Štev* 30a V Trstu, v sredo 5« novembra 1S19 Izha|s \sali dan, udi ob nedeljah in Paznikih, zjutraj. — Uredništvo: uHca sv. Fančiška AsfSke^a štev. 20, l nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zn.iša na mesec L 3'—, po! leta L 18 — in celo leto L 36-—. — Telefon iiredništva in uprave Stev. 11-57. m i ti m Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Slrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mrrt po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zavodov m?« po 80 stoL Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—, Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in insetatni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20L 12 Jugoslavije. Praznik narodnega osvobojenja t Ljubljani. LJUBLJANA, 2, Na predvečer rve oblet-Ice narodnega osvobojenja se ie začela že popoldne Ljubljana okraševati z zastavami. Ob polu devetnajstih je odšel izpred sedeža dravske divizijske oblasti izprevod vojaštva z vojaško godbo na ćelu, spremljan po mnogobrojni množici prebivalstva po glavnih ulicah mesta pred palačo dv~elne vlade, kjer godba zaigrala narodne himne. Kmalu nato ie dospel drugi izprevod, v katerem so korakala vsa narodna pevska, kulturna in druga društva. Združena pevska društva so zapela narodne himne »(Naprej zastave slave*, "Lepa naša domovina« in »Bože pravde«.. Raz balkona vladne palače je predsednik deželne vlade dr. Brejc imel na zbrano mnogobrojno množico navdušen govor o pomembnosti tn zgodovinski važnosti osvoboditve in združitve slovenskega naroda z bratskim hrvatskim in srbskim narodom, Ta zveza, je dejal govornik, je temelj naše svobode in jamstvo naše politične samostojnosti. Zato mora ostati ne-razrušena in vekovita. S Srbi in Hrvati smo zvezali svojo usodo, z njimi ostanemo zdru-; ženi, pa naj pride kar hoče. To bodi danes I naša prva prisega. Žalibog ni obveljalo načelo! samoodločbe za velik del naše domovine. Naši j bratje, je vzkliknil govornik, še čakajo na odrešenje in združenje z materjo Jugoslavijo. Nikdar jih ne bomo pozabili, oni ostanejo naši bratje. To bodi naša druga prisega. Naša tretja prisega pa bodi, da se 'bomo dslej bolj zavedali, da smo postali gospodujoč narod in da smo s tem dobili ne samo dragocene pravice: ampak tudi težke dolžnosti. Sami smo varuhi svoje svobode. Ta svoboda pa je vredna le toliko, kolikor smo pripravljeni, da zanjo žrtvujemo. Več državnega mišljenja mora priti v nas, narod pa se mora v celoti povrniti k podvojenemu delu, potem bomo srečno prestali svetovno krizo in se trajno veselili svoje svobode. Predsednik deželne vlade je končal svoj govor s trikratnim živio-klicem kralju Petru in regentu Aleksandru, in zbrana množica se je z navdušenjem odzvala temu klicu. Oba izprevoda sta potem nadaljevala pot do škofijske palače in pred mestno hišo. Povsod je godba igrala narodne komade. Na vsem potu je množica, ki je korakala v izpre-\odih, navdušeno vzklikala osvobojenju Jugoslavije. Streljanje topov na ljubljanskem Gradu na vse zgodaj je uvedlo slavnostni dan prve obletnice narodnega osvobojenja. 29. oktobra. Ob 6 zjutraj je vojaška godba, svirajoča narodne koračnice, korakala po slavnostno ozal-jšanih ulicah prestolice Slovenije. — V stolni cerkvi, pred katero so bile postavljene čete vse Iji&rljanske posadke, je ob 9 stolni prost msgr. Kalan daroval slovesno zahvalno sv. mašo, kateri so prisostvovali predsednik deželne vlade dr. Brejc s soprogo, podpredsednik dr. Žerjav s soprogo, poverjenik za notranje stvari Golja, poverjenik za uk in bo-goČastje dr. Verstovšek, poverjenik za pravosodje dr, Ravrihar s soprogo, župan ljubljanski dr. Tavčar s soprogo in vsemi občinskimi uradnik, poveljnik Dravske divizije general SmiVjanic s častniškim zborom, nadalje vodje in predstojniki različnih civilnh in avtonomnih uradov z mnogobrojnim uradništ-vom, potem vodji francoske in angleške misije v Ljubljani, zastopniki raznih zavodov, kor-poracij in društev, mnogo narodnih predstavnikov vseh strank, članice damskega odbora za -proslavo narodnega osvobojenja in zelo Številno občinstvo. Po maši je cerkveni zbor zapel zahvalno pesem in himno >Lepa naša domovina«. — Na vodnikovem trgu je po maii vojaštvo ljubljanske posadke defiliralo v strumnem koraku pred generalom Smilja-ničem in predsenikom dr. Brejcem. Ob polienajstih se je zbrala zelo številna množica v veliki dvorani hotela »Union s na slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili predsednik in podpredsednik deželne vlade s poverjeniki m državnim uradništvom, župan dr. Tavčarf general Smiljanič, mnogo poslancev vseh strank, zastopniki različnih kulturnih drtifctev ki korporaci^ itd. Župan dr. Tavčar je, "burno pozdravljen, otvoril zborovanje z navdušenim govorom, v katerem se je posebno hvaležno opominjal požrtvovalnosti srbske vojske za narodno osvobojenie in padlih junakov ter naglašal dolžnost vseh Jugoslovanov za skupno sodelovanje in razvoj naše ene in edine jugoslovanske države. Župan je svoj govor končal z navdušenim vzklikom Jugoslavija ali smrt!- Kot govorniki so nato nastopili poslanec dr. Korošec, poverjenik dr. Ravitihar in koroški poslanec P O D L I S T EK Za staro pravdo. (30) Avgust Senoa; Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Ubil je Kacijanarja, nič mu ni bil; Turki sami so govorili kralju, da so podkupili. Jaz ne verujem tega. ali. nadejal sem se, da mu kralj že radi samega suma odreče milost; ali zopet se mu ni nič zgodilo, da, dobil je vse Medmurje. Proslega meseca je Ferdinand umrl; sin njegov Makso je, kakor čujem, se-srval svet državnikov v Požunu, da se dogovori radi grozeče turške nevarnosti. Jeli pozval mene, bana? Ni. Pozval je Nikolo, zopet hiko'o, ki je hraber in dičen«. Ta človek a i»i ne dela. Umika se v kak svoj grad. odbija čssii, Irtfcbvje kralji; hipoma pa skoči, fiplje doair tof** Turke, a svet ga slavi, Ni-^jala se \t»de napram kralju kot dekle, ki se Vid ir skriva pred dragim, da čim ■bolj po-4f*.ž I Kj-potu mi je, sem rekel; za- tf-ivajfF ■»i*' »e -norem ker je ju- Grafenauer. Govorniki so podali zgodovino in politični pregled narodnega osvobojenja, naglašali soglasnost glede narodne in državne edinstvene misli, ki vlada v vseh strujah in slojih našega naroda, navzlic različnemu političnemu naziranju. Nadalje so poudarjali optimizem, ki nas preveva glede našega bodočega razvoja. Ob burnem odobravanju vseh navzočih se. je poslanec dr. Korošec spominjal Čehov in Poljakov, ki so bili naši sobojevniki za naše in svoje osvobojenje in jim je poslal hvaležen pozdrav. Izrekel je tudi nado, ,da se veliki ruski narod kmalu preustroji in stopi kot močen bojevnik slovanske misli v vrsto združenih Slovanov. S simpatičnimi besedami se je govornik tudi spominjal naših neodrešenih sorojakov na Koroškem in Primorskem ter soglasno poudarjal, dalje dolžnost vsega osvobojenega naroda, delati intenzivno in složno za napredek, kulturo in blagostanje vsega jugoslovanskega naroda. Na povabilo govornika so zborovalci pooblastili predsednika župana dr. Tavčarja, da pošlje vdanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju Petru, nakar je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje. Navzoči so stoje zapeli himne ^Naprej zastava Slave«, *Lepa naša domovina« in >Bože pravde«. Po slavnostni maši ter po shodu in pri pro-menadnem koncertu garnizijske godbe so gospe in gospodične marljivo prodajale spominske znake in nabirale prispevke za dar svobode, ki je določen za pomožno akcijo za ne-odrešene brate na Koroškem in zasedenem delu Primorske. Zvečer ste bili v obeh glediščih slavnostni predstavi. Politična cenzura v Jugoslaviji odpravljena. PARIZ 3. (S.) Iz Betentda poročajo, da se je ,politična cenzura odpravila; cenzuri* se podvržejo spisi o vojeki in vojaških operacijah. Prestolonaslednik v Belgradu. BELGRAD, 28. Prestolonaslednik se je vrnil s svojega potovanja v južni Srbiji. Grški poslanik pri ministrskem predsedniku. BELGRAD, 28. Grški poslanik v Belgradu je včeraj posetil ministrskega predsednika in se mudil ves dan pri njem. Minister Kristan v Dalmaciji. SPLIT, 29. V Dubrovnik je despel minister za šumarstvo in rudarstvo Kristan z ravnateljem Vašičem in je pregledal otok Lokrum, nekdanjo posest Habsburgovcev. Izdal je potrebne naredbe na osnovi predhodnih odre-deb agrarne reforme in inspiciral ondotni šumarski urad, Naslednje jutro je odpotoval v Mostar. Ameriške vojne ladje v dalmatinskih vodah. SPLIT, 2. 27. oktobra je odpotovala ameriška križarka >01ympia« iz splitske luke v Ameriko. V Splitu je ostala zasidrana velika križarka »Pittsburgh«, nekoliko velikih in malih torpedovk in podmornikov. To brodovje ostane v dalmatinskih vodah do končne rešitve jadranskega vprašanja. Pred odhodom je priredila Jugoslovanska čitalnica domačo zabavo na Čast častnikom vojnih ladij, ki so odpotovale. Pogajanja za vstop v vlado. BELGRAD, 28. Ministrski predsednik Da-vidovič nadaljuje porazgovore s Crnogorci. Kakor se govori v diplomatskih krogih, se kaže, da bodo to pot zasedeni vsi ministrski portfelji, celo oni, ki so ostali v ministrstvu Davidovićevem nezasedeni. Obvestilnl urad za trgovino in obrt. 'BELGRAD, 2. V ministrstvu za trgovino in industrijo se snuje obvestilni urad, ki bo dajal interesentom potrebna pojasnila glede trgovine in industrije. Obsedno stanje zaradi črnogorskih roparjev. BELGRAD, 2. Vsled ponavljajočih se vpadov črnogorskih roparjev v Bileči se je proglasilo obsedno stanje. Za rudnike v Pečuhu, BELGRAD, 2. >-Politika-v prinaša brzojavko iz Pariza, po kateri so naši mirovni delegatje izročili mirovni konferenci noto, kjer se zahteva, da se v pegedbi z Madžarsko naglasa pravica kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na rudnike v Pečuhu v posebni klavzuli. To bi bilo nadomestilo za uničene rudnike v Srbiji. Zahteva bi temeljila na istih načelih, kakor francoske zahteve na rudnike v saarski kotlini. Upor v Albaniji. BELGRAD, 2. Presbiro poroča: Časopisi v Rimu so prinesli izjavo albanske vlade, kjer dementira vest, da je sedanji upor v Albaniji povzročil narod sam. Vstajo da je zanetila Jugoslavija. Da obvarujemo javnost zmot, smo pooblaščeni v izjavo, da v Albaniji sploh ni nobene vlade in da je ona »vlada«, ki je podala ono izjavo, še vedno v Italiji, zato se more domnevati, da je o dogodkih v Albaniji jako slabo poiičena. nak, ker je mogočen, ker ima na svoji strani močno stranko. Zato ga mrzim. Ali pa se ne more ta stranka razbiti?t je vprašala Barbara. •Težko, morda! Poizkušati hočem.« Kako?<^ je rekla banica radovedno. Nikola se je spri na nože s svojim svakom Tahom. Tahi ima mnogo pristašev tu; ima prijateljev na kraljevem dvoru. Tahi stopi na mojo stran* on mi pomore. Radi njega sem tudi prišel---- Radi njega?« se je začudila žena. Že je hotel Peter odgovoriti, ali naenkrat jc okrenil glavo proti vratom, izza katerih se je čui glasen govor. Vstopil j« sluga in javil, da gospod podban in neka stara gospa želita priti pred bana. Nekoliko vznemirjen je odgovoril Peter resno: Reci, da nočem — da ne morem, da imam nujnega opravila — nikakor, nikakorlc Ali v tem hipu so se za slugo odprla vrata. V sofoo je vdrl visok, lep starec, plešast, mračen, dolge bele brade, resnega ponosnega obraza. PotisrnvSj slugo v stran, je skočil na- IZ {EHOSI OVAŠKE. Obletnica vstajei^« Čehoslovaske. PRAGA, 2. Na predvečer prve obletnice vstajenja češkoslovaške republike je imela praška garnizija v Štefanikovih vojašnicah spominsko slavnost na čast padlih junakov. Udeležili so se je minister za narodno obrambo Klofač, predsednik narodne skupščine To-mašek, generalni inšpektor armade Machar, generalissimus Pelle in drugi. Ko je vojaška godba odsvirala overturo k Smetanovi »Li-buši«, je predsednik narodne skupščine To-mašek govoril vojakom in poudarjal zgodovinski pomen tega dne. Po njegovem nagovoru so na drogovih narodnega muzeja razobe-s;li črno zastavo. Pred spomenikom na Vac-lavskem trgu je bil postavljen sarkofag v monumentalnih dimenzijah čez in čez pokrit z venci. Na trakovih so bila napisana imena vseh krajev, kjer so se vršile znamenite bitke, ki so se jih udeležili češki bojevniki. Častno stražo so opravljali francoski, italijanski in ruski legijonarji. Ob šestih zvečer so trije topovski streli naznanili prihod ministrskega predsednika Tusarja, ki je nastopil v imenu predsednika republike. Obenem so se o^lcs'le pred muzejem fanfare celotne godbe praske garnizije. Ko so fanfare odsvirale, je nastopila članica narodne skupščine, gospa Do-stalova, v beli obleki z žalnim florom in deklamirala pesem, ki jo je zložil Jaros'av Kva-pil. Žalno slavnost je zaključilo 28 topovskih strelov. PRAGA, 2. Prva obletnica osvobojenja se je povsod v češkoslovaški republiki slavnostno praznovala. Središče vseh slavnosti je bila Praga, kjer so razvili sijajen slavnostni program ob navzočnosti zastopnikov vlade, narodne skupščine, zastopnikov Časopisja, številnih korporacij in občinstva. Izdala se je cela vrsta publikacij, ki so podajale pregled dela v prvem letu svobode. Ob zori je 28 topovskih strelov naznanjalo pričetek praznika. V različnih mestnih delih so se zbirale organizacije za slavnostni izprevod. O polde-vetih je bilo vojaško pregledovanje praske garnizije, katerega so se udeležili člani vlade, diplomatski zbor, generalissimus Pelle, generalni inspektor Machar in drugi češkoslovaški dostojanstveniki. Pomen te vojaške slavnosti se je povišal s tem, da se je je udeležila tudi jugoslovanska vojaška misija pod vodstvom jugoslovanskega vojnega ministra, generala Hadžiča, ki je po jugoslovanski vladi darovano zastavo izročil pehotnemu polku, ki je dobil ime: »Puk jugoslovanskiPri tej clavnosti so bili odlikovani minister dr. Be-neš in srbski častniki. Po tej vojaški slavnosti je bila v slavnostno okrašeni dvorani Repre-zentačnega doma ob 11 predpoldne slavnostna seja narodne skupščine, katere so se udeležili visoki dostojanstveniki, diplomatski zastopniki, tuji poslaniki itd. Ko je ystopil v dvorano predsednik republike Masaryk v spremstvu ministrskega predsednika Tusarja, predsednika narodne skupščine Tomaška in drugih, je praško pevsko društvo »Hlahol« zapelo obe narodni himni. Predsednik narodne skupščine Tomašek je otvoril slavnostno sejo s kratkim nagovorom, nakar je prosil predsednika republike Masaryka, da sporoči svojo spomenico narodni skupščini. Začetkom svojega govora je predsednik Masaryk poudarjal pomen dneva v zgodovini češke revolucije doma in v inozemstvu, potem je slikal delo prvega leta samostojnosti, govoril o smernicah in o podlagi državnega razvoja in se doteknil nekaterih aktualnih vprašanj. Tako je n. pr. govoril o boljševizmu; Ljeninov boljševizem je v resnici revolucionaren anarhizem, prej sindikalizem, nego socijalizem. Ljeninova taktika spominja preveč na taktiko Ivana Groznega. Velike cilje ruskega boljševizma smatra za nemogoče. Računa s tem, da se boljševizem ne bo mogel vzdržati. Gle- prej, a za njim je vstopila v sobo gospa Uršula Heningova, bleda, srdita, objokanega o-braza. Peter se je zdrznil, pobledel. > Magnifice domine ban t« je izpregovoril starec mirno in jasno, »oprostite! Cul sem, da imate posla. Ali nujnejšega nimate, nego je ta, ki vam ga donašam. Dogodil se je nečuven čin, razbojništvo. Ban je v naši domovini za kralja, ban mora čnvati pravico v vsakem času; «anj ga ni nujnejšega posla, - Ban je stilnil obrvi in ošinil došleca s srditim očesom, ali starec je privzdignil ponosno glavo in gledal Petra mirno, zatisnivši roki v široki srebrni pas, ki se mu je vil okoli črne halje. »Kaj želite, domine AmbrosV?« je vprašal Peter resno starca, dočim je banica s plahim očesom pogledala, sedaj podban a, potem njegovo spremljevalko. ^Jaz zase ničesar!* je odgovoril Ambrož Gregorianec. -Ali namestnik sem vaše časti ter sem do vedel pred vas to plemenito gospo, ki ima mnogo zahtevati — —--- (Dalje.) de socijalizacije se je izjavil: Izrecno izjavljam, da nisem proti socijalizaciji, podržavljenja, ki se ravno vrše, nas uče, da podržavljenje ne pomenja vedno socijalizacije. Dvomljivo je, ali se bo delavcem v prvih stadijih socijalizacije godilo boljše, ter ni izključeno, da se jim ne bi godilo še slabše. Socijalizacija zahteva žrtve ne samo od kapitalistov, temveč tudi od delavcev. Socijalizacija zahteva matematično natančen preudarek. Poizkuse socijalizacije moramo opazovati in se ravnati po izkušnjah. Socijalistična vprašanja zahtevajo resnega preudarka in dobre predizobraz-be delavstva, kakor tudi kapitalizma. Smatram socijalizacijo ne samo za gospodarsko nalogo, temveč tudi za naravne zahteve. Predsednika so večkrat prekinili z burnim odobravanjem Nato je bila slavnostna seja zaključena. DUNAJ, 2. Proslava 28. oktobra se je na Dunaju svečano praznovala. Na Harrachovi palač: je bila izobešena češkoslovaška zastava. Ob 11 predpoldne se je zbralo vse urad-ništvo in ostalo osebje češkoslovaškega poslaništva. Na stopnicah je bil postavljen v palmovem gaju kip predsednika Masaryka. Češkoslovaški poslamk je imel govor, v katerem je poudarjal poinen dneva. Nato sta se peli obe narodni himni, je bila potem slavnost zaključena. iS Boji pri trdnjavi Krasni Gorki. REVAL, 31. (S.) Zakasnelo, Neko poročilo pravi: Čete so zopet začele ofenzivo v smeri proti Petrogradu ter zasedle Repko, križišče na železniški progi proti Peterhofu in Krasnemu Selo; Zadnjeimenovano mesto je obkoljeno. V protinapadu na zapadu Carskega Sela smo zavzeli več krajev in ujeli mnogo sovražnih vojakov; trdnjavi v Krasni Gorki in Sierialcadi (?) smo prisilili, da ste obmolknili. REVAL, 1. (S,) Zakasnelo, Ofenziva proti Krasnemu Selu se nadaljuje z uspehom; ujeli smo mnogo mož ter zaplenili več strojnic in topov. Na levem krilu nadaljujejo estorske čete svoje prodiranje; južno od trdnjave Krasne Gorke je bilo ujetih več boljševikov in zaplenjenih mnogo topov. Minuli petek so se slišale v Kronstadtu močne eksplozije in so se zapazili razni požarji pri baterjah v Krasni Gorki; smatra se, da so boljŠevki razstrelili ter zapustili utrdbe na trdnjavi. Razpustitev ruskih zadrusr. OMSK, 1. (S.) R enter leva agencija pravi: Po vesteh iz boLjševiškega vira je bilo v Moskvi ustreljenih 19 zastopnikov zadrug. 100 drugih pa zaprtih v ječe. Tudi v drugih inestUi sovjetsko Rusije je bilo ustreljenih in zaprtih več članov zadrug; neki odlok sovjetske vlade razpušča vse zadrugo jih izpreminja v nprovizac*jsko organe. _ :z Po3Jske. Izjave beloruskih in židovskih Poljakov za povrnitev k Poljski. VARŠAVA, 2. (S.) Maršal v državnem zboru jc dobil izjavo, podpisano od beloruskih in židovskih PoKakov iz zaležfškega okraja, kateri izražajo svojo radc>t za osvoboditev ozemiia od ii-krajinskega »n gališkega vdora ter za povrnitev k materi-domovini it>o 150 letih ruskega suženjstva. Tudi iz mest in vasi iz viktskih in novo-grodskih okrajev, ki so bili pred kratkim odvzeti boljševikom, prihajajo poljski vladi razne izjave z mnogimi podpisi, ki proslavljajo osvoboditev izpod boljseviškega jarma in izražajo trdno voljo prebivalcev za povrnitev k Poi:ski. Iz Francijo. Foch predsednik francosko republike? BEROLIN, 2. -Vossische Zeitung poroča iz Rotterdama: »New American^ javlja iz Pariza, da bo maršal Foch sprejel kandidaturo predsednika francoske republike. Doslej se ta vest še ne potrjuje. Clemenceau ne bo kandidiral več. PARIZ, 28. Potovanju Clemenceauja v Strassburg pripisujejo veliko politično pomembnost. Clemenceau je združenemu vodstvu radikalne in narodne socijalistične stranke v Strassburgu, ki mu je ponudilo alzacijski mandal Gambett ov, odgovoril, da bi sprejel ta mandat, ako ne bi bil tako neomajno odločen, umakniti se iz političnega življenja. Toda njegov sklep, da se ne da več voliti, je neizpremenljiv. Tudi Delcasse je odklonil vsako kandidaturo za zbornico. Mirovna konferenca. Brzojavka Romunski. PARIZ, 3. (S.) Vrhovni svet je poslal romunski vladi brzojavko, s katero izraža svoje obžalovanje, da ni odgovorila na medzavezni-ško noto od 12. oktobra; vrhovni svet želi, da bi Romunija brez odlašanja poslala pozitiven odgovor na vsa vprašanja, o katerih sc sedaj razpravlja, ker zahteva položaj na Madžarskem takojšnjo pomoč. Svet podaja določbe, ki so se sklenile glede treh še spornih vprašanj: t. Vrhovni svet obžaluje, da ne more priznati Romunka obeh bregov reke Ma-rosza do Bekescsabe ter meje 20 km črez železniško progo pri Nagyvaradu; 2. zavezniki se drže principa mirovne pogodbe glede zaščite manjšin; zahtevajo, da se Romunija podvrže obvezam, ki jih ji nalože člani zveze narodov. Če podpiše Romunija mirovno pogodbo, bodo zavezniki pripravljeni proučevati nekatere izpiemembe klavzul, ki se posebej tičejo Romunije; 3, kar se tiče zaseg, ki jih je izvršila romunska vojska na Madžarskem, nameravajo zavezniki poslali v Budimpešto podkomisijo, da sestavi poročilo glede razdelitve, ki se ima izvršiti med Romunijo in zavezniki. Ker se je izkazalo, da kršijo romunski funkcijonarji ukaze svoje vlade, namerava vrhovni svet ustanoviti medzavezniški urad za kontrolo vlakov. Ker ne odgovarja sedanja madžarska vlada pogojem, ki so jih stavili zavezniki, je ententa ne more priznati, ter želi, da .bi se tudi Romunija strinjala s tem sklepom. Izročitev odgovora vrhovnega svela Teodorom« PARIZ, 3. (S) V odsotnosti Dutasta, generalnega tajnika mirovne konference, kateri se sedaj nahaja v Bernu, je izročil polkovnik Henri, načelnik vojaške misije, nocoj Teodo-rovu odgovor vrhovnega sveta na pripombe bolgarskega odposlanstva; bolgarski vladi je bil dovoljen 10 dneven rok, da lahko sporoči svoj končnoveljavni odgovor. Nemška Avstrija in mirovna konferenca. PARIZ, 2. Avstrijsko zastopništvo v Parizu je posetilo veleposlanika Dutasto in s tem vzpostavilo neposredne oficijozne odnošaje z mirovno konferenco. Njeno tajništvo bo posredovalo med Avstrijo in zavezniki, dokler ne stopi v veljavo mirovna pogodba. Iz Rudarska stavka v Ameriki. NEW YORK, 3. (S.) Kakor poročajo Usti, niso lastniki rucnikov določili baje še nobenih ukrepov za boj preti stavki. Č-ete so bile ipostavljem na razne ceste, da branijo rudnike v slučaju, ti b» stavTkujoči poizkusili .pre-prečiti onim, ki t v sirciakatf-h. da bi ne 5ii nt delo. Z druge strani ni do sedaj se mkakih vesti o slični,li poizkusih s strani stavkajočih delavcev. Uprava za goriva jc zasegla več s-to vagonov; za na ho vo razdelitev se pričakujejo ukazi. Toiue^u števila stavkujočlh delavcev še tii mogoče navesti. Odobritev mirovne pogodbe s strani senata. WASHINGTON, 3. (S.) Vlada pripravlja poziv, ki zahteva, naj se senat tekom prihodnjega tedna končnoveljavno izreče glede odobritve mirovne pogodbe. _ 92 Nesnc;i3. Nabiranje protiboljševiških ruskih čet v Nemčiji. CURIH, 3, (S.) Iz Varšave poročajo: Poljska agencija poroča, da delujejo v Berolinu, Has-noverju in v drugih mestih vojaški uradi, kateri pošiljajo v Rusijo ruske ujetnike, ki so ostali v Nemčiji, da vstopijo v protiboljševi-ške čete. Te organizacije se nahajajo pod t nemško zaščito. Ruski častniki, ki so nameščeni v takih uradih, stoje v ožjem stiku z nemškimi oblastmi in posebno z glavnim nabiralnim odborom v Kraljevcu ter se odkrito izdajajo za zaveznike z Nemčijo. Po njihovem mnenju vzraste po boljševiškem porazu mogočna Rusija. Poljska se vzpostavi v mejah, ki jih je imela po tretji delitvi; Rusija bo pošiljala Nemčiji sirovine in živila, ki jih ima v obilici, za kar bo dobivala v zameno stroje. Organizacija nemške vojske. NAUEN, 30. O novi organizaciji nemške vojske se uradno poroča, da so se v področju državnega brambnega ministrstva ustanovile štiri skupine državne brambe, v Berolinu, Kaselu, Kolbergu in Monakovem, ki so v svojih okrajih že prevzele poveljstvo. Brambni okraji sestajajo iz več brambnih okrožij, katerih je sedem, S to organizacijo je v zmislu določeb versailleske mirovne pogodbe storjen nov korak k ustanovitvi nove vojske, ki stopa na mesto državne brainbe. Označba »državna bramba- preneha koncem marca 1020. Iz Avsftrife. Slovanski koncert na Dunaju. DUNAJ, 2. V veliki dvorani Koncertnega doma se je 27. m. m. vršil slovanski koncert s češkimi, jugoslovanskimi in poljskimi glasbenimi točkami. Koncert so otvorili s korom slovanskih himen na orgijah. Jugoslovanske točke je izvajal Nikolaj Zec, Koncert je bil zelo številno obiskan, Bugatto toži avstrijsko vlado, DUNAJ, 2. Listi poročajo: Bivši avstrijski državni poslanec pristaš dr, Faiduttija, dr. Josip Bugatto je pri ustavnem sodnem dvoru tožil avstrijsko vlado na izplačanjc poslanskih dijet za mesec december 1018. Ustavni sodni dvor pa je tožbo odklonil z motivacijo, da je neutemeljena, ker je naperjena proti stari avstrijski državi. Nemška avstrijska država pa ni pravna naslednica stare avstrijske države, vsled česar ni kompetenten za zahtevke napram bivši državi. Nadvojvode — zvesti republikanci. DUNAJ, 2. Bivši nadvojvoda Franc Salva« tor. Hubert Salvator, Josip Ferdinand, Henrik Ferdinand, potem bivše nadvojvodinje Margareta, Agneza in Germana, naposled bivša velika kneginja Alice Toskanska so se t ozirorn na zakon z dne 3. aprila 1910 glede izgona in prevzetja premoženja hiše habsburške odpovedali članstvu te hiše in vsem iz tega izvirajočim pravicam ter so se priznali kot zvesti državljani republike. Švicarski tečaji. ŽENEVA, 3. (S.) Italijanska- tfra 5»/7f>, uoinskc* inaTka 17'65, avstrijska krona 5'60, stara angleški funt 23*31. francoski frank 63'3S, anrerl-ški dolar 5'57 Y%. Jadransko vprašanje. Vrhovni svet ni še obveščen o Wilosovem načrtu. PARIZ, 3. »Eclairi piše, da ni to^na vest nekega pariškega lista, ki je javil, da je bil vrhovni svet oficijelno obveščen o Wilsonovi odklonitvi zadnega Tittonrjevega načrta. — Wilsonov odgovor se ni moral namreč priobčiti vrhovnemu svetu, ker je bil samo sklep diplomatskih pogajanj, ki so se vršila izključno le med Italijo in Ameriko. Verjamemo — pravi »Eclair — da je bil« reško vprašanje pred par dnevi predložen« vrhovnemu svetu, toda na Polkow predlog je bilo odloženo na nedoločen čas, da se omogoči dogovarjanje med italijansko in a merit Stran II, EDINOST« štev. 302 ovornbfa *ko delegacijo- Ti pogovori se nadaljujejo, lod« knaju tfdmoi« zuačaj izmenjave mnenj. >iotov-o ni nobenega vpa, da bi mogla la po-' fajanja izpremeniti \Vilsofiovo stališče. Secolo je že vtx aj priobčil vest, da je j Angina pristala na Tittonijev načrt, ugoto\il| te pa takoj, da si ni treba deiati prevelikih j fluzij, ker Wilson da gotovo ne izpremeni j tvojega mnenja. Kvečjemu bi mogla Anglia vpiavati na Jugoslavijo, je rekol Secolov : dopisnik. S Secolom se v tej točki strinja tudi Idea \Tazšonale . ki pravi: Vemo že iz prejšnjega izkustva, koliko velja dejstvo, o katerem nam danes poročajo j-z Pariza {da jc Anglija prisrtala ca Tiitomjev načrt) in kateremu bi hoteli oficijelni listi pripisovati veliko važaost. Upati hočemo, da THtoni ne na- j redi napake, da bi smatral to dejstvo za svoj j osebni uspeh. Kvečjemu potnenja angleška | adobrttev Tittonijevega načrta, da se bližajo italijansko- angleški o^nošaji k prisrčnemu priateljstvu. -Idea Naziouaie- ugotovija nadalje, da ne \ ,ane uspeti igra oficijelnih listov, ki bi hoteli j dokazati, da je vlada naredila prav, ko se je! uprla tistim, ki so hoteli aneksijo. Tudi Idea j Nazionale« ni sedaj za aneksijo, ker sedaj,; ko «e je ponesrečila ugodna prilika, ne za- j htevata aneksije ne Đ'Anminaio ne reški Narodni svet. Zahteva sv samo, naj italijanska viada vzame na znanje, da obstoji ob premimi £rti majhna reška država) ki deluje samo za en cilj: aneksijo k It^Iijf. ; Ne vemo, kaj misli »Idea Nazionale. s te-ari sofističnimi irvajanji, ker je malce težavno verjeti, da Đ'Annunzio, ki je že tolikokrat preglasil aneksijo Reke, sedaj naenkrat.... fteče aneksije, toda iz omenjanja nekake »ponesrečene ugodne prilike sklepamo, da so Đ'Annunzio, njegov Consiglio Nazionale- in fcnjHna tudi Italija proti takojšnji aneksiji samo radi tega, ker se boje posledic. Idea Nazionale« smatra torej bržkone, da pri-de že po-«neje še enkrat kaka »ugedna prilika«, »Tempom je pesimističen. Tudi on ne pripisuje novemu sporazumu z L!oydom George-cm velike važnosti. Kar se pa mednarodnega položaja tiče. pravi: * Obračamo se v zaprtem krogu in zastonj bijemo po stenah, ki nas zapirajo: ne moremo najti najmanj odporne točke, kjer bi lahko našli izhod. Zopet se govori o prevarljivi besedi: aneksiji. Toda tudi Tittoni je izjavil v parlamentu, da bi imel kak prenagljen čin grozne posledice.-:: »Corriere d'Italia« vidi v angleški priirdit-vi Tittonijevemu načrtu nasprotno od -Tempa« »novo dejstvo«-, ki -bo lahko imelo velikansko važn-esi v zgodovini italijanskega, francoskega in angleškega naroda, narodov, ki imajo danes v rokah usodo Evrope.« ^Messaggero«, Nrttijevo glasilo, je seveda, tudi proti aneksiji, »ker nervoznost in nestrpnost veljate malo in nimate nikakega vpliva na druge stranke«, in svari pred tem nepremišljenim činom, ki bi izoliral Italijo, ki bi jo postavil v nasprotstvo z vsemi drugimi državami, ki bi eventualno zmanjšal vrednost konferenčnih sklepov itd. Italija mora čakati resno in trezno, ker polofaj se mora pojasniti, pravi -vMessaggero« in ugotavlja, da ste dve rešitvi mogoči: ali sporazum z Jugoslovani, ali pa kolegijalna rešitev Zveze narodov. Ce pa pogajanja ne bodo imela uspeha, bo na Reki, ki je vlada noče zapustiti, trajalo še nadalje zasedbeno stanje. Mes-saggero - upa, da pride do pravične rešitve in roti stranke, naj ne izrabljajo reškega imena v svoje strankarske namene pri volitvah. Vest o odobritvi Tittonijevega načrta s strani Anglije je »Messaggero-« sprejel ravno tako hladno, kakor »Secolo*. Tozadevno por ročilo je pisano v obeli listih do pičice enako. Edino v odstavku, ki govori o izpremembi politike napram Jugoslovanom, je :Messag-gero« izpustil nekoliko kočljivejših stvari, ki jih je pa »Secolo« odkrito povedal. Nekoliko drugače piše o italijansko-jugo-»lovanskih pogajanjih ^Giornale d'Italia-: »Če *e pomisli — piše list — da ni med Jugoslovani in Italijani drugega vzroka za spor nego pohlepnost naših sosedov za ozemljem*, je jasno, da bi ne bilo nobenega povoda za vzajemni nesporazum, če bi bili Jugoslovani res pripravljeni na sporazum, in naši politiki bi ne smeli pustiti priliek za sporazum z našimi vzhodnimi sosedi.« (»Mutatis mutandis«, bi lahko pjsal ravnotako tudi vsak jugoslovanski list. Fr. urj »Toda stvari ne stoje tako — nadaljuje ^Giornale d'Italia*. — Gospod Trumbič čaka v skrbeh izida volitev. On upa, da pomenja 16. novembra prihod boljševiškega socijalizma na moč, kar bi zanj pomenjalo možnost obnovitve starih zahtev ne samo glede Reke, temveč glede celega ozemlja, ki ga jugoslovanska pohlepnost razteza do Nadiže, to je do j srca videmske dežele. Torej so nemogoča re- j sna pogajanja z gospodom Trumbićem, pre-1 den ga preclstoječe velitve ne razočarajo. Če j mu bo to razočaranje zadostovalo, da skrb-ntrjSe precenjuje realne interese Jugoslavije, ki so v prisrčnem in prijateljskem sporazumu z nanri. šele tedaj se bo lahko govorilo o pogajanjih, toda dobro e. če ;-mo tudi glede te možnost nekoliko skeptični. « — Stališče lista -Giornale d'Italia« nas nikakor ne prese-n »ča, kajti navajeni smo pri njem, da nastopa za pravico samo tam, kjer je njemu prav, in ker smo prepričani, da bi mu bila diretna pogajanja z Jugoslovani kamen v želodcu. Zato se tudi ne čudimo, da naziva zahtevo Hveljavljenja pravice do samoodlobče ... -»pohlepa za ozemljem!« vesti. veda dvomijo, da bi bilo krivo pomankaiiic premoga \ Avstriji, in zahtevajo -internacijo-Potovanjc v Jugoslavijo in skozi Jugosla-, na lizi r a nje le proge. Na njihov ukaz seveda vijo. Včeraj jc odposlanec ministrstva SI IS za j iakoj. V ostalem bi pa morda tudi zadoslo-zunanje stvari, gospod V. Markovič, sprejel: valo, če bi op: odstopili tudi samo polovico našega urednika in mu v daljšem razgovoru j svoje ariie* Nemški Avstriji, ker bi ji nado-kar najprijazneje razložil vse, kar je treba sneslila ves mankajoči karbon-, vedeli glede potovanja v Jugoslavijo in skozi" Selitveni urad javlja vsem prizadetim slran-Jugoslavijo. Gospod Marko vic, ki ima za se-ik^m, da vlak, čigar odhod je bil določen na boj daljšo diplomatsko službo in čin ministr-stvenega tajnika, nc opravlja kot odposlanec v dane?, 5. t. m., zaradi nepredvidevanih zaprek nc odide danes, pač pa prihodnje dni. Vsi oni, kateri nam po preje:.ra čuna od našega inseratnega oddelka pošljejo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznice. — številko dotičnega računa. — ■•»"flk.'j ministrstva SHS za zunanje stv ari v Trstu Natančne podatke objavimo pravočasno. Ist splošnih konzularnih poslov, temveč je izkiju- velja tudi za vlak, namenjen izven tržaškim čna njegova naloga le vidiranjc po italijanskih j izseljencem, ki bi bil moral oditi 8. t. m. in drugih oblasiih izdanih potnih listin onim i Voditelji mestnih šol so naprošeni, da pri-osebam, ki žele potovali v Jugoslavijo ali J dejo v četrtek, 6. t. m. ob 15 v rojansko šolo. skozi Jugoslavijo, Brez njegovega pritrdila jej Sloveasko gledališče. Jutri, v četrtek, 6. t. potovanje v Jugoslavijo ali ekoz: Jugoslavijo m. uprizori najizrazitejše dramatsko delo nemogoče. Urad odposlanstva se nahaja za-! modernega švedskega p-salelja Strindbcrga, sedaj v hotelu Savoja, II. nadstropje, soba 116! sicer njegova pretresljiva tridejanska dra-in so uradne ure od 10 do 12 dopoldne. Kdor ! ma »Pelikan«. V večjih ulogah nastopijo ga. heče potovati iz zasedenega ozemlja v Jugo- ! Silcva, gdč. Gradišarjeva, gdč. Bizjakova ter slavijo ali skozi Jugoslavijo, n. pr. v Nemškoj gg. Kralj in Terčič. Vstopnicc so v predpro-Av stri jo, na Češko, v Nemčijo, na Madžarsko ; daji j>ri gledališki blagajni v veži Narodnega itd., si mora preskrbeti redni .potni list (pas- j doma. saporto) ali prepustnico flasciapassare} pri; V soboto, 8, t. m., se uprizori prvi »Glas-pristojni oblasti (politični komisarijat. gene-j beno dramatični Tečer« v tej sezoni. Spored ralni civilni komisarijat) in si dati potem to; obsega izključno domače slovenska dela, in potno liatino vidirati po odposlancu SHS v sicer domačega pisatelja Josipu Ribičiča eno-Trstu. Kakor za potne listine, izdane po Ha- dejanko »Hudourniki in satiro v enem deja-lijanskih oblastih, je treba za potovanje v Ju- ~ ~ ~ goslavijo ali skozi Jugoslavijo ravno lako tudi pritrdila odposlanstva SHS za osebe, ki imajo potne listine izdane od oblasti drugih držav, n. pr. Francoske, CeboslovaSke, Nemške Avstrije, Madžarske, Nemčije itd., ako že niso vidirane za dolično potovanje po kaki drugi v to poverjeni oblasti SHS. Jugoslovanski državljani, bivajoči v zasedeaea ozemlju, si mo- rajo preskrbeti potne iistir.e pri pristojnih Zi.:edbcnih oblastib. enako kakor oni, ki fo dejanko »Hudournik« in satiro v enem dej nju »Grom in peklo...« ter Ivan Gerbčeve skladbe: Fantovska pesem, Moravska narodna, Večer, Hrepenenje za sopran in tenor solo ter harmonizirane Jugoslovanske narodne pesmi: Bosanska pesem in dve srbski narodni za kvartet. V solopeiju nastopijo gdč. Mezge-čeva, g. Šimenc ter g. Brat'.»ž. Pogon za verižmki. Iz Ljubljane nam prihaja razveseljiva vest, da je v ponedeljek ob U dopoldne redarstvo obkolilo restavracijo in kavarno »pri slonu? in preiskalo razne go- pristojni ▼ zasedenem ozemlju, in odposlan- j cpodet ki so uganjali najhujše verižništvo. Aretirali so 30 oseb, menda ravno najhujše. {...OVj—. . ——-------— T-----i----- stro SHS jim potem vidira listine, enako k&-' kor drugim. Gospod odposlanec pa ie izjavil, da si preskrbi kar. najhitreje mogoče od vlade* SHS v Belgradu pooblastilo, da bo njegov urad mogel izdajati potne listine v zasedenem ozemlju bivajočirn jugoslovanskim državljanom, katere bo potem treba predlagati v pritrdilo tukajšnji za-^edbeni oblasti. Ko se stvar uredi tako, obvestimo nemudoma občinstvo. Končno naj Še pripomnimo, da znaša pristojbina za vsako pritrdilo (visum) 10 lir, kar približno odgovarja tostvarnim pristojbinam v drugih državah. (V Švici znaša pristojbina 5 frankov, kar odgovarja L 9.60; na italijanskem konzulatu v Belgradu pa znaša pristojna za pritrdilo 5 lir v zlatu.) — Občinstvo opozarjamo, da je naval na urad odposlanstva SHS izredno velik. Včeratj n. pr. je stalo v vrsti gotovo nad 100 ljudi. Ce se zamudi z vsakim samo pet minut, bi bilo dela žnjimi za celih osem ur, dočim pa je za ura-dovanje s strankami določen le čas dveh ur. Zato bi želel, da bi ljudje, ki potrebujejo pritrdila morda šele za vožnjo po preteku več dni, ne prihajali v urad po nepotrebnem toliko preje, in še tem manje, ker se privoljenje izdaja večinoma le za 15 dni in le v najnujnejših slučajh za 20 dni, ki se pa štejejo od dneva, ko se izda pritrdilo. Tako si ljudje ki hočejo biti prvi, le skrajšujejo čas bivanja v Jugoslaviji, ako ne odpotujejo takoj po prejemu pritrdila. Občinstvo naj bi si torej samo uredilo stvar tako, da ne bo imelo škode. Sedaj nam je treba — dela. fe italijanskih krogov smo prejeli: Srca so nam kipela radosti, ko je prišel dan osvoboditve iz avstrijskega gospodstva. Radovali smo se, ko je odšel zadnji avstrijski funcijonar iz Trsta. Navdušeno smo pozdravljali prihod italijanske okupacijske vojske. Vprašanje, so se li izpolnila vsa pričakovanja, ki smo jih gojili lani začetkom novembra — puščamo na strani. Nočemo govoriti o tem, kar se je storilo in kar se je storilo in kar se ni storilo. Skrbi nam dela marveč misel, kaj in kako se bo delalo v bodoče! Tekom leta smo proslavljali razne spomine na dogodke minulosti. Tako slavimo te dni obletnico zmage in prihoda italijanske vojske. A tu moramo že odkrilo reči, da se gre malo preveč črez mejo. Trst preživlja kritične čase, posebno pa njegova trgovina. V trgovinskem meslu pa je od uspevanja trgovine odvisna blaginja vsega prebivalstva. Kar je struga reke brez vode, to je trgovinsko mesto brez trgovine. Življenje njegovo ie suho. Za uspevanje trgovine je treba neprestanega, najintenzivnejšega dela. Koliko večjih naporov je treba, ko je treba trgovino dvigniti iz mrtviki! Izogibaii se je treba vsega, kar trgovino ovira, zaustavlja in ji more škodovati. Razumen trgovec ve — ker živo cbčuti na svoji koži — koliko škode mu pro-vzroča dva, tridnevno mirovanje. Ni to le Kakor se upa, jc s tem pogonom verižništve v Ljubljani, če ne smrtno, pa vendar občutne zadete. - , Padci. Snoči se je vračala Anica Blasizza, stara 18 let domov v ulico Gfačaaar 13; ko je prišla »na stanovanje, je v temi padla in s-e pobiia po čelu in si suahniia desno roko. — V o®ci Stadion 17 jc snoči padla po stopnicah Vauda Barbaris, stara 17 fet In se pri padcu rznUa po obrazu. — Josip Bttgadi, star 8 letr se je igral na nekem zidu pri Sv. Ani v Mi ž in i žetezs»ške»ga mo-vta ter pade! 3 tli vise ko. DobU je lahke poškodbe na rokah in nogah. Na rešilni ooste-Ti je podaJ zdravnik vsem treit .potrebne pomoči, nakar je vsak na svoje stanovanje. En kilogram zlata. Včeraj so orožniki aretirail; 3 vojake, Dominika Partofrija. starega 22 let. Bruna An>brosi-ja, starest 20 iet in Ivana Ricca-monti:a. stareg 21 let, ter nekega civiiista, Henrika Centurija, starega 39 let, staimjočega nc Škorkiji — Sv. Peter 1, ker s» se jim zdeli sumljivi. Videli so jih ko šti k nekemu »tet ar j u na Belvederju; ko so prJŠl.i iz trgovine, so našJi orožniki .pri Henriki* Contirtru za 1 kg raznih zlatih predmetov; kje je biia ukradena vsa ta zlatenin? niso oblasti do sedaj še dozmde. Z vrelo vodo se Je včeraj okoli 9 cparil Brunr Subec, atar 8 let; hotel se je ogreli pri štedilniku stopil ita stol ter se naslonil na štedilnik; stotica pa se 2nu je zvrnila in deček je prevrnil lonec vrele ve-de, ki -ic padla na njega in ga oparila po spodnjem delu teJesu in po nogah; prenesli so v mestno boJnršmco. — fe to nek o će ie zgodilo tudi Rudoifu Krizmanu, staremu 5 let, stanujoče mu v ulici del Pozzo 16; tudi on se je priHižno na isti način oparil z vrelo vodo; ipoškodoval si je desno roko in nogo. Z zdra-vmike postaje so ga pref>eijeli v mestno bo^nr'šmco. Namazal se Je s karbohio kiselino. Mar ran Uri-«io, star 23 det, se je včeraj kopai v ljudski kopeli. Ko se je okapal, je otrtil, da nekako srbi po životu in se namazal z -karbohio kiselino prsa. noge in roke. Karbolna kiselina pa ga ie tako ožg-4a, da je uaral iskali pomoči na rešilm po-sta'i, odkoder so ga .prenesli v bcfer&nieo, kier se nabija v 7. oddelku. . Napad. Predsnočnetn so neznani lopovi napauV Ivana RadSča m mu vzeli zfcto uro, vredno 160 lir in Ustnico, v kateri le >mel Ra-dich 16 Ur. Nato so neznanci zbežaper>!a, v skupni vrednosti 1500 Tir; -kovčeka sta Ma last nekega mornarja Zanaccija, ki je shranil blago v Zuiaanijevi prodajaln?. , — Na južni postaji so n-ekaterl oost Slovensko gledališče v Trsta. ti. predstava. Sezona 1919-20. Jutri, t Četrtek, 6. novembra 1919 točno ob 20 Pelikan. Dra ma v treh dejanjih. Spisal August Strind' Herg. Režiser Emil Kralj. Ceae: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem .rst po 3 L. Sedeži na galeriji po L 2*50. Stojišča v pritličju L 1'50. Dijaške in otroške vstopnee (za otroke do 12. leta] L 1. — Lože L 20. pak tudi od tega, da je prekinjen ves razvoj trgovine. Zato moramo izpregovoriti odkrito besedo: dovolj je praznikov in slavij, ker je trgovcem treba dela! To pa tembolj, ker se mu nalagajo vedno večje dolžnosti napram državi in občini in ker so tudi splošni življenjski pogoji silno težavni. In nadejamo se. da se la odkrita beseda ne bo štela v greh kot upadanje pairijotizma. Potreba, neizogibna, trda potreba -trka na vrata ... Ce bi jo hoteli od-klaniati in si mašiti ušesa pred njenim klicem, tudi trgovci ne bodo mogli vršiti svojih dolžnosti---1 Kdo bo na škodi potem?! Tržaška cenzura. Ugotavljamo, da vse vesti o občinskih volitvah na Reki, ki jih je nam črtala cenzura, objavlja torkov ^Resto del Carlino< popolnoma nedotaknjene. Dunajski brzorlaki preko Ljubljaše ustavljeni. Ravnateljstvo italijanstkih državnih železnic javlja: Ker so avstrijske železnice zaradi poinankanja premoga ustavile brzoviaka št. 5 in 6 med Logatcem in Dunajem, izostane ta od 4. t. m. dalje brzoviaka M. 663, ki je odhajal i-z Logatca ob 7*10 in prihajal v Trst ob 9'40, in št. 660, ki \e odhajal k Trsta ob 19*30 in prihajal v Logatec ob 22*30. — Tako je torej zopet ustavljen brzovlak, ki je odhajal vsafc ponedeljek, sredo in petek zvečer iz Treta in prihajal vsak torek, četrtek in soboto v Trst. In »kriva« vendar enkrat ni Jugoslavija, ki baje dela take sitnosti prometu med Trstom in Dunajem, temveč poman kanje premoga. Patentirani hujskači v »Eri Nuovi« se- bina L I'—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša »ris* »jlbina L T—. 12 velikih srebrnih gumbov se proda po ugodni ceni. Pojasnila v in«, odd, Edinosti. P 214 za čevlje AmerlCER Wax Črni in barvani vosek za čevljarje Vošlifo za parkete Ll!€i@rfšft maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-ljsva marka Edini p^oH Učenec : At'ON & RJSO - Trst uika Carpison 2 i j ulica Coroueo 35 Naročbc sprejema tvrdka Debiasio & Domini* v Trstu ul. Molin grande 46 1! ■■ih* JHJHUTIM fTifffr lA^'ZteV jie^ 8 f sra- BWBB5S £339 s Miševa kiselica 1 ledena prlzftna — In - fropinovke ŽAGAR S Pimm ■ Trst Lastna tiistilncija Škscfsnj it 10-21. Urad v mestu: uL Oonlzeltl 5 (vooal uL S. francesco) Skladišče uermoafha najfinejše vrste in drugLi likerjev. — Transito: prosta luka. — BBžRatlfkrobnikHel j i. tm d« §• f. d. se dobi pri 1HOLLMDIA CGlOHiAL tfruž1« z om j. v Trstu ul. Pler Luig! in Palesirina štev. 2 | (vogal ul. Coroneo) Telefon. 24-03 Te?efon 24-03. | g'L H" —P £ES5E9E35SS ABAKKfl Dr. FRANZU71 ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -ilica Genova št. i 3, I nndstr (prej ulica Campnnile) Tehniški vodja vA. Johnscher, doi^oletni asistent Dr. J. Č rmaka. - lzđir inje zob Drez DoleCin. Plombiranja. Umetni zojje. mmemm Deln gl i\r. K 3 >, )i)J.O )J, Res;r/e K 3,5'J M) n) Unlrjli: TAST Ha Um di ttjrd) 5 - ifij J. mu!) i Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Totjr, IJtf ljana, Metković, ipitiji Split, Sibenl-c ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b^nčao strni sp.iJ.ija!* pjilj Spr&jana vbja na hranilne knjižice proti letni 11 o'ire stim v baficogiro-prometu proti 3Vo letni n o-brestim. T.a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imaja pogoditi od slučaja do slučaja. Dsjiv aajaia nmlti jrilila (iifn JijniriiL Blagajna posluje od 9.30—12.30 iu 14.30—IG GGDStfa — Telefon 14-65 B. Ma P1ETR0 COSTfi Podružnica v Trstu, SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. PosIsvoCa In založnik MMM4MO MAN3NELLI Skiacšiica : Jakin (Ancona), Bolo^na, Bovisa, Brescia, Fog^ia, Genova, Ne^polj, j Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke. Direktno uva^snja: Mineralnega, mazllnega olja, iadustrijaine^a o ja, kitovega oTja, ianenega olja, Olja za volno, m žilnih masti, bombaževih odpadkov itd. Staini oskffcevsSac -Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalcih pomožnih zavodov itd., j državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij, j SREBRN DENAR kupuje po najvišjih cenah urar al. Manzoni št. 17, rt. 2, pritličje. (4300 SOBA in kuhinja, novi se prodasti. Magda. Zgornja, Bivio 1, II. Sv M. 4302 DVE služkinji, Slovenki, Iščete službo samo pri slovenski družini. Ponudbe na ms. odd. Edinosti pod li. 3331. 3331 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 34 aa dvorišču. P 711 Cenjeni inserenti, kateri sam pošiljajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se ogiasi plačajo antecipatno. ,,, -ZSIZT — Corso Vitt. Etn. 81?. štev. 4 — TF.ST fH Najboljši nakupovalni i: vor obuvala za gosp