231 številka. Ljubljana, v sredo 8. oktobra. XXIII. leto, 1890.
liha j a vsak dan iveoer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden tuesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki*., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom račnna ee
po lO kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce su trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih nlicah st. 12. Opravnifitvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dnevni paberki.
IV.
V „Politiki" se poslednji čas nekdo iz Celo vca oglaša z raznimi meglenimi nasveti in načrti, kako naj mi Slovenei uravnavamo svojo politiko in po čem nam je težiti, da bodemo srečni na zemlji. Svoje nasvete podpira tudi z zgodovino in navaja zgodovinske podatke, ki se lahko zapišejo, kateri bi se pa jako teško dokazali, ali pa sploh ne. To retrospektivno navajanje zgodovinskih dat tudi sploh nema nobenega pomena, kajti v tem o žiru velja rek: „ftir das Gewesene gieht nicht einmal der Jude etwas." Istotako tudi nam Slovencem naše nekdanje posesti ne bodo dosti koristile.
Načrt Celovškega dopisnika ni nov. Že v 7 desetletji se jo priporočalo sjedinjenje Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorske v jedno upravno skupino. Skoro bi rekli, da jo gospod, ki iz Celovca „Politiki" pošilja dopise, bral v kakšnem listu tedanjega časa morda „Stimmen aus Innerosterreicb" in nam na mizo postavil pogreto je d. Za tedanji čaB je morda tudi ta nasvet imel nekoliko cene. Tedaj nasprotja mej Slovani in Nemci še neso bila tako ostra. Marsikdo se še spominja, da so sprva štajerski Nemci neso kazali sovražne našim čitalnicam. Vsaj baš tedaj so Nemci dali državi UBtavo, ki je tudi drugim narodom pravična. Bistvo tedanjih političnih bojev bilo je drugačno nego je sedanje. Tedaj v Avstriji ni šlo v prvi vrsti za narodno vprašanje, temveč le za centralizem in federalizem. Še le pod Lasser-Auerspergovim ministerstvom se je politični boj premeni) v narodni boj. Nemci so pa skoro do zadnjega hoteli veljati za neko državno centralistično stranko, še le pod Taaffejevo vlado postavili so se na izključno narodno stališče. Za to pa uzroki, ki bo se tedaj navajali za tako zjedi-njenje, sedaj ne veljajo več.
Tako zjedinjenje doseči bi bilo zaradi tega lažje, ker bi ne bilo treba trgati dežel. Nemci bi se pa tudi ne upirali več takemu zjedinjenju, kakor so se v 7. desetletji. Sedaj ne stoje več na centralističnem stališči in reči smemo, da bi jim taka deželna skupina jako dobro ugajala ter bi si boljše niti želeti ne mogli. Dopisnik „Politike" modruje, če bi Nemci ne hoteli ostati pri nas, naj bi
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Po shudu slov. poslancov; slavnostni večer; premalo prostora; sloga mej poslanci iu moj pevci; narodni domi : Slovaški, Barkovljanski in Novomeški; izlet na jug iu na sever; razvoj Zagreba; pevska društva in Sokol; „verpo-widelt und verwenzelt"; Ljubljana pri Šiški.)
Da bi tudi jaz tu doli ne spregovoril o shodu slovenskih in istersko-hrvatskib poslancev, katerega sem so toliko veselil, zdi se mi skoraj nemogoča stvar. Naj tedaj poudarjam tudi jaz, kar so že poudarjali drugi, da me je zares veselilo, da se je sbod zvršil tako lepo in složno. Jedno pa se mi vender zdi čuduo in zamolčati ne morem svojega začudenja, da sem pravo za pravo iz vnanjih nemških listov posnel mnogo več o podrobnostih tega sinula, nego pa iz naših slovenskih domačih časopisov. Čudil se temu nesem samo jaz, nego še marsikdo drugi. Kako se je to moglo dogoditi, mi ni prav jasno, ker telefonična zveza mej Ljubljano in Dunajem če ni dogotovljena, da bi se bili pojedini govori tako po nekej zmoti in po naključji zaleteli
se pa odločili. Mi smo pa preverjeni, da bi Nemci od nas ne silili, temveč bi Slovenci sami ua kolenih Boga prosili, da bi jim kako pomagal iz te zveze z Nemci, ker sami bi si pomagati ne mogli. Ko je pisatelj pisal svoje pogrete nasvete na potrpežljivi papir, pač ni imel nobene statistike pri rokah, sicer bi ne bil napisal tacega nezmiBla, Vedeti bi bil moral, da v Primorji, na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem biva po poslednjem ljudskem številjeuji 1,078.397 Nemcev, 276.603 Italijani, 1,259.031 južnih Slovanov. Slovunov je res največ, a brez posebne ostroumnosti bode vsakdo pogodil, da bi se Italijani in Nemci hitro zavezali proti Slovanom, saj že sedaj povsod Nemci podpirajo Italijane, in poslednji Nemce proti nam. Nemci z Italijani bi šteli 1.355.000 duš, bili bi v veČini. Pa ne samo to, Nemci imajo večjo kulturo, v njih rokah so veleposestva in mesta, obrtna in rudniška podjetja in sploh kapital, in torej ni dvomiti, da bi s temi sredstvi nas zmagali povsod, naj bi jih tudi ne podpirali Italijani. Nemci bi torej gospodovali v Korotaniji ali Iliriji, naj jo imenuje pisec, kakor že boče.
Takej skupini bi se seveda dala večja samouprava, nego jo imajo sedanje dežele. Zaradi tega bi pa koroški in štajerski Nemci lahko še z večjim uspehom in de hujšim pritiskom zatirali Slovence nego jih sedaj. Koroški in štajerski Slovenci prišli bi z dežja pod kap, iz vic v peklo, kranjski Slovenci bi pa vse izgubili, kar so si dosedaj pridobili. To bi bila posledica, ko bi se uživotvorili Celovškega modrijana načrti!
V Avstriji imamo zastopstvo interesov in baš v takem zastopstvu tiči moč Nemcev. Ker ima to zastopstvo v toliko zgodovinsko podlago, v kolikor varuje predpravice veleposestnikov, bi se tudi ne dalo premeniti pri preosnovi Avstrije na kaki zgodovinski podlagi. Tako zastopstvo je omogočilo, da so jedenkrat celo ne Kranjskem imeli Nemci večino. Kakšen bi bil zastop Korotanske ali Ilirije, se gospod pisec lahko preveri, če sešteje slovanske, italijanske in nemške poslance v vseh deželnih zborih dotičnih pokrajin. Če to stori, bode videl, da bi tak zastop nikakor ne ugajal nam Slovencem. Le v jednem deželnem zboru imamo Slovenci veČino, v jednem  polovico  poslancev, v vseh družili smo
v redakcije nekaterih Dunajskih židovskih listov, kateri bi jih bili tako pobrali. Trebalo je tedaj bolj staroverskih in pri nas še rabljenih sredstev. Da se je vmes urinila tudi kaka mala laž, kdo bode to jemal tako na tanko, saj brez tega se o nas v teh krogih itak ne more govoriti. Morebiti so je to zgodilo celo nalašč, da se odvrne pravi sled.
Da smo se pri slavnostnem večeru zopet pošteno potili za narod, to je sicer že stereotipna, zato pa tem bolj gotova istina. Čitalniški odbor storil je sicer vse mogoče, ter dal napraviti štiri nove ventilatorje, a vse ni pomagalo nič, ali saj prav malo, tako da so se konečno morala odpreti okna in sem si nabral prav pošten nahod, ko mi je mrzla sapa od zvunaj vlekla na hrbet ter mi hladila žarno lice. Tako sem imel vsaj nekaj dni trajajoč spomin na sicer jako lepi slavnostni večer.
Kes škoda, da imamo v čitalnici tako malo prostora, kajti samo to in prav ničdruzega preprečilo je iBkreno željo čitalniškega zbora, da bi ta večer skupno nastopil s »Slavcem*. Meni so dobro znane gorke simpatije, ki vladajo mej tema dvema narodnima društvama,  videl  sem nekatere
pa v veliki manjšini. R U i o bi se, iz slovenskih dežel napraviti nemško provincijo, ko bi pristali na uapominani čudni načrt.
„Deutsch bis zur Adria" je nemško gaslo. Po tem teže Nemci že mnogo let. Mi Slovenci smo jim bili in smo jim še velika zapreka Požreti nas neso mogli, zlasti ker smo na Kranjskem v veliki večini. Dosegli bi pa svoj namen, Če bi se uresničil nasvet Celovškega politikastra Nova pokrajina bila bi pravi nemški most do Adrije. Preko nas bi si Nemci in Italijani podali roke. Germanizacija bi se s podvojeno silo pospeševala ne le na sedanjem Koroškem in Štajerskem, ampak tudi po druzih slovenskih krajih. Moč slovenstva bi vedno bolj pešala, ker bi se ne mogla upirati nemški premoči. Le to je dobro, da je ideja, katero priporoča Celovški dopisnik Praškega lista v Slovencih že davno mej staro šaro, da ne bodo našla nobenega odmeva v Slovencih, pač pa le pomilovanje in zmajevanje z ramami, da se kar meni nič tebi nič taki milni mehurčki spuščajo v politiški vzduh.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani
dne 24. septembra 1800. leta.
(Dalje.)
Prvomestnik vpraša, da li hoče kateri skup-ščinar kaj pripomniti tajnikovemu poročilu? Ker bo nihče ne oglasi, konstatuje, da je odobreno.
8. Glavni blagajnik dr. J. V oš n jak omenja, da se blagajnične knjigo sklepajo koncem vsakega leta in tak račun o dohodkih in troških zal. 1889 je čč. skupščinarjem tiskan na razpolaganje. Potem ga pojasni in Bpopolni z nastopnim poročilom.
Račun naše družbe za IV. družbeno leto 188 9. ne kaže tako ugodnih številk, kakor računi za prejšnje leto. T roški bo se nasproti prejšnjemu letu zdatno povišali ter znašali 6341 gld. 6 kr., dohodki pa, namesto, da bi v isti meri narasli, so se znižali in znašali le 5542 gl. 43 kr., torej je bilo primaukljaja 798 gl. 63 kr., kateri se je plačal iz glavnice. Dohodki so bili manjši, ker 8e je le malo novih podružnic ustanovilo, starejše pa so pošiljale le še doneske letnikov in podpornikov,
pevce čitalniške pretakati britke solze, da vsled nesrečnega pomankanja prostora ni bilo mogoče izvršiti te želje. Kako impozanten bi bil zbor, ko bi Be združevali mogočni basi čitalničarjev s krepkimi tenorji „Slavcev". Vnanji naši gostje pa bi bili čuli zares kaj izrednega, videli bi bili, da sloga ni mogoča samo mej poslanci, nego tudi mej pevci. Veseli me, da so moja premišljevanja o harmoniji in taktu padla na tako plodna tla, naj tudi druzega niti pričakoval nesem, obžalujem pa, da tesni prostori čitalnice neso pripuščali dejanjsko pokazati te pevske sloge.
Pa potolažimo se, čitali smo nedavno, da bo slovesno odprli Slovaki svoj narodni dom, da se snuje nujnoveji slovenski narodni dom v Barkovljah. Koj potem pa pride na vrsto naš Ljubljanski. Le preveč uestrpljivi ne bodimo in vadimo se krščan-Bke potrpežljivosti, mej tem pa se bodemo lahko vozili v Barkovlje, če nas bode že tako mikalo na vsak način biti v „narodnem domu" ali pa po novi dolenjski železnici v Novoinesto, kjer ga imajo že tudi davno gotovega. Kaj moramo ravno mi Ljub-ljančauje povsod prvi biti? Ali nam tesua čital-niška dvorana ni dovolj visoka? Boga zahvalimo,
ker so ustanovniki uplačali svoje doneske v 1. letu ustanovljenja podružnice. Zato je družba od podruž- ' nic prejela le 3808 gld 3 kr. (I. 1888 4631 gld., 1 1. 1887 7224 gld.) Tudi volil je bilo le 70 gld. j Večja darila je že društveni tajnik omenil v svojem j poročilu in omenjam le še 100 gld. darilo slovenskega \ duhovnika za izdavanje knjig, 100 gld. od Maribor- 1 skih bogoslovcev itd. Za prodane knjige se je skupilo 364 gld 90 kr.
Troški naraščajo, zlasti ker družba vzdržuje slovensko ljudsko šolo v Trstu, katera je letos že tri-razredoa in bode morala prihodnje leto otvoriti še 4. razred. Vsi troški za pet šolskih vrtcev in za šolo v Trstu so znašali 2921 gld. 54 kr. Omenjati vender moramo pohvalno, da Tržaška moška in ženska podružnica znatne zneske nabirata za vzdržavanje teh zavodov. Po računu, katerega je Tržaška podružnica predložila vodstvu, kaže se, da je bilo za vrtec in za šolo pri sv. Jakobu I. 1889 troškov 1949 gld. 79 kr. in da je nabrala moška podružnica 628 gld. 24 kr., ženska 241 gld. 41 kr. Za vrtca v Pevmi in Podgori pri Gorici plačuje družba 700 gld, na leto.
Tudi 1. 1889. je družba posodila neki šolski občini na Štajerskem 1000 gld, da si je mogla ustanoviti slovensko šolo v trgu, kjer je le nemška šola.
Za izdavanje knjižnice je družba že precejšnje zneske potrosila, pa gotovo mnogo koristila in društvu privabila novih prijateljev in podpornikov. L. 1889. sta se natisnila in razposlala 2. in 3. zvezek knjižnice „Rudolf Habsburški" in „Valentin Vodnik". Troški za izdavanje knjižnice so do konca 1889. I. narastli na 1191 gld., dohodkov pa je bilo 761 gld. In v vsem je bilo I. 18 89 6341 gld. 6 kr. izdatkov in ako se odštejejo vsi izdatki od imetka, ostalo je v blagajnici 9013 gld. 14 kr.
Družba je v prvih Štirih letih svojega poslovanja nabrala 26.907 gld. in z doneski, katere je družba že letos prejela v znesku 4875 gld., 31.782 gld, potrosila 17.894 gld. oziroma z letošnjimi do-zdajnimi troški 21.596 gld. v prid slovenskega šolstva. Številke niso tako velike, kakor pri drugih enakih društvih, vendar za naše razmere, ko mora narodnjak na vse kraje donašati podpore, dovolj častne. Podružnice pa prosim, da naj vztrajajo v Bvojern domoljubnem delovanji, kajti na njih sloni vsa družba. Le ako bodo one vedno pošiljale svoje doneske, mogla bode družba z vršiti svoj vzvišeni namen, da vsestranski podpira in pospešuje slovensko šolstvo na katoliško narodni podlagi. (Občna pohvala.)
Skupščina vsprejme s splošnim odobravanjem deuarničarjevo poročilo. (Konec prib.)
Politični razgled.
AUMraiiJe dežele.
V Ljubljani, 8 oktobra. Konferenca poslancev dežel češke krone.
Pri posvetovanji Staro- in Mladočehov v Pragi se je bila sprožila misel, da se skliče konferenca čeških deželnih in državnih poslancev iz Češke, Moravske in Šlezije. Staročeški vodja dr. Rieger je že bil pripravljen sklicati konferenco, ali stvar se je razdrla zaradi tega, ker so Mladočehi zahtevali, da se poprej Staročehi in Mladočehi na Češkem sami  sporazumijo o  političnem programu, ker bi
da se semtertja moremo pošteno prepotiti. Ko budemo imeli prostorno in visoko in zračno dvorano, v kateri nas bode zeblo v pasjih dneb, potem bodemo še le videli, kaj smo izgubili.
Da mi ne poreče kdo,  da sem preveč postal „siten" na slovenski zemlji,   pa poglejmo malo na jug k bratom Hrvatom. Z veseljem sem čital, kako rapidno napreduje Zagreb,  ki  broji danes 45.000 prebivalcev  in kako lepo se tam razvija društveno življenje. Kakor čitam, bode „Kolo" spravilo svoj pevski zbor na blizu 100 pevskih moči, „Sloga" na 60, da ne govorim še o nekaterih druzih pevskih društvih, ki tudi dobro napredujejo.  V .Sokolu" kaže Be istotako veselo življenje in se hoče prirediti za drugo leto  velika slavnost blagoslovljena nove zastave,  katero priliko bodemo gotovo porabili,  da zopet jedenkrat v večjem številu pohodimo naše brate, kateri so se letos v Celji nam tako prijateljski odzvali.
Z juga pa, kot pravi večni popotnik v duhu poletim danes jedenkrat tudi mej češke brate. Tam nekje gori v deželi „sprave" izhaja nek obskuren listič, o katerem neBem še nikdar čul ničesar. Imenuje se „Abwehr". Ko bi ne bil te dni nek Du-
sicer konferenca ne imela nobenega pomena. Vse kaže, da Mladočehi sami neso prav želeli te konference,  dasi  so  prvi  Bprožili  misel, da se skliče; < zato so pa stavili tak pogoj, da se je ž njim konferenca onemogočila. Mladočehi so Be popri jeli zadnji čas češkega državnega prava, za katero se pa Mu ravani in Šlezani posebno ne naudušujejo, ker vedo, da B6 še kmalu uresničiti ne bode dalo.   Na konferenci bi se utegnilo predlagati, da se da narodnoj jednakopravno8ti  prednost  pred  državnim pravom češkim, ker bi  se s tem  več koristilo zatiranim Čehom  na Moravskem in v Šleziji  in se da ložje doseči; s tem bi pa zgubili Mladočehi  dobro sredstvo za agitacije.   Potegovanje  za  češko državno pravo naredilo jih je popularne, in če bi  to popustili, bi se pa narod na češkem obrnil  od njih, kakor Be jo od dr. Riegra.
Kapelan — Dunajski poslanec. Pred petnajstimi leti, ko je se bil liberalizem v cvetji, bi nihče ne bil mogel verjeti, ko bi Du-najčanje volili kapelana v deželni zbor. Od tedaj so se razmere bistveno premenile. Liberalci zgubili so že skoro vse zaupanje na Dunaji. V notranjem mestu seveda še zmagujejo, ker ondu bivajo v velikem številu bogati židje; pa tudi v tem okraji zgubljajo zaupanje in so protisemitski kandidatje dobili že znatne zmanjšine. Predvčerajšnja zmaga je tem pomenljivejša, kar je kandidat liberalcev dr. Grubl bil poročevalec v mestnem zboru o zjedin-jenji predkrajev z Dunajem. Volitev je torej pokazala, da se Dunajčanje nič prav ne vesele tega zjedinjenja, da si židovska glasila o tem z veliko naudušenostjo pišejo. Da se je zadnja leta mišljenje na Dunaji tako radikalno premenilo, temu so krivi samo židje, ki so pod krinko liberalnosti odirali kristijane.
V iia ii J v <lrx«ive.
Tatiščev in Stambulov. Tudi Stambulovu bo je zdelo potrebno oporekati vsemu, kar je pisal TatiŠčev o svojem bivanji v Sofiji. Za svoj elementi poslužil se je bolgarski ininisterski predsednik nemškega oficijoznega glasila, kar vender dokazuje, da so mej nemško vlado in bolgarskim ministerstvom nekoliko tesnejše zveze, nego priznavajo v Berolinu, ker bi sicer Stambulovu nemška oficijozna glasila ne bila na razpolaganje. Stambulov misli, da sedaj, ko je Tatiščev tako obširno pisal o svojem bivanji v Sofiji in stvari tako zasukuval, tudi on ni več dolžen prikrivati, kaj sta govorila z bivšim ruskim diplomatom TatiŠčev se je babal, da je on dognal zvezo mej Rusijo in Francijo. Sedaj je pa njegov nalog, da napravi sporazumljeoje mej Rusijo in Bolgarijo. Če se sporazumi, bode kmalu on sam oficijalno ali pa kak drug diplomat prišel v Sofijo, da sklene pogodbo. Rusija je pripravljena priznati Koburžana in pomagati, da Bolgari dobe Makedonijo, toda Bolgarija mora svojo vojsko postaviti pod rusko poveljstvo in Burgas odstopiti Rusiji, da ondu napravi vojno pristanišče. Stambulov je na to izjavil, da se pod temi pogoji ne pogaja in TatišČev se je vrnil v Rusijo, ne da bi bil kaj opravil. Muski pravilnik na vodstvo čet v vojtii.
V zadnji turški vojni se je pokazalo, da je pravilnik o vodstvu čet v vojni pomankljiv in car je zatorej odredil letos, da se pregleda. Sedaj se je novi pravilnik že objavil. Čudno je pa, da se je vojni upravi zdelo še le čez dvanaJBt let po rusko-turški vojni potrebno, da se premeni ta pravilnik. Omeniti je, da se je prejšnji pravilnik izdal 1876. leta, to je pred vojno b Turčijo. Iz tega bi se dalo sklepati, da Rusija namerava v kratkem začeti vojno.
Pri ljudskem f/lasovanji v tesinskem kantonu
dobili so liberalci večino. Narod se je torej izrekel, da se naj premeni ustava.  Konservativci napeli ho
najski židovski list  ponatisnil nekaterih neslanosti tega severnega  „špinatvahtarja"  bi tako nikdo ne vedel, da eksistira.   Navedem jih tu, ker bo zares tako bedaste,  da zaslužijo, da se jih omeni kot karakteristikum nemške pomirljivosti in neumnosti. Pod naslovom „Czechischer Globus" čveka nekaj o novem voznem redu državnih železnic ter pripoveduje kako so tam poslovanjena razna nemška imena, ali  kakor se  duhovito (?) izraža „verpowidelt" in zopet „verwenzelt". Celo „kerndeutsche" mesta, da so „verunglimpft"  po neznanih   čeških izrazih, na primer Linz = Linec, "VVien on Viden itd. In končno „horribile dietu"  celo Venedig zove  se Benatkv! Ko bi ti nemški modrijani  le  najprej prijeli sami sebe za nos,  ker nobeden narod ni v tem oziru spravil na dan večib neumnoetij kakor baš nemški v slepi svoji germanizatorični strasti.  Zakaj pa vi ne pišete Venezia — saj vender nikdo v Italiji ne pravi, da je to Veuedig ali, kakor izgovarjate vi, Fenedig.  Zakaj pa ne pišete povsod imen tako, i    kakor se imenujejo v dotičnem kraji, kakor jih ime-i    nuje narod sam, nego ste  povsod prikrojili jih po svojem germanskem kopitu, samo  da jim vzamete prvotni njih značaj. Posebno mej nami Slovani spra-
bili vse sile, da se prepreči revizija ustave. Konservativni gostilničar Gatti je 8 17 natakarji iz Londona, kjer ima gostilno, prišel v Belinzono, da se udelež i glasovanja. Ustave ne bode preminj&J veliki Bvet, temveč se bode voiil poseben ustavni zbor. Zvezni komisar bode pa najbrž tako dolgo v Te-sinnkem kantonu vodil upravo, da se stvari definitivno uravnajo.
Pastirski list 'nemških škofov vidi v veri najboljše sredstvo za rešen je delavskega vprašanja. „Reichsanzeiger" je ponatisnil mnogo odstavkov tega pastirskega lista, izpustil je pa mesta, v katerih Be govori, da se šola mora popolnoma zopet izročiti cerkvi in pa obnoviti vsi katoliški redi brez izjeme. S tem se je dalo razumeti, da nemška vlada v teh dveh točkah nikakor še ni pripravljena ustreči željam nemških škofov. V Berolinu najbrž ne verujejo, da bi socijalni demokrat je mirneiši postali, če se dovoli jezujitom bivanje v Nemčiji.
Dopisi.
Iz š*. Vi«la nad Ljubljano 6. oktobra. [Izv. dop.] Veselico s tombolo, katero je priredilo včeraj tukajšnje gasilno društvo, je bila prav dobro obiskana. Počastila so nas s pohodom bratska gasilna društva iz Ljubljane, Kranja, Lukovice, Polhovega Gradca, Šiške, Viča in Bizovika. Vsa društva sešla so se v društveni hiši, kjer jih je vspre-jelo domače društvo ter spremilo, na lepo s 30 visokimi mlaji, cesarskimi in narodnimi zastavami okrašeni vrt Kraljičeve gostilne. Tu jih pozdravi načelnik A. Belec s srčnim veseljem videč pred seboj toliko število tovarišev; zahvaljuje se za obilno udeležitev, izražajoč željo, da se mej nami dobro zabavajo. K včerajšnjemu imendnevu presvetlega cesarja zakliče udano voščilo: da ga nam Bog še mnoga leta ohrani! Na to željo zadoneli so burni živio klici. Obrnivši Be do očeta gasilnih društev za Kranjuko, gosp. Fr. Doberleta, prosi, da, kakor nam je dosedaj vedno z neutrudljivo požrtovalnostjo s svojimi dobrimi sveti in delavnim vzgledom na stran stal, nam blagovoli to naklonjenost ohraniti tudi v bodoče, da bodemo skupno v dobrodelni namen delovali v čast slovenskega naroda! Po tem nagovoru zadoneli so živahni živioklici.
Tombola se je vršila, in sploh bila vsa veselica jako zabavna. Zato srčna hvala vsem gasilnim društvom, da so nas tudi v tolikem številu obiskala, hvala g. vrlemu načelniku gasilnih društev, Franu Doberletu, gospodi iz Ljubljane in okolice, gosp. Lovru Kavčiču, c. kr. poštarju v Medvodah, kateri pri vsaki priliki svojo požrtovalnoat pokaže, gosp. M. Tomcu za dobrovoljno prepustitev lepega vrta, znani gostoljubni gostilni Kraljičevi za dobro postrežbo in izborno pijačo, kakor Bplob vsem dobrotnikom, dariteljem dobitkov in udeležencem, kateri so pripomogli, da se je naša blagajna za okroglih 20O gld. okrepila. Bog povrni! Na svidenje!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 7. oktobra. Predseduje župan Grasselli. Navzočnih je 25 mestnih odbornikov. — Overovateljema zapisnika imenuje župan mestna odbornika dr. Gregoriča in HraBkega. — Mestni zbor, pravi župan, zaradi počitnic ni dlje časa zboroval in mej tem je bil rojstni god in imendan presvetlega cesarja.   Ob obeh pri-
vili ste na dan gorostasne bedarije, katere so itak znane slehernemu. Zakaj pa vi ne pišete naših imen tako kakor jih imenujemo mi sami, nego ste nam oskrunili naš „Sinji vrh" v „ SehweiasbUcbela, „Dru-žinsko vasu v „Gesindeldorf in kar je še tacib, sicer stokrat že imenovanih gorostasnosti, katerih ne morem zaniolčati pri tej priliki. Primite tedaj za nos sami sebe in ne poučujte druzih, ko ste sami pouka tako potrebni.
Omenil sem zgoraj, kako lepo napreduje Zagreb in kako je nadkrilil Ljubljano. Če pa ne napreduje Ljubljana jednako Zagrebu, pa zato tem lepše napreduje bližnja naša narodna Šiška. Da ima svojo čitalnico in pevski zbor, to so Že stare stvari, da ima deželni muzej in v kratkem dobi tudi deželno gledališče to je tudi znano. Bodoči mesec pa dobi tudi divizijsko povelj ništvo v cekinovem gradu. Ne manka torej nič druzega, da postavimo tudi „narodni dom" v Šiški. Nekateri budomušneži trdijo, da Be ne pravi več Šiška pri Ljubljani, nego Ljubljana pri Šiški, na kateri .vvitz" pa ne vzamem patenta, ker ni zrastel na mojem zelniku, i Ahasverll.
likah poklonila Be je deputacija mestnega zbora gospodu deželnemu predsedniku in ga naprosila, naj blagovoli izraziti najudanejša čutila prebivalstva stolnega mesta Nj. velečastvo je voščilo vzelo na znanje in ukazalo naznaniti, da izreka Svojo zahvalo. (Zbor stoječ vzame to poročilo z živio-klici na znanje.) — Velika nesreča zadela je bratski narod češki, posebno pa njegovo stolno mesto zlato Prago po povodnji, katero nesrečo je sočutilo ne le prebivalstvo stolnega mesta, ampak ves narod slovenski. Zupan izreka v imenu stolnega mesta najsrčnejše sočutje in naznani, da bode o tej zadevi stavil fiuančni odsek nujni predlog. — Poštno vodstvo v Trstu se po naročilu trgovinskega minister-stva zahvaljuje mestnemu zboru za ponujeno sta-višče na cesarja Josipa trgu za 100.000 gld., za katero je vezano do 1. julija 1891. Mestni zbor pokazal je tem povodom, da tudi z žrtvami želi pospešiti javni promet in poštno vodstvo bode o tej ponudbi še dalje razpravljalo. (Dobro-klici.)
Mestni odbornik liri bar stavi v imenu finančnega odseka naslednji nujni predlog:
Slavni zbor! Odkar smo bili zadnjikrat zbrani, zadela je grozna nesreča prebivalstvo kraljevine Češke. Vsled velikega deževja uarastla je Vltava in njeni pritoki in s strašno močjo razlili so se valovi razljučenih rek čez bregove po plodnih ravninah, po selih in mestih, odnašajoč s seboj, kar so dosegli. Na stotine hektarov plodne zemlje je opustošeno, na tisoče stanišč in gospodarskih poslopij je podrtih ali silno poškodovanih in mnogim kmetovalcem je voda odnesla vse še neomlačeuo žito. Glavno mesto dežele, kraljevska Praga sama, doživela je žalostne dneve; \h\ ob reki Vltavi ležeči deli njeni bili so poplavljeni, vsled česar je zavladala velika beda mej ubožuejšim prebivalstvom teh krajev. Da bi pa nesreća bila popolna, sesul se je v narastle valove velik del kamenitnega mostu, kateri je v časih velikega uboštva sezidati dal oče domovine kralj Karol Veliki in ki je slovel za jedno najznamenitejših vodnih stavb tedanje dobe.
Škode, katero je prouzročila povodenj, ni bilo mogoče še natančno konštatovati, že približne cenitve pa so pokazale, da iznaša več milijonov goldinarjev.
V očigled taki nesreči, tekmovali so posamezniki, društva, zavodi in občine, da z denarnimi doneski pridejo na pomoč onim nesrečnežem, ki bo trpeli vsled povodnji.
Finančni odsek misli, da mora tudi naše mesto, katero je vedno rado spominjalo se trpečih sodržavljanov, naj so že bili katere narodnosti koli, o tej priliki pokazati sočutje svoje, katero je tem živahnejše, ker je nesreča zadela bratovski nam narod češki.
Zato predlagam v njegovem imenu: Slavni mestni zbor naj sklene:
1. Gospodu županu Be naroča, da izreče starosti združenih mest Praških, v imenu mestnega zbora Ljubljanskega globoko sožalje o nesreči, katera je zadela prebivalstvo ataroslav-nega kraljestva češkega in njegovega glavnega mesta ;
2. Za olajšanje bede, katera je nastala vsled povodnji, dovoli se iz tekočih mestnih dohodkov znesek 500 gld. in gospod župan se pooblasti, da odpošlje ta znesek starosti mest Praških s prošnjo, naj ga izroči odboru, ki se je za na-bn u doneskov ustanovil pri c. kr. namestništvu za kraljestvo Češko v Pragi.
Nujnosti noče obširneje utemeljevati, kajti, kdor hitro da, dvakrat da. Nujnost, predloga se jednoglasno prizna.
Poročevalec Hribar potem utemeljuje svoj predlog, ki se brez razgovora jednoglasno z dobro-klici vsprejme.
MeBtni odbornik dr. Majaron stavi nujni predlog: Mestno županstvo naj se obrne takoj do c. kr. poštnega vodstva v Trstu zaradi poštnih pečatov na Ljubljanski pošti, Kateri so večinoma le nemški in naj ob uspehu poroča mostuemu zboru. Nujnosti predloga se jednoglasno pritrdi. — Predlagatelj dr. Majaron utemeljuje potem svoj pred log in pravi, da je na tukajšnji pošti šestero pečatov, dva sta uemško-slovenska, ostali štirji nemški. Nemško-slovenska pečata rabita se pri poštni hranilnici in pri priporočenih pismuh, izključno nemške pečate pa povsod drugod, posebno pri ekspediciji navadnih pisem, tako, da kroži zgolj ime „Laibach" po širnem svetu slovenskega imena „Ljubljana" pa ni nikjer. Čast stolnega mesta Ljubljan-
skega zahteva, da se za dvojezične pečate potegne mestni magistrat pri poštnem voiistvu v Trstu. Ako bi pa to bilo brezuspešno, naj to poroča mestnemu zboru, da stori potem korake na drugem mestu. Predlog se jednoglasno vsprejme. (Dalju prib.)
Interpelacija
obč. svetnika dra. D Majarona v seji Ljubljanskega občinskega sveta dne 7. oktobra 1890.
V obeh tukajšnjih slovenskih dnevnikih z dne 22., odnosno 23 septembra bilo je čitati, da je neki uradnik pri tukajšnji c. kr. deželni vladi dno 19. septembra opoludne v javnem lokalu, v hotelu nPri Slonuu vpričo mnogih ljudij izrekel glasne besede: „Diese Slaven sind ein Sauvolk".
To poročilo, katero se ni prerekalo in je zatorej /.mutrati kot resnično, vzbudilo je v prebivalstvu našega meBta, katero se ne da Žaliti slovenskega svojega pokoljenja, nepopisen gnev proti prouzročitelju rečenih surovih besed, gnev, kateri se do danes ni potolažil, nego bo čedalje bolj očituje v ostrih obsodbah, širečih se od ust do ust.
Glede na to, da je ta razburjenost javnega mnenja v denašnji dobi narodnega zavedanja povse naravna;
glede na to, da se ona utegne cel 6 pomnožiti in razširiti, ako ne dobi zadostila;
glede na to, da so takšni milovanja vredni slučaji v obče provokacije, iz katerih utegnejo izvirati motitve javnega reda;
glede na to, da je vse to gospodu županu gotovo tudi že znano, stavlja se mu, kot načelniku mestnega magistrata udano vprašanje:
Kaj je gospod župan storil, oziroma kaj namerava storiti, da se poleže razburjenost narodnega prebivalstva Ljubljanskega in da se preprečijo morebitni izgredi zaradi popisanega slučaja?
Domače stvari.
— (V Zagrebu) bila je včeraj porotna ob-razuava proti g. Pečnjaku, uredniku „Obzora" zaradi nekega dopisa iz Daruvara. Porotniki so vsa vprašanja jednoglasno zanikavali in obtoženec, katerega je dr. Mazzura jako dobro zagovarjal bil je obtožbe oproščen.
— (Koncert Ondfička.) Dne 23. oktobra dul bode slavnoznani, pri našem občinstvu v najlepšem spominu Btoječi virtuoz O udri ček koncert. Toliko naznanimo za danes. Natančueje poročamo v kratkem.
— (Vodovodno naklado) po 5 kr. od vsacega goldinarja najemnine, nad 60 gld., bode plačevati po včerajšnem sklepu mestnega zbora od 1. novembra t. 1. počenši pri mestni blagajnici.
— (Knjigovodjo za vodovod) bil je v včerajšnji tajni seji mestnega zbora imenovan g. Trdina, rodom Ljubljančan.
— (Pevsko šolo) otvarja slov. del. pevsko društvo „Slavec". Kdor torej želi pouka v petji in se upisati v to šolo, oglasi naj se v nedeljo dne 12. oktobra ob 2. uri popoludne in nadalje v ponedeljek in sredo zvečer ob 8. uri v društveni sobi (Stari trg, pri „Tomleški", I. nadstr.) K rano-gobrojnemu obisku vabi odbor.
— (Viška in Glinska čitalnica) ima jutri, due 9. t. m ob 8. uri zvečer v gostilni „Amo-riki" na Glincah svoj prvi občni zbor. Pravila je deželna vlada že potrdila.
— (Skrajna surovost.) Pod tem naslc-vom piše „Edinost": Dan na dan se nam nudi prilika, da se moremo osvedočiti, kako surovi so nekateri Tržaški časnikarji. Najnovejši dokaz nam je podal „11 Piccolo della Sera" ki je zopet nesramno napadel našega poslanca Nabergoja. O vrlem možu pravi, da je v Trst žejen, v Ljubljani pa stekel. V Tržaškem zastopu da milim in sladkim glasom prosi vode, v Ljubljani (pri ve-likej skupščini družbe sv. Cirila in Metoda) pa da strastno in strupeno napada isti magistrat. Jeli morda gosp. Nabergoj ob tej priliki lagal, ni li govoril gole resnice?! Morda ni res, da se magistrat brani osnovati in vzdrževati slovenske ljudske šole vzlic prošnji velikega števila slovenskih očetov? Vi uprašate, v katerih (quali ?) Slovanov imenu se je g. Nabergoj zahvaljeval družbi sv. Cirila in Metoda. No, odgovor na to uprašanje daJ6jo točno in jasno vsakdanji izkazi prispevkov Tržaških Slovencev na korist rečene družbe. Ako Nabergoj zahteva v mestnem zastopu vode za okolico, stori le, kar mora storiti;
je-li to greh, ako okoliČanski poslanec opominja Tržaški mestni zastop na njega dolžnost do okoličanov? Pritožbe g. Nabergoja glede postopanja mestnega zastopa proti nam Slovencem neso krivične, ampak imajo svoj izvor v nasilstvu, s katerim nas dušite in pestite.
— (Da Dunajskikmetijski razstavi) bili so odlikovani s Kranjskega za razstavljene izdelke : Janez Kosler v Ljubljani s srebrno društveno svetinjo; Miha Pa kič (Rohrmann) v Ljubljani s srebrno društveno sveti njo ; bratje Tonnies tovarna Btrojev v Ljubljani s srebrno društveno svetinjo; skupna (Collectiv) razstava c. kr. kmetijske družbe kranjke z bronasto društveno svetinjo.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaji) pričelo je po poletnih počitnicah svoje redne pevske vaje v petek dne 3. t. m. Moške pevske vaje bodo vsak petek, za ženski zbor pa vsak ponedeljek. Poživljajo se vsi prijatelji slovanske pesmi, da mnogobrojno društvu pristopajo, bodisi kot podporni ali pa kot izvršujoči člani. Ta poziv naj uva-žujejo tudi na Dunaji živeči Slovenci, ker je slovansko pevsko društvo vedno rado gojilo tudi slovenske pesmi.
— (Slavjanski) biva Beda j v Valcovu v tverski guberniji, kjer je njegovo navadno poletno bivališče. Ondu marljivo vežba svoj zbor po 3 do 4 ure dopoludne in popoludne. Ivanov, ki je v spora-zumljenji i gospico Nadino hotel pobegniti, je zdaj pri vojacih, in gospica Nadina je zopet najposluš-nija hčerka. Z novo angažiranimi pevci pojde Slavjanski v novembru preko oceana, ter hoče prepotovati vso Ameriko na severu in na jugu. V svoj no?i program uvrstil je razne češke in jugoslovanske pesmi, katere so se mu prikupile po bogatstvu svojih melodij. Svoje potovanje po Ogerskiin po jugoslovanskih krajih popisal je Slavjanski v obsežni knjižici, ki na 200 straneh podaje mnogo zanimivih opazk o zemljah in ljudeh.
— (Iz Opatije) se nam piše: Dne 4. t m. se je tudi v nas slovesno praznoval cesarjev imendan. Razobešeuih je bilo brez števila črnožoltib in rudečebelih zastav. Ob cesti iz Opatije na Volosko sploh ni bilo hiše, da bi na njej ne vihrala zastava. Ob 10. uri bila je svečana peta maša v VoloBkem, katere se je udeležila tudi cesaričinja vdova Štefanija, katero je pri cerkvenem uhodu vsprejel gospod župnik Zamlić in jo peljal na mesto. Pri uhodu svirala je zdravniška godba cesarsko himno, potem pa je svirala pri maši. Pri maši bili so prisotni: okrajni glavar Jelmar, politiško in Bodiško usobje, žandarmi, finančni Btražniki, ognjegasci in na stotine občinstva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Rim 7. oktobra. Crispi danes popoludne odpotoval v Florenco, kjer bode jutri banket, na katerem bode on govoril o položaji.
Carigrad 8. oktobra. Na turškega veleposlanika vprašanja, kateri dan dojde veliki knez prestolonaslednik v Carigrad, odgovoril car, da on ne ve, bi li pohod ne prouzročil kočljivih sitnostij, dokler vprašanje o grškem patrijarhatu ni urejeno.
Beligrad 8. oktobra. Povodom predvčerajšnje slavnosti na Varvarinskem polji v spomin na zmago, ki so jo Srbi in Rusi skupno ondu izvojevali nad Turki, došla je od tukajšnjega ruskega poslaništva brzojavna čestitka.
Razne vesti.
* (Na velocipedu iz Peterburga v Pariz) Pretekli petek došel je v Pariz ruski top-ničarski poročnik Martos, ki se je vozil vso pot iz Peterburga do Pariza na velocipedu. Daljavo 3100 kilometrov prevozil je v 30 dueb. Iz Pariza poda se Martoh v Londou in po dovršenej vožuji v razna angleška mosta odpelje se iz Ostende zopet na velocipedu nazaj v Peterburg. Uztrajni kolesar je še le 22 let star.
* (Uajtaja na avstrijski ladij i.) Na avstrijski ladiji „Ave Marija" so se na potu iz Trsta v Nizzo spuntali nekateri pomorščaki in boteli vreči kapitana v morje. Poslednji se je pa s pomočjo nekaterih vernih pomorščakov ubranil. V Nizzi je po posredovanji avstrijskega konzulata fraucoska policija upornike prijela in jih odpošlje v Avstrijo.
* (Velika dobro t niča.) V Norimberku je umrla te dni vdova Friderika Klein, ki je volila 225.000 mark dobrodelnim zavodom, 700.000 mark
i za ustanovo, iz katere obrestij se bodo kupovale \ ubožcem drva za zimo.
* (Izstop iz benediktinskega red a.) Profesor na Šopronjski benediktinski gimnaziji dr. Damian liiatny izstopil je iz benediktinskega reda. V kratkem baje prestopi v kako drugo vero, da se oženi z mlado žensko.
* (Mu hamedanka) rojena na Krimu, končala je v Odesi svoje Studije in sijajno uapravda doktorski izpit. Ime jej je Kullojarov-Hanum in je prva muhamedankn, ki je v Rusiji dobila doktorstvo.
* (Nezgode na železnicah.) Ekspresni vlak iz Pariza v Uasel skočil je s tiru pri Chellesu ter so bili ranjeni 4 potovalci. Pri Ueltortu zadel je vlak izletnikov s tovornim vlakom ter je bilo ranjenih 30 izletnikov, uekateri mej njimi teško.
* ("Vlak je skočil s tiru.) V soboto je skočil 8 tiru pri KoloŠi tovorni vlak, 16 voz skočilo je fez nasip. Jeden sprevodnik je mrtev. Uzrok nesreči je to, da je vlak zadel v bivola, ki je šel ravno čez tir. Da je vlak bivola stri, je razumljivo.
* (170 dni j brez hrane.) V tlorbondalu v Pennsjl valniji živi ženska, ki boleha za rakom v vratu in že 170 dnij ni nobene jedi zaužila. Lahko gibanje z levo roko je še jedino znamenje, da še živi.
* (Ubil se je) nedavno v Parizu šestnajstletni Albert Gillardin, ki je splezal na streho, da bi videl, kaj se godi v spalnici sosedne hiše. Neka tajnost ga je posebno zanimala. Spodrsnilo mu je in pal je na cesto. Prevelika radovednost tudi ni dobra.
„LJUBU!
»toj I
za vnc !«*<o gl«I. I.4M> ; xn pol letu ffld. 9.80} za *etvt lelit gl«l. 1.15«
PJŽE
r
i
i
Zalivala.
NlovcuNko braluo drust fO \ 'l'r/.ici blagoizvo-lilo je 69 jjld. 86 kr., kot čisti dohodek veselico 7. dno septembra t. 1., za tukajšnjo ubožno šolsko mladino podariti.
Za ta blagi čin ai šteje podpisano vodstvo v naj prijetnejšo dolžnost, izreči tem potom vrlemu društvu naj-iskrenejšo javno zahvalo.
šolsko vodstvo -v Txs&iči dne G. oktobra 1890.
Jožef Kragl, šolski voditelj.
Konačni vačun
odbora za zgradbo Fran Levstikovega spomenika v Vel'kih Laščah.
I. Vsi dohodki M spomenik in sluvnost (katerim je piisteti Se naslednje: gg. odborniki „Matice Slovenske" 3 gld., dr. Tavčar v Ljubljani 15 #)d., J. Murnik v Ljubljani o gld. in Fr. Regoršek v Ljubljani f> gld., znašajo skupaj............. 1734 glđ. 63 kr.
II. Vid  stroški   za   spomenik in
alavnost............1808   „   43 ■
Primankljaj   ...      73 gld. 80 kr. V Velikih Laščah, dne 3. oktobra 1890. Za odbor :
Mik« Leniek, c. kr. notar, Fr. Gruden,
predsednik. blagajnik.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanj 'i	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- ! kiina v mm. j
7. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740 0 mm. 738*3 mm. 737*7 mm.	74' C 21-4'C 15 (i* C	lirezv. si. j z. si. /.;ili.	megla d.jas. obl.	000 mm. i 1
Srednja temperatura 14 8", za 20' nad norrnalom.
ZD\xn.ao©l3za. "borza,
dne 8. oktobra t. 1.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
včeraj     — ii;in>;n
Papirna renta.....gld.   88- O     — gld.   89 10
Srebrna ronta.....,     89 10     —   „ 8910
Zlata renta......,    107 90     —   „ 108*20
5°/0 marčna renta.....10155     —   „ Ml 65
Akcije narodne banke   .   .    „   977-—     —   „ 9(1'—
Kreditno akene.....„   309 25     —   „ 312 —
London........„   11*06     —   „ 115*40
Srebro........„      - *--     --   „    —.—
Napol.........„       9DJ     —   . 9-12'/,
0. kr. cekini ....       .     ,       5-43     —   ,      :• 44
Nemško marke.....„     56-50     —   „ f-6,57,/»
4°/0 državne arečke i« 1.1854       25 » gld.    131 gld. 50 kr.
Državne srečko iz 1. 1864 100   ,      179 „   — „
Ogerska zlata renta 4°/0.......1^1 »   85 ,
Ogerska papirna renta 5»/0......99 „   55 ,
Dunava reg. srečko 5°/u  ...    100 gld.   121 ,   - ,
Zenilj. obč. avstr. 4*/i0/o zlati zast. listi 114 „   — „
Kreditne srečke......100 gld.   184 ,   25 ,
Kudolfove srtčke..... 10   „       19 „   50 „
Akcije anglo-avstr. banke       .     120   «     165 ,   80 „
Trnniway-društ. vel j. 17(1 ghl. m. v.   .   .   .   224 „   — .
Zahvala.
Povodom prerano smrti pokojnega
Karola Svetlin-a
črkostavca
zahvaljujemo se slavni Šišenski čitalnici, slavni požarni brainbi, kakor tudi slavni tiskarni Blaz-nikovih naslednikov, darituljem prekrasnih vencev in vsem mnogobrojnim udeležencem pogreba.
V Spodnji Šiški, dne 5. oktobra 1890.
(754)
Žalujoči ostali.
AVGUST SCHWEIGER
prične s 1.5. ©IsrtoTDroiM. delovanje kakor do sedaj (742—3)
v hotelu „Stadt VVien", II. nadstropje.
Gospod Josip Iiuiiovic> trgovski pomočnik
v Brežicah.
Danes Vas opominjam t m potom zadnjikrat, da mi v treh dneh v Vašem pismu z dne 29. septembra navedene nazore dokažete, ali pa mi dotič-nika ali dotičnico, katera se je drznila take laži trositi, naznanite, drugače sem primoran, Vas kot lažnjivca proglasiti.
(75 r») iLnton ISTo^stlc.
knjigarna  in trgovina s papirjem v lijubljani
priporoča nastopna poučna in zabavna dela, ki sedaj začenjajo izhajati, za naročbo: Brelim'M Tliierleben.   Allgeraoino Kundo des Thier-
reichs.   3. giinzlich neu bearbeiteto Auflage. — V 130
snopičih po 60 kr. it i-«-Ii it i — Voiu Nordpol   zuin Aeqnator. — V 10
snopičih po 60 kr. H.....l-i' der Urvrelt.   Eine populiire Darstellung der
CJeschichte der Schopfung und  des Urzustundcs der
Erdo von dr. Ziuiuiermann. — V 14 snopičih po
•M kr.
AHc iiikI neuc Welt. Illustrirtes katholische^ Familien-
blatt. — V 12 snopičih po 80 kr. Vom ■■vi* zimi llecr.  Illustrirte Zeitschrift fhVa Haus.
— V 13 snopičih po 60 kr.
Neuc IfloiiiitNlicfte.   Z mnogimi jako lepimi podobami.
— V 12 jako močnih mesečnih snopičih po 75 kr. I>hn Kranzclien. Illustrirte MttdcueuzeUuiig. — Vsak
teden jedna številka, za četrt leta 1 gld. 33 kr. Der Kaincrail.   Illustrirte KnabcnseUang. — Vsak
t6den jedna številka, za četrt leta 1 gld. 33 kr.
Nadalje prejemlje tudi nuročr.ino na „Bazar"« — „rriHU'ii/viimiK-, — Itlo«lrnweIt"9 — „Ulegante 9Iodc'S — ,9Wieucr Mode** in na vse druge eaaoplse in žurnale. (746—2)
Frizerka
z Dunaja, izurjena v nuj nove jm! modi, priporoča so za friziranje čestitim p, n. damam. (757—1)
Sv. l*ftrn prediueHlje ši. I O, I. nadMlr. ua levlel.
7. oktobra. Pri Mallei: Lautner Griin-vvald, Riegert, CJodina, Steru, Kellermunn. llorovitz, Goirin-ger, Friacht z Dunaja. — lia ron Lazzarini iz Gradca. — Ark iz Celja. — "VVhiifield iz Londona. — Gerstinan i/. Lip-ske^a. — Ma\'or iz Dalmacije.
— Pevic iz Pulja. — Volčič i-. Žuiemperka. — Courir iz Trsta.
Pri Slonu : Hamel, Peka-rek K'Miter, pt. Zhuber z Dunaja. — DomladiŠ U Ilsske Bistrice. — Košir h Št. Petra.
— RnuuHcher iz Malhorgetn. Pri bavarskem  dvoru:
Hotman z Dunaja.
Pri Južnem Icoloilvoru : Kovačič iz Serajeva. — Pogačnik iz Dobrove. —^Novak z Dunaja, — Sova iz St. J-r-ueja.
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
<D
E
ca
N
> <D k. CL
O
(/)
(O
Zagotovljena eksistenca za začetnike!
V ponedeljek ilite tis. «»ktol»ra I. I.
dopoludne od 9. do 12. ure proda se vsa zaloga, obstoječa iz
igrač, drobnega in galanterijskega blaga
ali vkupe ali pa tudi v več delih za polovico nakupne cene. Kateri žele" kupiti, se vabijo, da se dražbe udeleže.
Tudi se lahko popolnoma opravljena prodajalilica za nadaljevanje trgovine v naj eni vzame. (753—i)
Ma IMnJi, v Sv. FLorijana ulicah št. 2.
Najboljše mesto in majhna najemnina!
D)
3 fi)
**
o
C -1
O 3 O fl>
Le malo iih je se!
ti srečk % m gld. © srečk 5 gld. W kr.
(699—19)
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C.
•JI. rSKZ
D00A
77