POMORSKI PROMET
Ladje              Prepeljani potniki      Prepeljano blago
nad  100 BRT:             v raiJijooili            v milijonih toa
StevUo ladij    BRT t tisočih
Ladje in prevoz pomorsko brodarskih podjetij v letih 1939, 1956 ia od januarja do avgusta leta 1957
V  primerjaui z enakim razdobjem lani smo letos v po-morskem preoozu dosegli 32 odstotni porust. To daje upanje na zelo   ugodne   končne   rezultate d letošnjem   pomorskem preoozit:
Naša trgoDska mornarica ima danes 22? ladij, ki imajo 100 in dcč bruto registrskih ton, medtem ko jili je imela 1.1939 le /85. Nosilnost trgovske mornarice pa je danes znafno vianjša, kakor je bila pTed vojno, ker je 1.1939 razpolagala s 401 tisoč bruto registrskimi tonami, medlem ko razpulaga danes le s 300 tisoč bruto registrskimi tonami.
Čeprao po tonaii znatno manjše, pa je zato današnje ladjeoje modernejše in tehnično bolj popolno. Medtem ko pred vojno sploli nismo imell iankerjeo, jih imamo danes štiri. Razen tega imamo danes več motornih ladij.
To tehnično izpopolnjeoanje naše trgov&e mornarice in boljša organizacija ler vodenje so omogočili večji preooz blaga in potnikoo. Medtem ko smo l. 1939 prepeljali le 1.6 milijona potnikoo in 33 milijona ton bJaga, smo v l. 1956. prepeljali z ladjami 5.5 milijona poinikoo in 4 milijone ton blaga.
V  prvih sedmih mesecih je bil realiziran promet   d   teži 5.? milijona ton. V primeTjavi s  prometom v enakem raz-dobju lani, je promet v 1.195? večji za 29 odsiotkov.
V  skupnem prometu letošnjega leta odpade 29 odslotkoo na notranji promet — nakladanje in razkladanje blaga za razoažanje ozdolž naše obale, mediem ko odpade na mednu-rodni promet ?1 odstoikov skupnega prometa, od čemr pred-Rtavlja 1? odstotkoo izvoz, 45 odstotkoo udoz, a 9 odsiotkov iranzit.
Za praoilno določiteo mesta in prometa domačega lad-jeDja neke držaoe pa je freba vedeii iudi, koliko io ladjevje sodeluje o njenem mednarodnem pomorskem prnmetu, ker pomeni io ali prihranek ali oelike izdatke d plačilni bilanci ncke držaoe.
V  1.195? sodeluje naša trgooska mornarica x> mednarod-nem prometu s 35 odstoiki, medtem ko je d istem razdobju lani sodeloDala s 33 odstotki.
Sodelooanje domačega ladjevja znaiia letos pri izvozu pribliino 4? odztoikoo, pri uoozu 33 odstotkffo in pri tran-zitu 2? odstoikoD. Lelos se je posebno pooečal delež domače trgovske mornarice pri uoozu.
Znaten porast smo zaznamooali leios ludi pri potniškem prometu in pri promeiu tadij o prisfaniščih.
V  1.1956 se je naša trgooska momarica obogaiila z S lad-jami s skupno 15:342 brulo registrskimi tonami.  V promet smo izročili nadednje nove poiniike   ladje   (ose   motorne): T>lvan Guiidulič-i — Dubroonik. tjadrija« — Sibenik, tjugo-slaDija«: — Split in >Kaliz — Zedar. a od tovornili parnikoo ladje  5-Oroar«  — Reka  in  >Rac!nik«   —  Reka  ter  motorni ladji tVinodoh in *Capragt, obe prao tako Reka.