Ljubljana, torek 29. novembra. 1927
Cena 2 Din
— I«n»l» oto 4. »intrai. —
Stane .nescčno Um 15— ca inozemstvo Dir «0r— neobvezno.
Oglasi 00 tarifo.
Uredništvo 1
Liubljana, tCnatlova alica Ster. 5/L Telefon it. S07S in 3804, ponoči tudi »t. so«.
Rokopisi 00 no fpsiaj*.
ulica it. S4> Telefon It. «036.
____li Ljubljana, Prcier-
<wva ulica »t 4. — Telefon »t. >490
Podrninld: Maribor, Aleksandrova
te. 13 — Cene, Aleksandrova 1
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ratao pri pottaeai tek. zavoda t L|ob-; lana k. ii.&u ■ Praha čiaio ?tatoj Wien.Hr. »M41.
Diskusija o prečanskl fronti
Polemika med posl. V. Vilderjem in radikalskim prvakom dr. Lazo Markovičem o pomenu kmečko - demokratske koalicije in o politiki srbijanskih strank. — Nov važen članek poslanca
Vilderja
cij, ne njegovih, ne koga drugega, v čemer se izčrpava vsa idejnost in vsa politična modrost g. Markoviča in tovarišev. V nikogar rokah nočemo biti drobiž in nočemo voditi politike bakššša v Svoji, v naši nacijonalni državi.
Ako vidi g. Markovič v tem nekako novo fronto, prosto mu. Smešno bi bilo, ako bi se hoteli braniti proti očitkom, da ustvarjamo fronto proti Srbiji in Sr-bijancem v času, ko predlagamo združitev vseh demokratskih sil z g. Davidovičem na čelu in ko vso našo akcijo baziramo na ideji popolnega narodnega in državnega edinstva. Naj mi g. Markovič oprosti toda ml smo delali za misel ujedinjenia mnogo prej. nego So postala znana mnoga imena, ki danes iz Beograda vladajo celi državi.
Jaz bi smatral za težko razžalitev Srbije in Srbijancev. ako bi mogel predpostaviti. da vidijo tu v Beogradu v borbi za demokracijo, za parlamentarizem. za enakost v dolžnostih in pravicah opasno fronto proti Srbiji. Da se v kmečko-demokratski koaliciji za sedaj nahaja 85 poslancev samo iz zapadnih naših pokrajin, to dejstvo ne more biti odločilno za oceno njene politike. Po tej logiki bi mogli mi z mnogo večjo pravico nazvati današnjo vlado, da ie prosta «geografska zajednica«, fronta proti interesom zapadnih krajev. Opoziciji kot manjšini bi se mogla priznati pravica, da se organizira regionalno za interese svojih pokrajin, vlada cele države pa ne bi smela biti «geografska zajednica« samo ene pokrajine, ako hoče uspešno reševati vse probleme državne celine. A res je. kakor vse kaže da je geografska zajednica* prav za prav edina ideja te vlade . . .
Ne. g. dr. Markovič. razumeli ste me napačno. Svoje skupne politike nočemo voditi «da!je» od onega vašega RR sporazuma z leta 1925. Niti mi, niti radičevci ne pripisujemo temu one zgodovinske važnosti, s katero ste ga hoteli ovekovečiti vi. Radičevci so podali svojo zgodovinsko izjavo 27. marca 1925., torej 4 mesece pred svojim paktom z radikalno stranko, neodvisno od tega pakta. Sporazum z radikalno« stranko spada v oni niz da se drastično izrazim, strankarskih kupčij v katerih so radikali tipa g. Markoviča pridobili nenad-kriljivo rutino. Zato smo bili proti njemu in zato je bil tudi tako ia'ov. kakor priznava sam g. Markovič. 0. da. v protokolu o pogajanjih med radičevci in radikali je zabeleženo, da so radikali predlagali. naj bi samostojni demokratje ostali v vladi. Prav tako pa stoji tudi sicer neprotokolirana činjenica da so nam radikali predlagati, naj še nadalje ostanemo v Nacijonalnem bloku in mirno čakamo ob strani, da ob prvi priliki izrinejo radičevce iz vlade. Prav tako pa je znan tudi neprotokoliran fakt. da so nekateri radikali pri pogajanjih o sporazumu inspirirali radičevcem idejo, naj odločno vztrajajo na edini zahtevi, da morajo pribičevci iz vlade . . .
0 ženevskem protokolu iz 1. 1918 pa bi bilo bolje, da g. dr. Markovič sploh ne govori. Popolnoma nevzdržna je njegova trditev, da je Pašič sprejel ženevski protokol samo pod presijo in pritiskom Jugoslovenskega odbora in odposlancev zagrebškega Narodnega Veča. Stvar je takale:
Delegati Narodnega Viječa, tako dr. Žerjav, kakor tudi g. dr. Korošec skupno z nekaterimi predstavniki srbske cpozicrje s pokojnim Miloradom Dra-škovičem na čelu so odločno predlagali, da se takoj proglasi skupna država s skupno viado. Temu pa se ie energično uprl g Pašič, kategorično izjavljajoč.
a bi bilo to v nasprotstvu s sriijansko ustavo. Po dvodnevnem mučnem nate-zan.iu in pod pritiskom s strani zaveznikov, naj se požuri proklamacija uje-dinjenja in vsled odpora g. Pašiča je prišlo do kompromisa, do onega dualiz-ma v ženevskem protokolu, ki ga je podpisal tudi g. Pašič.
Zagrebško Narodno Viječe je najbolje demantiralo ženevski protokol s tem, da je v Hrvatskem satoru 29. okt. bilo proklamirano državno edinstvo in da je koncem novembra odpotovalo v ^eogrsd. Srbska vlada .ie pozneje na Krfu odCdonila sprejem ženevskega prototola in tudi g. dr. Markovič bo priznal, da samo s tem ne bi bilo Izvedeno onri edinstvo, o katerem sem pisal, da nI Narodno Viječe iz lastne inicijative orišlo v Beograd in ustvaril :> potem 1. december.
In končno samo še eno: Vztrajam pri svoji trditvi, da je velika večina radikalov na skupni seji (in edini) Narodnega bloka pledirala tudi po izjavi radičevcev z dne 27. marca za razveljav-Ijenje vseh radičevskih mandatov. Za to razvpljavljenje je lomil kopje tudi sam dr. Mari-kovič v »Samoupravi«. Na tej seji so se temperamentno zavzemali zarazveljavljen gg. Spalajkovič ki
Na članek poslanca V. Vilderja: cSrbijanci ne poznajo prečanskih razmer», ki sta ga 18. t. m. objavila <Jutro in <Politlka> in ki je vzbudil v vsej javnosti veliko pozornost, je 22, t. m. odgovoril radikal-ski prvak dr. Laza Markovič v tPo-litikit z obširnim protičlankom, v katerem uvodoma priznava, da postaja notranja situacija v naši dr-Savi vedno bolj nejasna. In to tudi radi seljaško - demokratske koalicije, ki se njemu radikalu zdi jako <neprirodna>. Radikali smatrajo, pravi dr. Markovič, da med HSS in SDS ni nobene niti idejne niti programske skupnosti, temveč da je koalicija le .-geografska zajednica*, ki ne more biti v korist niti Radiču niti Pribičeviču, ker jima otež-koča možnost <kombiniranja». V podrobnostih ugovarja dr. Markovič Vilderju, da je bil ženevski pakt, ki je predvideval dualistično Jugoslavijo, sklenjen na zahtevo Jugo-slov. Odbora in delegatov Narodnega Veča in da vsled tega Narodno Veče nima nobene zasluge, da je ta pakt propadel Dr. Markoviču se tudi zdi, da je RR sporazum iz leta 1925. bilo veliko državniško delo radikalske partije in se čudi, zakaj so samostojni demokrati ta spora-eum tako ljuto napadali, sedaj pa smatrajo, da je koalicija z Radičem potrebna in koristna. Da so radikali takrat izdali samostojne demokrate, je bilo s stališča državnih interesov potrebno, ker radičevci pod nobeno ceno niso hoteli s Pribičevičem. Radikali so bili vedno za unitaristično politiko proti separatizmu in proti hegemoniji, pravi dr. Markovič, samostojni demokrati pa snujejo prečansko fronto in Vilderjev članek tega ni mogel ovreči.
Na izvajanja dr. Markoviča repli-cira sedaj poslanec Vilder z novim člankom, ki ni le važen za presojo celokupne naše notranjepolitične situacije, temveč vsebuje tudi nekatere velepomembne in, kakor smemo reči, avtentične podatke iz naše politične historije. Ni dvoma, <1a bo tudi ta članek odličnega našega parlamentarca vzbudit v ccli državi veliko pozornost.
Gosp. Vilder izvaja:
Hvaležen sem dr. Lazi Markoviču, la je v «Politiki» dne 22. novembra razpravljal malo o predmetu, katerega sem hotel izvesti, kolikor je to v časopisnem članku mogoče. Tembolj sem mu hvaležen, ker mi tako daje priliko, da popravim nekatere njegove trditve, ki so si jih, kakor se zdi, vzeli nekateri beograjski krogi, v katerih se g. pisec giblje, za svoje.
V svojem članku sem se trudil, da posebej srbski publiki, ki slabo ali sploh ne pozna razmer v zapadnih krajih, pokažem psihični proces, ki je privedel do senzacijonalne zveze dovčerajšnjih ogorčenih nasprotnikov. Celih sedem let je divljala samo v zapadnih krajih borba za idejo te države. Vodili sta jo obe strani z mnogo idealizma, z mnogo iluzijami, ne da bi upoštevali stvarne potrebe in trenutne strankarske interese. Po raznih političnih kombinacijah na levo in na desno, ki so g. Markoviču toliko na srcu. smo slali mi in radičevci pred sledečim: Na eni strani strahovita ekonomska neenakost, administrativni kaos, na drugi pa tako po-kvarjenje politične dinamike, da ogroža normalno funkcijoniranje vsega državnega aparata. Vlada v državi je tem boljša, kolikor več ima komponent. Današnja vlada je sestavljena samo iz dveh komponent, policijskega aparata in interesov nekaterih krogov v Srb'ji. Vse druge sile in energije so izključene. Tako se še vse bolj kažejo tendence naše demokratske in parlamentarne države.
Če smo ekonomsko uničeni in izgubimo še možnost, da vsakdo z lega'no politično borbo doseže položaj ki mu gre, ie to vendar preveč tudi za najpotrpež-Ijivejšega državljana.
Dasi je dr. Laza Markovič ■sprečan-ski» poslanec, (izvoljen je v Hercegovini, op. ur.) vsega tega ne vidi ali noče videti. Njega straši samo prikazen pre-čanske fronte. V seljaško-demokratski koaliciji ne vidi ideje, temveč samo »geografsko zajednico». Poleg tega pa r.as še obžaluje, češ da bosta obe stranki samo izgubili, ker sta se združili za skupno borbo. Kot priznan in pameten politik, si dovoljuje tudi očetovski nasvet, da nai tega vendar ne delamo ker da si tako i eni i drugi otežkočamo »možnost kombiniranja*.
Kakšna plemenita skrb za politične nasprotnike!
G. dr. Laza Markovič je napisal svoj odgovor v tonu in z vsebino, kakršno je uporabljal v občevanju z nami skoz 7 do 8 let. ko se jc pogajal sedaj z enimi. sedaj z drugimi. Pozabil je. da smo se v tem času tudi mi nekaj naučili. Nočemo biti več samo Sredstvo kombina-
Narodna skupščina se pred Božičem le še enkrat sestane
Beograd, 28. novembra, p. Podpredsednik Narodne skupščine dr. Pera Markovič ie danes izjavil vašemu dopisniku, da še ni določeno, kdaj se zopet sestane N< redna sktrpščina k plenarnim sejam. Po vsej ver. jetnosti bo sklicana prihodnja seia med 10. in 15. decembrom. Po dosedanjih dispo« zicijah pa se bo vršila le ena ^eia. na kate» ri bodo izvoljeni odbori za nekatere zakon, ske predloge, ki jih namerava med tem predložiti vlada. Notian.ie ministrstvo z vso naglico pripravlja zakon o državljan, stvu nadalje občinski zakon in zakon o nošenju orožja. _ Po izv ilitvi tozadevnih skupščinskih odborov bodo seje Narodne skupščine odgodene preko pravoslavnih bo» žičnih praznikov, to je do srede januarja. Skupščinski odbor, zlasti finančni in zako. nodajni pa bodo zborovali ves čas
Kaj bo z redukcijo univerz
Zagreb. 28. novembra, r. Zagrebški župan arhitekt HeinzI, ki je te dni interveniral pri vladi med d rušim tudi glede nameravane ukinitve nekaterih fakultet zagrebške univerze, je po svojem povratku v Zagreb med drugim izjavil, da je dobil v razgovorih z ministri utis, da bo v Zagrebu na univerzi ostalo vse pri starem. Pač pa se bo po njegovem utisu ukinila juridična fakultetn v Subotici, filozofska v Skoplju ter medicinska v Ljubljani. Ljubljana pa bo v zameno dobila montanistično šolo (?) (cUtisi gosp. župana so vsaj glede Ljubljane netočni, ker že imamo montanistični oddelek na tehniški fakulteti. Res obstoja namera, da dobi Ljubljana rudarsko akademijo, a ne kot nameček ali kot revanžo za ukinjeno medicino, temveč v zameno za celo tehniško fakulteto! Oop. ured.)
„NenopravIjiva izguba"
Beograd. 28. novembra, i. <Privredni Pregleda je včeraj v članku o proračunu med drugim napisal, da pomen ja doba, ko je bil finančni minister dr. Ninko Perič, nepopravljiva izguba. Z ozirom na to trditev je podal danes dr. Perič sledečo izjavo: «Ko sem postal sredi aprila 1926 finančni minister, sem našel sklep svojega prednika dr. Stoja-dinoviča, glasom katerega je dobival cPri-vredni Pregled* iz tako zvanega kontrolnega fonda 568.000 Din subvencije. Jaz sem to subvencijo kakor sploh ves ckontrolni fond», ki je znašal 17 milijonov, ukinil. Zato je jasno, zakaj smatra <Privredni Pregled* dobo mojega ministrovanja za nepopravljivo izgubo.
Seja pkvnega odbora DS
Beograd, 28. novembra, p. Danes popol* dne se je vršila tudi seja Glavnega odbora demokratske stranke, ki je bila posvečena zgolj tehničnim strankinim vprašanjem, zlasti pa pripravam za strankin kongres, ki se bo vršil 15. in 16. januarja 1928. Za kongres je določen sledeči dnevni red: 1. Poročilo o političnem p >'ožaju, poda g. Da. vidovič; 2. poročilo o zunanji politiki (dr. Marinkovič): 3. poročilo o finsr.čnem in go. spodarskem položaju države (posl. dr. Velj« kovic): 4. debata o referatih; 5. spretnem« ba strankinega statuta; 6 izvolitev članov Glavnega odbora in 7 vprašan ia tn preds log' Izvolien ie bil po-.eben odbor, ki naj izdela predlog za spremembo statuta. V od. boru so poslanci Pečič, Ribar, Timotijevič in Vlaiič Po rešitvi nekaterih manjš:h straii karskih zadev, je glavni odbor razpravljal o vladajoči gospodarski krizi
Tragična smrt dveh naših letalcev
Mostar, 28. novembra p. Danes zjutraj se je dogodila na tukajšnjem vojaškem letališču letališka nesreča. Letalo tipa Bre-Kuet, v katerem sta bila podnaredniik Dra-fjoslav Vidoievič in redov Jakob Korentfak, se je dvignilo k vežbalnemu poleta. Ko ie letalo doseglo višino več sto metrov, je iz doslej še nepojasnjenega vzroka nastal v motorju delekt. Letalo ie začelo naglo padati in je končno z velikansko naglico strmoglavilo na zemlio. Podnaredrak Vidoievič se je skušal v zadjem hipu rešiti s tem, da je skočil iz letala. Skok pa ie bil tako nesrečen, da je obležal na msstu mrtev Redov Korenjak ie ostal v letaliu, ki se je pri padcu popolnoma razbilo. Korenska so poteeni'i mrtvega izpod ruševin.
Finančni minister ozdravel
Beograd. 28. novembra, i. Finančni minister dr. Bogdan Markovič je toliko ozdravel, da je danes že lahko zapustil sobo.
Žujovič, ki je celo grozil z izstopom iz tranke. V našem Imenu in v imenu vsega kluba je govoril proti razveljav-Ijenju g. dr. Grlscgano, od radikalov Pa g. Ljuba Jovanovič. toda ostal je prilično osamljen. Radliklale je takrat mogel pomiriti samo g. Pašič, ki je iz oportunističnih razlogov zagovarjal predlog vlade.
Tako stoje stvari. Zato niti najmanj ne reklamiram zase originalnosti, če podčrtam trditev, da onih radikalov, ki so skozi devet let upravljali to državo, ni vodila ona idejna linija, ki bi bila identična z linijo in idejo, ki je ustvarila to državo. Javnost bo po njihovih delih lahko sklepala, da jim je koncepcija te države tuja. Mrzlična, skoraj histerična težnja za oblastjo je ubila vsako drugo Idejo. Zato g. Markovič in njegovi tovariši ne moreio pojmiti principijalne važnosti sel.iašto demokratske koalicije. marveč vidijo v njej Varno strašilo, ki preti njihovi nadvladi v državi.
Službena objava pakta s Francijo
Včeraj je bilo v Parizu in Beogradu objavljeno besedilo naše prijateljske pogodbe s Francijo. — Fašistični tisk še vedno hujska
Pariz, 28. novembra g. Današnji jutranji in večerni listi objavljajo tekst francosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe in naglašajo v zvezi s tem veliko razliko, ki obstoja med besedilom te listine in besedilom albansko-italijanske vojaške pogodbe.
Listi posvečajo izčrpne komentarje fran-cosko-jugosloveraski pogodbi, koje besedilo je bib pravkar objavljeno, ter jo prime>^o s tiransko pogodbo, Pertinax naglaša v »E c h o de Pariš«, da je pariška pogodba strogo v skladu s paktom Društva narodov in je zaradi tega nd mogoče primer jati obema italijansko-albanskima pogodbama, ki ženevske mednarodne ustanove sploh ne omenjata. »Journal« naglaša, da bo objavljeno besedilo francosko-jugo-s'ovenskega pakta marsikaj pojasnilo in da postavlja na laž vse trditve, da ie pogodba naperjena proti nekaterim državam. »M a-t i n« pravi, da bo sedaj prenehala kampanja, ki so jo sprožili inozemski listi zaradi pariškega' pokta. »V o 1 o n t č« pa naglaša. da je italijansko-albanska pogodba napravljena po kopitu iz predvojnega časa, čigar rezultat je bil svetovna konflikt leta
1914, dočim je franoosko-jugostovenskl pakt izpopolnitev verige prijateljskih in arbitražnih pogodb, ki se je pričela sklepati v Locarnu.
Rim, 28. novembra o. Skoraj vsi listi objavKajo danes besedilo jugoslovensko-faancoskega pakta. Komentarji pa so le redki. »Lavoro d' ltalia« pravi, da se pod novima locarnskimi frazami skriva stara diplomacija. Pomanjkanje vojaških klavzul v pogodbi ne bo moglo premotiti nikogar. Zakaj preveč očitno je sodelovalne med glavnim štabom Francije in Jugoslavije. Francija pa bo imela kmalu priliko pokazati svojo dobro voljo. Jugoslavija namerava baje predložiti tako zvano albansko vprašanje Svetu Društva narodov, čemur se bo Italija seveda uprla. Tedaj bomo imeli priliko prepričati se, v kolikor bo Francija podpirala zahrbtni jugoslovenski manever. Napoved italijanskega tiska, da bo »Foglio d' Ordini« odgovoril danes beograjski Avali in sploh na vse napade na albansko-itafljanski vojaški pakt. se ni izpolnila.. Foglio d' OTdir.i danes sploh ni izšel.
Važna ministrska šefa v Parizu
Italija nasprotovala imenovanju novega francoskega poslanika. Razprava o italijanskih utrdbah v Albaniji. — Konflikt med Poljsko in Litvo. — Obnovitev irancosko-španskih pogajanj
Pariz. 28. novembra, s. V Elizeju se je vršila pod predsedstvom predsednika Doumerguea sega ministrskega sveta. Najprej je predložil Briand v podpis od- i lok o imenovanju dosedanjega vodje političnega oddelka na Quai d' Orsayu De Beaumarchaisa za poslanika v Rimu. Imenovanje bi se bilo moralo izvršiti že v soboto; ker pa italijanska vlada ni izdala agrementa. je bilo treba za soboto sklicano sejo ministrskega sveta odgoditi do danes. Italijanska vlada je imela namreč pomisleke proti imenovanju De Beaumarchaisa, ki je med svojim delovanjem na Ouai d' Or-sayu vedno uveljavljal svoj vpliv proti italijanskim pravicam v Tangerju in Severni Afriki. Italija je končno vendar izdala agrement, ki je prispel danes tik pred sestankom ministrskega sveta.
Mornariški minister Leygues je govo-
ril o raznih mornariških vprašaniih na Jadranu, predvsem pa o utrdbah, ki jih je zgradila Italija na albanski obali.
Briand .ie sporočil v poročilu o zu-nanje-političnem položaju, da sta dobila francoska diplomatska zastopnika v Varšavi in Kovnu nalog, nai pomirjevalno vplivata na poljsko in litovsko vlado. Maršal Pilsudski je odločno zagotovil, da se pred sestankom sveta Društva narodov s poljske strani ni bati kakega obmejnega incidenta. Odgovor predsednika litovske vlade Woldema-rasa pa ie bil vsekakor manj odločen.
Francosko-španska pogajanja se bodo predvidoma v kratkem zopet pričela, ker je Španija opustila svoje zahteve glede utrditve tangerskega pasu. pri čemer je hotela spraviti ozemlie Anclre-ra pod svoj protektorat.
Pogafanfa v Bukarešti
Liberalci so baje pripravljeni ugoditi zahtevam narodne kmečke stranke pod pogojem skupne volilne liste. — Odgoditev poslanske zbornice
Bukarešta, 28. novembra, g. Dopoldne se je sestal izvrševalni odbor narodne kmečke stranke, da razpravlja o stališču stranke napram notranje-poli-tičnem položaju. Predsednik Julij Maniu je izjavil, da se bodo pričela pogajanja z zunanjim ministrom Titulescom. Pri teh pogajanjih naj se določi načelna baza. ki bi omogočila neposredna pogajanja z Vintilo Bratianom za sestavo skupne vlade.
Kakor se izve. je liberalna stranka obljubila narodni kmečki stranki, da bo po odglasovanju proračuna in rešitvi volilnega zakona sporazumno z narodno kmečko stranko razpustila parlament. Nove volitve naj bi bile razpisane le pod pogojem, da bosta obe veliki stranki postavili skupno listo. Prvi se-
stanek med Vintilo Bratianom 111 Mani-om se bo baje vršil že tekom jutrišnjega dneva, pri čemer bo Bratianu poučil predsednika narodne kmečke stranke o stališču vlade. Obenem ga bo prosil, nai mu v dveh ali treh dnevih izroči odgovor svoje stranke.
Bukarešta, 28. novembra, g. Zopetna otvoritev parlamenta, ki bi se morala vršiti v petek, je bila odgodena do 7. decembra.
Titulescu potuje v Ženevo
Bukarešta, 28. novembra, s. Zunanji mi. nister Titulescu, čigar zdravstveno stanje se je z boljšalo, se je kljub odsvetovanju zdravnikov odločil, da odpotuje I. decem« bra na pogajanja o vprašanju optantov v Ženevo.
Polfsko-lttovsM spoi
Interpelacija v spodnji zbornici. — Demisija šeia litovskega generalnega štaba
London. 28. novembra (lo.—s.) Danes je bila v spodnji zbornici stavljena na zunanjega ministra interpelacija g'ede konflikta med Poljsko in Litvo. V imenu vlade je odgovoril podtajnik za zunanje zadeve Locker Lampson ki je izjavil: »Angleška vlada je spremljala s težko skrbjo naraščajoči spor med Poljsko in Litvo. Situacija je olajšana, ker Svet Društva narodov ravnokar prouču-ie to vprašanje in obstoja upanje, da bo spor med Litvo in Poljsko rešen mirnim potom Poljska vlada je zagotovila državam, zastopanim v svetu Društva narodov, da ne bo ničesar povzela proti neodvisnosti in teritoriialm integriteti države. Poljska le *eli. da bi prišlo z Litvo do normalnih političnih odnošajev in da bi se od,pravilo volno stanje, ki še vlada med obema država-
ma.
»iD a i 1 y E x ,p r e s s« poroča iz Rige. da je moral šef litovskega seneralnega štaba ^odati zaradi svoje naklonjenosti Poljski damisijo.
Na braojavno prošnjo berlinskega zastopnika »Reuterjevega urada«, naj bi mu WoL demaras podal iziave glede nekaterih toSk v odnošajih med Litvo in Po'jsko. je izjavil Woldemaras. da je pripravljen spreleti normalne odnošaje. če doseže zadovoljivo rešitev s Poljsko jelede Vilna. Obenem naj bi bila Polivka pripravljena spoštovati neodvisnost Litve
Pariz. 28 novembra s. Tukajšnje litovsko poslaništvo demant;ra vest. da so v i.jtvi izbruhnili nemiri. Ti*di vesti o aretaciji častnikov in o volaškem puču so iz-m'1'leine.
Kovno novembra s. Ultimatom garni--iiskeea šef'1 Ponieveša Petrutica sta izročila vladi polkovnik Sumski in pomorski ka-
petan Gatikus. Oba častnika in garnizijski šef so bili aretirani ter internirani v neki trdnjavi. Po nekem povelju generalnega štaba je smatrati vsakega častnika, ki se priključi opoziciji, kot zarotnika. Dopoldne so bili vsi višji častniki in krajevni poveljniki v vojnem ministrstvu ter izrazili vladi svoje zaupanje. V svojem imenu kakor tudi v imenu armade so izjavili, da hočejo živeti za neodvisnost Lirve in ako bi bilo treba tudi umreti.
Razpust poljskega narlamenta
Kwšava. 28. novembra, s. Sejem in senat sta bila danes z odredbo državnega pred« sednika razpuščena. ker je zakonodajna do« ba obeh zbornic končana. Nove volitve v sejem in senat se vršijo 26. febnmja.
Nova vohunska afera v Parizu
Pariz. 28. novembra, g. Policija je areti« rala štiri mlade ljudi, ki so vršili špijonažo v korist neke tuje države. Med aretiranci je prvi uradnik finančne uprave, drugi sta. voc, tretji vojak, četrti pa delavcc. Obtožu« jejo jih. da so izročali razne listine o na« rodni obrambi agentu neke tuje države. Agenta, čigar ime je oblastem znano, še ni« so mojjii prijeti.
Vodja vohunske organizacije jc bil bivši davčni uradnik Rongeavrss. V njegovem stanovanju so zaplenili obremenilni materi« jal. Iskal je predvsem načrte šole z« zra« koplovbo
Mi in Grčija
Gospod Kafandaris. ki je sedaj finančni minister, ki pa je bil že ministrski predsednik in je voditelj venizelistov ter spada vsekakor med najmerodajnejše državnike Grčije, je na svojem potu v Ženevo imel intervju z enim od urednikov beograjske «Politike». Ta intervju je baš danes zeio instruktiven. Sicer se je Kafandaris izjavil v prvi vrsti o finančni politiki Grčije in o smotrih, ki iih ima njegova pot v Ženevo z ozirom na rešitev aktualnih grških finančnih problemov, vendar je bil znaten del razgovora posvečen tudi vnanji politiki, to se pravi odnošajem Grške do naše kraljevine
Po sklepu jugoslovensko-francoske prijateljske pogodbe so se ponavljale vesti, da misli Grčija skleniti slično pogodbo s Francijo. Tako dozorela pa stvar gotovo še ni in tudi Kafandaris je povedal, dasi v drugi zvezi, da se morajo med Francijo in Grško urediti nekatere viseče zadeve.
Grška želi dobiti pri Društvu narodov večje finančno posojilo, ki naj ji pripomore, da spravi svoj proračun v ravnovesje in likvidira ekonomsko stran svojega begunskega problema. Posojilo ji je v Ženevi že obljubljeno. Ali Francija je izjavila, da svojemu zastopniku v ženevski finančni komisiji ne bo dala potrebnih navodil, dokler Grška ne spravi v red svojih finančnih obveznosti. ki jih ima do nje še izza svetovne vojne. Kafandaris namerava po ženevskih posvetovanjih odpotovati v Pariz v tej zadevi.
Glede odnošajev do nas pa je Kafandaris ponavljal, da želi Grčija živeti z nami v prijateljstvu kakor nekdaj in da je to izraz celotnega javnega mnenja na Grškem. Toda naglasil je pri tem. da v zadevi solunskega pristanišča ne more dati naši kraljevini onih ugodnosti, kakor jih je koncedirala vlada bivšega diktatorja Pangalosa. Izrecno je dejal, da se stališče sedanje vlade razlikuje od Pangalosovega. Grška ne more dovoliti nekih koncesij naši državi v Solunu, ker bi se z njimi kršili principi grške državne suverenosti.
Kaiandaris ni povedal, v čem sestoje te nemožne koncesije, ki bi žalile suverenost grškega naroda, znano pa je seveda iz dosedanjih pogajanj, da je Grška silno tenkočutna glede nekaterih določb Pangaloso . ega sporazuma, ki bi po našem naziranju samo olajšale uporabo solunskega pristanišča in železniške proge med Djevdjelijo in Solunom za našo trgovino, dočim mislijo Grki, da se z njimi preveč razprostre jugoslovenski vpliv v Solunu.
Kafandaris je znova potrdil, da misli ostati Grška enako trdovratna glede solunske pogodbe. Grki nas hočejo s svojim odporom prisiliti, da uporabljamo solunsko pristanišče brez posebnih ugodnosti. Podoba je, da jim sploh ni po godu. ako bi se naša vnanja trgovina preko Soluna preživahno razvila, očividno ker se boje, da bi se s tem mi preveč udomačili v njem in da bi pričeli, smatrati uporabo Soluna za neizogibno potrebno. Zdi se. da je v tem jedro problema. Odkar imajo opraviti z veliko Jugoslavijo namesto z malo Srbijo, ki jim je bila po arealu in številu prebivalstva približno enaka, so postali sila nervozni in vidijo v Solunu neprestano strahove; predstavljajo si, da je jugoslovenska ekspanzivnost v smeri na Solun neposredna in aktualna opas-nost. Zato pojmujejo naše zahteve glede solunske iuke ved"o le s tega stališča. s perspektivne te bojaztr.
Vse kaže potemtakem, da smo od končne ureditve naših odnošajev do Grške ipak še precej oddaljeni, tembolj, ker Italija grške pomisleke temeljito podpihuje, dočim se smatrajo v Atenah v prijetni vlogi onega tretjega, ki vleče dobiček, ko se prepirata oba soseda ob Jadranu.
Parada avstrijskih fašistov
Dunaj, 2S. novembra, d. V Bruck u ob Muri se je vršilo včeraj veliko zborovanje štajerskih hevmatwehrovcev. Z h »rovanje je bilo prirejeno proti socijalne demokratski organizaciji. Heimwehrovci so zbrali S000 ljudi, med njimi zastopnike iz Gradca, Le* obna in Judenburga in v eh večjih krajev Štajerske. Slavnost se je pričela ob 3 po« poldne na glavnem trgu, kjer so se postavi« le vse čete. Pri tej priliki so položile pri* sego: aPrisejam kot nemški mož pri svoji časti in pri vsem, kar mi je sveto, da bom vedno in povsod pospeševal zvezo Heimat« schutzu, ostal tovarišem te zveze zvest tovariš, voditeljem pa brezpogojno pokoren in pripravljen nastopiti ra vero. narod ir, domovino.* Po zaprisegi so defilirale sku« pine pred svojimi voditelji. Ob 18. je bilo manifestacije konec.
Jugoslavija in razorozitev
Beograd, 2S. novembra p. Danes popoldne ob 4. je odpotovala v Ženevo naša delegacija za pripravljalno raaorožitveno konferenco. Delegacijo vodi dr. Lata Markovič ki je podal novinarjem pred odhodom vlaka daljšo izjavo. Predvsem le naglasil, da se je stališče Jugoslavije doslej vedno strinjalo s stališčem velesil, predvsem pa z Anglijo in Francijo. V slučajih, ko se le stališče Francije in Anglije razhajalo, se je jugoslovenska delegacija dosledno pridružila francoskemu naziranju. Jugoslovenska delegacija bo t-uda tokrat* izrazila svojo pripravljenost za razorožitev, da tudi na ta način manifestira miroljubnost jugoslovenske politike. Jugoslavija ne zasleduje ni-kake agresivne politike in zato vojna nevarnost od njene strani ne obstoja. Kar se tiče razorožitve same, je Jugoslavija takoi pripravljena pristati na popolno razorožitev če dobi primerne garancije za varnost svojih mej. Dokler pa te garancije ni, mora tudi Jugoslavija polagati vso skrb na to. da se zpv^-vie pred evertfu?'":",i nsnadi
Ženeva, 28 novembra, g. Finančni odbor Društva narodov se bo sestal jutri. Na dnevnem redu je vprašanje mednarodnega posojila za Grčijo in Bolgarijo, ki bo slu* žilo za stabilizacijo valut.
Zakaj je Joffe izvršil samomor
Moskva, 28. novembra, g Sedaj šele se je izvedela senzacija, da Joffe ni izvršil sa« momora zaradi živčne bolezni, temveč vsled tega, ker je raje umrl, kot da bi se podvr« gel sedanjim despotom. Iz pisma, ki ga je zapustil in ki so ga sedaj dobili njegovi intimni prijatelji, se da sklepati, da je bH Joffe hud nasprotnik sedanjih viastodržcev. Pismo očita Stalinu brezobzirno brutalnost.
Tragična smrt predsednika budimpeštanskih Židov po avdijenci pri prosvetnem ministru
Budimpešta, 28. novembra, g. Na poziv prosvetnega ministra grofa Kiebelsberga sta prišla danes v avdijenco poslanec dr. Desi in predsednik židovske verske občine v Bu» dimpešti Lederer, da mu obrazložita stali« šče madžarskih Židov v vprašanju »numeru. sa claususa« v zvezi z zadnjimi dijaškimi nemiri na univerzi.
J poteku razgovora niso znane podrob« nosti. Znano je le toliko, da je vodja ma« džarskih Židov zagotovil ministru, da naj« odločneje odklanja vmešavanje zunanjih faktorjev, kakor n. pr Društva narodov v to zadevo, ker jo smatra za popolnoma in« terno zadevo Madžarske. Minister, pa je iz« javil, da bo varoval svobodo študija na ma« džarskih univerzah in ščitil židovske slu« šatelje.
Na Ledererja je napravil razgovor z mi* nistrom posebno velik vtis. ker je odhajal iz avdijence očividno zelo razburjen Raz« burjenje ;e mu hi poleglo niti pozneje, ko se je vrnil domov. Ko je hotel proti mraku oditi iz stanovanja, se je zgrudil na hodni* ku nezavesten na tla in še preden je mogla dospeti rešilna ekspedicija, je Lederer iz* dihnil.
Smrt 751?tnega voditelja židovske obci* ne jc izzvala v židovskih krogih splošno so* čustvovanje. Verjetno je. da ie njegovo smrt pospešilo tudi dejstvo, da so ga ho* teli pri sedanjih novih volitvah v predsed« stvo občine pregovoriti, naj opusti kandi« daturo.
Tndi odsev fašistične
civilizacije
Trst, 28. novembra. 1. «Popolo di Trieste» poroča danes, da ie bil izpuščen na svobo« do dopolaverist Henrik Comici, ki je bil preteklo nede'io aretiran od jugosloven« skih obmejnih oblasti, ker je prekoračil me* io. O poročilu, ki je precej dolgo, napada list Slovence, in jih imenuie Benjamine ter verne naslednike habsburške Avstrije. List nravi, da izstradani Comici. ki je bil izpu« ščen na svobodo v Skofji Loki, ni mogel naiti postrežbe v nobeni gostilni in piše: «Ob tej priliki je naš someščan lahko ugo« tovil. da je samo osem let jugoslovenskega vladanja zadostovalo, da se ie dobro in go« stoljubno prebivalstvo Bischoflacka spre« menilo v divie. negostoljubno in robato pre bival stvo Skofie Loke zakaj takšno ime so dali Slovenci nemškemu in sedaj pošlo« venjenemu Bischoflacku. da pokažejo vse« mu svetu, kako so izstopili iz vrst civilizi* ranih narodov.®
Šef turške policije umrl v beograjskem vlaku
Beograd, K. novembra, i. Danes dopoi« dne ob 9.30 je umrl v simplonekspresu šet turške policije dr. Ramah. Ko je vlak za* vozil na beograjsko postajo, ga ie zadela kap v oddelku spalnega voza. Vsaki zdrave niška p»>moč je bila zaman. Dr. Ramah je bil svoj čas avstrijski podanik. Po vojni je odšel v Carigrad, kjer ga je Kemal paša imenoval za generalnega inštruktorja tur« ške policije.
Avstrijska uradniška kriza v odločilnem stadiiu
Konflikt z uradniki ograža obstoj Seiplove vlade. —- Imenujejo se že nasledniki dr. Seipla in finančnega ministra
V poučenih krogih menijo da bo Kier.beck brez težav oddal svoje mesto, ker si je zasigura! že bolj gotov in debičkanosen posel. Kakor znano, bo predsednik Bodenkre-
Dunaj. 28. novembra d. Popoldne so se znova pričela podajanja vlade z zastopniki državnih uradnikov. Ker ni verjetno, da bi prišlo do sporazuma, so posamezne politične stranke že imenovale posebne odbere za obravnavanje uradniških vprašanj. Ni izključeno, da bo sedanji konflikt z uradniki odločilen celo za usodo Seiplove vlade. V zadnjih dnevih so se pridružili še drugi zelo važni razlogi. Nenadna ustavitev elektrifikacijskih del na državnih železnicah je izzvala na Štajerskem in Gornjem Avstrijskem in tudi drugod veliko ogorčenje Cujejo se celo glasovi, ki valijo odgovornost ža to na dr. Seipla osebno, češ. da se ie po neprevidnosti spustil v gotove obveznosti, ki so ga prisilile do tega koraka, ki je za avstrijsko narodno gospodarstvo
usodepoln.	..
Zelo čudno je stališče imancnega ministra dr. Kiesibecka v omenjenih dveh vprašanjih.
ditanstalta Sieghart v kratkem odstopil. V londonskih finančnih krogih so že nekaj mesecev ze'o nezad jvoljni z niesovim postopanjem Na njegovo mesto pa asptrira že več let dr. Kienbeck in ravno v Kdniih tednih se ie stvar zelo obrnila v njegov prid V parlamentarnih krogih računajo, da bo finančni minister odstopil že v sredo. Skli ceval se bo na to da ne more dati uradnl-štvu nikakih koncesij več Takoj za njim bo šel flpjbrže tudi dr. Seipel. ki ne bo mogel izgibiti Kienbecka. ne da bi trpel njegov prestiž. Kot naslednik dr Seipla se imenuje dr. Drexel ali kak nepolitičen uradnik. morda avstrijski pos'anik v P~-rzti dr Orfinbefger. finančni minister pa bi postal dr. Gurtler al! pa dr. Rinte!en>
Poostritev konfliktov v radikalski
stranki
Seja glavnega odbora NRS. — Kolaboracija pašičevcev In cen-trumašev. — Vukičevič in njegovi glavnega odbora ne priznavajo in so sejo bojkotirali. — Radičev list napoveduje razcep
med radikali
dikalne stranke, ter so gg. Uzunovlč, Ninčič in Trifunovič prišli na sejo.
Seja se je pričela ob 16. Udeležilo se je je 12 članov. Razpravljalo se je zgolj o internih strankinih zadevah. Sklenjeno je bilo, da se vrši dne 12. decembra v vseh organizacijah NRS spominska svečanost in pri tej priliki zbirajo prispevki za spomenik Pašiču. Nadalje je glavni odbor razpravljal o ustanovitvi strankinega doma. V svrho izvedbe podrobnejše akcije ie bil izvoljen tričlanski odsek. Strankin dan je določen na dan 12. februarja 1928 Končno je glavni odbor razpravljal o uporabi zneska 800.000 Din. ki ga je pokojni Nikola Pa-šič določil za postavitev spomenika ruskemu carju Nikoli II.
Dogodki v radilaalni stranki so izzvali živahne komentarje. Mnogi radikali podčrtavajo, da je situacija v stranki skrajno mučna ter so nasprotstva zopet silno poostrena. Razpad stranke se nadaljuje.
Zagreb. 28. novembra i. Današni »Narodni Val« poroča, da stojimo pred važnim preokretom v radikalni stranki. Po informacijah »Narodnega Vala« bo 50 radikalnih poslancev, ki niso poli-cajradikali. stopilo v seljaško demokratsko koalicijo. Tedaj bo Davidovi-čev klub pozvan, končuje »Narodni Val«, da se definitivno izjavi, ali je za demokracijo, ali za reakcijo.
Beograd, 28 .novembra p. Danes popoldne se je vršila seja Glavnega odbora radikalne stranke. Dasiravno so bila na dnevnem redu vprašanja, ki niso političnega značaja, je vladalo v političnih krogih za to sejo veliko zanimanje. Politični krogi so ziasti z radovednostjo pričakovali, kako stališče bo zavzel pri seji g. Vukičevič. Sejo je sklical strankin podpredsednik g. Aca Sta-tiojevič, ki je min. predsedniku Vukičeviču poslal še posebno pismeno vabilo. Na dnevnem redu so bile sicer same tehnične in organizatorične zadeve, a navziic temu je bilo jasno, da ima seja car največji politični pomen. Kakor znano, se v volilnem času tkzv. centruma-ši sej glavnega odbora niso udeleževali, g. Vukičevič pa ga je proglasi) za neveljavnega, češ, da ne predstavlja več vrhovnega vodstva stranke, temveč da je e izvršilni organ pašičevske koterije. Danes dopoldne se je vršila dolga kon-erenca med Aco Stanojevičem in g. Vukičevičem, ki je takoj nato sklical radikalske ministre k posvetovanju. Na Vukičevičev predlog je bil j sklenjeno, da radikalski ministri glavnega odbora NRS ne priznajo, češ, da ni pravilno sestavljen in da si je vodstvo stranke uzurpiral ter je bilo odobreno, da se g. Vukičevič ne odzove vabilu k seji.
Na drugi strani pa so eentrumaši sklenili, da sodelujejo v glavnem odboru. ki mu priznajo vrhovno vodstvo ra-
Predlcg o novem davčnem zakonu v načelu sprejet
Interesantne konstatacije opozicije. — Sumnja v resne namene vlade. — Novi davčni zakon ne pomenja razbremenitve, temveč grozi z novim zvišanjem davkov
Beograd, 28. novembra, p. Nocoj se ie vršila prva seja skupščinskega odbora za razpravo o zakonskem predlogu o neposred nih davkih. Finančni minister se je zaradi obolelosti ni udeležil. Poslanec Kujundžlč je predlagal, naj se predlog sprejme brez načelne debate, ker gre v bistvu !c za obnovo predloga, o katerem je razpravljal že sktnv ščinsld odbor prejšnje Narodne skupščine. Na zahtevo opozicijonakiih poslancev ie nato generalni direktor tteposredoh davkov dr. Letica poročal o tem, v koliko ie prejšnji zakonski predlog spremenjen. Posl. Radič je podal kratko izjavo, da bo njegova skupna v načelu glasovala za sprejem zakonskega predloga. Poslanec dr. Popovič (SDS) je naglasil, da ima javnost utis. da finančni minister sam ne soglaša s tem predlogom. Ko je opozicija Narodne skupščine stavila nujni predlog glede izenačenja dav<kov, je finančni minister izjavil, da ne more sprejeti nujnosti, ker ie treba za novi prediog izenačenja davkov temeljite strokovne priprave. Komaj par dni za tem pa je sam predložil nujni predlog zakona o neposrednih davkih. Iz tega bi bilo sklepati, da vlada odklanja sodelovanje opozicije pri reševamu najvažnejših problemov. Govornik je v svojih nadaljnih izvajanjih povdaril dejstvo, da finančni minister obenem z zakonom ni predložil statistike, iz katere bi bil razviden finančni efekt novega zakona, zlasti pa obremenitev narodnega gospodarstva Istočasno bi bil moral finančni minister predložiti tudi še druge zakonske osnutke, ki so v tesni zvezi z izenačenjem davkov, predvsem o o-gani-zsciii davčne službe, ki ie ponekod še jako primitivna. Končno jc govornk izrazil nado. da bo vladna večina podrobni debati sprejela predloge opozicije, ki gredo za izboljšanjem predloženega zakona ter izjavil, da bo SDS v načelu glasovala za predlog.
Generalni direktor neposrednih davkov g. Letica je nato izjavil, da bo v specijalni debati da! prodrobna pojasnila o poedinih vrstah davkov. Naglasil pa je. da glede zemljiškega davka tie more dati točnega
poročila, ker na eni strani še ne obstoja za vso državo zemljiški kataster in pa, ker še ni določena davčna lestvica.
Poslanec Demetrovič (SDS) je kritizira! postopanje vlade, ki k tako važnim razpravam ni poslala nobenega svojih članov. Naglašal je, da ie prejšnja Narodna skupščina končala razpravo o novem davčnem zakonu že 9. marca t. i Treba je bilo' le ene skupščinske seje, pa bi bil projekt uzakonjen. Toda mesto tega je bila skupščina odgodena za več mesecev in pozneje raz. puščena. Na ta način je sedanja vlada in sedanji finančni minister prepreči! sprejem tega zakona, ki je predvideval izenačenje davkov že s 1. januarjem 1928. Sedaj predvideva finančni minister izenačenje davkov šele s 1. januarjem 1929. Krivda na tem, da se t trk o odlaži izenačenje davkov še za eno leto. !eži torej izključno le na vladi in fin?nčnem ministru. Iz predloženega zakonskega načrta sploh ni razvidno, kdaj bo izenačenje davkov stvarno stopilo v veljavo. Zakon predvideva po 1. januarju 1. 1929 a conto plačila na podlagi sedanjih davčnih predpisov. Iz tega sledi, da pričakuje finančni minister od novega davčnega zakona isti ali pa še večji finančni efekt kakor ga imajo sedanji davčni zakoni.
Z drusrimi besedami: Sovi dari-ni zakou ne predstavlja prav nikakega mižanja davčnih bremen, kar je dokaz, da vlada ne upošteva izredno težkega gospodarskega položaja in vladajoče gospodarske krize. Končno je naglasil. da je predlog o izenačenju davkov prišel v razpravo na inicijativo opozicije. Ker ta predlog vendarle vodi vsaj k delnemu izenačenju davčnih bremen, izjavlja govornik, da bo v načelu glasoval za.
Demokratski poslanec dr. Veljkovič je izjavil. da bo glasoval za predlog v načelu, ■la na ta način manifestira željo svoje stranke za izenačenje davčnih bremen. Smatra pa. da je dolžnost finančnega ministra, da poda odboru ločno poročilo o finančnem efektu.
Sledilo je glasovanje in je bil zakonski predlog o neposrednih davkih v načelu soglasno sprejet.
Prihodnja seja odbora bo jutri popoldne.
Jugoslovensko-bolgarska liga v Parizu
Izredna skupščina. — Resolucija. — Protest proti umoru generala Kovačeviča. — Manifestacija za irancosko-jugosiovensko prijateljstvo. — več Iskrenosti v sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo.
(Od našega pariškega dopisnika.)
Pariz, koncem novembra.
Četudi brez zaupanja službenih krogov obeh sosednih držav slovanske krvi, da ne rečemo proti volji vseh dosedanjih vlad, omladina pariške kolonije Jugoslovenov in Bolgarov ni zapustila svoje začrtane poti in nehvalež-nost vloge, da pripravlja teren za zbližanje po politiki germanofilskih ferdi-nandovcev zapeljanih bratov na Balkanu. Italija se ie sedaj, ko ie utrdila z raznimi pakti svoj položaj v Albaniji, vrgla na Bolgarijo, da tam obnovi an-tagonizem proti Srbom, ki so že preboleli in pozabili rane. zadane od slovanskih bratov v svetovni vojni. Priznati je treba, da Ima Italija tudi v tej akciji precej uspeha. Vse to pa omladincev obeh slovanskih plemen na Balkanu ne sme motiti, da nadaljujejo započeto delo na zbližanju obeh bratskih narodov.
Liga za zbližanje Srbov in Bo'garov, koje člane tvorijo večinoma študenti pariške bolgarske in jugoslovenske kolonije. ie sedaj po počitnicah zopet marljivo na delu. Na izredni skupščini, ki se je vršila te dni se je med drugim v živahni debati razpravljalo tudi b trenutnem stanju zbližama Srbov in Bolgarov. Zastopniki obeh plemen so so-
časno ugotovili, da ogroža njihovo delo in ideio zbližanja v največji meri Italija, ki se poslužuje pri svoiem zločinskem početju ne samo makedonskega revolucijonarneg3 odbora, marveč se je začela v zadnjem času inte-resirati tudi za široke mase poljedelcev, Po razpravi o splošnem političnem položaju na Balkanu je liga ugotovila sle deče:
1.)	Ideia zbližanja Srbov in Bolgarov in ideia ujedinienia vseh Jugoslovanov, je našla v obeh državah vedno večji odziv.
2.)	Kakor se da sklepati iz izjav službenih predstavnikov obeh držav. dela ta beograjska in sofijska vlada na oži-votvorenju teh idej. vendar pa se do-slei še niso pokazali vidni rezultati.
3.)	Da ie sloga Srbov in Bolgarov najvažnejši pogoj za ohranitev miru na Balkanu.
4.)	Da je makedonska revolucionarna organizacija v zadnjem času ponov no razvila svojo teroristično akciio. da prepreči srbsko-bolgarsko zbližanje ter da je posta' žrtev te akcije jugoslovenski seneral Kovačevič.
5.)	Da obstoja ta revolucijonarna organizacija na teritoriju bolgarske drža-
ve ter da dobiva potrebna inaterijalna sredstva od neke sosedne velesile, ki ie baš zadnja leta odkrito na delu pri ustvarjanju načrtov svoje hnperijaUsfiv-ne politike.
6.) Da je sloga Srbov in Bolgarov edina resna zapreka tej osvojevalni politiki in da je potemtakem makedonska revolucijonarna organizacija v službi skupnega sovražnika južnih Slovanov kakor tudi vseh balkanskih narodov.
Na podlagi teh ugotovitev je. sprejela skupščina Lige za zbližanje Srbov in Bolgarov soglasno sledečo resolucijo:
1.)	Zahteva od vlad obeh jugoslovenskih držav, da okrepita in pospešita delo za medsebojno zbližanje ker odgovarja to interesom in čustvovanju celokupnega jugoslovanskega naroda.
2.)	Najdoločnejše protestira proti teroristični akciji makedonske revolučijo-narne organizacije in zahteva od bolgarske vlade, da podvzame vse potrebne mere. da v bodoče na svojem ozemlju onemogoči obstoj te organizacije.
3.)	Protestira proti umoru generala Kovačeviča kot visokega državnega tunkcijonarja in protestira proti umoru preprostih meščanov Mihajla Gavrilo-viča in njegovega sina.
4.)	Prosi Društvo narodov kot največjo garancijo za svetovni mir, da posveti posebno pažnjo položaju na Balkanu in da podvzame vse potrebne mere za očuvanje načela balkanskim narodom. Ta princip ie, četudi priznan s pogodbami, ogrožen s politiko sosedne kraljevine Italije.
5.)	Pozdravlja sklenitev prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo kot nov dokaz francoske nesebične politike z globokim prepričanjem, da bo ta mednarodni Čin s svojimi posledicami olajša! delo za zbližanje Srbov in Bolgarov in za ujedinjenje vseh Jugoslovanov.
6.)	Apelira ob tej priliki na vse prave in iskrene Jugoslovane, da se organizirajo v cilju ustvarjenja skupnega ideal? složne in napredne Jugoslavije.
Most pri Lescah
Beograd, S. novembra, i. Ministrstvo za javna "dela je odobrilo zgradbo novega ar« miranega betonskega mostu preko Save na cesti Lesce«Bled. Stroški so proračunani n3 1,142.380 Din.
Ribnica v naprednih rokah
Ribnica. 28. novembra. Včeraj so se vršile občinske volitve tudi v Ribnici, kjer so bili dosedaj klerikalci absolutni gospodarji. Tokrat pa jim je temeljito izpodle-telo. Njihova lista je bila namreč razveljavljena. ker so bili na njej nepravilni podpisi. Poleg klerikalne liste sta bili vloženi samo še listi SDS in SKS. Prva je dobila 145 glasov in 15 mandatov, druga pa 102 glasova in 10 mandatov. Trška občina Ribnica je s tem prešla popolnoma v napredne roke.
Občinske volitve v Koprivnici
Koprivnica, 28. novembra, n. V nedeljo eo se vršile v Koprivnici občinske volitve. Vloženih je bilo skupno 12 kandidatnih list. Dobili so SDS 442 glasov, 7 mandatov; radičevci 479 glasov, 7 mandatov; lederali-sti 334, 5 mandatov: frankovci 282, 3 mandate, in klerikalci 120 glasov. 2 mandata. Večino imata torej SDS in HSS.
Občinske volitve v srezu Šmarje pri Jelšah
Srez Šmarje pri Jelšah šteje skupai 62 občin. Od teh so bile razpisane občinske volitve na dan 27. novembra v 47 občin ali in za dne 11. decembra v 14. občinah. Občina Sv. Mohor tokrat še ne voH, ker funkcijska doba občinskega odbora še ni potekla. Sodni okraj Šmarle šteje 15 občin: v 5 občinah je bila vložena pO 1. v 8 po 2 in v 2 občinah po 3 kandidatne liste. V sodnem okraju Rogatec, ki šteje (brez Sv. Mohorja! 21 občin je bila vložena v 8 občinah po 1. v 5 po 2. v 2 po 3. v 3 po 4. v 2 po 5, in v eni S kandidatnih Ust. V sodnem okraju Kozje, ki šteje 25 občin, ;e-bilo vloženih v 7. občinah po 1, v 8 po 2. v 9 po 3, in v eni 5 kandidatnih list.
Dosedaj so nam znani sledeči rezuiiari:
Rogatec: Občina je prešla pri občinskih volitvah 1. 1924 v nemške roke (Nemci 123 glasov in 7 odbornikov, Slovenci skupno 44 glasov in 2 odbornika), sedai jo ie napredni blok iztrgal iz nemških rok. ako bodo klerikalci, kar moremo pač pričakovati, glasovali pri volitvi župana s slovensko stranko. Dobili so: domača gospodarska stranka (Nemca) 71 glasov in 4 odbornike, SLS 27 glasov in 1 odbornika. Napredni blok 72 glasov in 4 odbornike.
Ponikva: SLS 2S5 giasov in 15 odbornikov, Napredna kmečka delavska lista 180 glasov in 10 odbornikov. L. 1924 ie dobila SLS 131 glasov in 16 odbornikov in SKS 6S glasov in 9 odbornikov.
Sv. Peter na Medvedjem selu: St. Pe-terska napredna gospodarska stranka 66 glasov in 3 odbornike. Slovenska kmečka stranka 39 giasov in 2 odbornika in SLS 77 giasov in 4 odbornike. Leta 1924. je b la vložena kompromisna lista vseh strank in se volitev ni vršila. Klcrikalci so v tej občini v manjšini.
Lemberg: SLS 22 glasov In 4 odbornike. Domača gospodarska lista 14 glasov in 3 odbornike. Enako razmerje je bilo tudi I. 1924.
Št. Vid pri Grobelnem: SLS 6 odbornikov, Napredna lista 3 odbornike. Š-evlVo oddanih glasov še ni znano: skozi 14 let je bila v tej občini vložena samo klerikalna lista in pomeni število naprednih kandidatov lep uspeh v tej občini.
Med novimi kandidati zopet nobenega Slovana
Rim, 28. novembra, o. Prihodnji papeški konzistorij bo zasedal od 17. do 19. dfcem. bra. Imenovani bodo štirje novi kard nali. In sicer nadškof v Quebecku. Toledu m Becanconi ter titularni nadškof v Tarsu.
Maši Kraji in ljudje
Prvodecemberski koncert v Unionu
•
Zvesti svojim tradicijam bodo priredili ljubljanski novinarji, člani Jugoslo-venskega Novinarskega Udruženja tudi letos na narodni praznik 1. decembra v dvorani «Uniona» slavnostni koncert z velezanimivim sporedom.
Med sodelujočimi najdemo letos operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani z dirigentom- g. A. Balatko, Sancinov komorni trio iz Zagreba, so-pranistko gdč. Vero Majdičevo, glasbeno društvo «Ljubljana» pod pevovodjo g. dr. A. Dolinarjem, pevsko društvo •Ljubljanski Zvon» pod dirigentom gospodom Zorkom Prelovcem in g. Janka Ravnika, profesorja ljubljanskega kon-servatorija.
Program se bo otvoril z državno himno, katero bo zasviral ljubljanski operni orkester; nato se bo izvajala Viteslava Novaka »»Slovaška suita» v petih stavkih: V cerkvi, Med otroci, Zaljubljenci, Na plesišču, V noči. Glasbeno društvo «Ljubl.iana» zapoje ifod dirigentom dr. Dolinarjem «Naročilo z bojnih poljan« (zložil dr. Kimovec) in «Mavrico» na Gregorčičev tekst (skladba dr. A. Dolinarja).
Po odmoru nastopi prvič v Ljubljani Sancinov komorni trio iz Zagreba (g. Elvira Marsičeva — klavir, g. Karel Sancin — gosli in g. Rudolf Matz — čelo). Gdč. .Maidičeva zapoje dva solo-speva (Škerjančev «Večer soparen bo» in Lajovčevo«Zacvela je roža»). Pro-
Skladatelj Zorko Prelovec,
ki bo na novinarskem koncertu 1. decem* bra dirigiral pevsko društvo »»Ljubljanski Zvon».
Ne zamudite! Danes zadnjikrat
ob 4., pol 6., pol 8. in 9. — Največji 111 najlepši NORDISK velefilm
glavni vlogi sijajni
GOESTA E&MAN
in njegova partnerica čarobno lepa
LIL DAGOVER
Elitni Kino Matica. - Tel. 2121
gram zaključita dva zbora <Ljubljan-skega Zvona® pod dirigentom g. Prelovcem: Adamičeva «Preizkušena zvestoba« in Pavčičeva «Lenka».
Po koncertu bo družaben večer s sodelovanjem Nagodetovega orkestra (ples in prosta zabava). Vstopnice za koncert so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, na dan koncerta pa se dobe pri koncertni blagajni.
SANCINOV KOMORNI TRIO
gg. E. MARSIČEVA (klavir), K. SANCIN (gosli), R. MATZ (čelo)
PRVIČ V LJUBLJANI!
DNE 1. DECEMBRA NA SLAVNOST*
NEM KONCERTU V «UNIONU». NA SPOREDU: BEETHOVEN TRIO op. 11. Bsdur.
Sokolstvo in naše vseučiliško vprašanje
Z ozirom na dejstvo, da se pripravlja ukinitev nekaterih fakultet naših visokih šol in s tem zmanjšanje njih svobodnega udei-stvpvanja v podvigu in razvoju duševnosti našega naroda, smatramo za svojo dolžnost, •aa svareče dvigamo svoj glas proti tei pogubni nameri.
Naš II. sabor iz I. 1924. v Zagrebu je v r.aloge našega Sokolstva uvrstil načelni sklep, ki pravi, da »Sokolstvo mora biti mogočna opora vsemu stremljenju naroda po višjih smotrih, mora biti izraz njegove moči in njegove zavednosti.«
To oporo dajemo vsemu narodu z zagotovilom, da bomo z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, čuvali njegove najvišje naucne in vzgojne institucije, ker ne smemo dopustiti, da bi se urejale materiialne prilike v državi na račun m v škodo našega kulturnega življenja.
Do te iziave smo upravičeni toliko bolj, ker je naš prvi starosta brat dr. Ivan Ora. žen v svoji poslednji volii ustanovil »Oraž-nov dijaški dom« v Ljubljani katerega bla-godat je v prvi vrsti namenjena medtein-cem I.iublianske univerze i.n v daljnih določilih dijakom tehnikom istega vseučilišča brez ozira na to. kateremu plemenu našega naroda pripadajo.
Ker trajno pazimo na vse kulturno snovanje v naši državi, stojimo tudi v tem primeru budno na straži fa smo že storili vse. kar je v naši moči. da oreprečimo:vsa-ko škodo, ki bi iz te namere utegnila nastati idealnim pridobitvam našega celokupnega nacionalnega, kulturnega, gospodarskega in državnega živlienja
Starešinstvo JSS v Ljubljani.
Beseda o tujskem prometu
K članku »Odkrita beseda o tujskem prometu na Bledu«, ki je bil priobčen v »Jutru«, 20 t. m„ nam sporočajo:
Clankar z zadovoljstvom navaja številke letošnjega rekordnega poseta tujcev v naših krajih, pozablja pa, da gre poleg drugih faktorjev nemala zasluga tudi naši agil-ni Zvezi za tujski promet v Sloveniji, ki že dolga leta vodi smofcre.no in metodično propagando v tuzemstvu io inozemstvu za po_ set naših krajev. Tudi ni točna trditev, da nimamo v inozemstvu propagandnih ln informacijskih pisarn. Poleg oficijetaega Jugoslovanskega potovalnega urada na Dunaju imamo slične urade tudi v Budimpešti, Mun-chenu in Parizu, ki so popolnoma kos svo_ ! jim nalogam Tudi je Zveza za tujski pro-I met v stalnih stikih z vsemi oficijelnimi potovalnimi pisarnami in uradi po večjih mestih Evrope, jim pošilja slike, diapozitive, brošure, plakate, letake, prospekte itd., ki predstavljajo naše pokrajinske lepote ter uspešno vabijo na poset naših krajev; ta materija! se tem potom z uspehom razde-iu.ie med potujoče občinstvo.'
Dokaz temu so tudi nebrojna vprašanja, ki prihajajo na Zvezo iz inozemstva zaradi naših letovišč in zdravilišč. Tudi nekateri naši konzulati so pričeli v zadnjem času /elo agilno delovati za naš tujski promet, pri čemer jih prav intenzivno podpira Zveza s svojim materijalom. Zveza je v celoti za tujsko prometno propagando v inozemstvu letos izdala preko sto tisoč dinarjev Uspehi so se menda dovoljno pokazali.
Mesto da trosijo naši tujsikoprotnetni interesenti težke tisočake največkrat za ne_ stnotreno individualno reklamo, bi storil bolje, da se oklenejo institucije, ki nesebično ščiti njihove interese ter brez vsake javne ali pa privatne podpore nosi ogromne stro-
ške tujsko prometne propagande. Svetovati bi bilo predvsem, da se hotelirji glede rn-seriranja v inozemskem časopisju obračajo na Zveizo, ki jim bo s svojimi izkušnjami šla rade volje na roko, tako da se ne bodo v bodoče več dogajale zlorabe po nabiralcih inseratov za najraznovrstnejše. ptijlikaciJe, v katerih je vsaka reklama popolnoma brezuspešna. Koliko denarja bi sc prihranilo in koliko več bi se doseglo z organizirano propagando v inozemstvu.
Predavanje olimpijskega trenerja inž. Hanssena
Snoči se je vršilo v skoro natlačeno polni dvorani hotela »Uniona« že pred par tedni napovedano predavanje inž. Thorleif Tunold Hamssena. trenerja naših smučarjev za prihodnjo zimsko olimpijado. o Norveški, domovini smučarstva in o smučarstvu sploh. Poleg mnogobrojnega občinstva je prisostvoval predavanju odbor JZSS z dr. Sou-vanom na čelu. G. predavatelja je predstavil občinstvu z kratkim slovenskim in francoskim nagovorom predsednik olimpijskega odbora dr Fran Zupane.
Predavatelj je uvodoma povedal, da izvira smučarstvo, po mnenju znanega norveškega raziskovalca Fritjofa Nansena iz kakega centralnega kraja Azije v Altajskem pogorju. Od tam se je preneslo znanje smučanja proti zahodu kakor tudi na sever. Na Norveškem se je umetnost smučanja najbolj in najhitreie udomačila in se zelo razvila, in sicer tako da so dobile smuči mesto v narodnih pripovedkah ter da pripoveduje zgodovina celo o junaških činih smučarjev. Vendar takrat še niso poznali umetnosti skakanja s smučmi Koncem 18. sto-leija so pričeli v norveški armadi formirati smučarske oddelke, danes pa imajo že tudi druge vojske take oddelke. Med svetovno vojno so ti vojaški smučarji doprmašali prava čuda.
Na Norveškem so smuči prav za prav nujno potrebno prometno sredstvo, zato uporablja tamkaj smuči vse, staro in mlado, moški ter žensike. Otroci se vozijo na srou-čih v šolo. mož na delo v gozd, ženska do trgovine itd.
Do gotovega časa so značile smuči samo nujno potrebščino. Pozneje, s priučitvijo umetnosti skakamja. pa se je smučarstvo razvilo v krasno športno panogo, ki najde povsod dosti oboževateljev ter priznanje, kar se pokaže posebno pri tozadevnih konkurenčnih tekmah. Na Norveškem skoro ni kraja, kjer bi me obstojal smučarski klub in kjer ne bi prirejali smučarskih tekmovanj.
V	glavni seziii od januarja do marca se vrši na Norveškem ob nedeljah 10 do 15 ostrih in močno zasedenih smuSkih tekem. Smučarstvo ima svoj pomen tudi v kulturni zgodovini, k.ier pride do izraza pri odkrivanju polarnih dežel.
Zal precejšnje število občinstva ni dobro razumelo g. predavatelja. Tudi poka-zana fi'ma nista nudila ničesar novega. 2e v mnogih filmih smo videli mnogo lepše in športno bolj poučne slike. Treba 'bi b:k> gledati vsaj na to. da je arartžman brezhiben, kar se o predvajanju filmov na včerajšnjem predavanju ne more trditi._
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač
SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3.
Mednarodni vlomilci v Mariboru
Velik vlom v trgovino pekovskega mojstra Robausa. — En vlomilec prijet
Maribor, 28. novembra
V	noči od sobote na nedeljo so mednarodni vlomilci na izredno rafiniran način vlomili v trgovino pekovskega mojstra Karla Rebausa na Koroški cesti 28. Navrtali so železno blagajno in odnesli gotovine tn dragocenosti v skupni vrednosti 70.000 Din ter izginili brez sledu.
Prva je zapazila zločin prodajalka v zgodnjih jutranjih urah, nakar je bila o zagonetnem vlomu obveščena policija, ki je takoj ukrenila vse potreono, da vlomilce čim prej izsledi. Izkazalo se je, da je mora! biti izvršen vlom. ki ie brez dvoma največji v poslednjih letih, s sodelovanjem nekoga, ki je bil o razmerah v hiši dobro poučen. Vloma je bil osumljen Dunajčan Hans Arman, ki je bil 1. 1928 zaposlen pri Robausu. Iz prejšnjih let ie še dobro znana afera njego-
ve soproge, ki je izginila brez sledu.
Policija je takoj izdala okrožnice, ki so bile razposlane še tekom dopoldneva na vse večje policijske in orožimške urade. Naključje je hotelo, da je bil Armaai aretiran, ko se je s prvim današnjim vlakom pripeljal iz Avstrije v Maribor. Sprva se je delal nevednega in tajil soudeležbo pri vk) mu. Ko pa so ga natančno preiskali in so našli v kožuhovinastem ovratniku njegove zimske suknje 16.400 Din, je Arman priznal svojo soudeležbo in izpovedal, da je vlom izvršil v družbi dveh mednarodnih vlomilcev, katerih imena pa ni hotel navesti.
Arman je dalje zatrjeval, da je čakal na svoja tovariša pil Treh ribnikih, kjer so si plen razdelili in se nato ločili. On sam je odšel peš proti avstrijski meji, hoteč io skrivoma prekoračiti, kar pa mu ni uspelo. Koliko je resnice na stvari, policija še ni ugotovila. Zasliševanje Armana se nadaljuje.
K oprostitvi morilca Mihiča v Novem mestu
Novo mesto, 25. novembra.
V torek 22. t. m. se je pred novomeško poroto zaključila afera, ki je v javnosti dvignila že nekaj prahu, in to celo, preden je prišla pred poroto. Končana je zadeva in rehabilitirano mnenje ljubljanskih psihija» trov, ki so spoznali Mihiča za blaznega, za shicofrenetika, ki je neodgovoren za svoje dejanje; izvojevan je dvoboj med ljubljan* ifcimi psihijatri in zagrebško fakulteto, in to v korist ljubljanskih psihijatrov dr. Ro* bide in dr. Gostla, katerima sta krepko se* kundirala profesor dr. Plečnik in profesor dr. Serko.
Imel sem priliko govoriti z nekaterimi porotniki, ki so bili ta dan izžrebani, pa tu* d* z nekaterimi dragimi porotniki, ki so bili takrat samo poslušalci Hudovali so se nad tem, da je državni pravdnik umaknil ob* tožbo, in zagotavljali so mi, da bi bil Mi* hic soglasno obsojen neglede na izvajanja prof. dr šerka in dr. Plečnika. Zamislil sem se v dušo teh ljudi in prišel do zaključka, da je njihova mentaliteta pravilna. Nisem našel v tem njihovem izrazu samo klica po maščevanju za grozodejstva Mihiča. ki je bil tožen le zaradi roparskega umora Kobe* tiča in pa požiga, medtem ko je ljudstvo šušljalo, da ima Mibič na vesti še umor lastne matere in drugih žensk v Beli Kra* jini, ampak videl sem tudi v tem daleko* vidnost teh ljudskih sodnikov, ki so pre* motrili vso zadevo z realnejšega stališča: kaj bo, če bo Mihič zopet spuščen na pro* sto. In čutil sem še nekaj, kar so ti možje razmotrivali: ni jim šel povsem v sklad pa* rere dr. Šerka. «Enkrat blazen, vedno bla* zen». Svojčas smo imeli tako zvana »»luči* da intervala«. Ali ni morda storil Mihič tega dejanja, ki je bilo vseskozi premišljc« no izvršeno, v takem stanju?
Pa še nekaj. Državno pravdništvo je za« htevalo, opirajoče se na zadnji odstavek § 126. k. pr. z., fakultetno mnenje, dasirav* no sta si bila ljubljanska psihijatra edina v tem. da je Mihič neodgovoren za svoje dejanje. Njegovemu predlogu je svetoval* na zbornica ugodila, ker se je zdelo, da je glede na važnost primera potrebno priba* viti si tudi fakultetno mnenje.
Zagrebška fakulteta je po dr. Lapinskem oddala mnenje, ki je pa morda radi tega, ker je dr. Lapinski Rus, nekoliko nejasno izraženo, a je izzvenelo v tem, da je glede na vso premišljenost dejanja Mihič odgo* voren za svoj čin.
Fakultetno mnenje je tako rekoč zadnja instanca v medicinski vedi, torej intaktno. Zato je bilo stališče bivšega kasacijskega sodišča na Dunaju, da ne gre v primeri, kjer je oddala medicinska fakulteta mne»
V-£SEL!T£-SE
KOSTUMA
SAJ 5TC KUP1L PLETENINO KAT-E' RO-V-RNI-KVALirt"
arami
v .
!N T RPEŽN ELM • P LET-Ef ME-NADKRILJUJCNOBEN
CT^jckj-IZDELEK
Ljubljanska drama.
Torek, 29.: «Medeja». B. Sreda, 30.: Zaprto.
Ljubljanska ooera
Torek, 29.: Zaprto (generalka). Sreda. 30.: »»Miloševa svatba-«. Slavnostna predstava na predvečer narodnega praz* nrka. Premijerski abonma.
Mariborsko gledališče
Torek, 29.: «Bajadera». D. Kuponi. Sreda. 30.: «Igra s smrtjo». A. Kupor.i.
Mariborsko gledališče igra danes v torek, "29. novembra krasno Kalmanovo opereto <Bajadero . V sredo ponovi od publike jako simpatično sprejeto Avereenkovo komedijo «Igra s smrtjo». Opera pripravlja Madame Butterfly> in opereto cTakrat v starih časih . . .->, drama pa Shakespeareovo komedijo <Kar liotete>. A' kratkem se zopet ponovi priljubljena opereta -Logarjeva Kri-sta».
Na fetrtkorem slavnostnem kourerlu v prid pokojninskega fonda Jugoslov. Novinar skega Udruženja se bosta pela dva solospe-va s premljevanjem klavirja: L. M. škerjan-ca <Večer soparen bo» in Ant. Lajovica •Zacvela je roža?. Oba komada izvaja sopra-nistka gdč. Vera Majdičeva. Pri klavirju
prof. ljubljanskega kenservatorija gosp. Janko Ravnik.
Petar Konjovič: «Miloševa svatba»
Miloš pjeva, vila mu otpjeva, lepše grlo u Miloša carsko, jeste ljepše nego li u vile ... poje narodna pesem o pevski tekmi med vilo Ravijojlo in Milošem na Miro?- - planini (gora ob Dunavu proti današnji Rumuniji). Tja, kjer se o polnočni uri zbirajo vile in vilenjaki, da jim Brodarica poje svoj nočni spev, pride vila Ravijojla in loži družicam svoje gorje. Mladi junak jo je premagal v pesmi, da še več, njegov spev se je globoko vsadil v njeno srce, in od tistega časa nima več miru. Pač mu je zagrozila, da mu bo prestrelila grlo, če se še enkrat oglasi, vendar ji vse to ne pomaga. Rogovi oznanjajo prihod lovcev, "red njimi pn prileti iz oblaka še GrabancijaS. Za šalo je na junake spustil dež in točo, Ii pa so ga ujeli ter ga neznansko namlatill Sedaj snuje osveto. Hud vihar spremlja Reljo Krilatica 111 za njim prihajajoča kraljeviča Marka in Miloša Obilica, ali junaki vzdrže bodro njegov bes. Na Markovo željo zapoje Miloš, kljub Ravi-jolični grožnji svojo pesem. Razjarjena vila
mu prestreli s puščico grlo, ali Marko jo vlovi in prisili, da ga z zelišči ozdravi. Miloš je močno ginjen od njene vilinske lepote in miline, in tudi njej je slovo od junakov težko. Marko se je globoko zamislil prevzet od nepoznanih čustev.
H skali Marte - čarovnice prilete razburjene in bojevite vile. Hočejo se maščevati nad vitezi, zato naj jim Marta začara njihove puščice. Ali pri Marti išče utehe tudi Ravijojla, ki se ne strinja z borbenostjo svojih družic, marveč jo prosi, naj razčara njihovo orožje. Oddaleč se začuje Markov glas. Tudi junak med junaki pride k čarovnici. Odkar je srečal vilo, ga je zapustilo veselje do življenja, niti kaplje vina ne more zaužiti. Marta mu razloži: zaljubljen je; ako hoče pridobiti vilo, ji mora vzeti pajčolan. V pomoč pošilja za njim Grabancijaša, ki naj bi od-mamil od jezera nevarne Brodarice. Na izhodu ga ustavita Miloš in Relja, ki polna skrbi iščeta svojega pobratima. Komaj jima Marta razjasni položaj, ko prihiti Marko z vilinskim pajčolanom v roki, za njim bedna Ravijojla, ki ga prosi milosti. Saj v pajčo-lanu je vsa njena moč. Ali junak je neizprosen. Vila ga je začarala in mu odvzela mir, zato naj izgineta pajčolan in njena vi-linska moč. v ognju! Pot tem udarcem se Ravijojla zruši v nezavest, iz katere se zbudi kot navadna smrtnica brez vilinske moči. Zanjo se zavzame posebno Miloš, ki ga je prevzela vroča ljubezen za nesrečno mladen-* ko. Ali Marko jo zahteva zase. Saj on jo je ukrotil, njegova je.. Relja jedva umiri oba
junaka, ki bi zaradi devojke skoraj prekršila sveto pobratimsko zvezo. Mladenka naj sama odloči, čigava bo. Ravijojla se je že odločila za Miloša. Iz težkega položaja se reši tako, da prosi Marka pobratimstva, česar ne more nobeden junak odkloniti. Premagan, najde Marko zopet svoj bonhomni ton: <E, da ni je tako, krv bi potekla !> Tako pa vodi sam nevesto svojemu pobratimu. Medtem je Grabancijaš zbral vile ter sedaj napade skalo. Ali junaki odbijejo napad ter obranijo Ravijojlo in sebe pred razburjenimi vilami.
V dvoru carja Lazarja se pripravlja vse na Miloševo ženitev. Pazi prihajajo ter kiti-jo nevesto. Kmalu pride ponjo ženin, da jo odvede pred carico Milico. Ravijojla je srečna, le strah pred vilami in posebno pred Grabancijašem jo vznemirja. Ali njen junak jo bo znal braniti. Svatovske devojke se kra-se z rožmarinom, dokler se v dvorišču zbirajo možje, da zapojejo svečani svatovac. V dvorano prihajajo plemenitaši, patrijarh, že-nitbeni sprevod in končno sam car Lazar s carico Milico. Car sprejme Ravijojlo za svojo ter jo prekrščeno kot Vukosavo da Milošu. Svatovske devojke zaplešejo kolo, Marko in Relja nazdravljata ženinu in nevesti, a carjeva zahvalnica zaključuje svečanost.
Tabor.
Sobota 3. Xn. 1927. Ob 20. uri
Veliki koncert.
NAS ROJAK
SVETISLAV PETROVIČ
v velefilmu:
ORLOV
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester, ruske balalajke in ruski pevski zbor
Danes ob % 5„ K 7., % 8. in X 10.
Vsled ogromnih stroškov smo bili primo« rani cene zvišati za 1 Din,
Teleion 2730.	Kino »DVOR<
nje, presojati to vnovič pri razpravi po drugih izvedencih.
Istega prepričanja je bil Loffler, dočim jc Lohsing drugega naziranja. Gotovo pa je, da bi se v tem primeru smel vabiti k razpravi samo dr. Lapinski. No, zgodilo se je drugače; vabljeni so bili novi zvedenci, ki naj postavijo to fakultetno mnenje na glavo. To nepravilnost so instinktivno ob« čutili porotniki.
Vem, da sc mi bo ugovarjalo, da bi se sklenil justični umor, če ne bi poklicali ljubljanskih psihijatrov. Naj navedem pri* mer, ki se je zgodil lansko ali predlansko leto v novomeškem okraju. Bil jc človek, Gričar, ki je zažigal kozolce ljudem, ki so se mu zamerili. Možak je bil tudi osum* ljen in zažigi so bili dokazani, a postopa« nje je bilo ustavljeno, ker so psihijatri re* kli, da jc Gričar blazen. Gibal se je pro* sto, tekal je nag po mestu, klofutal ljudi in nekega dne so ga našli mrtvega, ustre* ljenega. Pred sodnike je prišel Flajs name« sto Gričarja in bil tudi obsojen. Ne sicer radi umora ali pa uboja, pač pa radi pre* greške po § 335. k. z., ker se državno pravd ništvo zavedajoče se, da bi bil Flajs pred porotniki oproščen, ker je tistikrat zopet Gričar grozil s požigom, ni upalo pred po« roto, ampak jc šlo pred poklicne sodnike, ki so sc držali strogo zakona in Flajs je bil obsojen. Ali ni to justični umor? Bojim se, da sc bodo taki justični umori ponav« ljali toliko časa, dokler bo shicofrenetik skoro vsak človek, ki pride pred ljubljan* ske psihijatre. Kam vodi to, se bo v krat« kem videlo. Mesto jetnišnic in kaznilnic sezidajmo raje blaznice.
Pisal sem, kar sem bral v dušah teh po* rotnikov.
Zgodbe iz ljubljanskega
v* 1* •
življenja
Neprijeten obisk v salezljanskem zavodu na Rakovniku. — Dva ponesrečena samomorilna poskusa.
V	noči na nedeljo je doživel salezijanski zavod na Rakovniku zelo neprijeten obisk.
V	zavod je skozi vrtno okno udri izredno drzen tat, ki je pretaknil vse mogoče prostore velikega poslopja. Vtihotapil se je v čevljarsko delavnico, kjer je iz nekega predala ukradel 800 Din gotovine ter nekaj drobnarij. Od tam je prišel v krojaško delavnico, kjer jc preiskal vse kote, pa m bilo nič za njega. Iz pisarne je ukradel par ■novih čevljev, last krojaškega mojstra. Tat je bil tako drzen, da je prišel celo v spalnico ter »sunil« tamkaj čevljarskemu vajencu Antonu Civki 900 Din vredno zimsko suknjo.
Tat je odšel po isti poti zopet na prosto, kakor je prišel v poslopje. Ker se je tako prosto gibal po poslopju, .ie bržkone dobro
poučen o razmerah v zavodu.
★
V	neki gostilni na Kette-Murnovi cesti se jc predsnočnjtm pripetil mučen dogodek.
V	gostilno je prišel že precej pozno zvečer skladiščnik Adolf T., uslužben pri neki prevozni veletvrdki. Sedel je globoko zamišljen pri mizi in nervozno praznil kozarec za kozarccm. Drugi gostje nanj niso bili posebno pozorni. Nenadoma pa je brizgnila po sobi kri. T. jc zakričal, zakrilil z ranjeno roko ter položil nož poleg sebe.
K obupancu, ki si je prerezal z nožem žile v zapestju leve roke, je priskočilo več ljudi, ki so mu roko za silo prevezah. V prihodnjem trenotku so ga že spravili na neki privatni avto, ki Je slučajno stal pred hišo, nakar so ga prepeljali v bolnico. T. se je hotel končati baje iz obupa nad duševnim stanjem svoje žene, ki se nahaja na Studencu.
★
Senzacijo jc doživel predsnočnjim tudi trnovski del mesta, kjer si je hotela vzeti življenje 161etna deklica Irena P. Na Ireno so že dalj časa skrajno deprlmirajoče vplivale domače družinske razmere. V nedeljo ie prišlo doma zopet do spora, ki je bii vzrok, da se je deklica odločila za obupni korak. Zvečer je odšla n? cesto. Postajala je nekaj časa ob Ljubljanici, nakar se je v bližini mosta na Prulah vrgla v vodo.
Njen krik je slučajno čul delavec stavbne tvrdke Aceetto Breceljnik, ki je takoj hitel pogledat, kaj se godi v vodi. Zagledal je Ireno, držečo se za bičevje. Breceljnik je priklical še nekaj pasantov ter dekletce rešil iz vode. Obupanko so prenesli v bližnjo hišo, nakar jo je rešilni voz odpeljal v bolnico.
—----« JUTRO* št. 282 =========================
in slitoih reumatično-neuralglčn h bt>lezni zdravljeni«! B V	izkčenje v beli dneh za|am£ero.
Zdr*».li*&e dr. BONCiNA>FINETTI
Trlest VI FmoPIzi &
Domače vesti
Torek 29. XI. 1927
Dragi sveti Miklavž, tudi jaz te prosim za lep zavoj,
ker vem, da ie to fina stvar, boljša in zdravejša kot čokolada In vse sladkosti, pa se mi zato tako ifcpada. Gosp. učitelj pravi, da je
OVOMALTINE
tucfi zelo zdrava, pa jo deca lahko vsako jutro in popoldne uživa namesto kave in mleka.
Z Ovomaltinom dobim tudi jaz rdeče lice, postal bom jačji, kot so drugi dečki, katerim si Ovomaltine prinesel lansko leto, kar bo mojo mamico zelo veselilo.
Dobite jo v vseh lekarnah, drogerijah in boljSih delikatesah. 100 gr 18.50. 250 gr 36.25 in 500 gr. 63.25 Din.
Dr. A. Wander, d. d. Zagreb.
*	Kraljevska dvojica pride v Zagreb, iz
Zagreba poročajo, da prideta kralj in kratica tekom te zime gotovo za daJjše bivanje v Zagreb. Najbrže se bo to zgodilo v pustnem času ter se bo pri tej priliki priredil v Zagrebu svečan dvorski ples.
*	Praznik narodnega njcdlujenja. 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjeirja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Siovencev v enotno državo pod že-zlom dinastije Karagjorgjevičev. V U namen bo dne 1. decembra ob 10. uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja slovesna ponti-fikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli bo služba božja ob 9. uri. v evangejjsfci cerkvi pa ob 10. uri. V šolah ne bo pouka, v državnih in dragih javnih uradih kakor tudi v vseh obrtnih ln trgovinskih podjetjih bo počivalo delo. Od 11.30 naprej bo veliki župan ljubljanske oblasti v župamiški palači (Bleiweisova cesta št. 10) sprejemal po-klonitve in čestitke.
*	Novi inženjerjl. Preteklo soboto so diplomirali na ljubljanski tehniki za inženjer-je roontanistike gg.: Lojze Zupančič iz Ljubljane. Aleksander Zambeill iz Zagreba in Pavel Novi kov iz Petrograda. Mladim iriženjerjem čestitamo!
*	Premeščen je v sodni službi. Okrajni sodnik dr. Fran Lozar (ne Luznar, kakor se is nam pomoroma poročalo) je Iz Kostanjevice premeščen k okrajnemu sodišču v Radovljici.
*	Izpremembe v vojaški službi. Pehotni
kapetan 1. razreda JuTij Heruc, doslej komandir mitralieske čete pehotnega polka kraljeve garde, je imenovan za ordtmanč-rega oficirja. Ordonačni oficir Branko Po-sečnik je razrešen dolžnosti ter stavljen na razpoloženje ministru vojske in mornarice.
*	Podpredsednik Stola sedmorice v Zagrebu Dragotin CepuHč je na predlog ministra pravde trajno upokojen, ker je dovršil službena leta.
*	Ministrstvo prosvete je izdalo ukaz, da se prošnje učiteljev in učiteljic za imenovanje, premeščenie ali upokojenje ne smejo sprejemati ako so bile vložene direktno pri ministrstvu prosvete. Take pro-šnje se morajo vlagati potom uprave pristojne šole, okrajnega šolskega nadzornika in oblastnega prosvetnega oddelka. Ta ukaz je bil izdan zlasti zaradi tega, ker se ie dogajalo, da so od strani nepoklicanih bile vložene lažne prošnje z namero, da bi se na ta način komti škodovalo.
*	Iz diplomatlčne službe. Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič se je v soboto zvečer vrnil na svoje službeno mesto v Sofijo
*	V našo državljansko zvezo ie sprejet Andrej N. Borisov, dnevničar direkcije državnih železnic v Ljubljani, rodom iz Kijeva in dosedanji ruski državljan. Obenem sta sprejeta njegova žena Albina in malo-letni sin Viktor.
*	Veliko zborovanje za našo univerzo v Murskl Soboti. Nedeljske manifestacije za domačo gimnazijo v Murski Soboti in za neokrnitev naše univerze v Ljubljani se je udeležilo nad 3000 zborovalcev. Govorili *o gerent industrijec Josip Benko, sodnik dr. Fran Farkaš, urednik Kleklovih «Novin® Franc Bajlec in visokošolec Matija Hrovat. Zborovalci so soglasno sprejeli protestno resolucijo, slično onim, ki so bile sprejete v raznih krajih Slovenije.
*	Nagrade iz kraljevega lotida. V nedeljo »e ie na svečan način izvršila predaja nagrad iz kraljevega fonda zaslužnim ustanovam in poedincem v letu 1926 Po 10.000 Din nagrade so prejeli: Narodna zaščita v Zagrebu, Beograjsko žensko društvo in Koto srbskih sester. Po 5000 Din: Podmladek Rdečega križa v Beogradu in Zveza antii-alkoholne mladine. Pohvala ie bila izrečena propagatorju treznosti, potujočemu učitelju Nikoli T. Ojuriou in za po v zdi go sadjerej-stva učitelju Dimitriju Starekoviču.
*	Občinske volitve v Kočevju. Kakor poroča kočevska «Nova Samouprava«, so proti neveljavnosti nemške in klerikalne kandidatne liste za občinske volitve v Kočevju vložene pritožbe, ker so na omenjenih listah ugotovljeni faVzlficiranl podpisi.
*	Telefonska zveza Slovenije z Bačko. .Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da so telefonski pogovori Slovenije z Bačko zlasti pa s Somborjem vrše tudi preko Zagreba po telefonskem vodu Zagreb-Osijek-Sombor-Subotica. To zvezo bo telefonska centrala odstopala, kadarkoli ji bo to mogoče. Razen tega imaio ti pogovori prednost na direktnem telefonskem vodu Ljub-Ijana-Beograd v že odrejenem času od 8.— 840 in od 15.—16. ure.
*	Smrtna kosa. Luiiza Hafnerjeva vdova po nepobnem naprednjaku Antonu Hafnerju v Železnikih m tašča dr Valentina Rožiča, je ponoči od nedelje na pondeliek umrla v 70. letu pri svoji hčerkl-edinkii Milki dr. Rožičevi v Ljubljani Pokorni ca je bila hčerka znane Demšarjeve rodbine iz Železnikov, kjer le tudi preživela večino svojega tihega živhenja, ki je bik) posvečeno negovanju cvetlic, da je njen vrt slovel kot eden najlepših v Sloveniji. Zato so io poznali že od njene mladosti ne samo v Ljubljani, temveč celo izven Slovenije. S hvaležnostjo se jo bodo pa spominjal še dolgo reveža m manj premožni občani v Ze leznikih. kjer je bila posebno priljubljena in spoštovana zaradi svojih vedno odprtih rok. Kot taka je zabeležena tu<* v kronikah naših naprednih ln dobrodelnih društev. N. v m. p!
*	Protestna nota SJSU .Preporoda«. Napredno dijaško društvo SJ^J »Preporod« v Ljubljani najenerglčnele protestira proti beograjski prosvetni poittfc>, H hoče bre*
ozira na najprimlthrnejše zahteve slovenskega naroda samovoljno ukiniti dve fakulteti naše najvišje kulturne institucije univerze. Kot najmlajši naraščaj slovenske Inteligence se v polni meri zavedamo, da te nakane tangirajo tudi slovenskega srednješolskega dijaka in se v vseh ozirih pridružujemo protestom bratske akademske omla dine. — SJSU »Preporode.
Priporočamo
moško in damsko konfekcijo tvrdke
Gričar & Mejač SELENBURGOVA ULICA STEV. 3.
* Pogreb nemškega generala v Dubrovniku. V nedeljo se ie v Dubrovniku ob veliki udeležbi tamkajšnjega meščanstva vršil pogreb nemStega generala Alfonza Weissa, ki je pred nekaterimi dnevi našel pri Dubrovnika smrt v morskih valovih Pokojnemu generalu so bile izkazane vse časti, ki pripadajo visokim oPriH-m niše vojske. Pred kralievim dvorom le bila po-stavljena četa pehote. Iz mrtvašnice vojaške boliVce so naši mornaril nesli krsto na rokah. Za krsto ie stopal o^Vo^tVov si" viceadirtral nemške volne mornarice Will-brandt in triie nemški oficir« V pov^rH le bilo nad 2000 Dubrovnlčanov. Admiral VVillbrandt je položil na mrtvaški oder ven-ce v imenu nemške voiske in mornarice V cerkvi je pelo pevsko društvo »Sloga« ob grobu pa društvo »Dobrava«. Pri spuščanju krste v grob le vojaška godba od-svlrala zadnfl pozdrav, vojaška četa pa oddala častni salut.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
oblačil lastnega Izdelka nudi tvrdka; 1QS ROIIN* L.HftM.TANA.
NOGAVICE
od Din 8.—. pletenine rokavice kravate. Muze itd nudi V. & M ROZMAN Vdovska ulica 7 _ po reklamnih cenah.
Snežne čevlje, galoše temelVto popravlja čevljarna MAHPR In drug. na Mirta 2. po konkurenčnih cenah
•	Otvorite* hnMfne ra»«t»ve niretnin bo
11. decembra Istega dne se bo začela tudi prodaja umetnin S tem bo vsem ki name ravajo za Boži? ali Novo leto osrečiti svojce in jib iznenaditi z darom res umetniške vred nosti, zelo ustreženo, ker imajo dovolj časa za ogled na izbiro. Umetnine bodo naprodaj po nizkih cenah Vsi razstavljeni In napro daj dani predmeti so umotvori priznanih slo venskih slikarjev in k i na rje v Občinstvo, take mestno kakor podeželsko, naj pride po bo žična in novoletna darila semkaj Že Iz ma terijelnih ozirov se izplača poseči po izvirni umetnini, polep tega pa z nakupom vsakdo še podpre našo domačo umetnost kar je dolžnost vsakega slovenskega razumnika To razstavo, oziroma prodajo umetnin prireja uprava Ljubljanskega velesejma. to pot v Jakopičevem paviljonu v TfvolcVem parku.
Na srečko
loterije društva Trgovske Akademije v L!ubijam
za 10 dinarjev
lahko zadenete dobi ek od
D 50-100.000
aKu srtčko takoi naročite n ooenem piačate neposredno prt druš vu
ŽIBll 81 itolM« M.
*	Ljubav, ki k zahtevala tri žrtve. Na
notico pod tem naslovom v našem listu nam piše ga. Marija Janžkova, gostilničar-ka v Celju, da leži njena hči Mina (pomotoma imenovana Mila Stuček) v bolnici v Tuzli ln torej ni umrla.
♦	V pijanosti zmrznit V Lukovicl je pretekli četrtek popival sedemdesetletni užit-kar Matevž Buria iz Zlatega polja. Za popotnico je vzel s seboi še steklemeo žganja. Alkohol ga je omamil tako, da je starec obležal na samotni poti in zmrznil. V petek zjutraj so moža našli mrtvega
ITO — zobna pasta najboljša!
Klice bolezni prihajajo v telo največkrat skozi ustno duplino. V kavarni se očuvate najlažje nahoda, influence in bolezni v grlu z redno uporabo okusnih
ANACOTPASTILE
*	V Hercegovini se pojavlja dremavica.
Kot neposredna posledica po gripi se je v Hergovlni začela pojavljati dremavica. Poroča se o primerih, ko bolniki spe po več dni. pa tudi po dva ali tri tedne. En primer ie bil smrten. Bolniki se morajo umetno hraniti.
•	Pri prehudem zaprtja, napenjanu, živčnih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh. pomanjkanju sape, utripanju srca. migreni, šumenju v ušesih, omotici, duševni
== 4-	-
potrtosti Vam povzroči prirod^a grenčica »FRANZ JOSEF« izdatno izpraznenje Črevesa in Vas oprosti CuU tesnobe. Mnogi zdravniki z tabornim uspehom vporabljajo vodo »Franz Josef« tndi pri zdravljenju trakulje. obiva se po vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah.
♦	Obleke kemično čisti im plislra tovarna JOS REICH
*	Volno, bombaž sa strojno pletenje tn ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, ln 2l-dr.vska ulica Stev. 4.
Serijska razprodaja
damskilt klobukov
20 % popusta
»BERKO«, Ljubljana, Dunajska c. 6.
Iz Ljubljane
o— Mestni magistrat bo razobesil na državni praznik dne 1. decembra na vseh svojih poslopjih državne in narodne zastave ter vabi vse hišne posestnike ln druge, da istotako razobesijo zastave.
n— Trgovine 1. decembra zaprte. Gre-mlj trgovcev v Ljubljani obvešča vse člane, da morajo biti na- praznik ujedinjenia 1. decembra t. 1. vse trgovine zaprte. — Na-čelstvo.
b— Koncert kraljeve garde v Ljubljani.
V dvorani hotela Union bo prihodnjo soboto koncert kraljeve garde. Godbeni zbor ima 120 članov in bo nastopil pod vodstvom kapelnika podpolkovnika Frana Pokornega.
u— Važno za rezervne oliclrle. Vsi rezervni of-cirji se morajo udeležiti slovesne službe božje v stolni cerkvi sv Nikolaja na državni praznik — dan njedinjenia Srbov. Hrvatov in Slovencev — 1. decembra ob 10 dopoldne vsi rezervni oficirji pravoslav-božja se vrši ta dan od 9. dopoldne v kapeli vojašnice Vojvode Mišiča, kateri moralo prisostvovati vsi rezervni oticirii pravoslav ne vere Istotako se vrši slovesna služba božja ta dan od 10. dopoldne v evangeijski cerkvi, kateri morajo prisostvovati rezervni oficirji evamrel^ke vere.
NAJCENEJŠI
KONCERT Z DRUŽABNIM VEČEROM IN PLENOM
BO PRVODECEMBERSKA PRIREDITEV
V .UNIONIV SINFONICNA IN KOMORNA GLASBA, SOLOSPEVI, ZBORI. DRl'2ABNA ZABAVA PLES « NAGODETOV JAZZ ~ PLES
n— Društvo «Soča» proslavi praznik irje-dinjenja dne l. decembra v lestavraciji Ljublianskega dvora pri pogrnjenih mizah z mladinsko prireditvijo. Spored: Govor, de-klamaci;e. prizori, petje in igra Začetek ob 15 uri. Vstop prost. Vabimo k obilni ude-'ežbi staro in mlado. — Odbor.
u— Občni zbor krajevne organizacije SDS na Viču se vrši v nedeljo dne 4. dece^ira t. 1. ob pol 10. dopoldne v gostilni Na pošti s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora 2) Volitve novega odbora. 3.) Poročilo o političnem položaju, ki ga poda delegat centrale. 4.) Slučajnosti Zvečer "stega dne pa priredi krajevna organizacija družaben večer v dvorani Sokolskega doma. Na sporedu uvodna beseda, petje, godba in ples. Začetek ob 8. zvečer.
OBLAČILA
tvrdke 3. Maček
LJUBI JANA Aleksandrova 12
so naihnliša In nalceneiSa.
u— Opozarjamo na akademijo SJSU •Preporoda«, ki se bo vrš.la v proslavo ujedin;enja v soboto 3. decembra ob 20. v naprednem dijaškem domu (arena Nar. doma.)	1747 a— Zaradi odpovedi zadnje plesne vaje JNAD Jadran se ta nadoknadi danes v torek točno ob 20. Na sporedu bo ples z balončki in druge atrakcije. — Plesni odbor
Kravate, naramnice, ovratnike, srajce, žepne robce, ženske in moške nogavice najfinejše kvalitete po solidnih cenah dobite pri
Franc Pavlin, Gradišče štev. 3.
o— »Bedak Pa vlek« na mestni šoli na Barju. V nedeljo je vprizorilo učitellstvo trestne šole na Barju na vzpodbudo šolskega upravitelja g. Tita Grčaria Bevkovo mladinsko igro s petjem »Bedak Pavlek« Nastopilo ie v raznih vlogah nad 30 učencev in učenk, ki se jim ie številna publika na koncu vsakega dejanja zahvalila za njih posrečeno izvajanje z burnim ploskanjem. Moralni in zlasti gmotni uspeh igre je bil prav lep. tako da bo mogoče obdarovati za Miklavža revno barianske deco z najpotrebnejšo obleko in obutvijo, kar je bil tudi namen prireditve
n— Miklavžev večer Ljublianskega Sokola se bo vršil kakor običajno vsako leto tudi letos v društveni telovadnici v Narodnem domu 5. decembra, in sicer ob 5. popoldne za deco. ob 8. zvečer za odrasle Vs«opn'na popoVne za odrasle 5 D n. za deco 3 Din, zvečer 10 Din: po Miklavževem nastopu prosta zabava in ples. Darila se bodo sprejemala v nedeljo 4. decembra od 10. do 12. dopoldne ter od 3. do 5 popoldne, v pondeljek pa od 10. dopoldne do 4. popoldne. Letos se bo pojavil sveti Miklavž v društveni telovadnici s posebno siiainlm in mnogobrojnim sprerrstom ter bo sokol-sko deco bogato obdaril. Ljubljanski Sokol je naročil letos za Miklavža nov, dragocen prestol in je tudi za ostalo spremstvo do-dočsni prostor razkošno in popolnoma na novo ODremfl.
u— Z-dnJI dnevi Pompejev. Namesto včeraj odoadle predstave drugega dela tega ve'ez?mrnivega zgodovirskega fi'rra sc ponavTa ta danes v prostorih kina Mat:ce ob 14.30 nri. Opozarjamo cenjeno občin-
stvo na ta izredno lepi film, ki je dosegel ob priliki svojega predvajanja v Ljubljani ogromen usp;h, saj so bile vse dosedanje predstave skoro do zadnjega prostora razprodane. Film nam nudi toliko užitka ob prelepih scenah, zlasti v zadnjem delu, da sa z mirno vestjo publiki kar naj-tepisje priporočamo.
30. XI. 1927 ob 20. uri
- Telovadna akademija -
Ljubljanskega Sokola Narodni
o— Ljubljanski Sokol opozarja na svojo telovadno akademijo, katero bo priredil v sredo 30. t. m. točno ob 8 zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. Pred-prodaja vstopnic v Narodnem domu v društveni pisarni dnevno med uradnimi urami od 6. do 8. zvečer.
u— Nar redno izobraževalno društvo za dvorski okraj bo priredilo prihodnje predavanje v torek 29 t. m. ob 8. zvečer v Kazini II nadstr. Predvajat se bo tilm »Skozi Bosno« in »Lov na tropske živali«. Vstop prost. Člani in prijatelji vabljeni.
u— Podporno društvo slepih. Poteklo je sedmo leto. odkar smo si slepci ustanovili potrebno Podporno društvo slepih Pri tej priliki se zahvaljujemo vsem našim dobrotnikom, na katerih število <=mo ponosni, in jih prosimo, da ostanejo še nadalje naklonjeni nam nabednejšim in najpotrebnejšim Vse one pa. ki n'so imeli priložnosti, da bi se nas spornn Ii, prosimo, da to še store in se nas spominjajo ob vsaki priložnosti. — Podporno drušTo slepih, Ljubljana, VVol-fova uHca 12.
u— Tekma lovskih psov brakov in bra-kov jazbečarjev se bo vršila v četrtek l decembra v Medariskem hribu pri Št. Vidu nad Liubljano v lovišču gosp štepica ob vsakem vremenu Sestanek posestnikov omenjenih psov in lovcev po prihodu jutranjih vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega, ob pol 8. uri v Cirmanovl gostilni v Mednem, kfer bo tudi --mntra tov-kih psov. določe.
Nenadkriljiva Eau de Cologne Chypre Bourjois Pariš	2
Kdor ne ve,
da plačujem kože vseh
visi d v*-lepe dohodke.
nih za tekmo. Posestniki dobrih in lepih brakov, udeležite se tekme, za tekmo so tudi lepa darila. — Klub ljubiteljev brakov.
u— Drobna policijska kronika. Nedelja je bila izredno živahna tudi v kriminalnem pogledu. Prijavljenih ie bilo več tatvin in vlomov. Tatovom je prišlo vse prav; ž njimi so šli gotovina, obleka, čevlji, "razne jestvine in drugo, kar Hm je prišlo pod prste. Ker se je mnogo popivalo, seveda n so bili redki pretepi, mah nastopi raznih družb ter slični dogodki. Nekai gostilničarjev je bilo ovadenih zaradi prekoračenja policijske ure.
n— Oslabela na cesti. Predsnoonjim se je zgrud.la nasproti stolnice na tla mlada ženska. Okrog oslabele ženske se ie v hipu zbrala velika množica ljudi, ki so ugibali kaj se je zgodilo nesrečnici. Med Pasanti se le raznesla vest, da je mlada ženska na porodu. Prišel je kmalu rešilni voz, ki le napol omedlelo žensko odpravil v bofcico. Kakor se je pozneje doznalo, ženska, po imenu Štefanija K., ni bila porodnica, marveč se ie zgrudila zaradi nenadr.e slabosti.
n— Pretepi In poboji. Policijski organi so imeli v nedeljo obilo posla z raznimi vročekrvneži. ki so sc opogumljeni po zav-žiti pijači spravili v raznih gostilniških lokalih drug nad drugega Do izredno vroče ga in krvavega pretepa prišlo okrog 21. ure med dvema mladima fantoma v Škofovi kleti Pred Škofijo. Pri mizi je sedelo več brezposelnih, ki so popili že 10 litrov vina. V klet je prišel tudi 18 leroi Miha B.. hlapec pri nekem posestniku v Stepanii vasi. ki se ie vsedel k sosedni nrzi. Med n;im in tovarišem brezposelnih. 21 letnim hlapcem Josipom P., je prišlo čez čas zaradi nekega dekleta do prerekania Navsezadnje sta drug drugega pozvala na korai-žo In odšla v vežo. kjer se ie med niima razv'1 pretep. Na klic na pomoč so v temno vežo udrii tudi ostali Na ho.Hšču sta slednjič ostala samo Jože in Miha. prvi s prerezanim zapestjem ter veliko rano na l'cu. drugi pa z razcepljenim ušesom Ker sta oba močno krvavela, sta bila prepeljana z reš lnim vozom v bolnico, kier Hi ie zdravnik obvezal Nato sta bila oba zopet izročena policiji. V pondeliek zimrai sta bila zaslišana, a sta bila zžradi oslabelosti pozneje zopet oddana v bolnico
n— Lot z g vlomilcem v Kolodvorski ulici. Kakor le že znano Iz »PonedelHca«. le
bil v nedeljo-popoldne izvršen v Kolodvorski ulici drzen vlom v izložbeno omarico MikHčeve menjalnice V' omarici sf ie na-haialo za okrog 2^ Din raznih valut Po-l!c!ja je osumila kot storilca bivšega Mi-kličeveea hlapca 20 ktoega Josipa K. to
Illllllllllllllll
Mladost in ljubkost.
se dasta dolgo ohraniti. S stal= nim negovanjem z ^iveascre--mo se prepreči razpokanje ko> že na obrazu tor odstrani tise. Nrvea«farema vsebuje Eurecit, substanco, ki poživi funkcije kože. Vendar samo
Nivea-crema.
Illllllllllllllll
šmartna ob Savi. Fant je bil včeraj dopoldne aretiran, vendar zanika vsako krivdo. Tndi uvedena preiskava doslej še ni dognala ničesar pozitivnega.
n— Nogavice najcenejše pri DoOeicu Pred Škofijo 15.	188
Iz Maribora
a— NemSka kandidatna lista v Mariboru.
Za občinske volitve v Mariboru je bila vložena sledeča nemška kandidatna tista pod firmo »domača gospodarska lista«: 1. dr. Lotbar Mfihleisen, 2. Julius Pfrimer, 3. Jo-baim Stirak, 4. Karol Robaus, 5 dr. Kari Kieser, 6. Josef Laipormk, 7. Josef Berantč, 8. Anton B«rgsnayer, 9. dr. Hanns Scbmi-derer, 10. Rudolf Blasrrik, 11. Albert Holl&r, 12. Franz Pichler, 13. Franz Reicher, 14. Viihem WTegg, 15. Anton JeHefr, 16. Ignaz TiscHer, 17. Kart Stoinschek. 18. Franc Vo-arin, 19. Otfo Wiesthaler, 20. Franz Sorko, 31. Anton Ošlag, 22. Herman Frisch, 23. Mr. Emil Seignemartin, 34. Hanns jun. Pelikan, 25. Johami Supantschitsch, 26. Kari ZahJbrucftner, 27. Emil Eissrt, 28. Rttpert Eissl, 29. Alfred FormadieT, 30. dr. Fritz Scheifcautn, 31. Gustav Scherbaum, 32. dr. Leo Oozanš — Marquis, 33. Oskar Matzl, 34. dr. Hermann Wiesthaler, 36. dr. RudoK Franz, 36. Friedrich Grileto, 37. Rnpert WeHey, 38. Franz Kreinz, 39. Kari Nasfoo. 40. Kari Hoschitz, 41. Janko Lorber. — Namestniki: 1. dr. Albert Leonhard, 2. Samuel PrOsitner, 3. Anton Sloube. 4. Oswald Baum, 5. Josef Stradner, 6. Franz Neger, 7. Alfons Širit, 9 Aiois Scbmied, 9. Gustav Berohard, 10. Anton Brauer, 11. dr. Oskar Orosel, 12. Peteln, 13. Fetix BOdefeM, 14. dr. Otto Badl, 15. Julius Ffechbach, l6.V1ttzenz Sei-ler, 17. Josef VVaidaohor, 18. Rudolf Novak,
19.	Viktor sen. Hausmaninger. 20. Fianz Stachel, 21. Ferdinand Pamberger, 22. dr. Ednw»nd Kupnik, 23. Ermst Gert. 24. Josef Riha, 25. Josef Sagaa, 26. Feiix Novak, 27. Leopold Amfbrosch, 28. Roman Pelikan, 29. Wt!4iehn Llninger, 30. Emmerich Roba, 31. Johaim sen. Pelikan, 32. Benedikt Lak-kner, 33. Franz Rath, 34. Felix Novak. 35. Kari BOdefeM, 36. Ferdinand Rogatsch. 37. Isidor Novak, 3S. Frane Scfousteritech, 39. dr. Otto Blatike, 40. Mir. Max Konig, 41. Frane TscheHigi. — Preds-tavmki liste za voMlni odbor: Kreinz Franz, na volišču 1. Nasfoo Kart. na volišču 2. dr. Badl Otto, na volišču 3. Hausmaninger, na volišču 4. dr. Wiesthaler Hermann, na volišču 5. dr. Kieser Kari, na voKšču 6. Afbrecht WiHielm na volišču 7. Steinbrernier Hennann, na vofil&n 8. dr. Sohmied&rer Hanns, na voK-šču 9. Sirak Jobaon, na volišču 10. Blasrnk Rudolf, na vofošču 11. Hendeoker Franz. — Namestnik K ste za volilni odbc: Kollet-nig Hubert na volišču 1. Seiler Fritz, na volišču 2. Hauswirth Josef, na volišču 3, Bernhard Werner, na volišču 4. Vogrin Fr. na volišču 5. Hoschitz Kari na volišču 6. Lapornik Josef, na volišču 7. Ambrosch Leopold, na volišču 8. \Valhier Josef, na volišču 9. Braunebzer Andreas, na volišču 10. Weith Kari na volišču 11. Hofer Sies-frled.
a— Sokolsko drnštvo bo priredilo tia predvečer narodnega praznika 30. t. m- ob
20.	v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Prireditev je vstopnine prosta.
a— Nekaj pripomb k prometu z mestnimi avtobasl. Promet z mestnimi avtobusi je v najlepšem razvoju in je podal življenju v mestu čisto novo lice. Kadar bo izpopolnjen, bo popolnoma in uspešno nadomeščal tramvaj, o katerem so sanjarili Mariborčani cela desetletja. Seveda pa kaže dosedanji predmet gotove pomanjkljivosti in napake, kakor je pri vsakem podjetju spočetka navadno, ki se pa pri dobri volji dajo z lahkoto odpraviti. Predvsem si žele vsa predmestja avtobusno zvezo z mestom, čemur se bo odpomoglo šele. ko pridejo naročeni novi avtomobili. Samo po sebi umevna zahteva občinstva je, da šoferji poznajo postaje, na katerih morajo ustaviti, ker se ponavljajo primeri, da vozijo kaT naprej, ustavijo šele sredi proge in pustiio potnike capljati po blatni cesti nazaj, ker so jih predaleč zapeljali. Tudi se ne bi smeli ponavljati primeri, da šofer v zadnjem trenotku določi smer vožnje, da bi ugodil posameznikom, drogi potniki pa se morajo zraven vozrti po cestah, kjer nimajo nobenega opravka. Predpogoj vsake redne vožnje je brez dvoma točen vozni red; za posamezne proge naj bo bodisi za odhod z glavnega trga ali od konca proge točno določen čas odhoda avtobusa, ki se po dosedanjih izkušnjah že da ugotoviti. Potem bo občinstvo moglo z avtobusi računati in ne bo vožnja odvisna le od golega slučaja, da se je na postajališču izjemoma pojavil avto takrat, ko baš greš mhno. Na glavnem trgu bi se moralo paziti na medsebojno zvezo, da ti avto kakor nalašč ne odpelje v trenotku, ko se pripelješ z drugim in hočeš prestopiti. Zveza z vlaki se mora brezpogojno vzdrževati od pol 7. ure zjutraj do dvanajste zvečer.
Iz Celja
C— Sestanek članov kr. org. SDS za Celje mesto bo v sredo zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek ob 8. zvečer.
e— Članski sestanek kr. org. SDS za okolico je danes v torek zvečer ob 8. v gostilni Wiison v Gaberiu.
Iz Kranja
r— Mesto Kranj in slovensko vteučiliško vprašanje. Zanimivo je, da je naše meščan« stvo igralo v borbi za slovensko univerzo veKko zgodovinsko vlogo. Aprila L 1848. v eri spomladi narodov® je ba kranjska ob» činski zastop prvi, ki je poslal takratnemu deželnemu zboru peticijo, v kateri je za» hteval tudi ustanovitev slovenske univerze
v	Ljubljani. Ta zgodovinski dogodek 'e omenil m nedeljskem manifestacijskem zborovanju v Kranju mestni župan g. Uru Pire in isto povdarja tudi resolucija.
Iz Novega mesta
n— Brutalno postopanje z živino. Neki tukajšnji mesarski pomočnik je gnal te dni mladega koštruna v mesto. Da si olajša delo, ga je privezal za kolo m vozil v naj« hitrejšem tempu. Ker je žival radi prehude« ga tekanja omagala, je ustavil kolo in jo za čel neusmiljeno pretepati, tako da je uboga žival na več krajih močno krvavela. Nato je žival ponovno privezal za kolo ter drvel z veliko naglico proti mestu. Videti je, da bo treba z zelo ostrimi odredbami nastopiti proti onim, ki na tako brutalen način trpin« čijo živino.
n— Iz delovanja naših gasilcev. Dospela so odlikovanja naših gasilcev, 15 po števi« lu, ki se bodo odlikovancem izročila ob priliki svečane gasilske prireditve v Sokola skem domu. Gasilsko društvo je prejelo te dni motorno brizgalno, s kakršno se dose« daj ponašata edino Ljubljana in Kranj.
n— Velik sejem v Novem mestu se bo vršil dane« 29. t. m.
n— Odredba okrajnega zdravstvenega ob/astva, da se ne sme udeleževati mladina do 20. leta prireditev zaradi nevarnosti raza širjenja škrlatinke, ostane v veljavi samo do 30. t. m.
h Milita
m— Volitve v mestni gospodarski odbor. V kratkem se bodo vršile volitve v mestni gospodarski odbor kot posebne mestne korporacije. Naši kandidati so gg.: Julij Kopinič, gostilničar; France Weiss, usnjar, in Ivan črnič, posestnik Namestniki: Fran Molek in Anton Slobodnik, oba posestnika m— Na občnem zboru podružnice Kmet tijske družbe so bili izvoljeni za delegate na glavnem občnem zboru Kmetijske drufa be gg.: Martin Bajuk, Dako Makar in Ivan Malešič ml
n— Težka nezgoda pri padcu Ko se je vračal iz mestne klavnice posestnik g. Ivan černič, je radi teme padel v jarek m se težko poškodoval na kolenu desne noge in na prsih. Ponesrečenca so prepeljali v bol=> nico usmiljenih bratov v Kandiji.
h
t— Torbico z denarjem izgubila Ga. Mas rija Potočnikova je izgubila na poti od rud« niSkega konzuma do stanovanja v Petelino*
vi	vasi usnjato torbico, v kateri je imela vso mesečno plačo Pošten najditelj naj vrne torbico z denarjem proti visoki na« gradi v rudniškem konzumu. Gospa je vdo* va in brez premoženja ter mora skrbeti za dva nedoletna otroka
t— Protestni shod proti okrnitvi univerz ze se ni mogel vršiti, ker občinstvo ni bilo pravočasno obveščeno, kje In kdaj naj bi se vršil ta shod Za shod je vladalo v vseh slojih veliko zanimanje tn bi bila udeležba gotovo tako velika kakor pri nobenem dru» gem shodu Trbovlje kot industrijski center se zaveda važnosti te naše najvišje prosvet« ne institucije. Dasiravno se shod ni vršil, vendar lahko z mirno vestjo trdimo, da se vse trboveljsko perbivalstvo brez razlike stanu in političnega naziranja pridružuje potestu ostale Slovenije ter protestira proti vsaki najmanjši okrnitvi naše univerze
t— Pretep v Hrastniku Pretepi v vinje= nem stanju se vedno bolj širijo. Ko je šlo pred dnevi cA) 3.30 uri v pijanem stanju ne* kaj rudarjev z veselice pri Logarju domov, se je vnel na cesti blizu Plaznrkove gostilne prepir, v katerem ie bil težko ranjen rudar Franc Guzej, ki je dobil udarec z motiko po glavi. Poleg Guzeja je bilo še več ru« darjev ranjenih, vendar le lahko.
t— Občini Dol so priklopni katastralne občine Mamo, Sv. Jurij in Sv Štefan. K omenjeni občini gravitira tudi Sv. Lenart in del Studencev Dasi ie zaprosila k. o. Dol in Hrastnik, da se priklopi Dolu tudi Sv. Lenart in del Studencev, se prošnji iz gotovih razlogov ni ustreglo
t— Posvetovalnica za matere v Hrastnik ku se je preselila iz rudniške bolnice v pritličje občinske hiše Danes prične pošlo« valnica poslovati že v novih prostorih.
t— Legar v steklarni Med steklarji v steklarni so se pojavili triie primeri legar« ja Bolniki so že v občinski izolirnici. Ukre> nilo se je vse potrebno, da se legar ne razs širi.
h 7» "ona
z— Sokolsko gledališče je v soboto ob veliki udeležbi in v splošno zadovoljnoet občinstva vprizorilo Golarjevo »Vdovo Ro* šlinlco*.
z— Nezgoda. Strojnik N. K. iz Zagorja je šel te dni mimo Joštove žage, kjer so sc nahajali konji. Ničesar hudega sluteč je korakal mimo njih. Tedaj ga je nenadoma zagrabil konj zs. desno roko, mu raztrgal srajco in ga lahko ranil.
z— Udruženje vojnih Invalidov se zahva« ljuje vsem, ki so pripomogli do lepega uspe ha predstave »Školjka*. Zlasti se zahvalju« jc Šokolskemu društvu, ki je brezplačno da« lo na razpolago dvorano, in igralcem Šent« jakobskega gledališkega odra, ki so igro brezplačno vprizorili in s svojim umetni« škhn izvajanjem pripomogli do izrednega uspeha. Iskrena hvala vsem.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
Naš iave« v oktobru.
Generalna direkcija carin je objavila statistiko našega izvoza v oktobru. V tem mesecu smo izvozili 361.457 ton v vrednosti 645,725.620 Din napram 418.944 tonam v vrednosti 818,660.715 Din v oktobra preteklega leta. Čeprav se je izvoz napram prejšnjim mesecem znatno dvignil in v oktobru dosegel najvišje stanje v tekočem letu. ven-mesecu preteklega leta, in sicer po vredno-dar zaostaja za izvozom v odgovarjajočem sti za 21 po količini pa za 13.7 %. Seveda moramo pri tem upoštevati, da je bil naš izvoz v oktobru 1926 izredno velik.
Glavni predmeti našega izvoza v oktobru so bili: hmelj (87.9 milijona Din), gradbeni les (72.5), svinjo (52.4), suhe češplje (52.1), jajca (35), goveda (27.1), sirov baker (20.7), sveže meso (18.9), drva (15.6), sadje (15.5), kaškavaljski sir (11-8), opij (10.4). fižol (9.8), pšenica (9.6), cement (8.7), železniški hrastovi pragi (7.8), predivo (6.4) in konji (6.2).
Skoro ves primanjkljaj uvoza napram oktobru 1926 v višini 173. milijonov Din, je pri pisati primanjkljaja itvoia žita in meke, ki maša 156.2 milijona Din. Tako smo n. pr. izvozili le za 9.6 milijona Din pšenice napram 111.5 milijona v oktobru 1926. Tudi izvoz svinj, goveje živine in konj je napram izvozu v oktobru 1928 nekoliko nazadoval, dočim se je znatno dvignil izvos gradbenega lesa (od 58.7 na 72.5 milijona Din) in drv (od 9.3 na 15.8 milijona Din). Ce upoštevamo slabo letino, ki nam onemogoča izvažati žito, tedaj moramo ugotoviti, da se letos naš izvoz v jesenski izvozni seziji še prilično zadovoljivo razvija.
Razvoj našega izvoza v tekočem letu je razviden iz nastopne tabele (v oklepajih odstotne razlike napram 1. 1926.): Povprečno v milij. Din v 1000 tonah I. četrti. 515.9 (-13%) 354.0 (— 5%) II. „ 486.1 (—32%) 357.7 (-27%) julij	485.0 (+ 7%) 376.5 (+ 8%)
avgust	529.6 (— 2%) 308.7 (— 7%)
september 582.9 (- 10%) 432.6 (+ 16%) oktober 645.7 (—21%) 361.6 (—14%)
Skupaj smo v prvih 10 mesecih t. I. izvozili 3.6 milijona ton v vrednosti 5249.1 milijona Din napram 4.1 milijona ton v vrednosti 6399.4 milijona Din v istem razdobju 1926, tako da znaša primanjkljaj 1150.3 milijona Din.
Naša trgovinska bilanca v septembru visoko pasivna.
Istočasno je Generalna direkcija carin objavila tudi podatke o našem uvozu v septembru, tako da nam je mogoče pregledati razvoj naše zunanje trgovine v prvih 10 mesecih t. 1.
V	septembru smo uvozili 122.618 ton v vrednosti 695.150.286 Din. Napram povprečnemu uvozu v III. četrtletju 1926 (109.979 ton v vrednosti 629.1 milijona Din) se je naš uvoe tndi v septembra znatno dvignil, in sicer po količini za 12.5 %, po vrednosti pa za 10.5 % Ker je znašala vrednost našega izvoza v septembru 582.888.408 Din, je bila torej naša innania treovina v tem mesecu pasivna za 112.261.878 Din.
Največ smo v septembru uvozili bombažnih tkanin (za 106.9 milijona Din), volnenih tkanin (65.8), bombažnega prediva (41.9), strojev in aparatov (26.6), raznih predmetov iz železa (26.3). sirove kave (18.4), sirovih kož (18), kuhinjske soli (13.3), premoga (13.2), volnenega prediva (12.1), železa in polizdelkov iz želera (10.6), železne pločevine (10.6), rižn (10.4), električnih predmetov (9.9). vreč (9.2), petroleja (8.1), sirovega bombaža (7.9), prevoznih sredstev (7.4) in ovčje volne (7.3).
V	primeri z uvozom v septembru 1926 se je povečal uvoz bombažnega prediva (za 16.2 milijona Din), bombažnih tkanin (za 13). volnenih tkanin (za 11.7) in sirovega bombaža (za 5.7). Uvoz bombažnih in volnenih tkanin ter bombažnega prediva se je tudi znatno povečal napram uvozu v prejšnjih mesecih t. 1. Znatno povečanje uvoza v septembru je torej v večji meri povzročil večji uvoz tekstilnih sirovin. kar je v zvezi z ugodno konjunkturo v naši tekstilni industriji, kakor tudi večji uvoz tekstilij samih, kar nam priča, da se naša trgovina v večji meri zalaga za zimsko sezijo kakor lani. To povečanje uvoza tekstilij pri znatno povečani lastni produkciji je značilno za gibanje konzuma v naši državi.
Nastopna tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvih devetih mesecih t. 1. (v milijonih Din): Povprečno
I polletje 1926 656.64 630.3 + 26.1 III četrtletje 1926 547.3 629.1 - 81.8
I polletje 1927	500.9
julij 1927	485.0
avgust ..	529.6
september „	582.9
562.6	_ 61.7
537.6	52.5
329.6	— 100.0
695.2	-112.3
V prvih 9 mesecih t. 1. je znašal naš uvoi 5238 milijonov Din napram 5669.3 milijona Din v istem razdobju 1926. in je torej letos naš uvoz nazadoval za 431 4 milijona Din Naš izvoz pa je v prvih 9 mesecih t. 1. znašal 4603.3 milijona Din. tako da je bila naša trgovinska bilanca v prvih treh četrtletjih t. I. pasivna ra 634.6 milijona Din.
= Stanje Narodne banke 22. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 471.5 (4- 1.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1170.5 (— 715), posojila na menice 1307.5 (— 6.3). na vrednostne papirje 252.1 (— 5.6); pasiva: obtok
Vremensko poro6*lo
Meteorološki tavod • Ljubljani. 28. novembra 1927.	Višina barometra 306.8 m
Kraj | Cas	
opazovan.	a
Ljubljana . . Manbor . . . Zagreb .... Beograd . . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split ..... Praha.....	8.
	7.
Barom.	TemporJ	Rel.vlaga v %	Smer vetra in brzina v metrih	Oblačno | 0—10 |	Padavine	
					Vrsta	v ono d« 7. are
7 30	31	87	NE 2	10		
773-9	OO	92	SW 4		megla	
773 5	10	92	E 6		megla	
773 7	30	84	E 2	10		
7731	-1 0	93	mrrno	10		
7-34	140		mirno		megla	
i o7	14-0	39	mirno	0		
76/2	131)	48	NE 4	1		
771-3	_l-r	-	mirno		megla	
Solnce vzhaja ob 7.13, zahaja ob 16.22, hina vzhaja ob 11.10, zahaja ob 19.20.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4.8 C, najnižja 22 C.
Dunajska vremenska napoved ia torek: Nagorah jasno in milo. v nižinah zjutraj mraz
in megla.
Triaška vremenska napoved ia torek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo in večinoma jasno. Temperatura od 8 do 14 stopinj. Morje mirno.
bankovcev 5643.7 (— 126.7), državne terjatve 341.4 (+ 88.4), obveznosti po žiru 825 (4- 10.0), denarni obtok (bankovci, žirovne in ditavne terjatve 6810.5 (— 27.8), razne obveznosti 337 (— 22.7). Ostale postavke so ostale nespremenjene.
Ameriške naložbe v Sloveniji
Zastopnik paroplovne Unije United States Lines gosp. dr. Ivan Cerne izdaja v Ljubljani štirinajstdnevnik, ki naj dela reklamo za njegove posle. Ime mu je dal <Gt»podar», v oklepaju cThe Economisti. V tem listu se peča tudi z raznimi gospodarskimi problemi, tako med drugim z denarništvom. V dru gi številki na strani 12. razpravlja o ameriški naložbi denarja v JugoslavijL Clankar se ne dotakne jedra stvari, ampak podtika Zadružni banki, oziroma meni v proiornem namena razne trditve in dejanja, za katere bo dajal odgovor drugje. Da pa ne bo kdo napačno informiran po gosp. dr. Ivanu Cer-netu, naj mi bo dovoljeno o naložbah povedati to-ie:
Posamezniki lahko v Ameriki razpolagajo s svojim denarjem kakor povsodi Ker je mnogo naših rojakov precej premožnih in bi s svojim denarjem živeli v Jugoslaviji mnogo boljše kot v Ameriki, je sev» želeti v interesa našega narodnega gospodarstva, da placirajo svoje denarje ▼ Jugoslaviji, kar bi jim tndi mnogo več neslo, kot v Ameriki. V tem pogledu bo treba precej pouka in pro pagande v slovenskih ameriških listih.
Podporne zavarovalne jednote, ki imajo precej milijonov dolarjev naloženih v raznih ameriških tako zvanih bondih in v ameriških bankah, bi «eve najlažje večje svote naložile v stari domovini. Ce smo se pred leti s tem pečali, bi to tudi sedaj šlo. Ali takrat ni bilo potrebe po denarju . . . Ameriške poljske podporne jednote pa so n. pr. naložile doma v Poljski nad tri milijone dolarjev. Ker pri transakcijah niso poljski či-kaški bankirji nič zaslužili, so s svojim vplivom pri upravi države Illinois izposlovali, da morajo podporne organizacije zadnje čase za vsako svojo naložbo dobiti dovoljenje od pristojnega zavarovalnega komisarja. — Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani se je meseca oktobra 1926 obrnila v Chikago na Slov. Nar. Podpor. Jednoto v svrho take naložbe. Glavni odbor SNPJ v Chikagu je na svoji seji 31. januarja 1927 v načelu pristal na predlog iz Ljubljane in je naročil svojemu gospodarskemu odboru, da prouči možnost takih naložb. Na seji 12. julija t. 1. je pa glavni odbor SNPJ sklenil naložiti zaenkrat v Ljubljani 50.000 Dol. Zavarovalni komisar je že 40 % te vsote dovolil izplačati. za ostalih 60 % pa pride dovoljenje ob potrebi. — Proti sklepu glavnega odbora SNPJ glede naložbe v Jugoslaviji so pa začeli pisati razni ameriški slovenski časopisi, ta iz takih, drugi iz drugačnih motivov. Tudi je eno čikaško društvo iz sklopa SNPJ pod imenom <Francisko Ferrer» vložilo protest proti temu sklepu, češ: csmo ta to. da denar ostane v deželi, kjer je bil »bran, ker s« investira pod boljšimi pogoji kot pa v absolutistični. kornmpirant. bankrotirani državi Jngoslaviji.» — Tedaj: naložbe slovenske ga ameriškega denarja v Jugoslaviji so mogoče, in želeti je, da bi bile čim obilnejše. — Žalostno pa je, da ge najdejo ljudje, ki pod krinko stvarnosti forsirajo nam sovražne namene iu pomagajo s tem onim, ki so iz zgolj esoističnih motivov proti tesnejši zvezi izseljencev s staro domovino.
Anton Kristan.
—	Konknrzna masa dunajske Adriatische Bank A. (i. Dodatno k tozadevni notici v nedeljski številki elede tožbe konkurzne mase Adriatische Bank A. G. na Dunaju proti Jadransko - podunavski banki v Beogradu, smo zvedeli še, da je danajsko trgovske sodišče tožbo proti Jadransko - podonavski banki radi nepristojnosti sodišča »vrnilo. Pa tudi sicer — ne glede na vprašanje pristojnosti po naših zanesljivih informacijah tožba konkurzne mase proti Jadransko - podunavski banki v Beogradu ni bila utemeljena. Osnovanje Adriatische Bank A. G. Wien, pri katerem je Jadranska banka d. d. Beograd nastopala samo kot pooblaščenec tržaške Banca Adriatica, se ;e izvršilo popol noma v redu in novo ustanovljena Adriatische Bank A G. na Dunaju ni bila v ničemur oškodovana, nasprotno prevzela je od bivše dunajske filijale Jadranske banke Trst popolnoma aktivne posle, ki so obetali lep razvoj novo ustanovljene samostojne Adriati sche Bank A. G. na Dunaju. Banka na Dunaju je prišla v težave šele potem, ko je zavod prevzela skupina S. Bronnerja in ko nista Jadranska banka Beograd in Banca Adriatica v.Trstu imele nikake udeležbe, niti vpliva več.
= Položaj na žateškem hmeljskem tržišč«. Na žateškem hmeljskem tržišču (Češkoslovaška) je bilo pretekli teden razpoloženje mirno. Povpraševanje se je gibalo v nekoliko ožjih mejah. Dnevni promet je znašal okrog 50—100 stotov. Zateški srednji hmelj se je plačeval po 1950 _ 2050 KČ za 50 kg (6570 — 69 Din za kg), prvovrstni pa po 2200 Kč (74.10 Din) Jugoslovenski tranzitni hmelj (prvovrstni) se je prodajal po 1400 do 1500 Kč (47.20 — 50.50 Din). Povpraševanje je bilo samo za prvovrstno zeleno tran žitno blago, dočim je pri veliki ponudbi osta lo srednjevrstno tranzitno blago zanemarjeno. — V oktobru je Češkoslovaška izvozila 47.180 starih stotov hmelja (največ v Nemčijo. Avstrijo in Švedsko), od tega 312 stotov v Jugoslavijo; uvozila pa je 1259 stotov. od tega 113 stotov iz Jugoslavije. Naš uvoz hmelja Iz Češkoslovaški je bil torej trikrat večji kakor naš izvoz. Čeprav tu ni upoštevan tranzitni uvoz v Češkoslovaško, vendar so te Številke značilne in nam dokazujejo, da naše pivovarne navzlic priznani kakovosti savinjskega hmelja še vedno uvažajo razmeroma dragi žateški hmelj.
= KonVuri Internacionalne kopališke in hotelske d. d. na Bleda. Po predlogu dolžnikovem je bil razglašen konkurz o imovini Internacionalne kopališke in hotelske del-niike dražbe s sedežem na Bledu. Za kon-kurznega komisarja je postavljen dr. Jakob Prešeren, sodnik okrajnega sodišča v Radovljici, za upravnika mase pa dr Mirko Trlller, odvetnik v Radovljici (prvi zbor upnikov 12. decembra, oglasitveni rok do 81. januarja in ugotovitveni narok 20. februarja).
—	Dimeniije ieleiniških pragov ta dobave državnim želesniram. Kakor poročajo iz Beograda, je generalni direktor državnih železnic odredil, da se imajo v bodoče na.
bavljati le pragi nastopnih dimenzij: 16x26 centimetrov, 2.70 m; 15 X 25 cm, 2.50 m; 14 X 22 cm, 2.30 m; 14 X 20 cm, 1.70 m.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave jermen za šivanje, do 3. decembra glede dobave jamskega lesa ia svedrov za premog. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave aparata za lotanje tračnih žag. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. decembra ponudbe glede dobave delavskih oblek. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 15. decembra ponudbe glede dobave 10.000 m vlečene bakrene elektrovodne žice in 1000 m elektrovodne vrvice. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 15. decembra pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kilogramov bele pšeniene moke, 16. decembra pa pri kr. redarstvenem ravnateljstvu v Zagrebu glede dobave 14 bicikljev. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija državnih železnic f Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3000 m® štukaturnega trst j«, do 2. decembra pa glede dobave raznega kovinskega orodja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 2000 kg olja za osovine, do 3. decembra glede dobave razvodnili plošč in 1000 m jeklenih žičnih vrvi
2S. novembra
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. V devizah na New-york, London. Trst in Amsterdam je povpra Sevanje krila privatna ponudbo, v devizah na Curih, Prago, Dunaj in Berlin pa je morala intervenirati Narodna banka. Deviza ua London se je ponovno dvignila ter je bila zaključena po 277.2.
Na zagrebškem efektnem tržišča se je danes Vojna škoda pri evrstejši tendenci dvignila za 2 točki. Promptna. kakor tadi kasa se je trgovala po 403, za deeember pa je no-tirala 404 — 405 (v Beogradu so bili tečaji nekoliko nižji). Tudi investicijsko posojilo se je okrepilo ter je bilo zaključeno^ po 85. Med bančnimi vrednotami sta bili čvrstejSi Ljubljanska kreditna, ki se je trgovala po 132, in Narodna banka, ki je bila zaključena po 5500. Med industrijskimi papirji pa Be je dvignila Trboveljska na 305 — 502.5 (zaključki). Ostali lečaji so ostali v glavnem nespremenjeni.
Devise in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.89—22.« (22-92i Berlin 13.555 - 13.585 (1357), Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 276.8 — 277.6 (277.2), Nevr-voi-k 56.64 - 56.84 (56.74). Praga 168JD5 do 108.85 (168.45). Trst 308.125 - 310.125 (309.125).
Zagreb. Amsterdam 22.97 — 23.03, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.555 — 13.585, London 276.8 — 277.6, Newyork 58.63—56.*« Praga 168.05 - 168^5, Trst 306.41—310.41, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 56.175 do 56.375.
Beograd. Pariz 223 — 225, London 276.H do 277.6, Nevrvork 56.638 — 56.838, Milan 308.25 — 310.25, Dunaj 7.905 — 8.025, Budimpešta 9.965 — 9.905. Bruselj 7.925—7.955 Bukarešta 35 — 35.5.
Dunaj. Beograd 12.46125 — 12.50125, Berlin 169.11 — 169.61. London 34.5425—34.6425 Milan 38.54 — 38.64. Newyoik 707.65 do 710.15. Praga 20.9675—21.0475, Curih 136.47 do 136.97: dinarji 12.37 — 12.43.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123^6, New-vork 518.55. London 25.30, Pariz 20.4025, Milan 28.23, Praga 15.335, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.19, Dunaj 73.15.
Trst. Beograd 32.20-32.70. Dunaj 256.125 do 262.125, Praga 54.30 — 54.60, Pariz 72.10 do 72.40, London 89.325 — 89.725, Nenvyork 18.32125 — 18.38125. Curih 358.» — 355.55; dinarji 32.20 - 32.70.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 132 — 0, Praštediona 880—0. Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70, Vevče 133 — a Split 610 — 0, Ruše 280 — 295.. Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 4025 — 403.5, kasa 402 — 403.5. za december 404 — 405, investicijsko 85 do 85.25, agrarne 52.5 — 53; bančne: Eskomptna 91 — 93, Kreditna 90 — 92, Hipo 57.5 do 58, Jugo 94.25 — 94.75, Ljubljanska kreditna 132 - 135, Narodna 5500 — 5575, Praštediona 8825 — 890, Zemaljska Sarajevo 130 do 135; industrijske: Gutmann 200 — 208. Slaveks 105 — 107, Slavonija 135 — 15, Danica 160 — 175, Drava 555 — 585, Šečerana 585 — 589, Union mlin 0 — 290, Vevče 132.5 do 136, Isis 465 — 47.5, Dubrovačka 400 do 415, Trbovlje 500 — 505.
Beograd. Vojna škoda 4005 — 401, za december 404 — 404.3, investicijsko 84.25 do 84.75, agrarne 52.25 — 52.75.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna boria (28. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 5 vagonov suhih bukovih drv, fco vagon meja po 22 in 2 vagona smrekovih hlodov, od 25 cm naprej, fco vagon namembna postaja po 225. Povpra sevanje je za borove brzojavne droge, 6.5 m (10—12 cm premera na vrhu). 8, 9, 10 iu 12 m (11—125 cm) fco vagon prihod Sušak po 330 denar in za žlahten kostanjev les. na žagan na 1.20 m, 10—30 cm debeline, za taninsko uporabo, fco vagon naklad, postaja, za 100 kg po 18—18.25 denar (neobeljen) in po 2050 — 20.75 denar (obeljen), proti plačilu na podlagi duplikata tovornega lista, dobava do konca 1. 1927. Deželni pride! ki: Tendenca čvrstejša. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene pšenici in turščici so se nekoliko dvignile. Nudi se pšenica (7879 kg), 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni): baška po 3475-352. sremska po 345 — 3475, slavonska po 342.." do 345: turščica (slav. postaja, plač. 30 dni. navadna tarifa): baška stara po 272.5, baškt nova, umetno sušena po 2675, baška, čas« primerno suha po 2425. (Po mlevski tarifi so cene za 450 — 5 Din ni^je.)
Novosadska blagovna boria (28. t. m. Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 297.5 dc 300: banatska, 78/79 kg. 2 % 290 — 292.5; sremska, 78/79 kg, 2 % 290 — 292.5. Tur-ščica: baška in sremska 200 — 202.5; baška in banataka za deeember - januar 19." do 1975; sremska za december - januar 18c do 190. Moka: baška <0g» 415 - 425, <2a 395 — 405, «5» 370 — 380, <6» 315 — 325 <7, 260 — 280, <8> 200 - 206.
Iz življenja in sveta
Pogreb Joana Bratiana
V nedeljo se je v Bukarešti vršil po-creb pokojnega ministrskega predsednika Bratiana. Pogrebna ceremonija je imela dva dela. Prvi se je izvršil v Bu-Karešti, drugi pa v Florici, Bratiano-vem dvorcu, kjer so zemljišča Bratia-nove obitelji in njena grobnica.
Začetek pogreba je bil ob 8.30 zjutraj. Opeio je izvršil mitropolit iz Jassyja ob asistenci vseh rumunskih vladik in me-tropolitov. Odgovarjal je zbor bukare-ške opere, simfonični orkester pa je za-sviral tretjo Beethovnovo simfonijo. Nato je govorilo 14 govornikov.
Ob 11. dopoldne so se govori končali. Krsto so dvignili na rame ter jo prinesli na topovsko lafeto. Ulice, po katerih se je sprevod pomikal, so bile zagrnjene v črno. Ob straneh ulic je gledala sprevod ogromna množica ljudstva, vendar je bilo ljudi manj, kakor ob pogrebu kralja Ferdinanda.
Krsta pokojnega ministrskega predsednika je bila ovita z rumunsko tro-bojnico, pred vozom s krsto pa ie šel voz z venci. Med drugimi venci je bilo opaziti venec vladarske rodbine, re-gentskega sveta, jugoslovenskega kralja Aleksandra, vence tujih kronanih glav. prezidenta Češkoslovaške, poljske in francoske republike. Za mrtvaškim vozom so korakali člani pokojnikove rodbine ter njegov brat Vintila, predsednik nove vlade. Kot predstavnik regentskega sveta se je udeležil pogreba princ Nikolaj. Splošno se je opazilo, da je korakala ob obeh straneh povorke orožniška asistenca, ki je tudi I sprevod zaključila.
Točno ob 12. so dospeli pogrebci na i kolodvor, kier so čakali štirje posebni vlaki. S prvim so se odpeljali člani kraljeve rodbine v Florico, v drugem se ie vozil regentski svet z diplomati, v tretjem se je odpeljala krsta s pokoj- j nikovo rodbino, kmalu za tem pa je šel četrti viak s poslanci, novinarji in drugimi delegati.
Okoli 3. so prišli vlaki na mesto drug za drugim. V Florici so dvignili krsto na rame kmetje in io položili na kmečki voz, v katerega je biio vpreženih 6 belih volov. Voz ie bil okrašen s smrečjem. pokrit pa z rumunsko zastavo.
Posebno ginliiv ie bil prizor, ko je dospel pogrebni sprevod na Bratianovo posestvo a' Florico. Braiianovi krsti se je približal 105 letni starec, ki služi na posestvu Bratianove obitelji že izza davnih časov. Ta kmet je nosil na svojih ramah že krsto Bratianovega očeta, z ministrskim predsednikom Braiianom pa se je igral, ko je bil še otrok. Ta starec se je uvrstil sedaj med one, ki so nosili rakev in je celo pot milo plakal.
Pogrebna scena v Florici ie bila nema. Na bahistradi grobnico ie dočakala
pogrebce kraljica Marija s princem Nikolajem in tremi .dvornimi damami. Ko so spuščali rakev v grobnico, je kraljica bridko zajokala. Grmeli so topovi. ob 4. in pol pa je bila ceremonija končana. Ko so polagali krsto v grob, so letali nad Florico aeroplani, ki so metaii na zemljo vence.
De Beaumarchais
novi francoski poslanik v Rimu. (.Glej poročilo med brzojavkami.)
Vintila Bratianu
novi predsednik rumunske vlade in novo* """■•oljen: predsednik liberalne stranke.
Živel sv. Birokracij
Kurijozen dopis je te dni dobil neki posestnik iz okolice Draždan v Nemčiji. Po pošti mu je bil namreč poslan davčni nalog za plačilo 20 pfenigov davka (2.70 Din). Davčni urad pa se ie najbrž bal, da ubogi posestnik te velikanske vsote ne bo mogel naenkrat poravnati, zato mu ie vnaprej dovolil izplačilo davka v treh obrokih, in sicer bi bil moral piačati 10 pfenigov takoj, ostanek pa v dveh obrokih po pet pfenigov. Ta davek mu je bil odmerjen za leto 1927.
Še bolj se je posestnik začudil, ko je nekaj dni kasneje dobil nov nalog za poravnavo davka za leto 1928., ki je takisto znašal 20 pfenigov. Tudi za to izplačilo so mu bili dovolieni štirje obroki po pet pfenigov. Najkurijoznejše na vsej zadevi pa je. da je sama poštnina za oba davčna naloga znašala prvič 15. drugič pa 8 pfenigov. Naši čitatelji si torei lahko sami izračunajo, koliko bi bilo ostalo za častivredni erar, če bi moral sam plačevati še poštnino . . .
Izraba prenfogovega prahu
Družba Mary!and Drydock v Balti-moru (Usa) je pogodila zanimiv način kurjenja parnih kotlov, ki je baje Silno ekonomičen. Prvi poskus se je vršil s parnim kotlom na ladji Mercer, kjer so zažgali premog, ki je bil tako fino zdrobljen kakor moka. Poskus se je sijajno posrečil. Toplota, ki jo je proizvajalo to gorivo, je baje znatno večja od one navadnega premoga, vrh tega pa se je mnogo prihranilo tudi na kurivu. Premogov prah v trenutku zgori, pepel pa pade r.a rešetko, kjer ga z raznimi pripravami avtomatično odstranijo. Strokovnjaki omenjene ameriška družbe trde. da je za proizvajanje iste energije poraba kuriva za eno tretjino nižja kakor pri uporabi Dieslovega motorja.
Slične naprave so že dolgo časa v rabi v Gornji Šleziji in tudi drugod, toda poskus, ki smo ga gori omenili, je prvi te vrste. Na ladiali namreč dosedaj še niso uporabljali premogovega prahu za gorivo. Da se ta sistem obnese, je važno le, da mora biti premogov prah zelo fino zdrobljen.
Pomen nmeri5kfsra izumn leži ored-
vsem v tem, da je ž njim mogoče docela izrabiti kuriva, ki dajejo sicer malo kalorij in od katerih ostane obilica pepela.
Plesna dvorana v zraku
Pred nekaj dnevi si je angleški minister za zračni promet ogledal gradnjo ogromnega zrakoplova, ki bo vseboval pet milijonov kubičnih čevljev plina. Ogromna zračna ladja, ki bo v kratkem dograjena, bo skoraj dvakrat tolikšna kot njen bratec Zeppelin. ki bo vozil med Evropo in Južno Ameriko.
Gondola pod ogromnim trupom angleškega zračnega orjaka bo razdeljena v 4 nadstropja. V najspodnejšem delu bodo navigacijski in kontrolni prostori. V drugem nadstropju bo stanovanje za 50 mož posadke. Tretje nadstropje pa bo nudilo udoben stan za sto pasažir-jev. Četrto nadstropje bo dovolj veliko za obsežno kuhinjo in obednico. v kateri bo prostora za 50 lakotnikov, ki bodo po obedu lahko zaplesali. Jedilnica bo namreč tako urejena, da bo služila tudi za plesno dvorano. Velika prostorna steklena veranda, ki se bo vila okoli četrtega nadstropja, bo nudila pa-sažirjem diven razgled in povod za razmišljanje, kako ničevo se vidi v zraku vse tisto, kar izgleda na zemlji veličastno samo zategadelj, ker je našim očem preblizu.
Avstrijske študentke
Glasom avstrijskih statistik štejejo dunajska, graška in innsbruška univerza skupno 2214 visokošolk ali približno eno petino števila moških slušateljev.
Od teh 2214 visokošolk študirata le dve teologijo, kar bi bilo povsem razumljivo. Težje pa je razumeti, da sta se pravnemu študiju posvetili tudi samo dve visokošolki. Medicinska predavanja je vpisalo 424 dijakinj, vse ostale, to je nad 1500 glav, pa se ogrevajo za filozofijo.
Vrlo interesantna statistika, zlasti za sociologe.
...
Poročena
Aleksander Zubkov in njegova žena Vikto* rija, sestra bivšega nemškega cesarja Via ljema, po končanih, cerkvenih obredih.
Vojna proti poljubu
iligijeniki so začeli križarsko vojno proti poljubu.
<Vsakič,» pravijo, «kadar se dvoje ustnic združi k poljubu, imajo mikrobe svoje veselje: zakaj pri vsakem poljubu se preseli z enih ustnic na druge 80.000 teh mikroskopskih bitij«.
Na Dunaju se je že osnovala «Liga za pobijanje poljubov*. In ker sleherna akcija izziva reakcijo, se je kakopak nemudoma osnovala protiliga. ki je začela proti sovražnikom poljuba ostro ofenzivo. Zdi se, da ima slednja liga — več izgledov na uspehe, ker jo podpira domaia ves dunajski tisk.

Ljubavni roman japonskega princa
Japonska vlada je poslala vsem listom naslednji komunike:
«Svari!o vsem lastnikom listov in novinarjem! Tem potom vas obveščamo, da je objavljanje kakršnihkoli vesti, nanašajočih se na nedavno srečanje princa Higaši Kumija in neko francosko damo v Jokohami, strogo prepovedano in bo vsaka kršitev te prepovedi kaznovana.«
Ta lakoničnt komunike se očividno nanaša na ljubavno razmerje nekega princa iz japonske cesarske rodbine z neko Francozinjo, ki se je začelo pred nekaj leti v Parizu, končalo pa nedavno v pristanišču v Jokohami. Podrobnejših podatkov o tej interesantni aferi seveda ne moremo priobčiti, ker se japonski listi strogo drže prepovedi, ki jo-je izdala njihova vlada.
To ie
Suženj caricc
ki i^ta glavno vlogo v velet 'm
Pride!
Pr-de
Kronanje novega iaaroškega sultana
Sottan Si Mohamed (na levi na belcu) jezdi v sprevodu v svojo prestolnico Rabat.
Elitni kino Matica
„BLAUPU^KT.> RADIO
«Pravite, da je volna, zaKaj pa ima po« tem značko «bombaž»?»
«0 gospa, le zato, da ostrašimo mo>lje.»
X Medeni tedni. Mladi poročenec: «Ta* koj po poroki, sva sedla v avtomobil in se odpeljala...« — Prijatelj: «In kje sta pre* bila medene tedne?« — Poročenec: «V bol« nici!»
X Pet milijonov avtomobilov bo po iz j as vi predsednika »General Motors Co.» J. Ra* skoba izdelala ameriška industrija drugo leto, ko začno obratovati nove Fordove to. varne. Raskob meni, da ta številka šc ne znači viška ameriške kapacitete .Letos so doslej ameriške avtomobilske tvornice pro*
ducirale tri in pol milijona motornih vozil.
%_
Šport
Steeple-chase Gradjanskega na 3000 m
Lep uspeh slovenskega športnika Wallnerja (SK Ptuj)
Gradjanski je v nedeljo priredil steeple* chasc na 3000 m. Startalo je 14 tekačev. Ti teki stavljajo na tekače precejšnje za* hteve. Glavna ovira nedeljskega teka je bi* la dolga in globoka jama, ki je bila napjl* njena z vodo, ki je segala tekačem nad ko* lena.
Zmagal je Predanič od ASK*a v 12 min. 26 sek. Lep uspeh je dosegel \Vallner od SK Ptuj. ki jc v 12.42 dospel kot drugi na cilj. NVallner je star komaj 17 let. Ko ho izboljšal svoj stiL bo brezdvomno spadal med naše najboljše tekače na dolg« ozira* ma srednje proge. Tretji je bil Haškovec Vujkovio v 12.44.2.
Od moštrv je zmagal Hašk z 12 točkami pred Askom (14) in Mr rathonom (19). Zrna govalno moštvo je bilo sestavljeno slede* če: Vu;kovid, Zinaja, Valentekovič. Stias* nv in Schaffer.
Službene objave LNP. (Iz seje kazen* skega odbora dne 25. novembra.) Vsled pre. stopkov pri tekmah dne 30. X. t. 1. v Tr> hovljah se kaznujejo: igr. Cestnik L. (SK Trbovlje) po § 14. k. pr. z enoletno zabra* no igre od 13. XI. 1927 do 13. XI. 192S; igr. Kuhar (SK Trbovlje) po § 16 k. pr. /. osemmesečno zabrano igre od 13. XI. 1927 do 13. VII. 1928; igr. Sprejc F. (SK Amater) po § 16. k. pr. s trimesečno zabrano igre od 13. XI. 1927 do 13. II. 1928; igr. Lazič E. (SK Amater) po § 25. k. pr. z enomesečne zabrano igre od 29. XI. do 29 XII. t. I.: igr. Pintarič I. (SK Trbovlje) po § 15. k. pr. s trimesečno zabrano igre od 29. XI 1927 do 29. II. 1928. — Glede obeh prizadetih klubov se odstopi akt upravnemu odboru v nadaljno postopanje. — Vsled prestopkov pri tekmah dne 16. X.. 23 X. in 30. X. se kaznujejo: igr. Oman (SK Svoboda M.) po § 25 k. pr. s strogim ukorom: igr. Brumen M. (SK Ptuj) po § 25. k. pr. z enomesečno zabrano igre od 29. XI. do 29 XII. t. I.; igr. L. Loschnigg (Rapid) po ii 18 k. pr. s trimesečno zabrano igre od 5. XI. do 5. II. 1928; igr. Laznička (SK Maribor) po § 18.
booiva se povsod ter uri: IDEAL - \VERKE. SUBOTICA.
Vukovičeva ulica 32/c.
k. pr. z dvomesečno zabrano iare od 5. XI. do 5. 1. 1928. — Tajnik II.
A S K Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 19. trening vseh nogometašev v telovad* niči Srednje tehnične šole. Sledeči igralci: Uršič. Vindiš, Turkovič, Korče. Brvar, Prtv= šek, Tarter, Kramer naj se zglasijo tekom tega tedna od pol sedme do sedme v klub* skem tajništvu. — Načelnik.
ASK Primorje (kolesarska sekcija). Da* nes ob 19. trening v telovadnici v Srednji tehnični šoli. Točno in vsi! — Tajnik, j SK Jadran. Danes ob 20. uri seja pri* reditvenega odseka za Miklavžev večer, r Narodni kavarni. — Predsednik.
ZSK Hermes. ŽSK Hermes priredi za svoje člane in prijatelje kluba v pondeljek dne 5. XII. ob 20. Miklavžev večer v hotelu Bellevue. — Odbor.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši v src. do 30. t. m. ob 20 pri Kmetu. Prosim za polnoštevilno udeležbo. — Tajnik.
Nnfi onstran granit
p— Tržaški občinski načelnik pri Turatijit.
Velike skrbi tarejo tržaškega podeštata Ar-clia. Par velikih šolskih poslopij bi rad postavil in velik vodovod bi rad zgradil, da bi bilo mesto preskrbljeno s pitno vodo. V te svrhe treba denarja, pa precej! Arch išče ogromno posojilo. Parkrat je bil radi tega že v Rimu in sedaj je zopet tam. pa hodi po fašističnih in ministrskih uradih ter ja-dikuje, da Trst potrebuje posojila, pa uujno. Da bi njegove prošnje kaj izdale, je vzel s seboj fašističnega tajnika Kobola. ki ga podpira v njegovem prizadevanju. Bila sta tudi pri generalnem fašističnem tajniku Tu-živo interesira za vse probleme, ki se tičejo Trsta in obmejne pokrajine. Zelo lepo. ali ratiju, ki je izjavil, da se fašistična stranka tržaški podeštat Arch bi rad zapustil Rini z zavestjo, da Trst sigurno dobi vodovod, ki ga tako nujno potrebuje. >Piccolo: pravi, da je vodovod znak civilizacije!
p— Tečaj za nat-ijonalno propagando je otvoril v nedeljo učitelj Bertolino pri Sv. Luciji. Navzočih je bilo mnogo učiteljev. Bertolino je dokazoval, kako nujno je potreben tak tečaj ob svetih mejah domovine. Vsi učitelji morajo biti pravi Italijani in fašisti, ki bodo zajemali navdušenje za propagando iz kulturnega vira velikih Italijanov. Ravnatelj tolminske gimnazije Zorzut je predaval o misiji starega Rima. katero hoče dovršiti sedanji fašističui imperialistični Rim. Take tečaje otvoriio tudi po drugi!-slovenskih krajih.
p— V Gorici je bilo podanih zopet nekaj prošenj za izpremembo priimkov. Kralj bo Cralli. Perhavec Peruzzi, Kocjančič Cociani. Komel Comelli. Fischer Pescatori. Cej Zei, Danevčič Danelli, Božič Boschi Cijan Ziani. Novotny Novoni. Golobic Colobini, Kolarčič Colaussi. Marinčič Marini, Furlan Furlani. Ceučič Cenci, Liitman Luciani, Cekovič Cec-cotii, Lorenzon Lorenzoui. Gregorič Grecori, Markič Marchi, Batistič Battisti. Culiat Gu-gliatti, Kavs Causi, Jug Juchi.
p— V Tržiču nestrpno čakajo, da bi se razširilo obstoječe poslopje po že davno odobrenem načrtu, ali baje >genio civile: zavlačuje izvršitev. Šolske razmere so take. da se vrši pouk po turnusu. Občinski načelnik Coceancig urgira rešitev vloge za pri-četek dogradbe, pa vselej zaman. Se pač nič ne mudi s šolskimi stvarmi v krajih, kletni drugorodnih otrok ali so v nepovštevni manjšini. Za šolo skrbijo danes med Slovenci in Hrvati ali ne v pravem pedagoškem smislu, marveč v raznarodovalne svrhe. To je nujno delo iu vršiti je mora obsežno, pa naj stane, kolikor hoče. Italijanski kraji lahko počakajo s svojimi šolskimi željami, sicer je pa v njih za fašistične namene že dovolj šole. Gentile je vendar uredil šolstvo za fašistično vzgojo, ta je v ospredju iu pred njo stopa prava šolska naloga v ozadje.
p— Pod najstrožjim nadzorstvom. Vsak korak izobraženih Slovencev v mestih in na deželi je pod najstrožjim nadzorstvom. Orožniki in miličniki imajo predpisano obsežno vohunsko službo. Tudi pisemske tajnosti ni več. Fašistični organi odpirajo pisma. Cenzura je brezobzirna in polno pisem raztrgajo ali sežgejo Nekemu odvetniku v Gorici sc dostavili odlok za cenzuriranje njegove ko responlence.
so najboljše, najtrajnejše in zate najcenejše.
Šah
Peta Aljehinova zmaga
Danes priobčujemo vrlo zanimivo 32. partijo matcha v Buenos Airesu, ki se js, kakor mano, končala s senzacijonalno zmago dr. A. Aljehina Partija je bila igrana 22. in 23. novembra, Aljehin je bil beli. Capablanea črni.
1. d?—d4, SgS—f6; 2. c2—c4, e7—e6; 3. Sbl—c3, d7—d,v 4. Lcl—s5. SbS—d7; 5. e2—c3. c7—cd; 6. c4Xdo. e6Xd5: 7 Lil— d3. Li8—e7; S. Sgl—e2, 0—0: 9. Se2—g3, Sf6—e8; 10. Ii2—h4 (Beli se odpove rošadi in začenja oster napad.), Sd7—f6; 11. Dtll— c2, LcS—c6 ibolJSe bi bilo IiT — h6 in potem SeS—dt>): 12. SjtS—15, Le6Xf5; 13. Ld3X 15, SeS—d6; 14. Lf5—d3, h7—h6; 15, Lg5~ f4, TaS—cS (Capablanea namerava napad na damsko krilo, toda Aljehin mu zan! tie da prilike.); 16 g4! Si6—e4 (na 16. ...Sg-4 bi .sledilo 17 Ldfi ln potem 18. Lf5. Da prepreči nevarno grožnjo g4—g5. se Capablanea odloči, da Žrtvuje kmeta.): 17 34—25, h6—h5: IS. Ld3Xe4. Sd6Xe4; 19. Sc3Xe4. d5Xe4:; 20. Dc2Xe4 DdŠ—a5+; 21 Kel—ti, DaS—d5: 22. De4Xd5, cfiXd5: 23 Kil— s2. TcS—«2. (Do tod je Capablanea predvideval in je očividno računal, da bo beli s Tal—bi drža! kmeta s čimer bi črn! s Tf8—c* dobi! defero pozicijo, vzlic temu, da ima kmeta mani Aljehin pa ie našel močnejše nadaljevanje.): 24 Thl—cl, Tf8—
c8. (Na 24.....Tb2 dobi beli s 25. Tc7. TeS;
26 Td7. Tli 5: 27. Tel dobro končnico.): 25. TclXc2, TcSXc2: 26 Tal—bi KgS— h7; 27. Kz2—z3. Kli7— c6: 28 f2— ?3. f7—f6: 29. g5Xt'6, Le7Xf6: 30. a2—a4 (Beli ima sicer kmeta več, toda njegova pozicija mu še ne nudi prilike, da bi izrabil svoj materialni pitis. Pozor na čudmi to dovršeno AMehinovo tehniko v končnici!) Ks6—15; 31. a4—a5. Tc2— c2; 32. Tbl—cl! (izredno fino). Te2Xb2; 33 Tel—eo. Ki5—e6; 34 e3—e4! (poanta vse komb:nacije. Na d5Xe4 sledi 35. <35+ in 36 i3Xe4 oziroma 36. d6+ in 37 !3Xt4 m oba bela prosta kmeta odločita partiio.). Lf6Xd4: 35. Tc5Xd5, Ld4— c3: 36 Td3Xli5 a7—a6: 37. Li4—c7 Lc3— el+; ?S Kg3—g4. Tb?~e24-; 39 Kg4—h3. Tz2—i2; 40 KH3—g4. Tt"2— g2+; 41. Kk4— h3. Ts2—{2; 42 r"3—:4. Ti2—13+: 43 Kh3— c2, Tf3—f2+; 44 Kz2-hl Tr2—f3+; 45 Kh3-C2 Tt"3—f2+: 46. Ks2—Si. Tf2—c2; 47. Lc7—b6. Tc2—c4: 4«. Kgl—g2!, K7—7.6 (napačno bi bilo 48 ..., Te4 zaradi 49. Kf3 iti 50 Te5+ itd): 49. Th5—e5+ Kefi—d7; 50. h4—h5. g6Xh5- 51. Kz2—f3. Ii5—Ii4; 52 Te5—h5. Tc4—c3+: 53. Kt'3-24, T^3—c4; 54. Kg4—i5 LelXa5 (tndi ta krasna kombinacija črnega ne more več rešiti); 55. Th."— h7+! (Ce 55 La5. sledi 55.... Tc5+: 55. K «4. Tli5: 57 Klin h4—h3 in črni d«bi.). Kd7—c6: 56 Lfe6Xa," fboliše m enostavnejše kakor 56 Tc7+. K'»< 57 Tc4. I.bfi itd.) Tc4—C5+: 57 Ki5—<-ft To3Xa5: 58 f4—1"5. TaS— a3: 59- i"5—ffi. Ta.v—?3: 69 16 -1*7. b7— M: 61 Tli7—h5. Ii4—h3: 62. Tli5— f5. Tf3X
f5: 63. e4Xf5 Čmi s« ker na 63.....
1,3—1,2 siedi 64 f7- fsD. h2—hlD: 65. DfS-aS-1- itd.
Olose J. .Miesesa
★
3.3 partija remis.
Buenos Aires, 28. novembra. 33. partija med AljeltiiiOm iti Capablanco se je po 19. potezi končala remis.
34. partija prekinjena.
Buenos Aires, 23. novembra s. 34. partija v boiu za svetovno prvenstvo Je bila po 40 potezi prekinjena. Aljehin se nahaja v iz-borni situaciji, ker ima enega kmeta več ter izglede, da dobi prostega kmeta. Igra bo sfcorai gotovo končala z zmago Aljehina S tem bi odločil svetovno prvenstvo v svojo korist.
ŽALEC. V našem trgu imamo dosti iute-ltgeiiee, toda niti enemu ne pade na misel, da bi ustanovil pri nas šahovski kaib dasi je v našem kraju dovolj zanimanja za to igro. Posebno sedaj, ko imamo zopet dolge večere, bi kai takega vsi ljubitelji šn.ha z veseljem pozdravili. Pričakujemo, da se bo ta misel kmalu uresničila
GRLINCI. Pred kratkim se je ustanovil prosvetni krožek -Zon;- s pevskim odsekom za gojenje lepe pesmi in z dramatičnim odsekom z.s prirejanje gledaliških predstav Krožek si it nadei obenem nalogo očistiti naš lep; slovenski jezik nepotrebne tuje navlake v govori'. Kdor rabi po nepotrebnem tujko, plača malenkostno globo Krožek tvorijo čiatv finančne kontrole, učiteljstvo Šot v Grlincah in fikšincah in nekateri domačini. Za dinarski dan JM je zbral krožek 110 Din. učenci grlinške šole pa Din 100.50.
LJUTOMER. V nedeljo, 30. t. m., se ie
vršilo odliko\ aslje naših gasilcev. Odlikovanja: dve zlati in 68 srebrnih meda!j je pripel odlikovancem na prsa g. okrajni glavar. Tako velikega števila odlikovancev Še ni bilo na Murskem polju Ginljivo ie bilo videti, ko je gasilski avto pripeljal dva najstarejša ljutomerska gasilca od katerih se je eden pred kratkim ponesrečil in ni mogel prit; k odlikovanju BHa sta to gasilca Trn ivec in Mrak. obr. odlikovana z zlato medatio. Odlikovancem je čestital še za okrajni zaStop gerent g. Raih. za občino pa namestnik župana g.- Žemliič
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 28. novembra. Danes so bili izžrebani naslednji večji
dobitki:
40.000 Din dobi srečka 116.199. tO.OGO Din dobi srečka 52.094. Po 4000 Din dobiio srečke: 38.553, 70.1<b, 81,378. 120 01° in 124.4S3.
Po ->000 Din dobijo srečke: 207, 3802, 6616. 7324. 7499. 7679. 11.193, 11.451, 11.619, 11 74{> 12*38. 13.596. 14 784. 15.588. 21.884, 24.252 24 673 28.549 29.815. 30.243. 31.875. 34.185 37 152 38.292. 38.994. 39 696. 39.822, 39945 4st-> 45.840. '«.025 48.098. 49.S79. 51031 51.149 52.238. 52 425. 53 »8. 54.925. 57882 is 6IO. 60.817 62 641. 64.257. 65.307. 66.862 67.466. 68.049 69.892 70 2*7 73.422. 74.660 7S2R6 78.462. 78.7*7. 79 472 80.603, 81.107 s?079 84.112 84 62R. 84.842. 90.664. 91 d*x 91 64? 06 660. 101 657. 105 008. 110.371 113187. 113729. 113.856, 114.108, 116611, 120.032. 120.035, 121.141, 124.364 in 124.872.
/Zaročila, tn, vsa. dopisu. liZovuj* molih, oglasov, /*, podob, M2,0gLasru,od>
dJLk -Jutra,-, hub^aruu
PrtJtnvoua.4..T<iL rt. 2491
HoJLl. oglasi, k*- jUiii^o ..parjdovalru* ^o^
^ nsunAM, obSLnsloa, otatuz b*s*da
inanjsi zsLtsak DtA, 5- Prus^fbuLO, za- lifrvVuvj-
Vit, prtsiajbism opoAcu ii ooiuuun-1 naročilom?, sy • w n, oglasu n* prutbaser čtkxMU račun. poiU*. ksr% ndtuc* CfubUana.st nSi*-
UUUCIK. dopunnrtvifa, UL, O^ICLSO ir^rurkt^a, aU-
nJdanin^a zmco^u- vsahft buidos Duv	N<y-
mtuun ZUstk Vuv to- VrtslojbuuL ta tt/rt> Vut, 5-

Vulkaniziratu
vse fi^tfc utOSOJIi W
galoše in snežne gumijeve čevlje
eopraTijain Sole«a ia mo torjo P Škafar, Ljubljana, Rimska Se-sta l!.	12
Snežne čevUe
lu galoši' 1'Opravtja Avgust Sliof. Boržmikov trg; št 1
nrooi
Snežne čevlje in gaioše
.sprejema v popravilo tvrdka S. Tre-bar, Sv. Petra c. 6.
»7513
2 vajenca
19 ;<li 10 let stara, iz Ljubljane ali oklice, za ttnigar. ■ko obrt sprojiacni na triletno učno dobo ^ ia.stni oskrbi. Pismene [Hjnuilbe ha oglasni oddelek Ualra. pod »Marljiva 72». «7762
Pletiljo
izurjeno za nogavice, sprejmem. — Istotako tudi
učenke
s hrano in stanovanjem v hiši. Ponndbe ua oglasni oddelek »Jutra« po(l šifro »Pletilja 1>.	37740
Čevljar, pomočnika
dobrega, sprejme takoj Franc lVrko. SeniiSua pri Tržiču	u'703
izurjeno pletiljo
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra>. :17746
Plačilno natakarico
sprejmem Naslov v ojrias. Oddrfku «Jutra> 37754
Popravila:
Sp«cijaln: mel.an pisarniških »trojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 3(1.
lelef. tat 434.	233a
Akumulatori
in anodni akamulatori vseh svetovnih tovarn Dobavlja nove in popravlja stare edi Co koncei akumulatorsko podjetje v Ljubljani. Go-sposvetska cesta 14 37600
Kuharico
v starosti od 24—30 let. ki opravlja vsa liišna dela, Jelim «a takoj. Vzamem Samo prvovrstno faoč — Plača dofcra — Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra, v" Prešernovi ulici štev 4.
37741
Fiat avto
luodel 503. štirisedežni. zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj Pismena vprašanja na ocrl. oddelek Jutra nod »P. P.»	37750
Izurjeno šiviljo
vajeno krojenja pletenirt — sprejmem Ponudbe na Ogl oddelek »Jutra> pod Šifro »§ivilja>.	37610
Kartonažna tovarna
sprejme v »s"j kartonažni stroki izurjenega predde-lavca — Vpošteva sp -amo prvovrstna moS - Ponudbe na podružnico »Jutra, v Mariboru pod šifro «Kar-touaZa».	37536
Absolventa
višje trgov.-k« šole. mlajšo ftloško moč išče večje trg podjetje v trajno taposlitev Predpogoji oamiščenja so* dobro znanje srbohrvatske. jra in nemškega jezika, strojepisje in stenografija Plača po dogovoru Pismene ponudbe s prepisi spričeval >n drugih dokazil o sposobnosti na oglasni oddelek »Jutra* pod Zhafko »Trajno 27»	S7551
Lesnega
manipulania
zmožnega nakupovanja lesa. vodstva žage. žaganja in parjenja trakovilie. spre], mem s L. ozir. 15 decembrom v službo Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju vposlati iio -JO t m na ogla«ni oddelek »Jntra> pod šjfro »Zanesljiv 85».	37585
Trg. pomočnika
zanesljivega !n spretnega prodajalca takoj sprejmem v trgovino z mešanim bla goni Pomidbe na podružnico »Jutra» v Mariboru f-od »Agilen«.	37782
3 kroj. pomočnike
dohro Izurjene za veliko delo. sprejme takoi Ivan Ildrih. krojaški moistpr — Loke štev. 62. Trbovlje I :;7773
Kuharico ali
natakarico
ki bi imela veselje do •kupnega dela v delikate-si s točilnico, sprejmem. Sem prijetne sunanjosti — star 30 let. Ponudbe s sliko pod »Pridna in poštena. na oglasni oddelek »Jutra«.	37713
Inkasant
iBtelljetitM in energičen mož," ki zna pri strankah primerno natopit! — naj (»Ofrlie pontldbn na oglasni oddelek »Jutra, pod šit.o »Ene?i?eo mož» .".< i
Železostrugarii
in strolid tllufavniSirii! Napovedan sprejem 10. iii 11 nov. radi neo-e^vide-nih Z»n*ek «e ni mogel vršiti. K^nreklicno se vrši tm Borzi del, 2.. 3 in 4. dec. v L;nbliani. 5., C. in T. v Mariboru. 8. v Celju ter P. in 10 v Zi"rebu. — Podčrtam, da sprejmem samo vrlo dobe o izvefhane. Po<*om zelo povoljni '""lan komisi;e za sprejem de1 -V-«r, KrugnJeiTie. 37722
Deklico
s primerno šolsko izobrazbo, zdravo. pošteno in ubogljivo. sprejmem kot Učenko v trgovino, z vso oskrbo v hiši. Hčerke železničarjev imajo prednost Pismene, lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Marljiva in poštena 666».
37744
Prvovrstno likarico
za likanje dainskega perila sprejmemo Naslov v oglasnem oddelku : Jutra«.
37709
Izurjeno pletiljko
sprejmem takoj T Ljubljani. tirana in stanovanje v hiši Naslor v ogl. odde1-»Julrn«.	37739
Ključavničarja
veščega v izdelovanju orodja sprejmem Ponudbe s prepisi spričeval pod znač-ogl. odd »Jutra». 37728
Boljša šivilja
gre šivat na dom Naslov pove oglasni oddelek Jutra 37649
Lesni trgovec
Ljubljani, ki potrebuje marljivega sotrudnika za popoldanske ure za knjigovodstvo. slovensko, italijansko In nemško korespondenco ler vsa pisarniška dola naj blagovoli poslati svoj na»'ov na oglasni od-ielek »Jutra, pod značko •Strokovjak».	37612
4g!lne zastopnike
»prejme v vseh krajih Slovenije m Prekmurja svetovna zavarovalnica Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Dobtr zaslužek«. -	37364
Zastopstva
glavna (okrožna! za proda jo vrednostnih papirjev oddamo Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Točen obračun* 37374
Boljša šivilja
gre šivat tia dom. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 37745
Trgovski oomočnik
mešane stroke, sačetnfk. želi službe v'mestu ali na deželi Gre tudi »am0 'a hrano in stanovanje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomočnik«
37543
Manufakturist
« prlm.H referencami išče »lužbo Ponudbe na og'as oddelek »Jutr-i» pod šifro »Vegletda praksa« 37494
Trgovski pomočnik
izurien v meš. stroki, želi s'uibo za takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
37584
Brivski pomočnik
mlad. perfekten v strženju bnbi glavic, želi službe. — Nastopi I >hko takoi Denk Franc. Maribor. Cankarie. va uiica 2.	37783
Revno dekle
staro 10 let. močno in inteligentno. z dežele, se želi učiti v trgovini Zmožna je sedal le nemščine. Tloivse na naslov Hesrler. šolski upravitelj Moie'i. l--totam triletni kr-«en PT1ČAR.	37766
Trg. všsokošolec
abso'virnu. s šestletno prakso. dober organizator, hi. lancist. prvovrsten kore-
»rKindenr. stilist j(.it edo-o.
varia'očs služb,' Cenjene ponu-ib" pni »Ambicijo^en na ogla»id oddelek .Jutra:.	37736

Novi romart „3uira! na obzorju!
S po kor na dobo Ernesta Blissa bo kmalu pri kraju. Še nekaj dni in naši čitatelji bodo lahko sodili, ali smo imeli srečo, ko smo iskali milijonarju brez denarja» enako dobrodošlega naslednika.
Težka nam je bila ta nalogaZdelo se nam je, da je skoraj ni več strani sveta in življenja, ki še ne bi bila prikazana v pestri vrsti naših romanov.
Sredi ugibanja nam je prišel v roka obsežen rokopis. Kotna j smo ga jeli pregledovati, že nas je uklenil v svoje spone. Nismo se mogli odtrgati od njega. Trepetaje od groze in sočutja, od skrbi za junakovo usodo in od ogorčenja nad dejanji njegovih protivnikov smo v eni teh jesenskih noči preživeli
poglavje iz tragedije ruskega naroda ...
Brezupna slika porevolucijske Rusije je vstajala pred našimi očmi. Videli smo mučenico matuško na vrhuncu Golgote. slišali smo njen obupni stok
pod rdečo strahovlado ,..
Dejanje romana, ki smo ga imeli pred seboj, nas je poneslo z brzino viharja in z vrtoglavo napetostjo vročičnih sanj skozi pekel grozot
poleg katerih oblede najbeslijalnejši izumi kitajskih krvnikov kakor slabotne
šušmarske domislice... Ali nam je treba še kaj pripomniti? Ali je treba povedati, da nam je ta
novi roman «Jutra»
s pretresljivo silo odkril
vnosti Craificaike
U ve t jeni smo, da ne bi mogli podati pri jat čl jem «Jutra» z nobenim dvw gim delom bolj zanimivega, za nas čas bolj primernega, obenem pa^bolj poučnega štiva. Prlobčitev tega romana se nam vidi človeška dolžnost. Široki sloji našega naroda imajo pravico. da spoznajo
«dnha in obraz boljševizma»
ter
pravi obraz boljševiške svobode,!
Nihče naj ne zamudi pričetka tega senzacijonalriega romana!
Obnovite takoj naročnino za december!
Opozorite vse, ki še niso naročniki, na to edinstveno priliko, da stopijo v krog čitateliev «Jutra»! Hvaležni vam bodo. kakor boste vi hvaležni nam!
« JUTRO ».
Službo inkasanta
pašnika ali plično sprejmem Vprašanja na oglasni oddelek t Jutra* pod značko Zanesljiv- 63». ' 37703
Davčni uradnik
upokojen, želi trajne zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek s Jutra - pod - Vesten 31*.	37731
Nadmlinar
želi službo v valjčnem mli-Gre tudi kot potnik za mlevske izdelke S'užbo nastopi najraje z norita letom. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jntra-» pod šifro aZanejljiva moč 1027».
37718
Francoščino
poučujem [io lar.k- metodi s pravilno izgovorjavo Siguren uspeh Reference na razpolago Naslov v ocria? oddelku c Jutra »	37641
Francosko in nemško
kouverzacijo in gramatiko, za odrasle in otroke, prevzamem Naslov v og'as. oddelku «Jutra>. 37771
uratfttfva. parfefiij*- olpailk« >«l ž.agf ter cu^l.ka irva po •nzki fir-n- dostavlja os don« .•arna žaga V S'"agn»-ttt Ljubljana r.* jor«nHkini kolodvorom
Damske klobuke
naj moderne je in najceneje i i l c in b r ž u n priporoča modni salon Ange a Smre-kar. Kongresni trg št. 4.
37677
Visok voziček
dvojno ponikljan. skoro nov ugodno prodam. Naslov v ogiasncm oddelku «Jutra».
376:29
Božična drevesca
Inpe *mn k«- od 1—3 mtr visoke dobavljam na vagone iu nianjSf uinožint- po 5 Din komad Cenjene do-pi?e na oglasni odde'ek «Jutra» ped šifro «Božično drevo*.	37337
tortBfiilii
Za izsuševanje stavb dobavlja najboljši koks tv Ceblu. Wolfova ulica 1/U.
37621
Centraisie kurjave
kurite najbolje in najceneje Z ODLIČNIMI K O K S I tv. čebin, VVoltova ul. t/11.
37622

Najboljši premog
Cebin, WoIfova ulica 1/11.
I
gosje, račje purje
Perji
kokošje .-proda vsako množino
in po najnižji etni tvrdka E Vajda, Cakovec. iledjl mur;e Telefos št 59. 60. 3 238
Pletilnl stro.i
osemključnl. malo rabljen, znamke »Popps. ugodno naprodaj v pletarni v Mariboru, Orožnova ulica Stev. 6.
37694
Proi;; ,'rva. koks
in u :	čudi družbi,
»Ilirija- .-aiiaj-ka cesta V' ;!K)leg lv Zakotnika) le lelotj 2S211	2*18
Bukovega oglja
vdanega — večjo množino prodani Vprašanja na poštni predal 4. Sv Peter Sav dolina	37561
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja p« t*" zetjn franku od 4 kg talje Fran.' Kolleritsr! A [mV pri Gornji nadfuiii 31918- 10.111
Delikates. trgovino
Iftbro vpeljano, ua najpro-metnejši cesti v Ljubljani radi bolezni prodam - Na -lov pove oglasni oddelek »Jutra«	37367
Za gumbnice
ž stroja (Knopflochmaschi-nel Za moške obleke in l -troj za gumbnice za perilo. v-i v dobr°m stanju, malo rablieni, ceno proila Fr Vokač Ljubljana Krekov trg 10.	37780
2 bosanski preprog
novi. lepih vzorcev, ugodno prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37775
Za 200 Din
dobite velikega konjička na gugalnieah. Na ogled pri Rudolfu Sever, tapetni!;. Marijin trg 2. 37764
Zaklopnih klopi
večje število, v prav dobro ohranjenem stanju, po 2, 3. 4 rn 5 sedežev skupaj {»kupno približno 200 sedežev) proda Sokolsko društvo Vrhnika Interesenti naj se izvolijo obrniti na lir. starosto. 37720
Radio-aparat
troeeven. kompleten, moderna tipa Wea?ant ugodno nrodam Naslov v o^l. oddelku »Jutra«. 37730
Miklavž
Lep In vclik gngalni konj. s kožo prevTečen. prin-a-ven za miklavževo darilo, nanrodaj. Naslov v Q2-las. oddelku »Jutra». "7756
The Rex
pisalni stroj s 65 cm dnl-"im vozom nro^nm. Ka ogled pn tvrdki Narditi in dru-r. Poljanska cesta
.'17738
Ajdov med
kg 19 Din, garantirano pristen, prodani. Naslov v >Jutra». 37723
Sulie borovnice
ponudite takoj z vzorcem »Brezalkoholni produkciji-v Ljubljani. Poljanski nasip 10.	S77S1
Vsakovrstno zlato
Kupni. Oo naivišiib -enab
Černe — iuvelir
Liubljana Wotlov» al 8 38
Staro litino
in kovaške- odpadke ter vseli vt^t kovine kupuje Fr. Stupiea. Ljubljana. Gosi«)-svetska cesta 1. :;7('»75
Knjižno omaro
temno politirano. steklena vrata, dobro ohranjeno, kupim Ponudbe aa oglas oddelek »Jutra« pod »Knjiga« 37624
Benciii-motor
3—8 k. s. kupi Franc Petrič. BI Brezovica, posta Vrhnika	87546
Tehtnico
decimalko in balančno ku pi Cerar. Ambrožev trg 1 37759
Božična drevesca
»mrečiee. tuli b.jke. po-Vubnn množ(no in do1*inO ^obavMam Ceni. dopis* z navedbo cene in pocainez-ip dolžine na OErlasni oddelek »Jutra« pod šifro ^rmrčice 1927«. 37719
I.;S'čia Drenrosm
fiosiosvetska
e»la 7715
Hišo
skoraj dozidano, z 2 stanovanjema. prodani i*>d zelo ugodnimi poboji Naslovi na ogl oddelek »Jutra«.	37.592
Znamke
kupujem. Jua-oslovenske, posehno v Sloveniji in tudi boljšo zbirko. Razgovor .od petka do ponedeljka od 10. do 12.. od 3 do 5.. Franjo pri družini Pole. Krekov trg 10./n. 37733
Smrekovega lesa
rezanega dolž 4 m, obiC-nih deb in 5ir 1.. II in III večje količine franko Sušak ter cca 200 000 komadov vih žel pra-ov 260 X 25 X 14 cm. franko Postojna — kupi prvovrstna Inozemska tvrdka Dobava takoj ali »nksesivno do konca leta 1923 Detailne. obvezne ponudbe poslati lia: F M.. Ljubljana, kavarna Slon.
37810
Hiša v Rožni dolini
s prostim stanovanjem in vrtom naprodaj za 70.000 Din. — Pojasni1.! daje prometna pisarna Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. Salendrova 6.
37785
Vilo
nrodam iz pro-te roi.e ua Bledu v središču. Pogoji ugodni. Eno stanovanje prazne. Vprašanje pod Šifro i333 br* z i-osredova'-ca« tla oglasni oddeVk »Jutra*-	37714
Lepo sobo
„ kopalnico oddajn enemu ali dvema gospodoma. — Naslov v oglasntm oddelku »Jntta«.	37778
Krasno sobo
liko in zračno, v vili blizu liceja oddam, event.
kopalnicu boljši solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutras. 37779
Opremljeno sobo
električno razsvetljavo iakoj oddani v Sp. Šiški, Maurerjeva uiica Stev. 18.
Sobo z 2 posteljama
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. 37757
Lepo sobico
s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Cesta ua Rožnik 19	37776
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom ia električni; razsvetljavo takoj
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«	37760
Prazno sobo
sredi mesta, prostorno, pat. ketirano, s souporabo kuhinje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
Opremljeno sobo
lepo, s centralno kurjavo, Oddam boljšemu solidnemu gospodu na Miklošičevi c. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	37767
Kopiua
Reduciran uradnik
prosi plemenito erce za po-* sojilo S(»00 Din, e katerimi bi si zgradil eksistenco — Vrne v 6 obrokih — Bla-gos rčfie ponudbe aa podružnico «Jutra* v Mariboru pod šifro «Naprej» 37532
Separirano sobo
s parkteom in elektriko takoj oddam boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 37742
Sobo
želim v bližini bolnice. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »M 86».
37748
Prazno sobo
za pisarno, v nepo-redni bližini kolodvora žoiim za takoj ali s 15. decembrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ?ifro »I Z.»
37747
Kot sostanovalko
sprejmem preprosto. čez dan odsotno gospodično, v Florijanski ulici št. 27/1.
37740
Družabnik
s trgovsko naobrazbo pristopi k dobremu, dobičk»-nosnemu podjetju e 30.00U Din gotovine Osebno sodelovanje in garancija pogoj. Ponudbe pod »Kompanjon« iitt oglasni oddelek »Jutri.
37552
Kot družabnik
k gospodični ali vdovi, ki ima svojo gostilno trgovino ali kaj slifcnega, ieli trezen in zanesljiv moški. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šitro »10.000/1928».	37761
Depifi
Pozor!
krojači, krolačlce in interesenti! — UazpoSiljam vse
vrste krojev in modelov po vsaki sliki, opisu iu vseh slovitih krojačnio — aH lastne kreacije po meri izknšene. na papirju, platnu ali Skice v zmanjšani obliki. Sprejemam in izvršujem naročila na vse tukajšnje modne list« in revije ter dajem vsa pojasnila. Za odgovor priložite lahko v znamkah 5 Din, priporočeno 10 Din. — Janko Mujan, 18. Rue St. Georges, Pariš 9c. 37414
On cherche
pour quelqnes m o is uue »Jenne Francaise» comme demoisolle de compagnie, qui ne parle pas 1 allemand Offertes sous »M K.» * 1' adminlstration du »Jutra*, .Maribor.	37698
Na stanovanje
sprejmem solidno gospodično. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra i. 37752
Lokal
želim za špecerijsko trgovino v mestu ali na deželi. Ponudbe na »oglas oddelek «Jutra* pod ešpecerija 94».
37594
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko. event. 3 hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37753
Poslovne lokaie
oddam takoj v Šelenburgo-vi ulici St. 7. 1. nadstropje 37589
Lokal
dam v najem Gasilska c. 15., Sp. Šiška.	37725
Gostilno
dobrL> idočo oddam v osjem ali ua račun s 1 aprilom 1928 Nahaja se v bližini Ljubljane, pii postaji. Predpogoj dobra kuhinja in veselje ter zmožnost do lesne trgovino Ponudbe pod ^Gostilna 22» n;t oglasni oddelek <Jutra■» 37029
Gostilno
v centru Maribora oddam v najem ali prodam pod zelo ugodnimi pogoji — Nas'ov pri podružnici Jutra v Mariboru	37533
Vrt
7. gorkuni gredicami oddam takoj najboljšemu ponudniku. Naslov v og'as. oddelku «Jutra». .»7771
Stanovanje
obstoječ - iz 2 -ob. kuhinje in kopalnice, r balkonom ter pritiklinami oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jntra».	37702
Zakonski par
mlad. brez ctrok, žpli stanovanje v Ljubljani. Če mogoče kot hišnica. Ponudbe na og}a=ni oddelek «Jutra* pod februar*.
37758
Stanovanje
v novi hiši. 2 sobi. kuhinja in pritikline, tako? od-dani v Sp. šiškt. -Kolonija Bajtar« pri M. N>dog 3i /37
Stanovanje
pobo e kuhinjo, oddam. EtoŽico 101.	37708
Sobo
svfctlo in zračno, s posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu Naslov pove oglasni oddelek <Jutrn»
37653
Veliko sobo
oddam solidni osebi Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37645
Sobo
?. lektrično razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra>	37338
Sobo
lepu iu cisto, s posebnim vhoJom. v neposredni bližini bolnice oddani, event. s hrano, ali zajtrkom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37755
2 tehnika
iščeta sobo s posebnim vhodom Pouudbe na ogl oddeiek »Jutra» pod šifro »2 tehnika«.	87769
Prijazno sobico
r. električno razsvetljavo
oddam v sredini mesta. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. ' 37727
Opremljeno sobo
lepo, oddam solidnemu gospodu za 400 Din. Parke-ti. elektrika, poseben vhod Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«.	375SS
Prazno sobo
v bližini sodišč;! oddam takoj samo gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	37496
Sostanovalca
sprejmem. Na»lov v oglasnem odd. »Jutra«. : 17729
Dva gospoda
ali dijaka -prejtnem ua stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra r. 37707
Prazno sobo
oddam s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«.	37630
Mlada gospodična
,<i Seli zabavnega in duhovitega dopisovanja z željo za kak bogat doživljaj, z
naobraženim gospodom, ki so ne boji morebitnega poznejšega razočaranja — Prijazne ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mara«.	" 37648
Mlada gospa
želi poznanstva z izobraženim, premožnim gospodom. Tonudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod šifro »Razočaranje«.	37784
15. december
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 37730
2 osamijenca
v Nemčiji lelita znanja % 2 gospodičnama, v svrho uživanja bližajoča se pomladi. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »1928» ali pa direktno na naslov pod značko »Slav-ček» — »Kanarček«, Maria-dorf b. Achen, Querstr. 33. Deutschland.	37735
Gospodična
ieli znanja z gospodom od 29—35 let zaradi mrzlih zimskih večerov. Dopise na, oglasni ddelek »Jutra« pod značko »Vroče srce«.
37706
Več abonentov
sprejmem na fino domačo hrano Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«. 37397
Nekaj gospodov
in boljših dam sprejmem po nizki ceni Ca dobro hrano v sredini meetsi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. '	37777
Dva gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje s 15. decembrom. Kolodvorska ulica 11./1.
37703
Na dobro domačo hrano
sprejmem več gospodo* ali gospodičen. Cena od 15 do 22.50 Din. Zvečer vedno na razpolasro močna ali mlečna jedila. Naslov v ogla°nem oddelku »Jutra* 37732
Športnikom
zmanjšuje moS kofein, ki uničuje milice • proizvaja njem kislin in kontmktnr — pravi prof. Neuschlosi Športnik! h»j pijejo ««mo pravo in neškodljive k»»o
U»g.	tSl
Učiteljica
na deželi, plemenitega značaja, želi v svrho pomanjkanja rnanstva resnega znanja s svojemu poklicu primernim gospodom. Dopise pod »Bodoftnost 77« na oglasni oddelek »Jutra«.	37724
Idi-Ani
3541S. »Zakaj molčita?« Pozdrav. Lisček in Cižek.
37731
Z devojko
ptidiio ln zdravo, 20—ž® let staro, neoporečne Jtfe-teklosti, ki bi imela veselje do tujine, želim znanj«. Le spolne naslove s sliko ju }K>slati na ogl. oddelek »Jutra« pod 'Takojšnja ženitev«. 37734

Gramofon
zelo dobro ohranjen predam po ugodni ceni. K a -Mdll{tva ul. l'i. Kolezi-ja.	3771»
Klavir
dolg prodam. Gasilska <*. 15., Sp. Šiška.	3772«
Klavir
dobro ohranjen, želi prodati za primerno nizko ceno. Natančen naslov iu cono pri občinskem uradu Sv. Primož nad Muto.
73717
V Kranju
.-em izgubila doc 20. iiuv. med 18. in 19. uro torbico z nekaj denarja in Irgiti-maeijo. Pošten najditelj naj jo odda na naslov: Marij.« Mali. Dunajska cesta 04.
37450
Psa
doberman airedal. ali kake druge čistokrvne me. starega Čez eno leto. dobro dresirauegn. kupim. Ponudbo z otnnčbo cene pod šifro »2 100« ua ogl. oddelek »Jutra«. 3771*
C. Phiilips Oppenheim:
35
Milijonar brez denarja
Honerton se je odkašljal. Zadrega se mu je poznala na obrazu. »Kdaj bi lahko nemoteno govoril z vami?«
»Nu, po delu nimam veliko časa. Kakor hitro opravim, se sesta-nem s svojim dekletom. Ne vem. ali sem vam že povedal, da sem zaročen ?<
»Ne pomnim,-
»Da, da. Moja nevesta jc začasno strojepiska nedaleč od naše vozarne. Ta vožnja je danes zadnja. Nato imam štiri ure odmora in Frances pride gotovo pome. Dajte, spremite me do končne postaje, če utegnete!*
Omnibus se je odpeljal in je prispel na določeni kraj. Bliss je prekriža! noge. in ko se je ozrl na svojem sedežu, je videl Honer-tona, da ga čaka na pločniku. »Nu, zdaj lahko govoriva,« ga je povabil.
Honerton je oprl brezhibno orokavičeno roko na čisto mesto na sprednji strani avtomobila in se je zaupljivo skloni! naprej. »Čujte, dragi Bliss: odkar sem se tistikrat na Strandu ločil od vas. mi je vaša usoda neprestano rojila po glavi. Govori! sem o
tej istoriji z nekaterimi sta-nini prijatelji in sem jim neKaj predložil. Nobeden se ni izvzel. Freddy Lancaster na primer, ki vendar nikoli ni imel bogvečesa in ki smo ga zmerom dražili, da .ie stiskač je položil denar na mizo, še preden smo mu utegnili razpovedati vso stvar, in le z največjim trudom smo odvrnili dekleta da niso tud: one prispevale.«
»Za kaj gre prav za prav?
»Za tole: več vaših nekdanil': ■/.r.-iv.cav on ho-e skupaj prirediti večerjo — dan morate sami določiti — in na koncu vam predado majhen ček — ki ne bo čisto neznaten, to vam lahko že zdaj povem — da se lahko izselite v Ameriko, ali pa tudi, da kar pri nas začnete novo življenje, kakor vam bo ljubše. Vsekako — že Lancaster je to poudaril — bo naše darilo le majhna oddolžitev za gostoljubje in dobroto, ki ste jo izkazali mnogim izmed nas, kadar smo bili v škripcih, in — hm — in dokaz, da — hm — in tako dalje.«
Bliss je strmel v mrgolenje na ulici. Inzdajci se mu je zazdelo, da vozijo vozovi vsenavskriž, in obrazi ljudi, ki so hodili mimo. so se zlil v eno samo zmešnjavo. Honerton se je obširno prižgal cigareto in je nato malce stopil, da bi jo razsopel. »Nu, prijatelj?« je vprašal.—
»Ne morem vam veliko odgovoriti — vse to me je tolikanj izne-nadilo! Izvolite povedati ostalim, da sprejmem vabilo z največjim veseljem in da bi mi bilo ljubo — če jim to ni prezgodaj — ako bi se vršila večerja dne devetnajstega decembra.«
»Imenitno! Recimo, ob osmih zvečer v .Milanskem restoranu*. Naročili bomo, naj nam rezervirajo beneško sobo. — Če vam je prav, dragi prijatelj, se zdajle poslovim. Vi ste menda vajeni tega, a mene takle omnibus preveč pretrese. Evo izvoščeka, ki me popelje nazaj. Ne pozabite: beneška dvorana v .Milanu', devetnajstega decembra ob osmih zvečer! In — mimogrede: kako pa je z gospodično?«
»Ali jo smem pripeljati s seboj?«
»I kakopak! Prav čedno slavje vama napravimo. Do svidenja!*
Bliss je bil tisti večer neobičajno molčečen, ko je šel s Frances v gostilno.
»Kaj ti je?« ga je vprašala vsa v skrbeh.
»Čudno presenečenje sem doživel. Nekateri izmed tistih, ki sem z njimi prijateljsko občeval, dokler se mi je dobro godilo, nama hočejo prirediti večerjo in poslovilno svečanost. Baje so zložili za naju dokaj znatno vsoo. Kako ti ugaja ta novica?«
»Ali si se namenil, da pojdeš drugam?«
»Morda bi bilo najbolje.«
Zamišljeno bi zrla predse. Nekaj mehkega je zasijalo v njenih očeh.
»Na sestri misliš, jeli? Morda bo dovolj, da dava Ruth v pevsko šolo in da pošljeva Elsie na jug.«
Pod mizo mu je stisnila roko. »Vse storim, ljubi, kar smatraš ti
za koristno.«
»Večerja bo devetnajstega decembra.«
Prestrašeno ga je pogledala. »Za Boga. Ernst! Saj vendar poznaš mojo garderobo — in devenajstega je prihodnji četrtek!«
Tiho je sedel na svojem mestu in gledal v steno kakor bi jo hotel predre ti z očmi. »Prihodnji četrtek!« je ponovil kakor v sanjah.
Zjutraj dne 19. decembra se je prebudil Bliss s čudnim občutkom pričakovanja. S široko odprtimi očmi je ležal na postelji in je gledal okoli sebe. Zdaj. ko je bil dolgo zaželjeni trenutek pred durmi, si skoro ni mogel verjeti, da je leto minilo in da je bede konec. Toda njegove mis!i se niso dolgo ustavljale ob veliki izpremembi, katero mu je obetal današnji dan. Najslajša je bila misel na Frances!
Skočil je s postelje in se je kar moči skrbno oblekel. Nato je pre-štel svojo gotovino. Imel je dva in trideset šilingov, a sedem jih je bil dolžan za sobo. Poravnal je račun in kmalu po osmih je stopil na ulico. Ko je odprl hišna vrata, se je zaletel v znano postavico, ki je pravkar zvonila.
»Gospa Heathova!« je vzkliknil. »Dobro jutro!«
Inozemna veletrgovina vinom prima u stalnu službu dobro izv ež^anog
kupovaoca te poznavaoca
naravnih jurjoslavsrskih vina
(banatskih. jtajerskii. livatskih da'.matiusk'h i srbskih). Refiektanti treba da dokažu s ojo sposobno-;1 za ranici alno vodene zaiiha, oa ra^umiio moderno pod umar stvo te da su vješu njemarkom srpsko i rvaskom ez ku u govoru i p smu Navest a reference t dosai&šn a služoo-vanja.
Poi ude pod ši r m Samostalnos " na Jugos'oven>ko Rudoif Mos>e d 0., Z<; >jevac '20 do 5 .locemora <927
COMA
SPREJME ZASTOPNIKA, ki je že
dobro vpeljan pri železninarjih. — Zas
stopnik mora voditi skladišče in odda=
jati blago samostojno. — Lastniki skla^
dišč imajo prednost. Ponudbe je posla;
ti v nemškem jeziku pod »Nemčija« na
oglasni oddelek »Jutra«.
„ _ _	]2132»a
na i a bol1 t iočk> v Be igradu iTerazi e) tako; prodani P.mudne na oglasn odie ek „Jutra" .

£s hvata.
Za s inpaiiir, izkazane r am ob priliki srni; iu pi zabne nam ma'ere in stan ma ere, gospo
Tekle Hufoadove
bonsi s s vain nr Desidam , za udeležbo na pogrebu ali pa s po-loniiv jo pr kasnega cveta m vencev se na pnsrčneje z^hvaiimemo. V L ubiiani dne 2S. novembra 192'.
D .Fra; Hub*d, rodbina dr. M. Zarn kova.
lirn posebnega obvestila
t
oozrebm avi>'>
Po presrečnem skupnem btvaniu nas ic prehitro zapustil > najplemenitejše srce, moja nei<merno ljubljena, zlata mama, gospa
li ii tsije tnslin nri Mm iriii
r. z z. o. z. v Liubljani, Sv Petra cesta štev 10 so bile
izžrebane dne 24. 25 in 26 t. m.
Din 2000 so zadele srečke 11.570, 9.302, 5.784, 91.730, 59.374, 87.146, 99.536, 86.306, 20.216, 87.108.
Po Din 500 pa so zadele naslednje številke:
14.126, 91.782, 47.785, 86.309. 110.102, 24.269, 99.510,
14.114, 91.724, 59.390. 86.341. 111.143, 34.042, 99.582,
5.742, 8.041, 59.366. 60.824
15.459, 15.484, 30.937, 40.556, 9.774, 11.552, 11.537, 11.544.
53.444, 20.840.
66.660, 66.658, 20.883, 34.137,
96.955, 39.141, 58.040,
60.856, 71.857, 71.864, 71.808, 83.213, 83.273,
97.719, 97 738, 97.775, 97 715. 39.128, 120.112,120.137, 123.364,
97.787, 110.123, 110.184, 9.364, 20.270, 20.286,
99.587, 122.762.
71.857, 71.864, 71.808, 73.626, 82.598, 82.572. 87.153,
100.701,	100.709,	5.774,	5.753,	15.464. 53.416,	66.666,	91.772,	115.616,	8.074,
8.069,	8.023,	8.006,	9.789,	11.504, 11.572,	11.591,	11.599,	20.879,	20.868,
23.483,	23.476,	23.469.	23.461.	23.431, 34.128,	47.794.	59.315.	59.339,	59.367,
60.849,	70.291,	71.824,	83.258,	86.394, 86.373.	96.928,	96.967,	96.990.	97.722,
110173.	110.107,	111.118.	39.139,	39.114, 39.102,	120.115,	120.128.	120.183,	123.367,
9.305.	9367,	24.297,	24.243,	24.294, 24.251.	24.215,	34.048,	58.043,	58.034,
58.058.	61.253,	70.291,	71.824,	23.679, 73.691.	73.631,	73.595,	73.629,	87.186,
110.750.	122.777,	122.722.						
14.137, 66.691, 11.583, 59.383, 86 381. 111.195, 34.022, 61.211, 87.141,
76.747. 66.630. 11 577, 60 805. 96.991, 39.124, 34.009. 61.242, 99.561,
5 796, 66.636. 20.801. 60.850, 96.983, 120.122, 34 001. 61 225, 122.799.
5.708,	5.716,	15.496,	30.942,	30.918.	30.917,	53.408,
91.778,	115.640,115.638.		9.761,	9 740,	9.745,	11.596,
23.406,	23.436,	34.101.	34.132,	48.501,	48.527,	59.356.
70.254.	70.238,	70.246,	70.29S,	71.858,	83.240,	83.294.
96.969,	07.799.	97.751.	97.765.	97.717.	97.735,	111.166,
123.355.	9.315,	9 320,	20.283,	20.288,	24.272,	24.258.
34.023,	34.094.	34.050,	58.057,	58.062,	58.038,	61.262,
70.254.	70.238,	70.246,	70.298,	71.858,	73.662,	87.200,
Jobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928. ori Zadružni hran;lnici r. z. z o. z.. Sv. Petra cesta štev 19.
i
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh odstramuje v 5 minutah ^anesliivo hre7 bolečin >n po^ledir
»9
DeisMator um Venus"
Cena i «avfte Din 20 —
avirsi-
oi-nin
sveiovnih možem skih ivnk poznat no zn žanih cena! vedno v /alog'1 Pro daja tud na obroke Vsa popravila in ua aševanje strokov n'a ko'
.Ropaš
Celje
d
nove in rab jene vseh v rs' ter JUTO ca embalažo ima vedno v zalogi
iom-t-o\a lica I'
V "Siem vam m a < >v ni tuji »ti,) rri
trgovino mešanega Marta
v k; kern več|< m U.mj a t ndusrjuem kraju >etn m prom 'om na man] l m> jon d nariev C ni. poiiudm na u«l. cdieek „Jut a' p n .^rom'!"
er jjlepšc! In najcenelša slari-a
xo slikanice za otroke
O. Zu j- nčjč, Pokosicu izpoil kote h;
Slikanica t besedilom
Cena Din 35 -. s poštnino Din 37 50
Domače in tuj? živali
- ečba vna ->1 kamca
Ctna Din 30 —, s poštnino Din 34 —
M. Grošljeva, Šale za male
Slikanica
Ctna D n 32 —, s poštnino Din 36' -
M. Grošl eve, Čebelica Bren6eliC£
Slikanica
Cena Din 30-—, s poštnino Din 34 — Naroč la na te in druge slikanice sprejt ma
Rnjigerns Tishoune zadruge v Liubiisr!
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte)
Rabim hišo
Z i s nator;j xa 500 ljudi.
Nasov: Josip Tomšič, Celje, Gosposka uhca 19.
Svetovno znane original EMAJLIRANE
prave
lutzove peči
prvovrsten fabrikat tvornice Wwe. LUTZ £ SOHNE BLUDENZ
IN EMAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji v zalogi samo inž. MATE GUZELJ. Ljubljana, Šiška, Jernejeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv. Jerneja), na dvori= šču pod hišo Celovška cesta 58.
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni, glavobol nervoza, slab tek povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušeno zdravilo specialiteta FI» GOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. — FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti z navodili jporabe lekarna DR SEMELIC, DUBROVNIK 2. Poskušena steklenica z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 steklenicami pa 245 Din.
Potnika
šprrituozne branže iščemo z vstopom 1. ja« nuarja 1928 za Slovenijo. Le dobro vpeljani solidni gospodje naj pišejo pod »Št. 1060« na oglasni oddelek »Jutra«.	12.766»«
'i JLILM JlJUt II j
Veliko podjetje v Beogradu sprejme zanesljivega in sposobnega
šoferja
ki je siguren in sposoben za daljnja potovanja. Ponudbe poslati pod »šo« }=j fer 33« na Jugoslovensko Rudolf □ Mosse A. D. Beograd.	12781*
Kjarjconn
Naznanilo.
Otvarjam gostilno na dvorišči' hotela Tratnik, Sv. Petra cesta 25. dne 27. novembra 1927. kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja i t 'astnih vinogradov.
Priporoča se za obilni obisk
A. Sunara.
>ac3ac3aoaoae>ao
Tvornica vagonov »SARTID« v Sme« derevu sprejme
izkušenega
delavca
poslovodjo, za grajenje železnih kon« strukcij in mostov. Javite se upravi tvornice v Smederevu.	IZ783«»
0 ■
o ■
o ■
o ■
o
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Darila na obroke!
V današnjih težkih časih ima marsikateri resne skrbi, kako bi spravil v ravnotežje svoje mesečne izdatke s prejemki Najtežje je nabavljati predmete, katerih vrednost presega višino mesečnih dohodkov. NavacL no se mora prositi trgovca za odplačilo na obroke, kar pa gotovo ni prijetno. Da sc to kupcu olajša in da se mu d4 možnost naba« viti si potrebne stvari tudi, če nima trenot« no gotovine, so ljubljanski detajlni trgovci ustanovili lastno Kreditno zadrugo, ki do« voljuje interesentom potrebne kredite hitro in diskretno. Na podlagi dovoljenega kre« dita izroči zadruga prosilcu blagovne nakai-nice, s katerimi kupuje v skoro vseh ljub« Ijanskih trgovinah kot vsaki drugi kupec, ki ima denar, dolg pa odplačuje pri zadrugi v obrokih, ki si jih je sam izgovoril.
Kdor se zanima zi ta popolnoma novi si« stem, naj zahteva pojasnila od Kreditne za« druge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Selen« burgova ulica 7, I. nadstropje.	12785»«
L Mikuš
Mestni trg štev. 15
I vormca dežnikov, zaloga sprehatalnih ■>al'C	,
dane-; v ponedeljek 28. t m., previdena > 'olažili -v. vere.
Pogreb preblage pokojnice se bo vrši v toret 29. t. m. ob dveh popoldne iz dn oln ce na pokopališče k Sv. K»tžu
Sv. maše ?adušnice se bodo darovale v t.jubliani in v Žeiezntkth.
V Ljubljani, 28. novembra 1927
Globoko 7alujofa: Milka poročena dr. Val Rožlčeva hč in vse ostalo sorodstvo.
V	flo&ok žalost bporo^am retužno vest, da je moja :j ina s> proga, ohromi mati, i če> <a in sestra gos.ia
lnanhi TurnseS roj. D&lak
soproga trg potnika
dane-, dne -8 t m. po dolpem trp jenju, previdena s tola žili sv. vere, mirno v Gospodu MS;>ala.
Pogreb nepozabne pokoj ilc? bo v sredo, dne 30 novembra oa 2. popoldne iz državne bol ice na ponopal šče k Sv. Križu.
V	Linbliinl, dne 28 i overrtra «!2/
Štefan TurnSek. opr e —Vri. Oto, Kari o ro i
Uejtnl notrrehnt taron
V Avstriji živeči rojaki!
Avstrijska razredna loterija najsigurnejša loterija sveta« 1G0.000 srečk Polovica srečk bo izžrebanih 50.000 dobitkov
z glavnim dobitkom 750.000 šilingov — 6,000.000 Din
Dobit.-i avstrijske razredne loterije: 2.00.000 dinarjev	1,000.000 dinarjev	400.000 dinarjev
300.0-0 'inarjev	210.030 dinarjev	200.000 dinarjev
Skupni dobitki 10,640.000 šilingov — 85,128.000 dinarjem
Cene srečkam: 1/1 šil. 32.--Din 280.—; 1/2 šil. 16.--Din 140.— ; 1/4 šil.
8.--Din 70.—; i/S šil. 4.--Din 35.—.	11.902»a
Žrebanje I. razreda 28. — 30. decembra 1927.
Vsako naročilo izvršimo takoj. Plačati po prejemu srečk. Po žrebanju Vam pošljemo uradno žrebno listo.
Adoll Gaedicke & Co., Wien I«, Franz-Josefs-Kai 47, L
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij .Jutru Adoll Ribuikat. £» Narodno tiskarno dd. kot tufcaraarja Fran Jezerjek. ta inacranJ del je xlgovorec Alojzij Novak. V« » Ljuhlj»_*