ŠTEVILKA 238 LETO brestov obzornik lasilo delovne organizacije GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU Polovica poslovnega leta je za nami, zato bomo na kratko ocenili naše poslovanje v tem obdobju. Glavna značilnost splošnih gospodarskih gibanj v letošnjem letu je izredno visoka stopnja inflacije in omejevanje rasti osebnih dohodkov ter skupne porabe in njihovo prilagajanje poslovnim rezultatom. S kreditno monetarno politiko se izvaja tudi izredno strogo omejevanje rasti plas-toajev poslovnih bank (izjema so selektivni krediti — izvoz, kmetijstvo, energija), zato se Pojavljajo že prvi resnejši znaki splošne nelikvidnosti. V naši delovni organizaciji je bilo, gledano v celoti, gospodarjenje v drugem trimesečju uspešnejše, saj je tudi skupen rezultat vseh temeljnih organizacij ugodnejši, kar Pomeni, da je izguba bistveno toanjša kot je bila v obračunskem obdobju od januarja do konca marca. Obseg proizvodnje je dosegel vrednost 18.883.135 tisoč dinarjev (45,8 % letnega načrta). Fizično doseganje načrta proizvodnje je na polovici načrtovanega za celo leto. V strukturi proizvodnje je večji fizični obseg proizvodnje za izvoz, zato tudi nastaja razkorak med vrednostnim in fizičnim doseganjem načrtovanega. Pri fizičnem doseganju proizvodnje je najuspešnejši Gaber (57,1 odstotka letnega načrta), najbolj pa zaostaja Jelka, ki je dosegla 43,4 odstotka načrtovanih norma ur za letošnje leto. Vse ostale temeljne organizacije se gibljejo kakšen odstotek nad, oziroma pod načrtovanimi količinami. Od redne in kakovostne oskrbe proizvodnje s surovinami in reprodukcijskimi materiali je soodvisna količina in kakovost izdelkov, načrtovana prodaja, pa tudi finančni rezultat. Na domačem trgu večjih težav pri nabavi ni bilo, razen pri modnih furnirjih in delno pri okovju. V nabavi s čedalje večjo pozornostjo spremljajo stanje in gibanje zalog vseh materialov, da ne bi prihajalo do nepotrebne vezave sredstev, istočasno pa si prizadevajo pri dobaviteljih dosegati (za nas) čim ugodnejše plačilne pogoje. Cene rastejo v skladu z inflacijo, večja rast pa je opazna pri surovinah in materialih, ki vsebujejo uvožene sestavine. Nabava iz uvoza se počasi zmanjšuje, vendar je obseg uvoza s konvertibilnega območja še vedno 11,4 odstotka nad načrtovanim, klirinški uvoz pa je dosegel 40,3 odstotka letnega načrta, še vedno se nadaljujejo težave s plačili v tujini zaradi nelikvidnosti banke, kar slabo vpliva na naše poslovne odnose z dobavitelji. Prodaja je tisti del poslovnega procesa, kjer se izkažejo vse pozitivne oziroma negativne strani prejšnjih poslovnih odločitev in konkretnega dela. To še posebej velja v sedanjem času, ko je trg zasičen s pohištvom, kupna moč majhna in kreditni pogoji neugodni. Dodatne težave je v preteklem obdobju povzročila dvomesečna zamrznitev cen nekaterih izdelkov ter zapiranje lokalnih trgov. Zato je bilo treba uvajati posebne prodajne akcije (Slovenijales, Lesnina, Exportdrvo, Jugodrvo), ker bi se sicer zaloge gotovih izdelkov utegnile še povečati. Kljub vsem težavam lahko ocenimo, da je bila prodaja v prvem polletju ugodna, kar še posebej velja za april, maj in j trni j. Vrednostni načrt celotne prodaje je bil tako v tem obdobju presežen za 11 odstotkov, nekoliko pod predvidevanji pa je bila prodaja pohištva. V vseh temeljnih organizacijah so načrtovane vrednosti prodaje dosežene in tudi presežene, le v Pohištvu, Masivi in Jelki so ostale obveznosti neizpolnjene, predvsem zaradi nekaterih zastarelih programov ploskovnega pohištva, uvajanja novih programov in pomanjkanja nekaterih elementov. Izvoz predstavlja na Brestu pomemben delež v celotnem prihodku, zato je njegova vrednost v absolutnem znesku in v pogledu dohodkovne uspešnosti še kako pomembna. V obdobju od januarja do konca junija smo izvozili za 5.269.553 $ blaga, kar pomeni 49,2 odstotka vrednosti, ki smo si jo začrtali za letos, vendar je to 8 odstotkov manj, kot smo izvozili v enakem obdobju lani. Izpadel je namreč izvoz na klirinško območje, ki postaja dohodkovno nezanimivo. Nekatere temeljne organizacije so svoje izvozne načrte dosegle, pa tudi presegle (Pohištvo, Masiva, Žagalnica), v ostalih pa zaostajajo. Vzroki so različni: nizke cene, slabi reprodukcijski materiali, večja proizvodnja za domači trg, slabša obdelava tujih tržišč. Omeniti moramo, da se kljub vsem napovedim in ukrepom odgovornih organov, ki obljubljajo izboljšanje položaja izvoznikov, na tem področju nič ne spremeni na boljše, celo narobe, vsak nov ukrep pomeni nov »udarec po žepu« izvoznika. Finančni rezultati so posledica vseh poslovnih odločitev v preteklosti in v sedanjem obdobju ter seveda tudi vpliva okolja, ki imajo pri tem velik delež. S tem mislimo stalno spreminjanje pogojev gospodarjenja in čedalje večje obremenjevanje gospodarstva. Kljub vsem težavam je skupni finančni rezultat delovne organizacije ugodnejši, kot je bil ob četrtletju. Število temeljnih organizacij, ki so imele izgubo se je zmanjšalo s šest na štiri. Vsota vseh izgub je sicer večja, če pa jo saldiramo z doseženim ostankom čistega dohodka pozitivnih tozdov, vidimo, da je izguba ob polletju skoraj prepolovljena. Celotni prihodek delovne organizacije je bil dosežen s 45,1 odstotka glede na rebalans letnega plana, indeks na enako lansko obdobje pa je 198. Porabljena sredstva z lanskimi niso primerljiva zaradi spremembe obračunskega sistema, letno načrtovani obseg pa so dosegla z indeksom 448. Dohodek, ki je bil dosežen, pomeni 46,5 odstotka letne načrtovane vrednosti in indeks 225 glede na lansko enako obdobje. Čisti dohodek je 1,3 odstotka točke pod načrtovanim za to obdobje, osebni dohodki pa so dosegli 45,8 odstotka planiranih za letos, oziroma so se povečali z indeksom 206,7 glede na prvo polletje leta 1986. (Nadaljevanje na 2. strani) 0 irnni plošči nekoliko drugače Brušenje furniranih elementov. Naša inovativnost O ivernih ploščah z zmanjšano vsebnostjo prostega formaldehida, ki se naknadno sprošča iz ivernih plošč, je v zadnjem času še vedno precej govora. Prava gonja pa se je začela takrat, ko so sredstva obveščanja v ZRN razširila vest, da morajo zapreti nekaj otroških vrtcev, ker da iz pohištva in oblog prihaja v zrak preveč formaldehida in da leta lahko škoduje otrokom. Posebno znan je primer otroškega vrtca v VViesbadnu, ki so ga zaradi tega zaprli. Nato pa so ugotovili, da so čistilke čistile — razkuževale v vrtcu s formalinom, to je vodna raztopina formaldehida. Ko so opustili to čistilno in dezinfekcijsko sredstvo je delo v vrtcu zopet normalno steklo. Kljub temu pa so oblasti zahtevale, da se razišče vpliv formaldehida na zdravje ljudi — koliko ga izhaja iz pohištva oz. ivernih plošč. V te raziskave se je vključila tudi vsa industrija, ki je kakorkoli povezana s formaldehidom. Že od leta 1984 je bilo v raziskave, ali in v kakšni meri vdihovanje formaldehida škoduje zdravju, vključenih več 10 tisoč oseb. Tudi pri naj večjem proizvajalcu formaldehida v ZRN — BASF (formaldehid izdelujejo že od leta 1905), ki stalno spremlja zdravje svojih delavcev, so leta 1980 ponovno opravili temeljito medicinsko raziskavo delavcev, ki so bili tudi po 40 let zaposleni v okolju s prisotnostjo formaldehida. Rezultati so pokazali, da celo po dolgoletni izpostavitvi formaldehidu ni bilo možno ugotoviti, da škoduje zddravju. Kaj je formaldehid? Formaldehid (HCHO) je preprosta, zelo razširjena organska spojina. Pod normalnimi pogoji je to plin ostrega vonja, ki zelo draži sluznice, sili k solzenju in predvsem na GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU (Nadaljevanje s 1. strani) Ostanka čistega dohodka ni, izkazana pa je izguba pri temeljnih organizacijah: v 000 din POHIŠTVO 601.995 MASIVA 263.559 ŽAGALNICA 105.473 JELKA 323.084 SKUPAJ: 1.294.111 Ostale temeljne organizacije so skupaj ustanovile 667.256 tisoč dinarjev poslovnega sklada, 39.402 tisoč dinarjev sredstev za skupno porabo, za rezervni sklad 119.861 tisoč din in za neposredno svobodno menjavo 10.288 tisoč dinarjev (skupaj 836.807 tisoč dinarjev ostanka čistega dohodka). P. Kovšca vlažni koži lahko povzroča izpuščaje. Prvi ga je opisal znan ruski kemik Butlerov leta 1859. 30—50-odstotna raztopina formaldehida v vodi je formalin. Formaldehid je zelo pomembna bazna kemikalija, ki jo izdelujejo že več kot 90 let. Je zelo reaktiven in se ga uporablja v številnih inddustrij-skih vejah in panogah, npr. v kemični industriji, industriji lesnih materialov, lesnopredelovalni industriji, gradbeni obrti, industriji pohištva, avtomobilov, tekstila, papirja, lakov, usnja, čistil, umetnih materialov, kozmetike, gume, livarski in kovinsko predelovalni industriji, rudarstvu, kmetijstvu in medicini. Veliko proizvedenega formaldehida se kondenzira s sečnino, melaminom ali fenolom v razne smole. Kondenzacijski produkt formaldehida in sečnine z dodatki je sečninsko — formaldehidno lepilo, ki ga pri nas uporabljamo za proizvodnjo ivernih plošč in za furniran) e. Formaldehid je tudi v zraku okrog nas, saj nastaja pri nepopolnem izgorevanju lesa, premoga, olja, plina, bencina itd. V manjših količinah prihaja v okolje pri industrijski proizvodnji in predelavi ter iz številnih potrošnih proizvodov. Sicer pa je formaldehid tudi normalni produkt izmenjave snovi pri ljudeh in živalih. Pojavlja se kot sestavni del biosinteze, brez katere telo ne more obstajati. Majhne količine formaldehida, ki jih ljudje vdihavamo z zrakom iz okolja se hitro oksidirajo v mravljinč-no kislino (ki se izloči z urinom). Ljudje na formaldehid reagirajo različno, vendar se smatra, da večina ljudi zazna formaldehid pri 0,3 ppm, nad 3 ppm pa človek ne more več zdržati v takem ozračju. Pri nas je MDK (maksimalna dovoljena količina) na delovnem mestu 0,8 ppm (1 ppm je 1 cm3 formaldehida na 1 m3 zraka). Za koncentracijo formaldehida v bivalnih prostorih pa še nimamo predpisov. V ZRN je ta meja 0,1 ppm. To je zelo majhna vrednost in se lahko zelo hitro prekorači. Npr. plini pri izgorevanju na plinskem štedilniku vsebujejo glede na nastavitev gorenja, velikost plamena itd. do 8 ppm formaldehida. Še bolj zanimiv je primer s cigaretami. Če se v normalno prezračenem prostoru 30—40 m3 prostornine pokadi 5—6 cigaret je koncentracija formaldehida 0,2 ppm. Cigaretni dim vsebuje z ozirom na znamko 57 do 115 ppm formaldehida. Kljub temu, da so številne raziskave pokazale, da formaldehid v majhnih koncentracijah ne škoduje zdravju, je pravilno, da se na vseh področjih poskrbi za čim bolj čisto ozračje in okolje. Ekološka kriza je svetovni problem in so že ogroženi življenjski pogoji sedanjih in prihodnjih generacij, pa ne samo zaradi formaldehida. A. Kogej Že v letu 1984 smo sprejeli pravilnik o ustvarjalnosti pri delu, ki -nam poleg splošnih izhodišč za obravnavanje oziroma odločanje o pravicah ter obveznostih v zvezi z ustvarjalnim delom določa še: — oblike ustvarjalnega dela; — postopek za prijavo in sprejem posameznega predloga; — osnove in merila za določitev višine nadomestila; — druge pravice avtorja poleg tega. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka določa nadomestilo inovatorju na osnovi čiste gospodarske koristi, ki jo doseže z inovacijo, vendar je v naši delovni organizaciji še veliko inovativnih predlogov, ki niso prijavljeni in evidentirani. Predlaganje inovativnih rešitev, koristnih predlogov, tehničnih izboljšav in izumov ni le interes delavcev — inovatorjev temveč celotne delovne organizacije in s tem družbe. Z izboljšanjem poslovanja bomo zmanjšali stroške, povečali produktivnost in kakovost dela, dosegli varnejše delo, zdravo okolje in večji skupni dohodek, saj samo s povečanjem dohodka ustvarjamo realne osnove za povečanje osebnih dohodkov. Zato pozivam vse zaposlene, da svoja spoznanja o možnosti za izboljšanje dela, zmanjševanje stroškov (materiala, časa), zastojev pri delu, varnosti — skratka, vse kar želite, da se izboljša, prijavite, saj ni nobeno delo tako dobro opravljeno, da ne bi bilo lahko še boljše. Vsako inovacijo, ki bo izvedljiva in koristna bomo upoštevali in nagradili po veljavnem pravilniku o ustvarjalnosti pri delu. Iz pregleda inovacijskih predlogov v prvem polletju 1987 je razvidno, da je še vedno nekaj tozdov, ki nimajo nobenega prijavljenega predloga. Seveda ni moč trditi, da v teh sredinah delovni ljudje niso ustvarjalni in da ne razmišljajo o boljšem, kakovost- nejšem delu. Očitno pa je še vedno prisotna miselnost, da je vse kar ljudje delajo, njihova delovna dolžnost, zato pa pri nagrajevanju ni razlike med ustvarjalnim delavcem in neustvarjalnim delavcem, kar je tudi odraz v prejetem osebnem dohodku. Pregled inovacijskih predlogov po tozdih v prvem polletju 1987: Tozd POHIŠTVO število prijav: 1 število realiziranih prijav: 1 skupna vrednost čiste gospodarske koristi: 1.128.616.— skupna vrednost izplačanih nadomestil 101.576.— Tozd MASIVA število prijav: 5 število realiziranih prijav: 5 skupna vrednost čiste gospodarske koristi: 7.265.280.— skupna vrednost izplačanih nadomestil: 251.312.— Tozd ŽAGALNICA število prijav: 3 število realiziranih prijav: 3 skupna vrednost čiste gospodarske koristi: 480.720,— skupna vrednost izplačanih nadomestil: 412.713.—- Tozd GABER število prijav: 3 število realiziranih prijav: 1 število prijav v postopku: 2 skupna vrednost izplačanih nadomestil: 30.000,- skupna vrednost čiste gospodarske koristi: težko izračunljiva Tozd JELKA število prijav: 8 število realiziranih prijav: 5 število prijav v postopku: 3 skupna vrednost čiste gospodarske koristi: 1.283.253.— skupna vrednost izplačanih nadomestil: 250.914.— Tozd STROJEGRADNJA število prijav: 2 število realiziranih prijav: 2 skupna vrednost čiste gospodarske koristi: 550.000.— skupna vrednost izplačanih nadomestil: 71.200.— B. Petrič Preživel sem ošpice, preživel sem šolo, preživel sem 1. in 2. svetovno vojno, preživel sem ponovno oboroževanje in obnovo, preživel sem smog, herpes in AIDS, preživel sem trde in mehke droge, preživel sem naftno krizo in krize v življenju, preživel senl svojo ženo, preživel sem val seksa in preobrat, preživel sem onesnaženje zraka, pomanjkanje vode in kisli dež, preživel sem atomsko energijo in izumiranje gozdov, preživel sem pseudokrup (davljenje v grlu) in dioksin, ivernih ploščah. 'ftfTu/f(^^777^,97777^// z<• V zvezi z oddajanjem prostega formaldehida iz ivernih plošč smo iz revije HOLZ UND KUNSTSTOFFVERARBEITUNG povzeli priloženo šalo. O samoprispevku Predsedstvo občinske konference SZDL je po uspešnem referendumu pripravilo tudi oceno referenduma. Prav je, da o tem razpravljajo vsi delovni ljudje in občani. Poleg ocene, ki je sedaj že v javni razpravi, s tem člankom obveščamo tudi o nadaljnjih postopkih, ki naj bi zagotovili dosledno uresničitev programa samoprispevka. Odločitev za program samoprispevka in izvedbo referem duma je bila sprejeta po najširši demokratični poti z dialogom na zborih delavcev in zborih občanov po posameznih vaseh. Občani in delavci so v prvem krogu razprav na zborih odločili, da je potrebno ohraniti sistem solidarnosti in s tem združevanje sredstev, s čimer je bila že v prvi fazi sprejeta odločitev o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Med dvema programoma se je večina opredelila za zdravstvo. Ta del javne razprave lahko ocenimo kot najdemo-kratičnejšo obliko odločanja. Odločitev za drugi program je temeljila na tehtnih argumentih temeljnih organizacij Zdravstvo. Uspešnost javne razprave v dveh krogih kaže izid glasovanja, zato so bile Pripombe na račun izpuščenega prvega kroga razprav v večini temeljnih organizacij združenega dela Bresta utemeljene. Največ pripomb v obeh krogih javnih razprav je bilo na račun uresničevanja programov prejšnjih samoprispevkov (neuresničen program, primernost projektov in pomanjkljivosti v izvedbi in nadzoru). Z javno razpravo na zborih delavcev v združenem delu in zborih po vseh vaških skupnostih je bila dosežena kar naj-večja udeležba delavcev in občanov. Razprave so povezale Program referenduma s prob- lematiko sredine. Očitno je, da je takšna oblika neposrednega obveščanja in dialoga najustreznejši način izmenjave mnenj ter da nobena druga oblika obveščanja ne more nadomestiti neposrednega pogovora. Ob glasovanju smo se odločili za glasovalna mesta v združenem delu in posebej v krajevnih skupnostih. Ta način glasovanja je povečal število aktivistov, tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih, s čimer je bila poudarjena odgovornost družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih delavcev, kar je bilo pomembno tudi za končni rezultat glasovanja. Dolga javna razprava poteka povezano brez presledkov, zato je bila odločitev, da referendum ne preložimo na jesenski čas, povsem upravičena. Pri tako organiziranem obveščanju je bilo nujno potrebno vključiti tudi druga sredstva obveščanja (tisk, TV, radio). Popolno obveščanje je pozitivno vplivalo na udeležbo na referendumu, ki je bila zelo visoka (93,77 °/o). Izidi referenduma kažejo, da se je večina opredelila za samoprispevek za zdravstvene objekte (57,66 Vo). Pri ugotavljanju, zakaj so se posamezne sredine (KS Begunje, Kovinoplastika TOZD Orodjarna, Brest TOZD Žagalnica, TOZD Gaber in TOZD Jelka, Kovind in Komunala) odločile negativno, velja zaključek, da tudi ti občani niso proti zdravju, temveč so se opredelili proti iz popolnoma drugih razlogov (nizki osebni dohodki, nerazumevanje z okoljem, nezaupanje v dnevno družbenopolitično delo in iz drugih osebnih razlogov). Pri analizi rezultatov glasovanja pa je zaskrbljujoče to, da je pretežni del občanov, ki so se odločili proti združevanju sredstev, iz sredin, ki prejemajo osebne dohodke nad povprečjem občine (Kovind, Orodjarna), pa čeprav je izobrazbena struktura, posebno v Orodjarni nad povprečjem občine. Rezultati glasovanja v osnovnih šolah Cerknica in Stari trg, ki sta bili zgrajeni s samoprispevkom in združevanjem sredstev kažejo, da delavci v teh sredinah kljub veliki osveščenosti in obveščenosti ne spoštujejo širših družbenih dogovorov, zlasti ne sistema solidarnosti in demokratičnih načel. V nasprotju s tem pa so razveseljiva dejstva, da so se pozitivno opredelile krajevne skupnosti, ki v preteklosti niso dobile predvidenih objektov (KS Grahovo, KS Loška dolina). Z visoko zavestjo o solidarnosti pa se lahko pohvalijo krajevne skupnosti Cajnarje-Žilce, Nova vas, Rakek in Cerknica, ki je odločujoče vplivala na izid referenduma. Izidi glasovanja v teh sredinah narekujejo spoštovanje načel solidarnosti in s tem reševanje njihovih problemov (šola v Grahovem, vrtec v Loški dolini, telovadnica na Rakeku), ki smo jih začasno odložili. Vse povedano velja tudi za vrsto drugih lokalnih problemov (trgovina Ravnik itd.). Pri razlagi programov se je kot uspešna pokazala oblika enotne delovne skupine razlagalcev (družbenopolitične organizacije, izvršni svet in Tozd Zdravstvo) ter sprotno in usklajeno delovanje. Še zlasti je pohvalno delo zdravstvenega osebja, pa čeprav so bile v javnih razpravah tudi pripombe na njihovo delo. V razpravah je bilo potrebno odgovarjati na vrsto neutemeljenih in tendencioznih vprašanj, ki bi lahko povzročila negativno odločitev. Pri samem glasovanju ni bilo večjih težav, z izjemo posameznikov, ki so hoteli v zadnjem trenutku z razmnoževanjem in širjenjem članka iz revije . »Mladina« vplivati na izid glasovanja v negativni smeri. Izid glasovanja, pa tudi javna razprava sta pokazali, da so v nekaterih sredinah predstavniki njihovih organov premalo povezani s svojo bazo in prepogosto izražajo le svoje osebne interese in ne interesa svojih sredin. Takšnih primerov k sreči ni veliko. K skupnemu uspehu je pripomogla organizirana akcija SZDL, pri čemer imajo veliko zaslugo vsi njeni deli z aktivnim vključevanjem vseh članov družbenopolitičnih organizacij, v organizacijah združenega dela, krajevnih in vaških skupnostih. V celoti lahko ocenimo priprave, izvedbo in rezultate referenduma z oceno zelo uspešno, saj smo ga izglasovali v zelo zahtevnih gospodarskih in družbenih razmerah, ki niso naklonjene samoprispevkom in dodatnemu finančnemu obremenjevanju občanov. S tem smo opravili šele prvi korak k vrnitvi zaupanja v sistem solidarnosti in združevanja sredstev. Druga stopnja predstavlja uresničitev sprejetih programov ob upoštevanju vseh mnenj za strokovni sestav gradbenega odbora, strokoven in dosleden nadzor nad uporabo sredstev in izvajanjem del, na sprotno in povratno obveščanje o poteku realizacije in skupno obvezo za pridobitev sredstev skupnega programa medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. V boljših pogojih bo prav gotovo uresničena zahteva občanov za kakovostnejše in bolj organizirano zdravstveno varstvo, s čimer bo dosežen namen referenduma. Skupščina občine Cerknica je na seji 7. julija letos na podlagi rezultatov referenduma in poročila občinske volilne komisije sprejela sklep o uvedbi samoprispevka. S tem je stekel tudi postopek za imenovanje gradbenega odbora, v katerem naj svoje mesto najdejo predvsem strokovnjaki in ljudje, ki jim občani zaupajo. Gradbeni odbor in posebni gradbeni pododbor za obnovo zdravstvene postaje v Starem trgu bo skupščina imenovala na prvi jesenski seji, do takrat pa naj bi vso koordinacijo opravljal, po pooblastilu skupščine, njen izvršni svet. V tem času mora občinska zdravstvena skupnost, po opravljenem postopku, med uporabniki in izvajalci v krajevni skupnosti Loška dolina, pripraviti in podrobneje opredeliti tudi programske osnove za obnovo zdravstvene postaje v Starem trgu. Skupščina občine Cerknica in občinska zdravstvena skupnost pa bosta o rezultatih referenduma in problematiki izgradnje obvestila vse občine in njihove organe skupnosti občin ljubljanske regije, ki so združeni z medobčinsko zdravstveno skupnostjo Ljubljana. T. Urbas $ proslave Dneva borca v Novi vasi Slavnostni govornik na osrednji proslavi 4. julija na Blokah je bil predsednik predsedstva SR lo veni j e France Popit. Spremembe na področju osebnih dohodkov Konec lanskega leta in v prvi polovici letošnjega leta so bili sprejeti zakon o celotnem prihodku, zakon o sanaciji in družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ in SRS. Vsi ti predpisi zahtevajo, da organizacije združenega dela uskladijo svoje samoupravne akte z določili teh predpisov. Družbeni dogovor predpisuje, da organizacije združenega dela uskladijo samoupravne sporazume o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka do 25. septembra 1987. Ker pa se ta samoupravni sporazum sprejema na referendumu, pomeni, da moramo pripraviti in obravnavati predlog njegovih sprememb in dopolnitev in jih na referendumu v mesecu septembru tudi sprejeti. Imenovana je bila strokovna skupina, ki te spremembe pripravlja. Družbeni dogovor predpisuje, da morajo organizacije združenega dela upoštevati v svojih samoupravnih aktih enotno mero uspešnosti pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke. Pomembno določilo je tudi to, da dodatek na delovno dobo ne predstavlja več minulega dela pač pa živo delo. Organizacije združenega dela, ki ne bodo uskladile svojih samoupravnih aktov, po 25. septembru ne bodo smele več izplačevati dela dohodka iz naslova minulega dela. To pa za nas pomeni, v primeru, če samoupravnega sporazuma ne sprejmemo, da pri obračunu osebnih dohodkov za september delavcem ne bomo smeli izplačati tistih »odstotkov«, ki jih sedaj prejmejo za »delovno dobo«. Vse spremembe sporazuma bomo podrobneje predstavili v naslednji številki našega glasila. J. Opeka MITJA TOLLAZZI - Notran jec, borec, človek Jubilej Notranjskega odreda smo hoteli zabeležiti drugače kot zgolj z vestjo o srečanju borcev. Hoteli smo napraviti pogovor z nekom, ki je sodeloval v vrstah Notranjskega odreda, toda nenadoma se je pred nami znašla vrsta vprašanj in negotovosti: kdo bo pripravljen kaj povedati, kje pobrskati, kako sestaviti vprašanja? III. zvezek Notranjskih listov potuje z mize na mizo, slika o Notranjskem odredu je čedalje jasnejša, mozaik popolnejši, slika se sklene. 1. Notranjski odred je bil ustanovljen 24. aprila 1942. Konec junija 1942 je štel 2740 partizanov. Iz njihovih vrst je izšlo kar 26 narodnih herojev in kdo ve koliko neimenovanih narodnih junakov, o katerih govore legende. 2. Notranjski odred je bil ustanovljen 6. oktobra 1942 in je obstajal do 20. decembra 1942. Sledil mu je 3. Notranjski odred, ki je bil ustanovljen 6. januarja 1943. leta, temu pa četrti Notranjski odred, ki je bil ustanovljen 20. novembra 1943. leta. Notranjski odred je v sestavi XVIII. divizije 9. maja 1945 vkorakal v Ljubljano. Borci s poveljniki in političnimi komisarji so bili kasneje dodeljeni v 1. brigado 2. divizije KNOJ. To so bili časi ko so veljala povelja in ukazi, ko so razmere čez noč narekovale operativne in kadrovske spremembe. Zato se je ob tem na poveljniških, komisarskih in štabnih dolžnostih izmenjala cela množica imen, ki jih je preveč, da bi vsa našteli. Delali pa bi krivico, če bi omenili le nekatera. Izbrali smo Mitja Tollazzija, človeka, ki je že zelo mlad okusil tegobe vojne vihre, človeka, ki je ostal zvest uniformi vse do dni, ko je bil kot poveljnik bojne ladje upokojen. V Logatec sva se odpravili — zdelo se nama je — dobro pripravljeni, vendar tudi s kančkom treme pred človekom, ki sva ga poznali le po glasu iz telefona. V skupnem pogovoru pa se je kaj kmalu izkazalo, da pogovor s človekom kot je Mitja Tollazzi ni pogovor v številkah, zgolj o dejstvih in mrtvih stvareh... Sprejela nas je stara logaška hiša, precej že obrabljenih stopnic in prijetna soba. V njej mož in žena, ki nista mogla skriti, da naju pričakujeta. Predstavimo se in sedemo. Prostorna soba, napolnjena s pohištvom, v katerem se rišejo črte časa in spominov, nečesa kar je bilo, a še traja. Mitja Tollazzi: zdi se mlad za človeka njegovega slovesa. Pogovor počasi steče, zadrega z najine strani je bila nepotrebna. Človek ne sreča pogosto sogovornika, ki tako lepo in samosvoje podaja našo zgodovino, ki tako ljubeče in z Notranjsko v očeh pripovedu- je o notranjskem človeku med vojno, o Notranjcu danes. Njegovo pripovedovanje je en sam nepretrgan verz, neskončna pesem hvalnica deželi in ljudem. Vsak, ki je premalo slišal o našem NOB, ali ni prav slišal, bi mu moral prisluhniti. Naš razgovor je živ drobec, osebni vtis in spomin, delček nekega časa, dogodkov in ljudi. Ob prijetno dišeči kavi Mitja Tollazzi pripoveduje, kako je prišel v 4. Notranjski odred. Leta 1944 so Nemci odpeljali moške iz Logatca v Ljubljano. Odbrali so moške za domobranske enote, politično sumljivi, med katerimi sta bila skupaj z bratom Bojanom, pa so šli v kazenski delovni bataljon. Med pripovedovanjem kronoloških dogodkov mu oči prešine poseben lesk in takrat se mu je hote ali nehote vrinil spomin, da je v tem času »delal« v centralni lekarni, kjer je po naključju srečal dve dekleti, ki sta tudi delali v lekarni. Pozneje je obe srečal v Čermošnjicah na Dolenjskem kot partizanski bolničarki. Kako se usode ljudi čudno prepletajo in kako nenavadna so lahko naključja! Oči so se mu spet privadile najini prisotnosti in nadaljeval je s pripovedjo o prihodu v Notranjski . odred. Junija 1944 so jih iz Ljubljane odpeljali v taborišče v Borovnici, kjer so živeli pod domobransko stražo. Skupaj s še nekaj skojevci mu je uspelo pobegniti skozi žično ogrado. Po dveh dneh in dveh nočeh so prišli do Grahovega, kjer so naleteli na partizanskega obveščevalca in tako je skupaj z bratom Bojanom prišel v 2. bataljon 4. Notranjskega odreda. To je bila pot, ki ga je privedla še ne dvajsetletnega v Notranjski odred. Vendar se je ta pot začela že veliko prej, ko so se mladeničem njegove starosti šele začela jasniti obzorja o partizanih in vojni. V poletju 1941 so logaški mladinci zvedeli, da so v gozdu ljudje, ki se bodo borili proti okupatorju. Mladi so čutili odpor do takratnih razmer, slutili so, da se bo nekaj moralo spremeniti, vendar partizanom niso vedeli imena. Šele oglas OF jih je seznanil, da le-ti resnično obstajajo. To so bili prvi spontani začetki, misli na odpor so se razrasle šele pozneje. Obstajalo pa je kljubovanje, trma, odpor... Mitja se je skupaj s 15, 16-letnimi prijatelji in bratom odpravil na izlet v Koželj ske žage nad Begunjami, nad Cerknico. Ko so hoteli dobiti mleko na Debevčevi kmetiji, jim je domače dekle dejalo, da so premladi za v gozd. Niso je razumeli. Mitja se narahlo presede v fotelju, se zamisli in nadaljuje, da so šele potem začeli razmišljati, kaj naj bi to pomenilo. Ko pa so zvečer srečali v Dobcu Italijane, je pristopil k njim Slovenec v itali- janski vojski in jim rekel, naj gredo brž iz vasi, da jih prej ne opazi komandant. Niso mu mogli dopovedati, da vendar niso partizani. Nevede so to »postali« in tudi zbežati so morali. Ko so prišli že krepko iz vasi, se je med njimi razvil pogovor o partizanih. Domov so šli ponosni, kot še ne do-raščeni otroci in vso pot so prepevali slovenske narodne pesmi, kajti partizanskih še niso poznali in gotovo so bile v tistem času še redke. Poznavanje te izletniške poti je bratoma prišlo prav že leta 1944, ko sta pobegnila iz Borovnice. Kako nenavadno naključje! Človek se rad spominja ... Najina pripravljena vprašanja ostajajo nezastavljena. Beseda teče lepše brez njih. Le cingljanje skodelic in kozarčkov sem ter tja zmoti našo idilo. Mitja Tollazzi je nadaljeval, da so v juniju 1942. leta, v času italijanske ofenzive v Logatcu zaprli veliko fantov, potencialnih partizanov in seveda tudi njega. Večinoma so bili to študentje, intelektualci in dijaki. Bojan je na vsak način hotel, da zaprejo tudi njega, ker sta pač brata dvojčka. In so ga res. Pozneje so oba izpustili, ostale moške pa so odgnali v taborišče. Nasmeh na ustih, ki skoraj sodi k njegovemu obrazu, je ob trpkih spominih včasih zbledel, ko pa se je spomnil vedrejšega verza svoje pesnitve, se mu je obraz zopet razjasnil in oči so svetlo zasijale. Njegova misel o notranjskem človeku se je tu začela razvijati, poglabljati. V tem času so v bivši logaški sokolski dom vozili ženske, starčke in otroke z Notranjske, ki so jih potem internirali v razna taborišča. Domačim ženam so dovolili, da so jim nosile hrano. Te žene, med katerimi je bila tudi Tollazzi-jeva mama, so po Logatcu širile govorice o potrpežljivosti teh ljudi: brezdomi in ponižani so ponosno čakali jutrišnji dan. Celo otroci niso jokali. Nedoumljivo kljubovanje, trma in vera v nekaj za današnjim dnem je bilo tisto, kar je od teh nezlomljivih ljudi prešlo skozi zidovje in se širilo čez meje zapora, dvigalo moralo ljudem zunaj. S kakšnim zanosom je pripovedoval o teh materah, teh nezlomlji- vih dušah naše Notranjske, ki so bile gole in bose, kot bi rekel pesnik, pa vendar s toliko upora in obenem vere v srcu, da jih še celo smrt ne bi poteptala. V tem času so imeli po vaseh Italijani razstavljene panoje s slikami pobitih partizanov in požganih hiš, da so s tem zastraševali ljudi. Tudi vračanje pijanih Italijanov iz očiščevalnih akcij je bilo zastrašujoče: vpili so, razgrajali, s seboj pa vlekli vse mogoče nakradene reči. Vse pa je bilo premalo, da bi zlomili notranjski živelj. Celo okupator je občudoval njihovo neuklonljivo nrav in patriotizem. Vseskozi, kadar nanese beseda na notranjskega človeka, ga Mitja Tollazzi opisuje kot nekakšen idol slovenskega uporništva. Vse pripovedovanje o ljudeh pa tesno veže na to našo prelepo notranjsko zemljo. Njegove misli spet poletijo nekam nazaj, ko je z bratom še obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Pripovedoval je, kako se po velikonočnih počitnicah 1941. leta dva sošolca nista vrnila v šolo tja do maja 1942. Ko ju je razrednik Žabkar po vrnitvi vprašal, zakaj sta bila odsotna, je eden odgovoril: »Gospod profesor, mi smo bili svobodni.« V tistem času je bila Loška dolina resnično osvobojeno ozemlje. Sošolci so ju zasuli z vrsto vprašanj. Govorila sta o zastavi, o posebnih kapah — triglavkah, ki jih nosijo partizani, o rdečih zvezdah na kapah in zastavah, o mitingih. Pripovedovala sta o borcih Notranjskega odreda in njuno pripovedovanje je bilo posreden stik Tollazzijevib dvojčkov z enoto, katere borca sta veliko kasneje postala tudi sama. Z žličkami lovimo slive po kozarcu in roka se malo spočije. Toda ne za dolgo. Tovariš Tollazzi ima še veliko povedati. Februarja 1945 so Nemci vse partizane, ujete na Glini in pri Sv. Ani odpeljali v Dachau. Med njimi je bil tudi brat Bojan, ki je Mitji v spomin v zaporu pustil navadno žlico, Mitja pa mu je dal pulover. Mitja je vstal in jel iskati po predalih spominov: pokazal nama je majhno srce, ki ga je dal narediti iz preproste žlice. Gotovo mu je drag spomin. Mitja je še naprej ostal v zaporu. Kot funkcionar SKOJ-a je bil s še številnimi drugimi ločen od ostalih zapornikov. Izmed funkcionarjev so jih vsako jutro odpeljali 7—8 na streljanje. In tako dan za dnem, dokler ne bi vseh pobili. Toda usoda včasih le ni tako kruta in tako je bilo tudi tistega dne, ko je 200 zapornikom tri dni pred osvoboditvijo uspelo pobegniti s pomočjo paznikov. In potem je nastopila svoboda. Ko je ravno šel po Ljubljani, da bi se javil komandi mesta, je na Tromo-stovju srečal Jožeta Benediči-ča-Iztoka. Le-ta ga je povabil za sekretarja 2. bataljona 9-brigade. Nato je bil v II. odredu Cankarjevega bataljona. Po vojni je bil tudi v posebnih enotah KNOJ-a, potem pa je bil 18. septembra 1946 demobiliziran. Z bratom Bojanom sta končala 6. in 7. gimnazijo, v jeseni 1947 pa sta se vpisala na vojno pomorsko akademijo pri Splitu. Leta 1950 sta postala podporočnika. Mitja je v JLA ostal do leta 1984, januarja 1985 pa so ga upokojili-Ni nama uspelo izvedeti, kje je bolj doma: ali v Splitu, kamor gre s soprogo kot lastovke v jeseni, ali v Logatcu, kjer je odraščal. Precej časa smo presedeli skupaj, vendar mnogo premalo, da bi dodobra spoznali človeka, ki ima mnogo bridkih in lepih spominov na Notranjsko. Na koncu je dejal, da premalo poudarjamo notranjsko ljudsko trmo, kljubovalnost. Malokje, je dejal, je bil° (Nadaljevanje na 5. strani) Iz drugih lesarskih kolektivov LIP BLED je na predlog občinske organizacije Zveze borcev financiral izdelavo in montažo spominske plošče revolucionarju Tomažu Godcu v koncentracijskem taborišču v Ma-thausnu. Znani revolucionar in vodja bohinjskega upora Tomaž Godec, po katerem nosi ime temeljna organizacija v Bohinjski Bistrici, je bil ubit in sežgan v krematoriju tega zloglasnega »taborišča brez povratka«. GARANT iz Polzele je v prvih treh mesecih letošnjega leta dosegel zelo ugodne rezul- Na Brestu je že vrsto let v navadi, da ob dnevu borca povabijo vse upokojene Brestov-ce, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, na srečanje v prostore cerkniške delavske restavracije. Tudi letos se je na tradicionalnem srečanju 3. julija zbralo veliko število borcev. Dobrodošlico jim je izrekel Janez Kvaternik, predsednik konference sindikata Bresta. Pozneje je govoril Zdravko Zabukovec, v. d. direktorja delovne organizacije. Navzoče je seznanil s številnimi težavami, ki Pestijo delovno organizacijo, Pomudil pa se je tudi ob problemih naše širše družbe, ki so v veliki meri zrcalo svetovnih nesoglasij in neharmonije v svetu. Borci so ga z zanimanjem poslušali, saj so se vezi tate poslovanja. Uspelo jim je doseči povprečni osebni dohodek, ki presega povprečje dejavnosti v SR Sloveniji, kot tudi povprečje gospodarstva občine Žalec. V naslednjih mesecih jim je osebni dohodek uspelo še povečati. V drugi polovici leta bodo prešli na »dvodelne osebne dohodke«, kar pomeni, da bo del osebnih dohodkov (za živo delo) kot akontacija obračunan mesečno, del osebnih dohodkov (iz naslova gospodarjenja z družbenimi sredstvi — minulo delo) pa ob trimesečju, če bo- med njimi in Brestom zraščale dovolj dolgo, da jim tudi dandanes, ko so delavci njihovi sinovi in hčere, ni vseeno, kako debeli kosi kruha se režejo po Brestovih tozdih. Na srečanju so zapeli, recitirali in zaigrali tudi učenci osnovne šole, ki so kljub počitnicam pripravili program, ki je v srcih borcev zganil marsikatero bolečo preživeto misel iz časov, ki so že zdavnaj minili. 4. julij — dan borca — je za Brestove upokojence praznik, ko se zberejo vsi, ki so se nekoč davno borili za svoj boljši jutri — naš danes. Morda danes res ni tako rožnat, kot so si ga zamišljali takrat, vendar je zagotovo svetlejši kot čas, ko je nastajal. V. Lavrič do seveda za to izpolnjeni pogoji. V sklopu delovne organizacije JAVOR iz Pivke so na Baču zgradili novo halo in v njej postavili dve vakuumski sušilnici; to je narekovala popolna dotrajanost sušilnic v tovarni pohištva v Postojni. Obenem so predelali in preuredili stare sušilnice v Postojni. Vrednost celotne investicije je 200 milijonov dinarjev. 10. junija letos je začela po-iskusno obratovati nova kotlarna na OLESU. Z njo so pridobili cenejšo energijo za potrebe proizvodnje, poleg tega pa večje zmogljivosti kotlarne omogočajo investicijo v povečanje sušilnih kapacitet. Tako je že za zadnje četrtletje letošnjega leta predvidena gradnja nove sušilnice. Javor bo tudi sodeloval pri sanaciji žagalnice Podgrad pri Planini, ki že vrsto let nezadržno propada. Na sedanjih objektih bodo postavili majhno hidroelektrarno, katere investitor so Soške elektrarne iz Nove Gorice. Javor bo saniral zgradbo žagalnice in nujne stvari v okolici. ALPLES iz Železnikov je v letu 1983 združil sredstva v mešano podjetje SK v ZDA. Želeli so si zagotoviti predvsem dolgoročni izvoz na tržišče ZDA. Za letošnje leto so napravili načrt izvoza, na osnovi katerega bi morali v ZDA izvoziti za okrog 2,5 milijona dolarjev izdelkov. V prvih štirih mesecih so politiko izvoza na to tržišče uresničili v pogodbeno dogovorjenih količinah. Glede na gibanje tečaja dolarja bodo tudi do konca leta skušali obveznosti v celoti uresničiti. Zdaj za firmo SK izdelujejo knjižne police, za to tržišče pa razvijajo tudi program miz in miznih plošč za opremljanje jedilnic in dnevnih sob. MEBLO iz Nove Gorice je prejelo priznanje za uspešno sodelovanje pri razvoju varstva pri delu in varstva okolja. Priznanje je podelil direktor Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor; Inštitut je v mesecu maju praznoval 20. obletnico obstoja. V Meblu so izdelali sedežno garnituro manjših dimenzij, ki je primerna za manjše stanovanjske prostore. Sedežno garnituro Bond sestavljata dvosed in fotelj. Sedežne garniture iz prve proizvodne serije so že razstavljene na prodajnih mestih. LESNINA je v Hočah pri Mariboru 21. maja letos slovesno odprla vrata 73. prodajne enote Lesnine. Novi prodajni center so zgradili v petnajstih mesecih. Za izvirno notranjo opremo trgovin in celotnega prostora ima veliko zaslug inž. arh. Zoran Kragič. V centru je darilni oddelek, tehnični oddelek, pohištveni oddelek, računalnik, konsignacijski oddelek, neke vrste vrtec, bistro Klub L in oddelek vse za dom. ja Tollazzi-Notranjec, borec, človek Nadaljevanje s 4. strani) toliko hudega kot prav na Nearijskem, Prezidanskem in Kočevskem. Notranjska je go-reIa, a nikoli klonila. Ljudi ni-s° pobijali le v zaporih, tem-,«« je bilo strelišče za vsakim Pednjem. . Ljudje so pogorele hiše za >l 0 pokrpali in živeli naprej. T preživeli. In v takšnih »hi-ah« si vedno dobil hrano, če- Prav zase niso imeli. Spomnil Je sobe v neki požgani hiši, Jer je na steni viselo počeno Sedalo. Dekleta so ga odela a razbiti strani z rožami in je eti Je bilo kot celo. Ti Ijud-So znali vedno po vsem hu- dem zopet vstati, se pobrati, zakrpati in popraviti. Na stvareh okoli njih se je obdržala njihova nezlomljivost. Pripoved Mitje Tollazzija je spev hvalnice Notranjskim kmetom in bajtarjem, ki so tudi danes, kot potomci tistih pobitih, mučenih in ponižanih prav tako kleni kot so bili njihovi očetje in matere, stari starši. Mitja Tollazzi je vzljubil to našo deželo skozi ljudi. Zdela se mu je lepa s slamo krita, zdi se mu še lepša odeta v nove hiše, tovarne in notranjsko nrav. Pripravili V. Šega in V. Lavrič Srečanje borcev tudi letos Iz naše proizvodnje. Premakljiv delovni čas Minilo je že več kot dve leti odkar so temeljne organizacije in Skupne dejavnosti Bresta »premlevale« predlog o drugačni ureditvi delovnega časa. Dogovorjeno je bilo, da se za Skupne dejavnosti, temeljno organizacijo Prodaja in režijske službe v nekaterih temeljnih organizacijah uvede premakljiv delovni čas in obenem uredi vse nerešene zadeve v zvezi z delovnim časom. Dogovor pa iz različnih razlogov mi bil uresničen. Pokazalo se je, da je v Brestu glede delovnega časa velik »nered«. Priznavanje ur za delo preko rednega delovnega časa je zelo različno, priznavanje ur za službena potovanja, nadure in razna druga vprašanja se tolmačijo in izvajajo neenotno. Na kolegiju glavnega direktorja je bilo dogovorjeno, da se pripravi pravilnik o premakljivem delovnem času. Strokovne službe Skupnih dejavnosti so osnutek pravilnika že pripravile, po predhodni javni obravnavi pa ga bo spre- jemal delavski svet delovne organizacije. Uvedba premakljivega delovnega časa ima osnovne cilje: boljšo izrabo delovnega časa, večjo produktivnost in boljšo kakovost dela, zmanjšanje del preko polnega delovnega časa (nadur), zmanjšanje izostankov z dela in ne nazadnje tudi boljše delovno vzdušje in psihično počutje delavcev. Premakljiv delovni čas imajo uveden že v mnogih slovenskih delovnih organizacijah in se s takšnim »redom« lahko pohvalijo. Osnutek pravilnika je sicer že pripravljen, vendar še ni mogoče preiti na tak delovni čas. Poleg pravilnika je potrebno urediti tudi ustrezne naprave za registriranje delovnega časa. Poudariti velja, da premakljivega delovnega časa ni mogoče uvesti za izmensko delo in za vsa tista dela, kjer bi različen čas prihoda in odhoda motil proizvodni proces oziroma poslovanje. J. Opeka Mladi se ogibajo Bresta Letošnji razpis kadrovskih štipendij je bil objavljen v posebni prilogi Dela 1. aprila, v maju pa v Brestovem obzorniku. Rok za oddajo vlog je bil enoten za vso Slovenijo in je potekel 15. julija. Razpisali smo 108 štipendij; od tega kar 47 štipendij za lesarske in 33 za kovinarske poklice. In kakšen je odziv? Doslej je prispelo 40 vlog, od tega pet vlog za skrajšane programe in tri vloge za visoko izobraževanje. Tako slabega odziva za lesarstvo kot letos, še ni bilo. En sam učenec se je odločil za lesarja širokega profila, za lesarskega tehnika pa nihče. Tudi lesar tapetnik noče biti nihče. Veliko pove odziv za kovinarske poklice. V kovinarsko šolo v Postojni se je vpisalo nekaj več kot petdeset fantov. Na Brest je prispelo le šest vlog za kovinarstvo — po tri za četrto oziroma peto stopnjo. Za ostale poklice ekonomskih, upravnih, predvsem pa naravoslovno matematičnih tehnikov je prijav dovolj. Štipendije za program naravoslovno matematični tehnik smo letos prvič razpisali, da bi pridobili dovolj štipendistov višjih in visokih šol. Le-te želimo po končani srednji šoli usmeriti v študij lesarstva, strojništva in drugih poklicev, ki jih Brest dolgoročno potrebuje. Ob podpisu pogodbe bo moral štipendist naravoslovno matematične usmeritve sprejeti pogoj, da bo kot štipendist nadaljeval študij na univerzi po enem izmed navedenih programov. Majhno zanimanje mladih za štipendije smo opažali že prejšnja leta in predlagali odpravo vsaj tistih vzrokov, na katere imamo sami vpliv — a brez uspeha. Najmočnejši razlog za to so nizki osebni dohodki in nepravilno nagrajevanje strokovnih kadrov, predvsem lesarjev širokega profila, pa tudi sicer težak položaj lesne industrije v Sloveniji. V takih časih in razmerah je mladim težko svetovati izbiro poklica, ki se mu ne obeta nič kaj jasna perspektiva. F. Turšič devnejšim gasilcem. Predsednik je na kratko orisal razvojno pot društva v zadnjih 40 letih, ki je v mnogočem podobna razvoju Bresta. Društvo je, prav tako kot Brest, iz skromnih začetkov preraslo v močno organizacijo, ki ima na svojem področju visoko mesto v cerkniški občini. Pravilnost njegove usmeritve se potrjuje z uspehi na področju gasilske preventive in ob gasilskih intervencijah. Društvo je na obeh področjih zelo uspešno, saj v zadnjih 28 letih na Brestu ni bilo večjih požarov. To pomeni, da požarov ali ni bilo ali pa so bili zadušeni že kmalu po nastanku in tako niso mogli zavzeti večjega obsega. Poleg tega pa svoje obveznosti, ki jih ima kot industrijsko gasilsko društvo le v preprečevanju in gašenju požarov v delovni organizaciji, močno presega. Gasilska enota društva že ves čas od ustanovitve, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih, ko razpolaga z gasilskim vozilom, uspešno sodeluje tu- > di pri gašenju vseh gozdnih in drugih požarov v cerkniški občini. Takih požarov pa v preteklosti ni bilo malo. Največ (v letu 1982) jih je bilo se- ’ demnajst, najmanj, to velja tudi za lansko leto, pa pet. Vse njihove intervencije so bile hitre in dovolj strokovne. Za svoje uspešno delo je pred kratkim od republiškega sekretariata za notranje zadeve pre- Parada gasilcev ob 40-letnici IGD Brest. jela pomembno priznanje — srebrni znak ZASLUGE ZA VARNOST, na prireditvi pa še ODLIKOVANJE III. stopnje, ki ga je podelila gasilska zveza Slovenije. Obe priznanji pomenita gasilcem društva javno pohvalo za njihovo dosedanje delo in vzpodbudo za vnaprej. Visoka odlikovanja je prejelo še 21 gasilcev. Podelil jih je predsednik občinske gasilske zveze Matija Šega. Po proslavi je bilo na vrsti tradicionalno tekmovanje gasilcev in gasilk Bresta, Marlesa, Mebla, Novolesa in Stola. Med moškimi so z veliko prednostjo zmagali gasilci Bresta, pri ženskah pa gasilke Mebla. Prireditev se je končala v restavraciji Pohištva s prijateljskim srečanjem gasilcev petih velikih lesnoindustrijskih podjetij Slovenije. V. Žnidaršič Smi Tradicionalno tekmovanje gasilcev. Prireditev, ki se je začela s slovesno gasilsko parado po ulicah Cerknice, se je nadaljevala s proslavo pred gasilsko shrambo ob tovarni pohištva in s tradicionalnim tekmovanjem gasilcev Marlesa, Mebla, Novolesa, Stola in Bresta. Slovesnost, ki je bila v nedeljo, 28. junija, se je pričela ob 9. uri s parado gasilcev po cesti 4. maja od šole do Bresta. V paradi, ki je bila prava paša za oči, so sodelovali predstavniki skoraj vseh gasilskih društev v občini ter moške in ženske tekmovalne desetine gasilskih društev petih večjih lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji. Več kot dvesto gasilcev, ki je ob zvokih koračnic cerkniške godbe korakalo po Cerknici za svojimi prapor-ji in množice gasilskih vozil, je vzbujalo veličasten vtis. Slovesna predstava gasilcev je potrdila zaupanje v organizacijo prostovoljcev, ki so kadarkoli in kjerkoli pripravljeni pomagati soljudem v nesreči, ki prostovoljno skrbijo za ohranitev družbene in zasebne imo-vine, se za opravljanje te naloge usposabljajo v svojem prostem času in so si znali pridobiti tudi potrebno gasilsko orodje in opremo. Sledila je gasilska proslava z govorom predsednika gasilskega društva Bresta, nagovorom v. d. glavnega direktorja delovne organizacije Zdravka Zabukovca ter podelitvijo priznanj in odlikovanj najpriza- wm Prva prireditev v počastitev 40 - letnice Bresta Pavel Kunaver četkmka jezeta (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Na severni in vzhodni strani jezerske kotline smo se srečevali s ponikvami, ki odvajajo vodo iz jezera in vzdržujejo v njem ravnotežje. Če bi se namreč večje ponikve zaradi morebitnih večjih udorov zaprle, bi voda zalila vso kotlino tja do prelaza v Rakek! — Tu, na vzhodu in jugu, pa bomo našli kraške izvirke, ki napajajo jezero. Da jih bomo dobro spoznali, jim posvetimo ves dan. Avtomobilist se bo zapeljal do vasi Gorenje jezero okoli 10 km jugovzhodno od Cerknice. Pešec bo prišel tja z avtobusom. Gorenje jezero je romantična vasica s cerkvico iz 17. stoletja 20 m nad Bregom. O posestnikih gostilne pri Vragu in drugih jezerskih zanimivostih nam pripoveduje II. Dolenec (Izbrani spisi). Iz vasi se spustimo do brega in gremo po stezi, če nam to dovolju- jejo vodne razmere, proti 2 km oddaljenemu jugovzhodnemu jezerskemu kotu. Prvi veliki kraški izvir, Cemun dovaja jezeru del vode, ki je poniknila onstran vzhodnega prevala v Loški dolini, kjer Loški Obrh pri Danah izginja v veliko ponikvo Golobino. Vse več je studencev in naenkrat stojimo ob velikem kotlu, v dnu katerega vre voda iz tal. To je Obrh, poznejši Stržen. V suši prihaja voda komaj vidno izpod kamenja v globokem dnu. Po jesenskih in pomladanskih deževjih in po odjugi na Snežniku, pa tudi po lokalnih neurjih na gori pa je drugače. Mogočni izvir bruha toliko vode, da hitro poplavi vso ozko dolino v tem kotu in postane glavni dotok Cerkniškega jezera. Nikdar pa ne usahne in v gornjem toku je ob suši premnogo rib, tudi nekaj ščuk velikank, ki so preveč zvite, da bi se dale ujeti na trnek, v zanko ali celo na osti! V bičevju ob Obrhu se združujejo vodne ptice. Hodimo tiho po tej divjini! Zdaj obidemo veliki tolmun Obr-hovega izvira, da pridemo na južno stran. To pa ni tako preprosto, kadar je voda velika, saj vre z bregov na mnogih višjih krajih mnogo vode! Cerkniški Obrh — Stržen je zanesljivo poprejšnji Loški Obrh, ki ga napajajo vode s snežniške visoke planote, pa tudi od drugod, celo od Prezida sem. Ves skrivnosten je še podzemski svet tod okoli... Dober kilometer od tod naletimo na veliki Laški studenec pod vasjo Laze, ki leži visoko nad bregom. Tam se jezerska kotlina na široko odpre. Od Laz drži pot po nizkem nasipu in po slikovitem mostu čez tu že široki Stržen nazaj v vas Gorenje jezero. Pot je prehodna le ob nizki vodi in suši. Ob suši in pozimi pa lahko gremo kar po dnu in ob robu gozda dalje do kraškega izvira Tresenec, ki ob deževju bruha mnogo voče in teče ob Otoku proti Loviščem, kjer ob nizki vodi izginja, ob veliki vodi pa se izliva naravnost v jezero. Ob suši gremo lahko tudi po strugi Stržena in opazujemo vodne ptice, z ostrim vidom pa tudi ščuke, ki skrite med vodnim rastlinjem negibno preže na plen. Visoko zgoraj bo verjetno kaka ujeda krožila nad jezerskim dnom, kjer njene čudovite oči iščejo neprevidno ptico. Stržen se vije kakor kača po jezerskem dnu in naredi po 10 km dolgi kotlini skoraj 20 km dolgo zavito pot! Posebno ovinkast je tam nasproti Otoka, kjer dobiva na des- nem bregu pritok Lipsenjščico s potokom Goričica. Voda obeh je prej tekla po prelepi Križni jami, kjer je poniknila. Če se zamislimo v davnino, ko se je kotlina v milijonih let polagoma oblikovala, slutimo na dnu prvo reko, ki je tekla še mnogo više. Na levem bregu je odnašala drobljivi, težko topljivi dolomit, na desnem pa je topila kredni apnenec. Tako je deloma izravnala današnje dno, na neizravnane dele pa je nasula več ali manj debelo plast naplavin in tako ustvarila današnje Cerkniško jezero. Spet pridemo na lepi Otok, od koder lahko gremo po pešpoti ob Drvošcu in mimo Goričice do 8 km oddaljene Cerknice ali pa se vrnemo skozi Laze v Gorenje jezero. Z vozili si seveda skrajšamo pot, a vidimo precej manj, če se na najzanimivejših točkah ne ustavljamo za dalj časa. Kako poteka leto na jezeru (vremenske razmere lahko pojave časovno popolnoma premaknejo in spremenijo)? 1. Januar, februar: zmrznjeno jezero, udiranje ledu nad navpičnimi ponikvami. Lahek dostop do Velike Karlovice po jezeru (pozor pred morda tankim ledom!), izviri suhi. Jate ptic na nezamrznjenih predelih, posebno vzdolž Stržena. Obisk Otoka (pot je zorana). 2. Marec, april: deževje, tajanje ledu, velike poplave. V izvirih maksimalno bruhanje vode; dostop do Karlovice samo po gornji poti iz Dolenje vasi. Druge ponikve pod vodo, verjetno nekaj časa tudi nasipi. Goričica in Otok izolirana. Vož nja po jezeru z domačimi čolni. Vi- harji! Pozor na nenaden nastop burje! Razgled s Slivnice. 3. Maj, junij: pomlad na jezeru, lepi prizori na Goričici, v Zadnjem kraju in na Otoku. Vračanje ptic selivk. Jate na jezeru kot vso zimo-Jezero odteka, zanimivo posebno ob Veliki Karlovici, a pozor pred deročo reko tik pred jamo! Hitrejše upadanje vode proti koncu junija! Zanimivo ob Vodonosu, Retju in Rešetu. Morda ribolov ob ponikvah- 4. Julij, avgust: jezero odteče-Dno večinoma suho, razen Zadnjega kraja in pred Rešetom. Košnja na precejšnjem delu jezerskega dni-Dostop v Veliko Karlovico. (Pozor, zaradi velikih lokalnih neviht drugod lahko Cerkniščica nenadoma zraste!) Zadnji kraj morda osušen in dostopne tamkajšnje ponikve in izviri. Lahek obhod Zadnjega kraja in vsega jezerskega dna do izvira Obrha — Stržena pri Gorenjem je' zeru. Paša živine in konj na jezerskem dnu. Odvažanje bičevja i- dr- 5. September, oktober, november: v začetku popolna suša, paša na jezerskem dnu, dostop do vseh ponikev, hoja po suhem jezerskem dnu. Lov, ptice. Jesenski viharji-Nalivi, hiter izbruh vode in aktiviranje ponikev. Potopitev vsega dna, tudi nasipov. Prihod ptic selivk. Viharji na jezeru. Težak, a sila zanimiv obhod jezera! 6. December: nastop zime, jezero veliko, dohod do Otoka in Goričice mogoč. Veličastni prizori ob Velik' Karlovici, morda tudi odtekanje Jf' zera; zanimivo ob navpičnih P°nik‘ vah. Ptice selivke na jezeru (dah' nogled!). Samota ob jezeru, P.oS no na Otoku, v Zadnjem kraju in 0 Jamskem zalivu — Pogreščakih- ! GOSPODARJENJE V PRVEM POLLETJU 1977 Vrednostni kazalci v gibanju obsega proizvodnje v prvem letošnjem polletju kažejo zelo ugodna gibanja in so nad ravnijo planske dinamike. Vrednostno je obseg proizvodnje dosežen v višini 402,8 milijona dinarjev, v primeri z letnim planom v višini 51 odstotkov, z enakim obdobjem lani pa z indeksom 167. Obseg prodaje v prvem polletju je v skladu s planskimi predvidevanji na osnovi sezonskih gibanj v prodaji pohištvenih izdelkov na domačem, pa tudi zunanjem trgu. Vrednostni obseg prodaje je skupaj z interno prodajo dosežen v višini 431,4 milijona dinarjev. V primeri z letnim planom znaša 46,1 odstotka, z enakim obdobjem lani pa je indeks 157. , Celotni prihodek je primerjalno z letnim planom dosežen v višini 45,6 odstotka, kar v celoti ustreza doseženemu obsegu Prodaje v tem obdobju. Povprečni osebni dohodki so 4.077 din in so nekoliko nad povprečjem v lesni industriji. V primerjavi z enakim obdobjem lani kažejo porast za 30 odstotkov. delo je zastavljeno Za uresničevanje zakona o združenem delu je bila imenovana posebna občinska komisija, ki šteje 14 članov. Naloga komisije bo predvsem v tem, da bo spremljala, kako temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnonsti v občini uresničujejo določila zakona 0 združenem delu, jim dajala pri tem strokovno pomoč in navodila ter usklajevala svoje delo z delom komisij, ki so jih Ustanovile družbeno politične organizacije za uresničevanje zakona o združenem delu. Svoje delo bo komisija opravljala tako, da bo organizirala skupine in sicer za temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva ter skupine za druge samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti. OBLIKOVANJE dohodkovnih odnosov Po nekajmesečnih pripravah je bila ustanovna skupščina podpisnikov samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih. Vsebina sporazuma bo glede na to, da je sporazum eden izmed Prvih tovrstnih, verjetno zahtevala manjše, predvsem stilne popravke. Za oblikovanje le-teh je zadolžen izvršilni odbor skupščine. Pobudniki sporazuma — proizvajalci ivernih plošč iz Slovenije — so k sporazumu pritegnili tudi ostale jugoslovanske Proizvajalce in porabnike ivernih plošč. Odziv k novi obliki je kljub nekaterim pomislekom več kot zadovoljiv. Do 15. julija N sporazum podpisalo 115 temeljnih organizacij, predvsem iz Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine. Posamezne grupacije so dale načelni pristanek k podpisu, potreben pa je še poprej-Sen sklep delovnih skupnosti o podpisu sporazuma. VELIK0 priznanje za delo . 20. julija je bila v prostorih skupščine občine Cerknica pridna slovesnost. Dolgoletnima revolucionarjema in borcema 'OB tovarišema Francetu Pavlinu in Jožetu Pircu je predsednik skupščine občine Cerknica tovariš Jože Hran podelil visoki ^likovanji — red dela z rdečo zastavo, s katerim ju je odlival predsednik SFRJ Josip Broz Tito. ^Ružbena samozaščita in ljudska obramba Ma podlagi zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni Sattiozaščiti, varnosti in notranjih zadevah smo se na Brestu °° sodelovanju občinske konference SZDL lotili letos reorgani-*acije prejšnjih odborov za splošni ljudski odpor po vseh temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih. Tako so de-av$ki sveti po TOZD in na ravni delovne organizacije že ime-^°vali odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, katerem so zastopani Predsedniki oziroma člani delavskih svetov, "" Poveljniki štabov za civilno zaščito oziroma poveljniki enot civilne zaščite in enot teritorialne obrambe, Načelniki enot narodne zaščite in delegati iz družbenopolitičnih organizacij. v * sedanjih odborih je tudi več mladine in žensk. Za vključeni6 žensk v odbore za ljudsko obrambo in družbeno samo-^sčito si moramo prizadevati tudi v prihodnje, saj je v delov-b! skupnosti Bresta zaposlenih skoraj 50 odstotkov žensk, ki :1 kile v primeru vojne odgovorne skoraj za celotno področ-e Proizvodnje in zaščite. Mladinska delovna akcija ..Slivnica-Snežnik' Letos je predsedstvo OK ZSMS Cerknica na svoji seji sprejelo sklep, da poskušamo organizirati mladinsko delovno akcijo v domači občini. Do pričetka brigadirske sezone so nam ostali še trije meseci in zdelo se nam je, da bo časa za priprave več kot dovolj. Pokazalo pa se je malo drugače. Denarja za brigado iz skladov republiške konference nismo dobili, ker naša akcija nima statusa republiške akcije. Torej smo morali vse, kar potrebujemo za brigado, naprositi PETAN Ž.: Preteklost Avtorja poznamo predvsem kot satirika, pisca aforizmov in radijskih, televizijskih ter gledaliških iger. Tokrat imamo pred seboj pretresljivo napisano avtobiografsko delo o izkušnjah sodnega procesa v šestdesetih letih. Delo je pomemben opomin naši skupinski zavesti. H. Mele PUZO M.: Sicilijanec Ameriški pisatelj je našim bralcem že znan po svojih ro- v našem združenem delu. Čeprav smo se akcije lotili z velikim optimizmom, smo v času priprav zaradi različnih težav včasih začeli obupavati, vendar smo z nekoliko tveganja delo uspešno zastavili. Prvi del akcije smo izvedli na Slivnici z urejanjem smučišča na Zatre-pah. Koliko nas je in kakšni smo, so lahko videli vsi, ki so posvetili vsaj malo pozornosti skupini mladih ljudi, ki je zjutraj v razvlečeni koloni odhajala iz OŠ Cerknica, mimo Bresta na traso. Brigadirji so manih, v katerih opisuje sicilijansko mafijo. Tudi v tem romanu se vrača k tej temi, dogajanje pa je postavljeno v petdeseta leta, torej po drugi svetovni vojni. NOVAK B.: Drugo življenje V romanu se prepleta več žanrov: od popotniško-skavt- skega priročnika, do filozofske misli in popotne proze. Tema v romanu je sodobna, postavljena v naš čas in kraj. s svojim delom dokazali, da je mlada generacija tudi v težkih časih, ko nas pretresa vsesplošna kriza, sposobna soustvarjati naš boljši jutri in svetlejšo vizijo prihodnosti. Marsikje in marsikdo obupuje nad »to našo mladino«, toda tudi mladi ljudje s svojim delom in aktivnostjo dokazujejo, da so vredni zaupanja in da bodo čez nekaj časa lahko opravljali mnogo bolj zahtevne in odgovorne naloge. »Slivnica« je za nami in upamo, da z našim delom in obnašanjem nismo naredili slabega vtisa, čeprav o tem največkrat sodijo ljudje, ki niso brigadirskega življenja nikoli občutili. Delo brigade pa se s tem še ni končalo. Po »Slivnici« smo se preselili na Snežnik, kjer bomo poskusili pokazati čimveč in z našim delom opravičiti sredstva, ki so jih za nas namenile organizacije združenega dela. S. Lovko Upokojili so se Iz Tozda Pohištvo so od L januarja 1987 do 15. julija 1987 odšli v pokoj naslednji delavci: Tone Bavdek, Slavka Kraševec, Božo Bajc, Marija Primožič, Zofija Zalar, Joža Doles, Karolina Bečaj, Olga Bajt, Marija Bogdanovič, Tončka Martinčič, Tone Hrovatin, Ivanka Lončar, Franc Rot, Nuša Mekinda, Fani Štamberger, Franc Dragolič, Stane Vrenko, Franc Mahne, Franc Zrimšek, Majda Bahunek, Angelca Bajc, Angela Petrič, Ludvik Sernel, Jožefa Tavčar, Joža Hren, Marija Šubic, Olga Kresovič, Regina Ka-niški, Štefka Šuštaršič, Lojzka Škof in Anica Turk. V imenu delavcev temeljne organizacije Pohištvo želimo vsem upokojencem zdravje in zadovoljstvo in še dolgo življenje v zasluženem pokoju. Kolektiv TOZD POHIŠTVO Brigadirski vsakdanjik. Novosti v knjižnici Delo na nadmiznem rezkarju. Strelske novice V nedeljo, 28. junija je bila na vojaškem strelišču na Bloški polici ena od prireditev ob letošnji 45-letnici ustanovitve Notranjskega odreda — prvo memorialno strelsko tekmovanje z vojaško puško M-48. Prireditev sta organizirali Zveza telesnokul turnih organizacij Cerknica in strelska družina Brest. Na tekmovanje so bile vabljene OZD, lovske družine, klubi, TVD Partizan in druge organizacije in posamezniki iz cerkniške občine. Udeležba je bila zelo številna, saj se je tekmovanja udeležilo kar 28 ekip oziroma 88 posameznikov iz vseh krajevnih skupnosti, od tega samo pet žensk. Streljali so iz ležečega položaja brez naslona v 100 metrov oddaljene tarče; vsak je imel 3 strele za poizkus in 10 strelov za oceno. Tone Urbas, predsednik skupščine občine in predstav- m - a , Občinsko tekmovanje za Memorial Notranjskega odreda. Balinarske novice Našipipokojenci Letos so iz temeljne organizacije Masiva Martinjak odšli v pokoj naslednji delavci: Lojzka Škrlj iz Žerovnice je odšla v pokoj 9. februarja 1987 z del oziroma nalog priprava obrokov. Lado Zabukovec iz Bločic je odšel v pokoj dne 23. februarja 1987 z del oziroma nalog rezkanje na visokoturnem nadmiznero rezkarju. Olga Benčina iz Martinjaka je odšla v pokoj dne 11. marca 1987 z del oziroma nalog pomoč pri štiristranskem skobelnem stroju. Slavko Korošec iz Martinjaka je odšel v pokoj dne 31. marca 1987 z del in nalog transportiranje izdelkov. Frančiška Komidar iz Grahovega je odšla v pokoj dne 3. aprila 1987 z del oziroma nalog brušenje ročno. Marija Čuk iz Grahovega je odšla v pokoj dne 29. junija 1987 z opravljanja del oziroma nalog blagajniškega dela. Ivan Cvetko iz Martinjaka je odšel v pokoj dne 29. junija 1987 z opravljanja del oziroma nalog pomoč pri vodenju skladišča repromateriala. Janez Strle iz Grahovega je odšel v pokoj dne 29. junija 1987 z opravljanja del oziroma nalog popravljanje izdelkov in polizdelkov. Anton Lavrič iz Grahovega je odšel v pokoj dne 29. junija 1987 z opravljanja del oziroma nalog popravljanje izdelkov in polizdelkov. Marija Mele iz Grahovega je odšla v pokoj dne 29. junija 1987 z opravljanja del oziroma nalog čiščenje proizvodnih prostorov. Za njihovo dolgoletno prizadevno delo in prispevek k napredku tovarne ter boljšim delovnim pogojem se jim iskreno zahvaljujemo in jim želimo, da bi v sreči in zadovoljstvu uživali zasluženi pokoj še mnogo zdravih let. Delovni kolektiv Tozd MASIVA Balinarska ekipa BŠK Brest, ki nastopa v notranjski balinarski ligi, je zasedla v prvem delu tekmovanja dokaj dobro 3. mesto. Nadaljevanje lige bo zadnjo soboto v avgustu. Po spomla.danskem delu prvenstva je lestvica takšna: 1. Rakek 10 točk 2. Dren 10 točk 3. Brest 8 točk 4. Horjul 7 točk 5. Vrhnika 7 točk 6. Idrija 6 točk 7. Logatec 5 točk 8. Loška dolina 4 točke 9. Sinja gorica 3 točke 10. Dragomer 0 točk 11. Rovte 0 točk RAZPIS občinskega prvenstva v balinanju Balinarski klub Brest je organizator občinskega prvenstva v balinanju, ki bo 1. septembra 1987 (posamezno in v dvojicah). Prijave sprejemamo vsak torek in četrtek po 19. uri (do 27. avgusta) na balinišču Bresta. Žrebanje za tekmovalni razpored bo v četrtek, 27. avgusta ob 20. uri. Startnina znaša 1.000 din. Vabimo vas, da se prijavite v čim večjem številu. Balinarski klub Brest niki borcev so najboljši ekipi izročili prehodni pokal, posameznikom medalje, posameznicam pa praktične nagrade. Ta oblika tekmovanja naj bi postala tradicionalna, predvsem pa množična. Ekipni rezultati: krogov 1. Strelska družina BREST Cerknica 259 2. Gozdno gospodarstvo Cerknica 238 3. Lovska družina Žilce 210 4. Kovinoplastika Lož — kontrola 205 5. Mladina Unec 204 6. Tovarna pohištva Martinjak BREST 199 7. Kovind Unec 199 8. Kovinoplastika Lož I. 198 9. Kovinoplastika Lož II. 190 10. Kartonaža Rakek 180 11. Kovinoplastika Lož — orodjarna 166 12. TVD Partizan Nova vas 158 13. Smučarski klub Loška dolina 157 14. Avtomontaža Cerknica 143 15. Aktiv invalidov Kovinoplastika 136 16. IZOLIRKA Novolit Nova vas 136 17. Mladina Bločice 129 18. BREST — pogonski servis 127 19. Lovska družina Cerknica 123 20. Lovska družina Cajnarje 112 F. Mahne Priznanje ob jubileju Letos praznuje Jamarsko društvo Rakek tridesetletnico delovanja. Predsedstvo SFRJ ga je za zasluge in uspehe, dosežene pri razvoju jamarskih aktivnosti ter za prispevek pri raziskovanju in varstvu narave odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje je prizadevnim jamarjem izročil predsednik Skupščine občine Cerknica Tone Urbas na slovesnosti, ki je bila 18. junija v Rakovem Škocjanu. BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Srečo DROBNIČ, Vlil FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIČ, Karmen KANDARE, Peter KOVSCA, Danilo MLINAR, Štefka MIKŠE-ŠEBAU, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Miran PETAN, Zdravko ZABUKOVEC. Foto: Jože ŠKRLJ Odbor za obveščanje Je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora: Franc MLAKAR Glasilo sodi med proizvode Iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za Informiranje Izvršnega »veta SR Slovenije št. 421*1/72 z dne 24. oktobra 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Taborniške Naše taborjenje je že zelo blizu, zato je bil ta mesec predvsem v znamenju priprav. Tudi tokrat nismo ostali samo pri tem. 10., 11. in 12. julija se je ekipa naših klubovcev odpravila na trodnevno kanu-jarjenje po Kolpi od Osilnice do Vinice. V teh treh dneh so preveslali kar 100 km. Pogoji so bili zelo dobri — vreme je bilo sončno, Krka pa topla. Na svoji poti so se večkrat ustavili tudi ob reki in poskusili preživeti le ob hrani, ki so si jo poiskali sami. To pa ni bilo naše zadnje kanujarjenje. Drugo leto se bomo na to reko ponovno podali — s splavi. Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti Kovinoplastiki iz Loža, ki nam je omogočila prevoz kanujev in tekmovalcev. Še zadnja obvestila pred taborjenjem! Priprave za taborjenje so v polnem teku. Zdaj že vemo, da bodo v obeh izmenah taborili kar 104 taborniki iz cele občine. V prvi izmeni jih bo 47, v drugi pa 57. Vodstvo obeh izmen je pripravilo program V spomin V aprilu 1987 smo se poslovili od našega upokojenca Ludvika Škerlja iz Begunj 66. V naši temeljni organizaciji se je zaposlil leta 1947, delal pa je največ na krožni žagi. Upokojil se je leta 1963. Bil je izredno marljiv delavec, vedno dobre volje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Jelke Begunje novice dela in zbralo material, klu-bovci pa so vso opremo pregledali. V Tapetništvu so nam zašili luknje v šotorih, dokupili pa smo tudi nekaj nove opreme, predvsem posode h1 orodja, tako da ni več strahu da bi se na taboru znašli zagati. In kaj bomo delali po taborjenju? Ker nas že dolgo muči j0 predvsem kadrovske težave, to pomeni, da nam primanjkuj6 vodnikov, smo se odločili, da v avgustu organiziramo VOD' NIŠKI TEČAJ ZA MC in T? v Leskovi dolini. Razpis za vodniški tečaj — 25.—29. avgusta 1987 Vodniški tečaj v Leskovi d°' lini bomo organizirali za vse člane našega odreda, ki želi j0 postati vodniki za MČ oziroma TT vode ali za tiste, ki so bili v tem šolskem letu že pomočniki vodnikov. Tečaj bo zajemal vse osnove taborništva, k* jih mora vodnik poznati-Usmerili se bomo predvsem na praktična znanja iz življenja v naravi, iz orientacije in pi°' nirstva. Tečaj bodo vodili naši izkušeni vodniki, povabili p9 bomo tudi člane iz republiških komisij za delo z MČ in TT' Prijave bomo sprejemali d° 10. avgusta 1987. Oddate jih lahko članom odredove uprav6 ali pa svojim vodnikom. Želimo si, da bi se vsi, k| vas to delo zanima, prijavil1 na ta tečaj, ker bomo le tak0 lahko kvalitetno vzgajali naš6 mlajše člane. Ker odhajamo na tabor]6' nje ... vsem TABORNIŠKI ZDRAVO IZ PODBELE! A. Žnidaršič Filmi v avgustu 6. 8. ob 20. uri — ameriška komedija ODSTAVLJENI. 8. 8. ob 20. in 10. 8. ob 18. uri — francoska komedija POKVARJENI POLICAJI. 9. 8. ob 16. in 20. uri — ameriški akcijski film ZAKON MOLKA. 13. 8. ob 20. uri — ameriška grozljivka PSIHO, II. del. 15. 8. ob 20. in 16. 8. ob 16. uri — ameriški mladinski film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE. 16. 8. ob 20. uri — ameriški akcijski film TOP GUN. 17. 8. ob 20. uri — ameriška komedija IDIOTSKA NOČ. 20. 8. ob 20. uri — ameriška kriminalka BEG. 22. 8. ob 20. in 23. 8. ob 16. uri — ameriški akcijski film ULICA SMRTI. 23. 8. ob 20. uri — italijanska komedija OGROŽENA SRCA. 24. 8. ob 18. uri — ameriški pustolovski film LOV ZA ZELENIM DIAMANTOM. 27. 8. ob 18. in 20. uri — ameriški fantastični film ELIMINATOR. 29. 8. ob 20. in 31. 8. ob 20. uri — angleška grozljivka VOLČJA DRUŽINA. 30. 8. ob 16. in 20. uri — ameriški akcijski film PARK JE MOJ.