. V izobrazbi in organiza¬ ciji je moč in bodočnost. 408 Park Street THE SL0\ENIA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVIC BENEVOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE PODPORNE ZVEZE “SLOGA” V WISCONSINU. Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci Phone Hanover 4187-R NO. 6. ŠT. 6. MILWAUKEE, WIS. FEBRUARY 9,1917 — 9. FEBRUARJA ’17 VOL. 3. LETO 3. VOJNI PREGLED Zapadna fronta. Na tej fronti so se vršili vroči boji na večih točkah. V okrožju Somme, severno od Ancre, so Nemci zavzeli zopet nazaj skoraj “Entered as second - class matter December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.’ Šest urno delo. Sir William H. Lever, lastnik naj večje tovarne za milo na sve¬ tu je bil prvi, ki je vpeljal osem urpo delo. Sedaj je prišel pred angleško javnost z novim pred¬ logom, po katerem bi se naj vpe¬ ljalo šesturno delo. To idejo za- morejo delavci le pozdravljati večino angleških zakopov, katere so izvojevali Angleži pred krat-1 najtoplejše iz delavskega in pra kim vzhodno od Beaucourt, juž¬ no od Bapaume. — V Vogezih pa so francoske čete vspešno na¬ padle nemške zakope pri Reichs- ackerkopf, zapadno od Minsterja kot naznanjajo iz Pariza. Iz Be- rolina ni tozadevno nobenega po¬ ročila. Francoska povečana ži¬ vahnost v Vogezih, kakor tudi aktivnost aviatikov kaže, da sku¬ šajo iznajti Francozi slabo točko na fronti nemške južne armade, kjer bi potem zamogli vprizoriti vspešno ofenzivo. Rumunija. Na rumunski fronti so ostale čete pod Mackensonom mirne ter so se zadovoljile le s poizvedo¬ vanj em.Ob Donavi in ob dolnjem Seretu se ni spremenilo mnogo. — Rusi so v Karpatih in dalje se¬ verno v okrožju Kimpolung še vedno vspešni, da zadržujejo nemško avstrijske čete od na- daljnega prodiranja. Skoraj go¬ tovo je, da je bojevanje moteno vsled neugodnega vremena. Pri Rigi. Nemška in ruska poročila gle¬ de bojevanja pri Rigi si zelo na¬ sprotujejo. Iz Petrograda nam¬ reč poročajo, da so Nemci napad¬ li Ruse na vzhodni meji Tirul močvirja med močvirjem in Aa reko ter da so bili odbiti. Iz Be- rolina pa pravijo, da so bili vsi ruski napadi odbiti. -o-<— Vorwaerts glede pretrganja diplomatičnih zvez. Socialistični dnevnik Vorwaerts v Berolinu piše, da naj obe stran¬ ki (Nemčija in Amerika) molči¬ te o moralnosti ter pristavlja: Amerikancem je lahko govoriti o zakonih humanitete, >ki jih Nemčija tepta z nogami. Ameri¬ kancem se ni bati za njihov ob¬ stanek ; oni ne vedo ničesar o ve¬ selju življenja v zakopih in kadar žele kruh, maslo, slanino, sir; mleko ali jajca, gredo v, bližnjo trgovino ter kupijo, kar rabijo. Pod takimi pogoji je lahko za¬ htevati postave člbvekol j ubj a. A- merikanci imajo tako malo pra¬ vice nam predbacivati moralnost, kot jo ima navaden državljan so¬ diti ubogega hudiča, ki pride v navzkrižje s postavo skoz usode- polno nezgodo. Iz teh vrstic se razvidi prav jasno, da Nemčiji primankuje potrebnega živeža, o katerem je kajzer vedno trobil v svet, da ga je v izobilju. Ako bi kaj tacega ne bila prevelika resnica, bi cen- zoi bil tako novico oziroma čla¬ nek gotovo črtal, kot še bolj ne¬ dolžne, da ne zve zunanji svet, kako je v resnici v Nemčiji. - o-- 250 glav živine zmrznilo. Fond du Lac, Wis. — Okoli 150 telet in 100 krav, namenjenih v Cudahy pri Milwaukee transpor¬ tiranih v odprtih vozovih je zmrznilo pri Oakfield blizu tukaj 2. februarja. Toplomer je kazal ‘20 stopinj pod ničlo. Poškodova na tračnica Chicago - Northwes- tern železnice je zadržala živins¬ ki vlak za več ur, vsled česar je bila nesreča pospešena. vičnega stališča, ko bi v svojem predlogu Sir William ne predla¬ gal, da se posveti vsak dan pri¬ dobljeni dve uri vojaškemu vež- banju. Mladeniči med 14. in 18. letom bi morali posvetiti prikraj¬ šani dve uri za učenje in izobraz¬ bo. To bi odgovarjalo popolnoma delavskim ciljem in interesom. Sir William je torej izprevidel,da je izobraženo s . delavstvo mnogo boljše kot neizobraženo. — Po njegovem mnenju bi naj delavci med 18. in 30 letom porabili dne v no pridoblejni dve uri za vojaško vežbanje. Napredno delavstvo pa se nikakor ne more strinjati s tem prisiljenim militarizmom. — Kadar bi delavec prekoračil 30. leto, bi zamogel porabiti 2 uri na dan, kakor bi se mu zdelo same¬ mu pripravno. Sir William H. Lever pravi: Samo z upeljavo šest urnega de¬ lavnika je mogoče, da se da po¬ polna izobrazba, disciplina in vež banje za pripravo vsakega drža¬ vljana, da živi za svojo domovino jn svoi dom zJastno srečo.”, Mož, ki je predlagal ta načrt, da vstanovi veliko močno arma¬ do ter istočasno pritegne delavs¬ tvo k žrtvovanju, je eden izmed velikih angleških industrij cev in magnatov. Njegovo premoženje se ceni na več kot 50 miljonov dolarjev. Za svoje delavce je zgradil blizu Liverpool-a vzorno vas za 2,500 delavcev, kateri i- majo cena in lepa stanovanja za prav nizko najemnino. Mož ima sicer nekoj dobrih lastnosti in idej, le o enakoprav¬ nosti nima smisla. On predlaga dve uri na dan vojaškega vež- banja za delavce. Po njegovem mnenju bi morali služiti domovi¬ ni le delavci, ker bi se vežbali le delavci; delodajalci in kapitalis¬ ti bi bili potemtakem izvzeti; v slučaju vojne bi sedeli ti lepo do¬ ma na varnem ter bi ne šli na bo¬ jišče, ker bi ne imeli vojaške “izobrazbe”. Vzlic teh njegovih slabih last¬ nosti najdemo pa pri njem ven¬ dar veliko zrno resnice, o kateri nočejo slišati amerikanski delo¬ dajalci in kapitalisti ničesar. On namreč pravi: “Mi vemo sedaj, da je dokazano dejstvo, da se iz¬ dela v osmih urah na dan več blaga, boljšega glede količine in kakovosti, kot je bilo sploh kedaj mogoče pri daljšem delavniku. Jaz nimam sploh niti najmanj¬ šega dvoma, da se bode v šestih urah proizvajalo več blaga kot je bilo sploh kedaj mogoče.” Sir William je tega prepričan, ker je napravil poskušnje in to odgovarja tudi resnici. Nezaved¬ ni delavci pa tega z amerikanski- mi kapitalisti vred ne verjamejo, ker si ne morejo predstavljati, kako bi se zamoglo v šestih urah proizvajati več in boljše ga bla¬ ga kot v osmih, desetih ali dva¬ najstih urah. Moderna narodna trgovina že uči to dejstvo dolgo časa. Šest ur dela na dan je nam: reč vrhunec, kjer se zamore naj¬ bolj vspešno izrabiti delavčevo moč. Pri krajšem delavrpku kot šest ur na dan pa gre količina iz¬ delka zopet nazaj — izdela se manj. Vsak delavec bo to lahko razumel, ako pomisli na sledeče: Ako bo delal samo šest ur na dan recimo od 8. ure dopoldne do 2. ure popoldne, mu bo ostalo še do¬ volj časa za odpočitek in razvese¬ ljevanje pri družini, za gledišče, za čitanje in za izobrazbo. Na¬ slednji dan bo imel delavec zopet veselje do dela; njegov duh bo čist in telo močno, vsled česar mu gre delo zelo hitro izpod rok ter bo napravil v šestih urah več kot v daljšem času. Drugače pa je. ako mora dela¬ vec garati dolge ure. On nima ča¬ sa za odpočitek telesa in duha. Ko zjutraj vstane, je čemeren in izmučen ter gre le s težavo na de¬ lo, posebno pri 12 urnem delu ;-v tovarno gre le zato, ker drugače ne more živeti. Njegovo delo je počasno in površno ter nesigur- no i nkomaj pričakuje, kedaj bo konec dneva, da si bo nekoliko odpočil. Skozi okno vidi solnce, toda delo mu ne dopušča, da bi ga obsevali solnčni žarki na pros¬ tem, svežem zraku. Solnce ga vle¬ če ven iz tovarne. Ako bi delal le šest ur, mu je omogočeno uživati naravo, solnčno gorkoto, ki je ne- obhodno potrebna človeškemu te¬ lesu in zdravju. Pri šesturnem dnevnem delu so delavci zdravi in bolezni so redke, kakor tudi nezgode, ker je delavec med de¬ lom zelo pazljiv vsled čistega in odpočitega duha. Njegove misli so v tem kratkem času dela osre- da.točene le na. delo, vsled če dela z veliko hitrostjo in točnost¬ jo; pri dolgem delavnem času pa si njegov duh ni mogel odpočiti ter je top in misli uhajajo iz to¬ varne drugam, na druge predme¬ te in v takem slučaj u dela počasi, nesigurno brez misli kot nekak mrtev stroj, kar je vzrok pre¬ mnogih nesreč. Vprašajte pone¬ srečenega tovariša, vašega prija¬ telja, kako se je nesreča prav in za prav pripetila. Priznal vam bo, da v času nesreče sploh ni misli ničesar, ali pa da so njegove mi¬ sli bile kje drugje ter da se ni nesreče zavedal prej, kot kadar je že bilo prepozno. Moderno delavstvo se bojuje sedaj za osem urno delo in kadar bo doseglo to, se bo pričel boj za šesturni delavnik. Ta boj se vrši najuspešnejše potom delavskih in strokovnih organizacij in de¬ lavske stranke brez razlike na kako versko prepričanje, ker versko naziranje nima pri delu o- praviti ničesar. -o—-—— 154 ladij potopljenih v januarju Mazač povzročil smrt bolnika j John Klahn, farmar v Green- bush, Wis., blizu Seboygana je našel žalostno smrt vsled zastrup ljenja krvi, ker je rabil obkladek (flajšter) katerega mu je nave¬ zal brezvestni “Dr.” Thill v Tur- tle Lake, Wis. John Klahn je za¬ čutil bolečine v drobovju 24. jan. Da se ozdravi se je podal k ma¬ začu Thill ,ki je slovel daleč na¬ okrog kot dober zdravnik s svo¬ jimi obkladki. Ta mu je privezal obkladek na hrbet z naročilom, da ga ne, sme odstraniti, akorav- no bo čutil hude bolečine in da ne sme iti k nobenemu zdrajftiiku. Klahn se je vrnil domu in že na¬ slednji dan se je pritoževal čez grozne bolečine. Ko je že trpel neznosne muke, se je njegova že¬ na odločila, da gre vzlic mazačeve prepovedi po zdravnika, akorav- no se je mož temu upiral. Ko je došel zdravnik, je mož že med tem časom umrl. Preiskava je dognala, da je ob¬ kladek osušil farmerjev hrbet ta¬ ko močno, da se mu je napravila rana, potom katere se mu je za¬ strupila kri, čemu je sledila ne¬ izogibna smrt. Thill je že bil prej arestan radi mazaštva, toda je bil oproščen, ker se ne predstav¬ lja kot zdravnik, ampak samo kot sveovalec in ne računi svo¬ jim “bolnikom” ničesar, vzame pa, ako mu kdo kaj da ter je prejel že celo .po $1000 od neka¬ terih “bolnikov”. NEMČIJA IN AMERIKA Diplomatične zveze so pretrgane; vojna je pred vratini. Clevelandski župan proti električni pocestni železnici Cleveland — Sedanji župan Davis je naznanil svojo kandida¬ turo za prihodnje volitve ter je obvestil električno pocestno že¬ leznico, da bode vse proge prevze lo mesto v letu 1919, ko poteče pravica družbe, ako ne bode ta delo,vala z mestom ter obdržala sedanje nizke voznine, namreč 3 cente. -— Kaj takega bi rabili tu¬ di v Mihvaukee, da bi ne bilo tre¬ ba v mrzli zimi čakati po cele li¬ re na milost pocestne železnice! -o-— 3,000 unijcev pri pogrebu. The Journal of Commerce po¬ roča, da je bilo v januarju poto¬ pljenih več ladij kot kateri dru¬ gi mesec preje. Zguba v tonah znaša 336,997; potopljenih je bi¬ lo 154 ladij. Zguba v vsej vojni tonah znaša 4,368,766 ali 2,361 ladij. Največ zgub je trpela Angleš¬ ka v januarju, namreč 54 ladij, potem Norveška, ki je zgubila 34 ladij, Francija 25 ladij. V vsej vojni so izgubili Angleži 2,568,- 317 ton ali več kot polovico vseh zgub. Združene države pa so zgu¬ bile 24,558 ton ali 10 ladij. —'-o- Odpustili nemške delavce. Baton Rouge, La. — Standard Oil družba je v ponedeljek odpus¬ tila vse Nemce, ki niso postali a- meriški državljani. Takoj na to je družba nastavila 50 straž v svojem pristanišču in ob reki. V pristanišču je namreč nakopi¬ čenega mnogo olja, ki je priprav¬ ljeno, da se naloži na parnike in e zaveznikom. Cleveland — Vzlic mrzlemu vremenu je korakalo tri tisoč li¬ nijskih tovarišev za pogrebom Stefana Balliet, ki je bil ustrel¬ jen in usmrčen v prepiru med li¬ nijskimi in neunijskimi molder- ji. Livarna je bila zaprta, ker so se uradniki bali nemirov. Pogreb¬ niki so se vstavili za nekaj časa pred tovarno odkriti v znak sve- čanostne demonstracije. -o- Nov način samoumora. Marshfield, Wis. Ch. Kottme- yer, star 54 let je izvršil samou- mor na izvanreden način. Zlezel je v veliko gorečo peč v kleti, kjer je zgorel do nespoznaja. Po poklicu je bil vratar. V soboto se je pritoževal, da ga zelo zebe. Ko je naslednji dan nastalo'v po¬ slopju mrzlo, so pronašli, da je Kottmeyerjevo truplo v peči. Zlezel je tako globoko v peč, da so morali podreti kos zida, da so dobili iz peči ostanke. -o- Velikanski požar. Pittsburg, Pa. —V trgovskem središču tukaj je izbruhnil požar, ki je napravil za tri molj one do¬ larjev škode. Vsled hudega mra¬ zu je voda zmrzovala sproti, kar je zelo otežkočevalo vspešno ga¬ šenje. Pri požaru je bilo ranjenih sedem oseb. Nemčija je odgovorila na Wil- sonov govor v senatu. V pi /em delu se je strinjala z njegovimi principi, v drugem pa je napove¬ dala brezobzirno blokado s sub- marinkami vsem svojim sovraž¬ nikom in neutralnim državam.Za vzrok navaja sledeče: “Nastala je nova situacija, katera sili Nem čijo k novim ukrepom, že dve in pol leta rabi Angleška svojo po¬ morsko moč v 'kriminalne svrhe, da prisili Nemce na kolena z iz¬ stradanjem. Proti mednarodne¬ mu pravu so zavezniki, ne samo, da so zabranili promet sovražni¬ ku (osrednijm zaveznikom), am¬ pak so tudi prisilili neutralne dr¬ žave, da so prenehale s trgovino, ki ni všeč zaveznikom ali pa so jo omejile. Angleška vlada pa še vedno nadaljuje svojo izstradal- no vojno, ki nima sicer nobenega upliva na vojaško moč, ampak le prisili ženske in otroke, bolane in stare, da trpe za domovino bole¬ čine in pomanjkanje, kar stavi v nevarnost živi jensko moč naroda. Tako angleška brezsrčna tiranija povečuje trpljenje sveta, ne ozi¬ rajoč se na človeške postave, ne ozirajoč se na proteste neutral- nih in ne ozirajoč se na tiho ž’eljo po miru med lastnimi zavezniki. Vsaki dan tega boja povzroča no¬ va uničevanja in nova trpljenja. Vsaki dan skrajšanja vojne bo na obeh straneh. prihranilo živ¬ ljenje tisoče v vojaštva ter bo v dobrobit človeštvu. — Cesarska vlada ne more opravičiti pred svojo lastno vestjo, pred nemš¬ kim narodom in pred zgodovino, da ne bi uporabila kakoršnih si koli sredstev za kmalošnjo kon¬ čanje vojne. Kot predsednik Ze¬ dinjenih držav si je tudi cesars¬ ka vlada prizadevala, da pride do miru potom pogajanja. Ko je bi¬ lo naše prizadevanje za mir od¬ bito od zaveznikov, ki so odgovo¬ rili, da bodo bojevanje še le po¬ ostrili, je cesarska vlada sedaj prisiljena, da nadaljuje boj za obstanek z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, da služi človešt¬ vu v višjem pomenu in da ne ško duje lastnemu narodu.” — (Kje je pa bila tedaj vest in želja po miru, ko je> cesarska vlada poši¬ ljala ultimatume in napovedova¬ la vojne, kot se tresejo hruške?) Priloženo se je nahajala druga nota, ki opisuje stanje blokade in naznanja, da bode vsak nadaljni promet z Anglijo, Francijo inl- talijo prepovedan. Dovoljen je na teden le en sam'parnik in Zdru¬ žene države morajo jamčiti,da ni na njem kontrabanta, to je blaga katerega je Nemčija prepoveda¬ la. Ta parnik bi smel prevažati le potnike ter voziti bi moral v Falmouth. Parnik bi moral do¬ speti v Falmouth v nedeljo ter odpluti v sredo in biti pobarvan navpično s širokimi belimi in ru- dečimi pasovi ter dobro razvet- ljen v temi. — Vsi drugi parniki pa bodo potopljeni brez prizana- Šanja v okrožju blokade. Kot znano so Združene države svoj čas zahtevale,da mora Nem¬ čija posadko parnika najprej spraviti na varno in še le potem sme trgovski parnik potopiti, a- ko je vozil kontrabant ter potem parnik plačati. Ker je sedaj Nemčija nazna¬ nila, da bode potopila vse trgovs¬ ke parnike, ki pridejo v blokadi- rani prostor, je predsednik pre¬ trgal z Nemčijo vse diplomatič¬ ne zveze, kot je že zažugal svoje- časno. Grof Bernstorff, nemški poslanik v Washingtonu je že do¬ bil svoj potni list in ameriški po¬ slanik, Gerard v Berolinu je bil odpoklican ter se nahaja na potu v Ameriko. Diplomatične posle je prevzelo v Berolinu poslaniš¬ tvo Španije; diplomatične posle Nemčije v Združenih državah pa je prevzelo poslaništvo Švice. Ameriško ljudstvo pričakuje z napetostjo nadaljnega razvoja te nevarne igre. Predsednik je že govoril v kongresu, da se mu naj da polna moč glede vojne, ako bo potrebno ter je priporočal, da se dovoli ogromne vsote za mornari¬ co in nove submarinke. — Sedaj je treba le majhne iskrice in voj¬ na je gotova. Tudi razmere z Avstrijo so ze¬ lo kočljive. Ker je Avstrija izja¬ vila, da se strinja z nemško blo¬ kado, se je bati, da bodo tudi tu¬ kaj diplomatične zveze pretrga¬ ne. Toda njena nota se nekoliko razlikuje od one iz Nemčije. Kaj drugega sploh ne moremo od av¬ strijske vlade pričakovati. V te¬ ku sedanje svetovne vojne smo videli že dovolj jasno, da avstrij¬ ska vlada posnema povsod Nem¬ čijo, naj si bo v korist ali škodo nekdaj samostojne Avstrije. S tem korakom bo avstrijska vlada škodovaila tisočem in tiso¬ čem svojih državljanov, ki se na¬ hajajo v Združenih državah ter so še ostali pokorni podložniki ce¬ sarske vlade. Vsakdo izmed rojakov, kdor misli ostati tukaj, mora si smat¬ rati za dolžnost, da vzame držav¬ ljanski papir ter se tako reši mar sikatere sitnosti, ki lahko nasta¬ ne v sedanjih napetih razmerah. V Marinette, Wis. je že bil ares¬ tan en Nemec, ker je preveč jav¬ no razglašal svoj patriotizem do kajzer j a. Zatorej rojaki, bodite previdni, kaj govorite in delate, ako vas še srce vleče pod avstrijs ko vlado nazaj. Bodite vsepovsod le Slovenci in Amerikanci ter o- pustite nazivljanje, da ste av¬ strijske narodnosti, katere v res¬ nici ni. Mi poznamo le avstrijsko državo, avstrijsko vlado in av¬ strijsko državljanstvo; avstrijs¬ ke narodnosti pa ne, ker narodov biva v Avstriji mnogo. Bodimo to, kar smo v istini! Upanje nas navdaja, da se ne bode naša nova domovina zaplet¬ la v svetovno vojno, ki mori in teži že sedaj Evropo ter ves svet. Internirane ladije. Združene države so vsled pre¬ kinitve postavile močnp straže vsem ladijam Nemčije in Avstri¬ je ter spravile moštvo na varno ali pa ga poslale v »notranjost. Pronašlo se je namreč, da so po¬ morščaki poškodovali stroje na mnogih parnikih. Internirane nemške ladije pri New Yorku predstavljajo velikansko vred¬ nost, namreč sto miljonov dolar¬ jev. Amerikanski parniki, ki bi bili morali odpluti iz New Yorka so ostali v pristanišču ter pričaku¬ jejo navodil iz Washingtona. Za- držujeje jih namreč to, ker se bo¬ je, da bi bile ladije potopljene, kakor hitro bi dospele v kraj, ka¬ terega so Nemci blokadirali ter bi to bil takojšen povod k vojni med Nemčijo in Ameriko. Municijske tovarne stražijo. Barksdale, Wis. — 75 stražni¬ kov straži izdelovalnico smodni¬ ka v Barksdale, last Dupont druž be. Možje imajo zelo stroga na¬ ročila za varstvo tovarne. SLOVENIJA “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Naročnina: Vse leto.$1.50 Pol leta.$-.75 3 mesece ... ..$-.40 “THE SLOVENIA” - Weekly. Publisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Verimich. 408 Park St., Milwaukee, Wis. Subscription. One year... $1.50 6 months.$-.75 3 months . $-.40 Posamezna številka 5 centov 47 Pomanjkanje. Delavci trpe pomanjkanje. Naj- prvo že kot otroci in potem skozi vso življenje kot delavci. Kot o- trokom jim ni zamogla trpeča mati dovolj postreči; sama je ti- pela pomanjkanje, bila izmučena in trle so jo skrbi. Tudi pozneje v šolskih letih je bilo isto. Otroci delavcev ne po¬ znajo udobnosti. Tisoče stvari je, ki si jih žele, katerih pa ne dose¬ žejo. Večina delavskih otiok ne pozna igrač, ne doseže nikdar le majhen del onih krasnih stvaii, o katerih sanja. Vrhu tega pa še trpe glad, mraz in mestnim otro¬ kom še primanjkuje po vrhu sve¬ žega zraka. Toda otrok še lahko trpi; on ne občuti v toliki meri pomanjkanja, kakor odrastli člo¬ vek. še le, ko otrok deloma doraste, ko si v zgodnji mladosti prične služiti svoj kruh, tedaj občuti vso težo pomanjkanja. Zaslužek zadostuje le za najpotrebnejše in tako ostane zopet tisoče stva¬ ri zaprtih za delavca ter si ne more olepšati življenja. Sicer je pa mnogo delavcev.ki ne občutijo pomanjkanja. Neza¬ veden delavec je oni, ki se zado¬ volji z vsem ter mnogokrat ne pripozna, da mu česa manjka. A- ko ima delo in streho nad glavo je zadovoljen. To je zato, ker ne ve, da ima tudi on pravico do lep¬ šega in boljšega življenja. Zado¬ voljen je s slabim stanovanjem, s slabo obleko, z nizko-plačo, ki mu ne dovoljuje drugega, kakor golo življenje. On se torej neza- veda, da trpi pomanjkanje. Drugače je z zavednim, izobra¬ ženim delavcem.On ve pred vsem to, da je upravičen do vsega, kar nudi življenje in kar danes vživa le majhen del in to v naj večji meri oni, ki ne delajo ničesar. Zaveden izobražen delavec hre¬ peni po prostosti, po prosti nara¬ vi, po ptičjem petju, po šumenju pomladanskih gozdov in žubo¬ renju potokov. On zahteva za se¬ be in svojo družino lepo čisto stanovanje, on si želi znanja in zato mu je potreba knjig. Izobra¬ žen delavec ljubi godbo,ljubi pet¬ je in vse to želi vživati ter zahte¬ va za sebe in družino lepo snaž¬ no obleko; on ljubi dobro druš¬ čino; zato pripada k društvam in želi, da bi bili vsi delavci nje¬ mu enaki in izobraženi, da bi si tako priborili boljše življenje.Za- to izda ali želi izdati denar za dobre delavske časopise ter jih podpira. Ljubi umetnost; zato si želi videti gledališke igre ter želi imeti v stanovanju slike iz umet¬ niških rok, da ga razveseljujejo. Z eno besedo, izobraženi,.zaved¬ ni delavci imajo razen telesnih tu di duševne potrebe in ker mu je po večini vse to zaprto, kar bi mu zamoglo olepšati življenje, zato ti pi izobraženi delavec duševno in telesno pomanjkanje. Zato vidimo, da so izobraženi delavci vedno na delu, da vzbudi¬ jo svoje sotrpine iz nezavednosti ker vedo, kadar bodo-vsi delavci izobraženi in zavedni, tedaj ne bo več samo nekoliko oseb, ki ži¬ ve od žuljev drugih, vživalo lepo¬ to sveta in življenja, temveč bo¬ do uživali vsi, posebno delavci, iz katerih rok pride vsa lepota in dobrota, ki jo nudi svet. Velekapitalisti in vojna. Ameriški velekapitalisti so za¬ dovoljni. To se pravi ne še po¬ polnoma, ker do sedaj še ni priš¬ lo do krvoprelitj^r; toda blizu smo že in to jih radosti. Ako pride res do vojne, bodo vpili, se navduševali in nobena žrtev jim ne bo prevelika. Nas bi pustilo to vpitje hladne, ako bi ne morali tipeti vsi na posledi¬ cah. Toda trpeli bodemo, ako pri¬ de do vojne. Trpelo bode samo revno ljudstvo, kakor je že vedno- žrtvovalo bode življenje in potem plačalo stroške. Oni, ki so povzro čili ta položaj, bodo tudi v Ame¬ riki sami tako na varnem, kakor so v Evropi. Velekapitalisti bodo zopet upi- li, da je domovina v nevarnosti in nerazumne družine jim bodo pritrjevale. Resnica pa je, da je ta domo¬ vih a vedno v nevarnosti, dokler bode vladana od par mogotcev, nekronanih vladarjev, velekapi¬ talistov Amerike. V nevarnosti je, ker se kupiči bogastvo na eni strani, med tem ku je pomanjkanje na drugi. Velekapitalisti so ves čas zala¬ gali zaveznike z municijo in ži¬ vežem, med tem ko so izstrado- vali lasten narod. Delavec je za¬ služil nekaj več, toda to so mu zopet odvzeli dvakratno na dru¬ gi strani s podraženjem življens- kih potrebščin za petdeset do sto odstotkov. Sedaj je prišlo skoraj do vojv ne. Ne zato, ker ljubijo oni, ki so to stanje povzročili, one nesreč¬ neže, ki so se že, ali se še bodo morda potopili, temveč zato, ker je tako hotel Morgan in njegovi tovariši, naši nekronani kralji, ker bi se jim skrčil njihov ogrom ni profit. V nevarnosti je njihovo zlato, katerega so naložili v Evropi s /pošiljanjem municije. Ako izgu¬ bi Anglija vojno in Nemci zma¬ gajo, tedaj je njihovo bogastvo v nevarnosti. To pa se mora-za- braniti in zato si žele vojno. Vzrok svetovne vojne je prav in za prav kapitalizem ter je tu¬ di odgovoren za sedanji položaj v Ameriki. Ako bi delavci v Zdru Ženih državah bili zavedni, ako bi si vzeli čas in trud, spoznati vse v pravi luči, ne bilo bi danes tega položaja. Združenim drža¬ vam bi ne bilo treba gledati po svetovnem trgu in bili bi popol¬ noma na varnem. Ako bi vladala v Združenih dr¬ žavah prava ljudska volja fn a- ko bi se res gledalo na narod in domovino, / kakor se vpije, tedaj bi se izdelovalo v industrijah v prvi vrsti, da bi se zadostilo do¬ mačim potrebam, ne pa za to, da se išče trge po vsem svetu ,da se tako posamezniki neizmerno obo- gate, med tem ko velika večina ljudstva prebije večino svojega življenja za tovarniškimi zidovi in ne pozna ničesar od lepote živ¬ ljenja. To zopet kaže, kako po¬ trebno je, da se delavstvo izobra¬ zi, da se zave svoje moči in svo¬ jih pravic. Kakor hitro se bode to zgodilo, ne bode več vojn, ne bede in par mogočnežev ne bode moglo tirati milj one ljudi v medsebojno klan¬ je. Delavci vseh dežel, zavržite brezbrižnost im spreglejte! čenui vojna nevarnost? Morganu, Schwabu in drugim gospodom se zazdi, da so še pre¬ malo mogočni in bogati. Vidijo priložnost, da se da zaslužiti mi¬ lj arde pri vojni in prično izdelo¬ vati municijo. Pokupijo žito, pre¬ mog, baker in vse kar se potre¬ buje v vojni ter prično pošiljati vse to v Evropo. Sovražnik sprevidi, da je v tem zanj nevarnost in prične po¬ tapljati parnike, ki so na potu s temi stvarmi. Tedaj pride po nji¬ hovem mnenju v nevarnost do¬ movina. Da'se odvrne ta nevar¬ nost, se morajo poslati ljudje na bojišče, v smrt. To pa ni nobena nevarnost! Zopet na dingi strani se po¬ ljubi nekaterim bogatim Ameri kancem, da si ogledajo vsaj oc’ daleč bojno polje. Nekatere “da me”, ki hočejo, da se piše o njih hočejo postati junakinje ter se nahajati v bližini bojnega poj j a. Podajo se na morje in tedaj je že nevarnost, da se povzroči vojna. Mi moramo varovati naše drža« vljane, se sedaj pripoveduje. 7 Tako mora večina ljudstva bi¬ ti v nevarnosti in trpeti ali celo. umreti, ker se nekaterim osebam ljubi potovati po morju ali žeti miljarde. Ako pa med tem trpi na miljo- ne ljudstva bedo in pomanjkan¬ je, ako se uničuje može, žene in otroke v tovarnah pri dolgem de¬ lavnem času, ako se sestrada lju¬ di z draginjo, ker se vse živi jens¬ ke potrebščine pošiljajo v tuje države, vse to pa ni nobena ne¬ varnost za domovino po njiho¬ vem mnenju. Toda tako je in še bode nekaj č#sa ostalo gotovo, ker ljudstvo ne zna porabiti svoje moči pri volitvah.' Delavci se med seboj prepirajo, kateri kapitalistični kandidat bi bil boljši za predsed¬ nika, kongresnika itd. Delavci postavijo na odgovorha mesta vedno le svoje sovražnike, mesto svoje prijatelje. -o - Bakreni kralj. Amerika je republika, to se pravi pri ljudeh, kateri radi vse verjamejo, svobodna država. Ne¬ kateri hudomušneži pravijo, da .obstoji ta svoboda v tem, da sme človek trdo delati, kolikor hoče, sme poginiti na cesti od gladu, pustiti delo, ako hoče in iskati drugo. Mnogi amerikanci in ne- amerikanci trde, da je svobodna dežela zato. ker nima ne kralja in ne cesarja. Ima predsednika, ki ne nosi niti uniforme. Vendar pa je to napačno. Amerika, to se jiravi Združene države imajo kralje, to je več kraljev in ti i- majo več moči, kakor oni krona¬ ni v Evropi. Ameriški kralji lah¬ ko pomeče.jo na cesto milj one de¬ lavcev v enem dnevu. Oni lahko ugonobijo v nekaj urah na tisoče malih trgovcev in podjetnikov; lahko obsodijo na smrt lakote v nekaj dneh na stotisoče mož, žen in otrok in oni lahko povzročijo krvavo* vojno. Torej so pravi kralji, absolutni vladarji nad sto miljoni ljudi, nad velikansko dr- I žavo s vso ogromno industrijo. Razloček med njimi in evrops¬ kimi kralji je le ta, da vladajo evropski po nekakih starodavnih pravicah kot nasledniki svojih potomcev. Ameriški kralji pa,ker ljudstvo ne zna misliti in je v po¬ litiki še v otročji dobi. Da pa a- meriško ljudstvo ne pozabi po¬ polnoma, da ima take visoke go¬ spode v svoji sredini, se oglašajo časopisi tu pa tam ter povedo po¬ nosnim amerikancem, kako “ve¬ like” može ima čast prištevati kot svoje državljane. Navadno se poje slavo Carnegiju, včasih Rockfellerju ali Schvvabu. Sedaj pa se naenkrat časti no¬ vega, o katerem se ponosno pri¬ poveduje, da ga je vojnta napra¬ vila največjega bogatina na sve¬ tu, torej je pobil celo Rockfeller- ja, kar že nekaj pomedi. To novo veličanstvo je “bakre¬ ni kralj” Clark v Butte, Mont. Povejmo torej nekaj o tem go¬ spodu. Pred kakimi 40 leti je gonil mule po montanskih hribih. Da¬ nes pa poseduje bakrene rudnike. Rudnik United Verde v Arizo¬ ni, za katerega so mu pred nekaj časom ponujali 75 miljonov do¬ larjev mu nosi danes mesečno $2,000,000 čistega dobička.Pred kratkim je dal posojilo francoski državi v znesku $50,000,000. Se¬ daj naznanja, -da lahko ima v rokah v 24 urah sto miljonov do¬ larjev, to je vsota, s katero ne more razpolagati nikdo drugi ne svetu; torej je Clark več kol kralj, več kot absolutni vladal Rusov. Razen rudniko v v v Montani ir Coloradi poseduje ogromne deh zemlje večjega obsega kot vsaSr bija. Lasnik je dveh železniški! prog. Njegova last so bakren rudniki v Califorriiji, Arizoni Montani in Michiganu. V Ne\ Vorku ima palačo vredno 15 m' ionov dolarjev s pohištvom, I e stalo miljon dolarjev. V Par' u poseduje palačo, ki je sta’ 'eset miljonov dolarjev. Tam ž ij° njegovi otroci po kraljevsk Pozor milwauški Slovenci! Pred kratkim ustanovljeni Dram. Odsek Mlad. Pod. Dr. “LILIJA” priredi prvo veselico z šalo- igro v dveh dejanjih TRI TIČKI DNE 11. FEBRUARJA V HARMONIE HALLi (Vogal lst Ave, Mineral-st) Prihitite vsi brez izjeme in nam pomagajte rešiti naše težko započeto delo. ZAČETEK VESELICE OB 2. URI PPOPOLDNE na kar sledi petje, govori, kupleti itd. —Program bode vseskozi zanimiv. "ZAČETEK IGRE OB POL OSEMIH ZVEČER TOČNO Igrala bode SLOVENSKA GODBA Za prigrizek in svežo pijačo bode skrbel ODBOR in zapravijo eden dan več, kakor zaslužijo vsi njegovi delavci. Nje gori otroci so dobri patriotični amerikanci, samo, da jim je A- merika predolgočasna. Mr. Clark je bil preje senator Združenih držav. Izvolil ga je njegov denar z nezavednimi de¬ lavci. MNENJA IN DOPISI NAŠIH ČITATELJEV. Pod tem napisom bode priobčevala Slovenija mnenja, kritike in dopise svojih čitateljev brez¬ plačno. Vsak dopisnik je za svoj spis odgovoren »ant. Spisi naj bodo kratki in jedrnati. Obre¬ kovanja, prepiri, osebnosti ali dopisi razžaljive iseome ali ki so pisani v nedostojnem jeziku, se ne priobčijo. Vsak dopisnik mora navesti svoje ime in naslov, ki se ne priobči, ako do¬ pisnik to zahteva. ZA DOPISE NI ODGOVORNO UREDNIŠTVO. Milvvaukee, Wis. Ker se med vsemi narodi, kate¬ rih domovine so zapletene v voj¬ no r; hirajo darovi za po vojni j prizadete, zato smo se tudi rojaki C z Ljubnega v Savinjski dolini z j edinili in bodemo v ta namen j priredili dne 25. februarja v Harmonie dvorani na lst Ave in Mineral St veselico, katere dobi¬ ček je namenjen sirotam iz fare Ljubno. Začetek veselice bode ob 2. uri popoldne in bode ves čas zelo zanimiv program. V nedeljo dne 11. t. m. vabimo vse Ljubence, znance in prijate¬ lje ter vso naselbino sploh, da se udeleže seje ob 2. uri popoldne v | Ilirija dvorani, kjer se bode izvo¬ lil komite, kateri bode’ vodil vso stvar ter se še bode lahko izbolj¬ šal začrtani program. Za začasni odbor Peter Škrubej Gp. Obvestili smo pismeno vse rojake, od katerih smo imeli na¬ slove, druge pa prosimo, da vza¬ mejo na znanje tem potom. - o- Sheboygan, Wis. NAZNANILO. -Slovensko pevsko društvo “Da¬ nica’ bode priredilo dne 17. feb¬ ruarja 1917, to je ravno zadnjo pustno soboto večer, veliko maš- keradno veselico v Waldschloes- sen dvorani. Torej vabimo uljud- no vse Slovence in Hrvate, kate¬ rim je mogoče, da se blagovolijo vdeležiti te zabave. \ sak vdeleženec bode moral bi¬ ti zadovoljen z zabavo, ker zato bo skrbel odbor z vsemi močmi. Z veseljem bodemo na razpolago vsaki čas, da vrnemo uslugo v drugem slučaju ali potrebi. Spoštovanjem John Prosen, tajnik. -o- Port Washington, Wis. Od naročnice v Port Washing- tonu smo prejeli sledečo pesmico naj jo priobčimo za predpust ali pa vržemo v peč: Mladenka.* Duša moja je vesela, srečo vidi v dnu srca. Misel ona se vzdiguje, tu od zemlje do neba. Zakaj bi jaz ne b’la vesela, saj dobro upanje imam n v srcu mojem je novela lopisana za vsaki dan. ogled po fantih ljubeznivo .aj menda škodoval ne bo, da ljubim jih prisrčno milo pa vedel tudi vsak ne bo. Kedo bo prvi mene srečal, prijazen roko mi podal, oh, takrat jaz in on bo srečen, kot nisva bila še nikdar! želje bodo izpolnjene, ko stop’va pred oltar; Z roko v roki obljubiva zapustiti se nikdar. Sreča moja mora biti pomnožena vsaki dan; Bom poročena, omožena in ga smela ljubit noč in dan. , On bo kraljič in jaz kraljica, oba v hiši bova vladala; Oj upi lepi kup zlata, jaz bom potem blagajnica! -o- ZA GOSPODINJE • Prenoviti pozlačene okvirje. Ako so okvirji zamazani, po¬ moči gobo v vinski jesih ter orni j s tem okvir, potem pa s snažno vodo. Ako je zlato zatemnelo, te¬ daj prereži, čebulo in pomaži za- temneli del s sokom iz čebule; čez par ur pa obriši z mokro cun¬ jo. Ako se je zlato odluščilo na kakem delu, tedaj kupi zlate pe¬ ne “Schaumgold”, namaži poško¬ dovani del z jajčjim beljakom in položi gor zlate pene. Na ta na¬ čin lahko prenoviš popolnoma stare okvirje*. Duh po apnu. Ako ima katero stanovanje duh po apnu, naj se razbeli lopata ;na- to se vlije na njo jesih a. Ako diši stanovanje po plesno- bi ali čem drugem, naj se dene zmljete kave na razbeljeno lopa¬ to. poceni ŽGANJE in vsakovrstne likerje. ZAPOMNITE SI da ste pri njem postreženi boljše in bolj točno kot kje f drugje; obenem pa podpira¬ te svojega rojaka. Smrdeča svetiljka. V katerih stanovanjih so pri¬ morani rabiti še pretolejske sve¬ tilke, trpe stanovalci od neprijet¬ nega duha. Ako se obesi blizu svetil j ke na strop velika mokra goba, izgine neprijeten duh. Duh po trohnobi V starih hišah je večkrat ne¬ prijeten duh po trohnobi, kar je zelo nezdravo in neprijetno. Po¬ stavi posodo z vročo vodo v tako sobo ter vlij v to eno žlico terpe- tinovega olja. To odvzame po ne¬ kaj dneh ves duh. - o - ženske v Avstriji. V Avstriji so pričeli zaradi po¬ manjkanja mož nastavljati žens¬ ke tudi po sodiščih. Prvič so na¬ redili poizkus v Gradcu. Ker so se ženske pokazale kot zelo vest¬ ne in marljive, bodo kmalu po vsej državi to posnemali. Na Du¬ naju so s tem že pričeli. Na ta način bode mogoče vzetk mnogo tisoč močnih mož .v vojno. -o- Kitajski delavci v Evropi. Vsied pomanjkanja delavcev so pričeli že pred enim letom uvaža¬ ti kitajske kulije. Po poročilih je sedaj na Angleškem 15 do 20 tisoč Kitajcev zaposlenih v mu- nicijskih tovarnah. Na Francos¬ kem jih je do 20 tisoč in nadalj- nih 30 tisoč jih dospe v kratkem. Rusija se je poslužila teh še v večjem številu.Najbrže, da jih je uvozila že nad sto tisoč. Za evropske delavce bode po vojni to pomenilo zelo veliko. Ka pitalisti se bpdo teh nezavednih ljudf posluževali kot stavkokaze. Kitajec .je namreč jako skromen m Z1V1 kot živina, kar se ne bode ujemalo z načinom življenja do¬ mačinov. Ako vam je že naročnina na felovemjo potekla, obnovite jo! JOHN RAUNIKAR GOSTILNA 358 REED STREET , Sveže pivo Edehveiss Dobro domače vino. Izvrstna posrežba Uljudno se priporočam Slo¬ vencem in Hrvatom, da me obiščejo v mojih prostorih, kjer sem Vam vedno na raz¬ polago. Bratom Slovencem m Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim delom. Pridite ■ in prepričajte se! S. FABIJANCIC 5124 l /i National Ave., West Allis. NAJ CENEJE Zanesljivejše HITREJE POŠILJA Denar v staro domovino LOUIS BEVVITZ 5226 National-av West Allis Obenem priporočam roja¬ kom svojo popolnoma na no- vorurejeno gostilno, kjer lač¬ ne napojim in žejne nasitim. VIL. J. GRONEWALD Licencirani pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapele. Cene nizke. 347 REED ST. rowl N *‘ lo “' An in Wallter St. MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 "iiiiiiiimmiiiiiiiiiimuHiimiiiiiiiiiiiiir Kadar potrebujete novo E = obleko ali kaka popravila, ne E = pozabite, da Vam to opravi E 5 dobro, hitro in po nizki ceni E I FRANK TURK) 526 Reed St. : ± = Edini prvi slovenski unijski S | KROJAČ | iiimiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Nabavite si to GRAFO- NO L O za BOŽIČ sedaj. - Cena $15.00 — do $200.00. Od¬ plačilo $1.00 na teden in več. Winter Piano Co. 375 Grove Street Ali vest-, kje dobite dot no domače vino?, kakoM triA P^o in vse dr, tekočine za želodec? Zglasite se pi*i frank breg 283 Reed Stre t ? 0sti ‘-na in pren Jukaj boste vedno dobro OIAMONDS AKO SEMI-PRECOUS STONES 60111 «» silver oamnuns »MCE LINE Of GIF? TNINSS ELGIN vvatches zlat 5125 Nat’l blizu sl Ako ž c eni zlal no > uhan verižice, zlate ure u Pno nai bodete uoaete POROČNI p RSTAN , moja posEBN SLOVENIJA #. Jugoslov. Zveza Podporna "Sloga" VSTANOVLlJENA L. 19U INKORPORIRANA L. 1915 Sedež: Milwaukee, Wis. UPRAVNI ODBOR: Pieds.: JOHN KRAINC, 408 Park st, Mihvaukee, Wis Podp.: LEOP. ZORKO, 827 Itidiana-av, Sheboygan,Wis Tajnik: JOHN OCVIRK, 440 S. Pierce-st, Mihvaukee. Biag\: MATH STIGLITZ, 415 Florida st. Mihv., Wis. Znp.: FR. MATITZ, 212 Greenbush st.,Mihvaukee,Wis NADZORNI ODBOR: v 1 Nadz.: IGN. KUŠLJAN, 229-1 A ve., Mihvaukee,'VVis. II. nadz.: ANT. TOMINŠEK, 5323 Nat’l-av, W. Allis, IH. nadz.: JOE BENDA 471—53 A ve, W. Allis, Wis. POROTNI ODBOR: Preds. :ALOIS GOLOB, 114 Franklin Port Washingt. JOHN STAMPFEL, Grafton, Wis JOHN LENKO, 309 First-av, Mihvaukee, Wis. POMOŽNI ODBOR: ANTON SEM, 298 — 4th Ave,Mihvaukee, Wis. MARTIN ROP, 308 Second Ave , Mihvaukee, Wis. JOHN WOHLGEMUTH,822 Kinnickinnic-av, Milw. Vi h ovni zdravnik: Dr. P. Langland, Nat’l & Grove st Glavne seje se vrše vsako tretjo sredo meseca v Ilma ob 8. uri zvečer. Uradno glasilo: SLOVENIJA. IZ URADA GL. PREDSEDNI¬ KA J. P. Z. SLOGA. članom J. P. Z. Sloga in sploh rojakom v Wiseonsinu. V zadnji številki Slovenije sem nekoliko pojasnil zadevo o zdru¬ ženju, ker se na poziv brata Ko- pušarja ni odzvalo več kot eno društvo ter je članstvo pokazalo, da se sploh ne želi nikamor zdru¬ žiti. Zato je naša dolžnost, da de¬ lamo kolikor je mogoče, da si u- stvarimo močnejšo organizacijo. To pa nikakor ne dosežemo, ako ne bomo agitirali pri društvenih sejah ali med'rojaki sploh. Kakor sem že zadnjič omenil, je naša organizacija edina slo¬ venska podporna organizacija, katera ima pravico poslovati v državi Wisconsin. Zato je dolž¬ nost vsakeg - a zavednega Sloven¬ ca v Wisconsinu, kateri želi de¬ lovati na polj u podpornih organi¬ zacij, da se pridruži J. P. Z. Slo¬ ga. Vsakdo se naj potrudi in agiti ra kot agitirajo člani drugih pod¬ pornih organizacij, katere niso inkorporirane v državi Wiscon- sin in so vsled tega agitatorji za organizacije brez licence izpostav ljeni občutni kazni, ki ni manj kot $50 in ne več kot $300 ali ne manj kot 60 dni in ne več kakor eno leto v okrajno ječo. Imamo še več naselbin v Wis- consinu, kjer nima J. P. Z. Sloga svojih društev in je v dotičnih naselbinah mnogo rojakov, kate¬ ri žele delovati za podporne or¬ ganizacije. Tem naznanjam, da je J. P. Z. Sloga sklenila na iz- vanredni konvenciji, da so vsi člani pri novo ustanovljenem društvu prosti pristopnine, usta- novniki pa dobe do deset dolar¬ jev nagrade za svoj trud. Zato¬ rej poživljam rojake v Wisconsi- nu, da se potrudite in ustanavlja¬ te društva pod okriljem organi¬ zacije, ki ima edina pravico do poslovanja. Kdor želi natančnejša pojas¬ nila o ustanovitvi društva, naj se obrne na gj. predsednika ali taj¬ nika. Naša zveza ima za člane mno¬ go ugodnosti, katerih sploh nima nobena druga slovenska organi¬ zacija. člani plačujejo asesment po National Fraternal Congress lestvici kakor večina vse slovens¬ ke podporne organizacij e v Ame¬ riki. člani v starosti pod 35 let plačujejo mnogo manjši ases¬ ment kakor pa pri vsaki drugi slovenski podporni organizaciji v Združenih državah. Nadalje, ako je član v potrebi, si lahko iz¬ posodi denar na svojo polico, ko¬ likor ima vplačane rezerve. Ako želite odpotovati v staro domo¬ vino lahko zahtevate, da se vam izplača vaša rezerva. Ako ste iz¬ ključeni, lahko zahtevate svojo rezervo, da se vam izplača. Ako ste izključeni zaradi neplačila in če vam v slučaju smrti ni potekla vaša rezerva pri zvezi, dobe vaši dediči izplačano posmrtnino.Ker je wisconsinska postava za de¬ lavca glede zavarovanja naju¬ godnejša, zato so ji nasprotni odborniki drugih organiza¬ cij, češ, da ne morejo izhajati pod tako postavo. Kakor že zad¬ njič omenjeno, je naša zveza, kar se tiče solventnosti, najtrdnejša slovenska organizacija v Ameri¬ ki. Na vsakega člana odpade pri¬ bližno 40 dolarjev premoženja. Glavni odbor je sklenil na de¬ cembrov! seji, da bode dal na¬ grado žrebat koncem leta. Vsak novi član ali članica, kateri je predlagan in član, kateri predla¬ ga, dobi eno številko. Ako mu je sreča mila, lahko dobi koncem le¬ ta avtomobil, to pa le, ako se članstvo podvoji. V nasprotnem šlučaju pa bode gotovo glavni od¬ bor ukrenil,da dobe najuspešnej¬ ši agitatorji nagrado za svojo po¬ žrtvovalnost. Društvo Sloga št. 1 je sklenilo na zadnji seji, da vsak član, ka¬ teri pridobi pet novih članov, do- = INDEPENDENT PACKING HOUSE MARKET = S UNIJSKA MESNICA || 1 4*14 National Ave | zraven 5 in lOc trgovine EEE Govedina za juho .... lOc Govedina za peči . . . 13>/ 2 Roundsteak. 17 C Sirloinsteak. 13 '/ 2 C Govedina za zrezke (chopmeat).igi/ 2 Teletina za einmoht . . 13 i/ 2 Telečja prša.is c Teletina za peči.I6c Telečjo stegno.17c Porkchops . 18c, 20c Porkloin.. HVzC Porkshoulder. 16 /j Svinjska rebra.13 ! /2 Svinjska suha rebra . 14c Sveže kosti (Neckbones) 6 Painters & JDecorators Slovenski slikar 624 NATIONAL AVE DELO TRPEŽNO, ZA KA- $ TERO GARANTIRAM Cena nizka • • Vprašajte me za proračun Telefon Hanover 1239 —— -—-v f THE WEST ALLIS STATE bank WEST ALLIŠKA DRŽAVNA banka Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovencev svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. Plačamo 3 od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. Telefon Hanover 2410 Dr. E9WARD CASEV Zobozdravnik Odprto tudi zvečer od 7.—9. 204 Stumpf & Langhof Bldg- (Grove st. in National ave) NAZNANILO IN ZAHVALA <=□ !— Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je dne 1. febru¬ arja 1917 ob2:15 zaspal za vedno VIKTOR BECELE vsled vnetja pljuč v nežni mla¬ dosti dveh let in en mesec. Mate¬ ri zemlji smo ga izročili v soboto ob 3. uri popoldne. Sprevod se je vršil od slovenske cerkve na West Allisu na Kalvarija poko¬ pališče. . Lepa hvala vsem onim, ki so nas obiskali v njegovi bolezni ih ga spremili k zadnjemu počitku. Najiskrenejša hvala onim, ki so darovali krasne vence pokojne¬ mu na krsto. Naj počiva v miru in tuja ze¬ mlja mu naj bo lahka. žalujoči ostali: Frank in Mary Becele, stariši, Frank Becele, brat. Milwaukee, Wis., 268 Grove Street 3. februarja 1917 Rojakom priporočam svojo GROCERIJO in MESARIJO SVEŽE in SUHO MESO ter tudi najboljše domačje kloba¬ se. — Dobra postrežba in nizka cena. Pridite in se prepričajte! VINCENC SEM, 410 -51 Ave Telefon West Allis 522 Za prodati — pisalni stroji PISALNI STROJI V NAJEM mesece $7 (Vidljiva pisava) POSEBEN mesece $5 (Nevidna pisava) NAPLAcILO SE ZAHTEVA. KA-|PRILOŽNOSTNI DAR SE KUPI. | NAKUP Za vse VRSTE PISALNIH STROJEV. Na¬ ravnost iz tovarne k vam. Agentov nimamo. Nobenih posredovalcev. V gotovini ali na obro¬ ke. Ako ne morete priti, pišite po cenik ; pre- enečeni bodete, kako nizke cene imamo. Popra¬ vila in potrebščine za^vse vrste pisalnih strojev American Writing Machine Co. PHONE MAINE 883 -370 E A ST WATER ST. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ter jim naznanjam, da sem ©tvoril restavrant. Pri me¬ ni dobite okusne jedi in pečenke, kavo, mlekb in “soft drinks”. Po¬ streženi boste točno. Vse je ved¬ no sveže in sanitarno. JOSEPH DUL 402 Clinton Street FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. F.O T O G RA F Sedaj na 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja Srebro v Wisconsin. V Green Bay in okolici je ljud¬ stvo že nekaj tednov razburjeno. Tri milje od Bear Creek na far¬ mi nekega Schmitz so pri kopan¬ ju vodnjaka našli srebrno žilo. To je spravilo na noge vso okoli¬ co; vsakdo je sanjal o bogastvu. Razburjenje se je še povečalo, ko so iz Madisona, kamor so poslali rudo za pregled, poročali, da je ruda naj bogatejša na srebru iz¬ med vseh sedaj poznanih. Več ljudi se je takoj združilo, da spra vi jo potrebni denar skupaj za ko¬ panje rude. Chicaški bankirji so to že tudi izvohali ter čakajo na svoj plen. Ima vzrok. žena: “Popreje nam je zdrav¬ nik rekel, da je ono stanovanje zelo nezdravo, sedaj ga je pa vzel sam v najem”. Mož: Da, seveda, toda za svo¬ jo taščo, ne za sebe.” SNAŽNA SOBA SE ODDA V NAJEM S POHIŠTVOM. 5212 SHERMAN STREET Vedno sveže Waukesha pivo. . JOHN SKOK SALOON 360 Florida St, Mihvaukee, Wis. Se priporočam cenjenim rojakom v blagohoten obisk Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 SLOVENSKA BABICA Se priporoča vsem Slovencem. ZASTOPNIKI ZA SLOVENIJO Za Milvvaukee: August Collander Joe Ajdich, John Vodovnik in J. IVohlgemuth in John Sušnik. Za West Allis: Frank Čandek in Frank Benda. Za Port Washington: Frank Za¬ krajšek. Za Sheboygan: Anton Zakrajšek n Heronim Svetlin. Za Racine: Joe Strucelj. Za Aurora, Minn.: F. C. Marolt Za Granville, 111.: Math Zupančič. Za N. Chicago in Waukegan, 111.: Anton Turk. /a Cecil, Pa.: Mike Hočevar. Za Baltic, Mich.: Ivan Cotič. Za New Alexandria, Pa.: Frank Repovsh. Za Cleveland, Ohio: Math Kobal. Za Export, Pa.:Andrew Bogatay. Za Aurora, 111: Martin Junkas. Za Colo Springs,Colo.:Paul Štern Za Panama, 111,: Frank Goličnik. Za Braddock, Pa. :Martin Hudale. Za E. Palestine, O. Paul Taucher Za Huntington, Ark. M. Powetz. Za Sublet, Wyo. Jerry Gradišnik Kjer še nimamo zastopnikov, orosimo rojake, da se taisti prija¬ vijo, ki imajo do tega veselje. Naznanilo in priporočilo! Slovenem in Hrvatom na West Allisu naznanjam, da dobite pri meni premog, vsa¬ ke vrste in drva po nizki ceni. Na razpolago sem vam vsaki čas. Postrežba hitra. EKSPRES VALENTIN PETRIN 775 — 64th Ave Telefon West Allis 546-R HimimmimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii = EDINO SLOVENSKO KEGLJIŠČE V MII,WAUKEE IN DVOR ANA za društvene prireditve seje in VESk* LICE po zelo nizki ceni. V moji gostilni boste vedno točno po¬ streženi z dobrim domačim vinom i* 1 svežim PABST pivom in z drugimi do¬ brimi vsakovrstnimi pijačami. 477 National Avenue lllllllll tli !|||||||||||||||m||||]|||||||;|||||lll KRASNI STENSKI KOLED^ Z VAŠO LASTNO SLIKO ZASTONJ z vsakim naročilom dobi, ^ naroči 1 ducat ali več slik \sakovrstne slike po nizkih^ nah. Z večjim naročilom slik pravim eno veliko zastonj. P°' f čujent iz malih na velike v vsak 1 vrstnih barvah. Na željo g** kamor me kdo zahteva. FRANK SKOK SLOVENSKI FOTOGRAF 438 — 52nd AVENUE WEST ALLIS, WIS. Telefon West Allis 456-R Pridobivajte nove naročnike; bo naročnikov, boljši bo list