BpcdUlM 1» Leto XXm., št. I46 Pdtnlns plačana t gotovim V ' » • Ljubljana, sobota 3. julija 1943*XXI Cena cent. 80 Upravništvo: Ljubljana, Pucanijeva ulic* 5. Telefon &. 31-22, 31-23. 31-24 Imeratoi oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Vačuni: za Ljubljansko pokrajino pri poštno •Jekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO Izhaja ritk dan Naročnina znaia mesečno Lir 18.—, at Inozemstvo vključno s »Pvoedeljdcim Ja* trom« Lir 36.S0. ?oned elj k« i Uredništvo t Ljubljana, Puccinijeva ulica k. J. — Telefon štev. 31-22, 31*23, 31-24. Rotopiil »e at vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blidti di provenienza italiana ad esteza: Unione PubbJiciti Italiana S. A. MILANO. Znamenita stolnica v Kolnu opustošena Barbarsko uničevanje kulturnih spnmena&cv Berlin, 29. jun. Krik ogorčenja se je dvignil danes med vsem nemškim narodom, ko je prišla vest o novem zločinu bombnikov britanskega letalstva. Stolnica v Kolnu, ki je ena najznamenitejših prič nemške gotske umetnosti ter se je smatrala kot dokaz staronemške omike, je bila hudo prizadeta. Slavna bazilika leži v neposredni bližini Rena ob levem bregu reke ter je posvečena sv. Petru. Graditi so jo začeli 1. 1240 pod vodstvom mojstra Gerharda. Stavba se je nadaljevala v 14. veku ter je bila v 15. veku dovršena z obema mogočnima zvonikoma., ki sta visoka 157 m. Razen splošnega arhitektonskega dela ter kiparskih podrobnosti so smatrali okna stolnice ter gotski kor iz 14. veka za največje znamenitosti Po prvih ugotovitvah so poškodbe, prizadete temu odličnemu spomeniku krščanstva izredno težke. Bombe velikega kalibra šo v polno zadele stolnico, razbile streho ter prodrle v veliko levo ladjo. Zaradi silovitosti eksplozij je ogrožena trdnost glavnih zidov in temeljev obeh stolpov. Med pokončanimi deli cerkve je baptisterii in znamenite kelmorajnske orgle. Posredovanje Vatikana v tej stvari, ki zadeva vse krščanstvo, se je izvršilo tudi iz razlogov, ki sr- tičejo posebno sv. očeta. Ko je bil slednji svoječasno apostolski nuncij v Nemčiji, je večkrat maševal v ko!n-ski stolnici. Obenem s tem bogoskrunskim zločinom, ki ga gotovo navdušeno odobravajo židje in boljševiki, združeni v sovraštvu do krščanstva, je britansko letalstvo pri svojem zaanem naletu na Koln izvršilo le celo irrsto drugih zločinskih vandaliz-mov ter je v najhujši meri prizadelo dva na;važnejša spomenika renske metrocole in sicer Enamenito zgodovinsko mestno hišo ter tako zvani dvorec Durzenich. sedež srednjeveške Han.se. Obstreljevanje je trajalo skoraj eno uro. Ker so padale predvsem bombe s tekočim fosforjem, je bilo mnogo oseb pobitih ter hudo ožganih, kar je poseben znak ustrahovalnega angleškega početja. Britanski letalci so nastopali pod zaščito gostih oblakov, kakor izrecno priznava londonski radio, S tem je bila onemogočena vsaka ugotovitev ciljev. Dejstvo pa, da sO' se britanske letalske -'ate zadrževale nad tako zvanim starim Kolnom. ki obsega samo stanovanjske hiše in zgodovinske spomenike, dokazuje, da so hoteli Angleži uresničiti svojo grožnjo znanstvenega obstreljevanja, ko so svoj napad usmerili prav na zgodovinski del mesta. V nemških krogih izrecno naglašajo, da ie nemško vrhovno poveljništvo z izredno skrbjo gledalo na to, da ni med velk';mJ bitkami na zapadu poškodovalo velikih francoskih stolnic v Reimsu, Amiensu, Rouenu in drugod. V nasprotju s tem nemškim postopanjem so angleški letalci doslej uničUi že celo vrsto najznamenitejših umetnostnih spomenikov v Italiji, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji. Zdi se, da so se zarotHi, da bodo pokončali vse priče prastare evropske kulture. Nemški list piše z ogorčenjem o teh zločinskih podvigih britanskega letalstva t?'-naglaša, da so napadalci vsekakor drr;~o plačali napade zadnjih 24 ur, saj so izgubili 55 večmotornih letal. Ojaeenje obrambnega potenciala Osi, kj se je pokazalo v mesecu juniju s tem, da ie bilo 900 sovražnih letal sestreljenih, >zmed teh 350 nad Sredozemskim morjem, je privedlo londonskega dopisnika lista »Svenska Dagbladet« do ugotovitve, da po izjavah londonskih vojaških krogov brani Porenje vsaj 300!) protiletalskih baterij, 2000 žarometov m 1200 lovcev. Berlinski krogi napovedujejo razen tega v kratkem silovite povračilne protiukrepe. Ta povračilni podvig, zatrjuje danes s ponosno jasnostjo list »Nachtaus-gabe«, bo popolnoma v skladu z nečuveno odgovornostjo, ki so si io nakopali britanski letalski gusarji. Nemška povračilna akcija bo imela istočasno tudi velikanski vojaški pomen. (II Regime Fascista.) Berlin, 2. jul. s. O opustošenju kolnske stolnice in verskih poslopij v njeni bližini, ki ga je izvršilo britansko letalstvo, se do-znavajo še nekatere podrobnosti. Tako ugotavljajo, da je popolnoma porušena tudi :m-noritska cerkev, kjer so bili smrtni ostanki Koltpinga. Njegov grob je sedaj pokrit j s kupom ruševin, ki je v""sok nad 2 m. Bomba velikega kal;bra je pcvsem porušila muzej Walraf-Richarts in so se pod njeno težo zrušili tudi zidovi sosednega samostana. V muzeju so bili spravljeni vs* mozaiki iz rimske dobe, ki so sedaj popolnoma uničeni. Kakih 20 rušilnih bomb je padlo v neposredno bližino sto!n'ee same. Ena izmed teh je zadela, severno ladjo stolnice in ;ie iz višine kakih 50 m zrušila ogromno količino kamenja. Zračni pritisk je b'"l tako močan, da se je vsa zgradba tresla do temeljev, kakor da bj jo bil majal potres. Škoda je tako velika, da bržkone dolgo ne bodo mogli opravljati v stolnici versk h obredov. Kakor je bilo že 'i avli en o, b"le uničene tudi znamenite orgle kolnske stolnice. čudežna relikvija črne madone je bila rešena zaradi takojšnjega nastopa du-hovn kov. Med žrtvami -ie tud' direktor znamenitega pevskega zbora kolnske stolnice dr. Molders, znan po vsem glas-benem svetu. Vladar v Livornu LivOrno, 1. juL s. Davi je prispel v livarno Veličanstvo Kralj in Cesar, ki so ga prejele vse oblasti. V spremstvu prefekta je obiskal zadete krarje, in se je zelo zanimal za vse nujne potrebe in dela, ki so v teku za obnovo življenja, o katerih mu je poročal prefekt. Po končanem obisku je Kralj in Cesar zapustil Livorno. Zamenjava 4% devetletnih bonov Rim, 1. jul. s. S kraljevim nekretom, cbjavljenim v današnjem službenem listu, da bi se poenotile obresti večletnih za-kladnih bonov, ki so v prometu, se dopušča posestnikom 4% 91etnih bonov, ki za-padejo 15. septembra 1951-XXIX, da lahko izvrše izmenjavo teh bonov v druge za-kladne bone z nagrado, ki dajejo 5% obresti. Rok zapadlosti ostane 15. september 1851, prav tako tudi roki plačila zapadlih polletnih obrokov na dan 15. marca in 15. septembra vsakega leta ter višina nagrad in vse druge določbe, ki se tičejo teh 91etnih, 4% zakladnih bonov. Ob zahtevi po zamenjavi teh bonov mora plačati lastnik 91etnih 4% bonov znesek 5.50 lire za vsakih 100 lir nominalnega kapitala. Namesto gotovine se bodo sprejemali tudi odrezki 4% bonov, ki zapadejo 15. septembra tega leta. Bollettino n. 1133 i neurici dlstnittS II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 luglio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1133: Palermo 6 s tata nuovamente bombardata questa notte dall'aviazione avversaria; tra i numerosi edifici danneggiati č il palazzo Reale; non ancora precisate le perdite della popolazione. Le artiglierie contraeree hanno abbattuto 4 velivoli caduti uno a Romagnolo, due in mare a largo della stessa localita, ed uno a nord di Sfcrracavallo. Incursioni di minore rilievo sono segna-late su Catania e Cagliari; le batterie della difesa distruggevano a Catania n velivolo. In combattimenti impegnati con la caoda germanica due «Spitfire» precipitavano nelle acque di Malta. * Nota: A seguito dell'incursione del glorilo 30, citata nel bollettino di ieri, sono stati ulteriormente accertati tra la popolazione di Palermo, 74 morti e 286 fefriti. Le vitti-me causate alla popolazione della costa Calabra dello stretto di Messina, dalTazione aerea avversaria nella notte sul 30 giugno, ascendono a 10 morti e 36 feriti. Vojno poročilo št. 1133* Sedem sovražnih letal uničenih Glavni stan itaMjanskih Oboroženih Sil je objavil 2. julija naslednje 1133. vojno poročilo: Sovražna letala so ponovno bombardiral preteklo noč Palermo. Med mnogimi poškodovanimi poslopji je tudi Kraljeva palača. Izgube prebivalstva še niso ugotovljene. Protiletalsko topništvo je sestre'ilo štiri letala, ki so padla eno v Romagnolo, psi Uorcgcbttžu so bili sovjetski napadi odbiti ' Uspel® čiščenje v zaledju vzhstee fronte Sile Osi so pr. Vsak poizkus anglosaškega vstaa v odločen odpar i m "J is« .Budimpešta, 1. jul. Ves svetovni tisk se stal5 no vrača na važno vprašanje možnosti bližnjega vdora na evropsko celino, piše »Pester Llovd«. in povsod se berejo najrazličnejša mnenja o njej. O vdoru so mnogo govorili že poleti in jeseni leta 1940, ko je ves svet pričako* val, da se bodo nemške čete izkrcale v Veliki Britaniji. Takrat do vdora ni prišlo in z nemške strani so ponovno zatrdili, da so se nem-Sce dete. določene za zasedbo Anglije, pokoravale povelju Hitlerja, ne pa nasvetom in pozivom mednarodnega tiska. Kasneje nekoliko časa niso več govorili o vdoru, dokler ni v Angliji vstala misel napada na evropsko celino ter ustanovitve druge fronte. Te razprave so postale zelo živahne zlasti ob koncu bojev v Afriki. Treba je priznati, da je tak vdor zelo verjeten in da vojaška povelj-ništva Osi računajo s tem podjetjem. Gobbels, ki se v listu »Das Reich« bavi s to možnostjo, je zapisal, da bi poskus angIeško<-ameriškega izkrcanja na evropskih tleh bil lahko odločilen dogodek v vojni in da je Nemčija tej misli prej naklonjena kakor sovražna. Po mnenju švicarskega lista »Journal d'Ge-reve« je ta na prvi pogled smela trditev Gob-belsova zelo opravičena. List pravi, da je napad na otok čigar glavne čete so zaposlene v daljnih deželah, dosti lažji kakor napad na celino, ki je oborožena do zob. V sedanji fazi vojne sta še vedno odprti dve možnosti: bodisi, da osne sile napadejo Veliko Britanijo, ali pa, da Anglosasi poskusijo vdor na evropska tla. Po zatrdilu švicarskega lista niso Nemci nikoli opustili misli o napadu na Anglija In zdi se, da je prav sedaj pravi trenutek, ko bi prišla do veljave stara rečenica, da je na= pad najboljša obramba, ko ves svet misli samo na to, da bo napad prišel z angleške strani v obratni smeri in da je samo Anglija pripravljena za vdor v Evropo. Prav zato je večina britanske zbornice sprejela & posmehom Chur-chillovo izjavo, da obstoji nevarnost za napad na Anglijo toliko časa. dokler je Hitler na oblasti. Ta Churchillova izjava nikakor nima značaja gole govorniške fraze, marveč je resen opomin, če torej govorimo o vdoru, lahko mislmo z isto pravico na napad z ene ali druge strani. Gobbels pravi v omenjenem članku, da je eden izmed pogojev iznenadenja prav neverjetnost podviga v dotičnem trenutku. O neverjetnosti anglosaškega vdora v Evropo se ne more govoriti. Britansko poveljništvo je po» novno izjavilo, da bo izvršilo napad na celino, isto so napovedovali iz Amerike. Vsi listi na svetu proučujejo možnost izkrcanja na Balkanu. na Siciliji, na Sardiniji in celo na italijanskem polotoku, v sevemi ali južni Franciji, v Španiji in na Portugalskem ter celo na atlantskih obalah od Biskajskega zaliva do Hammer-festa. Nekateri listi so v zvezi s tem celo orne* njali zaliv v Murmansku. Pri tem razglabljanju se raziskujejo obale z geološkega, zemljepisnega, oceanografskega, prometnega in predvsem vojaškega vidika, in se lahko reče, da ni kvadratnega gaetra evtogttke celine, ki bi ga listi v teh zadnjih tednih ne bili smatrali za točko, kjer lahko prde do izkrcanja To besedičenje zavzema velik obseg tako \ osnih kakor v neprijateljskih m nevtralnih listih ter je skoraj vsakdanje čtivo vsega sveta. Zato je težko reči, da bi vdor na evropsko cel'no bil nekako iznenadenje. Nasprotno pa se širijo danes vesti, ki govore o možnosti napada na Veliko Britanijo ;n te vesti so zelo redke in skope zato pač zasluži pozornost članek, ki ga je priobčil »Journal d'Geneve«. Pisec se pri tem sklicuje na odgovorne nemške krcge, ne obrača pa nikake pozornosti na neskončne razprave o angleškem izkrcanju v Evropi. Švicarski list piše brez' vsakih pridržkov, da v Berlinu v enaki meri govore o možnosti angleško-ameriškega napada na Evropo kakor o možnost' nemškega napada na Vel'ko Britanijo. Če ore torej za iz= nenadenje, bi bil nemški napad na Anglijo veliko večje presenečenje kakor kak poskus :z-krcanja Anglosasov na kateri koli točki evropske celine. V zvezi s tem ne smemo prezret- članka, ki ga je listu »Frankfurter Zeitung« poslal njen dopisnik Rudolf Kircher iz Carigrada Ta proučuje načrte za napad zaveznikov na Evropo in prihaja do zaključka, da največja opasnost preti ravno Italiji. Na temelju zbranih infor= macij. zatrjuje Kircher. bi niti obe berski državi niti Turčija ne podpirale izkrcanja zaveznikov in bi takega podviga ne gledale z zadovoljstvom. Izkrcane čete bi morale računati z odporom teh nevtralnih držav Napad na Grčijo, ki bi mu sledila osvojitev Balkana, odpade zaradi težav, ki bi jih povzročale čete, razmeščene na italijanskih otokih v Egejskem morju, ter čete. ki drže Balkan v svoj oblasti. Ne preostaja tedaj nič drugega kakor -taljan-ski otoki in italijanska obala ki je za sedaj najbolj ogroženo področje. Ne glede na vso propagando je sedaj splošno mišljenje, da bi bila Italija edna točka, kjer bi Angleži in Američani lahke izvršili svoj napad. Zato je najvažnejša naloga osnih sil na jugu urediti obrambo velikih otokov, ki obdajajo Italijo, ter obrambo italijanske kop* nme. Italija je središče vojnih operacij na vsem področju od Lizbone do Ankare. To so besede uglednega nemškega pisca iz Carigrada, ki jih je treba upoštevati. Iz njih izhaja,' da osne sile ne podcenjujejo nevarnosti vdora in da so za ta primer ukrenile vse potrebno. Časa so imele dovolj, kajti dolga vojna v severni Afriki je skoraj izključila možnosti vdora. Tudi dragoceni tedni, ki jih je sovražnik izgubil v bojih za Tunie, so prispevali k pripravi za obrambo. S tem je pojasnjen in opravičen obupni cdpor italijansko-nemških čet na afriškem področju. Vdor Anglosasov ni torej popolnoma izgubil možnosti presenečenja marveč bodo imeli napadalci posla s sovražnikom, ki je odlično pripravljen. Vse to je razlog, zakaj bi bila Nem« čija vesela, kakor je pisal Gobbels. če bi se Anglosasi odločili za poskus vdora in se ne bi skesali izvršiti tega podviga. (Le ultime Notizie.) I2 Hitlerjevega glavnega stana, 2. julija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavi.o danes naslednje poročilo: Ob kubanskem predmestju so se sovražni sunki zrušili v obrambnem ognju. Več krajevnih napadov pri Dcregcbužu 3e bilo zavrnjenih, sovjetske če*e pa z izpibo več sto padlih in ujetih vržene na izhodiščne postojanke. V zaledju srečr.lega cdseka fronte so cddelki SS in policije, pjačeni z edinicami vedske fn cSdelki letalstva, uspešno zaključili veliko očiščevalne skcijo. Razdejanih Je fcilo ?50 bunkerjev in zavzetih 194 utr-jeHh taborišč za tel^e. Banditi so izgubili mnogo 'Judi in velike množine orožja in materijala. Pri napadu številnih angleških lovcev in bombnikov na nemški konvoj so pred niz^remske rfcalc pcmorske zaščitne enote in protiletalsko tepništvo na prevoznih la- djah sestrelile 7 sovražnih letal. Ena naša ladja je bila poškodovana od bombnega zne more zamenjati užitnih z neužitnimi, oziroma s strupenimi, ako prežveči košček surove gobe. Vse užitne golobice so sladkega okusa, kakor surovi orehi ali mandlji, dočim strupene ali neužitne zapečejo na jeziku. Toda takšna poskušnja je merodajna edino -le pri skupini golobic ne pa tudi pri drugih strupenih gobah. Nemški botanik in mikolog Herrmann piše, da ni dokazano, da bi sploh katera golobica bila nevarno strupena. Hruševka ali pečurka ne ugaja vsakomur zaradi premočnega muškatnega mleka, a so gobarji, ki jim izredno ugaja celo surova. Ako jo pražimo ali pečemo, se mora to zgoditi naglo, ker postanejo sicer gobe pretrde. Prav tako ni za vsakogar poprova mlečnica ali bela kravjača, ker ima pekoč okus, kakor poper. V romanskih deželah (Italija in Romunija) pa to mlečnico izredno čislajo. V Italijo jih uvažajo posušene iz Švice kot posebno delikateso pod imenom »peperone«. Posebno mnogo je sedaj po . naših gozdih raznih mušnic (amanita) v raznih barvah in oblikah, toda naše navadne mušnice, t. j. rdeče in belo krpaste najbrž še ne bo pred jesenjo. Pač pa ima ta mušnica več podvrst, ki so še bolj strupene in se dobijo že sedaj, n. pr. citronasta mušnica (amanita muscaria variatio speciosa), ki ima citronastorumenl, v sredini rjavkastordeči klobuk; kraljeva mušnica (amanita muscaria subspecies regalfs), ki ima svetlorjav klobuk in rumene lističe; rjava aH krpasta mušnica (amanita muscaria subspecies um-brina), ki ima usnjatorjav klobuk in bele lističe. Užitni sta le naslednji dve mušnici: biserna mušnica ali pikec (amanita rubes-cens, pustulata) in siva mušnica (amanita spisa). Vendar je tudi pri teh dveh treba sleči vrhnjo kožico s klobuka, ker ima zatohel okus. Naši povprečn} gobarji lahko zanesljivo spoznajo le prvo, t. j. biserko, ki je po kocersu rdeče nadahnjena (v Be-govi knjigi je preveč rdeče prikazana). Opozoriti je trefba, da se dobe tudi že sedaj najnevarnejše strupenjače, t. j. strupeni kukmak ali krompirjevka (amanita phalloides), posebno spomladanski ali beli strupeni kukmak (amanita phalloides verna), ki ga Begova knj'ga še nima; posar-mezno pa lahko dobe tudi obe sovrstnici, t. j. zelenkasti in rumenkasti strupeni kukmak (a. ph. viridis, citrlna). Ljubljansk'm gobarjem so razmere delokrog močno skrčile, zato so gozdovi ob Večni poti in na Golovcu podrobno prebrskani. Ker pa povprečni gobarji stikajo le za nekaj vrstami znanih jim gob, bi za boljše poznavalce preostalo še vedno več užitnih vrst, če bi ne bilo brezsrčnih uničevalcev, ki vsako nepoznano jim gobo rasti je jo ali pohodijo. Takšno postopanje kaže na pomanjkanje srčne kulture. A. B. st. Strela udarila v cerkev Ob zadnjem neurju je v zvonik cerkve v Nemški vasi udarila strela, razdejala strelovod in šinila v cerkev. Tam je razbila dva podpornika in poškodovala tudi drugo notranjost. V cerkvi sta bili tedaj dve ženski, k; ju strela ni zadela, pač pa je priletel Neži češarkovi v nogo od strele odbiti kamen in ji povzročil globoko rano na nogi. I nostri rteognitori che tn qnesto periodo stanno svotgendo trna tntensa attivitš. di intercettarione del tnffico necnlco — Italijanski izvidniki, ki ta čas intenzivno zasledujejo sovražni pomorski promet Dr. Aljehin o solnograškem Kakor po vsakem pomembnejšem turnirju, je tudi po zadnjem solnograškem šahovskem turnirju svetovni mojster dr. Aljehin za »Frankfurter Zeitung« napisal svoja opažanja, ki jih v izvlečku objavljamo tudi za naše prijatelje kraljeve igre. Čeprav so na letošnjem solnograškem mojstrskem turnirju v glavnem igrali isti udeleženci kakor na lanskem, je potekel bistveno drugače kakor prejšnje leto. Letošnji turnir je z 10 težkimi partijami v 10 dneh bil prav tako naporen kakor lanski. Ce tokrat ni bilo prevelike napetosti, je treba to pripisati dejstvu, da v nasprotju z lanskim letom niso pričakovali presenečenj niti udeleženci, niti gledalci. V začetku lanskega turnirja je bila moč mnogih udeležencev precej nejasna: Šveda Stoltza so gledali tedaj vsi kot zmagovalca na monakovskem mojstrskem turnirju; kmalu nato je v turnirju za prvenstvo Generalne gubernije nemški mojster Schmidt delil z menoj prvo mesto, medtem ko je bil Junge tretji; velika neznanka lanskega solnograškega turnirja je bil predvsem zmagovalec Euwea Keres. Ni bilo torej čudno, da so pred začetkom lanskega solnograškega turnirja mnggi dvomili, če se mi bo posrečilo nadvladati takšne kapacitete. Morda sta manj kakor turnir v Solnogradu, v katerem sem zmagal pred Keresom. čeprav sem dve partiji izgubil, pokazala turnirja v Monakovem in v Pragi, da se mi Keresa kot turnir-skega nasprotnika v splošnem ni treba bati. Ker pa je v vseh teh turnirjih nad-vladal druge udeležence, sva nujno mora- la priti do tega. da se je vnela borba za prvi dve mesti med njim in menoj. Tako je bilo tudi na solnograškem turnirju. Obe partiji, ki sva jih igrala med seboj, sta se končali neodločeno, in nihče od naju ni nobene igre izgubil. Tako sva si delila prvo in drugo nagrado s 7 in pol točke iz desetih partij. Oba sva nekajkrat prišla v nevaren položaj — Keres po riskairtni otvoritvi, jaz pa s preveč osiro srednjo igro — nikdar pa za naju ni bilo v nevarnosti drugo mesto. Tretjo nagrado je dosegel s 4 in pol točke Pavel Schmidt, ki je začel odlično igrati, na koncu turnirja pa je kazal znake utrujenosti. Kakor prejšnje leto. tudi tokrat Bogoljubov s 4 točkami ni bil nagrajen. Tudi letos je poleg odličnih partij (proti Foltysu in Schmidtu) igral nekaj zelo slabih iger (zlasti obe proti Keresu). Foltys. ki je dosegel 3 in pol točke, se od svoje hude bolezni še vedno ni popravil. Večkrat pride zaradi nezmožnosti koncentracije v časovno stisko. Nemški mojster Rellstab je v začetku igral slabo, toda v drugi polovici turnirja se je zelo popravil. Dosegel je 3 točke. V primeri z lanskoletnim turnirjem je letošnji, zlasti v otvoritvah, prinesel mnogo novega. Sklep nemške šahovske zveze, da bo vse igre na turnirju objavila v svojem glasilu, je zato treba samo pozdraviti. Udeleženci solnograškega turnirja, zaključuje dr. Aljehin, upajo, da se bodo tudi prihodnje leto ponovili lepi dnevi v Solnogradu in da se bo posrečilo pritegniti na turnir še druge mlade mojstre. Pogreb Zdravka Žmdarja Novo mesto. 2. julija. Teden dni je minilo, odkar so položili v prezgodni grob bivšega kapetana Zdravka Znidarja. Zdravko je bil med stanovski- mi tovariši pa tudi povsod drugod zaradi svojega lepega značaja in prikupnega nastopa povsod priljubljen. Njegovo pre-rano smrt zato obžalujejo vsi, ki so imeli priliko spoznati ga v življenju. Pokojnikovo priljubljenost niso izpričevale samo številne sožalne besede njegovim svojcem, ampak še bolj z venci in cvetjem zasuto pokojnikovo poslednje počivališče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Pred mrtvašnico kandijske bolnišnice, kjer je ležal na mrtvaškem odru, se ie kljub hudemu nalivu zbralo toliko ljudi, da so pogrebi s tako številnim spremstvom redkost tudi za večji kraj kakor je Novo mesto. Vsakdo je hotel z udeležbo pri pogrebu izpričati čustva iskrenega prijateljstva in tovarištva s pokojnim. Prisrčno slovo od Zdravka Zni-darja je pokazalo, da bo v mnogih srcih spomin nanj še dolgo živel. Iz Srbije Poziv ministrskega predsednika Netfiča odmetnikom. Iz Beograda poročajo, da je srbski ministrski predsednik general Nedič po radiu pozval preostale pristaše ubeglega vodje Draže Mihajloviča, naj se vdajo, sicer bodo prav tako kakor komunistični partizani brez usmiljenja uničeni. Na mnogih političnih skupščinah v jugazapačLni Srbiji je tudi minister Nedeljkovič pozival prebivalstvo k borbi proti odmetnikom poudarja^-joč, da je vlada sklenila z va&mi sredstvi varovati prebivalstvo pre3 početji pristašev Draže Mihajloviča in komunistov. KULTURNI PREGLED Misli ob Umetniškem zborniku Slovencem je dalo umetnostno zgodovino šele zadnjih pet in dvajset let z dr. Izidorjem Cankarjem, dr. Francetom Steletom in mlajšimi znanstveniki, ki so preorali znaten del ledine in postavili temelje, katerih ne bo več mogoče porušiti. Prav v zadnjem obdobju tega četrtstoletja smo dobili Slovenci tudi prve monografije o starejših, novejših in najnovej* ših domačih upodabljajočih umetnikih, daljše ali krajše študije o sodobnikih ter nekaj zbirk in zbornikov, že v sedanji vojni dobi pa »Slovenski lesorez« in nedavno »U m e t n i š k i zbornik I«. Obe za naše razmere izredno lepi in pomembni knjigi je izdala Bibliofilska založba (Umetnost) v Ljubljani. Ob »Umetniškem zborniku I.« so se pojavila mnenja, da delo ne pomeni tistega, kar bi si želeli, češ da ima preveč značaj improvizacije. O teh mnenjih se je razvila in tudi že zaključila polemika, zato ni moj namen, ukvarjati se znova z njimi ali kakor koli obnavljati javno polemiko. Povedal bi le rad nekaj misli, ki se mi zde potrebne v korist propagande na* še slovenske sodobne upodabljajoče umetnosti. Prav temu namenu je posvečen ta zbornik, in sicer kot prvi sploh, ki združuje v sebi vse. kar sedaj predstavlja to umetnost. In če bi bil zbornik tudi res samo bežna improvizacija, kar pa nikakor ni, bi že to dejstvo samo v polni meri opravičevalo njegov nastanek in mu dajalo pomen, ki je mnogo več kakor le trenuten. Kajti iz zbomika se more vsakdo, ki se zanima za ustvarjanje slovenskih slikarjev in kiparjev, prvič seznaniti z vsemi, ki so kakor koli priznani in upravičeni do naslova umetnikov, tistimi, ki še žive, in tistimi, ki so šele nedavno umrli, pa je njihovo življenje in delo med nami še vedno neposredno navzočno. Da v njem ni umetnikovj ki. ao že davno umrli, je povsem razumljivo, če je bil njegov namen od vsega začetka prav ta: predstaviti slovenski javnosti sodobne slovenske slikarje in kiparje. Izmed že pokojnih, ki pa so nam po svojem življenju še zelo blizu, so v zborniku zastopani: Fran Berneker, Franjo Golob, Jože Gorjup, Josip Gorjup, Valentin Hodnik, France Košir, Gregor Perušek, Drago Poljanec, Franjo Ster= le, Ivan Žabota in Ivan Vavpotič ter Rihard Jakopič, ki sta umrla šele letos. Seznam živečih nas pa seznanja z deli in imeni: Stanko Bezlaj, Gvidon Birolla, Viktor Birsa, Avgust Bucik, Karla Bulovec-Mrak, Viktor Cotič. Ivan Čargo, Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Zoran Didek, Lojze Dolinar, Stane Dremelj. Maksim Gaspari, Josip Germ, Olaf Globočnik, France Godec. Tine Gorjup, France Gorše, Jaro Hil-bert, Radoje Hudoklin, Božidar Jakac, Karel Jakob, Matija Jama, Elko Justin, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Mihael Kambič, Maks Kavčič, Dore Klemenčič. Fran Klemenčič, Milan Kle-menčič, Alojzij Kcgovšek, Anton Gojmir Kos, Ivan Kos, Tine Kos, Anton Koželj. France Kralj. Mara Kralj*Jeraj, Tone Kralj, Stane Kregar, Marica Kupfer, V. Lamut, Peter Loboda, Miha Maleš, Janez Mežan, France Mihelič. Zoran Mušič, Ivan Napotnik, Nikolaj Omersa, Dana Pajnič. Fran Pavlovec, Božidar Pengov, Slavko Pengov, Lojze Perko, Dušan Petrič, Veno Pilon, Nikolaj Pirnat, Elda Piščanec, Fran Podrekar. Marij Pregelj, Mira Pregelj, Karel Putrih, Bara Remec, Fran Ropret, Ivan Sajevic, Evgen Sajcvic, Edvard Salezin Maksim Sedej, Anton Sever, Albert Sirk, Rajko Slapernik, Josip Slovnik, Frančišek Smerdu, Slavko Spacal, Matej Sternen, Vladimir Sto-viček, Gabrijel Stupica. Avgusta Šantel, Saša Šantel, Mirko Šubic, Rajko Šubic, Lojze šuš- melj, Fran Tratnik, Ante Trstenjak. Josip Ur» banija, France Uršič, Bruno Vavpotič, Ferdo Vesel, Drago Vidmar, Nande Vidmar, Ljude-vit Vrečic, Jela Vilfan, Ivan Zajec, Klavdij Zornik, Fran Zupan, Anica Zupanec-Sodnik in Lojze Žagar. V celoti je predstavljenih v zborniku tako 109 slikarjev in kiparjev z enobarvnimi in tudi nekaj večbarvnimi podobami njihovih del. To je torej revija naših upodabljajočih umetnikov in njihovih del, kakršne nam ne bi mogla prikazati nobena, še tako velika razstava. Kar je še več vredno, je pa to, da je ta revija v obliki zbornika trajna in dostopna vsako« mur ob vsakem trenutku. Toda zbornik nam ne predstavlja samo naših umetnikov in primerov njihovih umetnin, ampak nam nudi tudi e9ejsko gradivo, sezname, misli o umetnosti, aforizme itd. Poseben pomen ima v njem predvsem študija dr. Fr. S i j a n c a »Slovensko slikarstvo in kiparstvo od impresionizma do novejše dobe«. V osmih poglavjih nam je tu prikazal razgledani umetnostni zgodovinar vso sodobno upodabljajočo umetnost pri Slovencih, opredeljujoč posamezne umetnostne stroje in njihove pripadnike ter razčlenjujoč sestavne elemente celokupnih stremljenj. To je sploh prvi večji 9pis izpod peresa strokovnjaka o predmetu, ki mora nuj* no zanimati vsakogar, kdor se kakor koli ukvarja s slovensko upodabljajočo umetnostjo, in daje zborniku posebno vrednost. Drugi zelo pomemben prispevek je Martina B e n č i n e življenjepisni seznam »Slovenski sodobni umetniki«, tudi sploh prvi dotlej pri nas. Škoda je le, da podatki pri vseh umetnikih niso enako podrobni in manjkajo pri nekaterih celo letnice rojstev. Zelo aktualen je tudi prispevek Božidarja Borka »Občinstvo in umetnik«, v katerem načenja vprašanje razmerja med umetnikom in družbo ter družbo in umetnikom. Poleg omenjenega gradiva obsega zbornik še več prispevkov slovenskih upodabljajočih umetnikov, »egajočih deloma v idejno problematiko, deloma v spomine dogodkov in razvoja, delcc ma pa na področje seznanjanja bralca z aktualnimi vprašanji v zvezi z upodabljajočo umetnostjo pri nas in v splošnem. S takimi prispevki so zastopani: Miha Maleš, Ivan Vavpotič, Rihard Jakopič, Franjo Čibej, Avgust Čer« nigoj, Saša Šantel, Mirko Šubic, Matija Jama, Matej Sternen, Zoran Mušič, Ivan Zajec, Fran Tratnik. Maksim Gaspari, H. G. Perušek. Tine Kos, G. A. Kos, France Kralj, Tone Kralj, Ivan Čargo. Veno Pilon, brata Vidmarja. Božidar Jakac, Dore Klemenčič, France Gcrrše, Fran Pavlovec, Zdenko Kalin. Nikolaj Pirnat, Mira Pregljeva, Jaro Hilbert, Maksim Sedej, Stane Kregar, France Mihelič, Karel Putrih-Marij Pregelj in Franjo Golob. So to sestavki ali izpovedi, ki nam nudijo zanimive in dragocene vpoglede v idejne usmeritve, verovania, težnje in hotenja slovenskih sodobnih upodabljajočih umetnikov. Iz tega bežnega prikaza ogromnega gradiva nad 300 strani obsegaj očega »Umetniškega zbornika I.« si vsakdo lahko sam ustvari pravilno 6odbo o vrednosti in pomenu te publika« cije, prve svoje vrste na Slovenskem. Da bi si v zborniku kdo želel drugačnega izbora repro-duciramh del ali drugačne razvrstitve, je subjektivno ali celo tudi objektivno razumljivo, toda take želje se mcTejo pojaviti sploh ob vsakem zborniku katere koli vjste. Z vsem ne morejo biti nikoli vsi zadovoljni. Toda tudi tak, kakršen je. je zbornik velikega in dragocenega pomena v vsej naši umetnostni publicistiki in ga moramo biti zato resnično veseli. Naj bi se prvemu pridružil vsako novo leto naslednji! S tem bi postal »Umetniški zbor« n:k« najtrdnejša vez med našimi upadabljaio-čimi umetniki samimi, v še večji meri pa med njimi in slovensko javnostjo. M Skalen. Naročite se na DOBRE KNJIGE! r omika * Poslanica ministra za ljudsko kulturo palermskim novinarjem. Minister za ljudsko kulturo Eksc. Polverelli je poslal urednikom lista »L' Ora« spomenico, v kateri sporoča Ducejevo zahvalo za njih hladnokrvno in domoljubno delo, s katerim krepijo moralo sicilskega prebivalstva. Palermski novinarji, pravi poslanica, so v prvi bojni črti, ko je treba siužiti Domovini. * papeževo pismo messinskemu nadškofu. Sveti oče je poslal messinskemu nadškofu Angelu Painu pismo, v katerem izraža svoje obžalovanje zaradi uničenja messin-ske katedrale po sovražnih letalskih napadih. Katedrala je bila razdejana v noči od 13. na 14. junija. * Italijanski novinarji so obiskali Slovaško. V Bratislavo je te dni prispela skupina italijanskih novinarjev, ki jih vodi narolni svetnik Gugiielmotti. Italijanski novinarji so na Slovaškem gostje bratislavske vlade ter se bodo mudili v deželi več dni. * Novi direktorji fašističnih dnevnikov. Minister za ljudsko kulturo je imenoval nove ravnatelje nekaterih fašističnih dnevni, fcov, in sicer Alberta Giovanninija za direktorja lista »Giornale di Dalmazia« v Zari in Antonia G a! a to za direktorja lista »Popole del Friuli«. Nove direktorje so dobili tudi listi »Veneto« v Padovi, »Cor-riere di Napoli« in »Popolo Toscano«. * Sestanek veterinarjev v Bratislavi. V slovaški prestolnici je bilo zborovanje veterinarjev iz jugovzhodnih dežel, ki so se ga udeležili predstavniki živinozdravniške-ga stanu iz Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Hrvatske in Rumunije. Navzoč je bil tudi zastopnik vojaške uprave iz Srbije. Na kongresu se je razpravljalo o borbi proti živalskim kužnim boleznim. * Domoljubna gesta italijjansKih delodajalcev. Družba EIAR in tvornica Monte-eatini sta sklenili, da bosta vse svoje nameščence, ki so padli v sedanji vojni, še leto dni smatrali za zaposlene pri svojih podjetjih ter bodo nj*m, odnosno njihovim svojcem ves ta čas plačevali pripadajoče prejemke. Listi podčrtavajo ta sklep, ki nima samo domoljubnega, ampak tudi velik socialen in moralen pomen. * Tečaj za krščanski študij v As issij i. Od 9. avgusta do 4. septembra bo v Assis-siju i »oseben tečaj za krščanske študije. Predavali bodo vseučiliški profesorji, med njimi akademiki Carlini, Orestano in Unga-rettt GLEDALIŠČ Opozorilo obiskovalce«? gledaliških predstav Upirava Državnega gledališča sporoča, da je zaradi podaljšanja policijske ure začetek opernih in dramskih predstav od danes dalje eno uro kasneje t. j. opernih ob 19. dramskih pa 19.30. Izjemni začetek daljših predstav bo objavljen vedno pc-sebei DRAMA Sobote, 3. julija, ob 19.30: Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 19.30: Deseti brat. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. C. (G. Viola: »Skupno življenje«. Sodobna salonska igra v treh dejanjih, ki ima za snov zakonski trikotnik in v njem nastajajoče konflikte med možem, ženo in ljubimcem. Osebe: advokat Massari — J. Ko-vič, Magda, njegova žena — šaričeva. Gu"-do Flore — Nakrst, gospa Ferrante, Mag-dina mati — Nablocka Putjatova, Antonio. sluga — Kosič. Režiser: prof. O. Šest. OPERA Sobcta. 3. julija, ob 19: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol Nedelja, 4. julija, ob 19: »Doti Pasqua!e«. Is.ven. Cene od 28 lir navzc ' B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Kruši-rx» — Janko, Ljudmila — Stritar - Štur-mcrra, Marinka — Vidalijeva, Kecal — Lupša, Janko — Čuden. Miha — Dolničar, Kata — Karlovčeva, Vašek — Banovec, Esmeralda — Ramšakova. cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre. Režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. koreograf: ing. P. Golovin, scenograf: V. Skružny. Opera pripravlja kot naslednjo premično D'Albertove »Mrtve oči« s Heybalovo in Primožičem v glavnih partijah, pod muzikalnim vodstvom Sama Hubada. Opozarjamo na nedeljsko predstavo Do-nizt t ti je ve ga »Don Pa»quaia«, iti bo uprizorjen zopet po več kot polletnem premoru. Delo je imelo lani zaradi posrečenega debuta Manje Mlejnikove v partiji Nori-ne, m Betetta v naslovni buffo partiji izreden uspeh in je doseglo štirinajst re-priz, letos v deloma spremenjeni zasedbi osem repriz (z Ivančičevo in Lipuščkom). Melodiozna klasična glasba ln šegavi li-bretto dajeta osnovo za komorno opero s finim humorjem, ki daje vsem štirim solističnim partijam velike možnosti pevskega in v smislu rokokojske dobe stilno zahtevnega igralskega udejstvovanja. Zasedba partij: don Pasquale — Betetto. Norina — Mlejnikova. dr. Malatesta — Janko, Ernesto — Lipušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. KUNO MATICA Predstave: ob delavnikih ob: 16., 18.30 in 20.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri Jutri: „šcSa v p^fuMstju44 Vsa Ljubljana bo z zanimanjem čitala »Šolo v predmestju«, ki jo začnemo objavljati jutri, v nedeljo v »Jutru«. Pisatelj Ant. Adamič je strnil mladostne spomine na Šempeter, predvsem na staro šempetrsko šolo pri župnišču, kjer se je rodil zgodovinar Ivan Vrhovnik in kjer je pozneje živela številna Adamičeva družina, iz katere je izšlo več naših javnih delavcev, da omenimo zlasti nepozabnega skladatelja Emila. Stara patriarhalna Ljubljana izpred potresa nam je prikupno in živahno prikazana, zlasti pa je zanimivo orisano okolje, v kakršnem je živela družina šempetrskega učitelja in or-ganista. Pred pol stoletjem je bil Šempeter še predmestje, ki je žive'o povsem svoje življenje. O njem je pisatelj iskreno in čustveno izlil svoje spomine na papir in nam dal delo ki ima lepo literarno vrednost. Ker se je pravkar priče'o novo polletje, priporočamo čitateljem, ki na »Jutro« še niso naročeni, naj to spričo nizke naročnine takoj store, da ne bodo prikrajšani na dnevnih poročilih iz vsega sveta, ne na ostalem čtivu. u— Nov grob. V splošni bolnišnici je v četrtek dopoldne umrla ga. Marija Do-berletova. K večnemu počitku bodo blago pokcjnico spremili v sebeto ob 15. iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše sožalje. u— V starosti 63 let je umrl Kjš«.č Anten. Pogreb je bil dar.es o'o 4. pop. iz ža1 kapelice sv. Antona, k Sv. Križu. u—- Parastos (zadušnica) za bagaprkaj-nim g. dr. Pavlom Avramovičsm bo v nedeljo 4. t. m. ob 11.30 v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda. u— Vreme se je zboljšalo. že v četrtek čez dan je izza oblakov večkrat pcs jr.lo sonce. Toda zvečer so se spet zgostili oblaki in je močno deževalo. Ponoči se e začelo jasniti in je zjutraj nad pokrajino Ie-žaila debela megla. Nekateri so iz strahu ali pa iz navade vzeli s seboj dežnika, da bi jih dež spet ne presenetil. Vendar so bi'i tokrat odveč. Pozno dopollne se je meg a dvignila in z brezoblačnega neba je posijalo sonce. Zboljšanje vremena je napovedoval tudi barometer, zračni tlak je namreč nekoliko narasel. Zcdnje deževje je ozračje močno ohladilo. Najnižja temperatura v petek zjutraj je znašala 9.4 stopinje Ce!z;ja, prejšnji dan pa je termometer v Zvezdi zabeležil najvišjo temperaturo 20.3 stopinje Celzija. u— Odmev Čekadovega procesa. S pristojne strani smo bili obveščeni, da predstavlja pri obtožencih najdeno in zaplenjeno blago vrednost 1,500.000 lir in ne 300.000 lir. kolikor je bilo navedeno v našem prvotnem poročilu. u— Davčna uprava za mesto v Ljubljeni poziva vse delodajalce, ki so plačevali uslužbenski davek v davčnih znamkah, da odvedejo ta davek v gotovini za II. četrt- letje do 15. t, m. a seznami, iz katerih morajo biti razvidna vse Imena uslužbencev, višina plače ali mecle in odpadajoči usluž-benski davek, prispevek za obrambni in bednostni sklad in event. druge davščine. Obenem se pozivajo vsi zamudniki, ki tega davka za I. četrtletje še niso plačali, da to takoj store, da se izognejo kazenskim posledicam. Sezname uslužbenskega davka je vlagati na sobi št. 14-11, Vodnikov trg št. 5, kjer dobe delodajalci vsa potrebna pojasnila. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! MOMMi i!iM!i'i u— Počitniški tečaji za tuje jezike v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 7. julija, čas pouka po želji v začetnih in naprednejših oddelkih. Najuspešnejša učna metoda. Istočasno otvarjamo nove tečaje knjigovodstva in stenografije za začetnike in sposobnejše. — Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge Čelenburgo-| va 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki i se ob točnem upoštevanju prelpisanih na-; vodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično-sugestivna netoda. I u— Pouk modernih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. Italijanščine, nemščine itd. se lahko hitro in praktično naučite v naših 3mesečnih počitniških tečajih. Združen pcuk s'ovn ce in konver-zacije. Primerno za d'jaKe in ostale, k! nočejo pametno izkoristiti čas počitnic. Dopoldanske popoldanske in večerne ure po izbiri. Z tek 7. julija. Hcnorar nizek. Prijave dnevno od 8. 12 cd 14 do IG. u**?. Novi (Turjaški) irg 5. .»frakcije. u— (Jčite se strojepisja: Ncvi poletni strojep.sni tečaj« — dnevni in večrrni — (eno-, dvo- in tr mesečni) se pr čnejo v ponedeljek, 5. julija. — Pouk je d poldne, P'- ne ali zvečer po želji obiskovalcev. De. prstna učn- toda. Specialna strojepisna šola: Na„..j,a moderna strojepis-nica, raznovistni stroji. — Infcrmaclje in prijave dnevno: Trgovsko iičilišče »Cfcri. stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Sprejemni izpit za I. razred gimnazije. Dns 7. julija začne priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za one, ki bodo izpit polagali jeseni. Temeljta razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le p.Tfes rji-sirokovnjakl. Pouk bo trajal do pričetka izpitov. Prijave se sprejemajo vsak dan dop. od 9. do 12., pop. cd 4. do 6. Specialne strokovne in-strukcije zi gimnazija in meščanske š le, Kongresni trg 2. ^mmBaaBtKEsssssBSsamsamamm^. Upava KINA N obvešča cenj. obiskovalce kinopred-stav, da bodo od nedelje, dne 4. julija naprej predstave v kinu Union ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30 uri; ob delavnikih pa ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri u— Dijaki-nje *»r»ulrjih, strokovnih in meščanskih šol imajo ugodno priliko, da se med počitnicami dobro naučijo strojepisja ali stenografije, ki sta najvažnejša praktična predmeta, vsakomur Koristna. Novi tečaji prično v ponedeljek dne 5. julija — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko ueilišče »Chrlstcfov učni zavod«, Domobranska 15. u Nesreče. De:nico si je zlomila 13 letna dijakinja Terezija Kejzerjeva iz Ljubljane 49 letna žena posestnika Roza Peterlincva iz Velikih Lašč se je opekla na desni nogi. S koso se je ureza' v desnico 15 letni sin delavca Janez Cot z Brezovice. Desno nogo si je zlomila pri padcu 18 letna hčerka posestnika Jožica Osolni-kova iz Prečne Pri nogmetu se je ponesrečil 18 letni vrtnar Drago Kortanjšek iz Ljub jane: tovariš ga je z nogo sunil v trebuh. Ključnico si je zlomi] pri padcu 6 letni sin sluge Franc Valentinčič z Rudnika. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljub'jonske splošne bolnišnice Iz Naveza mmtz n— Dne 29. junija je nenadoma umrla v starosti 5 let Movrin Estera hči davčnega uradmka v Metliki Z Gorenjskega Odlikovan kranjski veleobrat. Poklicni vodja Wutte se je na apelu v nekem kranjskem veleobratu zahvalil za veliko storitev in Izročil vodstvu podjetja diplomo. V svojem nagovoru je dejal, da je to prvo gorenjsko pedjetje, ki se mu je posreč'lo v izobrazbi učnega naraščaja deseči, številna druga nemška podjetja. Počastitev delavskih veteranov. V to-roveljski železarni je obratovodja počastil nekatere delavce, ki so že preko 25 let zaposleni pr; podjetju. Zahvalil se jim je za njihovo delo. Govor'la sta že okrožni načelnik Fierlings in ministerijalni svetnik Dressler-Andress. Nova grebova. V Šmartnem pod Šmarno goro je umrla ga. Marija Škofova, stara 32 let. Bila je pridna in dobra žena, ki je živela v vzglednem zakonu z mizarskim mojstrom in posestnikom Jožefom Škofom. Zapušča štiri otroke. S krožne žage skobelnega stroja je odletel kos lesa mizarskemu mojstru Jakobu Noču iz Begunj v trebuh. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je ponesrečenec umrl. Dočakal je 33 let. Zapušča dva otroka. Poročnik Primožič na Gorenjskem. Kakor smo že poročali, je prišel na Gorenjsko poročnik Prmožič. ki je odlikovan s hrastovim listom k viteškemu kr žcu železnega križa. V Trž ču so njega in soprogo sprejeli v mestni hiši, kjer sta ga pozdravila deželni svetnik iz Radovlj:ce in na-mestn k župana. Na praznik popoldne si je porcčnlk Primož č ogledal mesto, zvečer pa je imel predavanje o udarni moči nemške vojske. V p: nedeljek je poročnik Primožič ob skal Kranj,, kjer so ga slovesno sprejeli na magistratu. Zvečer je bil sestanek v strankinem domu. Otvoritev okrožne krijižnee v Kamniku Nedavno so v Kamniku otvorili okrožno knjižnico. Pred gosti, med katerim; je bil tudi ekrožni vodja Pilz. je govoril dežeini svetn k dr. Doujak. Knjižnica ima 1000 knj'g in sc bo stalno izpopolnjevala. Dr. Doujak se je zahval i vsem, ki so pripomogli k uspahu. Ilnj žn ca je rastanjena v lepih prostorih. V njej so tudi najnovejši časopisi, ki so cb skovalcem na razpelago. Povečanje elektrarne v VePkOvcu. V izredno kratkem času se je po prizadevanju velikovškega župana posrečilo razširti elektrarno v Vel kovcu. Pred dnevi je župan sklical vse, ki so bili pri teh delih zaposleni, in se j m zahvalil za njihov trud. Nesreča. Mizarski mojster Ivan Prestrl iz Radovljice se je pri delu na skobelnem stroju tako hudo poškodoval na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v Celovcu. Spuduje štafersko Roseggerjeve proslave. V Trbovljah, Žagarju, Hrastn!ku in Radečah je nemška mlad na v sode> vanju s prosvetnimi krožki stranke priredila proslave v spomin štajerskega pesnika Petra Rcseggerja. Prireditve so bile dobro obiskane. Govorili so okrožni uradni vodja Schultz, ;nž. Findei-sen in naduč telj Wolfel. Službeni apel v Ptuju. Na zadnjem sestanku funkcionarjev stranke v Ptuju ie okrožni vodja Bauer dal navodila za delo v bodočnosti. Okrožni kmečki vodja Stra-schill je govoril o nujnih nalogah iz svojega delovnega območja, nakar je dajal na-vodi a ža protiletalske zaščito dr. Schreifcer. Za zaključek je podal poročilo o vojaškem in političnem položaju ekrežni vodja Bauer. Nastop trbave.iskih godbenikov. Jojenci trboveljske glasbene šole, ki je pod v odsevom ravnatelja 3: k.a. so n? svojem ne davjv-m nasicpj pokarali svoje znarje. Tr-bccl.ič^ni so 7 za .1 i-n in jem sledili zvaja-njem. Izlet celjsk:h deklet. V nedeljo je ženska Hitlerjeva mladina iz Calja imela 'zlet k Celjski koči Po skoraj triurni hoji so dekleta v Celjski coči imela pevski nastop, na sporedu pa so b'le tudi igre in športni nastepi. Boj »a empirje*, emu hrošču. Tudi letos bo šolska mlad na zapefelena pri un:čevanju krrmpirjevcga hrošča. Nemški prosvetni minister je že odr>bril predlog nrnistra za prehrano. Sprememoa krajevnih imen na Spodnjem štajer&kem. Mar borski dnevnik objavlja daljšo razpravo o krajevnih imenih na Spodn;em štajciskem ter utemeljujoč njihov nemški izvor navaja med drugimi naslednje ipiemembe krajevnih imen: Hrast-je se bo cdsle imenovalo Eichen, Košaki — Fre grabcn, Ki če v na — Burgvvald, Pc-orežje — Dramveiler. Apače — Abstal, Sladki vrh — Sussenberg, ščavnjca — Stolnztal Lugač — Lugaus, Gornje Gradišče Burgberg P1 tvički vrh — Eben- Lajsš Zllahy Zagreb, v juniju. V zadnjih 10 do 15 letih je bilo prevedeno v hrvaščino prilično število madžarskih slovstvenih del. Razen neksterih, med nj'mi An-dreasa Silagvja »Selo Demetrovo«. Pala Sza-boa »Ljudi« :n »Žabokrečina« in Jolar: Foldo« sove »Ulica Mačka Ribara«. so vsa v glavnem zabavni romani povprečne ali celo dvomljive umetniške in vsebinske vrednosti. Med temi zabavnimi romani pa vendarle zavzemata višje mesto dva romana Lajosa Zi-lahyja, »Samrtno prolječe« in »Voda nosi ne-što«. Mladi madžarski pisatelj je pokazal v svojih spisih, da je nesporno' nadarjen književnik, ki vnaša v svoje romane tenkočutni, z melanholijo prežeti lirizem m kaže trden smisel za psihologijo. To pa seveda brez težnje, da bi odkrival nove. neraziskane prepade v človekovi notranjosti in da bi s svojimi spisi pripomogel k oblikovanju boljšega, novega sveta. Tem nalogam Lajos Zilahy ni kos. Pisa= telj ne krči novih poti, marveč samo skuša zaposliti bralčevo domišljijo, ji živo predočiti stanje, jo postaviti kdaj pa kdaj pred kakšen melodramatski moment, vzbuditi v človeku čustva hrepenenja, nostalgije in otožnosti; lirično opisati duševna stanja posameznika prav kakor lepoto narave, zagrabiti bralčevo pozornost z zanimivim dejanjem romana, skratka: bralca zabavati. To je vse. Dalje in globlje ne prodira nikdar in tudi ne more Pri tem ga ovira nedostajanje močne iskre, genialnosti, ki jo imajo samo veliki pisatelji, pa tudi pomanjkanje širokega miselnega okvira, ene tistih vodilnih idej. ki nagibljejo človeštvo k iskanju novih svetov in novih življenjskih oblik. Lajos Zilahy je plod okolja, iz katerega je izšel in ga ne more v sebi ne zatajiti in ne premagati. Vse odlike in pomanjkljivosti tega madžar* skega pisatelja srečujemo kar nazorno v njegovem romanu, ki je dobil v zelo lepem hrvatskem prevodu pisatelja Ka Mesariča in v iz- daji Savremene Biblioteke v Zagrebu naslov »Kad duša zamire« Tudi v tem romanu je ostal Ziiahv dosledno samo zabavni pisatelj, ki z nadarjeno lahkoto opisuje usodo mladega moža in njegovo iskanje kruha in sreče od malega madžarskega me* sta preko Dunaja. Curiha. Pariza in Cherbour-ga do »obljubljent dežele« Amerike tam pa od ogromnega New Yorka prekn sončne Kalifornije do tropskega Honolula Vsa ta življenjska pet je prepletena z zanimivim potopisom, z zelo lepimi onisi prirode in napetim dejanjem pa z otožnim hrepenenjem po rodni zemlji. V knjigi so fino opazovani psiho'orki momenti, orsani so zanimivi ljudje m s'tua» cije, prikazana lirična ljubezen mladega Madžara in nežne ameriške dckVce Nekateri momenti njune usode spominjajo na posamezne strani Dre:serjeve »Ameriške tragtdiie«. Vse to je podano v zanimivi, ljubki, lirični obliki, vendar ostaia žal samo pri tem Iz gradiva, ki se ga je Z lah v samo dotaknil in še to skoraj slučajno se pojavlja pred nanv stotina problemov, ki danes ne mučijo samo človeštva, marveč tudi same junake Ziiahvjtveea romana. Toda pisatelj sre preko vseh problemov :n mimo njih z lahkomiselno ležernostjo pevrš* nega malomeščana, ki je z ene strani preobložen z romantičnim, uspava jočim in afektira-nim sentimentalizmom, z druge pa z lahkomiselnim prepričanjem, da se je tudi v nasi dobi usodnih fronta'nih konfiktov mogoče nekaznovano vtihotapliati z ene strani na drugo. Vzlic vsem nepopravljivim pomanjkljivo* stim. ki vsekakb več kakor za petdeset odstotkov zmanjšujejo umetniško ;n vsebinsko vrednost knjige in njenega avtorja, ni mogoče odreči temu Zilahyjevemu romanu tistega čara, ki se nas loteva ob branju njegove knjige. Vsekako nam nudi to zabavno delo vsaj nekaj ur počitka in se nam zdi, kakor da smo se iztrgali iz sivine vsakdanjega življenja —a. Naš jezik .Jezikovna paša 133) Če?a vse ne znam. »Kaj vsega ni vedel ta človek.« V oblikovanju slovenskega nlkalnega stavka je še velika neenotnost. O tem je napisal ravnale i Breznik razpravo, ki jc še ne noznam Me da bi t;)rej vedel, do kakih zaključkov je prišel, mislim, da se gornji stavek mora glasiti: »česa ,Tse ni vedel ta človek« Po mojem ima namreč besedica »vse« isto vlogo kot »nekio- v zvezi »kaj neki«. In kakor pravimo: »česa neki ne znam«, tako moramo reči tudi »česa vse ni vedel*! 134) Odp'avfna, piavina — naplavina. Pri slovenjenju knjige »Borci proti smrti«. knjige, opisujoče zdravniške stvari za nezdravnike, ?em bil nekajkrat hudo v zadregi N? toliko za zdravstvene oznske, kljub temu, da se šele ustvarjajo, kot za pravopis in naglas. 2e dolgo sem vajen, da ne najdem tega. kar iščem oziroma česar sam ne vem. toda kar doživljam pri iskanju pravopisa in naglasa, je včasih resda že preveč. Zdravniki moramo večkrat jemati kri in jo kakor koli že preiskovati. Pri tem postopamo tako. da denemo v posodo, v katero kri prestrežemo a'i v katero jo izbrizgamo. steklene kroglice (Glasperlenl; kadar imamo kri v posodi, jo s kroglicami vred stresamo, da tako izločimo krvno vlaknino — kri. kakor pravimo, defibri-niramo. V posodi je potlej na dnu vlaknina. nad njo oa sokrvica s krvničkami. Temu zadnjemu pravi Nemec die Auf-schvvemmune der BluttkOrperchen. Kako bi to zadnje povedali po slovensko? Ko sem se s kolegi posvetoval o tem, mi ie večina najprej rekla »naplavina«. Naplavina to ne more biti, zakaj naplavina je to, kar voda nekam naplavi i J. izloči iz sebe in nekje odloži. Dračje in vse drugo, kar voda odnese (odplavina), nosi in prinaša, ni nap'avina, dokler plava v vedi. to je šele takrr-4 kadar ga vo- I da pusti na bregu ali v st.ugi. V našem primeru ni kri oziroma sokr- vica krvničk niti izločila niti odložila, te marveč nlavajo v sokrvici. delu krvi. V Pleteršniku vidim: »piavina f. das F cBholz* Takisto moremo označiti prav vse. kar Dlava. za plavino. v našem primeru potemtakem tudi krvničke in reči piavina iz krvničk^ 1351 Kosemska in skepitvena reakcija; kosmrti se. kčpiti se. Bakteriologi govore: die Flockungs- in Ballungsreaktion. . . Prv0 rabiio tedaj, kadar se v tekočini, katero oreiskujejo. pokažejo kosme ali kosmiči, drugo, kadar kepice; pri prvi se tekočina kosmi, pri drugi se kepi, skepi, prvo ie torej k6semska. drugo skepitvena reakcija. Dr. Mirko Cernič. * popravi! V Jutru 22. VI. 1943 pri točki 126 Jezikovne paše je nšpek: »holničino perilo (bolnic nasploh)«. Glas ti se mora marveč takole: »boiničino perilo (določene bolnice) in bolnjčno perilo (bolnic nasploh)«. Dr. M. C. Izkopavanja v Agrigentu. Iz Agrigenta porečajo, da so bila izkopavanja v severnem delu Dicskurovega svetišča zaključena. Odkrili sc temelje starega oltarja, poleg tega pa še več gršk:h posod, kipov,' uteži, novcev ter dele starih statev. Raziskovalci ao našli tudi o starke predzgodovinske ga ognjišča s sekiro iz kamna in vazami. Na podlag' teh najdb sodijo, da je stala nekoč na prostoru današnjega Agrigenta grška naselbina. berg, Lastomerci — Lazmersdorf Bora'"*-va — Quelldorf, Rihtarcvci — Richtersdo. Gerlova — Girlau Buričani — Waltersdorf, Kristanci — Kristersdorf, Banovci — Grei-fenau, Logarovci — Hegersdorf, Boreči — SchUtzenau, Budišovci — VVolfau, Kokori-či — Lindenbach, Berkovski Prelogi — Werkdorferw3ld, Lukavci — Storchendorf, Pristova — Meierhoefel, Presiha — Durch-schlag, ščavnica — Sta nz. Negova — Ne-gau, Gornji Ivanci — Oberhansdcrf. Spodnji Ivanci — Unterhansdorf, Ivanjski vra — Hansberg, Lukač pri Negovi — Audorf, Terbegovci — Trebkoisdorf. Kupetinci —-Kuppendorf, Vresje — Pirchdorf, Grabo-n-cšj — Grabenach, Galušak — Kalussen, Kralovci — Konigstrog, Berkovci — Werk-dorf. Kuršinci — Me sterdorf, Seluše — Dorflein. Dragotinci — Karlstal, Stara gora — Altberg. Kozla vci — Wohlfact, Vodi-slavci. — Buchenbach. Godomerci -— Hcr-rnan.-sberg, Grabonoše — Grabenberg, Si-tarovci — Sitersdorf. Radisiavci — P.a-delsdorf, Blaguš — Feldberg, Sv. Jurij ob ščavnic' — Georgen an der Stainz, Slabo-tinci — Stainzc-n, Mekotnjak — Heinrichs-dorf, Vogrišcvei — Bogr cht, Vitanovci —• Veithofen. Iz Hrvatske Za novega italijanskega pos'anika v Zagrebu je bil imenovan izredni poslanik in opolnomočeni minister v zunanjem ministrstvu v Rimu PetruccL Obletnica škofovskega posvečenja dr. Ste-pinca. Dne 24. junija je minilo devet let, odkar je bil "V Zagrebu svečano posvečen škof dr. Alojzij Stepinac in postal pomožni škof dr. Antona Bauerja. Dr. Stepinac je prejel številne čestitke, obletnico pa je praznoval na tihem. Povratek hrvatskega zastopstva z novinarskega kongresa. V Zagreb so se vrnili zastopniki hrvatskih novinarjev pod vodstvom glavnega ravnatelja za. p: opaganio Matije Kovačiča in glavnega ravnatelj? * Hrvatskega Naroda« Iva Bcgdma, ki so i mudili na mednarodnem novinarskem -:ongresu na Dunaju. Bolgarski gostje v Zagrebu. V nedeljo je prispel v hrvatsko prestolnico bolgarski pravosodni minister dr. Konstantin Partov v spremstvu višjih uradnikov pravcsolne-ga ministrstva. Bolgarski minister je prišel v Zagreb zaradi izmenjave ratifikacijskih listin civilnopravnega dogovora med Neza-visno Državo Hrvatsko in Bolgarijo. Za- .ški župan v Budimpešti. Na po-vratku iz Bratislave je obiskal zagrebški župan g. Ivan VVerner tudi madžarsko prestolnico in njeno okolico. Bil je tudi na Blatnem jezeru. Za domovino je padel. V borbi z cdmet-niki je dal svoje mlado življenje za domovino učitelj in rezervni pehotni nadporočnik Ivo Kušek. Zemeljske ostanke pok-jnika so pokopali na Mirogoju v Zagrebu. Časopisni kolporterji imajo urejeno delovno razmerje. Na seji hrvatske delavska zbornice je bila razprava med zastepniki lastnikov listov in Hrvatsko delavsko zvezo glede kolektivne pogodbe 3 časopisnimi kolporterji. Predloženi osnutek pogodbe je bil sprejet in podpisan. Z njim je rešen socialni položaj uličnih prodajalcev časopisov. Hrvatski gledališki igralci so dobili predsednika in sosvet. Za predsednika je bil imenovan režiser in član opere Drago Hr-žič, v sosvetu pa so: Armand Alliger, Du-bravko Dujšin, Josip Pukšec, Marjan Lo-vrič, Josip Gostič, Dragutin šeštarko, P. v-la Hudi, Dragotin Varga in Stjepan Jakš 6. Za poverjenika hrvatskih gledaliških igralcev v Osijeku je bil imenovan režiser Gjuka Trbuhovič, v sosvet pa Mario Radovan, Jc-sip Gregorin, Milan štagljar in Ferdo Delak. Za poverjenika v Sarajevu je bil imenovan režiser Gjuro Karmelič. v sosvet pa Avdo Džinovič, Vaso Kosič, Miro Kopač in Faik Živojevič. Za poverjenika v Banja*-luki je bil imenovan član drame Ivan Pajlč, v sosvet pa Ivan Gorski in Anton Harasto-vič. Za poverjenika v Dubrovniku je bil imenovan član drame Duje Biluš, v sosvet pa Vatroslav Hlalič in Dragutin Levak. Pričetek žetve v Posavini. Iz Broda na Savi poročajo, da se je pred tednom priče K v posavini žetev ječmena, ki je letos izredno dobro obrodil. 2e več let ne pomnijo tsko dobre letine. Tudi pšenica in oves obetata najlepše. Sodobna ureditev telefonske službe v Banja Luki. V bližnjih dneh bo Banja Luka dobila nov telefon. Sredi tega meseca bodo dela pri avtomatski telefonski centrali končana in bo naprava izročena prometu. Tudi telegrafski aparati na banjaluški pošti bodo izmenjani. Montaža je skoraj že končana, treba bo položiti samo še telefonske kable. Natečaj za podčastniško sanitetno šolo v Zagrebu je razpisan v hrvatskih listih. Prosilci morajo biti hrvatski državljani, ne starejši kakor 21 let in ne mlajši kakor 18 let in morajo imeti najmanj 4 razrede ljudske šole. Prošnje je treba vležiti do 20. julija. Neralič je pel v dunajskem radiu. Po nedavnem gostovanju v dunajski operi, kjer je Tomislav Neralič dosegel velik uspeh v »Don Carlosu«, je umetnik pel tudi v dunajskem radiu. Izvajal je izključno hrvatske pesmi. Velik naval Zagrebčanov na kopališča. Hrvatski listi poročajo, da je na savska kopaiišča v Zagrebu vedno velik naval, še prav posebno dobro pa so bila kopališča obiskana na Telovo. Poznavalci cenijo, da je ta dan obiskalo obrežje Save nad 20.000 Zagrebčanov. Samo v mestnem kopališču na Savi so prodali 5.800 vstopnic. »Izjavljam in zavračam" Pod tem naslovom sem v dnevniku »Jutru« dne 8. maja 1943 priobčil poročilo kot odgovor na beležko v letošnji »Umetnosti« št. 7—9. Nepoučeni čitatelj bi si po tem mojem članku utegnil misliti, da so bili moji očitki nasproti akad. slikarju g. Mihi Malešu resnični in utemeljeni. Ker pa nočem nikomur delati krivice ali škole, moram po pojasnilih, ki sem jih dobil v uredništvu »Jutra«, reči, da akad. slikar g. Miha Maleš ni nikoli vplival ali poskušal vplivati na kritike, ki jih je objavljalo ?Jutro« bod si glede njegovih lastnih del ali pa od sBi-bliofilske založbe« izdanih knjig. Zahvaljujem se g. Mihi Malešu, da se je brez tožbe zadovoljil s takšnim mojim pojasnilom. V Ljubljani, dne 2. VH. 1943. E. JUSTIN. Paganini v Nemčiji Meseca marca 1828. je italijanski goslač Ni celo Paganiri nastopil veliko turnejo po r. a j večjih mestih Evrope. Turneja se je p čela na Dunaju, kjer je gcslač nastopil 29. marca. Zaključek te turneje, ki je trajala celih šest let, je bil šele 30. novembra 1834. v Genovi, kjer je nastopil Paganini pred kraljem Karlom Albertom. Nemogoče je opisati uspeh in navdušenje, ki ga je doživel italijanski umetnik na tem svojem umetniškem potovanju. Poslušalci so bili cd Paganinijeve virtuozno-sti tako očarani, da so na koncu njegovih koncertnih nastopov metali v zrak ne samo pokrivala, ampak tudi plašče in suknjiče. Ljudje so shranjevali koncertne vstopnice kot spominke na doživljaj, kakršnega ne bodo nikoli več deležni. Poleg vstopnic so prodajali tudi nekakšne spominske kolajne, boljše rečeno novce s Pa-ganinijevim reliefom. Vse te predmete so ljubitelji goslaške umetnosti zbirali in shranjevali kot nepozabno gradivo. Paganini je nastopil v letih 1828. in 1829. ne samo na Dunaju in v Berlinu, temveč tudi v Draždanah. V Pragi, v Lip-skem, v Magdeburgu, Halleju, Diisseldor-fu in Frankfurtu, nato pa je priredil 6 svojih akademij v Weimarju, Niirnbergu, v Monakovem, Kelmorajnu, Bonnu, Hamburgu, Hannovru in v mnogih drugih mestih. Dunajska »Theater Zeitung« je tega izrednega goslača opevala v vseh superla-tivih, ki so bili tedaj v modi. Proslavljala ga je zaradi lahkote, s katero je obvladoval najtežje pasaže, hvalila je njegovo igro zaradi čistosti intcnacije, pa tudi njegovo posnemanje flavte na strunah gosli. Paganini jeva igra je bila polna nežnosti in topline, prijemi njegovih prstov so bili nenavadno sigurni, tehnika loka pa nepopisno dovršena. A ne samo laiki, tudi strokovnjaki se niso mogli načuditi Paganinijevemu geniju. Strauss in Czerny, Lanner in Leckel ter mnogo drugih glasbenikov se je poizkusilo v kompoziciji po načinu Paganinijeve violinske igre. V nemških listih iz 1. 1828. stoji zapisano, da noben dotedanji goslač ni požel toliko slave s svojimi nastopi kakor Paganini. Njegov genij se je zdel vsem čudovit in strokovnjaki so začeli takoj ugibati, kako bi na osnovi njegove igre uredili novo šolo za violinsko igro. Posebna uganka je bila Paganinije-vim poslušalcem čustvenost njegovega go-slanja, ki se je v razgibanih trenutkih povzpela do stcpnje demonije. Paganini je žel nepopisno občudovanje že zaradi mehanizma svoje goslarske umetnosti. Seveda pa ni bil samo mehanizem, ki je razgibaval duše njegovih poslušalcev. Vsebina njegove igre je izhajala iz njegovega srca, ki je žarelo kakc,r neugasli ogenj ter je bruhalo iz sebe vedno na novo slavo umetniških doživetij med glasboljubne poslušalce. Za časa Paganinijevega bivanja v Nemčiji je šlo med ljudi 100.000 umetnikovih pcdob. Tako se je razvila v Nemčiji posebna ikonografija, katero je započel neki nemški založnik. Najprej so razširili Paganinijeve slike v podobi fotografije, ki kaže izredno suhega človeka z visokim čelom in dolgimi lasmi. Ta slika je postala vzorec za vse poznejše Paganinijeve portrete. Toda Paganini si je stekel slavo še 7. nečim drugim. Zapustil je genovskemu mestu svoje Guarnerijeve gosli s pogojem, da jih hranijo in pazijo nanje. Nešteto je spisov, ki obravnavajo Paga-ninijevo osebnost in umetnost v nemškem jeziku. L. 1830. je med prvimi objavil življenjepis o Paganiniju neki Julius Maksi-miljan Sc.hottky. Kmalu za njim je prišla na dan knjiga iz peresa publicista Nigll-ja, ki je izdal svoje delo 1. 1882. Schottky je bil profesor glasbe ter je prejel gradivo za svoje podatke o Paganiniju naravnost iz ust umetnika. Bil je z njim na Dunaju, v Berlinu in v Frankfurtu, kjer si je beležil vtise s Paganinijeve turneje. Pozneje je vse te podatke uredil ter jih objavil. Ti podatki so sicer suhi in stvarni, toda resnični in najbolj avtentični, kar jih je na razpolago o velikem goslaču. O O d/SO® JUTK® i&ve »Malo še počakaj, kmalu pridem. Če pa priskaklja zajček poskakunček. se le po-igrajta! Grem po hruške tepke.« Tako je naročevala medvedka godrnjačka • malemu medvedku v brlogu. Oprtala je koš in od-šapljala v hosto. V kočevskih hribih tam na Grčarici je v gosti šumi v skalnati duplini domovala velika rjava medvedka z mladim, majhnim medvedkom, velikim porednežem. Ko se je medvedka oddaljila in je medvedek ni mogel skozi nepregledni gozd več videti, so mu koj začele rojiti po glavici navihane misli. Pretegnil se je na mehkem ležišču, postlanem z listjem in mahom, se nekajkrat prekucnil vznak, po-brcal s šapicami, se zopet umiril in po-ležkaval. Pričel je razmišljati, kam bi jo pobral, dckler se mama medvedka ne vrne. Pomižkaval je, žarki rumenega son-čeca so se prikradli skozi razpoko v skali. Največji sončni žarek se je kaj hitro spravil na medvedkov nosek. Tedajčj. pa zajame medvedek sapo na vsa pifif^ka m gromozansko kihne, da je listje s posteljice kar zaplesalo po zraku. Uh,_kako se je poredno sončece smejalo! Pa še nekdo se je medvedku hihital. Ravno v trenutku, ko je medvedek tako hudo kihnil, je pri-skakljal k brlogu zajček poskakunček, medvedkov dobri prijatelj. Usedel se je na zadnji tački in se hihital, hi, hi. hi, hi. »Prav ti je. kaj pa čakaš tako dolgo v brlogu, da te mora sončece vabiti s posteljice.« Medvedku ni bilo prav, da se mu je zajček posmehoval, bil je celo malo jezen nanj. Mame medvedke z obljubljenimi tepkami ni bilo od nikoder, on pa lačen, tako hudo lačen. Zslodček je medvediča z godrnjanjem opominjal, da bi bilo že čas zajtrkovati. Ko bi ne bila s poskakunčkom prijateljčka, bi mu že kožušček izprhal. Nekam nerodno se je danes izkobacal iz brloga, ko je bil pa zunaj, ga je vedno lepi gozd spravil kaj kmalu v dobro voljo. Parkrat se je prekucnil, prevrnil za jutranjo telovadbo nekaj kozolcev, malo popi ezal na bližnjo jelko m ob tem skoraj pozabil, da je lačen. Zajček rjavček poskakunček mu je začel praviti, da je snoči našel nedaleč od brloga lepo poljanico, vso porastlo z rdečimi jagodami. Oba sta bila koj za to, da gresta nabirat dehteče in dobre rdeče jagode. Po stari navadi je seveda takoj pozabil, da mu je mama medvedka vedno zabiče-vala. naj se nikar ne oddalji od brloga. Kar nič ni pomišljal, stekla sta z zajčkom v gozd in na poljano. Med potjo so ju pozdravljale razne gozdne živalce. Veveri-čica vihorenka jima je metala češarke na pot. Spremljala ju Je. skakljajoč z vejice na vejico, s smreke na jelko, z bukve na hrast. Gozdna stražarka, pisana šoja. je s svojim rezkim »rrrreeeesk« oznanjala vsemu gozdu, da se sprehaja po gozdu poredni navihanček medvedek. Se črni kos ■ rumenimi škorenjčki se ju je razveselil in z glasnim »čak. čok. čak« skakljal z vejice na vejico in razmišljal, kam neki sta se medvedek in zajček tako zgodaj namenila. Ko bi bil vedel, da gresta po rdeče jagode, bi ju bil gotovo okregal, ker jih je tudi sam prav pridno jedel. Vse ju je pozdravljalo, sončece rumeno, pisani metuljčki, ki so bili tudi že vstali, cvetlice ob stezicah, najbolj pa lepe debele rdeče jagode na poljani ob parobku gozda. Tjakaj sta medvedek in zajček bolj planila kakor pritekla. Mhm, mm, mhmmm, je godel medvedek, ko se je obiizoval s polnimi ustmi jagod. Kako lepo so dišale in kako so bile sladke. dobre! Nasmukala in pojedla sta jih bila že celo torilce. Do dobrega sta se okrepčala in zajtrkovala. 2e je pričel medvedek zopet razmišljati, kje bi se z zajčkom najlepše igrala, ko pripihlja čez poljano poredni vetrček. Medvedek je postal na mah zelo pozoren. Vihal je nosek in lovil v nosničke znan, prijeten vonj, ki mu ga je nosil jutranji vetrček. Ni se mogel prav hitro spomniti, od kod prihaja ta vonj. Ni trajalo dolgo, da so se mu pocedile sline. Vedel je, ta vonj prihaja od medu. Mama medvedka mu je bila nekoč prinesla v brlog, ko je bil še prav majcen, nekaj satovja s sladkim medom. Med je bil tako dober, da ga ni mogel nikoli pozabiti. Jagode niso nič proti medu za medvedka. (Konec sledi) Šale za male Učitelj: »Zakaj si prišel pol ure prepozno v šolo?« Učenec: »Padel sem po stopnicah!« Učitelj: »Nesmisel — to vendar ne traja tako dolgo!« ★ Učitelj: »Torej, toplota širi telesa, mraz jih pa krči. Mihec, povej mi kak primer!« Mihec: »Poleti so dnevi dolgi, pozimi pa kratki!« Boltek bo risar 1. Še eno jajce na papir začrta dolgo ko krompir. 2. Kaj zdaj nas Boltek bo napravil? Na levo je uho postavil. 3. K ušesu rilec je pritisnil in od veselja je zavrisniL 4. Ko čačke svoje končal, cel jazbečar pred njim je stal. Morski volk je napadel ribiško ladjo Ribiča Giorgio De Marini in Francesco Capoti sta s svojo barko odrinila po morju na lov. Ko sta bila že precej od brega, sta začutila, da se njuna barka nikakor ne pokori veslom in krmilu. Pogledala sta naokrog in viiela, da ju zalezuje morski volk. Pošast se je neprestano zaletavala v čoln, tako da sta ribiča brž okrenila svojo ladjico proti bregu. Morski volk je še nekaj časa vznemirjal preplašena ribiča, hoteč prekucniti njuno barko, da bi prišel do plena. Naročite se na »Dobro knjigo«! Iskre Ce si sebičen, so tvoja dobra dela zgolj zajamčeno posojilo na obresti hvaležnosti. Tudi molčanje Je lahko Ial. Beseda »moram« Je dekla usode. Kdor hoče biti prevaran, ta naj se ima za modrejšega kakor so drugi. • Ni lepšega na svetu, kakor čista resnica in pravo veselje. Mislec je tisti človek, ki misli in misli, a ko vse premisli, začne iznova misliti. • Z modrim človekom ali norcem lahko hitro opraviš, težko pa opraviš s polmo- drijanom ali polovičnim norcem. * Hitro zaročen — kmalu ločen. * Kar je pri opicah posnemanje, je pri človeku moda. * Ne toži o preteklosti, ne boj se prihodnosti in prenašaj sedanjost. * Četudi ne veš, odkod si in kam greš, je dovolj, ako veš, da si mož na pravem mestu. * Kdor pravi, da zaničuje denar, tisti misli na denar drugih. * Mnogo ljudi pretirava svojo nesrečo, še več jih pretirava svojo srečo. Ferenc Kormendi: ZMOTA 24 Roman Zanimivosti Proslava italijanskega daktiiomuzak®-grafa. V Barbaram Vice.tini pri Benetkah so te dni imeli proslavo Andreja Perrettija, ki je znan kot skladatelj, še večji sloves pa si je pridobil s konstrukcijo »daktilomuzi-kografa*, to je sfcrojai, s katerim se. pišejo note. Njegova iznajdba je biLa svoj čas zedo koristna in še danes se je komponisti poslužujejo pri svojem delu. Skrb za zdravstvo v Bolgariji. Ministrstvo za socialno skrbstvo v Sofiji je nastavilo v zadnjih tednih 160 mladih zdravnikov, ki so bili poslani po večini na deželo. Vsem tem zdravnikom je bila skrajšana doba praktičnega šolanja ter podeljena pravica aai takojšnje izvrševanje zdravniške prakse na kmetih. Sladkor za Grčijo. Iz Aten poro 5ajo, da je Nemčija dala na raizpolago za preskrbo grškega prebivalstva večje množine sladkorja. Količina bo zadostovala, za preskrbo prebivalstva v nastopnih mesecih. Poleg tega je Nemčija dala na rsizpolago mednarodnemu Rdečemu križu 20.000 kg sladkorja aai grške otroke. Angleški Imperij ima dva milijona bolnih na lepri. Po poročilu Reuterja iz Londona je na seji angleške družbe za varstvo pred lepro predsednik VVilliam Peel izjavil, da je v območju britanskega imperija še vedno 2 milijona gobavcev. Akademski tečaj za fronto. Iz Berlina poroča »Frankfurter Zeitung«, da se je za fronto ob Miusu prvič zbralo večje število mladih dijakov in abiturientov, ki so že delj časa na bojišču. V kratkih tečajih so mlade akademike z uspehi raziskovanj na posameznih fakultetah seznanjali profesorji von Richthofen z lipske univerze, Raven s tehniške visoke šole v Braun. schweigu, Wurtler s tehniške visoke šole v Dresdenu, Thiessen z zavoda cesarja Viljema v Berlinu in Brandt z vseučilišča v Kielu. Laiški učitelji na nemških ljudskih šolah. Da bi preprečil omejitev šolskega pouka, je nemški prosvetni minister pooblastil šolska oblastva, da smejo sprejemati v službo tudi laiške učne moči, če proti njim ni drugih pomislekov in ugovorov kakor ti, da niso strokovnous posob-ljeni. Učiteljice, ki bodo sprejete v službo, pozneje ne bodo imele pravice na nastavitev, če ne bodo napravile predpisanih izpitov. Organizator Nemcev na Kitajskem umrl. Iz Berlina poročajo, da je podlegel poškodbam, ki jih je dobil na vzhodni fronti, organizator nacionalsocialistične stranke na Kitajskem in vodja tamošnjih Nemcev Franc Ksaver Hasenohrl. Dočakal je starost 52 let. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, od koder se mu je posrečilo pobegniti na Kitajsko. Svoja izkustva, ki jih je dobil v Rusiji, je ob izbruhu vojne takoj dal na razpolago nemškemu gospodarskemu štabu za vzhod. 17 metrov dolgega kita so ujeli. Pri Pana-deiri ob severnošpanski obali so ribiči ujeli 13 metrov dolgega kita, ki je meril na naj-debelejšem koncu 8.4 m. Redko žival so z največjim trudom spravili na suho. Z vrvmi in tramovi si je moralo pomagati 35 mož, da so spravili ribo iz vode. Kita je kupila konzervna tovarna v Vigu za 30.000 pezet. Nobenih lepotnih zobnih popravil. V Nemčiji so bile izdane posebne smernice za popravilo zob, ki so obvezne za vse zobozdravnike in dentiste. Po njih se sme nov zob napraviti samo tedaj, če pacientu manjka določeno število zob in je zaradi tega grizenje bistveno ovirano. Naprava protez, ki v glavnem služijo kozmetičnim svrham, je za dobo vojne prepovedana. Numerus clausus za mediclnoe v Fran. ciji. Nemški listi poročajo, da nameravajo v Franciji omejiti število slušateljev medicine. Medtem ko je leta 1937 bilo v celem vpisanih 1550 dijakov in dijakinj na medicinskih fakultetah, se je število leta 1941 dvignilo na 2600, lani pa je že preseglo 3000, čeprav med medicinci v Franciji ni skoraj nič inozemcev in Zidov. Kit v Tiranskem morju Vojaki neke obalne baterije med Viareg-giom ln Bocco di Magra so uzrli te dni kakšnih 150 metrov od nabrežja veliko ribo, ki se ja premetavala po morju. Namerili so na ribo svoje orožje in ustrelili velikanskega ldta. Z vlačilci so ubito ribo pozneje zavlekli na breg ter ugotovili, da tehta 10 stotov. Kit je meril v dolžino 6 metrov. In kaj je to, ta čudna otopelost v glavi in kako je čuden tale... ta tuii človek, kako je miren, ko jo prime za roko in jo počasi pritegne k sebi in... Izpreletavata jo mraz in vročina. Zvrtelo se ji je, kakor da nima teže in kakor da plava v zraku, trenutek kakor da je preživela v neki blaženi medlobi. Leži tam na postelji, zunaj se že mrači, pa tudi v sobi postaja tema gostejša. Na enkrat se je zdrznila iz omotice, vzdrhtela je, naglo vstala, v temi prišla do vrat in prižgala luč. »Pazi! Vidi se semkaj!« Samo to je rekel fant v tistem trenutku, s plašnim glasom. Sedel je za mizo, gledal jo je in molčal. Nekaj se je zgodilo, je razglabljala Agica, nekaj se dogaja... »Eddy«, je tiho dejala, »mi nimaš nič drugega povedati kakor to, naj pazim, ker se lahko vidi sem skozi okno?« Fant je dvignil glavo, začel v zadregi zmedeno jecljati. On ... hotel je le reči, da... prav za prav bi se bil moral odpeljati danes z večernim vlakom v Pariz, da bi lahko pojutrišnjem krenil iz Cherbourga s parnikom, da torej... misli, da zdaj, to se pravi po vsem tem... Utihnil je, dolgo je zrl v dekle. Agica je čutila, da se začenja nekaj v nji drobiti v prah, nekaj se lomi, trga in se s treskom razpada v koščke. Toda to je trajalo le trenutek. »Potem bi bilo dobro, ako bi začel pospravljati svoje stvari,« je rekla potiho. Fant je vstal. Nekem okorno se je odvrnila od njega ter šla k oknu. Planinski zadnji nočni vlak je bil že odšel, ko sta prišla na postajo, k Eddy-jevemu vlaku. Ko je fantov klobuk, ki ji je z njim mahal, izginil v temi za, zadnjo postajno svetilko, je jela Agica preudar-jati, da zdaj... Ne: ni vedela, kaj bo zdaj. Utrujenost se ji je kakor svinec razlezla po udih in nenadoma je začutila, da je silno stara. Trenutek se je sprehajala po peronu; začelo jo je zebsti pod kratkim kožuhom, vendar to ni mogel biti pravi mraz, kajti ni še dobro stopila v toplo čakalnico, ko ji je že vse telo gorelo. Ali sem bolna? Ne, zakaj bi bila bolna? Kaj se je zgodilo? Nič! Domov moram. Nenadoma je začutila lakoto, toda prvi grižljaj žemlje s šunko ji je obtičal v grlu. Naročila si je piva. Poizvedovala je, kje je najbližje avtomobilsko podjetje. Opolnoči je pridrdrala pred hotel. Ana in njena tovarišica sta jo razburjeni čakali. Hoteli sta že brzo-javiti innsburški policiji in po prihodu zadnjega nočnega vlaka sta se že hoteli odpeljati s hotelskim vozom v mesto. Zdaj pa je Ana pozdravila Agico, kakor da prihaja iz drugega sveta. Agica je to opazila šele tedaj, ko se je že vsa družba olajšanih src zbrala v hotelski veži. Ali prihajam iz tega, ali iz onega sveta? Bila sem tam, toda zdaj sem tu, ni več onega drugega sveta. Stala je tam v veži, čutila je na sebi Anine in Lotine poglede ter vprašujoče, nezaupljive, nerazumevajoče, toda vse odpuščajoče poglede ostalih. Nenadoma se je zasmejala: »Bože moj, otročički! Vi tu zijate vame, jaz pa sem strašna lačna! Sprehajala sem se, bila sem v muzeju, vse sem si ogledala, tako lepo je bilo, da sem bila spet v mestu, šla sem tudi v kino, na vse sem pozabila... in izkazalo se je, da mi je odšel zadnji vlak, čez noč pa nisem hotela ostati spodaj. Otročički, slava! Jutri se bomo spet smučali!« Ana jo je enkrat samkrat vprašala — še te noči je prišla k njej v sobo, sedla je k njej na rob postelje. Agica si je potegnila odejo do brade, tesno se je zavila vanjo. — »No, kako je bilo v resnici tam spodaj ? Toda za Boga, povej po pravici, jaz sem bila tiste ure malone mrtva od strahu; povej, toda na svojo čast, zakaj si zamudila vlak? Se ti je kaj pripetilo?« Zdaj bom lagala, je pomislila Agica, zdaj je že vseeno, zdaj lahko lažem. »Nič se ni zgodilo,« je dejala s čvrstim, mirnim glasom, »vse je bilo tako, kakor sem že povedala.« Spogledali sta se. Agica je videla v Aninih očeh, da je uganila iz njenih besed ... laž? Skrivnost? Ana se je sklonila nad njo, jo poljubila. Potem nista več govorili o tej pustolovščini in pred starši sta zatajili tisti izlet v Innsbruck. Agica je sklenila, da ne bo misilla na vso to zadevo. Tako je doživela Agica trideseto leto, ne da bi se bila poročila. S časom se je razlika značajev med obema sestrama še poglobila. V tem času je Anina sla po zabavah dosegla skrajne meje, Agičina čemernost pa je jela vzbujati skrb. Okoli Waltrovih so se vedno pogosteje in vedno bolj brezobzirno slišale začudene, zlohotne besede o starajočih se Waltrovih dekletih, o grdi Ani, ki si jo lahko neprestano videl v gledališču, v družbi mladih moških, prizadevajočih si za njeno doto, v športnih klubih, v modernih zabaviščih in na elegantnih ulicah notranjega mesta, ter o lepi Agici, ki je ni mogoče videti nikjer in v nobeni družbi. Naravna potrpežljivost Antala in Ade-le Waltrove se je polagoma umaknila prisilni mirnosti, potem skrbi, ki pa sta jo še vedno dobro prikrivala. Kasneje se je roditeljska skrb izprevrgla v obup, ki sta ga le z največjo težavo prikrivala sama pred seboj in pred drugimi. Nekega dne pa se je ta tihi obup z nenadejano in z nezadržno silo izprevrgel v pravi preplah. Adela Waltrova je ležala na divanu v svoji sobi, vse telo se ji je stresalo v pritajenem ihtenju. Antal Walter je ves razburjen gledal svojo trpečo ženo. Brez moči sem, je razmišljal ogorčen. Videti je, da mi tu prav nič ne pomaga vsa moja prebrisanost, moje ime, moja moč. Nekaj tu ni v redu; vsa leta se dogaja z nami nekaj zlega, nemara se dogaja to po naši lastni krivdi v čem je prav za za prav tega strašnega položaja? Ker bogme, strašno je, da dve dekleti, obe iz najboljše družine, najskrbneje vzgojeni, z najboljšimi lastnostmi in lastnici največjega bogastva, ostajata za vse življenje svobodni. Za vse življenje? Tako je bilo doslej, njuna mladost vedno hitreje poteka in niti najmanjšega upanja ni, da bo kasneje kaj drugače. To pomeni polom, je razglabljal Antal Walter ter sam izmučenih živcev skušal potolažiti svojo trpečo ženo. Toda čutil je, da ne more pomagati ne njej, ne sebi, v globini duše je že slišal grmenje nezadržno bližajoče se katastrofe. Zgodilo se je v aprilu, na dan Aninega osem in dvajsetega rojstnega dne, da se je Andrej srečal na cesti z Jankom Fiilo-pom. Dolgo že se nista videla, bila sta vesela nenadnega srečanja. Andrej je bil ravnokar namenjen na obisk k svojim staršem. »Pojdi z menoj, Ana ima danes rojstni dan. Veš kaj? Pripravili si bomo otroško južino, kakor nekdaj, dekleti bosta gotovo veseli, da te bosta spet videli.« Tako je šel Janko z njim. Ana ni pričakovala obiska, toda Janka je prisrčno sprejela, začudila se je nenavadnemu slučaju: »Danes sem te enkrat že srečala,« mu je dejala, ko je stopil v sobo. Kaj vem, kaj znam? 301. Kaj Je patina? 302. Kdo je zmagal v bitki pri Kaneji? 303. Kaj je šalupa? 304. Križanka. Vodoravno: 1. puška kratkocevka, 8. pritok Save, 9. bolečina, 10. znak za prvino, 11. organ. 13. znak za prvino, skrajšan osebni zaimek v sklonu, 14. veznik, 15. oblika glagola biti. 17. rimski pozdrav, 20. del, ptica, 21. izrek. 23. vrsta žita, 24. tekočina, ki ohranja življenje. 26. kratica za sliko. 27. kratica za prehajalne glagole (lat.), 28. pritrdilnica, 29. izdelovalec in prodajalec sladkih reči. Navpično: 1. epidemija. 2. indijski denar. 3. znak za prvino, 4. samec živali iz rodu parkljarjev, 5. mednarodna kratica za opombo, 6. geometrični lik. 7. domače moško ime, 11. osebni zaimek, 12. vzklik. 16. kraj v Ljubljanski pokrajini. zajčji stan, 19. nedoločni števnik, 20. lepota, 22. prvina 24. kamenita površina, 25. oblika glagola iti. 27. kazalni zaimek, znak za prvino. Rešitev nalog 29. junija: 297. Ruski prestolonaslednik je imel naslov »carjeviča«. 198. Kan ali han je gostišče za potujoče trgovce v Orientu. 299. Chillon je grad ob Ženevskem jezeru. Slovi Po Byronovi pesnitvi »Ujetnik iz Chillona«. 800. Domino 0 & e ©i 9 o ® e o 0 + + e + a e • e e e O 9 ® © o o e .15 = 15 =15 Spominjajte se slepih! »JUTRO« št. 146 6 ŠPORT in Korotan ™ Mladika Jutri ob 18. na igriščih Ljubljane in Korotana Ne vemo, zakaj je pametno, da sta obe najvažnejši tekmi jutrišnje nedelje, ki sta obe zanimivi po svoje, najbolj pa obe skupaj, določeni za isto uro na dveh različnih igriščih, ki sta malone celo uro oddaljeni drugo od drugega, in tudi ni naša stvar, da bi se vtikali v vprašanja, ki so izključna zadeva klubov in njihove nadrejene športne instance. Toda kljub temu si dovoljujemo skromno pripombo, da so take »iznajdbe« stvari bolj v škodo kakor v korist. Prav in hvale vredno je, da se drugorazredni zavedajo sami sebe in postavljajo na svoje noge, toda v neresne konkurenčne boje s tovariši iz I. divizije b.i se jim ne bilo treba spuščati. Pa če gre tudi samo za prestižna vprašanja ki bodo pri naših nekaj sto gledalcih vsake nedelje osta'a nerešena za oba tabora. Na gornjo misel nas je spravil službeni razpored jutrišnjega prvenstvenega nogometnega sporeda, ki vabi prijatelje okrogle žoge na naslednja štiri igrišča: na igrišče Ljub!jane ob 15.30, od katere ure dalje bodo odigrane naslednje tekme: Mars—Hermes mladini, Mars—Zabjak rezervi in Mars—Hermes; na igrišče Korotana ob 16.30, od katere ure dalje bosta odigrani naslednji dve tekmi: Korotan—Vič rezervi in Korotan— Mladika; na igrišče Mladike ob 9.30, ko bosta druga za drugo odigrani partiji Mladika— Zabjak mladini in Mladika—Ljubljana rezerva ter na grišče Marsa ob 10.15, kamor je določena tekma za točke med mladinama Dopolavora iz tob. tovarne in Viča. Kdaj in kako si bodo obiskovalci nogometnih travnikov uredili jutrišnje načrte, to prepuščamo po gornjem urniku njim samim. Spored obsega po eno tekmo iz I. in II. divizije, kjer gre vsem štirim moštvom za zasedbo odn. ohranitev drugega mesta v'tabeli, razen tega pa še tri srečanja za točke rezervnih moštev ter prav_ tako tri nastope mladinskih moštev, tudi za prvenstvene časti. Ni mogoče trditi,_ da bi bilo jutri nogometa premalo in tudi napet bo v marsikaterem izmed dvobojev, tako da smo trdno prepričani, da bo obisk na vseh prireditvah kar se da zadovoljiv... Priporočamo enako obisk na igriščih ob Dunajski ali Dolenjski cesti kakor tudi ogled dopoldanskega dela sporeda na Ko-deljevem ali za Kolinsko tovarno. Tisdi dstsra teisžssa za trening Kakor nas obveščajo iz krogov S.K. Ljubljane, bo njeno moštvo dopoldne ob 10. na svojem igrišču igralo tekmo za trening z vojaško reprezentanco. Oba nasprotnika jamčita za dober nogomet. To bo obenem majhen uvcd v popoldanske odločitve v tekmah za točke. Pred revijo najhitrejših Dve atletski prireditvi na stadionu jutri od 9.30 dalje Jutri cb 9. se bodo na stadionu zbrali tekmovalci za zanimivo atletsko preskuš-njo, ki je prva te vrste na naših tleh. To bo, kakor smo že opetovano opozorili, pokra jinsko izbirno tekmovanje na najkrajši Drogi (100 m), za katero daje vsako leto pobudo milanski športni dnevnik »Gazzet-ta dello Šport« in ga bo pri nas organizirala domača lahkoatletska zveza. Takih tekmovanj, ki imajo namen dvigniti duha med mladimi talenti, je bilo letos po ostalih krajih Kraljevine že precej (nad 30) in vsa so pokazala prav dobre izide. Nastop na tej prireditvi je iz propagandnih ozirov dovoljen vsakomur, ki le čuti veselje in sposobnosti, da bi se lahko pomeril v tej atletski disciplini. Udele-ženc&n ni treba biti vpisanim v kakršno koli športno društvo ali kamor koli in jim niti ni treba imeti posebne športne dovolilnice. ki je obvezna za vse ostale športne nastope pod okriljem CONI-a. temveč se jim je treba samo prijaviti pri tukajšnji lahkoatletski zvezi, ki posluje v palači Kreditne banke, Bleivveisova c. I/aII. Prijave so bile sinoči zaključene. Za tekmovalce, in sicer najboljše med vsemi, je razpisanih nič manj kakor 12 nagrad, najboljša dva med njimi pa bosta šla tekmovat dalje, in sicer v medpokra-jinski finale, ki bo dne 18. t. m. nekje izven Ljubljane, vendar še ni znano kje. 2e bogata izbira nagrad bo marsikoga pritegnila na to tekmo, pa tudi društva bi morala stremeti za čim številnejšo udeležbo svojih č'anov, saj je za drušvo. ki bo s svojimi atleti doseglo največ uspehov, določena še posebna nagrada, in sicer lep pokal, darilo tukajšnjega CONI-a. « V ostalem pa ta prireditev ne bo edina v dopoldanskih urah na krasni zeleni trati v stadionu ob Dunajski cesti. Takoj za izbirnim tekom moških na 100 m bodo začela svoje prvenstveno tekmovanje naša dekleta, ki se bodo po precej dolgem odmoru jutri spet predstavila v javnosti. Res je. da je šport med dekleti pri nas že iz prejšnjih časov na prešibkih nogah, da bj si že jutri lahko obetali nova razodetja na tem področju, toda ne glede na to pa bo le zanimivo videti, koliko so se vztrajne zastopnice nežnega spola pripravile za t o prvo preskusni o pred širšim občinstvom. CISTO NA KRATKO Madžarski pokalni prvak .ie postalo moštvo Ferencvarosa, ki je v finalu zmagalo nad Salgotarjanom s 3:0 Za en centimeter je zboljšal svoj letošnji evropski izid v skoku v višino Nemec Nacke iz Kiela. ki je dosegel znamko 1.98 m. V Zagrebu so se boksali med seboj najmočnejši predstavniki Bolgarske in Hrvatske. Zagrebški boksarji so zmagali nad sofijskimi z 12:4 točkami. Gledalcev je bilo 4000. _ s— Službeno iz nogometne zveze. Sklicujem izredno sejo direktorija za danes, v soboto, 3. t. m., ob 12. v pisarni Zveze. — Predsednik. s_Branko žižek hiti od zmage do zmage. Pred dnevi je naš mojstrski plavalec Branko žižek ponovno nastopil na težki preizkušnji na dolgi progi, in sicer na plavalni tekmi, ki je vodila 2 km daleč po zalivu v Spezii. Tudi v tej tekmi žižek med 13 udeleženci ni imel nobenega pravega tekmeca — njegovega rojaka in večnega drugega Jožeta Močana to pot ni bilo med njimi — in je zmagal brez velikega napora in z vidnim naskokom pred ostalimi, časi prvih treh v tej konkurenci so bili naslednji: 1. Branko žižek 29:56, 2. Capurro 30:13, 3. Balena 30:17. Moc9 brzina ali vztrajnost? Kaj je važnejše za športni uspeh posameznika? Ni še tako dolgo od tedaj, ko so bili na primer tekači prepričani, da morajo trenirati samo tek. če hočejo zboljšati svoje izide. To je nekoč bil običaj posebno pri dolgoprogaših tudi drugih športnih panog, ki so vztrajno in uporno tekli ali vozili ali hodili »runde« in »runde«, misleč pri tem samo na vztrajnost kot prvi pogoj za dosego dobrega izida, ne glede na mnoge druge, prav tako važne predpostavke. Medtem pa so mnogi, ki so se natančneje bavili s takimi in podobnimi vprašanji, ugo= tovili in tudi dokazali, ne samo praktično, temveč tudi teoretično, da ima v športu odločilno vlogo več predpostavk, ki jih mora atlet kolikor mogoče največ izpolniti, če hoče doseči nadpovprečne uspehe. Predvsem mora vsak športnik, pa naj se bavi s katero koli športno panogo, skrbeti za enakomeren razvoj telesa. Saj je dandanes že vsakemu začetniku jasno, da pri teku ne delujejo samo noge. pri boksu samo roke itd., temveč je povsod potrebnih mnogo pomožnih gibov, ki delo onih glavnih činiteljev v vsaki panogi (n. pr. pri teku prog) olajšajo, odnosno sploh omogočijo. Da je to res tako, čuti vsak športnik naibolje po treningu, ko na primer tekača ne bole samo noge, kakor bi utegnil kdo misliti, marveč celo roke, hrbtne, trebušne mišice itd., ker so vsi ti deli telesa — razen notranjih organov — opravljali važno nalogo in bi brez njihovega sodelo® vanja izvedba vaje ali teka sploh ne bila mogoča. Katere so torej one temeljne predpostavke, ki jih mora vsak športnik uvaževati? Poglejmo nekoliko po raznih športnih panogah in njih disciplinah, pa si bomo takoj na jasnem. Vzemimo na primer boks. Kdor ni imel s športom nikdar opraviti in bi gledal partijo boksa, bi bil gotovo prepričan, da je pri njem edino odločilna moč. Močnejši bo zmagal, si bo enostavno dejal, če bo zagledal v »ringu« dva različno močna atleta. Že v prvi minuti pa bo morda presenečen, ker ni izključeno, da bo videl, da je oni »slabši« prav za prav boljši Športnik bi takemu laiku hitro pojasnil, da ima oni šibkejši pač boljšo tehniko ali da je, kakor pravimo, v boljši kondiciji. In v čem prideta do izraza pravkar omenjena boljša tehnika in boljša kondicija? Morda samo v moči? Gotovo ne! Prav tako važno vlogo imata tudi hitrost akcij in vztrajnost. Do popolnoma enake ugotovitve nas privedejo podobna razglabljanja tudi v lahki atle* tiki, kjer je na primer že sedaj dobro znano, da so najhitrejši tekači na svetu samo močnejši ljudje. Iz tega lahko zaključimo, da je za dosego velike brzine potrebna zlasti še moč, kar nam najbolj potrjuje dejstvo, da je hitrost, s katero mišica sprejme živčni dražljaj, odvisna od kakovosti in množine mišičnih vlaken. Manj važen činitelj pa je pri tekaču na zelo kratke proge vztrajnost, ki si jo pridobi tako rekoč mimogrede. Podobno lahko ugotovimo tudi pri srednje- :n dolgoprogaših. Pri nas prevladuje žal še dandanes prepričanje, da ie pri slednjih potrebna samo vztrajnost. NepraviU nost tega naziranja dokazujejo najbolj zgovorno slabi rezultati naših dolgoprogašev (razen nekaterih redkih izjem) pri katerih so ostali zaradi tega, ker posvečajo — kakor tudi ostali tekači na daljše razdalje — premalo pažnje hitrosti, v domnevi, da si bodo s treningom vztrajnosti pridobili tudi brzmo. Resnica pa je ravno nasprotna. Zato ni čudno, če najdemo v preglednih tabelah treningov naj* boljših svetovnih srednje- in dolgoprogašev zmerom večji odstotek treningov v brzini! Če pa pogledamo izide naših najboljših dolgoprogašev, opazimo na prvi pogled, da ne izdrže tempa z najboljšimi niti do polovice proge, kar najbolje dokazuje, da ne gre tu samo za vztrajnost, ampak tudi za hitrost, ki pa je, kakor smo že povedali, zopet odvisna od moči posameznega atleta. Pri tem pa moramo ugotoviti še, da pri dolgih progah ni tako važna količina mišic, temveč kakovost, ker bi bila prevelika količina, ki je na primer pogoj za metalca, tekaču samo v oviro. Iz vsega tega sledi, da za športnika ne pride v poštev samo eden izmed navedenih činiteljev, kar bi se dalo sklepati glede na posebnost panoge, ki jo goji, temveč mora upoštevati še ostale činitelje ter jih razviti v pravilnem od* nosu z glavnim činiteljem, ker so vsi ti kakor s—'O videli, odvisni drug od drugega. Vr—Zo. Radio Ljubljana SOBOTA, 3. JULIJA 1943/XXI. 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 11.50: »Pol ure za vojake«. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mazur-ke. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12; Orkester vodi dirigent Gallino. 13.50: Komorna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček — operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vest-nik. 17.00: Napoved časa. — Poročila v ita~ lijanščini. 17.15: Nove plošče Cetra. 18-00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30; Poročilo v slovenščini. 19.45: Poii-tini komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Lirična prireditev družbe EIAR: Gounod: Faust. 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K>s, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Drobne zanimivosti železniška zveza med Vzhodno Anatolijo in Irakom. Pred dnevi je bila svečano otvorjena železniška zveza iz Diabekirja v Iranu proti vzhodni Anatoliji. Nova železniška proga je druga zveza med Turčijo in Irakom. Na Grškem so stavke prepovedane. Grška vlada je izdala odredbo, da je bančnim uradnikom stavkamje strogo prepovedano. Prav tako so. prepovedane stavke v vseh podjetjih, ki proizvajajo za vojno. Židovsko zemljo slovaškim kmetom Slovaška vlada hoče dokončno urediti židovsko vprašanje Državni zemljiški urad likvidira zdaj po vsej Slovaški bivšo židovsko zemljiško posest, ki preide v last slovaških kmetov. Pri tem se posebno upoštevajo kmetje in njihovi sinovi, ki so služili odnosno služijo pri vojakih in se borijo na vzhodnem bojišču. V zadnjih dveh tednih je bilo opravljeno to delo v sedmih občinah. Vojaki so dobili 768 oralov zemlje. Likvidacija židovske zemljiške posesti se po načrtu nadaljuje. To je nov korak h končni ureditvi židovskega vprašanja na Slovaškem. Ta problem je eden najbolj perečih, čeprav je treba obenem ugotoviti, da je zapustilo Slovaško že nad 70.000 Židov, kj so bili večinoma prepeljani v vzhodne pokrajine na prisilno delo. Slovaška je imela pred vojno okrog 90.000 čistokrvnih Židov. Od teh je bilo izseljenih že okrog 60.000, okrog 10.000 jih je pa pobegnilo. Ostalo jih je terej še okrog 20.000. Med njimi je bilo več zelo vplivnih in bogatih. Ti so napeli vse sile. da bi se izognili izst"it"'i. Toda slovaško državno vodstvo je trdno odločeno urediti židovsko vprašanje tako. da ne bo dovoljena nikomur nobena izjema. Zanimivo je, da je imela Slovaška po uradnih podatkih predlanskim še okrog 89.000 Židov. Med njimi je bilo i00 mi- lijonarjev in večina teh je prebivala v Bratislavi Celo po uradnih podatkih je šlo nad 40 % vseh narodnih dohodkov v židovske žepe. po zasebnih ugotovitvah pa celo 70 %, čeprav odpade od celotnega števila prebivalstva samo čistih 5°/». Se v začetku predlanskega leta je igralo 31.1 odstotka židov v slovaški trgovini mero-dajno vlogo. V industriji in obrti so imeli židje 20.3 % udeležbe. Okrog 8.3 °/o Židov pa je živelo samo od obresti. Okrog 10.3 odstotka ni imelo nobenega poklica in v uradnih seznamih so bili ti židje označeni kot »temni elementi«. V svobodnih poklicih je bilo predlanskim še 8.2 % židov, na kmečko stran jih je odpadlo 5.8°/«. Po uradni cenitvi, sloneči na prostovoljnih podatkih, je znašalo židovsko premoženje pred vojno 4.3 milijarde kron. ki je bilo pa naloženo z 1.1 milijardo. K temu je treba še pripomniti, da so najbogatejši židje zapustili Slovaško v letih 1937 do 1939. Samo v Bratislavi so imeli židje 600 hiš in poslopij v vrednosti 1.2 milijarde. V vsej Slovaški je bilo židovskih trgovin 12.000. Notranji minister Sano Mach je nekoč izjavih. da je izselitev židov iz Slovaške ukaz slovaške zgodovine. Po teh besedah se slovaška vlada tudi ravna in ne bo odnehala prej. dokler židovsko vprašanje ne bo v celoti urejeno. Turčija v luči statistike Industrijska proizvodnja in konzum sta lani v splošnem nekoliko nazadovala Predlanskim so dvignili iz turških premogovnikov okrog 3,000.000 ton črnega premoga, lani pa 2,000.000 ton. Nasprotno je pa imela Turčija predlanskim na razpolago samo 100.000 ton rjavega premoga, a lani 270.000. Proizvodnja bakra je znašala lani 8.300 ton in se je zmanjšala približno za 20%. Proizvodnja papirja je znašala lani 9000 ton, približno toliko kakor predlanskim. Najbolj je nazadovala lani cementna industrija, ki je izdelala lani 178.000 ton cementa ali 60% povprečne proizvodnje zadnjih predvojnih let. Proizvodnja bombažne preje je nazadovala za 10% Poraba električnega toka v območju elektrarn v Istanbulu, Ankari in Izmiru, ki je merodajna za splošen položaj, se je zmanjšala od 7.7 milijonov na 7 milijonov kwh ali za 10%. Poraba tobaka in soli se je pa povečala za 10%. Zganja so popili Turki lani približno toliko kakor predlanskim. vina in piva pa 30 do 40% manj. Proizjvodnja sladkorja je znašala lani samo 57.000 ton ali približno tretjino manj kakor povprečno v zadnjih treh letih. Letna poraba sladkorja, ki je znašala prej povprečno 100.000 ton, se je zmanjšala lani za 40%, in sicer zaradi visokih cen, ki jih je določila vlada, da bi omejila porabo sladkorja. Indeks življenjskih potrebščin v Ankari se je dvignil po računih Zavoda za proučevanje konjunkture v trgovinskem ministrstvu lani od 151 na 307 ali za 103%. v Istanbulu pa od 158 na 340 ali za 115»/». Indeks cen v trgovini na debelo se je dvignil lani od 222 na 521 ali za 135%, najbolj so se podražili kava. čaj in sladkor, močno pa tudi žito in stročnice. Obtok novčanic se je povečal lani od 513 na 735 milijonov turških funtov ali za 40%. Ob koncu lanskega leta je dobila Turčija zakon o enkratni oddaji premoženja, kar je za nekaj časa zavrlo naraščanje obtoka novčanic. Turški zlati funt, ki je veljal v decembru predlanskega leta povprečno 27.5 papirnatih funtov, je veljal proti koncu lanskega leta že nad 31 papirnatih. Delnice Centralne banke so no-tirale lani v aprilu 180 funtov, proti koncu leta so pa padle na 130. Turški blagajniški zapisi in obveznice notranjega posojila so padle za 10 do 15%. Hranilne vloge so znašale ob koncu leta 1938. 110 milijonov turških funtov, v septembru 1939. samo 70 milijonov, v oktobru lanskega leta pa že 134 milijonov. V zadnjih tednih lanskega leta so vloge z enkratno oddajo premoženja sicer zopet nekoliko nazadovale in sicer do konca leta za 118 milijonov funtov, vendar so pa izkazale banke v poedinih bilančnih postavkah znatno povečanje, kar gre večinoma na račun zmanjšanja kupne moči denarja. Zavarovalne premije v vseh panogah zavarovanja so znašale leta 1938. okrog 4.5 milijonov turških funtov. Zaradi večje nevarnosti in s tem v zvezi zvišanja postavk v transportnem zavarovanju so se zvišali ti dohodki od 8.5 predlanskim na 15.5 milijonov turških funtov lani. Izplačane od- škodnine so pa znašale približno eno tretjino vplačanih premij. ZAUŠNICA V OBROKIH — Obtoženec, ali je res, da ste prisolill tožitelju pet zaušnic? — Ne, gospod sodnik, prisolil sem mu samo eno. Toda glede na njegovo šibko telesno konstrukcijo sem jo razdelil v pet obrokov. BREZ ZADREGE Gospodinja: — Dvajset j^ic ste ml zadnjič prodali in med temi je bilo petnajst jajc gnilih. Kmetica: — Vidite, pet je bilo pa le svežih! Samo še dva dni je manjkalo do obletnice kraljevičeve poroke z Anico. Mrzlično je kraljevič pričakoval in sprejel vsakega glasnika. Ko se je vrnil poslednji, tudi on ni vedel več od tistih, ki so se Vsilili pred njim. Dan pred obletnico svojo poroke je kraljevič priredil velik lov za svoje goste, kajti prav nihče ni smel zvedeti, da se za vsem zunanjim sijajem skrivata žalost in obup. EMILIO SALGARI LJICA M KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN »Hodite naprej!« Starec se je obotavljal. »Čemu naj vas še spremljam ?« »Kdo nam je porok, da ima ta temni rov vobče izhod ?« Don Pablo je nekaj zamrmral, nato je krenil dalje. Vsi štirje flibustirji so šli za njim. Prišli so do ozkih polžastih stopnic v notranjščini zidu, ki so vodile navzdol. Starec se je počasi spuščal z ene na drugo. Nato so dospeli v drugi podzemeljski rov. »Zdaj smo v višini ulice,« je rekel. »Hodite kar naravnost, pa pridete ven!« »Ne izpustim vas še! Naprej!« je ukazal Venti-miljski. . »Kaj kani ta starec ?« je šepnil Carmaux tovarišu Stillerju. »Že spet nas hoče pustiti same!« Don Ribeira je stopal dalje po nizkem, jaška-stem rovu, čigar stene so bile docela mokre. Od oboka je venomer kapljalo, kakor bi tekel potok po njem. Mahoma pa je vodja vzkliknil. Luči so ugasnile, nastala je črna tema. Gusar je planil naprej, da bi ubranil donu Pablu beg ... »Kje pa ste ?« je zavpil. »Oglasite se, če ne, ustrelim!« Nekaj korakov od njih je zamolklo udarilo, kakor bi se zaloputnila težka vrata. »Izdani smo!« je kriknil Carmaux. Ventimiljski je bil vzdignil pištolo. Strel le počil. Pri blisku smodnika je zagledal vrata, ki so zapirala rov. »Prižgite netilo!« Stiller je s kresilom in gobo prižgal svečo, ki je bila padla bežečemu iz roke. Kapitan je ogledal vrata. Okovana so bila z debelimi železnimi ploščami, ki so jih pokrivale kakor oklep. Nemogoče jih je bilo razbiti. Upanja, da bi tod prišli iz hiše, torej ni bilo. »Brr! Ujeti smo! To je past!« je rekel Carmaux. »Niti Mokova sekira nam ne more pomagati!« »Hitro nazaj, od koder smo prišli!« je ukazal poveljnik. Ob stenah so se dotipali do polžastih stopnic in dospeli po njih na vrh. Tu pa jih je čakalo novo presenečenje, kajti slika je bila zavzela prejšnje mesto. Ko je Ventimiljski z mečem udaril po nji, je kovinsko zažvenketalo, kakor železna stena. Že je hotel ukazati črncu, naj jo poskusi s sekiro odstraniti, ko je začul izza nje glasove. Pritisnil je uho na ploščo in prisluhnil. »Tako je, kakor ti pravim: gospodar je tu notri zaprl Črnega gusarja!« je rekel ženski glas. »Ne smeva ga pustiti, da bi poginil!« »Če odpreva, naju stari ubije! Kaj te je tolikanj skrb za flibustirja, Jara?« je odgovoril moški glas. »Nočem, da bi umrl, Kolima! Vem, zakaj ne!« »Misli na posledice!« »Dona Pabla se nisem bala niki>!i' Ubogaj, Kolima!« Slika se je mahoma odmaknila. Kapitan je stopil skozi odprtino in presenečen obstal. Prekrasna, vitka šestnajstletna Indijanka je stala pred njim. Lasje, črni kakor noč, so se ji nalik plašču usipali po ramenih. Njena halja je bila rdeča, obšita z biserno matico. Na drobnih zapestjih je imela zlate obročke. Zraven nje je stal mlad, kodrolas črnec z nabreklimi ustnicami. V roki je držal roreč svečnik na več rogljev. Ko je Indijanka zagledala gusarja, se je zdrznila. Visoki, ponosni mož je čudno vplival nanjo. »Spustita naju ven!« je zaklical in hotel planiti po hodniku, da bi prišel do stopnic, a dekle ga je s plašnim obrazom zadržalo. »Ne hodite ven! Vojaki so na ulicah in stražijo hišo!« Kapitan jo je začudeno pogledal. »Kaj ti je do nas?« je vprašal. Mlada Indijanka ni odgovorila na njegovo vprašanje, ampak je nadaljevala: »Vem za skrivališče, gospod! Tam se lahko skri-jete, vi in vaši ljudje!« Odločno se je uprl. »Črni gusar se ne skriva! Vidim pa, da nam hočeš dobro. Hvala ti!« Ko so Moko, Carmaux in Stiller odhiteli naprej, se je še enkrat obrnil k nji: »Kako ti je ime?« »Jara mi pravijo... Pojdite torej! ,Dobri duh' naj vas varuje!« Ventimiljski je planil iz hiše. »Pozor kapitan!« je rekel Carmaux in ga zadržaL »Kaj ne vidite vojakov na vogalu?« Poveljnik je obstal. Tema je bilo. Lilo je kakor iz vedra, a nevihta se je bila unesla. »Torej so nas čakali?« je zamrmral. »Hromeč je dobro porabil čas. Pa kaj za to? Naprej!« Vrgel si je dolgi plašč čez levi komolec, z desnico pa izdrl meč, ki je bil v njegovi roki nevarno orožje. Vendar ni slepo naskočil sovražnikov, temveč se je oprezno pomikal ob zidu. Tedajci pa sta planila nadenj dva oboroženca, ki sta bila skrita pod nekim vhodom. Kakor tiger je odskočil v stran, se izognil njunim sunkom in zavihtel meč. Dobro namerjen udarec je podrl enega izmed napadalcev. Preskočil je ranjenca in se vrgel na drugega. Ta pa se je spustil v divji beg. Med tem so se bili Carmaux. Stiller in Moko lotili druge skupine, ki jim je iz ulice stopila naproti. Spričo te nevarnosti so tako burno udarili po sovražnikih, da so jih nekaj takoj podrli. Ostali so pobegnili. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzordj »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani