THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod —- sa pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE S V. DRUŽINE V JOLIETU__S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. , (Official Organ of four Slovenian organizations.) 1 NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 138. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. JULIJA — THURSDAY, JULY 19, 1928. letnik xxxvil VODITELJI FARMARJEV IZ KORUZNEGA PASA PROTI REPUBLIKANSKEMU F ARMARSKEMU PROGRAMU. — NA SEJI KOMITEJA SE JE GOVORILO V PRILOG DEMOKRATSKE STRANKE. Des Moines, la. — V ponedeljek zvečer so imeli sejo voditelji farmarjev v koruznem pasu, na kateri so bili vse na-vprek proti republikanskemu farmarskemu programu in priporočali program, ki je bil spejet na demokratski konvenciji v Houstonu. Govorniki niso imenovali nobenega predsedniškega kandidata z imenom, le indirektno so govorili v prilog Al Smitha. Priporočali so farmarjem naj volijo moža, ki je njihov prijatelj. Ker pa so že poprej udrihali po sedanji administraciji in povedali, da se ta ne bo spremenila če zmagajo pri jesenskih volitvah republikanci, je torej jasno, da so namigavali na to. naj volijo Al Smitha Resolucija, ki je bila na seji sprejeta je vseskozi zadovoljiva za Al Smitha. Med drugim se glasi: "Z vso močjo^ moramo delovati proti Coo-lidge-lfooverjevi smernici o industrilizaciji Amerike na račun poljedelstva." To je namreč v odgovor na to, ker je Cool id ge vetfrat McNary-TT»n-genov predlog. Na seji v ponedeljek je bilo največ takih, ki spadajo k republikanski stranki, kar je še bolj značilno. Predsednik re-sol učnega komiteja je bil Frank W. Murphy iz Minneso-te, ki je tudi govoril v Kansas Cityju na republikanski konvenciji. ko so prišli do besede farmarji iz koruznega pasa, ki so se potegovali za manjšinski farmarski program, katerega so republikanci ovrgli. Predsednik na seji je bil Charles K. Hearst, načelnik farmarskega biroja za To\vo. Sedma točka v resoluciji sprejeta na seji se irlasi: "Farmarji naj podpirajo kandidate, ne glede na stranko, katerih rekordi in obljube pokazu-jejo, da bodo. če pridejo do mesta, za katera kandidirajo, delovali za agrikulturno gospodarsko pravico. -o- NAŠLI MLADENIČA V NE-ZAVESTI OD STRAHU. Pottsville, Pa. — Ljudje so našli ob cesti v nezavesti ležečega 231etnega Louis Karbo-1 skyja. Preneljali so ga v bolnišnico, bili so mnenja, da ga je pičila kača klopotača, kate-| ro so našli mrtvo poleg njega.! S slabotnim glasom je bolnik.] ko je prišel nekoliko k sebi povedal, da ko je šel po poti j začutil nekaj na vratu, ko je z TRETJA INTERNACIONA-LA ZA SVETOVNO REVOLUCIJO. INDIJANSKA TABORIŠČA V MINNEAPOLISU. Šesto zborovanje tretje komunistične internacionale v teku. — Nikolaj Bukharin začasni predsednik. — A-meriška delegacija zastopana. Moskva, Rusija. — V torek se je otvoril šesti kongres tret-ie komunistične internacijona-le, katere predsednik je bil. dokler ga niso izključili in iz-tirali v pregnanstvo, Gregor Zinovjev. Dovolili so mu, da je lahko pristopil nazaj k stranki, vendar je njegov vpliv zmanjšan, in ni misliti na to. da bi bil izvoljen zopet predsednikom. Začasni predsednik je Nikolaj Bukharin. Zborujejo v isti dvorani, v kateri se je vršila razprava proti osebam,, ki so zakrivile nesrečo v Do-netz rudniku. Na Kongresu bodo razpravljali o raznih točkah, katerih glavna je svetovna revolucija. Tretja komunistična internaci-onala je še vedno kakor ie bila za svetovno revolucijo. Njihovo delo ne bo poprej končano, dokler ne bo ves svet pod dik-tatorstvom proletariata in dokler ne bo ustanovljena svetovna komun, država. Razpravljali bodo tudi o obrambnem načrtu proti vojnam, katere povzročajo kapitalisti. Dalje o podpiranju revolucionarnega gibanja v vseh kolonijah, ki so pod oblastjo imperialističnih držav. Na kongresu je tudi zastopana ameriška delegacija. Kot uspeh svetovnorevolucijonar-nega programa zaznamujejo od zadnjega kongresa, ki se je vršil leta 1924 revolucijo v Estoniji, v Maroku in Siriji. Dalje generalni štrajk v Angliji, kitajsko revolucijo, izgredi na Dunaju. Zaznamujejo tudi napredek v komunističnih vrstah v Parizu, Berlinu in Varšavi. Slika nam predstavlja indijansko taborišče ob Minnehaha vodopadu, ko je bila konvencija od Rotary International v Minneapolisu. Kot gostje na konvenciji je bilo 34 Indijancev iz Glacier parka. PREISKAVA 0 KATASTROFI "ITALIE" MESTO RAZDEJANO PO POTRESU. Carigrad, Turčija. — V ponedeljek je bilo po potresu u-ničeno mesto Torbali. Šest oseb rokami stvar prijel, je spoznal, j je bilo ranjenih, med njimi tu-da je kača. Več se ni spomnil.' Zdravniki so ugotovili, da je padel v nezavest od strahu in obenem z rokami umoril kačo, kajti pičila ga nt. -o. AMERIŠKI PEVCI NA Za gen. Nobila je najbolje, da se s preiskavo takoj prične. — Dvanajst mož ae iščejo, med temi tudi Atpundsena s tovariši. Rim, Italija. — V tukajšnjih uradnih krogih se zatrjuje, da se bo v kratkem pričelo z obširno preiskavo o katastrofi polarnega zrakoplova "Italia", ki se je oonesrečil ko se je vračal s poleta nad Severnim tečajem. Trdijo, da je za poveljnika "Italije" generala Nobila najbolje, če se s preiskavo takoj orične. Vest, da je Nobile kot jetnik na parniku "Citta di Milano", ne odgovarja resnici. Resnica je le, da je general preveč bolan, da bi mogel kam iti. Moskva, Rusija. — Sovjetska reševalna ekspedicija je največ pripomogla, da se je rešilo toliko življenj. Se dvanajst nesrečnežev je, katerih usoda ni znana. Namreč šest mož polarne ekspedicije, ki so s ponesrečenim balonom na ledenem splavu neznanokam izginili in druga skupina je kapitan Amundsen s petimi tovariši. — Ruski ledolomilec "Krasin", ki je minuli teden rešil sedem mož, deluje še kar dalje in si prizadeva najti ter rešiti še druge. Sovjetske oblasti so 7. uspehom zadovoljne in ponosne na to, da je njihov parnik nudil tako izdatno pomoč nesrečnežem. GIOVANNI GIOLITTI PREMINUL. Po dolgi bolezni v starosti 85 let je izdihnil. — Bil je pro-' ti temu, da bi bila Italija! vstopila v vojno in je nasprotoval Mussoliniju. Cavour, Italija. — Bivši italijanski ministrski predsednik, Giovanni Giolitti je v torek 17. j julija preminul. Bolezen ga je mučila dolgo časa, star je bil \ 85 let. Giolitt-' je bil petkrat itali- ■ di guverner. O smrtnih žrtvah ne poročajo. Potresne sunke so čutili tudi v Smirni; štiri osebe so zadobile težke škodbe. po- dunaju. Dunaj, Avstrija. — Predstra-Ža 30,000 članov raznih pevskih društev, ki se bodo udeležil! elavnostl na Dunaju je že prispelo v Avstrijo. Dva posebna vlaka sta pripeljala brook-linski Arion pevski zbor na Dunaj.Program so otvorili že v j devni odlok v parlamentu in torek v praterju. Pri otvoritvi postal omenjeni dan pravomo-je igrala vojaška godba na lok. I čen. madjari pom i lost i li jetnike. Budimpešta, Madjarsko. — V ponedeljek je bilo na Ma-djarskem izpuščeno na svobodo nad 5000 jetnikov, ki so bili zaprti radi različnih prestopkov. Te dni je bil izdan toza- janski premier. V političnem življenju je igral vodilno vtogo in si ie veliko prizadeval, da bi Italija ne bila šla v vojno. Večkrat pa je s svojo politiko zavozil tako, da je biio ljudsko mnenje proti njemu. Njegova politična moč je bila tako občutljiva, kakor kakšnega diktatorja. Ko je izstopil iz kabineta, .ie se vedno obdržal mesto v poslanski zbornici, ni pa bil več tako aktiven. Ko pa je silil Mussolini, sedanji italijanski ministrski predsednik v ospredje, se je Giolitti dvignil proti njemu in mu nasprotoval, ni pa prav nič zaleglo. Njegovo zadnje prizadevanje v zbornici je bilo proti predlogu za parlamentarno reformo. m -O- GEN. OBREGON UMORJEN. USODEPOLNA IGRA. Baltimore, Md. — Irving Cooper star ll~let in devetletni Leroy Bell sta se igrala Indijance. Bell je šel domov in vzel očetov revolver s katerim je oddal strel na "Indijanca", Irving se je smrtno zadet zgrudil na tla. -o- — New York, N. Y. — Državni eksekutivni komitej socialistične stranke je poslal peticijo guvernerju Al Smithu, v kateri je navedeno, naj guverner preišče administracijo župana Walkerja. V newyorški mestni hiši menda nekaj ni v redu. Mladi umetnik ustrelil generala Obregona. — Oddal je na njega pet strelov. — Napadalca so prijeli. — Napad na vlak. Mexico City, Mehika. — V torek popoldan je Juan Esca-pulario, mladi umetnik, ustrelil gen. Alvaro Obregona, novoizvoljenega mehiškega predsednika. Umetnik je kazal Obregonu svoja slikarska dela, medtem pa je oddal na njega pet strelov. Napadeni general je bil na mestu mrtev. Napadalca so zaprli. Ko so par dni pred umorom časnifiki poročevalci obiskali Obregona, da bi izvedeli od njega kakšno stališče bo zavzel napram katoličanom ko prevzame predsedništvo, je le-ta KRIŽEM SVETA. — Indianapolis, Ind. — Edward E. Spafford, poveljnik od American Legion, bo 28. julija odpotoval iz San Fran-cisca v Hawaii, kjer bo inspici-ral tamošnje American Legion postaje. — Washington. D. C. — Sv. oče je imenoval Rt. Rev. Hugh Ryan-a, rektorjem katoliške univerze, katero mesto je zastopal škof Thomas J. Shahan. — Milwaukee, Wis. — David Bailey iz Jackson. Mich., je za vse svoj denar — 15 centov, kupil strupa in se zastrupil. Vzrok samoumora — beda. — New York, N. Y. — Robert W. Goelet, multimiljonar prosi igralko Louise Groody, naj se drži proč od njegovega sina Ogdena, s katerim se namerava poročiti. Če se bo Og-den poročil proti volji očeta, ne bo deležen njegovih milijonov. — Pittsburgh, Pa. — Bus na katerem je bilo vse polno izletnikov, je v tukajšnji bližini padel preko nasipa; dve osebi sta bili na mestu ubiti, petnajst na ranjenih. — Elizabeth Citv. N. C. — Dve medeni zaponki in en bakren gumb so našli v pesku v Severni Carolini. Sodijo, da je najdba izza leta 1587, ko je v tukajšnji bližini izginila kolonija John Whita, za katero niso nikoli našli nobenega sledu. — Chicago. 111. — Theodore Witkowski, star 6 let. se je v bližini doma igral z vžigalicami, vnela se mu je obleka, predno je prišla pomoč, je bil že mrtev. — Galesburg, 111 — Curtis G. Bates, farmar in župan mesta Cemero1!. je ustrtlil Chester Burneta in težko ranil njegovega brata Clifforda. Trojica se je sprla radi nekih drva, katere so pustili delavci ob železniški progi. — Tsingtao. Kitajsko. — 5700 japonskih vojakov, ki so vzdrževali red v šantungskem distriktu, so odpotovali na Japonsko. — Reno, Nev. — Tukaj je preminul zapuščen v revščini in brez prijateljev Arthur A. Borrows — Arthur Salvini, znameniti tenorist. Svojo kari-jero je začel ko je bil star 18 let. Prepotoval je Evropo, Južno Ameriko in Združene države. Svet je imel tako rekoč pod nogami, kajti bil je velik umetnik. V starosti pa ni imel nikogar v tolažbo. — Boston, Mass. — Nathan Desnatunick, prodajalec sadja je bil v torek v Charlestown jetnišnici usmrčen na električnem stolu, ker je umoril svojo 4 mesece staro hčerko. rekel, da ostane njegova izjava od leta 1923 in 1926 neiz-premenjena. S tem je dal razumeti, da bi preganjal katoličane, kakor jih preganja zdaj predsednik Callen. Nedavno je obiskala velika skupina kmetov Obregona in mu častitala ker je bil izvoljen preds. Ko so se z vlakom vračali so bili na nekem malem kolodvoru napadeni; ena oseba je bila ubita, več pa ranjenih. Iz Jugoslavije* RAVNIKAR IZVRŠIL SAMO UMOR. — NAŠLI SO NJEGOVO KNJIGO, V KATERO JE PISAL POSLOVILNA PISMA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Žalosten konec burnega življenja. Pred par tedni je izginil iz Ljubljane 301etni Karel Ravnikar, ki ga je ljubljanska policijska direkcija iskala zaradi suma poneverbe 2200 Din. Moža kljub vsemu zasledovanju niso mogli najti. Te dni pa je varnostnim organom prišel v roke dnevnik, ki ga je Karel Ravnikar v noči od 1. na 2. junija pustil na litijskem mostu, kamor ga je položil s svojo športno čepico vred. Oboje je v tistem jutru našel neki čevljarski vajenec, kateremu je bila debela, še precej nepopisana knjiga všeč in jo je vzel s seboj, da bi jo vporabljai za svoje pisanje. Šele te dni je njegov mojster po naključju našel knjigo, jo pregleda^ in nato izročil varnostnim organom. V knjigo je Ravnikar napisal poslovilna pisma na svoje mater, na ženo, na otroke, na ravnateljstvo Stavbne družbe, • pri kateri je bil nazadnje u- !služben, in še na rrekatere svo-t. je prijatelje. V markantnih 'stavkih je Ravnikar opisal svoje burno življenje in povode, zaradi katerih se je prostovoljno podal v smrt. Podrobno in na ganljiv način opisuje svojo mladostno dobo, ko je v Ljubljani študiral gimnazijo in s strastjo čital detektivske romane. Po prevratu se je poročil in užival tiho srečo skladnega zakonskega življenja. Toda lahkomiselnost ga je zopet zapeljala, da je krenil na ?tranpota ter se izneveril p°klicu in družini. Bil je v raznih službah, nekaj časa celo v prosvetnem ministrstvu in nato v pisarni Jugoslovanskega kluba v Bel-gradu. Zadnje čase je pri Stavbni družbi v Lin*-1 'a ni izplačeval delavce, t.or»a jo s svojo lahkomiselnosti n zakrivil neke diference. V poslovilnem pismu našteva, katerih zneskov ni izročil posameznim delavcem ter prosi podjetje opro-ščenja. — Njtgovo pisanje kaže, da je bil vrlo inteligenten ; in da ga jc lahkomiselnost in j slaba družba zavlekla na stranpota. Pripis v knjigi na | zadnji strani pa je bil napisan bržčas na litijskem mostu pri slabi nočni razsvetljavi in s tresočo roko. Glasi se: "Polnoč na litijskem mostu. Z Bogom, dragi moji! Odpustite, a spominjajte se vsi vašega veselega, a nesrečnega Karla." Ravnikar je najbrž s polnočnim vlakom prišel iz Ljubljane v Litijo, kjer je počakal, da ni bilo nikogar na mostu, nakar je napisal zadnje poslovilne besede in se nato v obupu vrgel v objem savskih vrtincev. Nož za nezvestobo. Delavka Magdalena K. je' imela svoj čas ljubezensko razmerje v Celju s pečarskim pomočnikom Jakobom Podgorškom Ta ljubezen se je od njene strani precej ohladila, kakor hitro je zmanjkalo denarja. Podgoriek je bil namreč dalje časa brezposeln in je moral oditi iz Celja. Zadnji čas je bil zaposlen nekje v Kranju. Za praznike je prišel v Celje obiskat svojo ljubico. v gostilni je opazil, da se Magda ozira za drugimi in to je tako podžgalo Podgorška, da je sklenil maščevanje. Ko je odšla Magdalena domov v spremstvu nekega K., je Podgoršek stopil za njima in ju dohitel pri kapelici na Dolgem pol ju.Spremi ievalra nagovoril z besedami: "Ali si ti njen ?" Pri tem je skočil nred Magdaleno in jo sunil v levo stran prsi. Tudi Magdalena ie odprla svoj nož in skočila proti Podgoršku, hoteč ga zabosti, a je že zbežal. Magdalena se je po par korakih zgrudila na ,tla. Podgorška so kmalu vlo-.vili stražniki in ga oddali v J preiskovalni zapor. Magdaleno pa v bolnico, kjer bo navzlic globoki rani menda okrevala. Strašen čin zblaznele matere. j V hiši krojača Studeniča v (Sarajevu so odkrili grozen u-mor. ki ga je izvršila zblaznela mati nad svojim G mespcev starim otrokom. Krojač Studenic je bil dan poprej odšel nn ri bolov in se ie vrnil šele v četrtek 28. juniia zvečer. Ker so bila vrata stanovanja zaklenjena. je s pomočjo sosedov nasilno odprl vrata. Nudil so jim strašen prizor: na divanu je ležal mali sinček z rokami, prekrižanimi na prsih, v drugem kotu pa je na postelji ležala žena Tereza, a poleg o-mare sta goreli dve sveči. Ugotovilo se je. da je žena še živa, dete pa mrtvo. Poklicani zdravnik je dal ženi injekcijo, nakar je bila prepeljana v bolnico, kjer je prišla k sebi in povedala, kako je izvršila svoj zločin. Pred sedmimi leti je ne-srečnici zgorel triletni otrok zbog česar je obolela na živcih. Naročajte najstarejši »To. renski list ▼ Ameriki "Amerikanski Slovenec!" Širite amer. slovenca? DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO. Itd. Vaia denarna poailjatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se postažite naše banke. Dinarje, ozir. Ure smo včeraj polt* Ijali po teh-le cenah: 500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10.000 Din .$ 9.35 . 18.40 . 45.75 . 91.00 181.00 100 Lir__________$ 6.00 200 Lir____11.50 500 Lir___27.75 1000 Lir____54.50 Pri večjih svotah poseben pepost Poitnina je v teh cenah ie vrag* Zaradi nestalnosti cen le nsmogcM ▼naprej cene dolotevatL Me roda ja« •o cena dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila sa lavrinjejo po polti af pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI t POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. pisma (n poftfljke naalovfte naj zakrajSek & Cesark, m w. ttttd ar« nw tou. e a 'AM ERI KAN SKI SL'OVENEC Frri In Mjitarijii slovenski list ^ , t Ameriki. Ustanovljen tots MM. Ixhaja rsak dan rutm nadeli po* bedeljkov in doevov po pnrailrih. Iadaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in oprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0096 Za celo leto Za pol leta Naročnina: _$5.0f . 2.5C Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.0C Za pol leta____3.UC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year 45.00 For half a year _____2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___________$6.00 For half a year___________3.00 POZOR.—-številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, k«r • tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ChicaRO, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Raj na zemlji. menje iste miselnosti, ki jo kažejo buržujski in kapitalistični brezverski krogi., Nad peklom zunanjih socialnih razmer grmijo in vero v raj komunizma in socializma oznanjujejo, pospešujejo in pripravljajo pa hujši notranji pekel delavstvu. S tem že delajo svoj vzor za čisti sen, ki ne bo nikdar ostvarjen. In če delavstvo osvoje in osvoje tudi moč ti voditelji, potem bodo delavstvo tudi nujno pripeljali do strašnega razočaranja, ker raja na zemlji ne bo. In tedaj se bo dvignilo delavstvo v novi revoluciji proti ateizmu (brezboštvu) in materializmu (oboževanju samo tvarnih sil), pravi neki pisatelj. Katoličan, ki živi res iz svoje vere, si torej ne bo delal nobenih iluzij o popolni sreči človeštva na tem svetu, ampak gledal preko njega. Vendar pa še bo čutil dolžnega, da z vsemi silami preganja obup bede in krivice in z vsemi močmi in dosledno pretvarja to solzno dolino v zemljo večje socialne pravičnosti, ljubezni in sreče. Ob začetku človeškega rodu je bil raj na zemlji. A prav-tam stoji tudi greh človeškega rodu in izguba raja. Takoj zatem pa vstane obljuba odrešenja in sc pokaže človeštvu znova .slika raja. a ne na zemlji, ampak po smrti. To so resničnosti, o katerih razodetje govori. Da dejansko ni na zemlji raja, popolne sreče, pa vpije zgodovina in gledajo naše oči. Krščanstvo govori in bo govorilo vedno do konca sveta o solzni dolini, o romanju izgnancev proti raju, večni domovini, nebesom. Veruje v resničnost izvirnega greha, vidi, da vsak novorojeni človek prinese na svet v svoji notranjosti tudi notranje nesoglasji1, da je v njem seme tudi nemira, nesreče, so-vrastva do sočloveka, sila poželjenja mesa, poželjenja oči in napuha življenja. Ve, da mu do konca življenja ne bo prihranjen ta boj, odvzeta vsa razdvojenost. Zato mu ne more obljubljati raja na zemlji. In ker ga posamezniku ne more obljubiti, ga tudi celemu občestvu, celi družini človeškega rodu ne more. Solzna dolina ostane. Krščanstvo ne dela iluzi.]. Vendar pa je možno po krščanskem prepričanju to solzno dolino vedno bolj razsvetliti s solncem sreče, vedno bolj približati vzoru popolne sreče, nebesom po smrti. Xe samo možno je, ampak krščanstvo zahteva, da jo človeštvo spreminja v raj. To ustvarjanje sreče človeštva celo dela za pogoj, l da se doseže raj po smrti, v nebesih. Ne smatra "solzne do-1 line" kot zapor, kjer bi topo brezdelno morali nositi vse gorje, | ampak zahteva, da gorje delavno spreminjamo v vrednoto za j svojo srečo in človeštva in s tem za večno srečo. Priprava za ' nebesa se mora vršiti po razvijanju vseh od Boga v naravo vloženih in po odrešenju vcepljenih sil milosti. To vdejstvova-nje "božjeva kraljestva v nas" izpodriva in zavrača ali vsaj zmanjšuje delovanje temnih sil v nas", izpodriva in zavrača ali v Pot ie druRače m sodčki so pričali o žeji in do- }epa> -e pR se pQgleda broti piva. Pri banketu igrala nam je orkestra pod vodstvom našega mladeniča J. Dragoša. Čast in hvala njemu in drugim godcem, ki so tudi svojo nalogo izvrstno rešili. Pri tem banketu so nastopili razni govorniki. — Načeloval je Rev. J. Cerne kot stoloravnatelj. Slovenski duhovniki, zastopniki in zastopnice naših društev, so izrekli marsikatero poučno in šaljivo, ko smo obenem obhajali 20. obletnico obstanka župnije. Izkazala so se pa najbolj društva, ki so svoje čestitke podprla z lepimi čeki. Bog plačaj! Največjo pozornost pa je zbudil Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ. iz Cleve-landa, O., ki je v dolgem govoru navduševal pričujoče za ljubezen do cerkve in domovine. valcev in je torej oiino največje mesto v državi. Deli se v več delov. Glavna ulica -— Main Street — je v ravnini, ki jo obdajajo visoki hribi. Okrog glavne ulice se vrstijo še druge, ki so pravzaprav večjega pomena kot glavna, l;er so na njih največje prodajalne in druge lepe stavbe. V dolini je tudi del mesta po i men ti Cambria. V tem delu je najbolj prometna ulica Broad. Drugi deli mesta so po hribih 'n v-širnih. Slovenci prebivajo največ tu gori :n sicer v Coopersdale. v Virginia. Mor-rellville. Ti kraji pripadajo k me.;tu. Franklin, Y\ oodvale in Concmaugh so masla za--. — Bon Air je visoko v hribih na gorski planoti. Se višje k t ta kraj. je Woodvilie FeLrhts. Po \seh teh krajih sc razi rt ser i naši rojaki. Moxhani je zopc* mesto zase. oddali -no od Johnstowna tri četrt ure s cestno železnico. V tem mestu in v okolici je več kot 200 slovenskih družin. Računaj;), da jc v Johnstownu in v okolici okoli 3001» naših rojakov. J; z M-m obiskal okoli 100 družin. V bolj daljni okolici, po i z\;h gozdovih, pa zgleda, kakor bi bili Turčini po njih razsajali. Vse je namreč posekano, kar je le bilo za porabit. Kar niso uničevalci vzeli s seboj, so pa požgali. Zgleda kakor po vojni. Zdaj so sicer že začela drobna mlada drevesca poganjati, a vzelo bo se precej časa, pred-no se bo nadomestilo, kar je u-ničenega. Ožgani "stumpi" bodo še dolgo časa pokoncu stali. Dobro bi bilo, če bi se posekali pa proti Illinoisu izvozili, da bi si lahko kdo napravil drva za zimo. Mesto Eveleth je na prijaznem prostoru, bolj na hribčku, zato me pa vedno tukaj vprašujejo, kje in kdo je tisti Tone s hriba, ki se je vedno s sosedo kregal. — Glede delavskih razmer se dosti ne pritožujejo, so še precej dobre. Vendar se de- privozi vlak na postajo. Ker sem se jaz namenil obiskati najprej našega vrlega rojaka Mr. Andreja Tomca, sem vzel "taxi" in čez 20 minut sem bil že na Stutzman cesti, a nisem mogel najti Tom-čeve hiše, ker ima vhod iz druge ceste, kakor dobiva pošto. Šofer je za vozil na hrib, kjer sem našel po naključju Tomče-vo ženo. Cez eno minuto sem že lahko pozdravil našega prijatelja Tomca. Ostal sem pri njem dolgo časa. Proti večeru pa me je njegov sin peljal na cestno karo in me spremil do hrvatskega župnika Dr. Kaji-ča. Father Kajič me je z vese-)ljem sprejel. Takoj sva naredila načrt za moje delo. Drugi dan in vse naslednje dni sem maševal ob pol 7. in obhajal sestre. Rev. Kajič ima krasno zidano šolo ose m razred nico, na kateri poučuje sedem sester Predragocene Krvi približno .">00 otrok. Po drugi sv. maši ob 8. sem šel ogledo-| vat si mesto. Pravo mesto se j prične na 9. Ave., kjer stoji na j vogalu krasna romanska irska cerkev. Šel sem po Chestnut - • !cesti in sem v 15 minutah videl mest h. živi mnogo Štajercev in \ q katoliških farnih cerkva. Vse Belokranjcev. Ta mesta so od-lte cerkve so krasne. Najlepša daljena od Johnstowna 20 do pa je slovaška z dvema zvoni- 40 milj. Jaz sem bil v Johnstownu 14 dni. Poslali so me nv\ji predstojniki iz Lemonta, da bi Slovencem v tem kraju mr'11 vl-ložnost za velikonočno dolžnost. To priliko sem porabil, da sc prepričam, če je tukaj res toliko Slovencev in kako je ž njimi v verskem ozira. koma. Hrvatska cerkev sv. Roka je na 8. Ave. Je lepa zidana stavba iz rdeče opeke. Ima čeden zvonik s tremi zvonovi. Tudi notranjščina je lepa. Vsa cerkev je poslikana. Nekaj posebnega sta stranska oltarja, delana v St. Ulrich-Groden. Tirolski«. Altar sv. Cirila in Metoda so kupili Slovenci, ki tudi Obiskaval sem jih no mestu, spadajo k hrvatski fan". Cer- lo težko dobi in ni svetovati, da Zvečer se je tudi .priredila M kdo hodn semkaj za delom. majhna zabava in pozdrav od naše ljube šolske mladine in pevcev za naše preljube goste in farane. Končno je še pozdravil in nagovoril Mr. Anton Grdina vse naše farane in člane KSKJ., kateri je naredil zopet veliko zbudo in globok vtis na farane. Da se je taka lepa in sijajna slavnost tukaj vršila, gre v čast in hvalo našim ljubim faranom in podpornim društvom, ki so se že dolgo časa na to pripravljali. Bog Vam plačaj! Pa v posebno čast si štejemo, da se najsrčneje zahvalimo duhovščini, posebno slovenski, kakor lajikom. ki so od daleč prišli, da so pripomogli proslaviti in povzdigniti slovesnost našega dneva. Z eno besedo: naša le- pa hvala in čast vsem! Ljubi Oltarji so bili okrašeni s sveži- Eog sam naj Vas za to blag0_ mi vrtnicami in palmami. Pri slovi! Cerkveni odbor. tem svetem opravilu je bila i združena svetost z lepoto in' ° radostjo. Širite amer. slovencai Za dekleta je pa tukaj prav fajn, ker zanje ni nobenega dela, kajti tukaj se le pečajo z železno rudo. To delo pa je le za moške. Dekleta pa vendar ne počivajo, temveč obdelujejo vrtove, nekatere pa "heklajo" in "štrikajo", če bi le katero sreča doletela, da bi stopila v zakonski stan in imela vse pripravljeno. Tukaj je najw. Slovencev. List Amer. Slovenec je zelo in v okolici in sem prišel v vse navedene kraje. Po mojem mnenju je tukaj oko!: 3(H), mogoče do 400 slovenskih družin. Kot sem se osebno prepričal in po pripovedovanju drugih, so Slovenci še dobri, prijazni do duhovnika in postrežljivi. Povsod so me ljubezni\o sprejeli ludi taki. ki so že precej pozabili na verske dolžnosti. Ko smo se vozili iz Pittsburgh;- proti Johnstownu se nam je začelo kazati alleghensko gorovje, ki ponekod doseže višino 900 metrov nad morjem. Vozili smo se po zelo ozkih dolinah, slično kot po Colorado. Na obe strani so nas obdajali hribi in gore, po katt rili ie petino vasi in nekaj izredno lepih hribovskih mest kot n.pr. Jean-nette, Greensburg, Latrobe in New Florence. Ti hribi, ki smo se mimo njih vozili, .niso prazni ali skaloviti, temveč poraščeni s košatim drevjem. Viso-!ko v višave so izpeljane želez- razširjen. Naši rojaki imajo niške pr0ge. po katerih se od-1 1 1 .•>-n * . . tisoči lampijonov se svetlikajo na cvetno-zelenih vejah,. Čarobna noč[ Četrtek, 19. Julija 1928. AMERIKAN3KX SLOVKHIC Atom t Misli krščanskega staro in moderno suženjstvo. "Iz osebnega dostojanstva je (buržoazija) naredila menjalno vrednost in ne&tevilne, skrbno zapisane in trdo pridobljene svoboščine je nadomestila z eno samo brezvestno trgovsko sovbodo.' Tako Marks v svojem komunističnem manifestu. Resnica je, kar trdi. Osebno dostojanstvo človeka je namreč temeljna točka vse sociologije. Ideja o človeiki o-•ebnotti je zatrla staro suženj-»Ivo in le ta ideja more premagati tudi moderno suženjstvo delavskih stanov Kaj je pomenilo suženjstvo v starem veku, najlažje spoznamo iz pojmovanja, ki ga je imel o suženjstvu največji mislec starega veka Aristotel. V pravem pomenu besede prost je tisti, ki ni radi drugih tu, ampak radi samega sebe, sužnji so last gospodarja, zanj delajo in pridobivajo, karkoli pridobivajo Gospodar živi po navodilu lastne pameti, suženj po navodilu tuje pameti. Družina obstoji iz moža. žene in sužnja. Kakor je za izvrševanje obrti potrebno orodje, tako potrebuje orodje tuid gospodarstvo. Nekatere vrste o* rodja so brez življenja, druge žive, k tem zadnjim spada suženj. Sužnji se le malo razločujejo od nemih živali, zlasti od krotkih. Celo telesa sužnjev se razlikujejo od teles svobodnih ljudi, njihova telesa so krepka, s čimur narava daje na znanje, da je njih poklic delo, telesa prostih so vzvišena in nesposobna za telesno delo. Zato je čisto pravilno, da suženj uboga in oskrbuje hišna dela, svobodni pa gospodari ter se peča 7.; znanostjo in vladanjem države. Tesno v zvezi s tem pojmo-vunjem o sužnju je pojmovanje starih o delu. "So dela", pravi Aristotel, "katerih svobodni ne more izvrševati ne da bi samega sebe ponižal, zato je narava ustvarila posebne vrste ljudi sužnje, da s svojim telesom za nas delajo." Krščanstvo je vrnilo delu čast, ki mu gre in postavilo splošno dolžnost dela. "Kdor ne dela, naj tudi ne je." Ono je vrnilo človeku prirodno pravico svobode in dalo človeški o-sebnosti večne temelje. A Bog je oče vseh; en Kristus Odre-šenik vseh. vsak človek ima nesmrtno dušo in je zato ustvarjen za večnost, nobeden ni le zato na svetu, da bi služil drugim, vsi imajo svoj cilj, vsi isti cilj, zato so v tem oziru vsi ljudje enaki. Ideja o človeški osebnosti je tako prešla v občno, splošno zavest, da si dandanes paganskega pojma o o-sebnosti. po katerem je bil o-seba le tisti, komur je država dala pravice osebnosti, niti več prav misliti ne moremo. Novemu modernemu veku je bilo pridržano, da je pojm o osebnosti zopet začel mešati. Kdor hoče ohraniti pravi pojm osebnosti mora priznati človeku nesmrtno, netvarno dušo. Mora pravtako priznati PO VOJNI NA KITAJSKEM. BP!55 Stran 8 sam svobodno voli pota in sredstva. Nekateri moderni misleci, kakor n. pr. Dekart in dr. so poudarjali samo umnost, drugi kakor n. pr. Kant in dr. pa samo nravno svobodo umnega bitja. Tretji, materijalisti, so pa tajili sploh vsako netvarno, nesmrtno dušo v človeku in s tem izpodkopali temelje vsa ke človeške osebnosti. Nič čudnega ni zato, da se je moderna doba zopet v tem oziru vrnila v staro paganstvo. Gospodarski liberalizem nove dobe je proglasil svobodno konkurenco, zavladal je kapitalistični duh, duh dobičkolov-stva. Načelo čim večjega dobička nujno zahteva čim večje in čim cenejše proizvajanje. Poceniti se da blago oz. produkcija le na dva načina, ali na račun delodajalca-kapitali-sta, s tem da on zmanjša svoj dobiček, ali pa na račun delavca s tem, da se mu zvišajo delavne ure in zniža plača. Kapitalizem, kakor prav trdi dr. ITšeničnik (Sociologija str. 39), je tako vpregel delavce, da mu delajo tlako, kakor je niso delali niti sužnji v starem veku. Tedaj se je gospodarju povečini vsaj škoda zdelo sužnja, modernemu kapitalizmu to ni nič mar, ker na trgu stoji "rezervna armada", ki daje vedno novih svežih moči". V sedanjem gospodarskem redu si namreč kapitalizem prilaščuje deleže iz neplačanega dela delavcev ter ima v sebi tendenco, da se avtomatično pomnožuje v neskončnost potom obrestovan ja itd. Na ta način se vse premoženje, vse dobrine te zemlje nujno stekajo le v malo število rok in se število brez-lastnincev vedno bolj množi, s tem pa tudi število cenenih delavcev. Človek je tako postal zopet le blago, cenejše ali dražje kakor je bil v starem paganskem veku. Materijalizem, katerega izrastek je moderni mamonizem ali dobičkolovstvo je slekel človeku njegovo dušo, oropal ga osebnosti in ga napravil sužnja. Prav torej trdi Marks, da je buržoazija iz osebnega dostojanstva naredila menjalno vrednost in neštevilne, skrbno zapisane in trdo pridoblje- Pouk o tem in onem. Slika nam pokazuje mesto Tstnan, ki je bilo deloma razrušeno po Japoncih in južnih Kitajcih. Veliki topovi, s katerimi so bombardirali mesto, so napravili velikansko škodo na poslopjih starodavnega mesta. najbogatejša av-strijka. Avstrijsko javnost zanima točasno proces, ki ga vodijo bližnji sorodniki neke Ane Lingingove proti dedičem njenega premoženja. Lingingova je umrla v novembru prošlega leta v Brucku ob Leithi in je veljala za najbogatejšo Av-strijko. Bila je baje lastnica 50 milijonov avstrijskih šilingov v premičninah in nepremičninah, čijih večji del se nahaja na Angleškem. Bila je hči revnih staršev in je morala v mladih letih na Dunaj kot služkinja. Tam se je zaljubil vanjo neki Anglež, inženjer Linging, sin bogatašev, ki so se bavili takrat z ustanavljanjem tovdrn za plin po evropskih mestih. Linging jo je poročil navzlic odporu svojih sorodnikov in sledil je srečen zakon, ki ga je pretrgala šele moževa smrt pred sedmimi leti. Takrat se je žena vrnila iz Londona v rosti 147 let, je poznal še Wa-shingtona; moja mati je umrla tri leta prej, ko je štela 137 let. Poročevalci so hoteli zvedeti to, kako si je indijanski Me-tuzalem ohranil toliko svežo-sti v starosti. "Zelo preprosto," je odgovoril, medtem ko je puhal debele oblake dima iz svoje cigare. "Ljubim svež zrak; vedno sem bil na prostem, že ob petih zjutraj; večji del svojega življenja sem prebil pod milim nebom. Piti moraš dosti mrzle vode, kopati se pogosto-ma, a vselej v mrzli vodi. Jedel in pil sem dobro, a vedno zmerno, najljubše mi je bilo meso, zlasti bivolsko. Človek živi lahko toliko časa ,kolikor se nameni, a jaz mislim, da bom večno živel." triletni kadilec. V Montrealu (Kanada) se . . . . je vršila obravnava, ki je pri- svoj rojstni kraj, kjer je ostala nesla na dan naravnost strašne strop kletke in slednjič podle- čakovan "letalec" — štorklja. Tisočglavo občinstvo jo je o-pazilo in neki dovtipnež je za-klical: "Ta hoče k gospe Koe-hlovi!" Bučen in dobrohoten smeh je odgovoril dovtipnežu. Koehlova žena uživa med bremenskim prebivalstvom veliko simpatije. Otroka nima še nobenega. -o- nerodna mati. Berlinski zverinjak žaluje za malim orangutanom. Rodil se je pred nekaj tedni, in vsi časopisi so zabeležili ta dogodek. Orangutang, največja človeška opica, še nikoli ni imelo mladiča v ujetništvu Zato so bili Nemci prav ponosni na malo pošast. A neko jutro so našli malčka mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da mu je nekdo polomil vsa rebra. Mati se je baje neprevidno i-grala z novorojenčkom. Metala ga je kakor žogo v zrak s tako močjo, da je treščil ob kako SE dobi prvi državljanski papir. Razun kar se tiče tukaj ro jenih prebivalcev ali mladoletnih otrok ameriškega državljana, ni drugega načina za dosego ameriškega državljanstva kot potom naturalizacije. V Združenih Državah more biti nautraiiziran vsakdo, ki je belokožec, vsaj 21 let star in je neprenehoma prebival v tej deželi vsaj pet let. Naturalizacijsko postopanje obstoja iz troje stopinj. Prvič, treba dobiti takozvani prvi papir. Ta prvi papir je izjava inozemca, da hoče postati a-meriški državljan: zato uradno ime tega dokumenta je "Declaration of Intention" (izjava o nameri). To izjavo treba podati pred klerkom (sodnim tajnikom) vsakega sodišča, k; je vpravičeno naturalizirati inozemce. Sodišče pa se mora nahajati v sodnem okraju, kjer kandidat živi. drugače je "prvi papir" neveljaven. Ino- do smrti. V testamentu je na-1 klonila večji del svojega imetja dobrodelnim ustanovam, o-stalo pa sta dobila dva Bruck-čana, neki gostilničar in njena družabnica, ki sta ji stregla v zadnjih letih. Ta odločitev ni bila všeč nekim sorodnikom po-kojnice, ki žive v revnih raz-meh na avstrijskem Štajer- skem, in sedaj se trudijo, da bi ne svobodščine je nadomestila spremenili nje testamentarne z eno samo brezvestno trgov- določbe, češ da ni bila pri njih sko svobodo. Pomislil pa ni pri sestavi pri polni zavesti in da tem Marks, da je to le logična je vplivala nanjo nje okolica, posledica materijalizma, ki ga, _0_ tudi on sam zagovarja. Kdor- 2ivljenski eliksir sta- koli torej hoče osvoboditi sužnje naše dobe, ter jim zopet priboriti nazaj osebno dostojanstvo, ta se mora naprej odpovedati materijalizmu in spet uveljaviti čisti krščanski pojem o osebnosti. In to bodo hočeš, nočeš morali tudi vsi marksisti brez izjeme. nevarne palice. Madžarski notranji minister je prepovedal nošnjo vsakršnega orožja in palic na javnih in zaprtih zborovanjih, pri spre-dva vodih, procesijah in sličnih bistvena znaka osebnosti: um-1 prireditvah. Samo uniformira- nost in svobodno voljo. S svojim umom teži človek po spoznanju resnice in ne more odnehati preje, dokler je ne najde. S svobodno voljo se človek sam odloči za svoje cilje in si ne korporacije lahko nosijo orožje, a palice le tisti, ki so jim za hojo neobhodno potrebne. Širite amer. slovenca i rega indijanca. V London je prišel 106 let stari indijanski poglavar "Beli orel", ki bi my na zunaj prisodil kvečjemu 60 let in ki se na znotraj počuti celo še mlajšega. Obiskali so ga londonski novinarji in je začel pripovedovati : * , "Udeležil sem se vseh važnejših dogodkov ameriške zgodovine. Pokopal sem tomahavk v znamenje sprave z generalom Grantom pod stopnišče washingtonskega Kapitola v 1. 1876. Boril sem se v sedmih bitkah, videl sem prve naseljence, ko so prispeli s svojimi vozovi do velikih planjav Divjega zapada in sem osebno poznal skoraj vse ameriške predsednike, ki so vladali za mojega življenja. Moj oče, ki je umrl pred nekaj leti v sta- reči z otroškega življenja. Pred časom je v mestu zgorela hiša. Sum požigalca je padel na triletnega otroka moškega spola. Odredili so preiskavo, ki je dognala, da je res otrok zažgal ogenj. Ker pa niso mogli pozvati na odgovornost otroka, so prijeli in posadili na zatožno klop njegovo mater. Mati je izjavila, da je triletno dete že strasten kadilec. Najbrže je tudi usodnega dne imel cigareto v ustih. Ko mu je bilo dovolj nikotina, je zagnal ogorek v stran. Nesreča je bila, da nista videla tega ne mati ne oče. Buhnil je ogenj in požar je vpepelil poslopje do temeljev. Roditeljica je vse to izpovedala, nakar so jo sodniki oprostili. Priporočili pa so ji, naj v bodoče boljše pazi na otroka, ki kaže že v tako ranih letih strast do ognja, ki upropašča njegove bližnje. ; J -o- štorklja in letalci. V Bremenu si pripovedujejo v zvezi z vrnitvijo prekoocean-skih letalcev naslednjo' mično dogodbo: Ko so se peljali slavljencj v velikanskem sprevodu iz Bre-merhavna proti mestni hiši, je krožilo nad njimi nekaj letalskih brodovij. Tedaj se jim je' priključil v višini kakšnih 1200—300 m nad iijimi nepri- gel poškodbam .Orangutan je vsekakor premočna opica, da bi bila zmožna dovolj nežnosti Nerodna mati pa tudi ni bila vešča negovanja otrok; ponesrečenec je bil namreč njen prvenec! -o- največje neprijetnosti na zemlji. Nek londonski list je zastavil svojim bralcem vprašanje, katera sedmorica stvari se jim zdi najbolj neprijetna med vsemi. Iz tisočev odgovorov je sestavilo uredništvo sledeči seznam: spomenik Cavellove (tiste, ki so jo Nemci ustrelili med svetovno vojno kot špi-jonko), davek na imetje, dama v štirimi centi teže, neodpravljiva trgovina s sužnji v Afriki, španske bikoborbe, ubožni predeli velemest in Lido pri Benetkah. Te neprijetnosti so dobile največ točk in jih bo težko postaviti poleg sedmerih znamenitosti na zemlji. -o- — Ogden, Utah. — Nathan Taylor, star 9 let. je bil na zemljišču Ogden Golf & Country; kluba zadet v glavo od žoge tako silno, da je na mestu izdihnil. —-o-- Opozarjajte iiroje prijatelje in naBce na zanimive povesti ▼ "Amerikantlrem Slovencu f Mr. 1. Knowiti Mrs Known certainly »s an extravagant wonyn 3irite AMF.R. <*t.OVENCA | By Thornton Fisher * WKWT THE 3*H] HILL VOO H\KC HB POO*-im WIS THIH6 "^jfirnfi V^iT*' dobi v sodni pisarni, ali pa od učitelja večernih šol ali pa od raznih organizacij. Za tiskovino ni treba nič plačati. Tiskovino treba izpolniti s tem, da se odgovori na vsa tam tiskana vprašanja. Kdo ni v stanu iz polniti sam, naj zaprosi učitelja ali pa kako organizacijo, ki pomaga v takih stvareh. Z izpolnjeno tiskovino se i-nozemec poda h klerku natural izacijskega sodišča. Treba dobro zapomniti si. da "prvi papir'' ni veljaven, ako ni bil izdan od sodišča v onem okraju, kjer inozemec ima svoj dom. Ako bi dobil "prvi papir" od sodišča v drugem kraju, kamor se je začasno podal, ta papir bi bil brez veljave in bi se ne priznal, ko se zaprosi za naturalizacijo. Sodni klerk pripravi "deklaracijo" v prepisu. En iztis izroči inozemcu in dva druga iztisa pridrži. Inozemec mora podpisati, priseči k resničnosti navedenih podatkov in plačati pristojbino $1. "Prvi zemec, ki hoče dobiti "prvi pa- .papir" treba dobro shraniti, da pir", mora biti vsaj 18 let star; se ne iztrubi. ni nikake omejitve glede dobe. i "Declaration of Intention" odkar biva v Združenih Drža- ali "prvi papir" ie zapriseže-vah, samo da se je tukaj na- na izjava, s katero inozemec stanil zakonitim potom. . izjavlja, da namerava postati Drugi korak je vložitev na- 'državljan Združenih Držav. turalizacijske prošnje ali pros- sta!no bivatl v te-J zrm]i{ in nje za "drugi papir". Ko se reci se za vpdno zvestobi k dru-inozemec nahaja vsaj že pet ^Irri fleželam- slasti k oni, ka- let v Združenih Državah, se je naučil govoriti angleški in razume vsaj temeljne stvari glede ameriške vlade in zgodovine, sme vložiti prošnjo za naturalizacijo pri klerku natu-ralizacijskega sodišča. Za časa pa, ko vloži prošnjo, mora biti "prvi papir" vsaj dve leti in ne več kot sedem let star. Tretji korak je takozvano, V večini sodišč klerk noče kočno zaslišanje (final hear-; izdati "prvi papir", dokler ni ing), devetdeset dni po vloži- iz zapiskov priseljeniške oWa- tere podanik je on sedaj. V izjavi se tudi nahaja nekoliko podatkov glede kandidata, kot ime. starost, poklic, osebni o-pis, rojstni kraj, kraj zadnjega bivanja v inozemstvu, dan prihoda v Družene Države, ime lad i ie, ako je prišel po vodi, in sedanje bivališče Združenih Državah. V večini sodišč tvi prošnje. Kandidat se s pričama poda pred sodnika, ki mu podeli državljanstvo in ga zapriseže. To je vse postopanje, v podrobnostih pa prevladujejo tupatam nekatere razlike. Vsak inozemec more dobiti "prvi papir", čim more pokazati, da je zakonito nastanjen prebivalec onega okraja, kjer se nah aja dotično sodišče. Ni treba da zna pisati ali citati. Kadar inozemec želi dobiti "prvi papir", si mora najprej priskrbeti tiskovino, zvano "Facts for Declaration of Intention". To tiskovino lahko sti ugotovil, da je bil inozemec zakonito pripuščen v Združene Države s pravico, da tukaj ostane za vedno. Ako je inozemec prišel brez dovoljenja priseljeniške oblasti oziroma ako fe bil pripuščen le začasno, ne more dobiti "prvega papirja" in ne more postati ameriški državljan. Poleg tega oni. ki je nezakonitim potom prišel po 1. juliju 192!, sme biti deportiran vsak čas, čim ga zasačijo, in vsakdo, ki je nepostavno prišel pred 1. julijem 192 1, sme biti deportiran tekom treh let in včasih tudi tekom petih (Dalje na 4. str ) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: dolar j« i P 5JU) 10.00 15.00 20.00 26.00 86.00 60.00 76.00 100.00 200.00 300.00 400.00 000.00 «00.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 t 0.15 11.25 16.85 ZIM 20J*5 86.70 51.00 77.60 108.00 204,60 806.00 407.60 509.00 610.50 712.00 818.00 914.00 1016.00 Za dinarja i 200 Din______$ 600 Din ______ 1000 Din ____ 1600 Din _____ 2000 Din_____ 800« Din____ 4000 Din____ 5000 Din____ 10000 Din____ 16000 Din___ 20000 Din______ 868.00, 80000 Din___ 543.00 40000 Din____ 50008 Dia___ 60000 Din___ 70000 Din____ 80000 Din _ 90000 Dia_ 4.45 9.80 18.90 28.00 37.00 56.40 78.60 91.00 182.00 278.00 724.00 902.00 1082.00 1260.00 14*1.00 1620.00 mmo lloaajg Za pošiljke po potti m sprej« ____^ Orders, American Bfcpress ček, ali pa bančni drmftl Osebnih čekov po poitt ne sprejemamo. Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov % Evropi ..-1*4»..■ • a - ....... - »6ra H * AMERIKANSK1 SLOVENEC Četrtek, 19. julija 1928. IZ SLOV. NASELBIN. tf (Nadaljevanje z 2. strani.) predni in imajo svojo dvorano. Conemaugh je samo zase pod Bon Air, samo na drugi strani mosta. Tudi tu je precej Slovencev. Njihovi otroci hodijo v katoliško angleško šolo. Imajo tudi svojo dvorano, ki jim služi za razne zabave in seje. Conemaugh je oddaljen kake tričetrt milje od hrvatske cerkve. Morrellville je oddaljen malo več kot eno miljo. Tukaj so pa Slovenci že bolj raztreseni. Otroci hodijo ali v hrvaško katoliško šolo na 8. Ave., ali pa v publične šole, ker ondi ni nobene katoliške šole. Ko smo ondi hodili cel dan, smo obiskali vse Slovence, tudi najbolj oddaljene, ki so že visoko v hribih. V Maxham in v okolici je največ Slovencev, kot sem to že omenil. Moxham je jako lepo mesto, polno nasadov in mittee: Frank Schonta, Joseph lepih zgradb. Kar je dobrih i Zupancich( SteVe Foys, John Slovencev, hodijo v irsko cer-|Turner in Ludwig Košnik. kev. Otroci hodijo ali v public-1 ne šole ali v irsko katoliško so- "AMERICAN SLOVENIAN CITIZEN ALLIANCE." Chicago, 111. Nekateri bodo mogoče mislili in sodili, da je organizacija "American Slovenian Citizen Alliance", katero smo ustanovili dne 11. marca U 1., že mogoče zaspala, ker po ustanovitvi iste še nismo nobene občne seje sklicali. Temu seveda ni tako. Torej za dobrobit vseh onih, ki se zanimajo za splošni napredek te organizacije, hočem na tem mestu nekoliko na kratko poročati delovanje skupnega odbora, kateri obstoji iz 14 mož, in sicer: Leo Jur-jovec, predsednik; Frank Ba-nich Sr., podpredsednik; Ant. Gregorich Sr., blagajnik; John J. Žefran Jr., tajnik; John F. Zeman, organizator; Ant. Bo-nich, Sergt.-at-Arms. — Advisory Committee: Joseph Per-ko Sr.. John Žefran Sr., Frank Grill Sr. — Arrangement Com- preskrbite Ako rabite kaj pomoči, se lahko obrnete na enega ali drugega uradnika, ali pp na spodaj podpisanega. Bodite uverjeni, da bodo nastopili časi, ko bo izvanredno težko si pridobiti državljansko pravico, torej poslužite se prilike, katera se vam nudi sedaj. Posebno pa apeliram na one omožene Slovenke, katerih možje so postali državljani po 18. sept. 1922. Vsaka taka Slovenka lahko v zelo kratki dobi postane državljanka brez vsakega prvega .papirja in sicer na podlagi državljanskega certifikata njenega moža. Pre-mnogokrat se sliši opazko, češ, to je alright, saj ima moj mož papir. — Res, to je zadostno za one, katerih možje so postali državljani pred 16. sept. 1922. Vsaka ona Slovenka, katere mož je pa postal državljan po preteku gori omenjenega časa, pa mora tudi sama prositi za državljansko pravico. drugače v slučaju smrti njenega moža ona nima nobene POUK O TEM IN QNEM. (Nadaljevanje s 3. strani.) lo. Oddaljen je s cestno karo tričetrt ure. Zunaj mesta je škofijska višja sola, v kateri učijo šolske sestre raznih redov. V Moxham so cele ulice, kjer prebivajo Slovenci in nekateri od teh imajo krasne hiše. Franklin je tudi zase mesto, ki je glede tega znamenito, da ljudem ni treba plačevati davkov, ker so v mestni hiši velike zaloge bogastva. To se steka od raznih kompanij, ki imajo velikanske tovarne in morajo od svojega dobička mestni upravi dajati gotove procente. Spočetka je bilo bolj nerodno zame, ker nisem nobenega Človeka poznal. Dobil sem pa kmalu Frank Mikuža, « katerim sva en dan prehodila 30 milj. Po Morrellville je nama mnogo pomagala hčerka Franka Selana. Po Virginia je en večer hodil z menoj Peter Fink in sva jako dobro opravila; — Mike Rovanšek je hodil z menoj po Bon Air in Conemough. Obiskala sva po Bon Air vse naše rojake. Matija Ključevšek mi je en dan mnogo pomagal po Moxham in sva pridobila precej družin. Po Coopersdale sta hodila z menoj šolarja To-mec in Golob, pa še drugi otroci. Pri eni hiši se jih je zbralo kar 18, med temi 5 pestunj. Pri Mike Rovanšku sem bil dvakrat na farmi. On je velik prijatelj živali, ima namreč 20 psov, nekaj najfinejše vrste, in cele množice malih pišk in ra-čic. Rev. Alf. Miklavčič, OFM. SLOVENSKI PREMOGARJI POZOR! Brooklyn, N. Y. Ta skupni odbor je imel že več sej, na katerih se je razmo-trivalo in debatiralo glede delovanja gori imenovane organizacije. Za sedaj smo sklenili in odobrili tri poglavitne točke, katere imajo za enkrat največ pomena za naše slovensko ljudstvo, kakor tudi za napredek te organizacije I j i te so: 1. Vstopnina v American Slovenian Citizen Alliance je prosta, kakor ludi mesečni ne se ne bo nnbi- Uni ralo, tako bo vsakemu prosto, da s«1 priklopi tej organizaciji ne glede ali spada k tej a'i oni trnnki. najsibo državljan ali ne. vsak je dobrodošel, edini pogoj je, da mora biti polnoleten. — 2. Naloga gori imenovane organizacije bo skrbeti za napredek in dobrobit njenih članov in članic, kakor tudi z: splošno slovensko naselbino, to se pravi, dobiti za našo naselbino isto. kar bi ji največ pripomoglo do lepšega mesta in boljšega vpliva. — 3. Pomagati in vplivati nato, da si zadob' vsak polnoletni Slovenec in Slovenka državljanske pravico. Ta točka je sedaj za nas Slovence najvažnejšega pomena, ker le potoni volilnega glasa zamoremo pokazati našo moč javnosti in obenem si pa lahko vsak amerikanski državljan šteje v čast, biti član in pod protekcijo najmočnejše in najbogatejše države ra svetu. Da pa nam bo kakor hitro mogoče vse Slovence amerikanizirati, hočemo, kakor hitro nastopijo jisenski dnevi, sklicati p *seb-i.o sejo za nedržavljane. in ako se bo priglasilo zadostno število, potem vam hočemo preskrbeti državnega učitelja, da vas on pripravi za državljanski izpit. Vsi oni, kateri pa še nimate prvega papirja, pa prosim, da si istega prej ko mogoče let po svojem prihodu. Kdor ima le "prvi papir", nI ameriški državljan. On ne more dobiti ameriškega pasporta, ako bi hotel odpotovati, marveč mora potovati s potnim listom, one države kateri je podrejen. On tudi nima nikake volilne pravice razun v državi Arkansas. . Od 22. septembra 1922 naprej inozemka, ki se poroči z ameriškim državljanom ne postane več državljanka vsled poroke. Ona mora, ravno tako kot neporočena ženska sama zaprositi za naturalizacijo. Res pa je, da veljajo za njo nekatere olajšave. Od nje se ne zahteva, da mora bivati v Združenih Državah pet let, marveč zadostuje leto dni. Niti ni za njo treba, da ima "prvi papir". Mora pa dokazati, da je bila zakonito pripuščena v Združene Države v svrho stalnega bivanje. HEH ZA SMEH. pravice do protekcije Združenih držav ameriških in v premnogih slučajih, kot taka, pride v zelo neljube zadrege. Torej, dragi rojaki in rojakinje, pridružite se nam! Vstopnina je vam dana prosta. Torej iz finančnega stališča ne vidimo nobenega vzroka, zakaj ne bi bil vsak zavedni Slovenec in Slovenka član(ica) te organizacije. Ako vam je kaj ns da bomo tudi mi Slovenci v d ogled ne m času prišli na površje, da bomo vpoštevani in pripoznani pri drugih narodih, potem je vaša častna dolžnost da .se priklopite k nam ter delujete na to, ko bo prišel poziv in klic za javno sejo. da bomo takrat kot eden vsi Slovenci in Slovenke se temu klicu odzvali ter s tem drugim narodom pokazali, da se zavedamo svojih dolžnosti ter da je naša trdna volja dospeti na isto stopinjo in dobiti isto pripoznanje, kakor vsak drug ugledni narod. Kdaj nameravamo sklicati veliko javno sejo, vam bo ob času naznanjeno, za sedaj pa brez tehtnih vzrokov ne bomo sklicevali seje (razen sej odbora), ker nočemo brezpotreb-no izkoriščevati denar, katerega smo .dobili v blagajno na prvi seji potom prostovoljnih prispevkov nekaterih naših dobrih rojakov. Več pozneje in pozdrav, Leo Jurjovec -o- Za daljše informacije obračajte se na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. -o- Prosim Vas uljudno, da mi dovolite nekaj prostora v Vasem listu, da naznanim slovenskim premogarjem, ki so na štrajku, da so priredila new-yorska slovenska društva dne 17. junija t. 1. piknik, katerega dohodki so namenjeni v pomoč štrakujočim flovenskim premogarjem. Prebitek te prireditve — $952.00—je namenjen izključno slovenskim štrajkarjem v premogokopih. Za podporo iz tega sklada lahko vpraša vsak slovenski premogar z družino; samskih se ne vpošteva, ne oziraje se, če je član kake slov. organizacije ali pa ne. Ne upošteva se tudi, ali je tega ali onega lista naročnik, ali pa član te ali one vere ali pa politične stranke. Vpošteva se samo, da je slovenski premogar in da se nahaja v potrebi. Torej se prosi štrajkujoče slov. premogarje, da se javijo lahko pri tajniku veseličnega odbora Antonu Cvetkovich, 983 Seneca Ave., B'klyn, N. Y. -o- Naročaji« t&ajstarejsi »loči Hst * Ameriki "Amori- Inšpekcija. Kapitan inšpicira vojaško hrano. Da bi bili vojaki bolj zadovoljni, je vpričo vojakov vzel skodelico in poskusil ter rekel: "Tako dobre kisle juhe pa že dolgo nisem okusil!" V tem pa je prihitel kuhar in na glas vprašal: "Ali ni dobra naša kava?" BUDWEISERJEV SIRUP. Ječmenov sladni sirup, ali sladni ekstrakt ,kakor ga nekateri imenujejo, ni nov produkt. Že pred 50. leti so ga rabili za različne stvari. Od časa do časa pa so vedno znašli še kaj, za kar se lahko porabi. Zahteva je postajala vedno večja in treba je bilo graditi nove tovarne, v katerih se se-.1 daj izdeluje sladni sirup. Kot hrana, ječmenov sladni sirup se dolgo časa ni mogel udomačiti. Njegova velika vrednost je prišla šele pred kratkim v poštev pri raznih proizvajalcih hrane, kakršne se mnogi poslužujejo za zajtrk. S svojim proizvodom do-daje nekoliko slada, kar napravi jed boln okusno. Uspeh produktov sla d nega sirupa je bil tako velik, da je pretežna večina hrane za zajtrk najbolj popularna tista, ki vsebuje sladni sirup. Budweiser ječmenov sladni sirup je postal znamenit po sedemdesetletni preizkušnji in se ga zdaj največ proda. Dobi se ga v vseh grocerijah in delika-tesah. Imejte ga vedno pri rokah. Naši ljudje vedo, kaj je dobro, zato pa zahtevajo vedno le Bohemian Hop Flavor in The Budweiser Malt. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! V jasnem dežuje! Franček-pijanček je šel dobre volje domov. Gredoč pa se je naslonil na neko hišo v vasi in začel peti luni, ki ga je milo gledala. Z okna nad njim je pa vlil nekdo nanj vrč vode.— Franček-pijanček je mirno dalje pel. Ko je končal, je pa rekel: "Dandanes so res čuclni časi! Zdaj že tudi v jasnem dežuje!" * * * Čas je zlato. Agent: Kaj pa je to? Prej ste mi rekli, naj pridem pozneje, zdaj me pa ven mečete. Trgovec: Prej vas nisem u-tegnil. * * * Kdo je bil bolj navihan? Neki zdravnik je imel to navado, da je pri prvem pregledu računal $2.00, a pri drugem pa le samo $1.00. Pa je šel Franček-pijanček k njemu za ženo in je mislil, kako bi si prihranil od $2.00, ki mu jih je žena dala, nekaj za pijačo. Kc je prišel k zdravniku, je zate dejal: "Gospod zdravnik, danes sem pa že zopet tu!" Mislil je, da bo zdaj zdravnik računal le samo $1.00. — Zdravnik pa je dejal: "Dobro izgledate od zadnjič. Kupite si še enkrat ravno tifta zdravila, kot sem jih vam prvič predpisal. Račun $1.00!" Franček-pijanček je bil ob $1.00 in še — brez zdravil! * * * Tatvina v vinski trgovini. Policaj: "Katere vrste vino so vam ukradli, 'Štajerca' ali 'dalmatinca'?" — Novi kletar: "Ni še bilo znamke na sodu, ne vem, a zdi se mi, da bi bil dalmatinski 'štajercV' to hitro reče: "Izvrstno, dobro, res imenuje se Tihi oceani" * * * V prodajalni. Prodajalec: "S čim naj vam še postrežem? Morda z odpi- ralnim nožem za pisma?" Kupec: "Hvala! Sem poročen!" -o- Naročajte najstarejši slovenski list ▼ Ameriki "Amerikanski Slovenec I" SPOMLADNE OBLEKE. i , Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih! Kavno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost! Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna! Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost! Dober profesor. Dijaki so bili pri skušnji. — Profesor vpraša: "Kako se imenuje morje med vzhodno Azijo in zapad-no Ameriko?" Dijak odpre usta, jih zapre in molči. Profesor se ni hotel blamirati pred komisarjem, za- Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6ih & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. Naš izdelek prekosi vse druge na trgu .. - brez izjeme! Ce me odjemalec, katerega ne bi rad izgubil vpraša, kateri izmed sladov (malt) je najboljši, mu odgovorim: 'Budweiser'. £e"i, ki se je nahajala natančno nad zajtrkovalnico. — Rasputin je govoril o tem. da ga •lemstvo črti, ker se je kot pri- carskc sobane. "Nič se mi' ne bo pripetilo!" — je vzkliknil. "Zavarovan sem proti vsemu in že več nego enkrat me je Bog obvaroval!" — Jusupova obvladuje samo ena misel, kaki* bi Kasputina pripravil do toga, da bi pil iz zastrupljenih čas in jedel zastrupljeno pogačo. Slednjič se je zgodilo: Rasputin je jedel pogačo in popil dve časi madeire. Toda o kakem učinku strašnega strupa ni bilo nobene sledi. Sedita si molre nasproti in Rasputin se prekanjeno smehlja, kot bi hotel reči: Vidiš, vse ti nič ne poni,ii a, jaz sem vendar močnejši. Jusupov pripoveduje, kako se je med njim in starcem razvil nem boj: natančno je čutil, kako je začela njegova duševna odporna moč pojemati in kako je bolj in bolj podlegal neki hipnozi. ti lil je, kako ga obhaja slabost in kako je predmete pred seboj le nejasno razločeval. Rasputin je prosil Jusupova, naj mu ob spremljevanju kitare kaj zapoje. Bilo je že skoraj ob 3 zjutraj ; nad dve uri je že trajal mukepolni boj. Nekaj se mora zgoditi! Tudi v prvem nadstropju so že postajali nepo-trpežljivi — čul se je ropot. Jusupov pravi Rasputinu, da mora iti pogledat, ako so že vsi gostje odšli — in hiti v prvo nadstropje. Sledilo je kratko, razburjeno posvetovanje in sklep, da gre vsa četvorica skupaj v zajtrkovalnico, se vrže na Rasputina in ga s skupnimi močmi zadavi. Napotili so se, toda v zadnjem trenotku se domisli Jusupov, da bi utegnil Rasputin, ako bi jih videl priti vse skupaj, uganiti njihovo nakano ter bi se mogel načrt ponesrečiti. Jusupov je sklenil, da dejanje sam izvrši; zato je vtaknil v žep revolver velikega vojvode in odšel zopet k svojemu nočnemu gostu. Našel ga je sedečega za mizo s sklonjeno glavo in težko sopečega. drobovju, toda ko je popil čašo vina, mu je odleglo. Obraz se mu je celo razjasnil in vprašal je kneza, ako se ne bi peljala k ciganom, da bi jima zapeli. To je Jusupova presenetilo; vse bi bil preje pričakoval nego tak predlog. Jusupov piše, da mu je bilo nepojmljivo, kaj je tisti večer Rasputin, ki je drugače na čuden način vse u-ganii in čutil, zmotilo, da ni spoznal Jusupovega namena. Jusupov je držal na hrbtu pripravljen revolver. Rasputin si je odgledoval umetnine na stenah ter se ustavil pred križem iz kamene strele. Tu je rekel Jusupov: "Grigorij Jefi-movič, raje bi molili!" — V Rasputinovem obrazu se pojavita začudenje in strah. Hitro je stopil proti knezu in mu iz neposredne bližine pogledi 1 v oči. "Čutil sem" — piše Jusupov, "da moram, če sploh, sedaj streljati. Bog mi pomagaj, sem si mislil in še z bliskovito naglico pomislil, ali naj streljam v srce ali v glavo. Rasputin je stal pred menoj s pogledom proti desni. Čutil sem, kakor bi me bila zadela strela in v tistem trenotku slišal strel. Rasputil je zarjul kakor ranjena žival, nato pa se je težki mož zvrnil na medvedjo kožo. Takoj nato sem slišal, kako so veliki knez, Puriškevič in poročnik Suhotin pritekli po stopnicah. Stali smo okoli Rasputina, ki je ležal na hrbtu. Od časa do časa mu je krčevito za-drgetal obraz, prsti so se za-grebli v dlako, oči so bile zaprte. Na beli svileni srajci se je prikazal majhen krvav madež. Po preteku nekaj minut nismo mogli več najti na Ras- i-rost mužik drznil, prodrli jv Putinu nobenega znaka življe- O Lr rt 43 i \ Kn m '0TIH. Mična in zanimiva povest iz aineri&kega življenja. Cena............30c SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, šu-rovo alt kuhano, pripraviti V okusna jedila. — Cena ...............................................................-TSe 4.) Za kricanaki socijalizem. Edino socijalizem bo redil človeško druibo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njefca biltvo. Cena...............................fOe PET KNJIG GORI&kE MOHORJEVE t>feUŽ« BE ZA L. 1928. Izlned teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 IRUPAJ.....................$1*0 Ako nat-eilU »kupaj tmIi navedenih davek knjig ftatavaott t* t>aft* knjigam« In poiljete denar ni* P raj, jih dobita *4 xnilano eana * Knjigama Amerikanski Slovenec Jolltt KriftiaHeh. SnMak, Jalte« 111. — M. Kosteik La Salle, — Anton Strukel. LOckport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashle*. PMfia, — Uity Zabukovec, Math. Papith. So. ChicatO, — Ant. Bakse. WittkegafV — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, —- John Dobravec. Prontenae, — Joseph Zorc, Kansas City, — Peter Majerle. Mttlbery, Kanft. — Mrs. B. Omahne. Wathana, — John Frankovich. Weft Mineral. — Mary Plankar. MICHIGAN: Ahmeet, — J. Hribljan. Detreit, — Rev. B. Ambrožich. Grand Haven, — Ang. Rcsner. Iron Mountain, — Kath. Hebetii. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St Charles - Saginaw, — John Gri-čar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globocnik. 81y, — Mrs. V. Mam, John Otrin, Tos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keiwatirt, — Marv Kolar. McKlnley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sarteil, — John Burjrstaler. Soudan, — Frances Loushin. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schncller, Gowanda. — J. Zevnik, Karcl Str-nišha. Little Falls, — Anialia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Bef?cl. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Born-bach, Joseph Leksan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland. — Mike I'oklar, Rev. I. J. Oman, Rev. M. Sinje, Rev. M. JaRer. Conneaut, — AiircIr Bcrus. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Noble, — Jennie Intihar. Loratn, — Mamie Perusck. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie SvcrcI. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, — Mary Ohlin. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridgeville, — Elizabeth Graclishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, —■ Anna Lumpert. Forest City, — Anna Brcznick. Homer City, —- Mary Gorichan. Homestead, — Jos. Simcic. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašlcr. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Žore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich, G. Verbanc. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, —- Anton Malesich, Doroteja Dermcš, Ana Lopert. Vandling, — Frank Panear. West View, — Jos Briski. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Lucija Gregorčič, Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar. John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perusek. Watiwatotd, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,-— FrAnk Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrer, Ursula Ivsck, Ant. Lcsko-vic, Jr. MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Kansas City, Mo. — Mathew Pa-picb. NtelyViUe, Nayor in Poplar Bluff. Mo. — Ant. Slanc. 8t Louis, Mo. — John Mihelich. CANADAt Montreal, Que., Canada. — Mart. Geld. Neliort, B. €., Canada. — Frank Mlakar. Pdnc George, B. C., Canada. — Fr. Saje. Address ........-..................—.................. ZASTONJ - POSKUSNJA PLAPAO — ZASTONJ. !Mi Wilt išnd intafct, CHICAGO, ILL. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. SHdgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob. George Ferenchak. So. Omaha, Nekr. — Ant. Krasovec. West Linn, Ore. — Marija Plantan. Rentotl, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, M. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Richmond, W. Va. — Ntch. Bado-vinac. Thomas, W. Va. — John Lahainar Pierce, W. Va. — John Jurca. JLMIEKlfPLANSKI BCUVKREC Četrtek, 19. julija 1928. +UUUIIUlUUIIMIUIiajf Džungla Naročite knjige iz seznama Naših knjig. — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški »pisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Pa Ine ni mogla sprejeti velikodušne ponudbe. "Vse preveč vas spoštujem, da bi se pro- daN vam!" je pravila. In končno je prišlo, kar jo moralo priti. I no so jo vdala Canlerju, samo da bi so rešila nadležnega in osovraženega prigovarjanja in siljenja. Zmagoslavno je razlagal Cnnler svoje načrte za bližnje dni. ?.o zaroka, je pravil, so mora kar najlepšo vršiti. Koj jutri da so popelje v mesto in po-Vrbi vso potrebno zanjo. Po zaroki so odpeljejo vsi skupaj v Balti-moro. Tam ho v štirinajstih dneh poroka, taka. kakršne Baltimora še ni videla in kakršna se spodobi za bankirja Canlerja iz New Yorka. Pn poroki pojdeta z Ino na ženitv/injsko potovanje, gospod profesor pa se bo vrnil na farmo ter se polagoma preselil v New York. T:.m namreč 1 »odeta odslej z Tno živela. Tako jo razlagal Canler ter se odpeljal. Zm nebo j pa i<> pustil hišo polno žalost i. Profesor Porter se ie projkoslej s svojim prijat.oljem zakopaval v kupe učenih knjig. Pa nista si udirala. Mesto lega shi se prepirala o pravicah stari 000000000000 ^ Trunk oooooooooooo 09 > — ----------Mali lord. Povest iz angleškega Duiica. Roman. Prvi del............—J...75 sveta z zelo napeto vsebino....... Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve Mali svet na5ih Ogetov. A. Fo-povesti s podeželskega življenja .50 Razzaro. Roman iz Gornje Ita-Fabijola, ali cerkev v katakom- lije iz časov avstrijske vlade.... bah. Povest iz rimskih časov— .45 Malo življenje. Dr. Fr. Detela. Furij. Burna novela iz mladeniče- I Velezanim. pov. iz kmet. življ. vega življenja -------------------— Mati božja dobrega sveta. Povest Glad. Knut Hamsiyi. Roman—— 1.25| iz časov turških bojev ______________ Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70 | Mimo ciljev. _______ .60 .30 .45 .75 .20 .50 .30 .35 .50 po Krist. 2 zvezka skupaj------- 1.50 GolobovL Novela s podeželskega življenja ---------------------------- Gospodarica sveta. Avanturisti čen roman -------------- Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ................~ Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica ------------------ Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča— Ivan Cankar, Zbrani spisi 2. zv._ 2.50 Izdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz modernega sveta. F. S. Finž-ear. Napet roman iz delav. živ- Ijenja ........................................."J Kratke povesti---------------- -60 Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Svatopluk Čeh ...............-.......- -50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti --------------------- Ji r j. Stritar. Knjiga za od- tlo mladino -------------------- Ja. .L Češka narodna pravljica Jemač Zmagovač. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi Povest tirolskega gorskega župnika --------------------------- Juan Miaeria. P. L. Coloma. Španska povest -------------------------- Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero....... 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider, Hag- sard. Roman--------------LOO Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po____________________100 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški vaipet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvetfife: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tenback. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseni&ka. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci, delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hČL A. S. Puškin. Ruska povest----------- Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman--------1.00 Kmečki punt. Avg. šenoa. Povest iz časov tlačanstva kmetov— Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — 2enhev Ferdulfa, vojvode .............-................ 1.00 .95 1.0* Fran- Kralj gora. Edm. About. coska povest ......................— 1X0 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja- 1.00 Krifttof Dimač. J. London. Povest iz burnega življenja iskalcev zlata v Alaski______1.50 KriStofa Šmida spisi Vsak zvezek .65 L zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček 7. zvezek: Jagnje. — Starček a gore. a zvezek: Pirhi. — Ivan, tur- Milan Pugelj. Več kratkih povesti ....................... Misterija. G. Le Roufje. Buren avanturistični roman ................- Mladi gozdar. Izviren roman _____ Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ............... Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ...... Na krvavih poljanah. Iv. Matičič. 1'opis trpljenja in strahot slovenskih vojakov med svetovno vojno.......................................... Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta____________ Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov— Narodna biblioteka. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. Koder. Zanimiva povest iz gorskega o- kraja ..................................... 11. snopič. Za kruhom. H. Sien-ktewicz. Pretresljiva povest a- meriških izseljencev .................. Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ........... 8. in 9. snopič: NesreČnica. Ivan Turpenjev. Povest iz ru-skeea življenja ........................... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti --------------- 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ________________________ 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ____________________ 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman ------------------------- 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ------------ 36.. 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest-------------- 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gorenjska povest 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ___________________ 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ________________________ 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ________________________ 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja------------- Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominions ------------- Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus -------------- Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov___________________ Naseljenci. Ameriška povest---- Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ..................................... Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ________________________ Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... Na valovih južnega morja. Pripovedka ______________________- ________ Ne v Ameriko. J. Alešovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah _______________________________ Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ____________________________ Nihilist. Iz ruskega življenja--- Obiski. Izidor Cankai> Slike iz značajev naših pisateljev ------ Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice______________ OČe budi volja Tvoja. Iv. Pregelj. Zanim. pov. iz istrskega življ— Odiseja. Andre) Kragelj. Starogrška pravljica__________ Praktični aad jar. M. Humek. Nauki za sadjerejce. - Pravila za oliko. Okrajšano po "Knjigi o lepem vedenju"-- Pravoelovje. Dr. F. Grivec. Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest----------- 1.25 .60 .90 1.25 .75 .45 .50 1.25 .45 .35 .70 1.50 .30 .35 .25 .30 .30 .....30 .45 .30 .30 .30 .45 .30 .75 .30 .30 .30 .30 .30 J30 .35 .40 .35 .35 1.00 .75 .40 .35 .85 .50 .40 1.25 .85 1.00 .50 .45 2.00 .75 .45 .50 Kje so lastni možgani? V New Yorku je bil obsojen predsednik društva za pospešitev ateizma, ker je pošiljal ne-1 kemu ministru naprej in naprej razne ateistične brošure. Ni bil obsojen morda radi takih brošur, temveč radi nadlegovanja. Mož je bržkone mislil, da bo ministra morda spreobrni! v ateista, ako mu nudi priliko, da čita, kar razni ateisti pišejo in pustijo tiskati. To ookazuje. da je moral sam postati po taki poti ateist, ko je začel citati, kar so mu drugi postavili na mizo. V naših slovenskih naprednih listih lahko vsak dan dobiš v ti ali drugi obliki izraz: misliti z lastnimi možgani. Kdo so navadno taki ljudje? Ali so res prišli do svojih naprednih, enako ateističnih prepričanj z lastnim duševnim naporom, št udiranjem ? Smelo trdim, da ne bo takega slučaja prav nikjer. Dobili so v roke kake spise, knjige, časnike . . .. tam čita jo, in ker je pač tiskano, vzamejo vse za golo resnico, prvič, ker to prija njih spridenemu srcu. drugič pa. ker jim manjka prav vsakih lastnih možganov, lastnega presojanja. Na hudo močne možgane se sklicujejo, pa jo zelo malo možganov in huda praznina pod kapo. Največja duševna zmožnost. Neki očividno nov dopisnik ali kaj se je javi! v Prosveti. Mož, ako ni samole kak mladenič, nima dosti pojma o kaki žurnalistiki, ker uredništvo ga mora opomniti, da naj ne piše na obeh straneh in naj piše gotova imena razločno. Mož si je pa gotovo svest, da ima v sebi veliko zmožnost za dopisovanje, ker prav krepko zabavlja čez "take, ki verjamejo v svete obljube", dalje take, "ki komaj čakajo, da pride dušni pastir, da jim odvzame težke grehe," take, "ki imajo rlr. sv. Frančiška in sv. Matere Božje, le društva sv. hudičev r.'majo . . ." Priporoča "list Prosveto, iz katerega se veliko nauče". Bajgali, mož lahko še kak urednik postane, ako svoje "zmožnosti" še malo "razvije", ali mu jih razvije kaka — narava. * * * Napačna taktika. Latinski pregovor se glasi: "Pricipiis obsta, sero medicina paratur — ustavljaj se začetku, zdravilo pride drugače prepozno." Kdor se pusti vladati v svojih početjih bolj od načela demagogije, kakor premišljene Naročilu ja pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vaa pisma naslovita na t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1M9 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. KDO VE, kje se nahaja moj brat Mike Tratnik, ki je bival v Lead vil le, Colo., Box 502? Zadnje poročilo od njega sem prejela lansko leto meseca oktobra, namreč, da se misli podati v staro domovino. Zato prav lepo prosim cenjene rojake v Lcadvillu ali drugod, če ve kdo kaj o njem. Prosim, sporočite na sledeči naslov: Marija Carman, roj. Tratnik, Spodnji Karlo+ec št. 23, pošta Škof ja Loka, Slovenija, Jugoslavija. razsodnosti, se ne bo ravnal po pravcu zgorajšnjega pregovora, in seve zavozil. To se jasno vidi pri voditeljih hrvaških kmetov, Štefanu Radiču. Po zelo obžalovanja vrednem incidentu v belgraj-skem parlamentu, so se strune napele do skrajnosti, in vse je izgledalo, da pride do bratomornega klanja med Srbi in Hrvati. Ranjeni Radič je v tem položaju izdal proglas na Hrvate, naj mirujejo in skušajo spor poravnati na drug način. To je povsem pametno in u-mestno. Še več pameti pa bi bilo, ko bi se ubrala pota, katera sploh ne vodijo do takih skrajnosti in nevarnosti. Ampak demagogija bi trpela, in posebno gotovi politiki živijo edinole od demagogije. Pot do razsodnosti je še dolga. -o- IŠČEJO SE: Andrija Počekal, iz Zlatara kod Zagreba, koji se 1923. g. nalazio u Detroitu. Maj k Stejskal, iz Ivanova sela, koji je do 1914. g. živio u Chicagu. Milo Kotur, iz Starog sela kod Vrginmosta. Marija Margeta, iz Svetog Jurja kod Senja. Sabo Nekič, iz Svetog Jurja kod Senja. Anton Kantsarik, koji se g. 1905. nalazio u Chicagu. Louis Jesenik, iz Sv. Jurja kod Celja, koji se 1924. g. nalazio u Hot Spring National Park. Arkansas. Martin Jurman, koji se god. 1914. nalazio u okolici Chicaga Djuro Vidman, koji je došao u Sjedinjene države pre 28 go-dina. Krsta Djošič, iz Prijevora kod Kragujevca, koji živeo u Chicagu. Franja Gračan, iz Slunja. koji živeo pre dve god ine u Chicagu. Sima Bajič, iz sela Pecke, koji se od 1907. g. nalazio u | Gary, Ind. Mirko Mudrinič, koji je ži-,veo u Akronu, O. j Marinko Mikavački, iz Ba-šaida kod Velike Kikinde. koji se 1924. g. nalazio u Chicagu. Mole se svi oni, koj ima je ne-išto poznato o napred pomenu-Itim sunarodnjacima, da to od-mah jave na sledeču adresu: i Consulate of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, ,936 N. Michigan Ave., Chicago ! NAROČNIKOM V MINNE-SOT1 t naznanjamo, da se nahaja 'njihovi državi naš potovalni zastopnik, Mr. John Kra-jmarič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plošče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri njegovem opravilu prijazno na roko. Upravništvo A. S. Get a can of FLIT todayI FLIT uničuje mole, muhe, stenice,' ščurke in druge mrčesi. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo n naročila sa premog — drva In prevažanje pohiitva ob (asu selitv«. Pokličite Telefon: Rooeevah •2X1. LOUIS STRITAR i 2018 W. 21st Place, Chicago, 01 Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALAČ2, pogrebnlk. LOUIS J. ZBPRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, StanovanjakJ Rockwell 4882 In 8/40.