teb \JXIl, H. 293 mh*» * gotorM. DU PMige&n> B« Preis - Cena t 2 PndillM • ipmn LJnbUu*, KoptUrjOT« *• T*l«foa U-41-SM4. UaMiu aarotolaa D Iu. <• fitk. rti. Ljubljana 10.(90 m aaroftnlno la UJM m Uitsrate. UkljnAno w *top*tv« m »clue U Italija U lnot»m»tvai DPI B. A. llllan«, Bi SLOVENEC DECEMBER-194* 22 PETEK KSHaBHBV«!fnOB«» Die Winterschlacht in Belgien Strasse Luttich—-Bastogne—Arlon auf breiter Front Uberschrltten Der feindliche Grossangriff nordlich Faenza — Erbitterte Kampfe zvvischen Plattensee und Donau Aus dem Fiilirerhauptquartier, 21. Dezember. DNB. Das Oberkommando der Wehrmaeht gibt bekannt: ln der AVintersehlacht in Belgien wnrde gestern vveit hinter der Front die amerikaniscke Besatzung der Schnee-Eifel vernichtet oder gefangen genommen. 7000 Amerikaner vvnrden in die Gefangenschaft abge-fiihrt. An der vorderen Angriffsfront sind unsere Truppen in die A r d e n -n e n eingedrungen und haben die grosse Strasse Liittich-Bastone-Arlon aul breiter Front iiberschrit-ten. Gegen die Maas abfliessende feindliche Nachschubkolonnen vvurden von dentschen Panzern eingeholt und iiberrollt, nen herangetiihrte ameri-kanische Verbiinde in einzelne Grup-pen zerschlagen, ohne dass es ihncn gelang, unseren Vormarsch aufzuhal-ten. Die Zahl der Gefangenen hat 20.000 iiberschritten. In den gestrigen Kiimpfen vvurden 43 Panzer und Pan-zerfahrzeuge sovvie 50 Geschiitze erbeutet, 136 Panzer vernichtet In den bisherigen Brennpnnkten des Abvvehrkarapfes an der Westfront setz-te der Feina seine Angriffe mit gerin-peren Kraften erfolglos fort Schvvere Abvvehrkmapfc entwickelten sich nur im Ranme nordwestlich B i t s c h. Das Fernfeuer auf L e n d o n und Antvverpen dauert nn. Durch Seekampfmittel der Kriegs-mnrine vvurden in der Schelde-miindung 6 grosse feindliche Nach-schnbfrachter mit zusamraen mehr als 30.000 BRT versenkt In Mittelitalien leitate der Feind seiifen gestrigen Grossangriff nordlich Faenza mit einem Trom-melfeuer von 100.000 Schuss aller Ka- liber auf einer Abschnittbrcite von 10 km ein. Trotz dieses schwcren Feners konnte er bis zum Abend uh-sere tapfcr kiimpfenden Truppen nur um etwa 2 km zuriickdriicken. Nord-fistlich der Stadt brachen die feindlichen Angriffe schon vor nnseren Stellungen zusnmmen. Im Raume von Bagnacavallo fiihrten die stark mitgenomnienen kanadisehen Verban-de gestern nur ortliche Angriffe, die bis auf einen geringfiigigen Einbruch blutig abgevviesen vvurden. Auf dein Balkan gehen die Be-wegungen nnserer Truppen zum Teil unter Brechung heftigen feindlichen VViderstandes vveiter. In U n g a r n traten die Sowjets zvvischen Plattensee und D o n a n mit starken Kraften und mit Unter-stiitzung zahlreicher Schlachtflieger zum Angriff an. Erbitterte Kiimpfe sind hier im Gange. Zvvischen dem Donauknie und der Siidgrenze der S 1 o vv a k e i versturkte sich der Druck des Feindes. Am Eipel - FIuss, an den Westhiingen des M a t r a - Ge-birges' und beiderseits des oberen S a j o fingen unsere Truppen die Angrilfe feindlicher Verbiinde nach harten Kampfen auf. Im Raum siidlich und nordostlich Kaschau scheiterten vvicderholte Angriffe der Sovvjets. Bei der Abvvehr feindlicher Lnft-angriffe iiber dem nordlichen und siidlichen Abschnitt der Ostfront wur-den gestern 31 sovvjetische Flugzeuge, davon 14 durch Nachtjiiger, zum Ab-stnrz gebracht Nordamerikanische Terrorflieger vvarfen am gestrigen Tage Bomben auf Orte in Siid- und Siidost-d e n t s c k 1 a n d. Zimska bitka v Belgiji Cesta Liege—Bastogne—Arlon prekoračena na široki črti Sovražni velenapad severno od Faenze — Ogorčeni boji med Blatnim jezerom in Donavo Fiihrerjev glavni stan, 21. dec. DNB. i Vrhovno poveljstvo oboroženih sil ( javljal V zimski bitki v Belgiji smo uničili aH ujeli včeraj daleč za bojno črto ameriško posadko Snežnega E i f 1 a. 7000 Amerikancev smo odpeljali v ujetništvo. V sprednji napadalni črti so vdrle naše čete v A r d e n e ter na široki črti prekoračile veliko cesto Liege - Bastogne • Arion. Proti M a as i odmikajoče se sovražne oskrbovalne kolone so nemški oklepniki ujeli in uničili, novo privedene ameriške oddelke pa so razbili v posamezne skupine, katerim ni uspelo, da bi zadržale naše napredovanje, število ujetnikov je prekoračilo 20.000. V včerajšnjih bojih smo zaplenili 43 oklepnikov in oklepnih vozil ter 50 topov, 136 oklepnikov smo uničili. Na dosedanjih žariščih obrumbnih bojev na zahodnem bojišču je sovražnik z majhnimi silanti brezuspešno nadaljeval svoje napade. Težki obrambni boji so se razvili le na področju severozahodno od B i t s c h a. Z daljnostrelnim ognjem smo nadalje obstreljevali London in Anvers. Pomorska bojna sredstva vojne mornarice so potopila v izlivu S c h e 1-d e 6 velikih sovražnih oskrbovalnih tovornih ladij s skupno nad 50.000 tonami. V srednji Italiji je pričel sovražnik svoj včerajšnji velenapad severno od Faenze z bobnečim og- njem 100.000 izstrelkov vseh kalibrov na širini 10 km. Kljub temu težkemu ognjir mu je do včeraj uspelo le to, da je potisnil naše junaško se boreče čete le za kaku dva kilometra nazaj. Severovzhodno od mesta so se zrušili sovražni napadi že pred našimi postojankami. Na področju Bagnaca-v a 11 a so močno zdelani kanadski oddelki le krajevno napadli. Razen majhnega vdora smo jih krvavo odbili. Na Balkanu se nadaljujejo premiki naših čet čeprav moramo ponekod zlomiti silovit sovražni odpor. Na Madžarskem so napadli Sovjeti med Blatnim jezerom in Donavo z močnimi silami in s podporo številnih borbenih letal. Razvili so se ogorčeni boji. Med d o n a v i -nim kolenom in južno mejo Slovaške se je sovražni pritisk ojačil. Ob reki lpoIy, ob zahodnih pobočjih gorovja M a t r a in ob obeh straneh gornjega S n j a so prestregle naše čete po hudih bojih napade sovražnih oddelkov. Na področju južno in severovzhodno od K o š i c so se izjalovili ponovni sovjetski napadi. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov nad severnih in južnim odsekom vzhodnega bojišča smo' zbili včeraj 31 sovjetskih letal, med njimi 14 z nočnimi lovci. Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli včeraj podnevi bombe na krn-"e v južni in jugovzhodni e m č i j i. S Z italijanskega bojišča Berlin 20. 12. Mednarodni poročevalski urad javlja: Po krajevnih spopadih včeraj dopoldne je proti večeru oživelo topniško delovanje osme britanske armade na področju Faenze na širini kakih 10 km z vso silovitostjo. Britanci eo spravili na postojanke številne težke baterije, ki so obstreljevale nemške črte s silovitim bobnečim ognjem. Po večurnem intenzivnem obstreljevanju nemških črt so napravili Kanadčani okrog polnoči iz Faenze odločilen velenapad proti severu. Njegovo težišče je ležalo zopet ob Viji Emiliji. Po večur-nih ogorčenih borbah je napadalcem s težkimi izgubami uspelo, da so ponekod vdrli v nemško glavno bojno črto. Vendar so jih krajevne rezerve s protisunki zaustavile. Nemcem se je današnji dopoldan posrečilo, da so zajezili vsa vdor-na mesta ter preprečili prodor v Lom-bardijo. Evropski mladinski prostovoljci Berlin, 20. 12. Evropska mladina se vedno bolj javlja v vojno službo, saj spoznava, da je samo Nemčija sposobna, da ji zagotovi življenje in bodočnost Na vežbališčih ki so pod vodstvom Hitlerjeve mladine, so deležni ti prostovoljci pred svojo borbo na bojiščih temeljito izobrazbe. Desettisočl so že danes v službi letalstva, sodelujejo pri oborožitvi, ali pa so se javili v prostovoljske oddelke vojaške SS. Totalna sprememba vojne slike Nemška zahodna ofenziva še vedno napreduje V nekem velikem taborišču v srednji Nemčiji je govoril mladim evropskim prostovoljcem, ki nosijo vsi svoje narodne značke, štabni vodja Mockel. Izjavil je, da bo dal edino Adolf Hitler mladini svobodno bodočnost. Na angloameri-ško in boljševiško uničevalno voljo odgovori mladina lahko le s sodelovanjem v boju. Današnji boj se bije za bodočnost vseh. Hrvaško vojno poročilo Zagreb. Hrvaško vojno poročilo se glasi: Na področju Slejine so v teku boji s tolovaji. V Sramu je zopet oživelo bojno delovanje. Vsi sovražni napadi, so bili odbiti. V torek je bilo ozemlje med Djakovom in Osijekom očiščeno poslednjih tolp. Napadi tolovajev pri Djurdje-vacu, Generalskem Stolu, Bjelim Poljem in Gospičem so bili odbiti. V okolici Banja Luke so bile prizadejane tolovajem občutne izgubo v ljudeh in gradivu. Med boji so izgubili tolovaji 500 mož. — Nad hrvatskim ozemljem sta bili sestreljeni dve letali. Sovražna letala so bombardirala v torek Sarajevo in okolico, škoda in žrtve so bile nepomembne. Bera, 20. dcc. Kljub strogi poročevalski zapori, ki jo je odredil unglo-ameriški vrhovni poveljnik general Eisenhower za svoj domnevno »svobodni« tisk, prodre na plan še vedno toliko vesti, da opazujejo nevtralni n sovražni časopisi položaj / največjo resnobo. Tako je telegrafiral londonski zastopnik lista »Ziiricher Tages-anzeiger« svojemu listu, da je položaj, ki ga jo ustvarila nemška proti-ofenziva, zelo resen. V vojaških krogih jc dejstvo, da je bilo mogoče mogoče napraviti tako velik nastop s prvorazrednimi divizijami, oklepniškimi oddelki, padalci in lovskimi jatami, napruvilo zelo resen vtis. Nasprotniki so bili mnenja, da so neprodani letalski napadi, izgube na bojiščih, uničenja oskrbovalnih poti ter toliko poudarjena razruševanja vojno važnih obratov izčrpala nemške rezerve. Sedaj pa se jc presojinje položaja na bojišču totalno spremenilo. Londonski >News Chronicle« pravi, da je Čudno, da zavc/niki niso opazili nemških ofenzivnih priprav. Stockholm. »Aftonblndet« in »Ex-pressen« prinašata uvodnike, ki izražajo presenečenje nad hudo nemško ofenzivo na zahodnem bojišču. »Aftou- Amstcrdam. Reuter javlja da jo predlagal Eden danes v Spodnji zbornici, naj odide parlament od četrtka do 16. januarja na počitnice. Izjavil je, da so pripravljeni vsi ukrepi za morebitno takojšnje sklicanje parlamenta, ako bi bilo potrebno. Predlog ie bil sprejet. Ženeva. Grof Sforza je odklonil mesto zastopnika v Združenih državah, ki mu ga je ponudil Bonomi Njegovo prejšnje navdušenje za »osvobotlilcc« je, kot kaže, splahnelo bladet« izjavlja, da je Nemcem nedvomno uspelo dati svoji ofenzivi na zahodnem bojišču izredno moč. Berlin, 20. 12. V torek sta pokrivala dež in meglu vse ozemlje zimske bitke na zupaau ter tako preprečevala sovražnim bombniškim oddelkom njihovo delovanje. Nemške čete so še naprej napadale iu dalje napredovale. Zapora poročil, ki jo je odredilo za-, vezniško vrhovno poveljstvo, je nn-gloameriško javnost šc bolj vznemirila kot prva alarmna poročila. Pa tudi novi komentarji britanskih listov vsebujejo priznanje, da so doživele severnoameriške armade v zadnjih treh dneh enega največjih udarcev v vsej dosedanji vojni. Dočim se je moral sovražnik na bojišču v Eiflu kljub nekaterim pro-tisunkom še nadalje umakniti, je izvedel pri Bitachu, \Veissenburgu in severnozapadno od Colmarja močne, na ostalih dosedanjih žariščih pa krajevne napade. Na nizozemskem področju so Nemci odbili na več mestih ob Maasi tipajoče britansko-knnadske izvidniške sile. Severnoameriške napadalne skupine so nadaljevale severnovzhodno od Gcilenkirchnn s svojimi, že prejšnje dni pričetimi nastopi, ne da bi inogle nupredovati med Wur- Učinek nemške ofenzive v inozemstvu Berlin, 21. dec. Angleška poročevalska agencija Exchange Telegraph toži, da o novi nemški ofenzivi na zahodu ni možno točno poročati. Madtem pa je razvidno Iz vseh poročil angleških in severnoameriških vojnih dopisnikov in komentarjev angloameriških listov, da zasledujejo dogodke na zahodnem bojišču z veliko zaskrbljenostjo. Kakor pripominja >News Chronicle«, je pričetek nemške ofenzive zelo neprijetno dirnil angleške bralce. Komentator angleške poročevalske službe Allan BiH poroča, da so širše plasti naroda zelo začudene nad tem, da ima nemška vojska še toliko življenjske moči. >Daily Mail« pa piše, da se meša pri angleškem prebivalstvu začudenje z neprijetnim občutkom in zaskrbljenostjo. Neko drugo londonsko pvročilo pravi, da jo prišlo poročilo o nenadnem pričetku nemške ofenzive za angleško časopisje tabo povsem nepričakovano, da so zabeležili prva poročila v popolnem nepozna-nju položaju samo kot brezizgleden poskus krajevno omejenih nemških protisunkov. Vojaški sodelavee poročevalske agencije »Exchange Telegraph« piše, da vojaški opazovalci v Londonu nikakor ne podcenjujejo nemške ofenzivo na zahodu. Nasprotno podčrtujejo, da je bil izveden nemški sunek z veliko silo ter z uporabo močnih sil, tako oklpnikov kot topništva, pehote in letalskih oddelkov. Nadalje poroča agencija, da ugotavljajo razen, tega vojaški strokovnjaki, da se diži skrbno pripravljena nemška taktika najmodernejših osnov. Vsi se čudijo, kako dobro ko prikrili Nemci to ofenzivo. V par dneh so zavzeli Nemci več ozemlja kot pa so ga zasedli Amerikanci po večtedenskih bojih na tem odspku, ugotavlja nek komentar londonske poročevalske službe. Druga poročila zopet priznavajo, da postaja nemška ofenziva še silovitejša ter da so nemške čete zavzele nadaljnje ozemlje. Španski dopisniki poročajo iz Ne\vyor-ka, da je povzročil pričetek nemške ofenzive na zahodnem bojišču v Združenih državah senzacionalni odmev. Začudeni so, da ima nemško vodstvo še toliko ljudi, letal, oklepnikov in drugega orožja, da lahko izvede ofenzivo. Vojaški strokovnjaki no morejo tajiti, da so smatrali v Londonu in Washinglonu, da je Nemčija popolnoma izčrpana ter da ni več zmožna izvesti vojaške iniciative. Po poročilu iz Newyorka, ki ga prinaša švedski list >Expressen«, podčrtavajo drugi ameriški vojaški pisatelji, da se je pričela nemška ofenziva v zelo neugodnem trenutku za Angloa-merikance. Ne\vyorški dopisnik lista »Dagens Nyheter« očita vojaškemu vodstvu, da je imelo napačne predstave o r°mški odporni zmožnosti. Posledica' je, da je ameriška javnost neprijetno presenečena, ker ni verjela, da bi mogli Nemci trdo udariti nazaj. »Ni nobenega razloga, da bi nemške ofenzive ne jemali resno«, piše *New York Times« ter smatra že samo dejstvo, da je Nemčija zmogla takšen napad kot dokaz za to, koliko sil je možno mobilizirati, če stori narod skrajne napore. Newyorški dopisnik londonskega lista »Times« ne more prikrili, da je ameriški optimizem z ozirom na hitri konec vojne popolnoma splahnel ter da se je nasprotno sprevrgel v pesimizem. Nek dopisnik ameriške poročevalske agencije »United Press« je plaslifno opisal te boje z besedami: »Vse oltro? nas pokajo v zraku oglušujoče eksplozije. Nemško topništvo strelja brez preslanka in po zraku krožijo nemška lovska letala«. Nek drugi dopisnik iste poročevalske agencije javlja, da postajajo boji vedno silovitejši ter injenuje le nastope kot »doslej največjo kopensko in lelalsk<\bitko na zahodnem bojišču«. Nemške oklepniške kolone so si brezobzirno izravnale pot in stotine nemških letal so napadale ameriške čete na umiku. Tudi nevtralno časopisje se v glavnem bavi z nemško ofenzivo. Švicarski lisli soglasno podčrtavajo ogromno presenečenje, ki ga je povzročil nemški napad v angloameriškem taboru. »Tribune de Lan saune« vprašuje sovražne stratege, kje so sedaj njihovo iluzije ter jih opozarja, da so močno podcenjevali možnosti nemške odporne sile. Agitacija jo dala povsem napačno sliko o vojaškem položaju. Tudi »Tribune de Genere« podčrtava razočara-ranje v angloameriškem taboru ter spominja Amerikance na to, da so se sedaj, ko so se žo pripravljali na zmagovito vkorakanje v nemško industrijsko področje, mora'1 umakni t L Zunanjepolitični sodelavec madridskega lista »ABC« opozarja prav tako, da so se Angloamerikanci vdajali pretiranemu oplimizmu. švedski list »Expressen« jiodčrtava, da je imel Hitler prav, ko je zagotovil, da nikdar ne bo prišlo več leto 1018. List vidi v nemški ofenzivi učinkovit dokaz nezlomljive nemške odporne sile. mom in Geilenkirchenoiu. Na odseku ob lloru pri Diirnu jc vlndal mir, ob cesti Monschau-Vossenack pa so vrgli nemški grenadirji sovražnika, ki je vdrl v kesternich, zopet nazaj. Kot pri Aachenu, je tudi ob Snnri popustil sovražni pritisk. Pri Dillingenu, Saurlouisu ia. Ensdorfu pričajo močni nasprotni premiki, da zamenjujejo Severnoamerikanci svoje čete. Da bi prikrili svoje ukrepe, so ves dan napadali z uaskakovulnimi skupinami. Nemški grenadirji pa se niso duli premotiti. Ponoči so krepko napadli ter so pridobili nekaj prejšnji dnn izgubljenih bunkerjev. Slično sliko so nudili boji ob Bliesi. Tu so skušali Severnoamerikanci razširiti svoje krajevne vdore pri Bliesmengenu in llub-kirehnu. Vendar so po težkih, z izgubami zvezanih bojih obležali pred Bliesmengenom, v gozdu severno od llabkirchna in pri Walsheimu. Nadalje proti vzhodu so sovražniki zopet močno napadli llottvveiler in Bitsch. Z več polki so skušali prebiti bojno črto v smeri proti ZweibrUcknu. V hudih bojih iz bližine pa je nemškim četam tudi tu uspelo, du so nasprotnika zaustavile ter odbile njegove napade tik zapadno, južno in jugovzhodno od Bitsclia. Drugo te/išče nn plal-škem obmejnem ozemljil je ležalo okrog Weissenburga. Tu je skušal sovražnik še nadalje z močnimi, z oklepniki podprtimi napadalnimi skupinami razbiti zaporne črte. Poleg bombnikov in težkih to|>ov je uporabil znova svoje specialne oklepnike. To so le s slabim'oklepom obdana vozilu z napravami za kopunje in žaganje, ki imajo nalogo, da s hitro zapolnitvijo protioklepniških jarkov in s požaganjem dreves narede prehod svojim bojnih vozovom. Ti skušajo noto prisiliti posamezne bunkerje k miru. Upanje, da bodo na ta način prišli globlje v zapndne nemške postojanke, se ni izpolnilo. Nekaj bunkerjev jc večkrat menjtilo lastnika, ven-dur so končno ostuli v nemških rokah. Tudi množični bombniški napadi niso imeli uspeha. V zgornji Alzaciji se je prav tako ojačil pritisk sovražnika, ki si severnovzhodno od Colmarja prizadeva na široki črti, da bi zasedel pred nekaj dnevi spričo nemških protinapadov izgubljeno ozemlje. Položaj m madžarskem feo]??ča Berlin, 20. dcc. Mednarodni poro-čevalsfki nra '''stični list II nostro avenlre. Portavoce degli Italianl del Lltorale aderentl al movlmento per la nuova Ju-goslavia. (Naša bodočnost. Glasilo primorskih Italijanov pripadnikov gibanja za novo Jugoslavijo.) Ma prvi strani v sredi lista pozdrav garibaldlnske brigade »Trleste« maršalu Titu. Začutil eem tesnobo ln gnus, kakor če človek vidi grdobijo in sluti lopovščino. Tržaška komunistična nestrpnost, ki Je pod sijem savojske zvezde sramotila in pestila naš rod, se brati s Titom, boljševikom, glavnim našim krvnikom. Ubogo našo ljudstvo, nesrečna zemlja! Prijatelj je opazil mojo potrtost. Udaril me jo krepko po rami: No vdajaj se malodušju! Naše ljudstvo se je naveličalo hlapčevanja in pekla, ki- mu ga je hlapčevanje prineslo. Živeti hoče in ne životariti. Nagnalo bo rdečega satana ln vse njegove prisklednike. ČuJ veličastno himno Jadranskega morja, ki jo poje valovje in donaša vetrovje. Krstna slava sv. Nikolaja v Postojni Še stari Postojnčani ne pomnijo tako prisrčne javne prireditve, knkor je bila krstna slava sv. Nikolaja, ki jo je pretekli torek priredil prostovoljski zbor v veliki kino-dvorani. Dvorana je bila povsem zasedena. Navzoči so bili častniki ter zastopniki Narodne straže v Postojni. Med svi-ranjem dveh vojaških godb dveh prostovoljskih polkov je spregovoril podpolkovnik ar. Slepčevič, ki se je v prvi vrsti zahvalil Postojnčanora za izredno prisrčen sprejem. V lepem govoru je domobranec Ivan Javornik očrtal boje in cilje slovenskih Narodnih straž in prostovoljcev, ki so v bistvu enaki in načelno isti. Domobranec Horvat je lepo in z globokim umevanjem deklamiral uvod Prešernovega »Krsta pri Savici«, Nato so pevci v zboru zapeli nekaj slovenskih in srbskih narodnih pesmi Dohodke od prireditve — 8000 lir — so prosto-_ _ voljci darovali za reveže v postojn- t» "glavniUš"an"angleškega letalstva se- ' skem okraju. Stenografu dr. Blažu Svetelju V nedeljo, dne 17. t m., so vrstniki, prijatelji, znanci in učenci spremili profesorja dr. Blaža Svetelja na tisto tiho domovanje pri Sv. Križu, a toplimi besedami priznanja in hvaležnosti so se od njega poslovili njegov ravnatelj dr. Karel Pirjevec v imenu trgovske akademije, eden izmed dijakov v imenu njegovih sedanjih in bivših učencev in učenk, pri-marij dr. Valentin Meršol pa v imenu njegovih sošolcev, prvih abiturientov skof. klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava. Vsi govorniki so poudarjali njegovo široko razgledanost, vestno marljivost pri delu in srčno ljubezen do mladine. Vsi so omenili tudi njegove zasluge za slovensko stenografijo. Prof. dr. Svetelj se je naučil slovenske in nemške stenografije v gimnaziji pri prof. Francu Rebolu. Leta 1915 je napravil maturo z odličnim uspehom, nato je študiral na vseučilišču na Dunaju in v Pragi. Tu je imel priliko, da je spoznal češko stenografijo, prvi prenos Gabelsberger-jevega sestava pri slovanskih narodih. Po dovršenih študijah in opravljeni vojaški službi je dobil službo na gimnaziji v Murski Soboti, kmalu nato pa na trgovski akademiji v Ljubljani, kjer je ostal do svoje prerane smrti. Stenografijo je učil na akademiji kot obvezen predmet, pa tudi v privatnih tečajih in zasebno. Prof. dr. Svetelj je temeljito poznal novejše stenografske sestave: nemško enotno stenografijo, češki He-rout-Mikulikov sestav, madžarsko stenografijo itd. Zato je bil sposoben in poklican, da je po Novakovi smrti začel sestavljati nova učbenika za poslovno in govorno pismo. Poslovno pismo je izšlo leta 1942. Pisatelj je z malo izjemami obdržal Novakovo pisavo, pač pa je knjigo metodično bolje uredil. Na novo je uvedel 40 trgovskih okrajšav za besede in za njih izvedenke. Za vajo v hitrosti pisanja je dodal precej diktatov. Ko je poslovno pismo izšlo, se je prof. dr. Svetelj lotil govornega pisma, ki ga je kljub bolezni dovršil. Ni pa dočakal. da bi bilo izšlo v knjigi. Prijatelji stenografije so na ustanovnem občnem zboru Stenografskega društva priznali njegovo delo za ste-nografijo_ s tem, da so ga izvolili za predsednika. To častno mesto je obdržal do smrti. Stenografsko društvo je pripravilo obširen rokopis Zgodovine slovenske stenografije. Predsednik se je veliko prizadeval, da bi delo izšlo v tisku, a vojne razmere so izdajo te knjige zavrle, Stenografsko društvo pa upa, da bo knjigo pozneje moglo izdati. V njej bo poleg drugih pisateljev stenografskih učbenikov, prof. Bezenška, ravnatelja Novaka in prof. Robida, imel častno mesto prvi predsednik Slovenskega stenografskega društva prof. dr. Blaž Svetelj. Prof. J. Pavlin. Vsi hočemo z božičnim obdarovanjem dokazati, da smo zrel narod 19 Gorice Zasačeni verižniki. Po uradnem poročilu državnega komisarja za borbo proti črni borzi se je gospodarski policiji posrečilo razkrinkati in oddati v roke pristojnih oblasti več nevarnih verižnikov. Po dolgih opazovanjih in ugotovitvah so možje postave ustavili tovorni avtomobil s priklopnim vozom, ki je dospel iz Milana, in našli na njem sledeče blago: 1130 parov čevljev, 4300 metrov sukna, 4800 parov ženskih nogavic, 2600 kombinež, 100 volnenih maj, 900 spodnjih hlač, 80 srajc in več škatelj razne drobnine. Lastnik bla ga je bil aretiran. — Goriška gospodarska policija je odkrila v stanovanju nekega manufakturnega trgovca večjo zalogo prvovrstnih pletenin, ki so bile skrite pod podom: 1100 kosov volnenega perila, 2900 parov žen. nogavic, 118 parov usnjenih rokavic, pasov, sukanca itd. — Na nekem stanovanju v Trstu je policija našla 1026 parov ženskih nogavic, dva kov-čega z zdravili in 4 zaboje igrač. Vsi predmeti so bili določeni za črno borzo. V verižniško kupčijo je bilo za pletenih sedem oseb, ki so šle za za-pahe. — V skladišču trgovine »Alta moda« v Gorici so pristojni organi zaplenili 31 ženskih oblek in plaščev, 15 ženskih ogrlic in usnjenih torbic. — V nekem zasebnem stanovanju je bilo zasačenih 1700 metrov suknenega blaga, 2000 parov ženskih nogavic in ■S000 kosov brivskega mila; vse blago naj bi služilo v verižniške kupčije. — Zgornje številke zgovorno pričajo, da gospodarska policija budno zasleduje krvosese ljudskih množic, povedo pa tudi, da je boj proti tem pijavkam zelo težak, ker sc zde njihovi viri neizčrpni. Odredba o dovolitvi prometa z motornimi vozili 1, Dne 15. jnnuarja 1945 nehaj« veljati vsa dovolila za vožnje z motornimi vozili (»prometua dovoljenja«) z modro-rdečim trikotom oziroma z zelenim krogom, izdana od tukajšnjih civilnih obla-stev, ne glede na to, alt so motorna vozila registrirana v Ljubljanski pokrajini ali ne. 2, Kdor hoče po preteku roka iz točke 1. šo nadalje uporabljati motoma vo. zija, mora zaprositi za novo prometno dovolilo pri šefu pokrajinske uprav« v LJubljani — uradu za civilno motoriza-cijo. Za izjemne vožnje se izdajajo posebna dovolila. 3. Prometna dovolila se bodo izdajala za mesto Ljubljana oziroma za Ljubljansko pokrajino. Za vožnje Izven tega območja jo potrebna posebna vozna odobritev. 4. Z vsakim novim prometnim dovo-lllom se Izda vozna knjižica, v katero ee mora vpisati vsaka vožnja pred njenim nastopom; vozna knjižica mora biti ob vožnjah vedno v vozilu in se mora na zahtevo pokazati nadzornim organom. Vozna knjižica se mora vsak mesec predložiti uradu za civilno motorizacijo v pregled. Zakai gre svet z hudega v &e hu še Leta 1849 je pisal španski poslanik v Berlinu L)ouo*u Coriez svojemu zaupnemu prijatelju pisino, v katerem mu odkriva, da se je namenil, odložiti svoje časti ter postati redovnik. Med ostulim piše: »Mislim, da store oni. ki molijo, za svet več kot oni, ki se bore; toda če gre svet iz hudega v še hujše, je to zato, ker je več bitk kot molitev. C o bi mogli prodreti v skrivnosti božje in zgodovinske zago-netke, sem prepričan, da bi se zelo začudili spričo ogromnega učinka, ki ga ima molitev tudi v čisto svetnih stvareh. Ce bi bila v enem samem dnevu ena sama ura, ko se ne bi dvigala k nebu nikaka molitev, sem trdno prepričan, da bi bi! ta dan in ta ura zadnji dan in zadnja ura vesolj-»tva.< Moderni človek je močno potegnjen v tempo svojega stroja. Povsod naglica in hrupi V minljivem je zgubil svojo dušo. Naše življenje je vrženo iz svojega ravnotežja, lepi red, ki je bil vsidran v večnosti, ie porušen. Bolj kot kdaj ie treba ljudi, ki bodo današnjemu človeku vrnili pogled navzgor, proti zvezdam, proti neminljivemu. Zato je treba luči od zgoraj, zato j« treba duševnih podvigov in sprememb, ki jih ustvarja le milost. Molitev, združena s pokoro, je pač močno sredstvo, ki privablja milost t neba na človeštvo. Spomnimo se na to danes, ko je kvaterni petek, s poglobljeno molitvijo in prostovoljnim postom. S tem bomo pritegnili nase milost in dosegli blagodejne učinke tudi v čisto svetnih stvareh, ki nas t tem času splošne stiske težijo. »Pozdravite mater in borite se naprej proti komunizmu!« V zadnjih bojih s komunisti na Dolenjskem Je padel Pust Jože, podnarednik, eden prvih borcev proti komunizmu. S pokojnim Brkotom-Zupančlčem 6« je Šolal in ob njem postal junak. — Okrog 30 mesecev je bil neprestano v borbah; hodil je od zmage do zmage. Tudi drugim fantom Je vlival novega Brkotovega poguma ln borbenosti. Vedno je bil prvi pripravljen za akcijo, korakal je na čelu z brzostrelko ter trosil smrt med komuniste. Gotovo le bil eden najboljših borcev v V6ej novomeški skupini, poznan kot junak ne samo med starimi soborci, temveč tudi med novinci. Bil Je jeklen značaj in vedno pripravljen za vse žrtve, tudi za to poslednjo, ko je svoje življenje dal za domovino. Ko se Je pred dnevi poslavljal Iž Novega mesta k Sveti Ani, se je težko ločil od Novega mesta, kakor da bi bil slutil, da so mu dnevi šteli. Sel Je iu se ni več vrnil. Mrtvega 6o ga pripeljali v Novo mesto njegovi soborci. Čeprav je prišla nad njegovo družino in domačijo najhušja preskušnja — očeta so odpeljali, nato izgnali še mater, kl pa se je k sreči vrnila; dom je ves izropan in požgan — je bil Jože vendar vedno vesel in dobre volje. V zadjnih bojih je bil ranjen in si e poiskal zaklon za kupom sredi polja. Ko mu je soborec ranjenemu slačil plašč, ga Je Pust prosil, da je z njim obudil kesanje. Ko sta tako molila, ga J« 6trel iz protitankovske puške zadel v trebuh. Sredi molitve je izdihnil in njegove poslednje besede so bile: »Pozdravite mater ln borite se proti komunizmu.« Osem fantov Globodolcev — evet mirnopeške fare — je že dalo svoje življenje za boljšo bodočonst svojega naroda. Pridružil se jim je deveti. Težak Je ta udarec za njegovo mater in brata, še težji bo za očeta, ko bo zvedel o njegovi smrti; težko ga bodo pogrešali njegovi soborci, pa božja volja se je zgodila. — Dragi Jože! Uživaj plačilo pri Bogu ln ga prosi, naj vodi našo pot do zmage, za katero si dal svoje mlado življenje. Zatemnitveni čas za teden od 25. XII. 1944 do vštetega 31. XII. 1944, je od 17.15 do 7.20 Otvoritev potniškega prometa do in od Kočevja Z 21. decembrom je otvorjen potniški promet do in od Kočevja. Vlaki odhajajo iz Ljubljane proti Kočevju ob 5.45 in 14.14, iz Grosuplja ob 6.50 in 15.15, prihod v Kočevje ob 10.05 in 18.30. Iz Kočevja odhajajo vlaki proti Ljubljani ob 6. 15 in 14.16, Iz Grosuplja 9.10 in 17.27, prihod v LJubljano 9.52 ln 18.15. Z 20. decembrom so bili pa ukinjeni vsi lokalni potniški vlaki med Ljubljano ln Grosupljem, z odhodom ii Ljubljane ob 6.12 in 18.00 ter s povratkom lz Grosuplja ob 7.51 in 18.52, Navodilo Z ozirom na možnost da bi bile ob priliki bombnega napada razrušene vodovodne naprave bi postala delno neuporabna tudi stranišča na vodno izplako-vanje. Da se omogoči njihova uporaba, morajo biti na razpolago v vseh straniščih na vodno izplakovanje večje posode, napolnjene i vodo. Tudi bo potrebno, da se v tem slučaju stranišča od časa do časa deslnficlrajo. Izmed desinfckeijskih sredstev Je najcenejše in najbolje apneno mleko, v dragi vrsti klorovo apno. če Je na razpolago. Nekje na dvorišču mora biti pripravljena večj« količina gašenega apna, katero ss po potrebi razredči c vodo in razkužijo stranišča. Vsaka školjka mora imeti lesen pokrov. i Nov skupen verski list Izšel je nov verski list z naslovom Rast, kl združuje vse dosedanje versko liste: Bogoljub, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Katoliške misi,ione, Glasnik presv. Srca Jezusovega, Našo zvezdo, Salezijan-fcki ve6tnik in Lučko Namenjen je pa rasli versko izobrazbe in dubovne poglobitve Slovencev. V uvodu evoj namen izraža t besedami: »Najuspešnejše in nepogrešljivo orožje proti brezboštvu, ki je prav dane« vrglo vse svoje sile v boj proti Bogu, Cerkvi in krščanski kulturi, je končno vendarle čim večja in trdnejša zasl-dranost v božje resnico in čim tesnejša povezanost z -božjim življenjem. Clm bolj bomo spoznavali božje nauKe io se vanje poglabljali, tem načolnejši bo naš odpor proti brezboštvu. Oim bolj bomo po milosti povezant s biijim življenjem, tem uspešnejše bo naše delo za rast krščanske kulture.« To načelo ai je postavilo uredništvo Rasti za svojo vodilo in po tem je tudi uredilo ln to evojo prvo številko, ki hoče v malem prinašati vse, kar so objavljali dosedanji verski časopisi, ki so s« združili v skupno enoto In nastop. Če pogledamo prvo številko, vidimo, da je v njem nekaj Bogoljuba, nekaj Cvetja, nekaj Katoliških misijonov, nekaj Lučke itd. ter tako v resnici združuje zgoraj Imenovane IM*. Ker je prva številka tz&la za božič, prinaša na uvodnem mestu lepo premišljevanje: »Kje bi se danes Kristus rodil, če bi hotel priti na svet« ter odgovarja, da verjetno zopet v revščini in v lesu, kajti ljudje bi mu verjetno ne odstopili prostora med sabo. Univ. prof. dr. Snoj, naš blblast, piše o »zvezdi arv, Treh kraljev« ter jo razlaga s stališča današnje vede: ni to naraven astronomski pojav, temveč ga moremo razumeti samo kot čudežni svetlobni pojav. Nato sledi članek o »bogoslužju ob praznikih sv. Treh kraljev«. S tem Je božični čas v reviji lepo označen im razložen. Nato sledi Članek o »naši skrbi za naše mučenee«, ob katerem naj se zavemo dolžnosti sodelovanja nas samih, če hočemo dobiti svoje svetnike. Današnji čas rodi naše mučenee, mi pa moramo pametno in vestno zbirati dokaze za muče-nifitvo zaradi vere. Nato sledi članek »komunizem — versko vprašanje«. S temi članici naj bi bil nekako karakteriziran prejšnji Bogoljub. Prijatelji Katoliških misiijonov lahko bero pesmi VL Kosa, ki opevajo misijonske motive, potem »Rožnega venca veseli del v luči misijonske misli«, »Misijonska pisma tftbi« ter čla- ' nek »Ob sedemdesetletnici staroste slovenskih misijonarjev p. Baptista Turka«. Pesnik Severin Šali je napisal v prozi »Prošnjo za misijone«, m. Elizabeta pa pesem »Pridi, pridi Rešanik«, ki lepo označuje advontai čas. Nato sledi članek »Ohranimo bratovščino sv. Družina« ter zgodovinsko kulturni članek J. Veiderja o Tomažu Hrenu kot »našem največjem kat. reformatorju«. Članek »Tretjeredni-kom« bo prišel prav naročnikom prejšnjega Cvetja, kakor tudi namen molitve za mesec januar o zedinjeoju Cerkve. Karel Mauser je napisal pe6em »Za sveto noč 1944«. S tem bi bili glavni članki končani. Slede še štiri strani spiskov In zapiskov, zanimivega drobiža in ocen novih verskih knjig ter sipom'aiske besede ob grobovih duhovnikov. Zaglavje »Ob roki božjega prijatelja« pa Je namenjeno otrokom, ki so prej brali Lučko. Taiko nudi Rast vsakemu nekaj ter resnično druži glavne ameri prejšnjih verskih časopisov. Revijo krusi ninogo domačih umetniških del. kar je posebna odlika lista. Izbrana so z umetniškim okusom in umetnoslno zgodovinsko pomembnostjo. Posamezna številka stane 10 lir, za tri meeece pa 2o kr. Priporočamo. t Dekan Andrej Lavrič Ko smo mu na dan sv. Andreja čestitali za god in 70 letnico, nismo niti slutili, da se bo korenjak že čez tri tedne za vselej od nas poslovil. V torek, 19. decembra, ob 9 zvečer je mirno v Gospodu zaspal. Andrej Lavrič se je rodil v Ložu pri Starem trgu 17. novembra 1874; umrl je torej 32 dni po svojem 70. rojstnem dnevu. Bil je vzoren in nadarjen dijak. Med sošolci ima še več živečih prijateljev, kakor so n. pr. p. n. gg. inšpektor lievk Stanko, msgr. Knific, lekarnar Piccoli, vseuč. prof. Pleroel in drugi. V mašnika je bil posvečen 22. julija 1897, torej ie v svojem 23. letu; ob svoji 70 letnici se je zato zelo veselil, da bo že čez dve leti zlatomašnik, pa ga je Gospod prej k sebi poklical. Kaplunoval je v Semiču in v Hrenovkah, nato je bil pet let kurat na GoČnh. Ondi je dosegel s svojo bistro-ujnnpstjo in žilavostjo, da so Gočani po večletnem obotavljanju .dosegli ustanovitev1 samostojne župnije. la-krat je bil pokojni g. ban dr. Marko Natlačen, dijak, njegov župljan. Župnik Lavrič ga je zelo rad imel in ga tudi potrdil v poklicu, ki si ga je dr. Natlačen po maturi izbral. Ban dr. Natlačen je pokojnega dekana vedno visoko čislal. Takoj po umoru pokojnega dekana Erjavca 1908 je bil imenovan za vipavskega dekana pokojni Andrej Lavrič. Vsa dolina ie bila tega imenovanja vesela. V vrn-polju je tiste dni neki oče pripove: rloval svoji družini, da bodo dobili novega dekana. Pa je vzdihmla hišna mati: »Oh, takega gospoda tehanta, kakor je bil rajni gospod brjavec, ne bo nikoli več.« Mož ji je Da dejal: »Zdaj dobimo še bolisega.« Ona: »Ali je mogoče, da je kateri gospod 6e boljši, kot je bil rajni gospod tehantr« In se niso zmotili; dekan Lavrič je bil vse do 1. 1923 odličen dušni pastir in zaslužen narodni delavec v vipavski dolini. Dvignil je zadružno^delo, za časa zasedbe je bil nekaj časa celo kakor nekak generalni vikar in predsednik Narodnega sveta. Toda žrtev novih povojnih razmer je 1. 1923 Vipavo zapustil in bil, kakor je rekel, eno leto »brezposeln« pri svojem bratu v CerknicL L. 1924 je bil imenovan za župnika ua Brezovici pri Ljubljani. Prišel je v župnijo, kjer sta pred nJim delovala že dva Vipavca: župnik Anton Zgur iz Poddrage, umrl 1. 1904 na Brezovici, in kaplan Lojze Vovk iz Goc, umrl 1. 1904 na Brezovici. — Župnik Lavrič je bil vzoren dušni pastir. Kot vrl duhovnik je predvsem »čutil s Cerkvijo«; vdano je ljubil sv. očeta in svojega škofa; po vsaki pridigi je za oba molil. V vsem pokoren sveti Cerkvi, je .vse njene odredbe vestno izvedel; vse mu je bilo sveto, kar ie došlo od škofijskega or-dinariata. Nikoli ni prosil za kako službo sam; prosil je le, če so mu rekli, naj prosi. Imel ie posebno fin čut za to. kar je čisto katoliško; takoj je Izsledil, kar je bilo v pogovorih, listih, društvih sumljivega, ter tisto nemudoma odklonil. Cerkvenemu duhu nasprotnega časopisja ni pogledal, rekoč: »Jaz svojim listom verjamem.« Silno natančen je bil pri obiskovanju pastoralnih konferenc in mesečnih obnov sodalitete za ljubljansko okolico. S posebno ljubeznijo je gojil družabnost duhovnih sobratov. Na Vipavskem je bila na glasu bratska vzajemnost duhovnikov, ki so se redno zbrali vsak četrtek okrog svojega dekana. Tudi na Brezovici je bilo blagemu pokojniku veliko veselje, zbirati okrog sebe duhovnike in bogo-slovce. Lani in letos je omogočil mnogim bogoslovcem počitniško bivanje v hišah svojih gostoljubnih župljanov. Imel jih je rad kakor oče; lepo jih je učil in navajal na dušnopastirslco delo in gg. so mnogo pridobivali iz njegovih bogatih izkušenj. V njegovi župni cerkvi je bilo v teku let nešteto slovesnih novih maš; navadno po pet na leto; več ko jih je bilo, bolj se je veselil; svojo zlato mašo bo pa rajši zapel v nebesih. Mož je neutrud-Ijivo delal ▼ vinogradu Gospodovem; največji, najodličnejši je bil kot spovednik in katehet. Kot spovednik je bil zlusti tolažnik; posebno je znul potolažiti bolnike. S toplo očetovsko ljubeznijo se je trudil z mladino; 18 let jo sam pripravljal otroke na prvo sveto obhajilo. Mladinska Katoliška akcija mu je bila poBebno pri srcu; videli smo sadove to njegove ljubezni: mučenci Zdravko in Janko Novak, oče Mravlje in trije njegovi sinovi, to so prvenci z Lavričevega vrta. — Vodil je Marijino družbo za žene in tretji red, gorečo gojil pobožnost k jiresv. Srcu Jezusovemu in brezmadežnemu Srcu Marijinemu ter obema presv. Srcima posvetil malone vse družine svoje velike župnije. Na cerkvene govore se je zelo skrbno pripravljal; že v začetku tedna je pridigo napisal ter isto nasvetoval vsem mlajšim gospodom, ki so bili v skrbeh, kako bodo v* nedeljo pridigali Pokojni dekan sicer ni bil kak sloveč govornik, govoril je mirno, stvarno, izvirno, dasi je tudi uporabljal najnovejše govorniško slovstvo. V mnogem je posnemal sv. župnika Vianeja, tako tudi v pridigah s svojo preprosto pa sočno besedo, da je bila res beseda božja. — »Vem, da sera r pridigi včasih predolg,« je dejal, »toda pomisli, mož, kako ti naročiš še eno četrtino, kadar ti vince diši; zakaj bi se jaz nekoliko dlje ne pomudil, kadar vidim pred seboj svoje preljube župljane?« Zapustil je 35 debelih zvezkov svojih pridig. Poslednji dnevi. Takoj po svoji 70 letnici je začel bolehati. »Preveč so mi pokadili,« je dejal, »pa sem zbolel.« Ker je angino preziral, so sc mu vnele ledice. Moral je loči, rekoč: »Dvajset let sem na Brezovici, pa nisem imel nikoli počitnic, zato je prav, da se zdaj spočijem.« Res si ni dal miru; le kakih deset minut po obedu si je navadno dovolil oddiha, zadnja leta je bil abstinent, ln prej strasten kadilec, ni že deset let iz asketskih nagibov kadil. Veliki častilec brezmadežnega Srca Marijinega je na praznik Brezmadežnega spočetja poslednjikrat maševal. Marija ga je želela k sebi; 9. decembra je legel, za vnetjem ledic je sledilo notranje zastrupljenje. V nedeljo 17. decembra je prejel sv. zakramente za umirajoče in takoj nato začel umirati Med Dokler so ljudje t grehih, ne čutijo duhovne lakote; ie pa greh zapustijo, tedaj jo čutijo. (Tomaž Ako.). Koledart Petek, ». »rudnai Kvatrei Demetrij. mučeneo; Ifhtrijon. muit. 3. 4, 9, 10 Doo« decemberake živilske nakaznice, izdane od Meetnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, ter ob&la Polje io Ježiea. Mesarji naj bodo ▼ petek, dne XI. t, m., točno ob 14 na Mestni klavnloi zaradi dodelitve mesa. Prodajna oena 35 lir za kg. Preureditev prodaje mleko V dosedanjih mlekarnah, kl dele »vele mleko, dobo od ti. dec. mleko samo otroci do 9. leta in nosečo teno (na nnAazils 1> J—3, 4—«, 7—9 ln N), ved ostali opravičenci pa ▼ sledečih mlekarnah (prva Je dosedanja mlekarna, druga nova): BablS — Itoa Barbara (Rimska J), lSoai',i - Booč« (Ciril Metodova (9, lata mlekarna, Doborlot — Jelntkar Angela (SredlSka t), Furlan — Krese Angola (VoAnJakova 4), Jerman — Jurko Pavlina (Sv. Petra e, 5,1), Jurkovl« — ltupena RozaliJa (Jernejev«;), Kopljenlk — Kovačih Brouislav« (Sv. To- tra cesta CO), KoroSoo — Brzin Metk« (Kariovlka 14). Kovačlfl A. — AmbroJlft Ivanka iColovfcka 103), Kugovulk — Ourelj Marija (Kljunova 9). Leskovlo — Omajuar Anton (Ciril Metodova 47), Lev k a — Slnkoveo Fanl (Miklošičeva 7), Lupino — Lupino (Dolenjska ccstu, ista). Medved — Vidmar Ljudmila (Ciglnrjevn 12), Pečar — Janežl« Joelpina (Poljanska J), Plahuta — Illadnlk Nrf« (Cerkvena 3). RančigaJ — Potočnik (fimnrtlnska 10). Snineo — Gruden Jakob (Celovška 101), Slnnič — Span Ne/.ka (Predjamska 13), Turk — Skorjnne Cecilij« (TrtaSka !), ValjaTeo — Kerin Ivanka (Illrsk« 15), Vidlo — Drolo Ivanka (SUnlčev« 6), Vokač — Znjo Alojzija (Krakovski nasip 10), Vrh — Brruli Joiefa (Pred' Škofijo JI) lu Zori — Pretnar Katl (TržaAka M). Za domobranske ranjence Za domobranske ranjence in Invalide so darovali: Občina Višnja gora 795 lir in Škerjanc Alojzij posestnik Peč pri Višnji gori 50 lir. Odbor Podpornega fonda se v imenu ranjenih domobrancev in invalidov obema iskreno zahvaljuje. Ček. rač. 11.048. Odločba Komisar z« cene je odobril Prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani Prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani sledeče najvišje cene za zaseko od uvoženih prašičev: Prodajna cena za PREVOD: t ko 31.20 lir (ena in trideset 20/100). Prodajna cena za potrošnike: 1 kg 34 lir (štiri in trideset). Dafje tudi najvišje cene za sesekljano svinjsko meso domačih prašičev: Cena za PREVOD: 1 kg 60 lir (šestdeset) Cena za detajlista: 1 kg 64 lir (štiri ia šestdeset). NAROČNIKI »NASE KNJIGE«! Izšla je Grlcsejeva „ZIMA" DVIGNITE KNJIGO V NAŠI KNJIGARNI LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLANI Pred škofijo 5 2)Ao&fte Jtorice Notranjrlt boličnic« s« notrunjske begune« bo n« sveti duu, dna ii. d»u»uibr», od 14.BU dalje v blomSkoveiu domu, Poljanska I. V kapeli bode najprej pet« HUnlJ« In h«-tičnl nagovor, ik> cerkvenem opravilu pa bode v pripravljenih proatorih bcguuol obdarovani po farnih skupinah. Kdor «• lo ni utegnil prijaviti, naj to stori do četrtka, 21, decembra, ivečer aH najkasneje do petka, 23. t. m., dopoldne. K skupni prireditvi vabimo vse Notranjeel St. mata laduinlea ob obletnlei smrti pokoju« gospe Kose Uuhovoo, roj, Lniin, as bo bral« v petek, 99. t ID., ob pol 7 v tupni cerkvi v Sp, fiiSkl. Velikoduien dar. Drutba S. A. I. C, I. Kočevje Je darovala I kub. metr« l«e« s« popravilo po letalskem nnpadu poškodovanega poslopja Zavoda i« slepo otrok« v Kočevju. Iskren« hvalal Strokovna nadaljevalna Dola ■« stavbne nbrtl sporo'« vsem mojstrom In v«J«ncera, da bo nadaljevala « prekinjenim poukom v petek. 93. t, m., v I. nadstropju biie Se-lenburgova ulica f. Vsi učenci naj s« t« dan ob 14 zbero na dvorlftču hUe, od koder Jih bodo razredniki spremili v nove učilnice. Oh morebitnem alarmu noj «0 tbero eno uro po končanem alarmu. Formlcot pastlls ta dastnfslicljt lial in grla dobite v lekarnah. /.a boilčni prtbolJAek onemoglim tn «o-meni kak velik dogodek za gledališče. Da je delo doživelo toliko uspeha kot ga je bilo, je predvsem zasluga zelo dobre igre glavnih igralcev. Dramatik obravnava tole tematiko: hišni posestnik Petelin živi brez vsakega pravega dela. In da sa ne dolgočasi, posveti vso svojo skrb svoji dužini in vpelje v njej pravo diktaturo. Najmanjši dogodek mu ne uide in vsaka malenkost je narejena na njegov ukaz. Vsaj tako on misli. 2ena in otroci plešejo in skačejo okoli njega kakor lutke, kl jih poteza on na vrvici. Toda enemu izmed snubcev njegove hčere inž. Sodarju se posreči prikupiti se Petelinu. Naenkrat je v hiši dobrodošel gost. Nek večer ozdravi svojega tasta na ta način, da ga pridobi za to, da preoblečen ln našemljen gleda, kako v resnici sodi vsa dru-*tna r ženo vrod o n lesovi družinski diktaturi. Zaradi strahu pred nJim se je ves čas samo pretvarjala, a živela je kot y kletki Petelin se spremeni ob tem od- kritju ln hoče uporabiti vee svoje moči v tovarni, ki jo bosta vodila skupno z inženirjem Sodarjem, »vlado« v družini pa pripusti svoji ženi. V čem je tista vrednost komedije zaradi katere Je prišla na oder, je težko reči. Tehnično je delo zgrajeno tako, da je videti, kako dramatik oder pozna. Tudi domislekl so nekateri posrečeni. Toda pri vsem tem se vendar pogosto človeku vsiljuje vprašanje: ali res nimajo ti ljudje kaj pometnejšega početi. Prvo dejanje karakterizira predvsem Petelina in njegov dom, drugo nas dolgočasi s svojimi pojedinami in telovadbo, ki požene še gospo na sprehod preko sob, v tretjem dejaniju pa pove vsa družina očelu to, kar vsi vemo, on pa se naenkrat spremeni in začne živeti drugačno življenje. Predvsem se ml zdi odveč in prisiljeno skakanj« po taktu in spremljn-va s petjem v drugem dejanju in zelo prisiljen tudi »nagačen papa«. Deklaml-ranje in lekcije, kl jih daje zdaj inženir gospodarju, zdaj družini tn spet družina svojemu »diktatorju« jo vse prej ko naravno In neprisiljeno Najbrže je bil pred tridesetimi leti to zares f.e »poslednji mož«, kl Je bl.l še mogoč in kateremu »o se takrat morda še smejali. Danes je težji pregled čez dramsko produkcijo, vendar bi bilo mogoče tudi v skopem pregledu najti srečnejša delo. Rekli smo že, da je zasluga igralcev, da je delo toliko uspelo. Človek mora ob- čudovati umetnike ,ki 6e s tako resnostjo in ljubeznijo oklenejo svojih vlog in tako tudi iz nehvaležnega dem ustvarijo več kot bi si mogli misliti. Režija je imel ob resnosti igralcev lahko delo. Značilna za njo, kakor za vse {ieslove režije, je tisti lahkotnost, kl jo jo skušal dali predstavi.. Razlaganje pisateljevih misli in nazorov, ki jih je položil v usla ing. Sodarju, so zaradi tega že kar pretrde in preresne. Nosilec in glavni junak veseloigre je g. Cesar. To je ena izmed podob, ki so temu umetniku zelo blizu. Zdi se, da mu mnogo bolj odgovarjajo kot pa kakšni Golarjevi veseli krčmarji. Cesar igra rosno življenje, kaže karakter, ki z vso skrbjo in prepričanostjo v svoj prav živi, razmišlja in trpi In prav v tej resnični resnosti je moč igralčevih podob. Te resne postave najbolj zabBvajo in najbolj prepričujejo. Petelinovo podobo, ki je v svojih preskokih po dramatikovi zamisli dostikrat malo verjetna, je Cesar prepričljivo odigral in šibka mesta psihološko v igri podprl. — Petelinko igra ga. Nablocka. Kakor vse njene podobe žive in so doživete, tako jo tudi njena Potelinka, čprav je ostala ta vloga nekam pasivna ln neizrazita pod dramatikovim peresom Tndi takrat ko sili dramatik z zares zoprnimi s'varmi (ples preko »ob. oponašanje in smešenje inoža.,.) Ul se vsakomur upirajo in tudi Pelelinki, tudi take prizore gospa izigra povsem naravno in neprisiljeno. Samo zasedba teh dveh vlog z najboljšima igralcema rešuje avtorja In rešlserja. — Ga. R a sber gar- je v a nastopa kot Petelinova hči Helena. Podobe se drži precej patosa, kateri bi vsaj tako se zdi — ob skrbni režiji prav lahko odpadel. Bil bi v korist umetniški sili igralne, pa tudi uporabnosti pri zasedbi. — Druga hči Zdenka je ga. V. Juvanova Tudi ta podoba je tako kot Helena razgibana ir živahna. — V e r d o-nikov Jaroslav je živahen študent, ki s svojim jusom ne učinkuje vsiljivo. V zabavi pa je s svojim dekletom mehak, kakršen je lahko zrasel pod trdo očetovo roko in v družbi obeh sester. — Dr. Ga-beršček g. Drenovca je v zamisli dober, le nekoliko preveč pretiran in zato papirnat. — Ing. Sodar je eden Izmed boljših Nakrstovih likov Res da jc včasih preveč govornik tn vodja podjetja, ki prireja ta večer zabavo, a njegova slabost je 1« bolj v toliko, v kolikor se ni mogel izrgali iz dramatikovih klešč. —-Prijetno podobo glmnazijstke je ustvarila gdč. Svetelova. Njena rahla zadrega se prav lahko povsem ujema z zamislijo Tončke. — Baiica gdč Mazovčeve je naravna In krepka podoba v celoti, le v podrobnostih ji še manjka natančne izdelave, — G. Raztresen pa je odigral vojaka z njemu lastnimi prijemi. Prevod je oskrbel F Govekar. J. P. V strokovni oceni o prvi letošnji uprizoritvi Massenetove »Thalsc kl je Izšla v včerajšnjem »Slovencu«, |e bil kot Izvajalec vioge sužnja naveden g. Dolničar, pel pa je to vlogo g. Langus. Pomoto • tem popravljamo. hm naredba o ureditvi snezd za enajst strok Vrhovni komisar za Jndrans';o Pri-morje ie izdal ia telo vrsto strok novo ureditev mezd, ki velja tudi v ljubljanski pokrajini Vse te ureditve bodo postopno objavljene v Službenem listu naše pokrajine. Skupnj so doslej izdane mezdne ureditve za lt »trok Nove mezdne ureditve so enotne kar lite splošne delovno p-jgoje, nadalje so v njih predvidene /a nameščence, mojstre in vajence enake plače, odn mezde. Za vsako stroko drugačna pa ie mezdno tablica za delavstvo. Nove niezde in plače so stopile v veliavo za nameščence dne 1 septembra 1C44, za delavce pa s prvim tednom meseca septembra. Zaradi novih mrrd in plač sc ne smejo zvišati cene izdelkov. Nov mazde in plače kakor tudi nova ureditev delovnih pogojev nadomešča v*e prejšnte kolektivne pogodbe. Delovni čas znaša tedensko 43 ur brez orira no to, ali iro za industrijo aH obrt. Višji delovni čas pa ie doloien za čuvaje in gasilce t. i. 72 ur tedensko, ea pisarniške sluge, Šoferje sovezače kuhinjske in streino osebje pa 60 ur. Pribitki za prekočasno delo so različni: Ako opravi nameščence manj kot tri nadure dela, se nadurno delo ne plača. Tri ure na 'cdon p.-c«egajoči nadurni delovni čas kakor tudi nedeljsko in praznično delo oa se mora plačati po postavkah, dalolenih za delavce. Delovni čas, ki Jri delavcih presega tedenski delovni čas, se mora plačati s 23?» pribitkom. Delo ob nedeljah in praznikih med 0 in 2-1 uro se mora plačevati s 50','"o pribitkom. /a nočno delo velia čas od 22. do 6. ure. Za lako delo se plačuje pribitek 15 K. Nedeljski, praz.liški in nočni pribi-lok se ne plačuje, izvzenši novoletni, prv i velikonočni, prvi tinkošlni in .prvi bazični dan kakor tudi dan narodnega dela za čuvaje. Plače in mezde so razdeljene na krajevna razreda. Prvi krajevni razred obsega mesta Trst, Tržič, Reka. Pulj in Liubljane, krajevni razred II. pa vse druge občine. - Nameščenci Nameščenske plače so mesečne plače. Za uvrstitev nameščencev v posamezne skuoine je poleg oetalih pogojev odločilno delo, kakršno nameščenci dejansko opravljajo. Zgolj začasna drugačna zaposlitev do 6 tednov ne ustanavlja pravice do uvrstitve v kakšno drugo skupino. Nameščenci so razdeljeni v naslednjih skupinah: ' 1. Nameščenci s preprostim ali s shematičnim delom in nameščenci s trgovskim tehničnim nli upravnim delom, ki delajo po navodilu, i^offc Nameščenci, ki opravljajo težavna dela po splošnih navodilih samostojno. 3. Nameščenci s posebno strokovno izobrazbo (n. pr. strokovno šolo) ali s posebn«n specialnim znanjem, če so zaposleni ustrezno tej izobrazbi ali v okvirju svojega specialnega znanja. 4. Nameščenci z devršeno visokošolsko izobrazbo ali nameščenci z delom iz skupine 3., a z nadpovprečno kvalifikacijo na posebno odličnih odgovornih al: posebno zaupnih mestih. 5. Za nameščence, ki jih je po njih nalogah ali storitvah tieba oceniti višje kot nameščence skupine 4. določi plače na posebni predlog Vrhovni komisar. Plače se ravnajo po letih poklicnega službovanja in so naslednje: Skupina I. Leta poklicnega službovanja Skupina IV. kraj. kraj. razr. I. razr. -II. 5,080 (1.200 4.700 5.280 5.810 (1.460 4.880 5.540 5.910 0.850 5.010 5.930 5.550 (i 070 •1 620 5.150 Ncmeščenci, ki vstopijo v cbrat brez praktične izobrazbe po opravljenem zaključnem izpitu na strokovni ali visoki šoli, dobijo v 1. letu zaposlitve £0%, v drugem pa 75% pla.*e določene za prvo leto poklicnega službovanja v zadevni skupini. Mojstri Mojstrska leta 1—2 3-4 5-10 Mnjutri kraj. razred 1. 2.910 3.170 8.560 kraj. razred 11. 2.530 2.80« 8,200 Obratni mojstri kraj. razred I. 4.270 4.530 4.920 kraj. razred II. 3.S10 4.100 4.500 1 iiji mojstri kraj. razred I. 5.6(50 5.8f50 6.280 kraj. razred II. 5.170 5.4iX) 5.820 Nameščenci do devišenega Ki. leta starosti prejemajo 00%, do dovršenega 20. lela starosti pa HO % določenih postavk. NameSCenke do dovršenega 10. lela starosti prejemajo 50%. do dovršenega 20. leta 60%, od dovršenega 20. lela starosti pa 80% teh postavk. Vajenci Vajenci prejemajo v 1. učnem letu 20, v 2. 30%, v 3. 45 im v 4. učnem lelu 60% osnovne urne mezde, določen« za ustrezno skupino delavcev. Če so vajenci po dovršenem 18. letu starasti še na uku, «e jim mora priznati k urnini, določeni na iej osnovi, pribitek 20%. Za nadpovprečno storitev se do 25% uslužbenstva lahko dovolijo kot pribitek doklade in premije do 25% osnovnih plačilnih postavk. Ce se dela v akordu, morajo biti akordne postavka do 25% nad običajnimi mezdami v ustrezni skupini. Za posebno težka dela se lahko priznava tudi do 15% doklada. Vse plače in mezde 60 najnižje in najvišje, kar pomeni d jansko da se morajo kot take tudi izplačevati. .Pojasnila d .je glede uporabo naredbe le Vrhovni komisar. Mezde za dclavce pri obdelovanju lesa To so splošna določila, ki so za vse s'roke enaka. Vsaka stroka ima pa posebno mezdno tarifo za delavstvo. Prva je bila doslej objavljena ureditev mezd za industrijo obdelovanja lesa in lesno rokodelstvo. V lej stroki so mezde naslednje: Skupina 1. Uslužbenci, za kalerih delo je treba odličnega strokovnega znanja ali sposobnosti kakor tudi posebne izkušenosti in ki jih je vsaj po dvoletni izobrazbi pridobljeni v obratu, šteti za specializirane strokovne delavce (n. pr. prirejevalci, prvi mizarji, oblazinjevalci, mehaniki, elektriki, prvi strojniki) L kr. r. 11.50, II. kr. r. 10 na uro. Skupina 2. Strokovni delavci in z njimi izenačeni uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz skupine 1 n. pr. mizarji, intarzijski . rezači, tesarji, struparji, če-brarji, kolarji, podobarji, stolarji, tapet-niki oblazinjevalci, slikarji, ličarji, kovinarji kjučavničarji, elektriki, strojni delavci — I. kr. r. 10, II. kr. r. 8.50 na uro. Skupina 3. romožni delavci in z njimi izenačeni uslužbenci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz skupin 1 in 2, ki pa znajo opravljati določene delovne postopke sa-mostojno in imajo gotove sposobnosti obrtnega značaja, za katere ni potrebna posebna učna doba n. pr. priučeni strojni delavci ter kurjači in strojniki brez izpitov — I kr. razr. 9.50, II. r. 8 lir na uro. Skupina 4. Pomožni delavci, ki so kjer koli že zaposleni s preprostimi pomožnimi deli, za katera ni potrebna posebna izurjenost, tako da jih je mogoče ob vsakem času nadomestili z drugimi neiz-učenimi uslužbenci1— I. kr. r. 9, II. kr. r. 7.50 lir na uro. Vodilni delavci, t. j. delavci, katerim poveri obrnlovodja ali njegov namestnik po njih vedenju in strokovnih storitvah trajno nadzorovanje in dajanje navodil nekemu števiiu uslužbencev, prejemajo pribitek 10% na osnovno urno mezdo njim podrejenih delavcev. Skupino 6 pa tvorijo ženske, ki opravljajo skupinam 2, 3, 4, in 5 ustrezajoče delo, prejemajo 70% osnovne mezde, ki velja z dotično skupino. Posebno skupino tvorijo pod 7. šoferji in sovozači, katerih tedenska mezda znaša 510—640 ur. Skupino 8 tvorijo čuvaji, ki prejemajo pri tedenskem delavnem času 72 ur v I. kr. r. 570, v 2. kr. razr. pa 470 lir. Nadaljnja skupina je 9. za kuhinjsko osebje. Končno skupino pa tvorijo pod 10. mladostniki, ki preie-.majo do 16. leta starosti 60%, do 20. leta starosti 80% in nad '20. let 100% mezd za odrasle njih skupine. Vse druge doklade so z novo ureditvijo ukinjene. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih 1. o 3 4 5 H 8 10 kraj. razr. I. 1.800 1.890 1.980 2.080 2.170 2.260 2.440 2.710 kraj. razr. U. 1.500 1.600 1.700 1.780 1.870 1.960 2.140 2.410 Skupina II. kraj. razx. I. 2.900 3.030 3.160 3.290 3.420 3.550 3.810 4.200 kraj. razr. II. 2.410 2.540 2.680 2.810 2.940 3.070 3.330 3.720 Skupina III. kraj. razr. I. 4.460 4.550 4.640 4.730 4.820 4.910 5.090 5.360 kraj. razr. II. 3.720 3.810 3.900 3.990 « 4.080 4.170 4.350 4.620 Začetek koledarske zime Po astronomskih računih in zapiskih se astronomska zima začenja v petek, 22. t. m., ob 0 in lb minut nli kratko: kmalu po polnoči, v trenutku, ko je sonce stopilo v znamenje kozoroga. Začetek zime je še kuj povoljen. Delitev vermuta in žganja Med Ljubljančani so se takoj, kakor hitro so časopisi objavili razne priboljške za božične praznike, razvili vsestranski in živahni razgovori o vermutu in žganju. Bili so resni, a tu in tam tudi šaljivi pogovori. Sedaj stoje dolge vrste pred onimi prodajalnami, ki so določene za prodajo teh alkoholnih pijač. Mnogi so se zato odločili, da opuste nakup pijač za praznike in bodo prišli po nje šele pozneje. Prenekolcri pa so svoje odrezke odstopili znancem in ljudem, ki lahko nakupijo večjo količino^ žganja ali vermuta. Drugi zopet skušajo pijačo korisluo zamenjati. Kolesarska nesreča pred sodiščem V normalnih letih skoraj ni minil teden, da ne bi kazenski sodnik-poedinec na okrožnem sodišču razpravljal o kaki promelni nesreči, zlasli o avtomobilskih karambolih. Razprave o prometnih nesrečah so sedaj prav redke. Po daljšem času je bila te dni taka razprava. Zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa po §-u 205 kaz. zak. je bil obtožen uradniški pripadnik Štefan A. Ta se je 7. septembra letos s kolesom peljal po cesti od mestnega vodovoda v Klečali proti Ježici. Z levo roko :e držal krmilo, z desno pa koso. Nn hudem ovinku je bil Irk. Kolesarka Marija Ker- mavnerjeva je padla na tla na koso, da si je pri tem prerezala živec desne nad lehti in dobila še druge lažje rane. Kolesar šlefan je priznal pred sodnikom dejanje, toda zanikal je krivdo, izgovarjajoč se, da je nesreča nastala po goiem naključju in da se je na ovinku znašlo več oseb. Sodnik ga je spoznal za krivega in obsodil zaradi prestopka po omenjenem paragrafu na 2 meseca za-l>ora, pogojno za 1 leto. Poškodovanki Kermavnerjevi ima plačati primerno odškodnino za poškodbe in bolečine. Ljubljanske ceste v proračunu Ljubljana je v zadnjih 30 letih glede cestnega omrežja močno napredovala. Stara Ljubljana je n. pr. leta 1911. imela 246 cest, ko je Velika Ljubljana leta 1943. štela že 978 raznih cest, katerih dolžina je znašala 450.192 m, torej 450 kilometrov. V novem proračunu niso navedena nikaka večja javna dela, ki naj bi jih občina izvršila, pač pa samo dela za vzdrževanje vseh zgradb, naprav in cest. Gradbena stroka zahleva za prihodnje leto do 15,104.095 izdatkov, prejšnje leto 7,854.198 lir. Izdatki so se torej podvojili, toda so le na najnujnejša gradbena dela omejeni. Za vzdrževanje cest in jarkov je določen znesek 3,956.640 lir, poprej 1,731.221 lir. Za kidanje in odva-žanje snega je vnešena vsota 550.4<55 lir, poprej 254.125 lir. Najbrž se bo kidanje in odvažanje snega to zimo zelo omejilo kakor se je v polelju škropljenje ulic in cest. Čim večja beda, toliko večja je dolžnost vseh, ki morejo pomagati, dn pomagajo. •SdliinlClia sSnjlna Jadram*« prlnorj«* RADIO L JU BL3 AN A Dnevni spored za !!. december: 7 Poročila v nemščini — 7,10 Jutranji koncort, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 1'oročlla v nemSčini — 12 Nupovod sporeda, nato opoldanski koncert — 12-30 Poročilu v nemSčini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini — 12.43 Balonski orkester vodi A, Dermelj — 14 Porodila v nemSčini — 14.10 Radijski godalni orkester vodi D. M. Sijaneo — 15 Prenos osrednjega nemškega sporeda — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Komorni zbor — 18 Kmečki trio — 18.30 Iz nušega leposlovja, Ivan Matlčič: »Dom v samoti«, odlomek — 18,45 Drobno, pa lepo — 19-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Goebbel-sa iz tednika »Das lteicli« — 20 Poročila v nemščini — 20.15 »Iz dalje, iz gozdov prihajam k vam«, predbožična oddaja, sodelujejo Tr. Kellner, recit., barflstlnja Dulka Du-bravskn, violinist A. Dermelj, čellst Cenda Sedlbauor in pianist M. LlpovSek — JI Bajka z Dunaja — 22 Poročila v nemSčini, napoved sporeda — 22.15 Malo kramljanja, malo ple-snnjn, plesni orkester vodi D. PrevorSek — 23 Glasba prod polnočjo. Operno gledališče D r a m a t Petek. •!. decembra, ob 17: »Marija Stuart«. lted D. Sobota. 23. decembra, ob 14: »Matiček ženi«. Red Sobota. Nedelja, 21. decembra: Zaprto. Frledrlch Schlllor: »Marija Stuart«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih slikah). S porabo Ccgnarjovega prevoda poslovenil O. Zupančič, — Osobe: Marija Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem — Uk-mar-Boltnrjeva, Elizabeta, angleška kraljica — Mira Danilova, Robert Dudley, grof leicesterski — Jan. Jurij TBlbot, grof slirewsburyskl — Debsvoe, Viljem Cecil. baron burlelghskl, veliki blagajnik — M. Skrbinšek, Viljem DaviBOn, državni tajnik — Lipah, Amija Paulet, vitez, Marijin Suvaj — Cesar, Mortimer, njegov stričnlk — IJitenc, grof Aubespine, francoski poslanik — Nakcrst, grof Belllovre, izredni francoski poslaneo — Verdonik, Okelli, Mortlmor-jev prijatelj — Miklave, Melvll, Marijin dvornik — Gregorin, Hana KennodT; njena dojka — Kraljeva, Margareta Kuri, njena hišna — Pugljeva, častnik telesne straže — Raztresen. — Režiser: O. Dehevce. Scena: inž. arh. St. Ilohrmann. Kostumi: D. Ka-čerjevn. — 1. in 6. slika: soba v fortherlng-hayskem gradu; 3. slika: gaj v Fotbering-hayu; 2., 4. In 7. slika: soba pri Elizabeti, 5. slika: Galerija. Opera t Petek, 22. decembra, ob 14: »Itde*a kaplea«. Mlad. predstava. Cene od «0 lir navzdol. Sobota, 23. decembra, ob 17: »Thals«. Red C. Nedelja. 21. decembra: Zaprto, D. Gorihšek — S, Huhad »Rdet« kaplea«, vesela pravljica v 3 dejanjih. Osebe: Majda, imenovana Rdeča kapica — Barblčeva, Jera, njena mati — Zamejčeva, strio Matije, čevljar — Zupan, strlna Mina, njegova i®na — Foličeva, botar Bodcž, krojač — M. San-cin, babica — Kačlčeva, loveo — Humer, Volk — Pianecki, Zaba — Golieva, Medved — Marenk, Lev — Gregorin, Dobra vila — Gorinškova. — Prvo dejanje v Majdlnem domu; drugo dejanje v gozdu; tretje pa pred babičino kočo. Dirigent 8. Hubad, režiserka M. Slavčeva, koreograf P. Golovin, Scena inž. E. Franz. Predstava bo danes, v petek, izven abonmaja. Začetek ob 14. K mladinski predstavi Gregorca In Go-lovtna »Princeska In zmaj« pride letos tudi Božiček z angeli. Vsebina te bajke pokaže zmago čistega otroškega srca, ki so mu naklonjene prirodne sile, nad zlom, ki ogroža deželo. POIZVEDOVANJ 8 krušnih kart sem 21. XII. zgubila n« imo Čuden, in 6 drugih, 3 tobačno ter 2 dodatni (priimek neznan) in 500 lir v gotovini. Pošteni najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. K. Struppe:^ r T ■ M H i i 9* i~r '»M es fe^Tre »Ali trpiš, Marija,« sem jo vprašal. Ni mi odgovorila. »Mi nočeš povedati?« sem nadaljeval. »Morda bi bilp bolje, če zaupaš svoje težave prijatelju. Saj veš, da sem ti bil vedno prijatelj...« Ker je še vedno molčula, sem jo vprašal kar naravnost: »Povej mi, Marija, kaj imuš zoper mačeho?« »Brez dvoma se je pritoževala nad menoj?« je vprašala iu v njenem glasu je bilo toliko zlobnega posmeha, da jo presenečeno pogledal. »Ne,« sem odvrnil, »govorila ie samo o tem, kar smo vsi že zdavnaj opazili. Imaš li kak stvaren razlog, da se tuko sovražno vedeš napram njej?« Molče je gledala |)red «e. Končno pa j« strašno trpljenje le našlo i/hod , besedah. S tesnobnim glusom me je viirjjala: »Misliš, da me Alul vara?< »Ahil? S kom neki?« »Z ženo mojega očeta.« Z razburjenimi besedami sem jo zavrnil in ji skušal dokazati, kako neupravičena in krivična jc njena obdolži tev. »Če bi se Julita čutila krivo, bi me vendar ne bila prosila zu ta razgovor.« Marija pa sc je vsem mojim besedam le zlobno smehljala. Tudi v meni so je zdaj vzbudil nemir in bojazen, kakor da bi po Marijinih besedah nek nejasni sum postal resničnost. Obrnil sem se na Kadczinskega. Pa me je poslušal z začudenjem, ki se mi ni zdelo popolnoma iskreno, nato l>a mi je rekel: »Jasno je, dn ima Marija bolno domišljijo. Zelo dobro bi bilo, fe bi se poroka kmalu izvršila in se preseliva na Dunaj.« Zdelo se je, da je zatlecu s tem reSena. ■ Vsako jesen je «lric priredil na obletnico svoje poroke, veliko vrtno veselico. Tisto leto je bilo sklenjeno, tla naj bo kot pastirska igra v slogu I.udovika XVI. Gostje n.aj bi bili slieni Vnteaujevim slikam. Kadczinski je zagrabil to mi-el z veliko gorečnostjo in je z velikim navdušenjem izvedel vse priprave — na čast svojega ljubeznivega tasta in tašče — kot je smehljaje se zagotavljal. Toda Marija je celo za temi nedolžnimi besedami slutila nekaj drugega in v njenih očeh se je zopet zubliskalo sovraštvo. Zaradi priprav je Ahil moral pogosteje v mesto. Ker ga Marija skoraj nikoli ni jiotela spremljati, se je večkrat peljal sam z Julito. Moj nemir je naraščal in skoraj sem si želel, da bi kmalu napočil dan, ko se bo mladi par preselil na Dunaj. Na predvečer veselice pa ee je dogodil mučen pripetljaj. Ko je pozno zvečer gospa Julita stopila s sobarico v svojo spalnico, je ležal na blazini majhen črn križ. ki ga prej nihče še ni videl. Julita se je silno prestrašila, o stric še mnogo bolj. Zadevo so hoteli kolikor mogoče prikriti. Moja prva misel je bila. da je položila to znamenje na |>osteljo Marija in mislim, du so tudi drugi bili tega mnenja. Samo *tric je hotel naprtiti krivdo malemu francoskemu kuhinjskemu pomočniku. A uvhče si ni hotel pokvariti lepe veselice. ki se je dl-ugo lutro tako Čudovito pričela — iti tako strašno končni a ... tiL KINO »(/iVIOJVo Plesalka — kmetloa »TAKSNA MI UGAJAŠ« Huber Wolf Albacb Beti; P r e d 11 a v e ob It lu 18. G usti V neduljo, dne 24. 1. m. premiera »TEBI NA LJUB0< z Winnic Markus in Han> tloltom. Kupite vstopnice za nedeljo in praznike v predprodajil ,El KINO »MATICA«™ Detektivska zgodba bistrega četveronožc« »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ« )Iarry Piel s svojim čudovitim kosmatincem. Predstave ob II In 18. Predprodaj« za nedeljo danes, v petek! TEL KINO »SLOGA« ti H Najboljši francoski knraklerni igralec R a i m u v filma »SKRIVNOSTNA HIŠA« P r e d s t a v e ob 1( In 18, MULI 0 I Prodamo j MISI, POGDANE in ščurke zanesljivo pokončale ( clrupoui, Li ga dobite v druge-riji Anion Kauc, Židovska ulica 1. PRAKTIČNA DARILA! Nove trotirke, ienske uočne srajce, krasen (lauel, usnjena nova torbica, usnjene roka. vice, sedeča kopalna banja, gumijast kolobar za iežaujc, nekaj Idrijskih čipk, svite In ročna dela — le v zameno. Šiška, Gubče-va ulica 17, II. nadstropje, desno, I BOŽIČNA DARILA raznovrstna — za odrasle in otroke t veliki izbiri proda: Igrače, fnigal. konjičke, punčke, okrase za božično drevo, skupinske električne svečke za božično drevo, jaslice. Hinko Privšek, Ljubljana, Gradišče 7. naspr. Hram. gledališča SANKE raznih velikosti dobite Černe, žeteznina. Celovška ccsta 59. 1 OVČJE VOLNE za prejo prodam nekaj kilogramov, - Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11220. 1 GLASI Ženske visoke ČEVLJE nove, št. 39, zamenjam za dobro ohranjena šl. 40—41. Zaloška cesta 13, Terhtjan. I GUGALNI KONJ skoraj nov, z usnjeno opremo, naprodaj. Su. šleršičeva 12. Moste. j Kupimo 1 KOLESA - VOZILA Maska, damska, otroška, triciklje za otroke, otroške globoke in S|>ortne vozičke kupi in plača dobro: Hinko PrivSek, Gradišče 7, nasproti dramskemu gledališča. k RJUHE, KAPNE raznovrstno perilo — zimsko in letno, brfcu-Če, znstore, tekače, perzijske, pirotike. bosanske in linolej pre. pro.ee, tekače, razna rnoškn. ženska in otroška oblačila kupi vsako količino in plača dobro Hinko PrivSek. Ljubljana, Gradišče 7, naspr. dram. gledališča j Poizvedbe! ZGUBILA SEM na poti od Prečne nI. do Ambroževega Irga naočnike. Prosim najditelja, da jih izroči proti nagradi ▼ Mari-jauišču pri vratarici. Za stoletnico rojstva »goriškega slavčka« smo pravkar izdali: Simon Gregorčič: Jeremij eve žalestinke (prvič izdano v knjigi.) Z uvodi dr. Tincta Debcljaka, dr. Matija Slavita in s študijo Vcnceslava Beleta. Krasno sodobno pesniško delol — Najlepše božično darilo! — Cena lir 45.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLAM Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 lUll PO DALJŠEM TRPLJENJU NAS JE ZAPUSTILA .BOGU VDANA IN SE PRESELILA V VEČNOST NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, SESTRA, TETA, GOSPA MILKOVIČ KATARINA roj. TIC POSESTNICA BLAGOPOKOJNICA LEŽI NA 2ALAH V KAPELICI SVETEGA ANDREJA, OD KODER JO SPREMIMO NA NJEN POSLEDNJI DOM V RODBINSKO GROBNICO V SOBOTO, 23. XII. 1944 OB NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU, KJER BO POČIVALA DO PRIHODNJEGA VSTAJENJA. LJUBLJANA, 21. XII. 1944 GLOBOKO UŽALOŠČENI: EVA, HČI; ADAM, SIN; LE A IN MIRAN, VNUKA, IN OSTALO SORODSTVO. Gostje so dospeli že zgodaj dopoldne. Večina gostov je prinesla svoje dragocene obleke s seboj, da bi se šele pri nas preoblekli. Sobarice in služabniki so tekali sem ter tja. Povsod je vladalo veselo in praznično vrvenje. Sijajna gostija je otvorila veselico. V velikem vrtu so bile postavljene vsakovrstne lopice in hišice, kjer naj bi se uprizarjale šaljive igrice. V oddaljenem, zasanjanem kotu je stala majhna lesena mnverska koča, zunaj in znotraj ozaljšana s pozlačenimi okraski. Stric jo je kupil na neki svetovni razstavi in jo je dal postaviti, da z njo preseneti svojo ženo. Namenil jo ji je kot darilo za rojstni cTan. Zvečer so jo nameravali praznično razsvetliti in v njej naj bi bila kro-nann kraljica veselice. Ahil je sestavil tudi besedilo igre. Kraljica naj bi seveda bila Julita. Oblečena je bila v živomodro obleko in je bila s svojim majhnim pastirskim klobučkom tako dražestna, da so bili zopet vsi zaljubljeni vanjo. Tudi Marija se je preoblekla, a jo izbrala či6to preprosto rumeno obleko. Trudila se je, da bi se pokazala veselo, da bi drugim ne pokvarila dobregn razpoloženja. Zdelo se je, da .le Julita pozabila na skrivnostni dogodek prejšnjega večera in je bila v občevanju z Mariuj silno ljubezniva in prisrčna, tudi Ahil jo bil nenavadno pozoren do neveste. Samo jaz sem ves čas opazoval Marijo s čudnim notranjim nemirom. Saj sem jo še vedno ljubil in mi je bilo silno hudo ob njenem trpljenju, ki ji je zastrupljalo življenje. Veselica je*bila zares čudovita. Milo jesensko sonce je zlatilo vrt. Popoldne je minil med igrami in šalami, med smehom in godbo. Gostom so nudili okusna okrapčila. Stric je bil nadvse zadovoljen in njegovi pogledi so se ustavljali s ponosno nežnostjo na mladi soprogi. Njene temno rjave oči so se lesketale. »Naravnost božansko slavje je to,< mi je rekel stric. »Zdi se mi, da še nikdar ni bilo tako lepo ...« •Vsi smo se veselili slavnostne iftre. ki naj bi jo uprizorili po večerji. Razsvetljava parka, umetni ognji in ples naj bi zaključili slovesnost. Po večerji so gostje odšli v svoje sobe. Nekateri so se morali preobleči za igro, drugi so počivali ali pa sc .sprehajali po tihih drevoredih v parku. Bil je kratek premor . i. V parku je bilo že temno. Bil sem ravno na verandi, ko je prišel Kadczinski z vrta ln me prosil, d« bi mu nekoliko pomagal pri postavljanju kulis. V kisi sva poiskala nekaj stvari. »Kje je Marija.« je nekako mimogrede vprašal Ahil. fttr fLjud.ika tiskarna« - Za Ljudsko tfikamoi lože Kramar!« ~ lleraus*eber. Udajateli: joško Krošeli - SchrifUelter. predniki Janke lUlner