kranjsko gimnazijo veleznamonit spis „Srednje in koučno okrajšave v slovonskcm debatnom pismu" s stenografsko prilogo, na kateri spis posebno opozarjamo. Op. ur. zopet jedenkrat osrečiti (visikost princa) svoje ponižne r'i ige s svojo prisotnostjo. Kršč. socijalni delavci se ton-j valjajo v praha prei — Verganijem in plavokrvnimi političnimi kameleoni. Ia naši kršč. eocijalsti ? Francosko ■ ruska zveza. Stari monarhist in Šovinist Pavel Casagnac, ki nikdar svojih mislij ne prikriva, piie v nekem pariškem lista: Skrajni čas je, da se izgovori jedenkrat beseda „alijaoca". Zlasti sedaj, po poljubovanjo carja a cesarjem Viljemom moramo vedeti, ali ni sporazum mej Riaijo in Francosko samo površen, da li mi z Rusijo ne Btojimo morda na istem stališču, na kakoršnem stoji R isija tndi napram Nemčije. Potovanje prf il.s d lika francoske republike v Peter-burg bimo * mat rali kakor hudo razočaranje, ako nam Faure ne prinese neovrgljiv dokaz o rusko-francoski zvezi. Tajna brezimna zveza začerja Francoze že vznemirjati. Z neprestanim uverjavaujem o miroljabja udušuje Risija vsako našo ieljO| da dib mo nazaj izgubljene pokrajine. Pričakuje se od na", da se odkrito odrečemo Kraškemu in Lotaringiji. Kaj se briga Ru»ija za to, da hrepenimo po M'tza in Strossbnrgu! Hoče pa nas in Nemčijo pridobiti za to, da bi ž njo vred zatrli moč Anglije, inkakcr odškodnino nam ponujajo Egipt. Toda mi nočemo tega, ker K i ro ne more biti odškodnina za Strassburg. M' torej pravimo: „ Ž vela ruska alijanoi !J ako je koristno praktična za nas, ako je za Francosko in Ruujo častna in ako je ona podpora naših pravičnih za • h- -v z ozirom na Elzaško in Lotaringijo. Toda ,P-stanja, kaker bi se lehko vsled lepe lege in redovitosti zemi-e, na iateri prtbiva. Tujci so redki v maib kr»j.h, premeta skoro ni nikacega. Tolažijo n&a sicer cd zgoraj žs dolgo z belokranjsko žilea- n'co, a samo tolažijo. Stvar zopet spi. Elementarne škodi le redko izostanejo v naših krajih. Prstečeni tedan napravila je toča v našem okraju škodo, ki je cenjena na 150.000 gld. Pred kratkim je de vse lepo kazalo, veselili emo se dobre letine, danes pa marsikateri kmet sadi za pečjo, kar nima dela na polji! Ali še nekaj druiega je, g. urednik, kar Vem moramo potožiti. Poklicane oblasti vse premalo skrbe* za ta lepi kos zamlja. R is je, da se tukajšnji gosp. voditelj okrajnega glavarstva mnogo trudi za napredek kmetskega stana: izdali sta s« pred ne davnim časom okrožaioi na vsa župa nit v a glede uničevanja krvne uši in škropljenja z modro galico proti peronospori; a tudi tubi bilo de marsikaj želeti. Prei nekaj feti bilo je še vino glavni steber našega kmeta. Vino se je izvažalo, in kmet je vsaj davke lahko plačeval. Sedaj pa, ko mu j-e trtna uš odvzela Še ta zaslužek, skrbi se od strani gosposke vrh premalo zato, da bi sa vinorej* s pomočjo caplja nji na amerikanske trte zopet povzdignila. Pač se je ustanovila pri C.-nom'ju državna trtnica, iz katere dobivajo naši kmetje po primeroma nizki csni ali celo brezplačno ameriške podlaga, ali premalo sa skrbi za pouk ljaditva v tej zadevi. Naš kmet je trde skorje; ničesar se ne loti, ako pri sosedu Že ne vidi uspeha. Baš zato bi bilo našim oblaRtia toplo priporočati, di skrbe zato, da bo kmet do dobrrgt poučen o novem načinu gojenja trt. Popularna strokovnjaška predavanja zaaaj po vaseb bi v tem oairu največ pripomogla. Ker sem omenil državno trtnico, bodi mi dovoljeno omeuiti, da ista pod vodstvom g. Š tiae vrlo napreduje; na tisoče cepičav s s proda in razišli kmetom vinorej cem vsako leto. j leti pa je, da bi gosp- voditelj trtnice poskrbel zato, da dobo različne vrste tujih, ljudstvu neznanih trt v trtnici, ki naj bo vzgled dobrema vinogradu, na tablicah poleg nemških tudi s ovensks imena. Stvar se morebiti zdi malenkostna; a pomisliti je, da je namen tema zavodu, d\ ima slovenski kmet priliko ogledati si pravilno-metodično obdelovanje trt, katere naj tuii po imenu razločuje. Stvar ni težka, skromna je prošnja in upamo, da sa bo g. voditelj, ki j) sicer odločen na rodnjak, oziral nanjo. — Vodovod je do malega že dodelan. Za nekaj tednov imamo dobro vodo, le dub po železju se še ni popolnoma izgubil. Pač ve-1 ka dobrota je to za naš kraj, in tem bolj ša za sos?d.*e vasi, v katerih ti bi bil kmet pred leti ob velki vročini rad dal vina za vodo. Morda ae Vam neverjetna zdi ta beseda, g. uredaik; a pomisliti je, da so naši kraji, predno je prišla trtna uš, rodili d.b-ega vini v obilici, naš kmet pa si je moral časi po vodo za kuhinjo in perilo po jedao in celo po dve ari daleč! — Na M iverlu, kočevski vasi, jedno uro hoda od Črnomlje, vegetuje že precej časa „šulvereinaka" šola* Tamošnji učitelj g. Krauland bil je dokaj časa miren. Pii z>dn; h volitvah v dibliški občini pa je nastopil z vso svojo odločnostjo in deloval na to, da bi slovenske vasi v občini opravil pod svojo komando. Zii se nam, da si je postavil cilj, svojo kočevsko (aemSko?) gra n'co premestiti malo naprej v d' 1 no, merda celo do Crncmlji! No, le počasi, g. učitelj. Saj se po časi tuii daleč pride, pravijo; če se pa ne more, se pa tam ostane. — H konca naj če cmeaim, da si tukajšnji okrajni cestni odbor mnogo prizadeva, popratiti in izboljšati ceste v okraju. Žal, da mera nap-ravljati dvojezične napise na rokah ob križiščih cest. N. J. Iz Celja, IG avgusta (Nova važna iz-najdbav izboljšanje glaaovirja.) »Svoji k svojim", caglašamo vedno, bodisi v govorih ali po časopisih, pa žal bog, da je ta klic dosadaj ostal le glaa vpijočega v puščavi, odmeva je dosedaj našel le prav malo ali pa celo nič. — Na zadostuje nara, ako hočemo s tem geslom to d;seči, kar bi 89 labko doseglo, da govorimo o tem le takrat, kadar nas naši nasprotniki s pestjo v obraz bijejo, ter da sa s tem malo jeze otresemo, marveč pričeti nam je e tem, da to geslo res zasledujemo, v prvi vrati pa bi nam morala naša inteligenca v tem biti izgled, kar je pa žalibog večkrat nasprotno. Tik Cilja biva gospod Martin Ropaš, posestnik in c. kr. priv. izdelovatelj glasovirjev, doma iz St. Jurija ob Taboru, v lepi Savinjski dulini, in sicer sin priprostih kmetskih ntarišev. Ž o v mladosti je imet neizmerno veselja do hdelovanja glasovirjev in vsled neumorne pridnosti ter jeklene vstrajnoeti si je tekom dolgih let pridobil v tej stroki izvanredno veliko in Iep;h vednosti. — Značilna je, da so tega nikjer ni pravilno nćil, da je turaj samouk, m ven der jo pred okoli 18 leti v izboljšanje pijauine iz našel nekaj, na kar se mu je podelil priviligij, toraj dokaz, da ni primerjati ga kakemu navadnemn iz-dilovateljj. g^.aa jvirjav. — Prejel je za svoje dobre . i .k virje potem tudi ž t več svetinj za zasluge na • h manjših razstavah, ni pa ioni toliko poguma, da bi bil postavil svoj glasovir v kako clnuajuko razstavo ali kam drugam, trdeč, di niBo če njegovi izdelki t^ki, da bi se Jabko meril z drugimi slove-č-insi iidelovatelji glasovirjav in dobro vedoč, da bi ga kot Slovenca potisnili dunajski in diugi veljaki v ozadje, akoravno ta bojazen glede kakovosti že takrat n; bila opravičena. — Vzlic temu so ga Slo voćci iz njfg)ve najbližje okolice dosedaj prezirali in mesto da bi pri njem naročeva.i, nabavljali so si glasoviri* od raznih nemških dunajskih tvrdk, kateri so pa veliko slab^jši od njegovih pv tadi ve liko dražji. — G:spod Rjpai, eevela, tadi tega ni stradal, kajti našel je dovolj odjemalcev, pa vači-noaaa le — mej Nemci. — Sadaj se je g. K ipaeu posrečilo dokazati zopet drago, selo važno izneidbo pri napravi glasovirja, i a scir je izdatno izboljšal istega a tem, da je mpravil dvojni reaoaanoi, spojeni na telefonicai način, vsled česar je uipeh glade glasu, rekel bi, dovršen, kajti razlika mej glaeo-virjem z jidno resonanca in glasovirjem pi Kopta ove m umetnem sistema je velikanska. Poskušajo se je ntoer že po nekaterih avetovnoziaaih ia čislani!) tovarnarjih aa izdelovanje glasovirjev izboljšati stvar z napravo dvojna resonance, e niso prave pogodili; in glejte, na) rojak g. Martin Ripas, kot samouk je stvar dovrSil in prejel je pred nekaterimi dnevi zopet privilegij na to iznajdbo. — Oi je toraj jedini izdelovatelj glasovirjev izmaj Slovencav, ki sa srne vrIiJ teh dokazov prištevati naiboljšina njegovim kolegom aploh, in na katarega smemo po vsej pravici biti ponosni, kajti njegov napredek je naš napredek. — Uspeh te izaajdbe bode seveda sa g. Ropata velik, ia mi n*]srčaeje Čestitamo! — Sa-veđa, da bi bi gosp. Ropaš sedaj danajski Nemeo, proslavljali bi ga vsi nemški strokovni ia nestrokovni listi ter ga povzdigovali maj svezde; vsak njegov glasovir bil bi od sedaj najpraj za tisoč goldinarjev boljši od druzega. Ker ga pa je rodila mati S ovenka, se mu seveda tega ne bo privoščilo; zato bi pa bilo vsaj zaleti, da se mi, Slovenci v bodoče izključljivo le na njegove izdelke oziramo. Torej: „Svoji k svojim!* — Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. avgusta. — (Nemške laži.) Nekaj daij je je šele tega, kar smo ožigosali Iažajiva poročila nenških listov o nedolžnih demonstracijah povodom zborovanja sSulmarke" v Kočavju. Kako nasramio so nemški Sista lagali, ilustruje najbolj to, di so morali preklicati ve it o pratilaaoi pismu, katero je bil caljski Rtkusch dobil doposlano v ljubljansko kazino, in da so morali sami priznati, da na dotičai vabti ni bilo čisto nič, da je bila popolnoma izmišljena. Vzlic temu mdaljujajo tisti s priobčevanjem novih lažij, v prvi vrsti „Tagespost". ča smo prav poučeni, plačuje „Tagaapost* vrsto po štiri krajcarje, ni ae torej čaditi, ako uprezajo dopisuiki vso svoja fantazijo in se močijo, izmisliti kar mogoče groznih dogodb o »preganjanji* Nemcev na Kranjskem. Tako poroča, da so v Dolenjivasi pri Ribnici nekateri ondotni fantje za nemškimi biciklisti kam inje nae-tali, pozablja pa povedati, da ao biciklisti na cesta stoječe fante izzivali, kličoč .Fahrt's ab, vvindiseho Handeu! Kaj si .Tagespošta" res domišlja, da sa bomo na svojih tleh dali zmerjati za pse? O tistem hrabrom gospodu iz Algersdorfa, o katerem pripoveduje „Tagespošta", da se ni upal na kolodvor, ampak poprosil policijskega spremstva, ne ve nihče nič, niti — policija! Čilo to, da je bila Mahrova hiša te dni nekoliko zamazana, frnktificira „Tages-pošta" v politične namene, dasi sa ljubljanski pobalini bore malo menijo za naroiaost hišaib posestnikov in zamazajejo slovenske hiše prav tako kakor nemške. Ko bi se bili politični demonitrantjs posluževali "ul h jajc, bi bili gotovo prej kakor M ahrovo hišo zam-izali znano nemško tablo v čroo rudeSe-zlatih barvah, kateri pa se še nikdar nič zjodilo ni. Mi bi se ne zmenili za te nove laži, katera je priobčila .TagispoŠta* v včerajšnjem večernem listu pod zaglavjesa flZar Habaag des Fremdenverkehra in Laibach" — že napis kaže, kam pas taco moli, prav kakor da bi iz oiirov n» .Fremdeoverkoht" morali na Kranjskem prenašati vsako, tudi nai-lrs-nejša izzivanje I — ko bi list na bil že novic vpletel v svoje napade tuii osebo ljubljanskega žapana, ia ko bi se ne bil spozabil do nesramne insinavacije, da je župan Hribar v 9 Narodnem domu* naznanil, „er vverde seinen ganzen Einiluss dauin geltend machen, das* jedea deutsche Fest in Laibach ver-bindert vverden wird." Ta lažojivo podtikanje Be sami sodi, zlasti če se pomisli, koliko nemških veselic se je samo letos že vršilo v Ljubljani, io to v s^nci fcankfurtarakih zaitav, ne da bi bil kdo radi tega delal Nemcem kakih sitnostij. Ako pa bode žapan Hribar porabil ves svoj upliv, da prepreči nemške slavnosti, katere bi imele ia-zivajoč značaj, in bi utagnile prouzročiti demonstracije ali celo izgrede, si b tem pridobi eamo zahvalo in priznanje vsah tceznornislečih prebivalcev. — (Kje naj študirajo naši živinozdrav-niki?) Z zadajim dnem preteklega ista ja bil aaokoijoniran novi učni načrt za živinozdravniške stadije. Ž vinozdravniški šoli na Danaja in L tovu, jedini te stroke tostran Litve, sta dobili aaalov ia značaj visokih šol. Veliko veaaljf je zavladalo * prizađet'h krogih, v'đeS, da as hoča ugoditi n ih dolgoletnim težnjam in opravičenim zahteva« Tod« to radost je akalila vest, da se vojaški kum n I , ; ta toliko in tolikrat grajani nedostatak, tako ovir-Ijiv alobodnemu razvoja ved« in solatva, is dnazjsie šole tali za naprej ne umakne Ni naš nam«n j razpravljati o nesmisli, zakaj je zavod, na katerem i študira nad triBto civilistov poleg niti petdesetih ; vojakov, podrejenih vojaškemu ministarstva in za I kaj se ne podredi ministra notranjih zadev, u ■'■n* m ti ali poljedel. m;nisterstva. Do zdaj so b le označene razmere vzrck, da aa danajska šola ni zadostno ozirala na interese civilnih svojih go8tov, in kdo mana je porok, da ae to do cela izboljša? 7, naj novejši naslov sam, „c in kr. vojaški živmozrlmv-niški zavod in živioozdravniška šola", daje velika misliti. Nasproti dunajski šoli je ona v L rova ikozi in ekozi civilna in ei je priborila v teka 17 let tvojega obstanka odlično mesta, goječ teane zveze s dragimi viaokimi šolemi. Zadovoljila je zahtevi po izurjeni Živinosdravniški pomoči, razposlarši ts:;bi'o po Galiciji lepo Stavilo omikanih in strokovno izobraženih zdravnikov. Umevno je torej, da si ?*io ramo izreči za živinozdravniško visoko šolo v L rovu. Sa nekaj bi bilo omeniti. N ga bilo do zdaj bolj zapuščenega dijaka od slovenskega veterinarja. Oe se razmere ne izboljšajo, poslane slovenščine zmo-žan živinozdravnik bela vrana. Kranjska naj bi vendar obnovila štipendije, katere je brez vzroka umaknila, stavila pa naj bi pogoj, da mora atipendmt študirati v Lvovu. Tudi naj bi že jedenkrat ustregla prošnjam premnogih občin, ki so izpozoale živo potrebo diplomiranih živinozdravnikov, in opustili nesrečne eksperimente z empiriki. — (.Trgovsko pevsko društvo*) Pripravljalni odsek z« ustanovitev „Trgovsfceg* pevskega društva" vabi tem potom vse cenjene trgovHke no-drnge, naj se mnogobrojno ndeltže sestanka, kateri ee bo vršil jutri, v siboto, dne 21. t. m, zvečer ob "/« na 9. uro v „ Narodnem domu" (r veliki go stilniški sobi v pritličju) in na katerem ae bi r*z pravljislo o ustanovitvi trgovskega pevk^ga društva. Kdor slučajno ni dobil povabila naj to blagohotno oprosti in naj sa vzlic temu udeleži sestanka. V so-lidarn osti je moč I — (Vodni ligator Krix) ee imenuje praktična novost, na katero opozarjamo hišne posestnike. Ta aparat odstraoja vse školljive napake v vodovadtb, ■lasti pa pokanje cevij. Z nabavo t*ga aparata ima posestnik pri vodovodu 20—30% manj stroškov. Aparat tuđi sam zapira vsak iztok, ne da bi bilo treba rab>ti glavno pipo. Sicer pa opozarjamo na inserat v današnji številki — (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14 avgueta kaže, da je bilo novorojencev 21 (= 31*18 °/o0), mrtvnrojenca 2, umrlih 20 (=29 70 %<>), mej njimi je umrl za gfižo .1, za jetiko 5, za želodčnim katarom 2, za raz Učnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=40°/.), >z zavodov 12 (=G0%). Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za grižo 3, za došljivim kašljem 4 osebe. — (Z Bleda) se nam piše: Vojni minister eksc elenca pl Krieghammer j < dospel sem in se nastanil v Mallnerjevem hotelu. Minister misli dlje Časa tu r stati. — (Iz Šmarja pod Ljubljano) nam pišejo : Pri nas kopljejo sedaj za vodovod, ki bo kakih 1G0O m dolg in dovažal obilno pitae vode po železnih ceteu za vasi Šmarja iu lUidrto. Stroške plača večinoma država, potem pa dežela in občini. Za zdravstveno atanje našega kraja je to velikega po moča. — Pri kopanju isgrebli so blizu 41. km več črepinj in roč rimskih posod, ki so pa bile le kot materijal na sedanjo cesto nametane in torej nimajo nikake starinske vrednosti. Našli so tudi bronaste in koščene iglo, ključe itd — (Starinska razkopavanja pri Dobravi blizu Dobrniča) Na pašniku vzbodeto od staro davne romareke cerkve D. M na Dobravi nabaja «<-• 30 — 40 nizkih gomil, v katerih so pokopani mrliči z bližnjega Gradišča mej Dobravo in Koriti. Starinskih predmetov je izkopal tu g. Pečnik mnogo, ali bronaste izk< pine so od ilovce zelo poškodovane. Dobro ohranjena je le čelada z dvema grebenoma, ki je ležala mej nogami nekega imenitnega junaka. Na levi strani nog je imel eulce (še precej obranjene), na desni pa Hekiro Tudi lončena posode teh gomil ao vse strte, vendar se bodo dale še lepo sestaviti in prenoviti. Gradišče je bilo jako lopo, zelo pro-sterno in dobro utrjeno. — (Slovenske pevsko in bralno društvo »Triglav" v Radovljici) priredi v nedeljo dne 29. t. m. veliko vrtno veselico v restavraciji gosp. V. Had o vernika, Nastopil bode po večletnem premoru društveni mešani in moški zbor, ki se je pod novim vodstvom nenadno krepko vspel. Na-tančneji program priobčimo v kratkem. — (Za kolesarje) Kolesar Ljud. S t i a s n y 5b Radovljice je provozil progo z Radovljice preko Trb ža. C »lovca, Neamarkta, Braka čez Saraering n- Duiaj in obratno ii D maja čez Semering, Grade-, Miri bor, Velikovec, Železno Kapljo Kranj v R«dovtj t. j. 914 km v petih dneh. Ako se po* miali. da je vozil jeden dan v dežja ter večinoma po hribovitih ia goratih krajih, je to pač lep vspeh. — (Požar.) V Biški vasi pri Mirni peči je 12 *■ m. začelo pri posestnika Gospodarica goreti. Li hitri pomoči se je zahvaliti, da sta zgoreli samo strehi dveh hlevov. — (.Zagorski Sokol") priredi v nedeljo z zastavo izlar na Trojane. Odhod ob 6. nri zjutraj. — Za jezikovno ravnopravnost) Občinski zaatop občine Brezovica pri Vojniku je v seji 7. t. m. vzpre el resolucijo , s katero z veseljem pozdravlja jezikovne naredbe za Češko in Moravsko in za b te.-a, naj sa jednake naredbe izdajo tudi za Blovenske pokrajine. — i Resnicoljuben Celjan ) Caljski nemšku-r»rsVi gostilničar in založnik puntigamskega piva, M Wtkonigg, poslal nam je na naše poročilo o njegovem postopanji povodom celjskih slavneati popravek, v katerem se je osmelil trditi, da je bilo naše poročilo neistinito, in da njega rečeni dan niti v Olji ni bilo. Tri celjske rodoljubkinje, gg. Franja Rehar, M. Jnteršnik ia Marija G o v e d i č, nam pišejo in potrjujejo, da ata Wakonigg in njegova žena rečeni dan grdila Slovence, idoče mimo njiju gostilne, in da ja \Vakoniggova Žena ša pred kolodvorom veselo zatrjevala: KSohon das ist etwas w«rtb, dns8 sie (Slovenci) aait Gendatmen gehen mu -s' n I* — (Dež šolskim nadzornikom na Primorskem) je imenoran dr. Fran S w i d a , ravnatelj tržaške nemške gimnazija. Dr. Sw di ie poverjeno nadzorstvo srednjih šol in drž ljudskih šol v Trstu. Novi nadzornik je rodom Tržačan. — (Izpred tržaškega sodišča) V Skednju pri Trata nastal je hi 5. junija mej slovenskimi in laškimi delavci velik pretep. Pri zgradbi plavža kranjuke industrijalne družbe so bili namreč ta dan razstrelili neko skalovje, ne da bi bili dali psprej določeno znamenje. Kamenie ja vsled tega padlo na slovenske, v bližini se mudeče delavce m nekatera izmej njih ranilo. Lahi ao to nalašč storili. Kuj čuda, da je slovenske delavca prešinila jeza in da je nastal pretep Liski dela>ci eo bili koj odpravljeni v domovino, proti tlovenskim dii&vcara pa je začelo državno pravdništvo postopati in končno 21 izmej njih obložilo radi hudodeljstva težke telesne pošk'dbe. Proti tem slovenskim delavcem, ki so že cd julija meseca v preiskovalnem zaporu, ce je včeraj pri tržaškem d-ž. sodišču vršila glavna obravnava, katere izd uam še ni znan. — (Vzgledni Avstrijanoi) so Lehi v isier-ski občini 1" um/. Pred kratkim priredili so tržaški Lahoai izlet v Utiag in tam z domačimi demo u strovali, kličoč: aViva Umberto! Viva Mirgharitta! Viva i 'Italial Viva V letria usurpata!" Tega patri* jotičnega veselja ni Libonom nihče motil. * (Zabranjena Sudermannova drama.) V Berolinu je zabranjeno predstavljanje najnovejša Sudermannove drame „Janez Krstnik", ker je preveč po sv. pismu. Pieatelj ,Doma", BČa»ti*, .Konec Sodome" je sezral najuglednejše književnike in žurnaliate, da jim sam prečita svojo dramo ter da rru izreko svoje mner>je. * (Uzoren poštenjak.) Pred kratkim je na Dunaja umrla vdova Karolina Wiener, zapustivša bolno hčer. katera si ne more kaj zaslužiti. Pokojna vdova je bila na glasu, da je velika tercijalka, a vedelo se je tudi, da je imela nekaj denarja. Po njeui smrti pa ni bilo najti tega denarja, in bolna hčer je morala trpeti pomanjkanje, in morata bi b Ia od lakoto umreti, da ji ni ctsarskK maršalski urad. pri katerem je služil svoj čas njen oče, na kazal malo miloščino. Sedaj se je izkazalo, da je pokojna Karolina VVian r svoj denar izročila dunajskemu župn ku dr. Dnckertu. Sodišča ja župnika, ki je ravnodušno gledal, kako trpi hči Karoline \Viener, pozvalo, naj d-ponire dotični denar, nad 2000 gld. Župnik je rekel, da je pokojnica denar darovala cerkvi, a dobili so se od župnika lastno ročno pisani dokazi, da je pokojnica denar le spravila pri župniku, vsled česar je sodišče župniku poštenjaku novic naročilo, da mora d*nar v osmih dneb vraiti. 41 (Velik požar) le Varšava ae poroča, da je v mesteca Komaroš nastal velik požar, kateri je uoepelil 110 hiš. 1800 prebivalcev sploh ne more dobiti podstrešja in mora nočiti na proatem. Ogenj je zanetila naka, iz meBta iagnana, malopndaa Ženska. * (Imenitna „raca"!) V A rad u so v ponedeljek pokopavali nt ko Rumunko. Ko so v cerkvi odprli ki.-1 o in je msšoik opravljal blagoslov, je mrtva žeua — povila otroka. * (909 027 metrov v 24 urah) je prokola-šaril Francoz H a r e t. Prevozil je v jedni uri okoli 38 kilometrov!! — (Tako poroča „Politik" št. 229. v prilogi.) _ Bi z; ©J slttIs:©- Dunaj 20. avgusta. Državni zbor se snide konec meseca septembra. Ni dnevnem redu prve seje je izvolitev predsed-ništva, izvolitev članov delegacije in indeni niteta za cesarske naredbe o kreditih v po.i poro po prirodnih nezgodah oškodovanih okrajev. Dunaj 20. avgusta. Splošno se sodi, da se Nemci ne udeleže spravnih konferenc, o i ločeno pa to še ni, odloči se pri posvetovali;i, katero se bo vršilo v nedeljo v Pragi, in na katero je dr. Schlesinger povabil nemške po slance iz Češke. Scluiaerer je odločno proti udeležbi. Dunaj 20. avgusta. [zvrševalni odbor desnice se snide še tekom meseca avgusta, da se posvetuje o razmerji mej desnico in vlado za slučaj, da onemogočijo Nemci nameravali zasedanje češkega dež. zbora. Praga 20. avgusta. Mtadočeška stran ia je določila drž. poslance dr. II e r o 1 d a , dr. Pacaka, dr. Gregra, dr. KaizU, praškega župana in dež poslanca dr. Pod 1 i p n e g a in drž. posl. A d a m e k a za svoje zaupnike pri spravni konferenci. Praga 20. avgusta. „Narodni List v* javljajo, da se hoče vlada, ako se sprau.c konference ne posrečijo, takoj okleniti đta niče, nakar se izvrši primerna rekonstrukcija mini ste rs t va. Kolonija 20. avgusta. „K5ln. Ztg." javlja, da je bolgarski knez Ferdinand 17 r. m. samo zato odpotoval iz Sofije v Rusu; , da mu 18. t. m. ni bilo treba prisostvov iti maši povodom rojstnega dne avstrijskega cesai j i. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Izubijani (Dalje) Zbornioni Kvetaik Ivan Bau g a r t n e r poroča v imenu odseka o načrtu ukazi glede uravnave obaega pravic nekaterih trgov '. 'i cbrtov na drobno Načrt omenjenega ukzc- a> Na podlagi določb zakona z dne 4 julija 1896 (drž. zak. št 205) se akaznje nasUdnje: § l. 0 1 t prodaje mešanega blaga o bas ga pravico bu p-* Ujfl na drobno naslednjih predmetov: 1. Soči'j- h pir, moka, zdrob, jeemenček, riž, otrobi, smo ti slama; 2 zelenjava in «->fž» zelenja (čabula, če z*lje, repa. kumare, tadi ki?de i. e), aiitn*, B nerazdrobljene gobe, druge eveie in osu eia rastline (kumin, majaron, lovorova peraaa, ru »t, p <}.,% krma); 3 sadje, sveže in osušeno, jaž o - i >, ffišpljevec, navadne marmelade. Dialiooveoj 4 Š • valski pridelki, kakor mleko, kur;a jajca, me■■* ii ves^k, morske gobe, paresni tuli in paresa sa ni4-zanje; 5. enrovo maslo in sir, svinjska in g'HJ* mast, hI.ti n i; 6. olje, tudi petrolej; 7. soda voda; 3 kis, d-natnr.r.in epirit; 9 gorč ca; 10 drt. 11. pekov8ki izdelki (črno in belo )> ■ • p za otroke), testenina; 12. kurivo; 13 kava, igaii in nfžgana, kavni surogati, kik.o, čokola Ia ; i i. fihdtor, slaščice za otrok;?, 15. medarsio b _• na»adno, za trenje; 16 d šavrf, navadne k-tkoc poper, ingver, cimet žafran; 17 sol; 18 ha h prekajeno meso in klobase; 19 ribe, koaeOTVirau«; 20 sveče in milo; 21. netivo; 22 M'dtaai pr.'^fc: v zaprtih posodah in steklenicah z razpraoi.lu.kt« mrčesne tinktura, papir za muhe; 23. krtače, navadne, metle in debeli čopiči; 24. slamnato b'at$a, blago iz trstja in lubja, navadao, (oJeje. nlshlt^ fntovec); 25. lesena roba (coklje, lesene palice M cvetlice, držala za biče in m- :U>, stepalce za prk-proge, metle iz šib (brezove mtle), topor'Šč?. za sekire, lopate za eneg, kuhalnice in diugo tali rr^dje, žagovina, pribke, cevi za pipe, zobotrebci, lesene pipe in ustniki, navadna pletenina, navadne igrače za otroka; 26. prsteno, kamnito i a gln-blago (kreda, drobni in ptičji pesek, sipa, vaj. o, • ko .n i k (Fadervveiaa), malec, ilovica, brusai kaotoo, prst za cvetlice, navadna lončarska posod«, toba* m pipe iz malca in gline, kamnite kroglje, • učn - i;; 27. cilindri za svetdnice; 23. Česala; 29 iU. ■ , v ? ■. gumbi; 34 papir in pisemski zavitki (ko,ver**) § 2. Ta ukaz sena tiče: 1. predpisov g!fde p'vd matov pridržanih lekarnarjem in gleda leči), K. si smejo prodajati le a privoljenjem oblast va; 'J Zi io b, ki ue tičejo konces'joniranih obrtov; 3. pisov, ki veljajo zk živinsko sol. § 3. V § 1 tal znamovani trgovski obrti na drobno ne smejo daj iti vsega tu izrecno ne navedenega, slast) i\-s vs«ga drugega od rokodelskih obrtov izdel-.ut-^a bhga. (Dalje pribju ^oslstr^o.*) GoBpodu Fran Čadnu, nrarju in prodajalcu koles v Ljubljani. Pred vsem Vam moram pripoznati, da ste v surovem paovanji odličen strokovnjak, da jako dvomim, da bi bili tudi v dnizih svojih strokah taki. Natolcevanje o dotiki r kon'itii, jarki itd. Vas najbolje postavi kolo samo na laž, ker ma dražega ne manjka, aakor uno to, da so gonilniki (Kurbeli pri gonilni osi (Kiirhelachse) razmajani. To pa ne prvotni, nego kasneje zraven dejani. In ravno na to sem botel opozoriti kolesarje, kaki so gonilniki M dnij putem, ko kciii dobil ko!o od Vas, Zakaj pa stt> j i 11 izimnjali, ako ni bilo povoda, ker trdite, da pretinu ;unv Je li bil Vam tedaj kolešček preveč ali premalo v glavi? — Dalje: Ali nisem oddal oskrbljene krr.pljire Vašemu mehaniku? Re8 je sicer, da mi je to ne-priliko o4strni.il. Sploh pa: Zakaj ste hoteli, da vam kolo Sejedrnkrat v popravo izročim? Povem Vam, gosp ('liidon, da morajo tudi vam jako krogljico in vijaki v glavi pokati in morate biti jako „zdravih" možgan, ako ste tedaj mislili, da sem tako i u- > ii, da hi Vam 5e jedenkrat izročil kolo v popravo. Toraj poglejte, kolesarji, do 21. t. m. opoludne Se jedenkrat kolo, ali so gonilniki kurbelnii pri gonilni osi (Kurbelachse razmajani od zadevanja in padanja, kakor se v „„zdravih' " možganih gOHp. Čudna hlode, ali so od slabe izmembe taki. V Kostanjevici, dne 19. avgusta 1897. (1237) Ivan Drašler. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor veleva zakon. Ce priporoča zdravnik mladim ljudem Santalovo esenco, meni s tem Santal Midy, kajti ta jih očisti takoj. Vsaka moSnjica ima napi« Midv. IV. (24.J—2) 1% urad nega liste« lavrallne ali ekMPkntiviif drnibei Martina Bregarja zemljišče v Hudntah, cenjeno 722 gld., 25. dne avgusta in 25. septembra v Krškem. Marka Gornika posestvo v Metliki, cenjeno 2000 gld. in Gjnre 2 i v k o v i č a posestvo v Tbagofte\cah, cenjeno 180 gld., obe dne 2»>. avgusta in -'.r». Rpptembra v Metliki. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 306'2 m. 1 a* «< Čas opazovanja Stanje barometra v mm. linpi-rsturs v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 19 9. zvečer 732-1) 207 si. jzah. jasno 20. ■ 7. zjntraj 2. popol. 7315 16 '.' 16 4 si. jvzh. sr. sever jasno nevihta 00 Srednja včerajšnja temporatura 21*8*, za 9 8" nad normalom. JDunn^jslsa, "borza, dne 20 avgusta 1897. Kfkupni državni dolg v nutah ..... 102 gld 25 kr. Skopni državni dolg v srebru .... 102 „ 30 . avstrijska zlata renta....... 124 , 05 9 ° -• ■ niska kronska renta 4°/» ■ . . , . 101 , 60 B 0gHi«ka alata renta 4° 0.......15:2 , 60 t Ogcrska kronska renta 4' Q , . , , . 100 , 10 , avstro-ogerske bančne delnico , , &56 c — a Kreditne delnice ... .....S66 „ 25 , London vista...........119 t 75 t Nemški dri. bankovci *a 100 mark . , 68 ^ 75 m k mark ............11 , 76 ., 10 frankov........... 9 ,, '-' . I tali junaki br.nkovc' ........ 45 , 15 „ C. kr. cekini........, 6 , 64 B Dne 19. avgusta 1897. *•/„ državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 159 gld. 25 kr. Državne srečko ia 1. 1864 po 100 gld.. . 188 „ 75 , Dunava reg. srečke 6V« po 100 gld. . . 128 , 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4' . alati aaat. bati . 99 . 60 . Kreditne srečke po 100 gld...... 202 , — , Ljubljanske Brečke. ,....... 22 , 25 , Rndolfove Brečko po 10 gld......26 „ — , akcije anglo-avatr. banko po 200 gld., . 160 „ — , Tramway-druat. velj. 170 gld. a. v, . , . 465 , — . Papirnati rubeli.......• • 1 . 27*/« ■ Rabljeni pletilni stroji dobro olirtan jeni, so po nizki reni na prodaj. (1223-2) >Inrtjn HimoonI, Corao SS, Tras. Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda •vwi3a.-v-3-i.og-a, odi 3-. jTJ.ra.13st 1897. Otiliod li I,] OunaJ rim Amatotton. — Ob 7. url 6 min. sjtitraj oaobnl Tlak v Trbl«, Pont»t>el, Beljak, Oolovoo, Pranem. feate, Ljubno, DuinJ ; ooa Belithal ▼ Folnofrrad, 60* Ki • 1 u-K< i tlmur » i r, I.ino, Ruilojovlue, I'lzcn.1, Marijino vari, Heb, Kramovo vari, Karlov* vati, PVBM LJpaaO. -Obli. url 50 min. dopolnilne oiobnl Tlak t Trbli, Pot-tabel, »nljak, Celovec, Ljubno, Selathal, Dunaj. —Ob «. nrt S min. popoimlne oaubnl vlak v Trti/, Reljik, Ooioveo, Franaenifeate, Ljubno ćea Solatlial t Bolnoafrad, Iiend-Riaatein, ZeM oh jeaeru, Inomoat, Brefteno. Ourlh, Oencvo, 6oa Kloin-RelUlng t HIojt, bino, Uatlaja- vlco, PlaeiiJ, Marijino vara, Ilub, Franonve van, Karlovo vare, ''raco, Llpnko, Dunaj rla Anutotlon. —Oli R. uri 39 min. popoldne onolml vlak ▼ Laaoa) Blarl, ttt ob nadtaljali in i>raaniklh.)— Ob 7. uri 46 min. iveoai uaobni vlak v Loaco-Illed. Projjra v NTovo naeito ln v Kofievje; Ob ti. ori ih min. ajutraj meianl vlak. — Ob 13. nrl 85 min. po polndne moianl vlak. — Ob 8. url 80 min. aveder metani vlak. Prihod v Idubljano (juž. kol.). Proga li Trblia. Oh B. nrl fi> min. ijntraj oaubnl vlak ■ Dunaja via Arnatetten, Holnofrrada, UtM, Ktoyr», Omuudena, Iiobda, Auiaena, Pariaa, Geneve, (tu ril. v , ltregonoa, Ininoiuta , Zella ob Jeseni, LJnbna, Gelove*, Holjaka, Kranjienefetto. — Ob 7. uri AA min. zjutraj oaobul vlak ia Luaeo, Bleda. — Ot> 11. uri BO min. ilopoludi e oaobul vUkr. Dunaja via Amatetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varrv, Plzuja, Bndajevio, Solnograda, Linca, Htflvra, Pat ina, (leno ve, Oiu.ha, Bi e^euoa, Tnomoeta, /n tla ob jeaeru, Loml-Oantuinu, L^Juboa, Celovca, lil; ca, Pontabla — Ob 4. url IV7 min, popolndne oaobnl vlak a Dunaja, Iijuhi.a, Bolattiala, Holjaka, Oelovea, Kr .,,.,,f > 1 ... . g Mr. ,; nv, avseor 1.fl.il.nl vlak a Dunaja via Amatetten in Iii:ir>i,n. ii LJpakoga, Pra«e, Vranoovih varov, Karlovih vnmv, Ueba, Mar .Jiiiili vacov, PtanJaV, Rudojevlo, Iiinca, Stoyra, Solnoijrada, Beljeka. Oelovua, Voutabla. — Ob 10. uri 'J5 minut zvooer oaobni vlak ii Los''g-Hleda (1» ob nedeljah in praznikih ) Proga lx Novega mesta ln ls Kočevja. Ob 6. ari lf min. ijntraj meianl vlak. — Ob 3. uri 83 min. popolndne meaanl vlak. — Ob B. uri $6 min. avooer meaanl vlak. >dl-.oii 1« JLJuhijaue (drl. kol.) v Hauinlk. Ob T. nrl IS min. ajutraj, ob S. uri b min. ^opoludne, Ob 6. nrl tO min. cvečer, ob 10. url It min. aveuer. (Poaloiluji vlak 1* ob nedeljah lu praanlkih.) Prlbod v J. ji".i->l|'»ii<> (drž. kol.) Ia Kamnika. Ob 0. ari 66 min. zjutraj, ob 11. tul 8 min. dopoiudne, ob 6. nrl •0 m.'q. aveuer, j.. 9. url 66 mlu. avečer. (Voilodnji vlak leob nedeljah ln praznikih.) Žt. 98 pr. Raz s!užbe. lim-8) V deželni bolnici kranjski v Ljubljani izpraznjena je služba sekcijskega sluge z letno plačo 3fi0 gld. in a pravico do 6 petletnic po 25 gld Razna tega je 8 to službo združeno prosto stanovanje, protta kurjava in svečava. Prosilci za to sluibo predlože naj svojo, s krstnim in domovinskim listom, 8 spričevali o štu dijah in sedanjem Of ravilu opremljeno prošnje do TO. avgusta t. 1. podpisanemu deželnemu odbora. Deželni odbor kranjski. Lj ubija na T dne 10. avgusta 1897. jj^j Najnižje cene. i ^ m& Trgovski učenec vzprejme 8e v trgovino z mešanim blagom dirilui lIoniauii*a v Raclovljlel. HtlirltlSllO lilfl^o. Vefi se uv6 pri Franu It lar« t. 1. zia 1©—12 let v nia|em. — Pogoji se izvedo pri g. afoNlpii Hlhuv u v <»ornj4»liuuateu Is „ 1'olenieiitalee., III. celoaaia.«tteii t%S ,, Hmentalec. 11 (^Svetovni patent za vodovode.) Prednosti: Znatne prihranitve pri vodnih računih; zabranite v zlomljonja oovij in iz tega nastaju jo*?.iti neprijetnih posledic; zabranitev dragi! popravljanj; zapira aamodelno. (1884—l) Pripoznan od najvišjih oblastev. Nad 2O0.OO0 komadov v izvršbi Ceneno in se da povsod, napraviti. Prospekte brezplačno in poštnino prosto pošilja gospod Im. Dfl. ECKER v Lj ii uljani, Dunajska cesta št. 7. Zaradi slučaja smrti se i hiša v Ponkvi ob juž. žel (Ponigl), v kateri je trgovina r. lue^aiilnr blagom, gostilna in tobačna trafika, x ledenieo, vrtom in zenilflAceni vred takoj da v najem. Natančneja pojasnila d- j« Adolf Kirliber-ger v Slivnici (Scbleinitz), pošta Sd. «Inril ol> J. k. (St. Georgen a. d. (Siidb.). (1196—.'i; Glavu© zast©j)siv© avstrijske zavarovalne družbe se podeli vplivni, strokovno izvežbani, jamšČine zmožni osobi. Ponudbe se prosijo pod šifro Z. 3176 Rudolfu Mosse na Dunaji. 1230-1) Moravska R. A. SMEKAL Moravska c. kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijskih strojev priporoča vsake vrste brizgalnic in cevij za ognjegasna druitra ter (914—11) kmetijske stroje po najnižji ceni tiuli na obroke. Podružnica: R. A. Smekal m Zagrebu« Odbor ,.Glasbene Matice" v I i ubijani izročil je z današnjim dnem vso svojo zalogo muzikalij tukajšnjemu trgovcu 8 papirjem, gosp. Jos. Petriču ter prosi, slavno občinstvo blagovoli naj evoje naročbe na muzikalije na g. Jos. Po tri 6-a obračati, kateri se bode potrudil vse naročbe natančno in brzo izvršiti. (1224—2) ^ Oziraje se na naznanilo odborn .Glasbene Matice", prosim, slav. občinstvo blagovoli naj svoje naroclie na muzikalije name obračati, za kar že naprej zagotavljam vedno točno in skrbno postrežbo. V Ljubljani, 18. avgusta 1897 Jos« Petrič trgovina h papirjom itd. $ v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 6 na trivogelnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda, Danes v petek, 20. avgusta, ob 8. uri zvečer: I. veliki High-Life-večer. Rendes-vous finega sveta a la cirkus Franconi v Parizu. Ti Iligh-Life večeri, katere sem uvedel v vseh večjih mestih Avstro Ogerske, so bili povsod zbirališče vseh domačinov in tujcev. — Bogat vzporod, gala-anlformo, Kala kostumi, gospodje in damo. — I. nastop Mr. Dureneck, imenovan medicinski čudež XIX. stoletja, kakor tudi nastop vsega, s tolikim priznanjem vzprejetega umetniškega osobja. — Mile. ČL& X»ontelll s svojo tropo dresiranih psov. ifSgr Predprodaja za vso sodeže od 10. nre dopolnilno do 6. are zvečer v glavni zalogi tobaka na mestnem trgu. Vso podrobnosti povedo dnevni listi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk ,Narodne Tiskarnou.